Žalostne razmere na Primorskem. »Edinost« opisuje slučaj, ki meče jako značilno luč na razmere na Primorskem ter na šolske oblasti. Tega slučaja ne moremo prezreti, saj nam dokazuje, da je učitelj — trpin, pa naj ga že vlada ta ali ona šolska oblast. Učitelj v Marčani, tovariš Anton Gostinčar, je žeod meseca oktobra lanskega leta pri vojakih v Celovcu. Ta naš tovariš mora torej že pol leta opravljati tudi najnižje vojaške dolžnosti in je umevno, da trpi mnogo kot človek in kot učitelj. G. Gostinčar je vložil na c. kr. okrajni šolski svet V Pulju prošnjo, naj bi ta oblast storila primerne korake za njegovo osvobojenje od vojaške službe. Ta prošnja leži že nekje pet mesecev, a vojaške in šolske oblasti gledajo ravnodušno, kako trpi učitelj po krivici. On, ki želi delati v šoli ter se vsega posvetiti svojemu vzvišenemu poklicu, je prisiljen trpeti v vojaštvu moralno, fizično in materijalno. Plača mu je namreč ustavljena od 1. decembra dalj e. Pa mora biti kak vzrok! D.a! — Preganjali so ga disciplinarno in ga še. Uvedli so proti njemu disciplinarno preiskavo in mu odvzeli šolo v Marčani. Disciplinarno preiskavo vlačijo že devet mesecev in še je ne morejo zaključiti. Potemtakem je siromak le v preiskavi in ni še obsojenec. On je učitelj, a kot takega bi ga ne smeli pozvati v stalno vojaško službo. Tudi če je morda kaj za^ *) Prosirao, da nam prizadeti tovariši o tcm poročajo. Uredn. grešil, bi bilo dovolj kazni, če bi ga bili uradno premestili. ali ako bi ga bili, v najhujšem slučaju, kje namestili za podučitelja. Res, zgražati se mora človek nad takim drakoničnim postopanjem proti učitelju, ki se ne more braniti. Sovražnik je močan in krut, a ubogi učitelj nima nikogar, da bi se zavzel zanj. Ali si lahko ne mislimo, da je tega kriva le brezbrižnost tistih faktorjev, ki bi morali čuvati učitelja ? Čuvati učitelja — ba ! Kdo se briga danes za učitelja ? Lahko tudi pogine! Kaj potem? En človek — en učitelj več ali manj! Prava reč! 'Vsa karakteristika tega dejanja — dostavlja »Edinost«, nam stopa šele prav živo pred oči, ako se spomnimo, kako je narod kulturelno zaostal, kako mu je treba šol in učiteljev, in ako se spomnimo, koliko je v Istri pomanjkanje ljudskih šol in učiteljstva! S polno zavestjo tidimo, da je tak slučaj mogoč le v deželi, kjer so šolske oblasti tesne zaveznice tistim ljudem, ki se ničesar ne boje bolj nego javne omike in ki hočejo zato, da bodi narod neizobražen. Temu naravna posledica je, da ti zavezniki in varovanci c. kr. oblasti iz srca mrze tisto šolo in tistega učitelja, ki naj bi od njih zatiranemu in po njih izkoriščanemu narodu donašal luči in ga dvigal iz teme. Taki kričeči slučaji so možni le v deželi, kjer so oblasti zaveznice in zaščitnice njih, o katerih pač velja znani rek: Tema mora biti, kjer naj svetijo njihove zvezde! To je žalostno in neznosno! Najžalostneje je pač to, da trpi pod takimi razmerami ubogi učitelj, ki nima nikogar, da bi odločno nastopil njemu v korist. V tem primeru bi se zavzel samo za pošteno pravico po krivem tepenega — belega sužnjal Ali ne ztnore Istra niti enega vplivnega narodnega moža ? Kje je »istrski sokol?«