M dar brtnišk naro lahajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici j emane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr.,za Ôetrtleta 90kr. poŠiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 28. februarija 1866. Gospodarske stvari. Oznanilo razstave t ki se v jeseni tega leta napravi v Gradcu za pridelke kmetijske in obrtnijske in umetne izdelke Stajarskega, Koroškega in Kranjskega. Razstava se prične 30. dan avgusta (vélicega srpana) 1866, končá pa, če se za nektere dni ne podaljša, poslednje dni septembra (kimovca). Razstava za živino bo le tri dni, namreč 27., 28. in 29. dan septembra. razstavo se bodo jemali kmetij ski pridelki ) to je, in suho poljski in vrtni pridelki, kakor žita > sadje, frišno tudi furniri konoplje, barvene rastline, hmelj, kakor , zelenjava, mnogovrstna semena detelje in trave, sočivje, lan, zdravilne rastline, gozdna , skodle, ličje, čreslo, ježice, trstje, kovaško oglje smola, brinove jagode; vino in frišno grozdje semena doge zagance, volna in f svilni in čebelni pridelki, namreč kokoni, svila, méd vosek, čebelni panjovi raznih oblik; domače živali kakor konji, goveda, osli, ovcé, kozé, prešiči, perutnina, psi itd.; kmetij sko-o brtnij ski pridelki : moka, kruh, , razna olja, mjilo, sladkor, dvopek (cvibak), suho sadje maslo 9 sir y mleko in mnogovrstno meso ; obrtnijsko- umetni izdelki slopij y y skednjev y to je kašt y y nacrti in modeli kmetijskih po-hlevov, gnojnišč itd.; kmetijske mašine in hišno orodje za razne potrebe; rudniške in mineralne tvarine ; mašine in razno hišno orodje; lon- cena roba y opeka, drenažne in druge enake cevi, steklo in stekleno blago, razni izdelki iz kamna, kakor mlinski in brusni kamni itd.; kemij sko-obrtnijski izdelki, kakor lekarske priprave, tolstenina, svečavne priprave olje , UM^ljV^iil V UOUft , lAJJilU , OVCUC Itu., x cliilltk jl/ij ch\jt* kakor vino, pivo, žganje, slivovec, vinski cvet, medica mošt, naravne in umetno napravljene slatine ; preja tkanje in izdelki, naj so iz prediva, volne, svile ali pa-vole : ubeljeni vosek mjilo svece itd. razna pijaČa y 9 i ; usnje, pergament in usnjeni izdelki, kakor škornji, čevlji, sedlářská in jermenarska roba in rokovičarsko blago; kožuhovina in krznarski izdelki, svilni klobuki, krtače , 9 > po gravêrje, črkolivce, tiskarje, kamno in bakropisce itd. ravno tako tudi umetne izdelke in sicer v malaríi dobarstvu in risarstvu. Ta razstava je posebno za štajarsko, koroško in kranjsko deželo namenjena, iz druzih dežel in ptujih krajev se bodo reči le toliko časa v razstavo prejemale, dokler bo v nji kaj prostora. Napovedati se morajo reci, ki se mislijo v razstavo poslati, zadnji čas do 1. junija (rožnika) tega leta ; pozneje napovedane prostora kaj. reči se bojo vzele ako bo še Kako se napovedujejo v razstavo namenjene reči, se bo pozneje povedalo. Za prostor v razstavnih poslopjih ne bo treba ničesa plaćati. Za vožnjo v razstavo, razložbo in odpeljavo v razstavo odpeljanega blaga morajo lastniki sami skrbeti takrat 9 9 to naročnikom in pooblastencem prepustiti; kadar tega poprosijo, prevzame to skrb razstavni odbor ki jo pa posebnim oskrbnikom proti določeni plači pre-pusti. j fflj.i . Razstavni odbor si bo prizadeval za zmanjšanje vožnine za osebo, kakor tudi za vožnjo v razstavo pri-peljanega in odpeljanega blagá po železnici, kar se bo pa tudi o pravem času na znanje dalo. Da bi se veselje za razstavo bolj zbudilo, se bodo delile za izvrstnejše reči. premij e Vsakemu razstavljavcu je pa na prosto voljo dano da na svoje reci ceno postavi, po kteri so na prodaj 9 9 toda morajo, akoravno so prodane, do konca v razstavi ostati. Ravno tako se bodo tudi dobički, ki se bodo iz razstavljenih reči nakupili, po srečkah izigrali. Vsa naznanila, poprašanja, pošiljanja itd. se imajo v frankiranih pismih do podpisanega odbora v Gradec pošiljati. Gradcu 16. novembra 1865. Odbor za graško razstavo. Razstavna pisarnica je v poslopji akademije za kupčijstvo in obrtnijo Neuthorplatz Nr. 5. Tudi odbora kmetijske družbe v Ljubljani in Ce- šopiči, pisavno in lepotivno perje, kakor tudi jovcu prejemata za graško razstavo namenjeno blago in izdelki iz ribjih kosti in človeških las nati izdelki, to je, razne papirnate 9 grinjala, kvarte 9 pred- bukvovezni izdelki: slamnati, ličnati papir in papir- ga naprej v Gradec pošiljata stvari, tapete 9 toda 9 mora se jima za da in kavkučni izdelki, namreč slamniki, slamnate pletenice itd.; leséni izdelki, na pr. mizarska, sodarska in kosti, morskih pen, in jantarja, zlatarska in tapecirarska roba; hiš na obrt- strugarska delà, rezilne reči iz lesa, razstavo napravljeno blago o pravem času izročiti, se more o napovedani dôbi v razstavo poslati. Nápověd v razstavo namenjenega blaga pa se, kakor je gori rečeno bilo, pošlje naravnost v Gradec razstavnemu odboru. ni ja, kteri se prištevajo ženski izdelki, to je, predenje šivanje, vezanje, umetno napravljene cvetlice iz svile, papirja, usnja štejemo zlatarje, sreber- Trihine 9 v 9 volne itd.; izdelki umetnijskih reci in raznih obrtnikov, h kterim nam se nova zival, člověku sila nevarna iu raauiLi uuriumuv, ii Kienm siejemu ziaiarje, sreoer- Velik strah delajo po svetu trihxuo, v-ou narje in dragotin^je, črko- in lesorezce in štempljarje, črviči, ki se s prostim očesom skor ne vidij celó majhni le v 70 » » ft svinjskem mesu se nahajajo, pa pridejo tudi v člověka, ako je jedel tako meso, klobáse itd., v kterih so to g P bile žive trihine, ki jih vroČina pri kuhi ni pomorila. meso skozi [n s ijkega mesa ali poved; drug h klobás jesti pa da se vsako prekuha tako močno da ijsk m živali Omenili smo sicer že v našem listu te nesrečne poginiti vsak črv v njem. Vročina od 50 do 60 sto e, bliz tista gorkota, pri kteri ker je čedalje več strahu in hrupa po svetu, pinj ga še le umori, to »au j sapnika in pij ali želodca in cev; temu pa se pritaknej čidel klavern postane, noge in roke ga bolé, težko se mu kmali božjast in mrtvud vzlasti zadnjega života delà ----7 nobena jed mu ne diši, glas mu je hripav , trd postane, obraz mu oteče, vročina ga kuha itd. zadnje pritisne vodenica in driska. vès Na Bolezen ta se tej med najnevarniše, vzlasti kadar psa prime božjast. Brž iz začetka pomagajo včasih blj VÎlâ # Arv.'«^« m V f T711 A n Ci Q11 CO m07A kl pri božjasti „opium", pri mrtvudnosti » vuvu1vi. i " «iiutt«. vilct . r o ,,uutulu , f * Grozna bolezen je tedaj, po kteri le málokdo in hrbet s kafrovcem, vživati maze ozdravi. Varovati se bode tedaj treba, ako se nesreča granov se kuha primeri, da se vgnjezdi tudi v naše prešiče. Nikoli si- vsake 3 uri po 7 V4 ure v daj nux vomica u križ (10 ali lotih vode) in te kuhovine kavini žlicici psu vživati daj Večidel pa vse udca pokončati ne pomaga; treba je tacega mrtvo Misii si > prestraši se, ne kliče te da je nedelja, plat zvona zvoní y ne Národno-gospodarske stvari. opominj te ognj > da vzameš pod gasit 9 ampak kliče in pazduho „the holy bible Popotnikove opazke (izgovarjaj : dhe holi bajbl, sv. pismo), in se par drugih Ko ki cerkvenih bukev, ter pobožno romaš proti cerkvi s topiš na ulice , srečaš povsod pobožnih romarjev Ker (Dalje.) sveto zamišlj ) malo že tukaj o spavnici govor, naj Še dostavim belimi knjigami pazko. Spominjam se hiši tako velike postelje, da po štirje lahko v njej ležé ; gl Slovenskem v kmečki kamor korakajo mladi in stari, zalke in nezalke v cerkev korakajo vsi obloženi z de vsakih ulicah je cerkev na izbiro An ) sicer, ce take velikanske postelje se nahajaj v vsaki spavnici, za gled v mizarskih prodajavnicah Stara tudi gležki „katolike" imenujejo imajo svojo „angležko" k večemu , kadar je razločevati vero, sami na- vada je še na Angležkem, da mož in žena v eni postelji spati, sta li mlada aii stara, ta čas, kadar je on ali ona nevarno bolna morata vedno catholic' luivuujvjv , rv v cvjciliu , jvauai j o ičtsiuce Včill potreba, še dostavijo besedo angležki katolik „englisch «„u^i^íť ;_____• • i__J. _ i _ i__ _ i ? • in nas izvzemsi ste imenujej rimske katolike ali pap To conditio sine qua non." Obotavljanje tej šegi " Anglo-katoliške cerkve se izmed vseh drugih brž pa je poznajo, ker te edine imajo zvonike. Pa ti zvoniki ni- f bodi si od ženske ali možke strani majo takošne podobe kakor naši, namreč da bi se streha ? mogl zvezo razdreti, in ta ukoreninjena navada ni samo, da bi celó zakonsko v piramido ali kupljo zvrševala 9 ampak gležki zvo- nik predstavlja na priliko to, kakor da bi naši bili bre bi kdo mislil ) manu tako, kakor pri tovarj pri neizobraženih, temuč pri žentel- strehe. Stirivoglato zidovje ima zgorej ravno streho bre Hajd daj še gležki peči. Prav zanimiva je. sicer po kuplje, križa itd. Od zunaj vsem takošne, kakoršne so gležko-katoliške cerkve rimsko-katoliške in Na drobno popisovati je nočem; ne zdi se mi vredno, navadno prav lepo in okusno zidane; saj so jih največ hvalil jo pa še manj bodem, ker hvale ne lužuje. in sicer najlepše Angleži še kot katoliki stavili. Cerk kterih je tukaj mnogo, nimajo zvonikov Škoda za one stare gradove po starih kmeckih hišah slovenskih, da se od dné do dné bolj rušijo in z no- OIV/ T V UUXX1 LI y V4l# WV vy va vauv/ v» vr vhuv/ ^ ^ ^ J * * v«^ v mm vvaaumv ^ 1VWI. li V U IXi V>J V/ 1LLIV LI £À y \J vimi čepinjami nadomestujejo ; takošen grad v prosti nov, da bi zvonili; zvoní se le po angležko-katoliških drugih ver, tako tudi rimsko-katoliške ne, ker ne smejo imeti zvo« slovenski koci je bolj kot jlep žentelmanski palači. Ako so Angleži v druzih rečéh zvon kliče praktični, pri pečéh nikoli niso. Lepa je pečna sprava gležk ngležka pec v cerkvah. Hajdimo tedaj, po stari navadi 9 in in rodj > to se mora vedno svetiti; peč pa po našem è, kamor nas glejmo si še malo znotraj cerkvo an- (Dal. prih.) smislu se mora le nekakošno ognjišče imenovati, in to v se Je tako kakor po starodavni osnovi i da bolj po domače rečem ) ,anur uekdaj , I4.U BU BC Xiugic^ii v uajiau Dl,au\j- i "/'»Hl- ; DjJOV Cela stvar je ta: v stirivoglato doblíno v zid je dr. Benjamin lp vali. vzidan, rekel bi, nek železen korpič ko so še Angleži v bajtah stano * Tičnifc Slovensko slovstvo. spevoigra (opereta) v enem djanji, zložil v iciv acicacu aux^i^ v kterega se pre- jjxiwuitt. , amigoiu ucocuc je nu miaui pioaic drvi se tù ne kuri) , in iz te vdol- slovenski Rogački po Kotzebue-ovem „Káfig" svobodn „Tičnik", Plj kteremu besede je vrli mladi pisatelj mog bine je naravnost dimnik. x\euar ac &aa.un, iijuraju oo vouuvai, jo v uiumivaiLieuj uzuru ueiu odpreti hišne duri, da se po hiši ne kadi. In kaj po- bi bila pregreha nad umetnostjo domačo Kedar se zakuri, morajo se osnoval Je v muzikalnem oziru delo tako izvrstno, d ko maga taka peč? Kdor ni pri ognji, , JO * v u. vucuuaui ^uoi« pa pri ognji, ga od ene strani peče, od druge pa mrazi ; še manj dobro opereto, vsi nemški časniki so polu ga zebe J J^A v^i vu« uwu. uuitnuuoiju uuuua\ju y a kdor je obširneje govorili o njem. Ako Offenbach izd ne kako največ toplote dobiva dimnik. Tako gori v hiši vès hvale ? ali bomo mi molčali, ko se božj dan 9 in ako nisi dobro oblečen da jjioi uuuiu vuioi^cu, zmrzujes, ouiuu uuuvi/uuom ^uomvnu o iat\iui uciuui t on uuiuv iui v hiši precej čist zrak, ker topel in ko vidimo, da umetnost slovenska nastopa čedalj edino Polj dom umetnosti poslavilo s takim delom? ali bomo molčal dobro je to, priden odide skoz dimnik, kteri je najboljša veternica. širneje kroge 9 da Na strehah je tedaj polno dimnikov 9 ker k soba ip od pesmi prestopila na spevoigro? 99 Tičnik" je izvrstno delo, večidel ima svoje ognjišče in svoj dimnik Pozimi je Angl se ve da jd mesto 99 by v smislu in pravega slovanskega značaja, prilega se pa tudi vsak napev situacii svoji. Preglejmo ga na drobno, the fireside" (izgovarjaj : baj dhe fajrsajd) pri ognjišču, pa preglejmo ga tako, kakor terja to kritika odkrito ali kakor mi pravimo pri peči); kadar domá in ga r r^bvj'"" 9 srčna. Ce tudi celó vsega ne bomo enako hvalili, nam posli, sedí gotovo pri ognji. Poleti slavni skladatelj tega ne bo za zeló vzel; nadjamo se, povemo, kaj ne zadržujejo drug je to ognjišče hišen ures ali lišp (ali da rabim skoro da nam bo še pritrdil, da mu dobrovolj smešno magjarsko besedo „kinč") nad ognjiščem je bi mala pol 99 chimnev-pieca" (izgovarjaj: čimnipis) 9 ka saj po h mislih — utegnilo drug biti mor se hišne lepotije devajo, kakor na pr. kip 9 lepi peharji itd. ; dimnik pa in ognjišče se zakrijeta podob Spevoigra šteje 9 številk; v prvi vrsti se odlikujejo 9 baritonova arija št trake saním, v se svitlo osnaži, da je za parado s pi ljanim papirjem, in ognjiščna oprava in finale 9 t sopran-dvosp Vse presega štev 9 3V S ti tem pa se vvrstuje trispev št 9 My A ta v ^ uij i u w m~m v* w ^ 4 v» ? f ^ w a wv ^ ^ v i • 9 xv ^ kakor našim oficirjem s toliko pohvalo sprejeta Rom za sopran 9 ki bila 9 ablj Tukaj na Angležkem sabeljnega žvenketanj ne slišiš, pa tudi nobene ablj ne vidiš, ker nobeden srce, ritmus njen j dobro kaj ljubka, sega močno v dj 9 al prava s lova n- voj muzika nam nik, bodi si prostak, oficir ali general, ne sme s sablj na ulice (izvzemši ta čas, kadar jo potřebuje) za ne- ne zdi, marveč se v njej italijanska kanconeta strinja z nemškim „laendlarjem", ki bi vzlasti , ako bi se većina taktov V se kako igraco ima v roki palico ali palčico. Pa tudi hitrej tedaj bolj na stopil grala Dozdeva se nam 9 da skladatelj naš ne srečaš na vsak drug korak vojnika; Huli na pr. ima hotel s tem le ustreči tištim krogom, kjer se je ta spe-nad 150.000 stanovnikov; pa v treh mesecih še nisem voigra vprvič pela, kajti na Stajarskem, kakor tudi na videl deset vojnikov ; nekoliko vec sem jih našel v Kranjskem so taki spevi v 3/4 taktu zeló priljublj mestu Scabro ablj nositi cist s blodil, čitatelj prozaične stvari tičinega. Ravno tako ne sme tukaj noben poli- Al taki spevi (laendlarji) niso k 9 in Ali kam sem od angležke peči za- da zlasti tako izvrstni skladatelji, kakor je naš treba Ivavec 9 ne zameri mi 9 potrpi ti pripovedujem tako ne strežej 9 U 1 , um v* ^iijjuycu uj Vi ili tuav uv en vu w "" v «j j i morebiti še pride kaj poe- bariton pod štev tujstvu pokvarjenemu okusu vrstna 9 krepk od prve do dnj Arijs pičice 9 za iz- 9 in če tudi iz začetka neki Mozartovi Figaro" nekoliko podobna, jo v daljem spre- Namenil sem iz začetka le za ívojega vincarja ob krat pesmi iz „ vodu vsa izvirna, krasno vredj samo . a îzvix'iia, tti«ouw vioujcua, gla° ifVAo^uv lůuiau, ivciii najva^ucjsa vuuua mu izroziu, ua se ve urez mene da pevec je ne sme peti „allegro moderato", na mojem posestvu gibati in delà svoja opravljati. Neki izvrstno izbran kem najvažnejsa vodila mu izrositi, da se vé brez mene ampak „»»1^5* ~ — — - - - ~ ~ r ~ - se po pravici more prištevati najboljim kompozicijam te vincarje naj allegro vivace." Ženski dvosp st prijatel pa me zavrne rekoč: „Za vse slovenske bo! vrste: mikavna je skozi in skozi in živa in ljubeznj do konca; še veči vtisek pa saj veš , ia je dosti nemških po- bi učinila, ako bi 9 y in se gi sestnikov tudi niso vedno pri njih: tako boš onim in tem jako ki svojih slovenskih vincarjev ne umejo bala v višem glasu. Zanimivo je cuti, kako lepo je ge- vstregel." In na to zares obliko pisave v občno rabo jalni skladatelj sèm ter tjè brez okornosti kontrapunkt spremenim in se predrznem Pestalocija posnemati rabil. ua ne ueiauiu voniw u^o^u*, xcucuíu 10 , jqluui- itjuaj zeu „íuiauega vincarja** ^prouajam ga dvospev ta zvonec nosi med vsemi pesmami te spe- po 20 novih krajc.), naj se v írankiranih pismih obrne Da ne delamo veliko besedi, rečemo to da Kdor tedaj želi Mlađega vincarja" (prodajam ga voigre. kteremu je moj ster, da je Finale imponuje z možkim im y zborom tak y kakor vès slovenski svet vé, lp da besede „Tičnikove" mu obžalovati > niso prillKC uaic, «wwiw» viuaibi V IU o Peti se pa mora ta zbor ne zmerno (moderato) 1 * « 1 It m m . m prilike dale več zborov vložiti v to spevoigro ampak živahno, rezno, in poslednji osmeri takti se morajo v tempu „alia breve" ali „molto mosso" ponavljati del t Je Prvi dramatično dobro nastavljen; škoda, da nekako opeša, ko se začne F-dur peti. Drugemu delu te številke (prav za prav trispevu) škoduje pregloboki glas sopranov, ker ga tlačita možka glasa. — Vse ostale številke so dobre, a še več vtiska bi delale, ako bi se skladatelj ne bil prestrogo držal besed; nektere iz-vrstne melodije kar hipoma prenehajo, ko bi jih člověk še prav rad poslušal Tudi to imamo še omeniti, da je skladatelj ženske napeve narediti hotel, tedaj jih alt (ali mezzosopran), zložil kemu glasu primerne dloô za sopran in efektu. Barit se lep to pa nekako škoduje še večemu gib,j od konca do kraj v svojem gl previsocim tenori daj med prenizkim glasom loga pa omahuje zdaj med spevih je zmiraj na pravem naravnem valo bi tudi ako bi se bile opustile prevečkratn v samo Ne škodo dulacij v veliko terco doli mo A v F, iz F v As ; na priliko y iz E v C y iz Tako smo pregledali vse partije te spevoigre ; s ktero se želje kako ponašati moremo ki y da bi nam gospod dr. Ip predmet spevoigro in si izbral zato kak sili do prav žive kmali zopet zložil á r o d Naj nam je pri tej priliki še pripuščeno omeniti •___ nn:x»:unu « Aifok^; peljave „Tičnika* v čitalnici ljubljanski Skladatelj je spevoigro zložil za gl Da doseže še veči efekt, jo je pevovodj Josip Fabj pa vredil za različne inštrumente in pri tej prestavi iznova ki ga pokazal temeljito svojo muzikalno vednost | | stavi v prvo vrsto pravih naših muzikalnih umetnikov. Vršila pa se je spevoigra po gospodičinah pevkah in gospodih pevcih tako izvrstno, da smo mislili se v gledišču mladi izurjene moči izvršujejo spevoigre Cisti Luiaui giaoi y igra vsaki situacii primerna, vse gladko in ročno : delalo je skupnost tako, da občna pohvala je bila res tudi zaslužena pohvala Ker je k zadostil svoji logi popolnoma, ni druzega razločka mimo tega je ta ali tudi naloga sama po sebi „bolj hvaležna j se tako živahno in čvrsto obnašal da - — — —. — —— —— , je ""v selje. Orhester vojaški, med kterim je tudi naš umet da Zbor bilo nik Viktor B g. * lIVfaVSJL XJKAKJO.L gOdÍl , J O AGJJU iŮViOU O V UJ U UČ*iUgU. Priporočamo tedaj po vsem tem „Tičnika" živo vsem lep izvršil svojo nalogo kim čitalnicam, ki imajo saj dobrih nika- pevskih moči in dober zbor. Ker ne potřebuje ni koršnih glediščinih priprav in se tudi s spremstvom sa- mega gl nicam, porok Da gospod dr dá dobro peti, ni druge težave o izpe ip nam je rodoljubje njegovo dovoli igro vsem čital * Mladi vincar. Vinorejcem v poduk. Od več straní dobivam dopise t naj vinorejcem našim knjižico „Mlađega vincarja." Naznanjam toraj vstregel s to-le do založnika z napisom : „Frxnce Jančar kaplan v Negovi, Post Radkersburg in Steiermark" s tem do-stavkom, da se znesek na zadnji posti plača, to je, gegen Postnachnahme" mu naravnost pošlje. y> ako pa veči znesek, naj se Pri Negovi 19. svečana 1856. Fraice Jančar, kaplan. Kratkoéasno berilo. Boj za puro. f ^ ^ Resnice in laži za predpust. Spisal Šak. (Konec.) Přetekli so nekteri dnevi. „Pes se obesi ! zviti ko-vaček pobrisal jo je morebiti na Turško in ne pride vec kam y> nazaj pes govorili so Lukovci. taco molí" malo potrpimo!" 99 Nak djal , jaz vem, nočni čuvaj Krcel In ta mož jo je zadel. Neki popoldan pridrdrá voziček v vaí, kovač bil je vesel y pa njegova kobilica vsa mokra in penasta. Hitro privrè lukovski rod na kup, in ob enem vpraša deset glasov: 7) In po Kje si bil? kaj si nam pripeljal, Matija?" kaže jim na vozu črno železno stvar, debelo za bedro in dolgo za lakat. „Kaj je to , kaj je to?" — vpraša ljudstvo. — „To je taka stvsr, ki premaga vse na svetu in se nikogar ne boji ti časen. po Mraz šine pri odřezal se je Po- teh besedah slednjemu Lukovcu hrbtu, in marsiktera ženka prekriža se plaha. y taki stvari niso še slišali nikdar. „Zakaj neki se bojite saj ta stvar ne grize ko medvec" — zasmeja se kovač na vse grlo ; „idite za mano pred vás, da čujete njen glas. u Mlado in staro, vsevspé sa za njim. Na polji kotne Matija čudno stvar raz voz, in zakriči: „Zdaj pa be- žite, bežite prec!" Vsi se razkadijo, ko bi pihnil. Ko- vač prižgégobo in drži jok mali luknjici, ki jo je imela grozen pok, ko bi železná stvar na strani. Blisk vdarila strela z jasnega neba — in Lukovci pocepljejo od strahu po trati, kakor muhe; ko pa se zopet pre-dramijo strahú, s stoternim križanjem: Bog nas vari zapisal peklecščeku" v se v vás nazaj. Tako prestrašili te neznane železne stvari. „To je sam „Kovač se je pobegnejo vsi se niso bili Bobovcev, ko 9} lintveren" (zmaj) reče třepetaje Jaka Smodiš. „Ne, kovač si je od vra- ga izposodil gromsko střelo y bliskalo in potem počilo in udarilo saj se je najpopredza- y gotovo se je po- bratil s peklenščekom" — djal je krojač Sušmanič. Kmaio ni bilo videti člověka v vasi, vsi poskrili so se v svojih kočah. Dosta besedi in truda stalo je ubogega Matija, predno prepriča babjeverne Lukovce, da je železná stvar le delo človeških rok, in zoper Turka najboljše orožje kristjanov, ki se mu veli: kanona. „Ďa, da, zdaj se še le spominjam, moj oče so mi pravili nekdaj od kanone, ki povec 99 Prav so jo viděli na „šlosperki" v Ljubljani, djal je Cre- vozé tje lonce in sklede na prodaj tt 9 pa šentilski gospod fajmošter nosijo tudi škornje, ki je imenujejo „kanone" tič Žajdala. privrže kme- 73 Tako přešel je sčasoma strah Lukovcem, še tišti večer nabijejo kanono s crnim smodnikom, ki ga je pripeljal kovač s sabo, in s kamenjem. Po celi vasi nastane veselo klicanje. Srenjski očetje pa sklenejo v posvetu: „brž jutri napademo bobovske volkové v njih lastnem brlogu, in praske bo slednjič konec." Brž ko so zapeli lukovski kokotje „dekle dojit izkobacajo se korenjaki iz slame. In predno še je pri-lukalo solnce izza sinjega gorovja, je vsa pogumna vojska pri močvirji, v sredi nje pa — nabita kanona. Zapazivši sovražnike blizo, zaženejo bobovski stražniki divji krik, in urno bité jim iz vasi njih tovarši na pomoč. Al zdaj oglasi se kanona: bum, — in sopet: bum, da je zemlja třepetala. Bobovce popade groza : „Gorjé! Lukovci imajo zlodja s sabo, glejte je, crne pošasti, kako grmi in bljuje ogenj z dimom proti nam." Tako je šio po bliskovem iz ust do ust. In joj ! ob enem se nekteri Bobovci čutijo ranjene. Zdaj ni bilo časa za premišljevanje, najsrčnejšim pade od strahu orožje z rok; mahoma je vsa ošabna armada na begu, kakor čeda konj , ki so izvohali oroslana. Se general Kokot je dirjal kakor prestrašen zaječ. Al zadej bu-čala je čedalje glasnejše črna pošast, in Lukovci, postavivši si hitro most, mahnejo v „šturmšritu" za begočimi. Ko prilomastijo Lukovci v vas, najdejo že vso prazno in tiho; ljudje in podgane, vse je sedlo lesici na rep. Edini junak Vid Kolomaja sedel je na klopi pred svojo bajto, bled in suh, kajti bil je še zdaj potrt in opečen. — On se ni bai kanone , kajti marsikteri-krat je vohal v turškem boji njen prah. — Gotovo bili bi mu zdaj Lukovci vsa rebra polomili, ko ne bi zapovedal general Drvár, da se ne spodobi, jezo si hladiti nad neoboroženci. V enomer pokala je kanona, in smejal se je za njo študirani kovač, pa globljeje v temni gozd bežal je bobovski rod. — Zdaj zabobna lukovski bobnar Žajdala, in vojska obstopi gospoda generala. „Kaj nam je početi, sosedje, zdaj z Bobovcem?" — zakliče Tone Drvár. „Izplenimo , pa spremenimo ga v pepél!" — zakřičí sto glasov. ,,V pepél — v pepél" — razlegalo se je v bobovske parme in hleve, da so za-cvilile prasice in zamuknile krave. Kar se oglasi zraven svoje kanone Matija Počasen : „Možaki ! mi imamo zdaj v svoji oblasti sovražnike ; srečo donesla nam je naša kanona, pa pomislimo, da je sreča vkanljivka , ki ljudi le slepí. Lepo in hvale vredno je, usmiliti se tudi sovražnika. Pustimo tedaj sosedom njihova stanišča, če nam prisežejo, da ne pri-čnejo nikdar vec sovraštva z nami." Tako govoril je vrli kovač, in koj pritrdili so mu vsi poštenjaki, tudi gospod general. In ta je obveljala, kajti ^Lukovci bili so pametni ljudjé. Se ta večer pošljejo lončarja Crepovca za Bobovci v gozd, naznanit jim mir in spravo. Pa mnogo truda stalo je poslanca, predno so verjeli njegovim besedám, in se dali prepričati, da kanona ni zlodjevo orožje. Pa zdaj segne jim blagosrčnost sovražnikov globoko v srce. Pobiti in ponižni, kakor niso bili nikoli pred, pri-tavajo Bobovci v svojo vas — na čelu jim Kokot. Prijazno segne lukovski general bobovskemu v roko , in spregovorí: „Ljubi Peter, bili smo bedaki, da smo se šli psovat in pikat na svojo škodo; pa bodi vse svaje odslej konec, prisezimo si večno prijateljstvo, pozabimo vse přetekle reči." — In solze polijejo sosedom oči — objemajo se prav prisrčno. Pri ruj nem vincu in dobro zabeljenem bobu ponovili so bratovsko zvezo. Peter Kokot napil pa je Lukovcem lepo zdravico, in izrekel željo, da bi se ženili in možili sosedje tudi v prihodnje iz vasi v vas, kakor poprej. Z veliko navdušenostjo sprejeli so Lukovci to ponudbo. Tako končal se je b oj za puro, — ravno tišti dan, kterega izhajajo pasji dnevi. Bila je zares v Bobovcu toča, pa roštala je le po skledah. — Sledeči predpust pa bilo je v Lukovcu in Bobovcu svatovšcin brez konca in kraja, pri kterih so se mastili s tolstimi purami! Ni je bilo zrele dekline, ki bi bila morala ploh vleči, — najstaršo vzel je vdovec Crepovec. „Prehuda in prestara mi ni, da le ima nekaj pod palcem" — smejal se je zviti lončarček. — To bil je vesel predpust, — bogme, letošnji se je skril pred njim! Pa ker sta oba že srečno pokopana, posloviva se, potrpežljivi bralec, od nju, od njunih norčij, — in od zgodovinarja Budaloviča. Morebiti še slednjega poiščeva drugikrat. Omeniti še imam, da od te dobe ne nosijo v Bobovcu in Lukovcu vec ženske hlač — in tedaj so možje vedno pametni in dobri prijatli med sabo. Da! kaže se odsihmal: Boljši dober sosed, ko deset stričev! Dopisi. Iz Budina na Ogerskem 21. sveč. = Danes je za nas Slovane in za vso Avstrijo važen in osodepolen dan, ker danes se imajo v Budinu obravnave pričeti, kako se ima Avstrija vprihodnje vstrojiti. — Nikdar bi ne bil misiil, da se bodo reči tako čudno prekucnile. Ko je Majlath ogerski dvorni kancelar bil izvoljen, se je že moglo pričakovati, da se bode v ogerskih zadevah vse močno preobrnilo, — al takega preobratka bi se nikdo ne bil nadjal. Magjari vêdejo se, kakor da bi vsa Evropa od njih izvelicanja pričakovala. Mi ne pre-ziramo zgodovinskih pravíc Magjarov; al ker so stopili v zvezo z Avstrijo in ker šteje ogerska krona mno-gotere narode, kterim gré tudi njih popolna pravica , bi morali to pomisliti in poleg svoje avtonomije ne zahtevati gospodstva nad drugimi narodi, ali zahtevati kaj tacega, kar v zadrego spravlja druge avstrijske narode takraj Litave vzlasti slovanské. Kakošno pogačo nameravajo peci Slovanom, vidi se jasno iz tega, ako se ozremo na preteklost. Ko je grof Herman Zichy iz ogerske dvorne kancelije izstopil in Majlath njega mesto prevzel, so bili vsi véliki župani odstavljeni, kteri niso bili Magjari ali ne dosta vroči 1848njaki, akoravno Magjari; na spraznjena mesta se je sam cvet magjarski posadil. Ti novi véliki župani so vse županijske uradnike odstranili, o kterih se jim je zdelo, da nimajo dosti pravega magjarskega duha. — To je bila prva priprava za daljšo pot. Pri volitvah deželnih poslancev so bili skoraj sami 1848njaki voljeni, samo Srbi in Rumuni so nektere poslance svojega naroda, se vé da z veliko težavo, v deželni (ali kakor Magjari pravijo „državni") zbora spravili. Ubogi Slovaki, akoravno jih je blizo 3 milijone, ne enega zastopnika nimajo, čeravno so imeli 30 svojih kandidatov! Pa kako je vendar to mogoče? — utegne kdo vprašati. Prav lahko. — Véliki župani in županijski uradniki v slova-ških krajinah so sami ekskluzivni Magjari, ravno taki tudi okresni ali stolicni uradniki. Uradniki so imeli volitve deželnih poslancev v svojih rokah, ter so tudi svoje magjarske ljubljence pri volitvah z vsakterimi pripomočki nevtrudljivo podpírali. Ako so se Slovaki stanovitno svojih kandidatov držali, so morali po več dni čakati, predno je na nje vrsta prišla k volitvi, med tem so pa Magjari s svojimi ljubčki pridno glasovali, in če še niso dosti glasov za svoje magjarske kandidate imeli, so volitev za nekaj dni odložili ali pa 30 med volilci prepir in pretep napravili. O tem se je dosta lepih „historij" bralo v časnikih. — Ker so Slovaki večidel nepřemožní, se jim drugikrat do volitve ni ljubilo dolge poti delati, ako so pa tudi še enkrat volit prišli se jim je godilo kakor prvikrat. Neki Slovak sterstvo pridejo, naj ugibajo sami ! Da je na Hrvaškem mi je pravil, da je slovašk domoljub knjižico v slova- toliko Magjaronov, kdo bi si bil kaj tacega mislil! Ne skem ieziku spisal in tiskati dal. v kteri so se Slovaki sloga na hrvaškem zboru je velika nesreća za nje in jeziku spisal in tiskati dal, v kteri so se opominjali, da v deželni zbor poštene domoljubne može vse druge Slovane. Magjari bodo , ako se jim pot slovanské národnosti volijo. Koje bila ta knjižica ne zastavi, najhujšo centralizacijo v ogerskih deželah med Slovake razposlana, so jo Magjari brzo zavohali ....................■ vpeljali, ker po tem načinu jim bode mogoče, vsak drug ter jo od uradnib slugov po vseh krajih iskati dali, narod v kratkem času pomagjariti ; Magjari bodo v tej da ta knjiga med ljudstvom nepokoj in razprtije reči v 10 letih vec opravili, kakor Nemci v 50 letih I« • T^ 1 • . • _ . • • !• PI I 1 • , 1______1___ 141___• • . i i • • • «•! y 1 i ces , KÁOt Iit* UJ1 h ** UJCŮ IJUUOl» VU! uv^/vii V/j il* 1HU{/I»IJV xw* » xw 1VWU v \J\J v^i a » lil , Í.1CUJV1 * vv ICUU, napravlja! Politični časopis so imeli Slovaki samo eden, ker Magjari so nevtrudljivi v svojih narodnih zadevah, __ ^^ X Đ a^í! T).- J !__ ^v rt/i/l a»vi AnéiU • f n i i of i a Ki I m û ri tav» y rv i A ia n Ui va 1 a a í Tt ^ ^ rl r\ I /a /í ai ! i a namrec » Pešti Budinske vědomosti"; ta list je bil med ter tudi prav nič ne zbirajo potov, samo da le do cilja Slovaki dosti razširjen in priljubljen, ker narodne pravice Slovakov poganja. Kaj so pa Magjari se krepko za pridejo. — Naj mili Bog za vse avstrijske narode obrne izduhtali da bi Pešti Budinskim vědomostim" nároč- ná bolj e, kar se zdaj tako nemilo kaže ! Iz Pešta 20. sveč. L. Z. i^tauutaii, ua mí cow j^uuiuoa,«, « vo»m «, — Tukajšnja mladež ru- nike in čitatelje izneverili? — Za magjarske peneze so munskega naroda je pustni pondeljek na strelišču drugi slovaški list )) Krajan u ustanovili in magjarske napravila besedo s uradnije so Slovakom oštro zaukazale, da plesom , ki se je odlikovala po pro- se morajo ob- gramu svojem, pa tudi obilném in izbranem občinstvu. čine yiuc ij ča ,,Krajana" naročiti, aci ,, x^. i <*j « u. umuuij n«*« j« umu^w u^viuiu ^uoiauuc v, utcu ujim to je magjarski list v slovaškem jeziku, kteri do čista smo videli gospode Anton Jurija in Aieksc. Močonyi-a magjarsko pesem poje. Pri zadnjem uradnem letnem Iv. Damaskin-a, Ludevika Thalabera, Gavrila Báradya pregledu vseh listov, kteri so na Ogerskem v ~ ~ ~ ~ ker Krajan Ci je uradni, Prišlo je tudi mnogo deželnih poslancev; med njimi r r jezicih konec leta 1865 izhajali, sem se sam prepričal, „Krajan" čez 1000 naročnikov, „Pešti Budinske ima različnih Jurija Stratimirovića, Svetovaca Miletića, Ivana Ronaya, barona Fridr. Podmanicky-a itd. Beseda se je začela s zborom, ki so ga peli rumunski dijaci. Gospodičina IVI i i-H 1HH ■ I ■ vědomosti" pa le nekaj čez 600. Tako je bilo pred Irena Nedelka je izvrstno dělala na glasoviru, g. Aleks. zborom. zboru pa je že j~ ---- r ~ ~ ~ .---.7----7— J —------~-----— t>—' •• tudi vec poslancev trdilo, Nikolic pa je pel rumunské pesmi z veliko pohvalo. da Magjarom od Slovanov velika nevarnost žuga ; tako Gosp. Pavel Draga je lepo deklamoval rumunsko poe- sta govorila Faragó, Lonyay in drugi; baron Eotvôs je zijo Krona vsega pa je bila godba gospodičine Elize pa povdarjal, da je zveza med Magjari in Nemci neo- Cirke, vrle učiteljce Hellmesbergerjeve. Zamolčati pa gibno potrebna za ohranjenje magjarske države proti tudi ne smemo z veliko hvalo sprejetega delovanja go- Slovanom. Se drugi poslanci v deželnem zboru pa so spodičine Ume Ivanovičeve, gospodov Iv. Janku-a in povdarjali, da se mora združenje južnih in severnih Stepana Periona. Ob 10. uri se je začel ples Slovanov zabraniti, ako ne, je pogin Magjarov gotov! trajal do zora. Jako zanimiv je bil ples ~ y ki Eden je pa trdil, da se je avstrijska vlada močno pre- koliko podoben magjarskemu „Kôrtanczu" --------—dás" — ™ ' • — - * ^ grešila, ker ni Poljakom v zadnjem povstanju proti ru- „Romana", ne tudi „csár ? se je plesal; ob počitku pa je 6 belo oblečenib skemu carstvu na pomoč hitela. Tedej to mami bla- mladih Rumuncev plesalo národni ples. Občna radost žene Magjare! Ne smem pa pozabiti kako nena- vadno se ogerski Nemci pri teh magjarskih namerah a «-v m * mm je kraljevala ves čas. Iz spodnjega Stirskega 25. sveč. s Sopet vedejo. Drugod se Nemci potegujejo za supremacijo, so prišli dnevi, da naši nasprotniki začenjajo kričati na na Ogerskem se pa noben Nemec za nemško kulturo vse grlo : Ne kalite mirú!" Ta krik nam ni nov; čuli se ne zmeni ne y marvec so Nemci srditeji Magjaroni smo ga pred štirimi leti v Mariboru in Gradcu in še kakor Magjari sami; v dokaz tega dostavljam samo to da Nemci niso nikjer nemških kandidatov na de- drugje ravno tako kakor dandanes; namerjal je ta krik kar namerjava zdaj , in izhajal je blizo od ravno ono lj\J y ua i.1 UULiVi UlOU LI i J 1 U^UJOttlU UUUUIUUIV/ v U» Vi KJ- AMÏ UV VJLIV y UL4JL JLIMLU^l J M » M UUUJ y X U JL CJ LI C4J C*1 J V^ KJ 11 £J \J \J U želni zbor priporočali, dasiravno je število Nemcev na tistih ljudi kot zdaj. Ker pa je proti nam Slovencem Ogerskem veliko veče, kakor Nemcev po vsem Kranj- zdaj grobo podpihovanje in grobo natolcevanje, skem, Koroškem, Stajarskem, marvec so Nemci najhuje tramo za svojo dolžnost temu kriku nasproti razjasniti Magjare za svoje poslance volili. Omenim tukaj le enega: pravo stanje naše slovensko, da se nikdo ne moti srna* Naše mnenje je a oni Nyary Pavla. — Naj se Nemci po takem ne babajo vec niti zapelje. Kdo kali mir? s svojo narodnostjo, ker jo Magjarom po tako nizki ceni kteri po pošteni in pravični poti se bori za pravico, ne , in če noč in dan govori in piše in se bori prodavajo! — Včeraj je bilo splošno pretresovanje De-akove adrese dokončano, in adresa v glavnem obsegu kali miru z mečem uma za to sveto stvar. Nasproti pa y kdor od vseh poslancev odobrena; nekteri posamezni članki brani krivico, ta kali mir. Prašamo vas, nasprotniki: je se bodo neki nekoliko prestrojili, zná pa tudi biti, da li branimo krivično rec branec narodnost svojo slo-vsa adresa ostane do pičice, kakor jo je Deak zložil; vensko? Ali ni narodnost braniti z mečem razsvetljenja to se bode pa še le v enih dnevih pri končnem glaso- pravična rec po pravu božjem in po postavi cesarjevi? vanji pokazalo. —- Za trdno mislim, da se ni nobenemu Milostljivi cesar sam nam zagotavlja slovesno ravnoprav- pravičnemu Slovencu kaj tacega dozdevalo, da bodo Magjari oktobersko diplomo tako brez vsega obo- nost. Al pravite nam po cev y tavljanja zavrgli. diploma ni všeč, Kaj ne da jih nasprotniškem, da ni Sloven se delamo! Prašajte za Boga od Spiel Magjarom še oktoberska felda naprej proti jugu vsako dete, kaj da je po na- ubogi Slovani se pa po nemških ča- rodu , m pove vam, da je slovenske krvi in da govori sopisih tako črnijo, da se njim februarski patent ni jezik slovenski. Tedaj če pravično rec po Božjih in ce-mogel prikupiti! Kako logično! 18 milijonov slovanskih sarskih zapovedih branimo, se nam Slovencem nasprot- niki drznejo oponašati in nas pred svetom ovajati ? da podložnih ne smé imeti toliko in takih pravic, kakor milijoni in pol Magjarov, ali pa celó nobenih narodnih mi mir kalimo! Će bi se hteli s tem istim mečem na pravic?! Kdo je neki cesarski prestol bolj podpiral v ne- tolcevanja in podpihovanja boriti, bi smeli pred vsem varnih časih? Slovani ali Magjari? — Nikdar pred niso svojim nasprotnikom klicati mi njim, a ne oni nam Magjari svojega ministerstva imeli. Kakor pa zdaj reči . • ř 1 i ivi i i • i i n r • • • ne kalite mirú, in rekli bi z vso stoje, se bode brž ko ne to zgodilo, da Magjari svoje naši zagovarjajo nepravično reč ministerstvo dobodo, razun ministerstev za vojsko in nemčiti. pravico, kajti nasprotniki hočejo Slovenca v ce Naj še na kratko povem, od kod ta krik zunanje zadeve. Esterhazy in Majlath močno na to pri- prihaja in kam da meri. Izhaja ta krik od onih poli tiskata, Beikredi se ustavlja, al težko mu bo obveljalo. tikarjev, ki bi radi v Avstrii dvalizem podpirali, to --------,, -------------' 'J" 7-------- ^ ~ V «"^J ^ * ) "i XC*VXX I VXY^XX^^XXX ^«U^H »li , IM Kako bode se Hrvatom godilo, ko pod ogersko mini- je, čezlitavski narodi se morajo nemčiti, oni magjarizi 75 rati. V ta namen se mora vdarjati po Slovencih z vsa-kim orodjem. Tako se razjasnijo one pomote v „Ta-, gesposti" zastran Laske sole in Razlagovega govora v deželnem zboru: „caluminare audacter, semper aliquid haeret" , in s tem so svoj namen dosegli; popravek je dober kup in ga málokdo med dnevnimi novicami najde. Drugió podpirajo tak krik radi takošni uradniki, ki si na Slovenskem svoj kruhek služijo, pa se bojijo, da bi se po novem morali slovenski naučiti. Zadnjič je za onimi kričavci cela truma nemškutarjev in odpadnikov, ki svojemu rodu vedoma ali nevedoma krivico cinijo. Namen tega krika je jasen; oni mislijo narodnjake v strah in plah spraviti, češ, da bodo tihi in da oni zma-gajo. Narod se izbuja in Božja pomoč in cesarska beseda je in bo na naši strani ; tako tudi zmaga, če še enkrat in stokrát toliko kričite natolcevavne in podpi-hovavne besede: ne kalite miru! Takim moramo nem-skega pisatelja Borne-a besede na uho povedati, ki pravijo : „Wenn zwolf Deutsche beisammen sind, so bilden i sie ein Dutzend, und wenn sie einer angreift, so schreien «ie Polizei." J Iz Idrije 24. sveč. *) Náte zopet novico, kakoršna vam je že tudi drugikrat došla iz našega kraja. Naš g. župan namerava odboru izročiti predlog, da se gosp. pl. Wurzbachu poděli častno meščanstvo, ker je v deželnem zboru tako krepko branil idrijsko peticijo. Relata referro. Iz Kranja 25. sveč. (Iz čitalnice.j Prihodnjo nedeljo 4. marca se bo v naši čitalnici igrala glediščina igra „Vdova in vdovec" ali „Zvesta do smrti." Vabimo s tem vljudno vse častite družbenike v „besedo." Začne se ob pol osmih zvečer. Odbor. Iz Ljubljane. V seji 26. dne t. m. je mestni zbor sklenil, da prevzame 1. aprila vso mestno policijo, ki mu jo izročuje cesarski sklep od 19. januarja t. 1., po kterem neha v Ljubljani cesarska policija za mestne zadeve in je pri deželni vladi le toliko ostane, kolikor je ona potřebuje za državna opravila. Po zborovem sklepu se bo razpisala služba magistrat-nega komisarja z 800 gold., ki bode opravljal za-devna policijsko-sodniška opravila; udinjalo se bo 12 mestnih stražnikov po 280 gold, in pripravilo se bo v mestni hiši 8 zapiravnic, stražnica in pa pisarnica pri tleh za oglaševanje poselskih, popotniških in druzih zadev. Do 1. aprila mora vse gotovo biti. Mestni zbor je že davno želel, da dobi v svojo oblast vse, kar je mestnega; zdaj pod ministerstvom Belkredijevim se je spolnila ta želja, in samostojnost (avtonomija) mestna je obilo vredna tistih stroškov, ki jih bo prizadela ta naprava. V zahvalo podeljene te samostojnosti je zbor v tej seji po predlogu dr. Orlovém državnemu ministru grofu Belkredi-u častno mesijanstvo poklonil; pri tej priliki pa je bil tudi bivši c. k. deželni poglavar bar. Schloissnigg v priznanje njegovih zaslug po predlogu Horákovem za častnega mestjana izvoljen. — V tej seji je gosp. župan dr. Gosta naznanil, da imenik voli v ce v je sestavljen ; ko bode razpoložen v mestni pisarnici, da vsak volivec pogleda , ali je vvrsten med volivce ali ne , in ko bode mestni odbor odločil dneve volitev novih mestnih odbornikov, se bojo volitve začele prihodnji mesec ; 9 odbornikov se bo volilo. Na odpoved odbornika gosp. pl. S trahi a je zbor enoglasno sklenil, naj se gosp. Strahl, ki ima poleg druzega neprecenljive zasluge o zadevah sirotnišnice, naprosi, da še ostane. — Gospoda J. Majer in dr. Kovač sta bila po predlogu Šventnerjevem za zasluge o otročji bolnišnici mestjana izvoljena. — V nedeljo dopoldne je društvo za denarno pripomoć obrtnikom in rokodelcem imelo svoj *) Přijeli; prosimo. Vredn. L letni zbor pod predsedništvom svojega protektorja Njih eksc. barona Schloissnigg-a in v pričo cesarskega komisarja gosp. Roth-a. Čeravno, kakor naši bravci iz no-vicinih popisov prejšnih let vedó, se je vsako leto zbralo v cbcni zbor prekoristnega tega društva obilo udov, jih vendar nobeno leto ni bilo toliko (blizo 200), kakor letos. Kaj neki je temu vzrok bilo? Hvala strankama, ki ste se tudi pri nas izbudile in se marljivo udeležujete društvenih zadev ! — kar je ces. komisar sam přiznal in očitno izrekel. Ljubljana ne spava vec, ampak se zaveda na vsako stran ustavnega življenja. Dunajski časnik „Neue Presse" — leibjournal tište stranke, ki nam domačim ne privošči več kakor da bi tudi v ustavni Avstrii ne bili druzega kakor le „bedientenvolk" (strežaji drugim), je že pred nekimi tedni obesel na veliki zvonec, da nad glavo Horaka, predstojnika tega društva, nabirajo se ogromni oblaki, ki se bojo vsuli na-nj v občnem zboru. Pozneje se je izvedelo, da celó po gostivnicah (!!) se beró tišti glasoviti predlogi, ki bojo kot střela udarili v občnem zboru na Horaka in ves gospodarski zbor tega društva; stranka ta pa si je že roke mêla, videti, kako bode padel premogočni narodnjak in sedanji odborniki vsi vsi ž njim. To pijano početje nekterih je vzbudilo vse druge ude tega društva in da front naredijo grdim spletkam, so se obilo zbrali v občnem zboru. Odtod tedaj toliko nenavadno udeleštvo tega zbora. — Gosp. Horak je začel zbor z ogovorom , v kterem se je ozrl na delavnost preteklih 10 let tega društva, ki je že toliko rokodelcem in obrtnikom pomagalo iz denarne stiske, in povedal, da družba, ki se je pred 10 leti tako pohlevno začela, je v tem času 1 milijon in 18.061 gold, dala med svoje ude; lansko leto 175.580 gld. Lastnega premoženja si je po varčnosti in dobrem gospodarstvu prihranila dozdaj 5000 gold., ki so namenjeni v to, da se iz njih plača kaka zguba, ki doleti društvo in se miloščina deli ubogim udom, vdovám ali zapuščenim otrokom njenim. — Kdor ima oči in videti hoče, pač lahko vidi, kolike hvale vredno je tako društvo, ki jo je g. Horak na noge spravil s nekterimi domoljubi, ki so še zdaj odborniki, in s posebno pripomočjo župana dr. Costa, ki je društvu svetovavec o pravnih zadevah. Al ne samo ustanovili so ti možaki, temuč vzdržali so jo v težavnih okolišcinah krepko in pošteno pred vsem svetom, kar je 9 občnih zborov glasno spoznalo. Al — letos je kopica udov hotla dlako najti v jajcu in sklep njihov je bil odstraniti g. Horaka in gospodarski odbor; v to je pritegnilo še druzih — „ljubeznjivih ljudi." Gosp. Lakner-ja so si za govornika, ali prav za prav bravca svojih 7 „pritenžeg" izbrali, ki je bil tako navdušen přejete naloge , da celó ni mogel strpeti, da bi bila prišla 7. točka dnevnega reda na vrsto, ampak že pri 4. točki je hotel sedanjemu odboru péči novo pogačo. Silni vihár zbora ga je ustavil in tudi ces. komisar mu je veleval, naj se drži dnevnega reda. Ko se je poto-lažil hrup, so se obravnali predlogi, po kterih se je sklenilo , da za vloženi denar društvo vprihodnje plačuje 4Va gld. , razposojuje se pa z obresti po 6 gld. in 1 °/0 provizije; — g. Horak je predlagal, naj se prosi vlada, da društvo more tudi sprejemati sirotinski denar, in gosp. Pour, da bi društvo prejemalo denar tudi proti izdajanju posebnih dolžnih listnic. Ko je bilo vse to dognano, je začel g. Lakner brati „pisane priteženge" in osebne napade na g. Horaka, da svojevoljno pri iz-posojilih ravná, — da dobiva 200 gold, in denarničar 100 gold, na leto plačila, — naj vlada pošlje komisijo, da pregleda društvene knjige itd. Al tak hrup vstane po vsej dvorani, kakoršen se čuje le v angležkih in amerikanskih zborih; komaj se potolaži većina, da more L. končati svoje berilo. Gospod Kubelka stopi pred zbor in dokaže s pismom, da je laž, kar se je govorilo o njem , dr. Costa razloži zadevo s Slamnikom itd. Ni bilo vec mirú, da bi se bilo razjasnilo tistih 200 in 100 gold., ki jih dobivata predstojnik in denarnicar ne Gosp. Alešovčeva nova igra „Die Franzosen in Stein" je v gledišču zeló dopadla. (Popravek.) listu v dopisu iz Maribora stojí, da je „frauhajmska srenja gosp. Dragotina Jenka za plačo, ampak da si saj svojih sukinj in hlač ne koncipista in jugosl. tolmača pri popečiteljstvu pravo- j ____i Li __— ^ m « ____________M ^ r-t 11 ri a r) vin ri K /\ í^l n n O A 1 n rr w til rt n v> i ^ __ ^ 1 ^ n I a Tt Ať! r» f rr rv trgata v vsakdanjem opravilstvu za družbo. Gosp. sodja v priznanje njegovih zaslug za slovenstvo po- Lakner je moral ustaviti svoje besedovanje; tako srdita prek in posebno zavoljo slov. prestave zakonika si iz je bila zborova večina zoper berilo njegovo Razun do ; volika za častnega srenjčana." Popraviti imamo to uu ^ udov je ves zbor odločno zahteval, da se o vseh da za častnega srenjčana izvoljeni gosp. Jenko je Juri, njegovih predlogih prestopi na dnevni red. Sedaj pa ne Dragotin Jenko, ki je koncipista pri c. k. minister- Laknerjevemu pismu nasproti, ki ga je podpisalo kakih stvu pravosodja, zraven pa tudi sodni tolmač za laški,. 30 nasprotnikov , med kterimi se imena nekterih celó bolgarski, srbo-hrvaški in slovenski jezik; počastila pa brati ne morejo in ta ali uni celó ud ni, bere gospod ga je srenja frauhajmska, kakor sama v dotični diplomi dr. Costa zaupnico, ki jo je gosp. Horaku izročilo pravi, zato, ker je ,,z izurjenim peresom in krepko be- 140 udov in je bila z glasnim zadovoljstvom od zbora sedo pri vsaki priliki branil slovenstvo in sploh slo- sprejeta. — Popoldne so se šteli volitni listi • m % rv Tfc/C > H P" /l i • . • • • i • ^ * • i y m kaj se vanstvo." je pokazalo? Med 156 listi jih je 139 bilo ža prejšnje odbornike (J. Freiberger, V. Rost, BI. Verhovec in V. Rudholzer), in za prejšnje revizorje (J. Sventner Pakic in F. Bilina) 17 glasov in cela dva glasova tudi Lakuer. M. nasprotniki pa so dobili 10 do To Novicar iz domaćih in ptujih dežel. Ogerski zbornici bote te dni izročile svoje pismi (adresi) Njih Veličanstvu. Potem še le se začne je bil konec „Pressinega" preroštva spolnile besede i___i a (0 uiciv/obva j pri abclulu ou ou m ' " wv/iwimujv» i i»um l/uwo uiututu uugu* unvi . «"j v jamo pade kdor jo druzemu hoče in koliko more dati Ogrom, kaj sme Avstrija kterem so se pravo delovanje. Vlada bode morala odgovoriti: kaj da koplje. , VAC. ,, V jauiu ^CIUO nUUi JVJ UlUflOlUU mj. v au i» v i * u UiVi \j UUli V^IVIU j auJ o AJ. » Okliju Gosp. Horák in ž njim podporniki trudapol- dovoliti jim in koliko so oni dolžni Avstrii. Ogri pa nega delà so přejeli javno častno zaupanje od to- bojo na to svojo rekli. General Stratimirovic je izlike većine, ki se ne dá in se ne bo dala omamiti vrstno govoril v zboru za Slovane, tudi dr. Mi le tic po rovarjih y y Hrvaški deputacii je odgovoril cesar da se bodo UU IU V Cil Jill, JVLCll OC Zj Uli ČiJ u jpuu ZjčvO lič* V U ,,-L ÍCOOIJJLUYU A » c* o x». x uv^uiuuii jw wu^uvuiu ^coai , uo oo uuuu in kterim se celó denunciacija ne gnjusi ! Stranke mo- želje njih v resen prevdarek vzele, in je povdarjal po- poštenost zahteva, da se sebno važnost, da se v red spravijo vzajemne razmere vseh pod ogersko krono bivajočih dežel in njih neraz- rajo biti in prav je, da so > vestno tudi dokaže, kar se komu očita ! Vso to y to „Pressino" komedijo pa razjasnuje najbolj rušljiva zveza z vso Avstrijo. Hrvaška poslanca so Ma- y přišel da drugi dan je g. Lakner, besednik v zboru, gjari po rokah nosili in kjer koli so ju srečali gosp. Horaku ter ga odpuščanja prosil y y čali yy Eljen a Hrvatok." y so kri- spremembi minister- rekši, da obžaluje, da se je drugim na limance vsedel, stva je zopet vse tiho. — Poljski in češki časn iki ki so ga pa v zboru v mlaki pustili. Gosp. Horak mu se krepko stavijo na noge zoper pogubivni dvalizem, je velikodušno dal absolucijo. Al kakošni so to značaji? in pravijo, da v tak državni zbor nikakor ne grejo nedeljo tako, v pondeljek tako! Privošimo C. kr. finančně direkcije in samostojni c. kr. jit yy Pressi" ! 26. dne t. m. je bila p r e s k u š n j a babic ki računski uradi bojo brž ko ne nehali in se dali c. kr. deželnim vladam. so se na tukajšnji šoli zimsko polletje učile v slov. je- nove štempeij ske marke. ziku porodničarstva. Bilo jih je 22, med njimi 11 Hr- sušca pridejo do 14. sušca gold, napravi vatic, iz Bosne drugi semester, ki se začne sušca ivi otl zjctv^jllv^ jl • ououa^ J6 priSxdl w VMVAAI»* KJ ^/WAUI UWII4UUW vmv f I41V « A v v i. m y a»« WW turškega višega zdravnika, da se izuči menda godi že veliko let v cesarskem českem rudniku la pevsko društvo dunajskih Slovanov véliko „besedo." Vsi časniki so polni strašne tatvine srebra, ki se žena teoretično - praktičnega babištva popolnoma nov kaz doda ljubljanska učilnica ima dobro ime po svetu. V 2. zvezku Lukšićevih „Slavische Blatter" v Přibramu in se ceni na milijone. To kaže slabo skrb rudarskih gospodov. Vse je radovedno, kaj bojo preiskave spravile na dan. — Najvažniša unanja poli-smo brali nemški prevod Koseskove pesmi „Posve- tična novica pa je danes ta, da so v Mo Id a vi in Va čeno bodi Tvoje ime" od gospé Luize Pes ja kove lahii hipoma odstavili svojega kneza Kuza in ga tako izvrsten, da sam Koseski more vesel biti tacega pognali iz dežele; bežal je zapodeni vladar na Dunaj. prevoda. list „Lire Sionske" gosp. Fr. G r b e c a nam Flanderškega Začasna vlada se je ustanovila; narod je izvolil grofa je ravnokar došel. Obsega napevov: dva 77 na slavo ss. Cirilu in Metodu," „sv. Jožef," „žalostna mati Božja križem," „trpljenje Jezusovo" in ega kneza ; a ta (brata noče kralja belgiškega) za svo- take ne varn e krone. k ode dalje, se ne vé, kakor se tudi to ne vé , kdo Oznanjenje Má- je imel roke vmes, da so kneza prekucnili s prestola. I- H I ^H I M HH^I hh_ m rije Device"—vse prilične sedanjemu mesecu. Marljivi Bati pa se je za vso Evropo hudih homatij y ker izdatelj naznanja pri čnikom kmali. priliki > da list doide naro- 1 • v • slisi da ruska armada že maršira V OllOl, U-čt 1UOJYČ* člllllčtučl £jXj 111ČW. Oil c* CGZ 1C1VV7 x. x u.u , -LJ ker po pogodbi od leta 1856 imajo vse velike evropej reko Prut se in „Beseda" čitalničina v nedeljo je obilo zbranim ske vlaďe besedo o tem prestolu in je tudi tur š ka vlada gledé na vse okolšcine, udom bila prav po volji. Tri pesmi, vse z glasno po- nekako pritaknjena. Ali se bo, hvalo sprejete, posebno pa še samospev, in deklamacija izmotala ta spletka z lepo, nihče nevé, ker dandanašnji f\a! €\ ÍC li aoûoir att A A^n tt I^QPl 1 a a^A n I Xl rvvi \ rv vi aIt^Avia t ri n /I a -ha r\ A n VH1 n rl nim a +nr/n Vodotopa" Koseskovega „ t vvlv liv^cv javwvu1vv t j v l/iaoici iz- vrstno izrazeval različne situacije, so bile prednice gosp. Drašler iz- nektere vlade rade drugim delajo težave. Ipavceve spevoigre 77 Tičnik," ki se je ta večer z * glasovirom namesti orhestra igrala in je zopet vse po-slušavce navdušila. Vsa ta spevoigra, o kteri danes „Novice" obširniše govorijo, je res niz pevskih biserov, in vsaka pevkinja in vsaki pevec je tako na svojem mestu, da si te spevoigre ne moremo skor misliti brez njih. Ta ves drugačni naslov, pod kterim si je vrednistvo mo ralo druzega gospoda misliti kakor nam dobro znanega je povod bii pomoti, ktero zdaj popravljamo. Vred Kursi na Dunaji 21. februarija. Ó 0 metaliki 60 fl. 90 kr Narodno posojilo 63 fl. 60 kr Ažijo srebra 101 fl. 50 kr Cekini 4 fl. 85 kr. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.