m s / OLPŠILO SLOVENSKE'. 11 HAPPY NEW YEAR! TO OUR MEMBERS AND FRIENDS EVERYWHERE Once again it is our pleasure to extend greetings, and express gratitude for the hearty cooperation given us in our every effort for the upbuilding of the Slovenian Women’s Union \N Srečno Novo Leto! ^ UBLI CATION ofthe Slovenian Women's Union of America (JttlljlU dumber 1 January, 1949 Volume 21 n 547SS Jf/rwg SLOVENIAN WOMEN'S UNION SLOVENSKA ZEN. ZVEZA OF AMERICA V AMERIKI Organized December 19, 1926 In Chicago, Dl. Ustanovljena 1ft. dec., 1926 v Chlcagl, Winds Incorporated December 14, 1927 In the State of Illinois Inkorporiana 14. dec., 1927 v drfavl Illinois MEMBER OF: National Council of Catholic Women The Catholic Association for International Peace Women’* Action for Victory and Lasting Peace Common Council for American Unity Spiritual Advisor — Rev. Matthew F. Kebe.................. 223 - 67th St., Pittsburgh, Pa. Founder-Honorary President—Marie Prisland ... .1064 Dillingham Are., Sheboygan, Wis. President — Albina Novak...........................0616 Bonna Avenue, Cleveland, Ohio. 1. Vice-President — Mary Godez......................626 Water Street, Sheboygan, Wls. I. Vice-President — Mary Urbas ...................16812 Holmes Avenue, Cleveland, Ohio. I. Vice-President — Mary Theodore..................Rte. 1. Box M, Hlbblng, Minnesota. 4. Vice-President — Mary Markedch..................3809 Bast 96th St, South Chicago, HL 5. Vice-President — Mary Tomslc....................................Box *02, Strabane, Pa. t. Vice-President — Anna Paohak....................200® Oakland St., Pueblo, Colorado. Secretary — Josephine Erjavec................... 627 North Chicago Street, Joliet, Illinois. Treasurer — Josephine Muster............................714 R&ub Street, Joliet, Illinois. 1. Trustee — Mary Lenlch............................600 Jones St, Breleth, Minnesota. S. Trustee — Josephine Železnikar.......................2046 W. ttrd St, Chicago 8, 111. I. Trustee — Bala Starin.......................17«14 Dlllewood Rd., Cleveland 1«, Ohio. STANDING COMMITTEES ADVISORY COMMITTEE President — Franoes Susel.........................1X900 Holmes Avenue, Cleveland, Ohio. Helen Corel.....................................«7 Scholes Street Brooklyn, New York. Kameen....................................Depot Street, Forest City, Pennsylvania. EDUCATIONAL COMMITTEE President — Albina Novak............................C616 Bonna Avenue, Cleveland, Ohio. Anna Petrlch............................... 840 E. Foothill Blvd., R8 148A, Fontana, Calif. Gladys Buck........................................... 10016 Avenue Lu, South Chicago, I1L Sophie Golob ................................. 768 Arnolda Ave., Indianapolis 22, Indiana. Marie Schlamann................................. 222 West 7th Street Leadvllle, Colorado. YOUTH AND RECREATION COMMITTEE Director of drill teams — Marie Floryan............. 6880 W. Mineral St, West Allis Wls. Director of Juvenile Activities — Evelyn Krlzay................88 -29th St, Barberton, Ohio. Athletio Directors: Midwestern Division — Josephine Rainuta Sumlo, 81 No. Chicago St, Joliet, 111. Eastern Division: Mary Perdan, 19303 Shawnee Ave., Cleveland 19, Ohio. ZARJA - THE DAWN URADNO GLASILO 8LOVEN8KE ŽEN8KE ZVEZE V AMERIKI OFFICIAL PUBLICATION OF THE SLOVENIAN WOMEN'S UNION OF AMERICA PUBLI8HED MONTHLY — IZHAJA V8AK ME8EC Annual Subscription $2.00 — Naro&nlma $2.00 letno For SWUA members $1.20 annually — Za člani oe SŽZ $1.20 letno Publisher, “Zarja”, 1637 Allport St., Chicago 8, HL Managing Editor -Albina Novak Editorial Offloe: 6616 Bonna Avenue, Cleveland (8), Ohio Telephone Express 2812 "Entered as second class matter November 18, 1946, at the post offloe at Chicago, ninols, under the Act of August 24,1912." All communications for publication must be In the hands of the Editor by the tenth of the month for the next Issue and must be Indorsed by the writer. If typewritten «se double-space and If hand written use ink. Write plainly, especially names and on one aide of paper only. Vsi dopisi morajo Uti ▼ rokah urednice do 10. ▼ meseca sa prihodnjo Izdajo ln podpisani po pisateljici. PUlto s &rnUon^>TSftfi>»iia eno stran papirja. Pri Imenih pasite S IMMIGRANT ARCHIVES University of Minnesota LETO XXI—ST. 1 JANUARY, 1949 VOL. XXI—NO.l Srečno in veselo novo leto vsem! Drage odbornice in članice: NAJ lil VAM bilo srečno in zdravo novo leto, kjer koli se nahajate! Kako krasne so te besede, če se poglobimo v njihov pomen! Mi dvoma, da, se marsikatera med nami vprašuje: Kaj nam bo prineslo novo leto? V naglo se ispreminjajočih dogodkih sveta je težko napovedati bodočnost z gotovostjo, vendar pa vemo vse, da bosta naša sreča in uspeh odvisna od naših lastnih skrbi in dela, sato posvetimo novemu letu vsa naša prizadevanja! Leto 1949 je naše konvenčno leto. Še štiri mesece od danes, pa bomo zborovale na svoji redni osmi konvenciji v Pueblo, Colorado. Formalna otvoritev konvencije bo v nedeljo, 15. maja 1949. Zborovanja bodo trajala, tri dni: 16. 17. in 18. maja 1949. Ob formalni otvoritvi v nedeljo bo tudi Velika manifestacija, izvršena po naših izbornih vežbalnih krožkih. Jolietske Championship Cadets in Cleveland (Noble) Cadets se pripravljajo za vežb&lno tekmo. Vsak teh krožkov ima pred seboj veliko nalogo ustvaritve sklada za potovalne stroške, toda naše kadetke se ne strašijo dela in jaz sem ponosna na njihovo ambicijo in odločnost. Prosim, pomagajte jim, kolikor vam je mogoče, da dosežejo svoj smoter in cilj. V sedanjem času moramo pokazati svoje največje zanimanje za konvenčno člansko kampanjo. Tej kampanji mora posvetiti svojo pozornost vsaka dobra članica. Marljive delavke čakajo lepe nag nule. Zmagovalka bo dobila povratni vozni listek za potovanje v Pueblo in naslov iiKONVENC-NE KRALJICE,” v čemer je vključeno tudi svečano kronanje na konvenciji. Ta nagrada je vsaki dostopna, ki se le hoče potruditi. Vsaka ima enako priliko pridobiti si prvo mesto. Vsaka pred-konvenčna kampanja je zelo uspešna, zalo upamo, da bomo sedaj ponovile ta rekord. Ako bo delala in pomagala sleherna podružnica, uspeh ne more izostati. Volitve delegatinj se bodo vršile v februarju in marcu. Opozarjam vas, da pasno prečit&jte oni del naših pravil, v katerem je govor o izvolitvi delegatinj; te točke je navedla naša glavna tajnica v tej izdaji Zarje. /Vaš splošni sklad, iz katerega krijemo konvenč-ne stroške, bo lepo ojačen s dohodki naše razstave ročnih del, ki smo jo imele v Clevelandu v dnevih 4. in 5. decembra 1948. Popolno poročilo bo objavljeno, kakor hitro prejmemo vse povratne ti-kete. Toliko smo gotove, da bodo ti dohodki znašali nad tisoč dolarjev. Zelo sem hvaležna vsem našim odbornicam in podružnicam za njihovo vzorno sodelovanje. Res je, pomenilo je mnogo dela, za odbor, toda odbornice se počuti je popolnoma odškodovane za svoja prizadevanja, videč, da je bila stvar tako velik uspeh! Morda bomo imeli slično razstavo zopet spomladi; če bo, boste o tem brale v Zarji prihodnji mesec. Vsak, kdor koli je posetil razstavo in “Style show,” je bil zadovoljen in pod globokim vtisom. Torej hvala vsem: onim, ki so sodelovale pri programu, in onim, ki so se udeležili. V tem mesecu boste novo izvoljene uradnice prevzele svoja mesta in dolžnosti. Vsem želim mnogo sreče v njih prizadevanju in delu. Vaša naloga ne bo lahka, toda vse vemo, da brez prizadevanja ne dosežemo ničes&r na svetu, zato poprimimo se vse skupaj trdo dela, da bomo imele tispešno leto! Ob tej priliki se zahvaljujem vsem za njih delo v preteklosti in vsem izkreno želim srečo in napredek. IS a j še enkrat ponovim: Srečno novo leto vsem! Tekom leta, ki je pravkar zatonilo, je morda vsaka izmed nas bila deležna le ali one vrste žalosti? toda vse smo imele in doživele tudi radostne dni. Ob zalomu starega leta naj ostane z nami spomin na radostne dni. Novo leto pa naj nam vsem skupaj prinese vsega, tega, kar si najbolj želimo. Moje novoletno voščilo in molitev je, da bi Vas Bog tisočkrat blagoslovil! Iskreno Vaša Albina Novak, predsednica-urednica. Zbira Ivan Zorman: SLOVENIAN WOMEN’S UNION IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE Iz Helmoldove “Cronica Slavorum”. PREDVSEM moram popraviti vtis, ki sem si ga bil osvojil glede imena “Obodriti”. Zazdelo se mi je namreč, da bi zamoglo njihovo ime pohajati od imena reke Drave (Trave), ki teče v balsko morje dokaj blizu bivšega obodritskega glavnega mesta Velegrada (Magnopolis — Mecklenburg), medtem ko je Odra daleč proti vshodu. Resnica jet, da so se nazivali obdravski prebivalci Dravljani, Obodriti pa imajo svoje ime od reke Odre, ob kateri so prej kedaj stanovali, potem pa vsi skupaj nastopili pot proti zapadu, to je, Obodriti, ki so si pridržali izvirno ime in oni Obodriti, ki so si po preselitvi privzeli krajevna zemljepisna imena, kot Vagrijci, Polabci, Dravljani Varnavci (Reka Vamava); Veneti so se se vedno nasplošno držali Odre. Druge slovanske družine pa, kot Brežani (Bregnitz, Brignitz se isteka v Labo), Došani (Dosa, isto dotok Labe), Havelčani, itd., so že zgodaj prešli v saško območje, ker so bili zgodaj pokristijanjeni; s temi zadnjimi so delili svojo usodo tudi vsi oni, ki so se bili naselili nižje levega brega Labe, tja do Harc pogorja. Ljutici in Kicini so bili pod vplivom Ru-janov, Dolenjci in Primorci pa so navadno nastopali v zvezi z Retrami. Rujani, ki so bivali na Otoku, so se držali ob strani ter nastopali izključno na morju kot trgovci in gusarji (njih organizacija je bila slična oni severnjakov vikingov). Pri tem ne pozabimo, da je bil naziv Obodriti tudi le zemljepisnega pomena. Vsi skupaj so bili res eden narod, dasi politično razcepljen. V medsebojnih bojih so večkrat klicali na pomoč Sase ali Dance. Versfvo. Potrebno je posvetiti nekaj besed temu naslovu, v svrho, da se spoznamo z značajem, z dušo in srcem nekdanjih zapadnih Slovenov. Bili so seveda mnogobožci, s sličnim verskim sistemom, kakoršnega so imela vsa druga kavkaška plemena. Vendar pa opažamo pri Slovenih malo vzvi-šenejši pojem o božanstvu, kakor ga nahajamo, n. pr., pri starih Latinih. Slovenski Jupiter, Svetovid, ni nikdar tako nizko padel (moralno), kakor njegov drug pri Rimljanih. Helmold pravi: “Vkljub temu da so bili pogani so vendar spoznavali enega, ki je vladal nad vsemi drugimi, napram kateremu so jim bili vsi drugi bogovi le nekaki pol-bogovi”. Slovenski Rado-gost ali Voligost (oba izraza pomenjata isto voliti — rad imeti) Je brezprimerno bolj vzvišen kakor rimski Bacchus. Radogost je bil poosebljena gostoljubnost, ne pa požeruh in pijanec, kakor Bacchus. Temu odgovorno so se Sloveni tudi ravnali. Škofa, ki je moral zapustiti Starigrad (Oldenburg), pa je vkljub temu zaželel obhajati božične praznike v svoji škofiji, ni nihče sprejel izven kneza Pribislava. Ta je tudi prisostvoval sveti maši. Po maši je knez škofa povabil na svojo domačijo, v precej oddaljeno mesto. Helmold citira škofa: “Sprejel nas je z velikim veseljem in nam pripravil sijajno pojedino. Stol (miza) je bil obložen z dvajsetimi raznovrstnimi jedili. Tu sem osebno spoznal, kar sem prej le slišal od drugih, da namreč na svetu ni bolj gostoljubnega naroda, kakor so Sloveni. Kajti glede postrežbe gostov so vsi, kakor ene misli, zaskrbljeni, da bi se kdo ne znašel v potrebi. Karkoli si pridobijo s poljedeljstvom, ribar-stvom ali lovom, velikodušno in radodarno dele z drugimi. Tistega, ki je najbolj radodaren smatrajo za najbolj možatega. Pri njih je dovoljeno požgati dom in lastnino onega, ki bi tujcu odrekel gostoljubje, kar se pa prav redko zgodi. Enako se tudi zaklinjajo in izjavljajo, da je vsak, ki tujcu kruh odreče, nesramnež in podlež”. — Na drugem mestu piše Helmold: “Čeprav je sovraštvo proti krščanskemu imenu in iskra praznoverstva bolj živa pri Rujanih, kakor kjersibodi med Sloveni, jih vendar krasijo mnoge naravne čednosti. Pri njih prevladuje bogastvo gostoljubja, in pa, svojim stari-šem iskazujejo zasluženo čast. Pri njih ni najti pro-sjaka ali sicer potrebnega človeka. Kakor hitro je namreč koga potrla bolezen ali starost, ga izroče njegovim dedičem, ki morajo z največjim negovanjem zanj skrbeti. Zaskrbljenost vpogledu gostoljubja in spoštovanje starišev ste največji čednosti pri Slovenih. Dežela Rujanov je nadalje bogata na poljskih pridelkih, ribah in na zverjadi. Glavna utrdba dežele se imenuje Arkona.” Ime Arkona, kjer se je nahajalo Svetovidovo svetišče, malo čudno zveni v naših ušesih, tuje, vendar je to edina, vsaj meni znana označba za to nad ves zanimivo mesto. Kar je bil kapitolinski Jupiter Rimljanom, to je bil arkonski Svetovid Slovenom. Vpodobl-jen je bil s tremi obrazi v eni glavi (Thietmar (Tihomir)); s pogledom v prošlost, sedanjost in bodočnost; bil je toraj vseviden, vseznajoč. Svetišče je bilo trio-glato, s tremi vrati. Bilo je najbogatejše in najveličastnejše, kar so jih premogli polabski Sloveni; prekašalo je Radogostov tempelj. In vendar so katoliški duhovniki s solzami v očeh prosili bamberškega (Ba-benberg — Babjigrad škofa, ki je spremjal Otona I. v Retre, naj ohrani Radogostovo svetišče ter ga posveti v katoliško baziliko (Saxo Grammaticus). Škof jim je prošnjo odbil, češ, ne spodobi se pravemu Bogu donašati žrtev, kjer so prej Satanu služili. In, Radogostovo svetišče v Retrah je bilo do tal požgano. Škoda, preškoda! Sicer pa, da ga ni požgal Oton, bilo bi vpepeljeno pozneje. Sloveni namreč niso vpo-rabljali trajne snovi pri svojih stavbah; gradili so z lesa. Zato nimamo skoraj nobenih zapuščin za njimi. Še sedaj ne vemo točno, kje so stale Retre. Arkono so pa Danci tako temeljito požgali pod vodstvom svojega kralja Valdemarja (Vladimir), da niti obrisa Sve-tovidovega svetišča ni bilo najti vse do 1928, ko sta dva nemška starinoslovca odkrila trikot, in sicer tam gor proti severu, skoraj na konici rujanskega polotoka, ki se kakor dolg jezik zajeda globoko v Baltik. Danci so Svetovidov kip privezali z vrvjo za vrat, ga vlekli skozi mesto, zažgali in vrgli v morje. Nato je bilo rujansko ljudstvo nasilno krščeno. Kdor se ni dal krstiti, tega je “požrl meč”. Nemški povestničar-ji tistega časa silno radi rabijo izraz: “Ceteros gladius voravit”, ali, “devoravit”. — Toda Danci sami bi ne bili Rujanom nikdar kos; saj so se jih bali napasti sa- mi. Trije slovenski knezi so pomagali Valdemaru: Pribislav Starograjski, Kazimir iz Velegrada in Bogu-slav Primorski. Da se Rujani Dancev res niso bali, nam dokazuje tudi Helmold, ko pravi: “Ko je Henrik povabil Rujane, naj napadejo Dansko, so to z največjim zadoščenjem storili. Res, iti na Dance je bilo za nje, kakor iti na veselico. Plen, ki ga Valdemar ugrabil na Rujani, je bil izredno bogat. Saški vojvoda, Henrik Lev, in Valdemar sta napravila pogodbo, da bosta eden z drugim delila, kar bosta nakradla. Ko mu je Valdemar odrekel polovico arkonskega plena, bi bil Henrik skoraj vojno začel. Toda Valdemar se je prej vdal. Čudno se nam zdi, kako je da so se Sloveni podali v boj proti Svetovidovemu svetišču. Najbrže so bili zapadni Obodriti do takrat še enkrat krščeni, medtem ko so bili Rujani najvztrajnejši pogani. Ar-kona je bila vpepeljena leta 1169. Sloveni so imeli seveda še druga božanstva, kakor Živo, boginjo obnove, v Racegradu; Prove, v Starem-gradu. Proveju so bili posvečeni stari hrasti s ploto- vi okoli drevesa; vse je bilo lepo ozaljšano. Pogoda, boginjo sreče, itd. Toraj ne le lipa, tudi hrast je slovensko drevo. Dalje o bojih s Sasi, Gocalk, Kruto, Klut, etc. — Srečno Novo Leto — Vaš M. Kebe. 1 Marie P risi and: Rt v |' ' jjaUjaMB V« M m... Srečno, zdravo in zadovoljno Novo leto! želim vsem •članicam naše Zveze. Če bo to leto prineslo svetu zaželjen mir, bo v zgodovini označeno katkot najsrečnejše leto za vso človeštvo. Dal Bog, da se to zgodi! * * * Kdo v Ameriki dela? — Neka brihtna glava, je o tem sestavila statistiko, ki jo je priobčil “The Superior Journal.” (Komur je dolg čas, naj si ga z naslednjim računom preganja.) Prebivalstvo Združenih Držav šteje 140,000.000. Od teh je 42,000,000 starih nad 65 let, ki za teško delo niso zmožni. Ostane še 98,000,000 prebivalcev. Otrok izpod 21 let ki tudi niso za teško delo, je 54,000,000 Ostane še 44,000,000 Vladnih vslužbencev, ki baje teško ne delajo, imamo 27,000,000 Ostane še 17,000,000 Mestni, okrajni in državni uslužbenci tudi imajo lahko službe. Teh je 12,800,000 Ostane še 4,200,000 Armada točasno šteje 4,000,000 Ostane še 200,000 Invalidov v bolnišnicah in umobolnicah, ki delati ne morejo, je 126,000 Ostane še 74,000 Lenuhov, ki delati nočejo, je 62,000 Ostane še 12,000 Za delo nezmožnih jetnikov imamo 11,998 Tako ostaneta samo še 2 delavca, ki res teško delata in ta dva delavca sva —ti in jaz. Kako močne so ameriške delavske unije? — Vseh organiziranih delavcev v naši deželi je kakih 15 milijonov. Deset največjih unij šteje 5,900,000 članov. Najmočnejša med njimi je unija voznikov (Teamsters Union), ki šteje 1,062,-000 članov. Za njo prideta avtomobilska in jeklarska unija, ki imata vsaka po 900,000 članov. Prihodnja je tesarska unija (Carpenters Union), z 750,000 člani; nato pride unija hotelskih uslužbencev z 404,000 člani Na šestem mestu je premogarska unija, ki šteje 400,000 članov. Unija električnih delavcev ima tudi okrog 400,000 članov. Na osmem mestu je unija oblačilnih delavcev (Garment workers) z 380,000 člani, naslednja pa krojaška unija, ki izdeluje moške obleke ter šteje 365,000 članov. Deseta je tkaninska unija (Textile workers) vsebujoča 350,000 članov. Najbogatejša izmed goriomenjenih unij je premogarska, ali takozvana John Lewis-ova unija, v katere blagajni se nahaja 62 milijonov dolarjev. Za njo pride železniška unija, ki po številu ne spada med največjih deset — ima le 216,000 članov — toda premoženja pa ima skoro 50 milijonov. Največja unija (Teamsters) ima v blagajni 18 milijonov, najmanj pa avtomobilska unija, ki premore le $2,153,000. Kakšni so unijski zaslužki? Največ zaslužijo delavci tesarske unije namreč $85.00 na teden. Za njimi pridejo električni uslužbenci, polagalci cevi (Plumbers) in nato tiskarji. Njih plača znaša, kot pravi unijski seznam, po $80.00 na teden. Konduktarji na železnicah dobijo po $75. na teden, inženirji po $70,00, kurjači pa le $56.00. Premogarska plača je $65.00 na teden, automobilskih in jeklarskih delavcev pa $60.00. Plača v oblačilni industriji znaža $50.00 tedensko, hotelski delavci pa prejemajo od $10.00 do $75.00 na teden. To so seveda povprečne plače. Mnogi zaslužijo vel’ko več, nekateri pa tudi manj. Plača je odvisna od pozicije, dolgosti zaposlenosti in razumevanje v poslu. * * * John L. Lewis, absolutni gospodar premogarske unije, je nedavno prejel povišanje v plači, ki zdaj znaša $50,000. na leto, kar je dvakrat toliko kot znaša plača podpredsednika Združenih držav. Lewisova plača je si,cer najvišja med zaslužiti visokih linijskih uradnikov, a ni tako zelo pretirana v primeri s sijajnimi plačami drugih delavskih voditeljev. Naprimer, James Petrillo, “car” muzikalne unije, prejema $46,000.00 letne plače. Podpredsednik in tajnik-blagajnik premogarske (Lewisove) unije imata vsak po $40,000.00 na leto. Philip Murray, predsednik CIO dobiva $25,000.00 letno, William Green, predsednik AFL pa $20,000.00. Daniel Tobin, glavar unije voznikov je plačan s $30,000.00. Poleg letnih zaslužkov imajo ti gospodje na razpolago še precejšne svote za posebne stroške. Vladna davčna statistika izkazuje, da so tudi manj važni unijski uradniki plačani boljše kot kabinetni uradniki predsednika Združenih držav. Najboli značilno je pa dejstvo, da skoro nobeden teh dobro plačanih unijgkih glavarjev, nima akademične izobrazbe. Večinoma so pustili šolo, da so šli delat. Edini delavski voditelj, ki se lahko z višjo izobrazbo ponaša je Walter Reuther, predsednik avtomobilske unije. Čeprav je to unija druiga največja v deželi, predsednikova plača znaša le $10,000.00 na leto. U. S. Bureau of Labor Statistics je pregledal listo delavcev od 300 industrij. Ugotovili so, da delavci, zaznamovani z odliko, (excellent) niso bili mladci od 20—30 let, pač pa so zreli možje od 35 do 50. leta bili označeni za najboljše in najzanesljivejše delavce. * * * Rojakinja, ki se je po desetletnem bivanju v Jugoslaviji vrnila v Ameriko, kar ji je bilo mogoče le, ker je ameriška državljanka, pripoveduje, kak velik praznik je v vsaki hiši v stari domovini takrat, ko dospe paket iz Amerike. Ker v Jugoslaviji še vedno primanjkuje mnogih stvari, in kdor ni vladni uslužbenec more potrebščine kupiti le na črni borzi po visokih cenah, je ljudstvo nepopisno veselo dobrot, ki jih prejme iz Amerike. Draginja je v Jugoslaviji še vedno neznosna. Tako stane kilogram kave na črni borzi 12 dolarjev ameriške valute; mast, 8 dolarjev; bela moka, 2 dolarja; sladkor 2 dolarja; eno jajce, 30 centov; en meter volnenega blaga, 30 dolarjev; moški čevlji, 60 dolarjev. Dišav (spic-■es) je zelo teško dobiti. Kdor je tako srečen, da jih iztakne, mora zanje plačati visoko ceno. Eno samo zrnce popra stane 2 centa. Rojakinja pravi, da so ji v stari domovini odsvetovali iti v Ameriko, ker imamo tukaj silno draginjo, vse polno Strajkov in depresijo. Ona je pa znala, kako je bilo v A-meriki pred desetimi leti, pa si je rekla: Četudi je zdaj tam stokrat slabše kot je bilo pred desetimi leti, je Amerika še vedno dobra dežela. Kako lepo je biti ameriški državljan in kako naša vlada skrbi za svoje ljudi priča dejstvo, da bi ta rojakinja ne mogla priti v Ameriko, če bi ji ameriško poslaništvo v Belogradu ne posodilo denarja za potovanje. Posojilo je bilo dano tudi trem drugim državljanom, ki so zaeno z njo odšli v Ameriko. Da, Stric Sam je še vedno fejst fant! KAKO JE BILO ENKRAT (Črtica) Mnogokrat roma Julka tja v gorsko vasico, kjer v revni leseni bajti samotarijo stara mati. Saj bi v delavskem predmestju med svojimi tovarišicami našla dovolj poštene zabave in razvedrila; pa jo kar prime v soboto zvečer, da mora domov, in se ji nedelja ne zdi prav nič praznična, če ni bila pri materi. Prav za prav — saj ni nič posebnega, kadar s staro materjo sedita v leseni koči. Navadno Julka posluša, kako mama obujajo spomine, vedno enake, pa vendar vedno zanimive. “Saj ni res”, tako pravijo mama, "da bi bilo sedaj tako zelo hudo na svetu. Le nobene potrpežljivosti ni pri ljudeh in nobene zadovoljnosti. Ko sem bila jaz otrok,” —-tako pripovedujejo, — “takrat je bilo hujše, pa vendar ni bilo takega tarnanja. Kolač so pekli le o veliki noči in štruklje za žegnanje, za druge godove pa le bel kruh, ne pa potice in Bog si ga vedi, kaj še vse, kot delajo danes. Zjutraj smo po bajtah jedli prežganko pa brez podmedenega jajca, za večerjo so nam kuhali koruzen močnik, v katerega so za zabelo kanili kapljo jesiha. Za največji priboljšek v bolezni so kuhali jajčen sok, tako dober, da bi ga angelci jedli, če bi “špižo” potrebovali; če si bil le količkaj še živ, si ga moral jesti. Ob semanjih dneh so nam za rtruco iz mesta prinesli mati culo suhega sadja; prav re/lokdaj se je pripetilo, da smo dobili še vsak po en rogel žemlje. — In prve čevlje sem imela nove, ko sem šla k birmi, pa kakšne. Noben otrok bi danes ne hotel obuti takih čevljev, kakršne je meni prve naredil mojster Miha, ki je hodil k nam v “štiro”. "Gorka” sem bila pa še tisti dan; ravno toliko platna je ostalo od maminega krila, da so ga naredili še meni; za jopo pa ni bilo več blaga. Da bi pa kakšen kmečki otrok šel k sv. birmi v beli obleki, kakor danes, kaj takega se pa našim staršem še sanjalo ni. Pa nas je vendar v takile bajti zraslo, da je vse mrgolelo, in smo imeli vsi pravo pamet in zdrave ude, hvala Bogu, in so nas imeli ljudje povsod radi, kjer smo služili kruh. Pa je bilo še hudo, ko sem se poročila na tole bajto. Poleti sem pa tja kakšna dnina, da sem zaslužila stopovino in za oratarja, ker doma nismo imeli vprežne živine. V jeseni so oče delali slamnate strehe in zaslužili po dvajset krajcarjev na dan. Kako sem morala obračati vsak krajcar, da je bilo za otroške obleke pa za vse druge opravke pri hiši, pa še za kruh, za katerega smo morali tričetrt leta kupovati moko. Najslabšo sem kupovala, tako po devet krajcarjev, da je bil kruh rjav in se je kar lomil, pa ste ga vendar tako radi jedli. Bog obvaruj pa, da bi šel kdo od naše bajte v vas prosit kruha, ali da bi nam bil kdo prinesi miloščino! V tla bi se bila vdrla od sramu. Samo hlebček, kadar so pri sosedovih pekli in pa koline po zimi, kakor je povsod navada, drugega vsa leta kar sem gospodinjila, nisem prejela v dar. Julki je včasih kar hudo; revščino v delavski ulici pozna, pa materi vendar ne more dopovedati, da je sedaj po nekaterih podstrešnih in kletnih stanovanjih le še hujše, kakor je bilo pred petdesetimi, šetdesetimi leti na kmetih. ZLAT JUBILEJ REV. K. ZAKRAJŠKA PRIDIGA PREVZV. ŠKOFA DR. G. ROŽMANA Prečastiti jubilar! Častilci Marijini! Dne, 4. septembra je minilo 50 let, odkar se je mlad frater Kazimir na Trsatu, častitljiv baziliki Marijini, s svetimi obljubami uboštva, devištva in pokorščine vključil v prvi red sv. Frančiška, da bi v tem redu Bogu služil zvesteje .dosegel višjo popolnost in več dobrega storil za sv. cerkev in zveličanje duš. Pač ni slutil tedanji mladi, živahni klerik, kako veliko polje mu bo Gospod odpri, da se v njem loti dela, včasih kot vihar, vedno pa za duše, za Cerkev, za Boga - saj je končno v Družbi sv. Rafaela obsegalo skoraj vso zemljo, vse dežele, kjer le prebiva kakšen naš človek. V senci Žalostne gore preserske je naš jubilar zagledal luč svetil ,ob svetišču Marije sedem žalosti je rastel - in to je še zmladega njemu vtisnilo poseben pečat: ljubezen do Marije - in mnogo bridkosti in križev v življenju. Mati žalostna ga je po svojih potih vodila. Ne bom opisoval teh potov - zameril bi mi gospod jubilar - le na to Vas spomnim, kar vsi veste: Marijin list slovenski tukaj v Ameriki “Ave Maria” je ustanovil. Že 401et širi pravo versko mišljenje, ljubezen do Marije in z njo odbija napade peklenske kače, ki skuša duše pogubljati in seboj v peklensko brezdno vleči. Mnogi osiveli sodelavci njegovi vedo, kolike težke in bridke borbe je bilo, in koliko nerazumevanje so naleteli tam, kjer so pričakovali pomoč in sodelovanje. Žalostna Mati - ga je peljala tudi pri tem prepotrebnem delu po svoji poti. Ameriške Brezje, podoba Marije Pomagaj, drag spomin iz domovine, samostan lemontski, lep in velik načrt kolegije, semenišča in samostana v Lemont.u - vse to je zvezano z imenom patra Kazimirja - in l>o ostalo. Poglejte, zopet pot Žalostne Marije - ni doživel vresničenje vsega, kar je njegov živahen duh zamislil in kakor je zamislil. Tako vodi Marija, da človek ni v nevarnosti, da bi sebi svojim zmožnostim in svoji spretnosti pripisoval uspehe, ako bi vse dosegel, kar je zamislil. Marijina pot, po kateri je sama hodila, je pot dela, truda, poniževanja, bridkosti in križa - uspeh pa je Gospodova stvar, on ga daje, kadar je njemu prav, in takega, ki je najbolj v božjo slavo, ne pa takega, kakor si ga mi zamislimo in doseči želimo. Zadnje delo v stari domovini je bila nova župnija in cerkev sv. Cirila in Metoda - prav zadnje delo njegovo v tej cerkvi je bil krasen in zelo učinkovit oltar Žalostne Matere božje. Na temnem podnožju iz kamna njegovega rojstnega kraja, je bel marmornat kip sedeče Žalostne Marije, ki drži mrtvo truplo svojega Jezusa v naročju. Vedno je kaj ljudi, zlasti mater, pri tem oltarju na kolenih, ki iščejo pri Žalostni Materi tolažbe in odgovora na najtežje vprašanja življenja; zakaj moramo na svetu trpeti in kako naj trpimo, da bo Bog v nas prej dosegel svoje svete namene. A glejte, zopet je moral pot Marije sedem žalosti nadaljevati. Namesto da bi svoja poslednja leta živel med svojimi farani, da bi jih v sedanjih obupno težkih časih ob oltarju Žalostne Matere tolažil, dvigal, jim vljival pogum in jih skozi viharje trpljenja in krvi vodil v srečno večnost, ga je Marija peljala iz domovine zopet tu sem, in njemu in njegovim vernikom vzela tisto tolažbo, ki bi jo imeli v skupnem prenašanju sedanjih težav, tako da ni človeške tolažbe, ampak samo Marijina tolažba, ker vsaka tolažba človeška je sedaj preslaba, preplehka, le tolažba One, ki jo kličemo "Tolažnica žalostnih” je močna in sladka dovolj, da vzame tudi sedanjemu, doslej nam neznanemu trpljenju, težo in grenkobo. čudovita pota Marijina! Kako čudovita, dasi težka a vendar prepletena s sladkostjo Marijine ljubezni od Trsata pred 50 leti do Lemonta, ameriških Brezij - čudovita pot ob Mariji - kako se ne bi zdaj vsi skupaj z zlatim jubilantom Mariji zahvaljevali? Da, združili bomo svojo zahvalo in svoje prošnje: Hvala ti, Mati žalostna, da si svojega izvoljenca vodila po svoji poti doslej, poti trpljenja - vodi ga še nadalje po poti svoje velikanočne radosti. Prosimo: za svoje stiske, nadloge in potrebe - vsak ima svoje, kar prinaša sem k Mariji pomagaj. Pa ne ostajajmo le pri svojih lastnih osebnih težavah -seveda so nam najbližje, zato so nam zde najtežje - razširimo svoje prošnje in molitve na vse velike in važne potrebe Cerkve in človeštva -kakor želi papež Pij XII., ki nas vabi naj se pridružino njegovim trem velikem prošnjam k Mariji: 1. Naj sprosi od svojega Sina najbogatejših milosti vsem udom njegovega skrivnostnega telesa sv. Cerkve. 2. Naj kakor v preteklosti tudi zdaj Cerkev božjo s svojo učinkovito priprošnjo varuje in brani. 3. Naj cerkvi in vsemu človeštvu izposluje od Boga vendar enkrat mirnejše čase. Če namestnik Kristusov tako zelo vabi vse vernike, da ▼ sedanjih časih pomnože svoje molitve, potem moramo verovati, da je sedanji čas molitve, da prosimo po Mariji od Boga, da bo postal ta čas za vse tudi čas milosti. Posebno pomnožene molitve so pogoj, da bo svet deležen tudi posebnih velikih milosti. Zato se hočemo zdaj združiti z gospodom jubilantom v molitvi in daritvi a za vse te velike namene milosti za vse ljudi in tako bomo po svojih močeh pripomogli, da bo sedanja doba res doba molitve in doba milosti za vse ljudi. JZtensKJ fVel SVETOVNA DEKLARACIJA ČLOVEŠKIH PRAVIC J^AVNO ob sedmi obletnici zahrbtnega Japonskega napada na Ameriko v Pearl Harbor, je bila v Parizu v vseh podrobnostih spisana deklaracija človeških pravic “Human Rights”. Ta deklaracija obsega 29 postavk, ki se vse nanašajo na pravice, katere naj se prizna vsakemu človeškemu bitju, kjerkoli na svetu. Ljudstva Združenih Narodov so že v čarterju potrdila vero v fundamentalne človeške pravice, v dostojanstvo in vrednost človeka, enakopravnost moških in žensk, odločno pospešiti socijalni napredek in svobodo. Generalna skupščina razglaša deklaracijo človeških pravic kot skupni standard za vse ljudi in za vse narode. Vsak posameznik in vsaka organizacija naj ima pred očmi to razglasitev za katero naj se pospešuje spoštovanje, upoštevanje in efektivno priznanje med vsemi narodi. Prvi člen te deklaracije ,bi se po naše tako glasil: Vsi ljudje so rojeni svobodni in enakopravni v .dostojanstvu in pravicah. Vsak ima razum in vest in naj se vsak napram drugim obnaša v duhu bratstva. V drugem členu se da pravica vsem ljudem brez razlike na narodnost, plemensko raso, versko pripadnost, politično prepričanje, spol in kar je še drugih razlik, ki ločijo ljudi v gotove vrste. Tretji člen se nanaša na ljudstva, ki se ne vladajo sama, prebivalci raznih teritorij. Tudi te ljudi krije deklaracija človeških pravic, Vsak ima pravico do življenja, do svobode in osebne varnosti, tako se glasi člen 4. in 5. člen zahteva odpravo suženjstva v vseh oblikah. Člen 6 je zoper vsako trpinčenje, mučenje in nizkotno postopanje in nečloveško kaznovanje ljudi. Kakor vidimo je bila ta deklaracija jako potrebna in upajmo, da se jo bo res po vsem svetu upoštevala in spoštovala. V vseh 29 členih je toliko potrebnih in modrih izjav, da se nič ne čudimo, ko je delegatom sestava tega vzela toliko časa. Kakor je Mrs. Roosevelt večkrat omenila v svoji koloni, da gre jako počasi in kadar mislijo, da je en odstavek prefektno izražen, pa se še kdo izmed delegatov pritoži in popravlja. Eri člen se je po vseh slovničnih pravilih v angleščini dobro glasil, v ruščini pa so rekli, da nima dovolj pravega izraza in tako je bilo treba tudi njim ustreči, da ja ne bo kaj napak pozneje. Da, dolgo časa so skladali besedo poleg besede in modrost vseh delegatov je bila vprežena v to za vsakega človeka važno kompozicijo. Deklaracija bo predložena Generalni skupščini v končno odobritev. Kakor vemo ,niso vsi ljudje svobodni, da bi potovali, kamor bi hoteli in zato je treba še počakati, predno se bodo vsa ta pravila v resnici po celem svetu upoštevala. Je pa s tem postavljen prvi mejnik, ki bo dajal ljudem moralno in duševno oporo. Tak dokument, podpisan od 58 narodnosti mora imeti velik efekt med ljudstvi. Res je, ,da ne vežejo ta pravila nobene države in gotovo ne bodo te spremenile gotovih zakonov, pričakujemo pa lahko, da se bodo ljudstva sama začela spraševati zakaj ne vži-vajo gotovih pravic in svobodščin, ki so navedene v tej deklaraciji. Če ne drugače, pojde od ust do ust kakor po vinski trti tudi v deželah, kjer danes ne poznajo svobode v našem pomenu besede. Polagoma se bo vseh 29 točk uveljavilo in dobilo pečat standarda po katerem se bodo ravnala vsa ljudstva sveta. Tedaj pa bo res zasijalo solnce sreče in svobode na svetu. ŽALOSTNA MISIJA GOSPE CHIANG KAISHEK-OTE Ali je Amerika res tako bogata, da bi mogla rešiti Kitajško pred rdečo nevarnostjo? Gospa Chiang že misli tako, sicer bi se ne pripeljala čez tako daljavo po novo pomoč. Njen prvi obisk v Ameriki se ji je sijajno obnesel in Kitajska je prejela od Amerike toliko, da bi po vseh računih diplomatov že davno morala biti rešena nadloge. Dobro informirani reporterji pa trdijo, da je kitajska vlada potratna, da so si visoki dostojanstveniki in ožji sorodniki nakopičili velika bogastva, katera polagoma in po skrivnih potih prihajajo v Ameriške denarne zavode v varstvo. Če pride na Kitajskem do poloma, si tl ljudje ne bodo belili glav od česa bodo živeli. Vsi so dobro preskrbljeni, med tem, ko povprečnemu Kitajcu manjka najpotrebnejše hrane riža, da bi se vsaj enkrat na dan do sitega najedel. Dežela je veliko trpela in ljudje so že pozabili, kaj se pravi živeti v miru in ne v večnem strahu in begu da reši jo golo življenje. Od severa preti komunizem, katerega revno ljudstvo sprejema z nekakim zadovoljstvom, ker vsaj v začetku jim obeta boljše življenje, kakor pa ga mu nudi narodna vlada. Poročila iz Kitajske so jako nezanesljiva in človek težko verjame vestem, da je rdeč oklep prebit in da pojde vse po sreči. Sprejem madame Chiang v Ameriki ni bil preveč prisrčen. General Marshall, od katerega je največ pomoči pričakovala, se nahaja v bolnici, kjer je prestal težko operacijo. Umevno je, da moža v takem položaju ne sme nadlegovati s svojimi prošnjami za Kitajsko. Naš predsednik g. Truman pa tudi ni več tako vnet, da bi trošil bilijone za skoro gotovo izgubljeno vojno. Ameriško ljudstvo je danes malo bolje informirano o svetovnem položaju in tudi ni več tako radodarno napram tako slabemu gospodarju kakor se je izkazal Chiang Kaishek. Madame se sklicuje na dejstvo, da s padcem Kitajske, bo izgubljena cela Azija za našo demokracijo. Severni del Kitajske je preplavljen z rdečo armado, ki postaja vedno močnejša in uspešnejša, ker se ji pridružujejo domačini. Kaj bo-naredila Amerika, to bo vsekakor imelo velike posledice za ves svetovni red. Madame Sun Yat-sen vdova po pokojnem patriotu in prvemu predsedniku Kitajske, je sestra gospe Chiang. Ona je jako spoštovana in priljubljena žena med priprostim ljudstvom, kateremu posveča svoje življenje. Dobro bi bilo zaslišati tudi to zagovornico svojega naroda. Po njenem mnenju je Amerika pomagala podaljšati in zavleči civilno vojno in kako naj sedaj deželo reši, je res velikanski problem. ANNA JARVIS, USTANOVITELJICA MATERINSKEGA DNEVA Novembra meseca je v nekem sanatoriju v Pa. umrla ženska, ki je razumela kaj pomeni mati za svoje otroke. Bila je zelo sentimentalna in je svojo mater zelo ljubila. Mislila pa je tudi, da so matere, katerih se otroci niti enkrat v letu ne spomnijo in jim nikdar ne napravijo kakšnega veselja. Njena mati je ljubila rdeče nageljne in rdeč nagelj naj bi bil znak materinskega dneva, ko je bil enkrat priznan po predsedniku Wilsonu 1. 1907 na drugo nedeljo v maju. To priliko so cvetličarji kaj hitro izkoristili in poskočili v cenah za ta znak. Da jim to prepreči, Je na svoje stroške dala napraviti celuloidne znake, katere je razdelila brez dobička po cerkvah in organizacijah. Seveda, ideja je bila plemenita in začeta v najlepšem namenu, pa ■človeška slabost za profit je idejo hitro izrabila in ko- mercijalizirala. Res je, da je dosti mater na ta dan ob- darovanih, vendar pa je to vse tako brez srca in dobiček imajo trgovine, ki so idejo pobrale v svojo korist. Idejo materinskega dneva so sprejele tudi druge dežele in danes se menda po vsem svetu obhaja ta dan materam na čast. Dobri in hvaležni otroci matere ne pozablijo, slabi in brezbrižni pa kopirajo druge, da kupijo kakšno malenkost in mislijo, da so s tem spolnili svojo dolžnost. Pokojna Anna Jarvis je za uresničenje svoje ideje porabila vse svoje premoženje in je slepa in napol gluha preživela svoja zadnja leta v zavodu, kjer so jo vzdrževali njeni številni dobrotniki. Naj bi njena ideja vsaj enkrat v letu prinesla žarek sreče in veselja vsaki materi po vsem svetu! PLEMENIT POKLIC, KI RABI MNOGO DELAVK Oskrba bolnikov je med nami v Ameriki dosegla jako visoko stopnjo. Bolničarka mora imeti precejšnjo izobrazbo, aato pa je ta poklic tudi odličen in upoštevan. Polje rabi še mnogo delavk v tej profesiji in za vsako dekle ni pripravnejšega poklica kot je ta. Že po naravi je ženska ustvarjena in namenjena, da oskrbuje otroke, družino. Kako velika vrednost je taka izobrazba za dekle, kadar se poroči. Njej se ni treba še-le učiti, ker zna in ve, kje prijeti v slučaju nesreče in bolezni. Razvoj večjih bolnišnic bo zahteval večje število bolničark in zato ne bo v tem poklicu nezaposljenosti tudi v bodoče. Organizacija bo pa tudi poskrbela, da bo to važno delo tudi boljše plačano in vključeno v socijalno varnost. GANDHI JEV A IDEJA O ENAKOSTI LJUDI JE KONČNO PRIZNANA S socijalnega stališča imamo tudi med nami gotove kategorije kamor prištevamo ljudi iz različnih krogov. Vendar pa ni me,d nami takega preziranja in zapostavljenja, kakor se je to godilo med prebivalci Indije. Tam delijo ljudi v gotove kaste in med najnižjimi so bili takozvani ne-dotakljivci “Untouchables”. Čeprav ljudje ustvarjeni po Božji podobi, so med Indijci veljali za nekak človeški iz-vržek, katerega so teptali .kjerkoli so mogli. Vsaka izobrazba in napredek je bil tem ljudem onemogočen in tako so ostali med najnižnjimi po predkratkim, ko je bila razglašena postava, ki briše vse take zastarele in necivilizirane metode. Danes je vlada razglasila, da bo vsako dejanje proti takozvanim nedotakljivcem ostro kaznovano. To pomeni, da bodo vsi ti nesrečneži dobili priliko izobraževati se in tako pospeti do boljšega socijalnega stališča. Verjetno je, da bodo še posamezni slučaji takih krivic po deželi, vendar pa bo vsak vse to lažje prenašal, v zavesti, da ima postavo na svoji strani. Mohandas Gandhi ni več med Indijci a njegove ideje, za katere se je potegoval in boril, se uresničujejo in živijo. Madež nedotakljivosti bo polagoma izginil, kakor so mnoge druge suženjske razmere. ZAKAJ NIMAJO OTROK Poročene vladne uslužbenke se v mnogih slučajih odtegujejo materinstvu, ker bi jim to postalo težko breme brez vladne podpore. V mnogih civiliziranih državah se to upošteva in matere dobivajo šest tedenske počitnice s plačo v vsakem slučaju poroda. To bi morala tudi naša vlada upeljati. pa bi ne bilo toliko družin brez otrok. V kongresu je bila ta zadeva že na dnevnem redu ampak se ni nič definitivnega rešilo. Republikanski senator iz North Dakote, Wiliam Langer bo to zadevo zopet predložil v senatu in upa, da ne bo brez uspeha. Vlada ima velikanske stroške in če se teh boji, potem bo zopet vse ostalo na papirju. Če bi bil ta predlog sprejet, bi vlada vsako leto izplačala okrog pet milijonov štiristo tisoč dolarjev podpore. Otroci so bogastvo države in je prav, da se za nje vlada briga že tedaj ,lco prijokajo na svet ne še-le tedaj, ko jih kliče v kosarne. SENATORICA ZA PAR TEDNOV Vsled smrti senatorja Harlan J. Bushfield iz S. Dakote, bo njegova žena vdova zavzela njegovo mesto v senatu. Ta služba ne bo trajala več kot le nekaj tednov do skonča-nega termina. Mrs. Bushfield pravi, da ne bo nastopila v senatu ali napravila kakšen govor, ker jo politično življenje prav nič ne veseli. Doma ima dovolj opravka z gospodinjstvom in šesterimi vnuki za katere se zanima in so ji r veliko veselje. Ta žena je srečnejša doma, kakor bi bila v Washington!!. SLABA DRUŽBA IN SLABO ČTIVO Federacija klubov mater v Queensboro, N.Y. je tri leta proučevala vsebino komičnih magacinov, za katere se zanima posebno mladina. Otroška duša je dovzetna in če najde v takih publikacijah res dobro razvedrilo, je jako kočljivo vprašanje. Kar je ta poseben odbor ugotovil, je to gradivo skrajno slabo, ker prikazuje razna hudodelstva, ki nemorejo izzvati drugega kakor strah in grozo. Gradivo, ki prinaša versko in plemensko diskriminacijo je vse obsodbe vredno in matere so se spravile na ta predmet, ki ga je treba temeljito izboljšati, ako hočejo obvarovati svoje otroke pred slabimi vplivi. Vsi klubi mater so podpisali resolucijo, ki zahteva cenzuro nad takimi magacini in strogo kontrolo vsega materi-jala, ki ga priobčujejo. Kopije te resolucije so bile razposlane na vse oblasti, mestno vodstvo, policijsko načelništvo, šolsko oblast ,na razna sodišča in na vse osebe, ki imajo opravka z mladino. Predsednica Mrs. Charles R. Smith upa, da bo njihov opomin upoštevan in da se bo v tem oziru kmalu izboljšalo in prodajalo dober in zdrav humor, ki ne bo kvaril mladine. Te publikacije tvorijo milijonsko industrijo in greh bi bil, če bi se take publikacije še naprej trpelo med nami. Za zgled je predsednica navedla par stavkov. Naslov je: “Crime does not pay”. V tem ni nič hudega, če otrok kaj takega prečita ali sliši, ampak druga povest je če so pod takim naslovom pa slike kako obglavljajo nekega moškega, neko deklico počasi potapljajo in še več drugih groznih prizorov, skica za skico, slika za sliko in tako temu prikladno besedilo. Tako gradivo demoralizira našo mladino, ki je žrtev brezvestnih pisateljev in časnikarjev. Ne ponujajmo otrokom, kar jim vzbuja surovost, ki vodi na slaba pota. Kakor je potrebna dobra tovaršija, prav tako je otrokom potrebno dobro in zdravo čtivo s slikami, ki otroka vspodbuja k plemenitosti. Že po raznih drugih krajih so se matere oglasile in protestirale in tudi uspele, da je bilo vse porazno in surovo čtivo umaknjeno iz književnega trga. Potrebno bi bilo tudi malo pregledati med zalogami igrač. V dobi, ko ves svet želi miru ni treba otrokom kupovati pištol in drugega vojnega orožja, da se drugega ne igrajo, kakor vojsko. Komaj zna otrok shoditi pa že vihti kakšno puškico in dela geste, kako je pobil svojega malega tovariša. Vse tako igranje, bi se kmalu odpravilo, če bi matere dajale otrokom potrebne koristne igrače in jim razložile, da je vojna nekaj grdega in slabega. PAKISTAN JE NJEGOV SPOMENIK Daljna dežela Indija je v letu 1948 izgubila drugega odličnega moža voditelja, ki ni bil svetniški, kakor pokojni Gandhi, ampak za Muslimane je napravil veliko, ko jim je omogočil in uredil samostojno državo Pakistan. Mohamed Ali Jinnah je bil izobražen človek, po poklicu advokat. Študiral je na Angleškem in rekli so, da mu ta jezik gladkejše teče, kakor pa materinščina “gujerati” ali pa jezik “Urdu” katerega govori večina Muslimanov. Po končanih študijah se je ta mož vrnil v svoje rojstno mesto Karachi v Indiji, ki je danes prestolica /države Pakistan. Lieta 1885 je on ustanovil stranko "Indian National Congress” za katero je delal z velikim navdušenjem več let dokler ga ni muslinmanska Liga izvolila za svojega predsednika. V resnici je bil Jinnah rojen Indije a je pozneje iz lastnih nagibov prestopil med Muslimane. Tudi kot spreobrnjen musliman je skozi več let delal za svobodno in združeno Indijo. Nihče ni pričakoval od tega človeka, da bo kedaj stopil s takim predlogom, da naj se Indija cepi v dve svobodni državi v Indijo in Pakistan. Svet je bil zelo presenečen, ko je leta 1940 na zborovanju muslimanske Lige v Lahore predložil načrt za samostojno državo Pakistan. Vse province, v katerih so Muslimani tvorili večino, naj bi prišle v eno celoto, v Pakistan. Rekel je tako: “Če je Angliji res do tega, da živimo srečno in v miru, potem naj upošteva moj načrt delitev Indije v dve državi.” Pakistan je zloženka iz začetnic muslimanskih provinc lcot: Punjab, Afghan, Kashmir, itd. Pokojni Jinnah je .dosegel pri Angležih priznanje Pakistana največ zato, ker je Angležem obljubil nevtralnost in da jih ne bo oviral v njihovih bojih z Japonci. On sam je bil vrhovni vodja Pakistana, med tem ko je Indija še obdržala angleškega governerja Mountbatten-a. Leta 1947 je bil Pakistan priznan kot samostojna država in je postala 56. članica Zdr. Narodov. Pokojni Jinnah je bil čudak, domišljav, samozavesten človek a je vseeno odklonil plemstvo in razna druga odlikovanja od Anglije. Vsaka vera ima gotove zapovedi, po katerih se morajo verniki ravnati. Tako jih predpisuje tudi Koran za muslimane. A Jinnah se je malo zmenil zato. Versko je bil jako mlačen, ter se ni na nobeno zapoved oziral. Vse njegovo obnašanje je bilo v velikem konfliktu s tem kar vera zahteva od Muslimanov. Pa kljub vsem napakam, ga je ljudstvo spoštovalo in ljubilo, ker on jim je dal Pakistan. HABAKUK Reimmichlova povest podomačena (Nadaljevanje) V takih razmerah bi bil Habakuk gotovo na kriva pota zašel, ko bi ga o pravem času ne bila prijela trdna roka. Mož, ki se je za malega vajenca pobrigal, je bil kaplan Martin Domnik, vnet, prijazen duhovnik, ki je dekanu Ahaclju pomagal šentpetrske iduše pasti. Habakuk je večkrat zašel h gospodu Martinu, da si je izposodil kako knjigo, ker je rad čital. Duhovnik je kmalu spoznal, da je mladenič izredno nadarjen in da ima tudi druge lepe lastnosti. Nekega dne je dejal: “Habakuk, ti nisi za krojača: ti bi moral študirati.” “Študirati? Kaj? Kako?” je fant prestrašeno zajecljal; “za to sem prestar... Pa tudi pravega veselja nimam, da bi bil duhovnik.” “Saj te nihče ne sili, da bi moral postati duhovnik, jaz še najmanj. Toda učitelj bi mogel postati. Učiteljski stan je lep stan, kdor ga prav opravlja. Ti bi bil dober učitelj in talentov bi ti ne bilo treba zakopati. Premisli si, saj časa je dovolj in se nikamor ne mudi! Zdaj ostaneš še pri svojem krojaškem uku; tako znanje pride človeku vedno prav.” Habakuka je ta misel tako prijela, da se je ni mogel več iznebiti. Že čez nekaj dni je spet prišel h gospodu Martinu in mu dejal, da bi bolj ko karkoli drugega rad bil učitelj, ali da ne ve, kako bi zmogel velike stroške za študiranje. Svojih rednikov v Podkraju, ki sta mu storila že toliko dobrega, ne more prositi, da bi vzela toliko nase. Kaplan je malo pomislil, potem je rekel: “Tako veliki, kakor ti misliš, stroški ne bojo. Nekaj bom dal jaz, kaj malega bo dal Luka, potem pa imam še prijatelja v mestu; če ga poprosim, ti bo preskrbel stanovanje, da ne bo predrago. Sicer pa jaz nisem za to, da bi takoj šel študirat. Namesto da toliko čitaš, lahko tudi tu že začneš s pripravo za šole. Tako bova najbolje videla, ali ti gre.” Habakuk se je duhovniku zahvalil in ga lepo prosil, naj mu pomaga. Naslednje dni že je kaplan kupil potrebne učne knjige, potem pa ga je vsak teden poučeval nekaj ur po večerih. Kaj kmalu je spoznal, da je fant res nadarjen. Vmes je duhovnik poglobil tildi nauke, ki jih je bil Luka dal rejencu na pot življenja. Habakuk je bil kaplanu iz vsega srca hvaležen. Od dne do dne mu je bil liolj v,dan in bi bil zanj storil, kar bi bil le mogel. O svojih pripravih ni črhnil nikomur še besedice, niti Luku in Cenci ne. Mojster se je sicer čudil, kaj vedno h kaplanu leta in toliko pri knjigah tiči, ali nasprotoval mu ni. Kajti fant je bil priden pri delu in je rad ubogal, tudi igral je rad -— to pa je bilo mojstru več ko dovolj. Tako je minulo poldrugo leto in tedaj je kaplan nekega dne dejal: “Habakuk, zdaj pa je čas, da se pripraviš. Avgusta pojdeš v mesto, tam te čaka skušnja. Če boš vse dobro opravil — in jaz bi rekel, da boš —, boš morda lahko kar kako leto preskočil.” Habakuk se je stresel od veselja in kar dočakati ni mogel tistega dne, ko bi bil moral na izpit. Ali tedaj se je nekaj zgodilo, kar je Habakuku račune prekrižalo. Konec julija se je začela svetovna vojska, čez noč je prišla mobilizacija in vsi vojaški obvezniki — to je bila tretjina moških — so morali k vojakom, med njimi tudi kaplan Martin Domnik, ki je šel za vojnega kurata. Preden je šel, je dejal svojemu učencu: Habakuk, zaenkrat ni nič. Dokler je vojska, ni misliti na mirno, smotrno študiranje. Saj tudi noben dan nisi varen, da te ne potrdijo in na vojsko ne pošljejo. Zaradi tega ti nič drugega ne ostane, kakor da lepo potrpiš in počakaš, ilo treba; drugič si je lahko vsak mesec prihranil vsaj trideset kron, ki jih je hranil in zbiral, da bi mogel s čim študirati, ko pride čas za to; kajti študiranje mu je bilo še vedno pred očmi. Kar se mu je pred kratkim zdelo še neverjetno, to se mu je izpolnilo: po enem letu je imel že blizu štiri sto KAMPANJA OB NOVEM LETU! Pričakale smo novo leto 1949! Srečne se lahko štejemo, da nam je Bog- naklonil dočakati zopet eno leto na tem svetu! Kaj bo nam prineslo pa to leto, preden bo končano, je vprašanje na katerega nima nihče na tem svetu odgovora. Ali bo srečno in zadovoljno za nas, ali pa polno razočaranj in bridkosti, to ve le večni Sodnik nad nami! Vsaka izmed nas ima polno načrtov za leto 1949, katere želi izvesti za srečo družine ter za srečo in boljšo bodočnost nje same. Vsaka ima upanje za boljše razmere in s tem upanjem stopa v prihodnjost. Za nas glavne odbornice, krajevne odbornice in članice Zveze pride v tem letu nova naloga, nove skrbi in delo. Konvencija, ki se bo približala kaj kmalu, nas bo vpregla do važnih sklepov. Za ta čas je najbolj važna točka pred nami — KONVENČNA KAMPANJA! Za vsako preteklo konvencijo so se članice trudile na levo in na desno, da bi bile dovolj uspešne dobiti kako večjo nagrado. Najbolj častno mesto zavzema KONVENČNA KRALJICA! Katero bo doletelo to odlikovanje bo gotovo prinesla naj večjo čast svoji podružnici in konvenciji. Tudi ostala odlikovanja kron prihranjenih. Tedaj pa mu je ta prihranek nekaj nepričakovanega tako povečalo, da se je sprva ustrašil. Na podkrajsko občino je prišlo namreč osem sto kron, nraven pa pisanje, v katerem je stalo, naj da občina šest sto kron tistim družinam, ki so do njegovega šestega leta skrbele za Habakuka, ostalih dve sto kron pa naj dajo Habakuku. Na pismu in na nakaznici je bil pečat tržiške pošte, podpisana pa je bila neka Marija Visočnik. Čeprav so poizvedovali, kje in kdo je ta Marija Visočnik, tega niso mogli izvedet. Bog ve kako se na Podkrajški občini tudi niso trudili, da bi bili se kaj naprej poizvedovali, kajti tedaj med vojno so si dejali, da so druge reči bolj važne. Pri Št. Petru in v Podkraju pa so spletali različne govorice o najdencu Habakuku in o tem, čigav je. Habakuku pa je bilo vse to neprijetno, čeprav je bil denarja vesel. Ali na srečo je imel preveč dela in premalo časa, da bi bil kaj bolj razmišljal o vsem tem. IV. Čisto prav Habakuku ni bilo, da so ga pri naboru zaradi premajhne postave zavrgli. Da bi se malo potegnil, si je kupil visok lovski klobuk z zelenimi trakovi, kakor ga nosijo hribovski Štajerci in Korošci, nanj pa si je nataknil košat in dolg gamsov šop, da mu je štrlel visoko v zrak; s tem vred ga je bilo res za celega moža. Tudi brado si je pustil rasti in čez dobro leto mu je že zrastla; bila je svetlorjava in mu je segala skoraj do prs. Tudi okrepil se je in se je že kar ponašal s svojo močjo. Ali bolj ko je hotel biti možat, bolj je bil smešen in ljudje so se kaj radi posmihali čokatemu mladeniču s svet-lorjavo brado in visokim klobukom. Habakuk pa tega ni opazil ali pa je bil tako zaverovan vase, da mu ni bilo mar. V prav kratkem času pa ga je spametovala nova pošta-rica Ljudmila Trebnik. Gospodnična je o novem letu 1917. prevzela pošto, ker stari poštar vedno večjemu delu, ki ga je vojna namnožila, ni bil več kos. čeprav še ni izpolnila štiri in dvajset let, je bila odločna in se je kaj kmalu privadila. Bila je nenavadno lepa: srednjevelika, vitka, s plavi-mi, valovitimi lasmi, s svetlimi, sanjavimi očmi in čudno mikavnim obrazom. Vedra in vesela je bila skoraj bi dejal, da lahkomiselna, s svojo prijaznostjo in postrežljivostjo pa si je ljudi po vrsti pridobila. Kar je bilo kmečkih nje- in nagrade so letos izredno lepe. Tem potom želim, da bi vsaka podružnica sklenila na svojih sejah, da se bo potrudila kar največ mogoče, da se kampanja uspešno zaključi in da bo vsaka podružnica imela v svoji sredi vsaj eno članico, ki bo deležna nagrade. Dalje, da bi vsaka glavna odbornica in pa delegatinja imela zaslugo, da je tudi ona prispevala za uspeh naše organizacije. Ko pregleduje seznam delavk med kampanjo, vidim ,da je več glavnih odbornic, ki so od zadnje konvencije do danes storile čisto malo ali nič v kampanjah tekom dobe odkar so v glavnem odboru. Ravno tako so zaostale gotove odbornice in druge agitatorice, ki so bile včasih med pridnimi agitatoricami. Tolažim se, da ste vse čakale na konvenčno kampanje in boste sedaj tekom teh treh mesecev napele vse sile, da pokažete svoje zanimanje za Zvezo. Torej, drage sestre, pokažite svojo lojalnost, svoje zanimanje sedaj in da bo vsaka storila nekaj za srečni potek KONVENČNE KAMPANJE ! Srečno in uspešno novo leto Josephine Erjavec, glavna tajnica nih let, tiste je kar tikala kakor kaka domačinka; njo pa so seveda morali vikati. Pogosto in rada se je menila s pismonošem Habakukom. Njegovemu imenu, njegovi postavi in zunanjosti se je večkrat od srca nasmejala. Ali kmalu je spoznala, da jo fant s svojim znanjem prekaša. 7.ato mu ni zamerila, če se je tudi v njeno delo vtikal, in ga je pri mesečnih obračunih celo sama klicala na pomoč. Nekega dne je dejala na pol za šalo na pol zares: “Habakuk, ti bi bil prav čeden fant, ko bi le te kapucinske brade in tega indijanskega klobuka ne imel.” Pismonoša ji je odvrnil: “Vi pa, gospodična, bi bili prav pridna gospodična, ko bi le malo več vere imeli.” “Vere? Kje pa naj jo vzamem? Hihihi,” se je gospodična zasmejala. Koj nato je živo zardela in plašno vprašala: “Ali je kdo kaj rekel?” “Nihče ničesar, gospodična, Ljudje so zadovoljni z vami in vas imajo radi. Le to pravijo, da je škoda, ko vas nikoli v cerkev ni.” “Meni ni za cerkvanje; me preveč kolena bolijo.” “Saj nihče ne pravi, da bi morali vsak dan v cerkev. Toda vi ste se vendar tudi učili krščanskega nauka in veste, da mora kristjan ob nedeljah k maši.” “Za to nimam časa, vajena tega pa tudi nisem več.” “Niste več vajeni tega? Torej ste poprej kdaj vendarle hodili k maši?” “Da. Ko sem hodila še v ljudsko šolo, sem bila prav pobožna, dosti sem premolila in k spovedi sem tudi hodila. Doma pri nas pa na take reči niso nič dali. Ko sem v mesto prišla, me nihče več ni spravljal v cerkev. Pozneje sem tudi sama sprevidela, da človek tudi brez cerkve in vere lahko živi.” “Gospodična, tedaj ste na krivi poti. Brez vere človek ni človek in ni pravi.” “Kaj? Ali mi hočeš očitati, da nisem prav?” se je gospodična razburila. “Nikakor ne. Mnogokaj lepega je na vas in tudi dobro voljo imate, da bi bili, kakor je prav. Ali brez vere se boste izgubili na tem in na onem svetu.” "Habakuk, brado imaš kapucinsko, pa tudi jezik imaš kapucinski. Ali pridiganje se ti kaj malo poda, tudi premlad si, da bi mi pridigal. (Dalje prihodnjič) St. 1, Sheboygan, Wis. — Dne 5 decembra smo imele pri naši podružnici Zve-zin dan. Zjutraj se je lepo število članic korporativno udeležilo svete maše in prejele sveto obhajilo. Popoldne smo pa imele glavno sejo. Celoletni računi našega delovanja bodo podani na januarski seji. Preteklo leto 1948 je bilo dokaj uspešno in zadovoljno, k.ar se tiče našega delovanja. Seje so bile v resnici vse živahne in povoljno obiskane. V vseh ozirih smo imele izborno sodelovanje z mlajšimi in starejšimi članicami. In da boste tudi tiste, katerim se ni mogoče udeležiti redno seje, vedele o našem delovanju bom prav na kratko omenila gotove prireditve tekom leta 1948. Takoj t začetku leta smo bodrile članice za prispevke za naš šolninski sklad. Od nas je bilo poslanega čez 60.00 na glavni urad. Na kegljaško tekmo, ki se je vršila v maju v South Chicagi, smo poslale tri skupine. V aprilu smo se udeležile z avtobusom proslava 20 letnice podružnice št. 17 r West Allis, Wisconsin. V maju smo priredile lep program za Materinski dan. V svrho reklame smo imele razgled po lokalni Molans Bakery in tudi od te provizije smo poslale za naš šolninski sklad deset dolarjev in drugo je šlo v našo ročno blagajno. Posetile smo Zvezin dan v Lemontu. Udeležile smo se tudi prireditev podružnice št 20 t Jolietu ob priliki praznovanja njihove 20 letnice. Priredile smo veselico s plesom v Standard dvorani v dobrobit naše podružnice. Pridobile smo 14 novih članic v preteklem letu. V lepem številu smo se udeležile veselice lokalne skupine S. A. Z. Uredile in se v lepem številu udeležile po zahtevi naših obredov dveh pogrebov naših sosester. Lepo število naših mlajših članic so skoraj dva meseca sodelovale z drugimi ameriškimi organizacijami pri X-Ray survey za bolezen jetike. Za to udejstvovanje smo prejele lepo zahvalo od G. J. Hildebrand, Com. of Public Health. Poslale smo 50 ročnih del na razstavo v Cleveland, kakor tudi ročno izdelale odejo v dobrobit konvenčnega sklada za prihodnjo konvencijo. Po vsaki mesečni seji smo imele družabno uro, kjer so članice slavile svoje rojstne dneve. Na razpolago smo imele okrepčila, katera prispevajo naše darežljive članice. (Ali nismo bile pridne). Op. ured.: Da, zares ste bile pridne, upam, da bo vsaka članica prebrala ta lep seznam in da bo tudi drugim podružnicam v lep zgled in pobudo odeja je zares kracno delo. Poklon! V imenu odbora se najprisrčnejše zahvaljujem vsem, ki ste žrtvovale svoj čas in denar, da smo izpeljale vse, kar smo odločile na sejah nam v kredit in isto naši organizaciji. Za leto 1949 je bil soglasno izvoljen ves stari odbor, z izjemo, da je sestra Kristina Rupnik premestila urad in sicer je sedaj predsednica in Mary Go-dez, podpredsednica. Vse druge spre- membe sprejete' na glavni seji bodo priobčene v Zarji prihodnji mesec. Imamo tudi žalostno vest, da smo izgubile vsled smrti dve dobri in zvesti članici. Prva je umrla 3. novembra, sestra Teresa Simonič, ki je bila članica podružnice od začetka in se je posebno prva leta veliko trudila za napredek naše podružnice. Zapustila je soproga in odraslo družino. Dne 15. novembra, je po dolgi bolezni preminula sestra Teresa Kaker. Ranjka je bila članica 12 let ter zapušča odrasle otroke. Obema družinama izrekamo naše iskreno sožalje. Pokojnicama pa želimo večni pokoj. Spomnimo se ju v naših molitvah. H koncu se želim še enkrat zahvaliti tudi rojakinji Jerici Schimenz, ki je prišla na našo glavno sejo in nam govorila o sedanjih razmerah v Jugoslaviji. Omenjena gospa je prišla komaj par dni pred našo sejo s svojim sinom iz stare domovine. V Jugoslaviji se je nahajala kot ameriška državljanka deset let in so ji tam razmere zelo poznane. Solze so nam silile v oči, ko je ta prijazna ženska pripovedovala o grozotah, potrebah in obupu naših rojakov v stari domovini. Komur je še kolikor mogoče, spomnite se svojih domačih in pošljite jim dar za najnujnejšo potrebo. Gotovo se bo dobri Bog usmilil ubogih trpinov in jim odvzel to žalostno stanje. V imenu podružnice št. 1, želim vsem sestram širom Amerike, srečno in zdravo novo leto! —Mary Godez, podpredsednica Mrs. Mary Jorga Častiljiv rojstni dan sestre Jorga! Chicago, Illinois—Po koncertu pevskega zbora podružnice št. 2, Chicago, 111., ki se je vršil 24. oktobra, 1948, sem sklenila, se lotiti dela, ki je preje nekako zastalo kot zadnje delo na vrtu, šivanje, itd., ko me pokliče tele-fonično Mrs. M. Markovič iz Berwyna, ki je slučajno zvedela, da kmalu obhaja Mrs. Mary Jorga, ustanovna članica št. 2, svoj 84 letni rojstni dan. Mrs. Markovič me vpraša: “ali ne mlisliš, da bi bilo prav, če bi se spomnile svoje zaslužne sosestre ob njeni častitljivi obletnici ter skupaj z društvom Marije Pomagaj št. 78 K.S.K.J. ji priredile veseli prijateljski sestanek?” Pritrdila sem ji, in ker so ravno takrat nekatere članice obeh društev šivale klobuke in med njimi tudi predsednica društva Marije Pomagaj, smo se namesto njih me lotile dela pripraviti eno veselo popoldne naši v prejšnjih letih tako delavni članici. Kakor hitro sem omenila o tem Mrs. Josephine Železnikar, predsednici št. 2, mi je takoj pritrdila: “to že dolgo časa nameravamo pri naši podružnici”. Kmalu sem imela okrog 20 članic skupaj zbranih od obeh društev in med njimi tudi Mrs. I4z Zefran, ki je poleg sodelovanja obljubila peljate članice na Jorgatov dom, ki se nahaja precej ven iz mesta. Tudi Mr. Železni-kar je obljubil, da bo tudi svoj avtomobil zapregel in nas peljal. Ker dva avtomobila ni bilo dovolj prevoza za vse, sem vprašala še Boršnikovo Anno, ki mi je tudi takoj kot le ona ena, obljubila, da bo peljala, ker na tisti dan, bilo je ravno na Vseh svetnikov, ne bo šla delat. Rekla je: "dopoldne grem vse moje rajne na pokopališče obiskat, popoldne vas pa zapeljem!” Rečeno - storjeno! Do pondeljeka, do časa odhoda, so imele pripravljene vsakovrstne dobrote kot celo kuhano šunko, kekse, flancate, doma pečene kruhke, več sort, solate in vse to smo odpeljale proti zapadno-severni strani Chicage. Sestro Jorga nismo videle že precej časa in moram reči, da med tem časom je res postala tako ljubka stara mamica, da se namah še bolj vsakemu prikupi. Zelo je bila vesela in se počasteno počutila, ko je videla svoje sosestre, ki so jo prišle obiskat za njen rojstni dan. Zložile smo dar $4T in ji izrekle svoje želje v sledečem voščilu: Draga naša slavljenka, ljuba so-sestra! “V veliko veselje si štejemo danes, da smo se mogle skupaj zbrati me sosestre podružnice št. 2, Slovenske ženske zveze in društva Marije Pomagaj' št. 78 K.S.K.J. in smo prišle k Vam, draga naša sosestra, ker obhajate v teh dneh svoj 84 letni rojstni dan. Čestitamo Vam na tako lepi, častitljivi starosti in smo vesele, da Vas vidimo še tako čilih in veselih lic. Naš obisk pa naj Vam tudi spričuje globoko hva ležnost članic obeh društev, za ves Vaš doprinos skozi vse Vaše življenje za društva, katerih ste ustanovna članica in bivša odbornica. Ljubi Bog naj Vas ohrani še mnogo let zdravo in veselo med nami, po smrti pa naj Vam bo obilen plačnik! In kakor ste Vi na sejah mnogokrat vzliknili, ko so pristopile nove članice: sedaj’ pa trikrat “slava novi sestri!” tako Vam danes iz spoštovanja tudi me kličemo: "Slava, slava, slava, naši zaslužni sestri Mary Jorga!” Pri polno obloženi mizi se je razvila živahnost in veselje med članicami, med katerimi so bile na častnem mestu še živeče ustanoviteljice: slavljenka Mrs. Jorga, Mrs. Perko, Mrs. Mary Mladič in Mrs. Albina. Bilo je mnogo' veselega razpoloženja vse do časa odhoda ,ki je prišel vse prehitro. Razšle smo se v zavesti, da smo storile plemenito delo, ko smo skušale počastiti in razveseliti sosestro v visoki starosti, ki je v mlajših letih neumorno delala za društveni dobrobit. Prisrčno zahvalo pa moram v imenu družbe izreči Mr. Johnu Železnikarju, Mrg. Liz Zefran in Mrs. A. Boršnik za njihovo velikodušnost na ta dan. Srečno novo leto in lep pozdrav vsem! Mary Blal “PREDPRIPRAVA ZA KONVENCIJO” Poročilo glavne tajnice Ker se približuje konvencije, katera se ima vršiti 16. 17. 18. maja, 1949 tretji teden v mesecu maju v Pueblo, Colorado, je potrebno podati sledeče določbe zadnje konvencije glede delegatinj! Delegatinja in njena namestnica je lahko vsaka dobrostoječa članica, ki je ameriška državljanka za časa volitev delegatinj in je stara 21 let. Mora biti članica Zveze nad eno leto in se tisto leto pred konvencije udeležiti najmajn pet sej svoje podružnice. To pa ne zadeva novih podružnic. (Konvenčno leto se smatra od prvega marca prejšnega leta do zadnjega februarja konvenčnega leta). Vsaka podružnica, ki prvega dne meseca januarja konvenčnega leta šteje od 80 do 250 članic pošlje eno delegatinjo na konvencijo. Podružnice, ki štejejo od 250 do 500 članic so upravčene do dveih delegatinj. Podružnice, ki štejejo od 500 do 800 članic so upravičene do treh delegatinj, podružnice pa ki imajo od 800 članic in več. so upravičene do štirih delegatinj. Več kot štiri delegatinje ne pošlje nobena podružnica. Podružnice, ki štejejo manj kot 80 članic, glavna tajnica združi, da si skupno izvolijo delegatinjo. Združitev se vrši na Ipodlagi števila članstva, ki ga take podružnice izkazujejo prvega dne meseca januarja konvenčnega leta. Glavna tajnica sestavi red po katerem se volijo delegatinje združenih podružnic. Delegatinje in njih namestnice se volijo meseca februarja ali marca konvenčnega leta. Poznejše volitve se ne upoštevajo. Delegatinje se volijo tajno (z listki), nominacija je pa javna. Ako je nominiranih več kandidatinj in če pri prvi volitvi ne prejme nobena nadpolovično večine oddanih glasov, se vrši ožja volitev med tistima dvema kandidatinjama, ki imata največ glasov. Kandidatinja, ki pri teh volitvah dobi nadpolovično večino oddanih glasov, je pravilno izvoljena. Pri podružnici, ki volijo več kot eno delegatinjo, se voli vsako posebej. Ko so delegatinje izvoljene, se volijo namestnice po istem načinu. Zveza iz svoje blagajne krije vozne stroške — (round trip in coach) do mesta konvencije in nazaj, podružnica krije pa dnevnice. Ker tedni hitro minevajo in pride čas volitev delegatinj že v mesecu februarju, radi tega prosim, da pazno prečitajte zgoraj navedena navodila. Josephine Erjavec, glavna tajnica Da bi dočakala sto let! Vem, da izrekam željo vseh članic SŽZ, v voščilu, da bi ljubi Bog ohranil sestro Mary Jorga vsaj §e toliko let med nami, da bo izpolnila celih sto let, ker ljubezniva osebnost in pa plemenito srce, kot ima sestra Jorga, je kakor blagoslov med nami in velika pobuda vsem nam, ki imamo ge daleč za iti preden bomo dočakale njeno starost! Bog Vas živi, naša zvesta sestra Jorga! —a. Novak Št. 10, Cleveland (Collinwood, Ohio _____ Zopet stopamo v novo leto, nove želje, novi upi in vsakovrstne obljube delamo ob prihodu novega leta. Čas gre svojo pot in navadno ostanejo le spomini. Letne seje so minile in tudi na sejah je ostalo povečini po starem, posebno še odbor, saj pri naši podružnici je ostal ves stari odbor. Razstava ročnih del, ki se je vršila dne 4. in 5. decembra v Slovenskem domu na Holmes Avenue je v vseh ozirih zelo lepo uspela. Udeležba je bila zelo lepa, posebno v nedeljo večer, so se morali ljudje od vrat vrniti, ker je bila dvorana prenatrpana. Program je bil oba večera zelo lep in zanimiv, ki ga je prav spretno uredila in vodila naša glavna predsednica Albina Novak. Ona in glavna nadzornica Ella Starin sta imeli največ dela in skrbi s to razstavo. Tudi druge članice so bile zelo pridne in pomagale, kjer je bilo treba. Torej prav lepa hvala vsem skupaj. Stroški so bili dokaj veliki kot je za pričakovati pri veliki prireditvi, toda navzlic stroškom je vseeno preostanka nad $800.00. Vsem, ki ste k tem uspehu pripomogli gre najlepša hvala. V nedeljo večer so bile na razstavi tudi dvignjene nagrade od naše podružnice, namreč krasen namizni prt, katerega je izdelal naš šivalni klub ga je dobila Mary Hopenhak iz Mohawk A-venue; drugo nagrado je dobila Jennie Gerbeck v Indianapolis, Indiana (njej je prodala listek sestra Salmič, ko je bila tam poleti na obisku) in tretjo nagrado je pa dobila Mary Erjavec iz 15C ceste. Prav lepa hvala vsem, ki ste se trudile z delom in s prodajo tiketov. Najbolj so se odlikovale pri prodaji sestre Frances Salmich, Jennie Koren in Mary Urbas. Ravno, ko to pišem ležita na mrtvaškem odru kar dve naši članici, in sicer Mary Barbo in Cecilija Zupančič. Obe sta bili več časa bolni in stil veliko pretrpeli na tem svetu. Naj jima bo Bog večni plačnik. Prizadetima družinama pa globoko sožalje. 'rudi bolnih je med nami veliko članic. Vsem želimo, da bi se jim kmalu vrnilo ljubo zdravje! Pozdrav in voščilo za srečno in zadovoljno novo leto! — Frances Sušel, tajnica Podružnica št. 10! Vsak si najrajši zapomni tiste, ki so najbolj ljubeznivi in dobri kadar se jih vpraša za uslugo. In kaj je posledica? Človek se takih nikdar ne boji vprašati za uslugo. V našem velikem Clevelandu se posebno odlikuje podružnica št. 10, kjer smo v preteklem letu izkovali dve zelo važni in veliki prireditvi. V pomladi smo imele pri št. 10 vse naše seje za koncert, ki se je vršil v S. D. Domu v maju, ko so prišle k nam naše slavne pevke iz Chicage od podružnice št. 2 in v decembru smo pa z največjo pomočjo te podružnice priredile razstavo ročnih del v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Pri podružnici št. 10 je predsednica naša starosta odbornic in marljiva sestra, glavna podpredsednica, Mary Urbas. Za tajnico je pa tam naša predsednica svetovalnega odseka sestra Frances Sušel. Zapisnikarica pri št. 10 je pa sestra Martha Batich in Marto pa kar vselej vprežemo za blagajničarko in ji izročimo veliko skrb. Torej najbolj pridna podružnica pri razstavi je bila prav gotovo podružnica št. 10 in prihodnič bom nadaljevala s poročilom drugih pridnih podružnic, ki tako rade sodelujejo do skrajnosti pri vseh prireditvah. Bog plačaj vsaki posamezno za vse dobro delo! -A.N. Št. 12, Milwaukee, Wisconsin —Vabim vse članice na sejo 5. januarja točno ob pol osmih zvečer pri Angeline Sla-tinsek, 815 So. 5 cesti. Imamo več važnih zadev za rešiti na tej seji, zato pridite v večjem številu. Opozarjam vse članice na našo kampanjo, da ne bomo čisto zaspale pripeljite vsaj nekaj novih kandidatinj na prihodnjo sejo. Ravno tako vas opominjam zaradi ases-menta in vas prosim, da poravnate svoj dolg. Težko je za plačat skupaj za več mesecev, če pa plačujete redno, si boste prihranile vse sitnosti in ne-prilike. Na bolniški listi imamo več članic in te so: Anna Planovsek, Agnes Komar, Mary Gross in Margaret Barbnik. Vaša dolžnost je, da obiskujete bolne sestre in jim olajšate dolge ure v bolezni. Želim vsem glavnim odbornicam in članicam veselo novo leto in vso srečo. Sestri Agathi Dežman pa vesel rojstni dan! Vaša tajnica — Mary Schimenz. STO DOBITKOV DAROVALCEM ZA ŠOLNINSKI SKLAD. Mrs. Josephine Muster, voditeljica kampanje za šolninski sklad je odposlala nad sto dobitkov kot je bilo obljubljeno v kampanji. Srečni so bili sledeči: Hand-Made Gifts (100) donated by members for the Scholarship and Benefit Fund were received by the following: CALIFORNIA Julia Kukman, Fontana; Kate Du-ba, San Franciscoy Mary Bodnar, San Francisco. COLORADO “First prize winner” Mary Canjar, 4554 Logan St., Denver Colo. Mary Jermance, Canon City; Anna Virant, Denver; Mary Mishmash, Pueblo; Nicholas Zakrasek, Pueblo. ILLINOIS Josephine Mezan, Aurora; Mary Gianu Coal City; Mary Mladic, Chicago; Antonia Brsa, Chicago; Frances Sardic, Cicero; Simon Sinkovič, Chicago; Gertrude Polyner, Chicago; Anna Benkovich, South Chicago; Mrs. Frank Vertonec, Elmhurst; Mrs. Joseph Orlandini, La Salle; Josephine Horzen, La Salle; Katherine Knez, Joliet; Mary Maros, Joliet; Rose Mary Canko, Joliet; Catherine Petrie, Joliet; Bing Kirincich, Joliet; Mrs. John Gerl, Joliet; Kate Suhadolc, Joliet; Mrs. Joseph Klepec, Joliet; Frances J. Gaspich, Joliet; Theresa Pasich, Joliet; Theresa Ancel, Joliet; Frances Stubler, Oglesby; Theresa Luskovich, Oglesby. INDIANA Agnes Androjna, Indianapolis; Mary Hribernik, Indianapolis. KANSAS Nick Mance, Kansas City. MICHIGAN Mary Vertin, Calumet; S. Ryan, Calumet; Mary Gregorich, Calumet; Theresa Smoltz, Detroit. MINNESOTA Mary Kocjancich, Aurora; Mrs. Antonia Panyan, Duluth; Mrs. Anna Terlep, Ely; Barbara Jean Shepel, Ely; Mary Kausek, Eveleth; Mrs. Joseph Potočnik, Gilbert; Anna Standohar, Hibbing; Ruby Pavletič, Virginia; Mary Sklasz, Virginia; Mary Erchul, Soudan. MISSOURI Mrs. F. Zvanut, St. Louis. NEW YORK Katherine Jerk, Brooklyn; Agnes Viskovich, Hoboken; Mary Meitzen, New York. OHIO Jennie Drobnich, Barberton; Mary Hochevar, Cleveland; Johanna Gornik, Cleveland; Mary Kobal, Cleveland; Frances Korencic, Cleveland; Mary Wretichko, Cleveland; Johan Komin, Cleveland; Mrs. A. Gubane, Cleveland; Carol Menart, Cleveland; Antonia Tanko, Cleveland; Frances Bran-cel, Cleveland; Frances Medved, Cleveland; Rosemary Germ, Cleveland; Mary Falyancic, Cleveland; Jennie Kerch, Cleveland; Mary Obreza, Cleveland; Theresa Yanchar, Cleveland; Ann Gregus, Lorain; Fannie Estenich, Euclid; Mrs. Nettie Sawicka, Girard; Mrs. Louis Baraga; Lorain; A. Bobrowski, Lorain; Mary Debevc, Madison; Mrs. Frank Gerlica, Perry; Catherine Rubesa, Struthers; Josephine Janes, Willoughby. OREGON Rose Jackson, Sherwood. PENNSYLVANIA Lou Sumrok, Ambridge; Genevieve Safran, North Braddock; Anna Wil-czek, North Braddock; Joseph Hudale, Brad; Jennie Matos, Forest City; Mary Kuzma, Johnstown; Mary Anze-lic, Johnstown; Frances Laurich, Pittsburgh; Frances Tomsic, Straba-ne. TEXAS G. R. Ehrlich Jr., Smithville. WASHINGTON Mrs. Mary Podbregar, Enumclaw. WISCONSIN Mrs. Anna Remshak, Milwaukee; Emma Movacic, West Allis; Anna Volavšek, Willard; Mary Rafolt, Sheboygan; Mary Godez, Sheboygan; Steffie Berse, Sheboygan; Frances Repensch, Sheboygan; Julia Fortuna, Sheboygan. Sledeče sestre so darovale lepa ročna dela, ki so bila oddana srečnim, ki so prispevali za šolninski sklad: Donors of hand made articles to the Scholarship and Benefit Fund: JOLIET, ILL.: Mrs. Mary Ambrose, Mary Bistry, Clara Buchar, Frances Bottari, Mary Skul, Catherine Zupančič, Mary Mu-sich, Mary Micklich, Frances Horvat, E. Planinšek, Mary Terlep, Josephine Erjavec, Agnes Skedel, Anna Shnell, Anna Wardjan, Mary Laurich, Jennie Smrekar, Anna Mahkovec Jennie Muster, Amalia Pekol, 11 articles — Josephine Muster. CHICAGO, ILL.: Mrs. Josephine Železnikar. MINNESOTA: 3 articles Mary Lenich, Eveleth; Mrs. Strahan, Eveleth; Frances An-dolsek, Eveleth; Mrs. Zakrajšek, Eveleth; Jennie Tauchar, Virginia, Minn. STRABANE, PA.: Mrs. Tomsic 3 prizes, Mrs. Kausek, Mrs. Sterle 3 prizes. CLEVELAND, OHIO: ..Mrs. Angela Križman 8 prizes, Mrs. Albina Novak 2 prizes also paid for material for 6 other prizes which were made by Mrs. Mary Tekaucic, Mrs. Komidar 3 prizes, Theresa Rozman, Mrs. Zola, Helen Tomazic 4 prizes, Mrs. Bizjak 2 prizes, Mrs. Stusek 5 prizes, Branch No. 49 3 prizes, Mrs. Frances Rupert 2 prizes, Ella Starin 2 prizes, Julia Bolka, Mary Bacnik 4 prizes, Margaret Rozanc 2 prizes, Louise Čebular, Frances Susel 2 prizes, Mary Urbas, Anna Rebolj, Mary Stru-kel. Iskrena hvala vsem darovalkam, kakor tudi vsem tistim, ki so prispevali k dosegi kvote v šolninski sklad. — Josephine Muster, gl. blagajničarka Št. 18, Cleveland (Collinwood, Ohio — Toplo zahvalo izrekam vsem cenjenim sestram za tako sijajno udeležlK) na glavni seji, z iskreno željo, da bi se tudi ob vsakem mesečnem sestanku odzvale v tolikanj prijateljskem snidenju. Vsaka seja je važen pomen nam vsem, če hočemo v slogi napredovati za Slovensko žensko zvezo. Tem potoni se tudi najlepše zahvaljujem za vso zaupnost, katere sem bila deležna. Kar bo v moji moči obljubim pošteno delovati tudi v bodoči termin. Na vse članice pa apeliram, da se tekom leta 1949 vneto zanimate za vse društvene dogodke kot tudi zasledovanja dopisov v "Zarji”, ker le potom tega medija spoznavamo delovanje naše organizacije širom posameznih držav. Naši zvesti pionirki Mrs. Mary Peru-šek vse članice prisrčno želimo sko-rajšnega okrevanja! Pri nesrečnem padcu si je blaga žena težko poškodovala roko in vsaka izmed nas ve, kaj pomeni delavnim tak udarec. Srečo in zadovoljnost tam v daljni Kaliforniji, kjer si bo ustanovila svoj' dom sedaj ga. Alice Kolcal privoščimo' prijateljsko vse njene sosestre. Pa zaupajmo korespondenci, draga Alice, in vez bo toplejša od sončnih pomaranč. Naj mi bo dovoljeno izreči ponovno zahvalo vsem našim članicam za vso njih zavednost tekom leta predvsem gg. Hoffert, ki se res izdatno žrtvuje za obstoj podružnice! Isto njena dobra prijateljica ga. Jennie Dodich, katere darežljivost občudujemo ob vsakem sestanku. Za vsa prinesena dela na razstavo ročnih del, pa poklon gg. Tekau-čič, Stego, Oswald in Malovašič. Res, kar nevrjetno se zdi, da osebe poleg vsakdanjega posla najdejo čas za izvršitev tako lepih predmetov! Ob prihodnji enaki prireditvi upam, da se odzovete vse ostale. Prepričana sem, da ima vsaka izmed vas, drage sestre, kaj izredno lepega, ki naj bi vzbudilo zanimanje za ta lep okrogli svet, in nam dalo veselje do življenja. Upam, da se vidimo na januarski seji, ko bodo podani računi, kateri naj zanimajo nas vse! Imamo ljubke “door prizes” za ta večer, ko bo vstoličen tudi odbor in za “Valentine” zabavo je pričakovati najlepših idej tega novega leta! I3ilo isto srečno vsem članicam naše organizacije! Josephine Praust, tajnica. Št. 19, Eveleth, Minn. — Naša decembrska seja je bila prav povoljno obiskana, samo mladih članic je manjkalo. Razveselilo bi nas, če bi se udeležile sej. Odbor za letos je sledeč: Predsednica Mary Lenich, podpredsednica Antonia Nemgar, tajnica Rose Jerome, blagajničarka Josephine Prinio-zich, zapisnikarica Matilda Reberts, nadzorni odbor: Frances Zakrajšek, Prances Sterle in Anna Slcrinner, poročevalka Matilda Reberts. V preteklem letu je naša podružnica lepo napredovala v članstvu. Nagrado, zlato broško, za delo v kampanji je prejela predsednica Mary Lenich in kuharsko knjigo pa Antonia Nemgar. Med letom je umrlo šest članic, to so Mary Peternel, Anna Vogel, Frances Svetlin, Cecilija Mourine, Anna Lesar iz Pennington, Minn., in Ivana Ozanich. Sestra Ozanich je bila več let tajnica št. JI in 19, ter je napisala več dopisov v Zarjo. Pokojnim sestram blag spomin in večna luč naj jim sveti! Naše seje se vršijo vsak drugi četrtek v mesecu, v cerkveni dvorani, ob pol osmih zvečer. Na sejah se imamo prijetno. Vsak mesec je kaj novega na dnevnem redu. Za razstavo ročnih del, so naše pridne članice naredile več lepih stvari za pomoč konvenčnemu skladu. Želimo, da je bil lep uspeh in da bo vsaka podružnica, ki je upravičena do zastopnice lahko poslala delegatinjo. Prihodnja konvencija naj bi se vršila kje bolj v sredini Amerike. Članice so vabljene, da se udeležijo januarske seje v polnem številu. Vsaki, ki bo zamudila sejo, ji bo gotovo žal. Voščim vsem članicam Zveze srečno in zadovoljno novo leto 1949! Matilda Reberts, poročevalka. Št. 20, ;Joliet, Illinois — V bolnišnici se te dni nahaja sestra Uršula Ambrose, čl’anica našega pevskega sbora. Želimo ji hitrega okrevanja in povratek med nas. Dne 28. novembra sta bila na prijeten način presenečena naša agilna, čislana in spoštovana Mr. in Mrs. Martin Planinšek ob priliki njune srebrne poroke. Zbralo se je okrog 500 prijateljev v farni dvorani, da jima čestitajo k slavnosti. Poleg domačih so prišli tudi sorodniki iz Auburn, Illinois, sestra in svak Mr. in Mrs. Frank Ren-coff in hčerka Wilma ter Mr. in Mrs. Hofer. Bilo je pravo presenečenje za ta odličen par, ki nista imela najmanjše slutnje, da se za njuno pogostitev vršijo priprave med krogom prijateljic in prijateljev. Gostje so bili postreženi z okusno večerjo pri kateri je bila glavna kuharica Mrs. Mary Kunstelc in kadetke pod vodstvom Isabelle Mu-sich so pa lepo stregle. Po večerji so imeli kratke govore Rev. M. Butala, Rev. George Kuzma, predsednica ka-detk Mrs. Bernice Kostelic, ki je izročila v imenu krožka krasno darilo v priznanje za delo in podporo v vseh o-zirih ter naš župan Arthur Janke in več sorodnikov in gostov. Nato se je pričelo s plesom za kar je preskrbel godbo poznani Jerry Mutz orkester. Naši bartenderji so pa pridno stregli pri bari, da je bilo vse najboljše volje ves večer. Naš pevski zbor pod vodstvom sestre Jennie Sprengel je na skrivaj imel vaje za nastop ta večer, ker je tudi Mrs. Planinšek članica zbora in so jo hotele popolnoma presenetiti z nastopom. Bil je res krasen večer, ki je napravil najlepši vtis na vse navzoče, ki so se začeli poslavljat šele-pozno v noč, oziroma zgodaj drugo jutro. Mrs. Planinšek je predsednica že 14 let ter ves čas pripravljena pomagati pri cerkvi, društvih in na narodnem polju. Ona se rada odzove s pomočjo za vsako dobro stvar. Njen soprog Martin, tudi zelo rad pomaga, kadar gre za koristno stvar. Oba sta iskrena v mišljenju, zato imata tudi velik krog prijateljev. V zakonu sta dve hčerki Bertha, poročena Hofer in Irene ter sin Theodore, ki je sedaj pri vojakih ter dve vnukinji. V Jolietu ima Mrs. Planinšek eno sestro, Mrs. Pauline Lukančič, in Mr. Planinšek pa sestro Mrs. Antonijo Kastelic. Ostali sorodniki so izven mesta. Članice Zveze, kadetke, pevski zbor ter vsi prijatelji želimo, da bi ta priljubljeni par slavil zlati jubilej, dotlej naj jima pa Bog podeli zdravje, srečo in blagoslov. Naš pevski sbor je poleg zgoraj na-vedanega dogodka, nastopil še dvakrat v kratkem času prej in to pri poroki hčerke Mr. in Mrs. Sprengel, Florence, ki je tudi članica pevskega kluba ter pri svatbi Mrs. Elizabeth Kastelic, katere hčerka Marie se je poročila z Mr. Antonom Urbančič iz Rockdale. Mrs. Elizabeth Kastelic je tudi članica pevskega zbora in obenem dobra pomoč v kuhinji. Novoporočencem želimo obilo sreče v zakonskem stanu! Pri družinah naših članic se je kar dvakrat naselila žalost. Prvič pri Papeževih, kjer je umrla mati od Mrs. Frances Bottari, ki je bila več let bolna Mrs. Frances Papež je bila dobro poznana v naši naselbini. Pokojna Mrs. Papež je bila dobra mati svojim otrokom. Poleg soproga zapušča več sinov in hčerko Frances Bottari, ki je agilna članica našega pevskega zbora. Umrl je tudi Mr. Andrew Kolman oče naše članice Tillie Buldak. Pokojni je dočakal častitljivo starost 88 let ter prišel vsak dan k sveti maši ob šestih. Kljub svoji starosti je izgledal prav čvrst in ni kazal svojih let. Poleg sinov zapušča dve hčeri Mrs. Tillie Buldak in Mrs. Mary Ferry ter nekaj vnukov. Blagim pokojnim želimo večni mir in pokoj. Vsem preostalim sorodnikom pa izrekamo naše globoko sožalje! Naš "Hanky klub” je poslal Mrs. Elli Starin, voditeljici šivalnih klubov, BO robcev na razstavo v Cleveland, Ohio. Robce so izdelale sledeče pridne članice: Mrs. Mary Kunstek, Jennie Papesh iz Vine street, Jennie Bambich, Mary Roytz (Rockdale), Elizabeth Kastelic, Frances Gaspich, Antonia Kastelic, Frances Horvat, Frances Bottari, Mary Mutz, Marie Miklich. Louise Naselbe-ni, Jennie Smrekar (Hickory street) in Mrs. Jennie Benedik. Iskrena hvala vsem vnetim in požrtvovalnim sestram, ki ste se potrudile v tem oziru in posebno pa Mrs. Kunstek, ki je imela ročna dela v svoji oskrbi. Tem potom priporočam zeta od Mrs. Kunstek, Mr. Jos. Ariagno, za naročila za “Venetian blinds”, za popravo istih in pa za “cornices”. Vsako tako delo spadajoče k tej stroki izvrši Mr. Ariagno v največjo zadovoljnost in po najnižji ceni. Preden naročite drugod pokličite Mr. Ariagno, telefon 25137, ali se ustavite na 210 Granite street za pojasnila in ceno. Prepričana sem, da boste z delom zadovoljni. Lahko tudi telefonirate Mrs. Kunstek, št. 285G5, ki bo vam na uslugo. Blagoslovitev uniform. Po daljšem času čakanja in dela, se bo končno uresničila želja našim ka-detkam, da bodo dobile nove uniforme. Za to izredno priliko so odločile nedeljo 30. januarja pri sveti maši ob enajstih, ko bo blagoslovitev uniform v cerkvi svetega Jožefa. Da bo slavnost tem bolj pomenljiva, bomo imele botre (sponsors), ki bodo ž njimi odkorakali v cerkev iz Ferdinand dvorane, kjer se bodo zbirali ob pol enajstih. Za njim bodo sledile naše mlajše kadetke, ki bodo ta dan prvič nosile zelene uniforme, ki so bile predtem nošene po zmagovalnem krožku. Naše mlajše kadetke so zelo vesele teh uniform, ker zdaj bodo imele enako barvo kot starejše kadetke, razlika bo samo v kroju in ne v barvi. Z eno besedo rečeno, naš zmagovalni krožek bo zdaj imel "the new look”. Obleke stanejo okrog $1800.00. Ta velik račun bodo kadetke poravnale čim prej bodo mogle, kajti odslej bodo redno prirejale razne prireditve, da se blagajna opomore. Po cerkvenih obredih bodo kadetke in botri odkorale v svetega Jožefa farno dvorano, kjer bo njim na čast prirejen banket. Isti večer bo velik ples za kar bo igral Roy Gordon orkester, in to do ranega jutra vsem udeležencem. Kakor se danes razvidi iz programa, bo ta dogodek zopet nekaj posebnega za kadetke. Vse članice in prijatelji gotovo želimo, da bodo dosegle najlepši uspeh in božji blagoslov v vseh njihovih podvzetjih v novem letu. Cerkveni Card Party pod pokroviteljstvom skupnih ženskih društev, ki je bil letos pod vodstvom naše podružnice, kateremu je načelovala predsednica Emma Planinšek je bil zelo uspešen. Čistega dobička je bilo $641. — Ta svota je bila porabljena za nakup pohištva za dom naših šolskih sester. Vsem članicam naših ženskih društev, ki so pomagale pri tej prireditvi in onim, ki so kakšno stvar prispevali gre naša najlepša zahvala. Vse članice ste vabljene na ustoličenje naših odbornic za leto 1949. Pridite v velikem številu na prihodnjo sejo, da pomagate delati načrte za naše letne prireditve. Želim vsem članicam srečno, zdravo In blagoslovljeno novo leto! Josephine Erjavec, zapisnikarica. JAVNA ZAHVALA Podpisana se želiva prisrčno zahvaliti vsem najinim dobrim prijateljem, ki so naju tako veselo iznenadili na dan najine 25 letnice zakonskega življenju. To jo bila prava elovonBlca svatba, Za vse gre predvsem livnla najini hčerki Berthi Hofer, sestri Pauli Lukančič in svakinji Antoniji Kastelc. Te so si vso prireditev izmislile in vodile. Nadalje se želiva zahvaliti Mrs. Josephine Erjavec za vodstvo pri večerji ; Rev. M. Butala in Rev. G. Kuzma za čestitke in govore; pevskemu klubu podružnice št. 20 za izborno petje; kuharicam, ki so pripravile okusno večerjo; moškim, ki so postregli gostom s pijačo, godcem, ki so igrali poskočne polke in valčke; kadetkam SŽZ za serviranje in kinčanje dvorane; darovalcem potic in tort. Z eno besedo: VSEM, ki ste na karkoli način pomagali pri tej gostiji. Nadalje hvala vam vsem, ki ste naju počastili s svojo navzočnostjo, zlasti moja sestra Julka in soprog Joseph Rencof z hčerko Wilmo ter Mr. in Mrs. Ernest Hofer, ki so prišli od tako daleč iz Staunton-a, Illinois. Za prisrčne čestitke in BOGATE DAROVE gre VSEM vam najina srčna zahvala. Ta večer in najini zvesti prijatelji in sorodniki nama bodo ostali v prijetnem spominu. Skušala bova po svoji moči povrniti ob priliki. Vse prisrčno pozdravljava in voščiva vam srečno novo leto, hvaležna Martin in Emma Planinšek 1314 Elizabeth St., Joliet, Illinois Naše iskrene čestitke! Mr. in Mrs. Martin Planinšek sta dva človeka na tem svetu, ki živita glavno zato, da drugim nudita postrežbo in prijazno naklonjenost. Vodita namreč trgovino z mesom in grocerijo, toda njuna lepa postrežba svojim odjemalcem, je več kot trgovska, ker oba delujeta z vso dobrohotnostjo in nesebičnostjo do vsakega, ki trguje tam. Mrs. Emma Planinšek je že dolgo let presednica št. 20 in svoj urad vodi vzorno v vseh ozirih. V družini so trije otroci, namreč sin Theodore in hčerki Bertha, poročena Hofer, in Irene, ki pohaja v višjo šolo. Sin služi v ameriški armadi ,kamor se je vpisal prostovoljno. Želimo, da bi dočakala še mnogo srečnih let srečnega družinskega življenja, dobrega zdravja in plodonosne-ga dela v prid svoje naselbine in seveda, naše Zveze. Bog vaju živi!—A.N. Št. 21. Cleveland (West Park), O,— Ko bi bila vsaj vsaka seja tako lepo obiskana kot je bila zadnja, bi bile vse naše odbornice vesele in zadovoljne. Ve ne veste, kako je žalostno v dvorani, kadar gledamo na prazne sto- Bog jih blagoslovi! Veliko delo, ki ga s takim lepim navdušenjem vodijo kadetke zmagovalnega krožka št. 20 v Jolietu, Illinois, je nekaj, kar se ne najde drugje kot tam, kjer je perfektna kooperacija članic, odbornic in kadetk. Vsa pretekla leta delujejo vzajemno in v najlep-ši zastopnostl, kar jo organizaciji kot vsaki posamezni kadetki v čast in ponos. Kako težko Je skupaj zbirati svoja sredstva za vzdržavanje, to ve vsaka podružnica in tukaj imamo jasen dokaz, da se lahko dosežejo veliki uspehi, če je dobra volja in skupnost v skupini. Torej v nedeljo 30. januarja bodo dobile svoje tretje uniforme. Šle so po stopinjah. Prve uniforme so bile domačega dela, druge so bile napravljene v Clevelandu in sedanje, so pa naročile v Chicagi in kot kaže poročilo bodo nekaj izredno lepega. Bog daj, da bi v novih uniformah bile še bolj popularne in da bi uspehih dosedanjih let bili podvojeni v vseh ozirih ter prinesli vsaki kadetki, podružnici in mestu Joliet, največje veselje in na-dajni velik ponos! Bog vas blagoslovi, kot tudi zveste matere, ki dajejo svojim hčerkam tako lepo pobudo in jim nudijo svoje stoodstotno sodelovanje. Živele vrle kadetke! —A. Novak le. Drage sestre, upam, da se boste v novem letu bolj točno zanimale za seje, saj bo v korist nam in našim mladim članicam. Srčna hvala vsem, ki ste prinesle darila, da smo imele prijetno zabavo. Bog vam stotero povrni! Ostalo je še za eno leto vse po starem. Odbor je ostal isti. Jaz ne vem zakaj noče nobena prevzet vsaj za eno leto, da bi bilo kaj novega pri podružnici, saj ni tako hudo biti za tajnico ali kaj drugega. Zaročila se je naša mlada sestra Helen Weiss, hčerka naše blagajničarke. Zaročenec je William Nosan. Naša Helen je šla po njega na St. Clalr. Zaročila se je tudi Anni Klun. Našim mladim sestram želimo vsa srečo na njih potih. Prvič je postala mamica svoji zlati hčerki Helen Banker, dekliško ime Les. Naše čestitke, Helen. Upam, da boš gotovo dala svojo hčerko v naš mladinski oddelek, saj Ti imaš prav rada žensko zvezo, Helen. Čestitke staršem in tudi stari mami, Helen Les. Že 16-tič je postala stara mati, naša sestra Ivana Zalar. Za enkrat več Je pa srečna mamica njena hčerka Angela Grive. Naše čestitke, saj sestra Zalar gotovo nosi krono od starih mater. Nevarno je zbolela naša sestra Ce-lija Brodnik. Sedaj je na potu okrevanja, kar ji vse iz srca želimo. Kakor veste smo postali Slovenci in Slovenke v West Parku tako srečni, da bomo enkrat v januarju odprli svojo dvorano, oziroma svoj narodni dom. Na otvoritev se vas vabi od vseh strani. Pazite v časopisih za naznanilo o datumu otvoritve. Dobro, da imamo našega rojaka Johna Mišmaša, ker on nam vse uredi. Naša podružnica Je sklenila, da bomo imele slavnost 8 plesom za Materinski dan in to bo v soboto 30. aprila, ker nismo mogle dobiti dvorano za maj. Tako se še sedaj priporočamo za poset. Petintrideseto letnico srečnega zakona sta slavila naša sestra Agnes in njen soprog Joseph Zakrajšek. Še na dolgo let sreče in blagoslova vama želimo vse članice. Kar jaz vem so praznovale svoj rojstni dan sestre Mary Cimperman, Mary Hočevar in Cecilija Tomažič. Najlepše čestitke! Srečno in zadovoljno novo leto vsem skupaj in obilo napredka naši Zvezi, želim, Anna Pelčič, tajnica Št. 23, Ely, Minn.—Letna seja št. 23 se je vršila 5. decembra. Udeležba je bila dobra navzlic slabemu vremenu. Sprejete so bile tudi nove članice, katerim kličemo; dobrodošle med nami! Za novo leto je bil ponovno izvoljen ves bivši odbor. Nekaj naših pridnih članic se je odzvalo r ročnim delom za konvenčni sklad. Hvala tistim ,ki ste prinesle v ta namen. Po seji smo slišale lepo petje božičnih pesmic in na piani jih je spremlje-vala Miss Mary Hutar. Lepa hvala dekletam in priznanje za naklonjenost, Mlss Hutar. Miklauž se je tudi oglasil z darili in obdaril članice in pevke.. Izgledal je prav dobre volje tisti večer. Nato je bila pa večerja za katero so članice skupaj prinesle vsakovrstna jedila. Hvala vsem! Na naših sejah prejme vsak mesec ena navzočih dobitek 50 centov v gotovini. Upati je, da bi se članice bolj vneto zanimale za seje. Bo treba kaj prirediti za pomoč ročni blagajni, ker je opešala. Po seji v januarju bo zopet serviran okusen prigrizek, torej pridite v velikem števllju. Najlepša hvala naši urednici Albini, za poučljive in zanimive članke v naši Zarji, kot tudi vsem, ltl prispevajo svoje kolone In polnijo list z zanimivimi dopisi. Pozdrav vsem članicam SŽZ in srečno novo leto 1949! Margaret Brgant, zapisnikarica Št. 24, La Salle, III.—Ko bodo te tt-stice zagledale dan, bomo že v novem letu. In tako se tudi me hitro staramo. Za časa svoje bolezni sem vsak mesec pregledovala našo Zarjo, če bo katera izmed naših članic kaj poročala, pa se ni nobena oglasila. Nafia Ančka se je večkrat oglasila v angleškem delu, kar nam je vsem v veselje, da vemo, kako pridno kegljajo. Med nami je več bolnih članic. Ne bom poročala vse slučaje, ker je že delj časa minilo, omenila bom samo tiste, ki so še bolne. Težko operacijo je prestala naša nadzornica Anna Ravnikar; Urška Malij se nahaja v bolnišnici. Dalje sta bolni Olga Dauli, rojena Ajster ter C. Lušina. Vsem bolnim želimo ljubega zdravja. Teta štorklja se je oglasila pri družinah Mr. in Mrs. Jack Falij in pri Mr. in Mr«. Fred Cars. Pustila je krepkega sinka pri vsaki družini. Vsem skupaj želimo, da bi bili zdravi ter izrekamo naše čestitke! Tudi bela žena se je ustavila v naši sredi in utrgala za žrtev našo večletno nadzornico in ustanoviteljico Kristino Gerdovič. Bila je delj časa slabega zdravja in je preminula 17. novembra. Sprevod se je vršil 19. novembra s sveto mašo iz cerkve svetega Roka ob veliki udeležbi. Pokojna zapušča žalujočega moža Johna, hčer Kristino in tri sinove. Eden sin je bil ubit v vojni. V Jolietu pa zapušča brata. Naj ji sveti večna luč. Vsem preostalim sorodnikom izrekamo naše sožalje. Minila je naša letna seja. Za leto 1949 je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednica Mary Kragulski, podpredsednica Katarina Verderbar, tajnica in zapisnikarica Angela Strukel, blagajničarka Mary Kastigar, nadzornice: Josephine Rogel, Caroline Hrovat in Anna Jakše. Duhovna vodja sta Rev. Stephen in Colman Kasovic. Vabljene ste vse na prihodnjo sejo, da ne bo navzoč samo odbor in par članic. Tudi jaz sem dolžna zahvalo vsem mojim prijateljicam in prijateljem, ki ste me obiskali v bolnišnici in na domu ter mi poslali voščilne karte, me klicali po telefonu in želeli zdravja. Lepa hvala za darila in cvetlice ter za vse kar ste storili zame. V bolezni je človek zares vesel, ko vidi, da se nate spominjo dobri ljudje. Lepa hvala prijateljem iz Clevelanda, Mr. in Mrs. Joseph Zakrajšek in sinu ter Mrs. Frances Oražem. Lepa hvala za darilo, kakor tudi Mrs. Gertrude Repp iz Milwaukee in isto Carolina Gregorčič iz Jolieta in vsem drugim, ki ste me obiskale iz Oglesby, Peru in drugod. Lepa hvala naši glavni predsednici Albini in drugim, ki so mi poslali pozdrave. Vzelo bi preveč prostora navesti vseh imena. Lepa hvala Mr. in Mrs. Smole iz Clevelanda. Stokrat hvala vsem skupaj in vsakemu posebej. Bog vam plačaj in daj ljubo zdravje ker to je največje bogastvo sveta. Voščim vsem skupaj veselo novo leto ter vas vse skupaj prisrčno pozdravljam, vaša prijateljica in tajnica Angela Strukel Št. 25, Cleveland, Ohio—Naša letna seja je bila prav dobro obiskana. Le tako naj bo tudi v bodoče, da se boste zanimale za svoje podružnico in pripomogle z dobrimi nasveti. Kako bi bilo to dobro in koristno za napredek članstva in tudi naše blagajne! Z' vsakim dnem se staramo in tako imamo tudi več smrtnih slučajev vsako leto. Torej je naša obveznost, da skrbimo tudi za našo blagajno. Naša podružnica pošlje venec ali pa daruje za sveto mašo, kakor želijo sorodniki, kadar članica umre in plačamo tudi za en avtomobil, da jo tako sprejme šest članic do groba. Med nami jo bilo že večkrat priporočano, da začnemo s šivalnim klubom. Torej na glavni seji smo pa sklenile, da se prične takoj po novem letu s sestanki. Gotovo bomo naredile kaj lepega, ki bo tudi za korist naše ročne blagajne, da bomo imele za kritje stroškov. Poglejte, kako je lepo izpadla razstava ročnih del, zato pridimo skupaj, da bomo tudi me kaj lepega naredile. Sestre, v teku je Konvenčna kampanja! Dajmo se potruditi da ne bo naša podružnica zadnja. Sedaj imamo malo več časa, ko nismo po vrtovih zaposlene, da lahko žrtvujemo malo časa za agitacijo. Jaz vem, da je med nami mnogo sosed in znank, ki niso še pri Zvezi. Stopite do njih in priporočajte jim, da pristopijo v našo podružnico, če se bomo skupaj zavzele, bomo gotovo napredovale! Na bolniški postelji se še vedno nahaja sestra Frances Kasunič in Jennie Hudoklin, ki si je zlomila nogo. Vsem bolnim sestram želimo, da bi se jim kmalu vrnilo ljubo zdravje! Odbor za leto 1949 je ponovno bil izvoljen isti kot preteklo leto. Voščim vsem skupaj srečno novo leto 1949! Mary Otoničar, tajnica ŠIVALNI KLUBI RAZSTAVA ROČNIH DEL Gotovo vse težko čakate poročila, kako je izpadla razstava ročnih del, ki se je vršila pod pokroviteljstvom skupnih clevelandskih podružnic v Slovenskem domu na Holmes Avenue, Cleveland, Ohio, ,dne 4. in 5. decembra, 1948. V veselje mi je poročati, da je bil uspeh sijajen. Ponovno smo s tem pokazale, da smo članice močne organizacije, ki veliko premore v vseh ozirih, zlasti pa v domači umetnosti krasnih ročnih del. Bilo je precej dela s predpripravami in zbiranjem ročnih del, ampak sedaj nas je uspeh vseh zadovoljil in na delo je že pozabljeno, ker v mislih sa nam ostali samo spomini na lep izid. Na razstavi je bilo osem stojnic, kjer so imele podružnice razstavljene svoje najlepše stvari, kar jih znajo napraviti ženske roke. Številna ročna dela poslana od podružnic za prodajo, smo imele na posebnem prostoru, kjer so si posetniki lahko izbirali po svoji dragi volji. Prostor je bil premajhen, da bi imeli vsi priliko priti do stojnic. Po sredini dvorane smo imele postavljene stole, ker smo predstavile tudi lep oderski program in posetniki so lahko ta čas sedeli. Toda vkljub veliki udeležbi, ni bilo vse prejeto pro- dano, ker smo imele v resnici veliko stvari. Toda kar je ostalo, bomo prav gotovo spravile v denar, ker imamo že v načrtu drugo razstavo, ki se zna vršiti v postnem času, skupno z razstavo mode, ker tudi moda je v veliko zanimanje našemu spolu. Med posetniki je bilo mnogo zanimanja pri stojnici podružnice št. 10. kjer jo Mrs. Frances RnlmlJS pridno kloklana na svoji blazinici in kazala, kako gro to delo. Imela je v resnici krasne vzorce. Ona je doma iz Žiri na Notranjskem, kjer je glavni stan za to obrt. Opazila sem, da je tudi Mrs. Mary Oblak, predsednica podružnice št. 53 odtam doma, ker je tudi ona en čas pridno pomagala Mrs. Salmič. (Ne vem, če sta kaj zazlužili ali ne, pa najbrž, da je bilo vse za božji Ion.) Mladino je pa najbolj zanimala stojnica, katero so pripravile Noble kadet-ke od podružnice št. 49, ki delajo z vso vnemo, da bi skupaj spravile denar za potovalne stroške v Pueblo, Colorado, ker bi rade nastopile v tekmi med vežbalnimi krožki, zakar slišimo, da se tudi pridno trudijo kadetke od zmagovalnega krožka podružnice št. 20 v Jolietu. Mladina ima zares mnogo energije. Pri svoji stojnici so imele Noble kadetke vsakovrstne dobitke in so tudi znale prodajat. Imele so vse kar si je kdo želel. Kolo sreče se je vrtilo, številke se klicalo in še na mnoge druge načine se je lovilo srečo. Seveda smo jim privoščile lep uspeh in kot slišimo so si skupaj zbrale nekaj nad tristo dolarjev dobička. Kot sem omenila, je bil oba večera podan na odru prav lep program. Gertrude Hinger, ki ima v Slov. narodnem domu na St. Clairju šolo za umetne plese za otroke, je skupaj zbrala prav lepo predstavo. Posebno se nam je vsem dopadla mala Shirley Leblang, članica mladinskega oddelka podružnice št. 25, ki se zna zgibati kot bi bila iz gumija. Njena mama je Prijateljeva iz 6G. ceste. Vsak večer je bila tudi razstava mode “Style Show” in zato se je potrudila Mrs. Carol Traven, podpredsednica od podružnice št. 50, ki vodi trgovino z opremo za neveste in tovarišice na 7017 Superior Avenue. Krasno je bilo slediti nevestam, ki so se lepo predstavile v najnovejših krojih in isto tovarišice in pa tudi majhne tovarišice "flower girls”. Za krasne šopke sta pa pokazala svojo lepo delo Mrs. Mary Starc in sin Joe. V nedeljo večer je bila pa dodana tudi razstava kožuhovine “fur coats”. Tudi to podjetje vodi Slovenka in sicer Mrs. Kindig iz Barbertona. Ona ima vseh vrst kožuhovine na izbiro in se bo vsaki, ki ima namen kupiti suknjo iz kožuhovine izplačalo, če gre do nje. Podjetje vodi pod imenom Kindig Fur in nahaja se na 1161 South Avenue v Barbertonu. V nedeljo smo videle tudi Mrs. Frances Cerar in njeno tri let staro hčerko, ki sta se lepo postavili v oblekah, katere je naredila Mrs. Cerar (Brancelj). Za zaključek so nam pa tri ljubke članice od podružnice št. 25, namreč Frances in Mildred Brancelj in Millie Mahne podale komično igro “Dve Teti”, ki je bilo vsem v veliko zabavo. Vsem, ki so nam pomagali gre naša topla zahvala. Ves program je bil skrbno izbran in izborno ga je vodila naša glavna predsednica Albina Novak, za kar se ji vse najlepše zahvaljujemo. Lepa hvala vsem odbornicam in članicam, ki ste zvesto pomagale. V zadoščenje naj bo vsem velik uspeh, ki smo ga dosegle. Ella Starin. (Prihodnjič bom nadaljevala s seznamom podružnic in posameznih članic, ki so darovale lepe stvari za razstavo ročnih del in poročala, koliko je znesel ves dobiček.) Srečno novo leto želim vsem skupaj! Ella Starin, voditeljica šivalnih klubov 17814 Dillewood Rd., Cleveland 19, Ohio Št. 29, Broundale, Pa.—Voščim vsem odbornicam in članicam srečno in zdravo novo leto. Posebne pozdrave pa pošiljam vsem materam, ki ste izgubile svoje ljube sinove v tej zadnji vojni. Naj vas tolaži misel, da so vseh zemeljskih težav in nadlog rešeni. Tukaj v Forest City so v teku treh mesecih umrli trije možje. Prvi je bil Anton Božič, ki je zapustil ženo. Drugi je umrl Alojs Paik, ki je zapustil ženo, pet hčer in sina, vsi so poročeni. Tretji je bil pa Frank Rudolf, ki je zapustil ženo, štiri hčere in sina, vsi poročeni in dva sina sta pri vojakih. Pokojni Frank je bil doma iz Dola pri Borovnici in v Ameriki se je nahajal 50 let. V naši naselbini Broundale je pa umrl John Pungerčar, ki je zapustil ženo, pet sinov in štiri hčere. Vsem žalujočim preostalim globoko sožalje. Seveda poroke se tudi pri nas vrstijo druga za drugo. Vsem novo-poročencem želimo zadovoljnost v zakonu in pa ljubo zdravje. — M. Maček Št. 31, Gilbert, Minn.—Minilo je že dolgo, odkar je bil v Zarji dopis od nas, zato je čas, da se oglasimo tako, da boste vedele tudi drugod, kako se imamo v severni Minnesoti. Jesen smo imeli lepo, ampak zima je pri nas navadno dolga, zato imamo kratko pomlad. Poletje je toplo in naše zdravo in jasno podnebje privabi mnogo obiskovalcev, ki pridejo na počitnice iz vseh držav. V naših krajih je mnogo jezerov in gozdov, zato prihajajo ljudje sem za oddih. Pozimi se mladina zabava z drsanjem, sankanjem in tobaganjem. Starejši se pa doma pri peči grejejo in kratkočasijo s kartanjem ali pripovedujejo dogodke preteklih let. In tako hitijo letni časi drug za drugim vse prehitro. Sedaj pa nekaj kratkih poročil o naši podružnici. Dne 5. septembra smo se podale na Ely, kamor smo bile povabljene na 20 letnico in smo se z veseljem odzvale. Kar dve kari smo zasedle odbornice in Mrs. Mike Lop in Mrs. Mary Indihar sta bili z nami. Naša tajnica je izvrstna šo-ferka, šlo je kot bi se vozile v letalu. Vreme je bilo zelo toplo, okrog 90 stopinj, zato je bila vožnja lepa, ko nas je veter hladil. Razdalje med Gil-bertom in Ely je C0 milj. Ob treh popoldne smo bile že na mestu. Banket je bil odločen za ob sedmih zvečer, zato smo imele nekaj časa za obiske. Peljale smo se na Winton, kjer smo ogledale novo moderno bolnišnico. Kako lepo je izpadla proslava in banket so že druge poročale. Zato bom samo potrdila, da je bilo zares izvrstno. Krožniki so bili napoljenl do kraja, z dobrotami in piščetom, da smo samo gledale, kam bomo vse dja-le. Bila sem večkrat na njihovih prireditvah in postrežba je bila vselej prvovrstna. > Okrog pol desetih zvečer smo zapustile dvorano in smo se podale z odbornicami od podružnice št. 5G iz Hibbinga, in glavno podpredsednico Mary Theodore, v Arrowhead gostilno, kjer smo se prav izvrstno imele do ranega jutra in nismo nič vedele, da je zunaj dež padal, kakor je omenila sestra Lenič v novembrski številki Zarje. Ko smo se me peljale proti domu, se je vreme zvedrilo. Prav lepa hvala št. 23, za vso postrežbo in prijaznost. Prav vneto bomo čakale vašega povabila za 25 letnico, ker ste tako gostoljubne. Ne morem pozabit prireditev, ki jo je imela naša podružnica 21. novembra, ko smo imele kino, leer je nad vse lepo uspela. Dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička. Vidite drage sestre, kaj vse se lahko naredi če se skupaj vzamemo. Kjer je složnost, tam je tudi napredek! Bodi vam najprisrčnejša hvala vsaki posebej in vsem skupaj za vse kar ste pomagale in darovale, kar vsaka najmanjša stvar je pripomoček do višjega uspeha. Hvala sestre in še tako pogumno naprej! Bog vas živi! Bolezen tudi pri nas ne miruje. Bolna je naša družabna članica sestra Mary Indihar, ki je prestala resno operacijo in njeno stanje je na potu okrevanja. Soprog od sestre Frances Knaus je tudi že dolgo časa bolan. Vsem bolnim želimo kmalu zopet zdravje, da bo v družinah zopet veselo razpoloženje. Dne 2. decembra smo položili k večnemu počitku Matt Špenko, sina sestre Španko, ki je padel v Italiji 17. maja, 1944. Kako se trga srce vsake matere, ko pride truplo od sina in ne takšno kot ga je zadnjič videla, ampak samo ostanki mrtvega telesa. Drage sestre mučenice, bodite uverjene, da vam vaši sinovi spletajo venec, krono, ki vas čaka, ko se snidete nad zvezda/-mi. Vsem sestram, ki so izgubile sine v vojni, naše iskreno sožalje. Junakom pa večni raj! V volitvah dne 7. decembra sta bila izvoljena za mestnega tajnika in svetovalca, Mr. Frank Indihar in Joseph Okollch. Naše čestitke! Naša letna seja se je vršila 8. decembra. Navzočih je bilo lepo število članic. Sklenjeno je bilo, da bomo odslej imele po sejah okrepčila ln kino. Zato pridite v obilnem številu, ker bo vse prosto. Želim vsem članicam veselo novo leto! Antoinette Lucich .predsednica V SPOMIN POKOJNI JOSEPHINE REDNAK Bila sem globoko ginjena, ko sem prejela vest, da je preminula tajnica podružnice št. 27, sestra Josephine Rednak. Vedela sem, da je bila resno bolna, ker je pustila tajništvo, toda nisem pa vzela da je njen položaj tako nevaren. Sestro Josephine Rednak bom nosila v najlepšem spominu če-prav jo nisem osebno poznala, toda poznala sem pa njeno delo. Njena mesečna poročila so bila vedno v najlepšem redu. Bila je vestna tajnica za kar sem jo vedno čislala in jo bom tudi pogrešala. Naj počiva mirno v tihem grobu, dokler se ne snidemo nad zvezdami! Preostali žalujoči družini in članicam podružnice št. 27 moje globoko sožalje. Naj spomin na njo nas vedno bodri, da pride dan plačila za naše delo tukaj, na onkraj groba. Josephine Erjavec glavna tajnica PREDKONVENČNA KAMPANJA Nagrada, ki gre s tem častnim naslovom “Kraljica” je: plačana vožnja do kraja konvencije, Pueblo, Colorado (v navadnem vozu) in nazaj. Toda pridobiti mora vsaj 100 novih članic, namreč vsaj 75 v odrasli oddelek. Za število nad sto članic pa dobi nadaljnih 50 centov za vsako novo članico. Za vsako novo članico mora biti plačanega tri meseca asesmenta. Prva za “Kraljico” ki bo pridobila največ novih članic, bo odlikovana za "PRINCEZNIJO”. Nagrada za “Princezinjo” bo lepa zapestna ura. Pridobiti mora najmanj 50 novih članic in med temi vsaj 40 v odrasli oddelek. Tretja nagrada bo pa naslov "Grofica”. Za to odlikovanje mora dotična pridobiti vsaj 25 novih članic in med temi vsaj 15 v odrasli oddelek. "Grofica” bo prejela za nagrado prav lep potovalni kovčeg. Splošne nagrade za posamezne agitatorice so: Vsaka, ki bo pridobila deset novih članic, bo prejela prav lep rožni venec. To bo zares lepo darilo. Za pet novih članic je pa nagrada krasna nova zlata Zvezina broška. Za tri nove članice pa lepa broška s svetlimi kamenčki. Nagrade za podružnice: Prva nagrada bo deset dolarjev v gotovini in trofeja ali križ z engravira-njem. Druga nagrada bo deset dolarjev v gotovini. Tretja nagrada pa pet dolarjev v gotovini. DRUGI IZID KONVENCNE KAMPANJE Razred A Razred B Mlad. Posamezne agitatorke: Mary Golobic (26) — — 5 Zora Yurkus (16) 1 — 3 Mary Schimenz (12) 1 — 2 Anna Umeck (55) 1 — — Anne B. Satovich (56) 1 — 2 Podružnice: Št. 94, Canton, Ohio 1 16 Št. 15, Cleveland, Ohio 2 3 1 št. 26, Pittsburgh, Pa. — — 5 Št. 56, Hibbing, Minn. 3 — 2 Št. 12, Milwaukee, Wis. 2 — 2 Št. 16, South Chicago, III. 1 — 3 Št. 55, Girard, Ohio 2 1 — Št. 79, Enumclaw, Wash. — 12 Razred A ........................ 17 Razred B ........................ 8 Mladinskih ....................... 31 Skupaj ........................... 56 MLADINSKA KAMPANJA Posamezne agitatorke: Marianne Salopek (94) 4 Jonita Erjavec (20) 3 Irene Planinšek (20) 2 Frances Pauline (94) 1 Josephine Erjavec, gl. tajnica. Št. 32, Euclid, Ohio.—Letna seja je za nami. Hvala vsem, ki ste se udeležile. Za novo leto je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednica Terezija Potokar, podpredsednica in poročevalka Frances Perme, tajnica Hettie Gole, 911 E. 232 st.; blagajničarka Helen Kovačevič, zapisnikarica Ana Godlar, rediteljica Jennie Sintič, zastavonoša Margaret Jamnik, računski odbor: Barbara Baron, Karolina Pek in Ana Vrhove. Seje so vsak prvi torek v mesecu v dvorani svete Kristine. V imenu odbora ste prošene vse članice, da sodelujete v vseh ozirih za dobrobit podružnice, ker v slogi je moč in napredek. Predsednica se zahvaljuje vsem odbornicam in članicam za preteklo sodelovanje, ker smo imele lep uspeh. Samo pri sales tax stamps smo dobile čez $49.00 v ročno blagajno. Priporočamo se še naprej, da zbirate skupaj znamke, kadar jih dobite pri nakupu in izročite iste kateri koli od odbornic. Da boste na jasnem, kam gre denar iz ročne blagajne, vam tu na kratko poročam o stalnih izdatkih. V slučaju smrti članice darujemo za eno peto sveto mašo in nabavimo avtomobil za pogrebnice. Za resno bolne članice darujemo v razred A, tri mesece ases-ment, in v razred B, dva meseca. Nevestam poklonimo darilo v vrednosti od $2.50 do $3.00, če je članica tri leta ali več. Za cerkev darujemo pet dolarjev ob velikinoči in isto ob božiču. V septembru se daruje za obletnico za peto mašo za žive in umrle članice. V Ameriški Domovini imamo imenik odbornic kar stane deset dolarjev na leto. Potem pride najemnina za dvorano za seje, poštnina, uradovanje, itd. Vmes pa pridejo vedno še drugi stroški, tako, da je treba vedno gledati, da so dohodki. Sklenjeno je bilo, da bomo imele "Card Party” po seji v februarju. Seja se bo pričela od sedmih in se vas že sedaj prosi, da si zaznamujete datum 1. februarja za poset seje in Card Party. V oktobru je posegla smrt v našo sredo in nam vzela zvesto članico Mary Bricelj. Naj v miru počiva. Soprogu in hčerki izrekamo naše sožalje. V novembru se je poročila Agnes Potokar, z Mr. James Cook. Agnes je hčerka naše predsednice. Želimo vso srečo in blagoslova v zakonskem stanu. Naj še povem, da smo se po zadnji seji dobro zabavale. Ana Godlar nam je preskrbela dobrot. Imele smo izmenjavo božičnih darov in pele smo božične pesmi. Tiste, ki bi se lahko udeležile in se niste, vam je lahko žal. Govor je bil, da bi se zopet poprijele ročnega dela. Tiste, ki se zanimate pridite in povejte svoje mnenje. Sedaj pa želim vsem blagoslovljeno novo leto in še posebno našim bolnim članicam, da bi jim novo leto prineslo ljubega zdravja! Frances Perme, poročevalka Št. 38, Chisholm, Minn.—Od naše podružnice ni bilo že delj časa glasu. Vzrok je menda, ker vsaka rajši bere kot piše. Staro leto se je približalo svojemu koncu. V minulem letu ne moremo beležiti napredka pri naši podružnici. Smrt se je večkrat oglasila pri članicah in njihovih družinah. Tako tudi bolezen obiskuje zdaj eno, zdaj drugo. Da bomo pa nadomestile izgube, smo sklenile na glavni seji, da bomo postale bolj aktivne v vseh ozirih! In to se bo doseglo, ako bomo delovale roka v roki. Da ne bo naša podružnica pri zadnjih smo tudi me darovale nekaj ročnih del v prid konvenčnega sklada. Upam, da so bile uspešne s prodajo. Ziito se na tem mestu prav lepo zahvaljujem vsem, katere ste se izkazale velikodušne v tem oziru. Vaša imena so pa zabeležena v društvenem zapisniku. Dalje vam sporočam, kaj smo skle- nile na glavni seji, da boste vedele tudi tiste, ki niste bile navzoče. Pri odboru imamo v tem letu malo spremembe in sicer so: Predsednica Johana Perkovič, podpredsednica Mary Knaus ,tajnica Anna Trdan, zapisnikarica Prances Andolšek, blagajničarka Sylvia Petrič, nadzorni odbor: Theresa Geržin, Agnes Hočevar in Mana Jenko. Seje se vršijo kot doslej, vsako prvo sredo v mesecu v navadnih prostorih v Slovenskem narodnem domu, ob osmih zvečer. Nadalje je bilo sklenjeno, ako članica zboli in se nahaja članica v bolnišnici, je opravičena do svote $1.50. želi rože za to svoto ali se da za ases-ment in to je deležna enkrat na leto. V tem so vštete tudi družabne članice. Razume se, ,da tudi podpirajo vse društvene prispevke. Če članica umre, kupimo venec in darujemo za eno sveto mašo. Večer pred pogrebom se skupaj zberemo pri krsti in molimo sveti rožni venec. Dobile smo prošnjo iz Aurora, Minnesota v prid ponesrečencem in smo odobrile svoto pet dolarjev. Ravno tako tudi darujemo v druge dobrodelne namene. Seveda je to po možnosti naše blagajne. Opustile smo naklado in bomo v ta namen priredile "apron sale” dne 17. februarja v Narodnem domu in prodajale bomo tudi raznovrstna peciva. Zato ste vljudno prošene že zdaj, da sodelujete, ker bo za korist nas vseh, če je ročna blagajna podružnice v dobrem stanju. Kmalu bo tukaj konvencija in če hočemo poslati delegatinjo, bo treba zavihat rokave in iti na delo! Enkrat pozneje bomo pa spet prišle na an na dan solza sili nam v oko. Le ena misel nas tolaži, da tudi mi bomo prišli za Teboj po plačilo, kjer ga uživaš Ti. Žalujoči ostali, Jernej in Mary Maček, starši, bratje, sestra in Tvoja ljubljena žena, Pauline. Broundale (Forest City), Pa. Št. 79, Enumclaw, Wash.—Naznanjam žalostno vest, da smo dne 19. novembra izgubile iz naše srede dobro članico, sestro Mary Štunf. Živela je oddaljeno od nas, toda bila je ponosna članica Zveze in zmeraj plačevala za vse leto naprej. Bog ji daj v miru počivat. Družini izrekamo sožalje nad izgubo dobre matere. Zapustila je tri sinove in hčer, ki so že vsi odrasli. Tukaj na zapa/lu imamo deževno jesen, posebno v mesecu novembru imamo vetrovno vreme, vendar je boljše kot sneg. Želimo, da bi bile vse naše bodoče seje dobro obiskane. Dne 10. decembra smo imele Card Party, ki je prav dobro uspel. Srečno novo leto želim vsem skupaj! Ivana Chacata, tajnica. Naše čestitke! K poroki hčerke sestre Ivane Cha-cata, ki se je vršila dne 2. oktobra ob veliki udeležbi prijateljev in znancev, tem potom pošiljamo naše iskrene čestitke in želje, da bi bilo srečno!—A.N. Št. 88, Johnstown, Pa.—Drage sestre! Kako smo se imele na seji v decembru vam bom drugič poročala, ker bi bilo prepozno za ta .dopis; če bi čakala do takrat. Drage sestre! Ako ne bomo pridobile kaj novih članic za glavno sejo, potem vas vljudno prosim, da bi na prvi seji v januarju pripeljale vsaka eno novo članico, da jo vpišete v našo lepo organizacijo za kar vam gotovo ne bo v nikoli žal. Deklice od rojstva do enega leta so proste asesmenta in od enega leta do 18. pa plačujejo samo deset centov na mesec za sto dolarjev smrtnine. Ako pa hočete za svojo hčerko višjo smrt-nino, namreč za svoto tristo dolarjev, jo pa lahko vpišete že ob 11 letu starosti in asesment je samo GO centov na mesec. To je v resnici eden najboljših načrtov za mlade članice. Voščim vsem glavnim odbornicam in članstvu SŽZ srečno in zdravo novo leto ter vas lepo pozdravljam, Mary Lovše, tajnica Št. 89, Oglesby, III.—Zdi se mi, da je komaj par mesecev odkar smo si voščile veselo novo leto, pa je že zatonilo in zopet napočilo novo leto in za nami je glavna seja in volitev novih odbornic. Kot po navadi, tako se je zgodilo letos, da je odbor isti razen zapisnikarice, ki je bila sestra Angela Rancigay. Urad je zopet prevzela Mary Cenlcar, ki je bila pred leti zapisnikarica. Torej odbor je sedaj: Predsednica Josephine Livek, podpredsednica Mary Ambrose, tajnica Mary Yazbec, zapisnikarica Mary Cenkar, blagajničarka Louise Kernz in nadzornici sta Frances Yerše in Angela RanCigay. Rev. Stephen Kassovic je duhovni vodja. Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu ob sedmih zvečer pri Mary Ambrose. Neizprosna smrt nam je v zadnjem letu vzela tri članice. Umrle so Angela Yernc, Anna Stubler in Caroline Senica. Blag jim bodi spomin in naj počivajo v miru. Na glavni seji je bilo sklenjeno, da se v slučaju smrti članice udeležimo in zberemo skupaj pri Mary Ambrose ali njenih bližnjih sorodnikih in gremo ob krsti molit sveti rožni venec. Udeležite se polnoštevilno, da izkažemo zadnjo čast umrlim sosestram na najlepši način. V zadnjem letu je pristopilo devet novih članic. Koliko jih bo pa letos? Članice skušajte dobiti kako novo članico za odrasli ali mladinski oddelek. Starejše umirajo in vrzel je treba nadomestiti z novimi članicami. Lepa hvala članicam, ki so kaj darovale za bazar, ki se je vršil v Clevelandu 4. in 5. decembra. Pomagale ste na dve strani. Poslanih je bilo 56 lepih ročnih del na razstavo. Polovico dobička gre v konvenčni sklad in druga polovico ,dobi pa podružnica za svojo blagajno. Nekaj članic je darovalo denar za društveno blagajno, namesto ročnega dela. Lepa hvala vsem skupaj, ki ste pripomogle na en ali drugi način. 'Po je lepo, da smo složne in pomagamo druga drugi, ker samo v skupnosti je moč! Po zadnji seji smo se lepo zabavale. Izmenjale smo si božična darila. Frances Yerse nas je lepo pogostila z jedjo in pijačo. Obhajala je svoj rojstni dan. Lepa hvala, Frances. Bog Te živi in ohrani še mnogo let zdravo irt veselo! Podružnica št. 89 želi glavnemu odboru in vsem članicam zdravo in srečno novo leto! Mary Yazbec, tajnica Št. 91, Oakmont, Pa.—Minilo je že- leto odkar sein se zadnjič oglasila, a žal, da danes nimam preveč veselih novic, ker pri naši podružnici smo imele samo dvakrat zadostno udeležbo za imeti sejo. V decembru je bila še dokaj dobra udeležba, a lahko bi bila še boljša. Rada bi bila oddala svoj urad drugi, mogoče bi se potem članice bolj zanimale, toda je ostalo po starem, ampak članice so obljubile, da bodo v novem letu bolj pridne. Ravno, ko pišem te vrstice sem dobila obvestilo, da je v bolnišnici umrla sestra Catherine Gostkowski. Ona je bila dolgo časa bolj slabega zdravja in je mnogo trpela. Zapustila je odrasle otroke. Naj ji Bog podeli zasluženo plačilo . Preostali družini naše globoko sožalje! V bolnišnici se nahaja sestra Rose Zalar. Njej in vsem bolnim sestram želimo ljubega zdravja, kajti to je najdražji zaklad, če ima človek na svetu dobro zdravje. Prihodnja seja meseca januarja bo pri sestri Anni Flisek, 721 - 3r,d Street, Upam, da bo živahna in privabila lepo udeležbo članic. Drage sestre, potrudi' te se tudi za kaj novih članic, kakor vidite nas je zmeraj manj. Želim vsem članicam srečno novo leto! Amalia Sorch Št. 93, Brooklyn, N.Y.—Skoraj je malo pozno, pa je boljše pozno kot pa nič. Torej, da začnem s poročilom. Pri naši podružnici smo imele kar tri poroke. V zakonski jarem je stopila Mary Žagar, ki se sedaj piše Miller, in pa Julia Sedmak, sedaj Vesel. Mr. in Mrs. Šafar sta pa imela zlato poroko dne 25. julija. Takrat sem se slučajno nahajala v Clevelandu in se nisem mogla udeležiti slavnosti. Toda bom vseeno malo napisala o tej svatbi, da pride v našo prelepo Zarjo tudi od naše strani, kaj imenitnega. In to je imeniten dogodek, ki ga ne dočaka vsak par na tem svetu. Sin od nečakinje je duhovnik ,ki bi bil rad daroval zlato mašo toda ni imel .dopusta, ker ga je njegov poklic zahteval nazaj v semenišče in je tam daroval sveto mašo v ta namen. Lepo je, da imajo duhovnika v družini in to je Jože Pir-šič, njegova mama je članica Zveze in sedaj drugič poročena Bizal. Sin John je bil stoloravnatelj pri slavnosti in je svoj posel zelo dobro izpeljal pred številnimi prijatelji, ki so prinesli mnogo lepih reči. Voščila in darila sta prejela tudi iz vseh krajev Amerike. K darovalcem bi tukaj rada dodala imena, ki niso bila v drugih listih, namreč Mrs. Marion Curl, Mrs. Agnes Krkovič, Mr. in Mrs. J. Klun, Mrs. Mary Marincel iz Pittsburgh in iz Kansas City Josephine Ozanič, Mrs. Katarina Modri&an, Mary Zunič, Ana Bratkovič, to so nečakinje in Mary Stimac. Najlepša hvala prijateljem in znancem, ker slavljenca nimata svojih otrok, zato sta toliko bolj hvaležna za vso izkazano ljubeznivost. Oba sta pridna delavca na društvenem polju in dobra katoličana. Mr. Matija Šafar je rojen leta 1872 na Hrvaškem, podomače so rekli pri Matičevih in Mrs. Ana Šafar je pa iz Kranjskega, in pri hiši se je reklo pri Maječevili. Poročena sta bila v Hrvatskem kuželju leta 1S9S. Sedaj živita na Long Island, New York. Naše čestitke vsem skupaj in.upamo, da bo sledilo še mnogo jubilejev. Srečno novo leto 1949 vam želim, Mary Corel, predsednica Št. 96, Universal, Pa.—Na seji v decembru smo imele izvrstno udeležbo. Lepa hvala vsem, ki ste bile navzoče. Po seji smo imele lepo božičnico in med nami je bil Miklauž, ki je razdelil lepa darila. Najlepša hvala za krasno darilo, katerega sem prejela in sem ga prav vesela. Za prigrizek smo servirale sendviče, potico in kavo. Bil je prav lep sestanek. Sprejele smo tudi dve novi članici. Mrs. Kastelic in njena hčerka sta pristopili, katerima kličemo : iskreno dobrodošli! Naše seje se bodo vršile vsako drugo nedeljo ob dveh popoldne. V januarju bo seja v Center; v februarju v Renton; v marcu v Universal in potem se bodo vrstile po istem redu. v maju se pa bo seja vršila na tretjo nedeljo, ker na prvo nedeljo imamo kronanje Majske Kraljice, na drugo nedeljo ima po navadi Marijana družba sestanek za matere in na tretjo nedeljo bo pa naša seja. Želim vsem skupaj srečno in veselo novo leto! Pauline V. Kokal, predsednica MRS. MARY STUŠEK predsednica št. 49, Euclid, Ohio, ki nam je poslala naslednjo povest, za kar ji lepa hvala. Povest iz davnih dni Bilo je leta 1908, ako se ne motim, ko je v koledarju družbe sv. Mohorja izšla povest, ki mi je ostala v živem spominu. Da se ne pozabi, sem se namenila, da jo spišem za našo Zarjo. Bilo je v mali gorski vasi na Slovenskem. Na izmed srednjih kmetij, ki so bile precej oddaljene druga od druge, je živel mož srednjih let. Rekli so pri Podbregarju. Žena mu je umrla in mu ostavila hčerko edinko. Ančki je bilo 17 let in oče je sprevidel, da mu bo že hči lahko gospodinjila, zato je sklenil, da se ne bo več oženil, pač pa je ogledoval za primernim zetom. Ančka je bila zala, pa tudi pametna in poštena. Ko je hodila ob nedeljah v farno cerkev k maši, je oko marsikaterega mladeniča obstalo na njej in ni bil samo eden, ki bi bil vesel, ko bi jo dobil za ženo. Posebno dva sta se poganjala za njeno naklonjenost. Eden je bil Mestni-kov Janez čigar oče je imel precej lepo posestvo v dolini. Bil je prekupčevalec in je trgoval z živino in žitom. Zato je posestvo prepuščal oskrbi žene in sina Janeza. Pa tudi Janez ni bil rojen za kmetijo. Bolj ga je veselila trgovina, kjer se bolje živi in lažje služi denar. Da poleg takih gospodarjev ni kmetija ostala neobdelana, se je' bilo zahvaliti dobri gospodinji, ki se je trudila od zore do mraka in v resnici podpirala tri ogle pri hiši. Pa prekmalu so se pokazale na njej posledice skrbi in trpljenja. Jela je pešati in prej ko je bilo pričakovati, so nesli Mestnikovo gospodinjo k večnemu počitku. Stari Mestnik, ki se že prej ni dosti pečal z gospodarstvom, je sedaj še bolj izostajal od doma. Kasno je nagovarjal Janeza, naj se oženi in prevzame grunt. Janez je sprevidel, da res ne kaže drugega in je začel premišljati, če bi ne bilo zanj najbolje, da povpraša pri Podbregarju. Ančko je poznal in vedel, da če tudi je še mlada, pa je dobra gospodinja. In to bi bilo kot nalašč zanj. Morda bi se mu posrečilo, da ni bilo Žagarjevega Franceta, ki je imel v bližini Pod-bregarjevih malo domačijo. Oče mu je umrl že davno, mati pa pred par meseci. Gospodinjila mu je sestra, ki je po odhodu moža v Ameriko prišla domov k bratu, ki je vsled materine smrti potreboval gospodinje. France je bil lep mladenič. Pred dvema letoma je prišel od vojakov. Marljiv in varčen kot je bil, si je z delom v gozdu prihranil par stotakov. Ker je bilo posestvo majhno, je poleti večkrat pomagal pri sosedih, ki so ga radi njegove pridnosti prav radi imeli. Francetu je bila Ančka zelo všeč. Toda bal se je, da ga Podbregar ne bo maral za zeta, ker je bil reven. Zdelo se mu je, da ga tudi Ančka rada vidi in to mu je dalo pogum, da je enkrat, ko je ob košnji pomagal pri Podbre-garjevih, kar odločno vprašal očeta, kaj bi dejali, ko bi on prosil za Ančko. Staremu to vprašanje ni prišlo nepričakovano. Vedel je, da France rad vidi Ančko in da tudi njej oko zažari, kadar zagleda Franceta. Vendar nekoliko pomolči, potem pa pravi: “Dobro te poznam, France. Tvoj pokojni oče, Bog mu daj dobro, je bil moj prijatelj iz mladih let. Vendar ne bi za vse na svetu hotel Siliti svoje hčere v možitev, ako bi vedel. da si je one koga drugega izbrala. Njena sreča mi je čez vse.” France je bil neizmerno vesel, da ga Podbregar ni zavrnil. Upal je, da se bo vse dobro izteklo. Ko neke nedelje popoldne sedita oče Podbregar in Ančka začne kot že večkrat zadnje čase, tožiti, da je utrujen, da kmetija potrebuje mladega gospodarja. Mestnikov Janez da ga je že parkrat vprašal zanjo. Ančka o možitvi neče ničesar slišati in pravi, da bo še bolj pridno delala, da očetu ne bo treba trpeti. Janeza pa neče, ker se ji vidi, da bi ne bil dosti prida. Oče vesel, da je Ančka tako razumna, reče: "Glej, dete moje, staram se in rad bi te videl preskrbljeno. Želel bi si zeta, ki bi imel malo več premoženja, da bi si naša domačija bolj opomogla. Vem pa tudi, da je priden in pošten fant zlata vreden. Zato mi odkritosrčno povej, kaj bi rekla, ko bi Žagarjev France vprašal zate.” Ančka je bila v strašni zadregi. Saj ni pričakovala, da oče kaj sluti o njeni ljubezni do Franceta. Rdečica jo zalije in komaj spregovori: “Oče!” Podbregarju je bilo to dovolj. Vedel je, da Ančka ljubi Franceta in da bo srečna ž njim. Nato ji pove, kaj sta govorila s Francetom. Ančka je bila zelo vesela, saj je vedela, da bo dobila dobrega moža, domačija pa skrbnega gospodarja. Par mesecev potem se je vršila poroka, sicer popolnoma priprosta, vendar v največjo zadovoljnost navzočih. Janeza je grozno jezilo, da mu je ta hribovec, kot je nazival Franceta, prevzel Izvoljenko. Ker pa je zelo potreboval gospodinje, se je kmalu oženil z bogato, ne preveč mlado hčerjo nekega gostilničarja v sosednji fari. Že-nitovanje so obhajali kar najbolj slovesno. Tako je hotel pokazati Ančki in Francetu, da nekaj premore. Ančka pa ni bila prav nič žalostna. S Francetom sta živela v najlepši slogi in stari Podbregar se je rad pohvalil, da bi niti on sam ne mogel bolje gospodariti kot France. Domačijo, katero je imel France po starših, je prodal svoji sestri. Z denarjem pa izboljšal Podbregarjevo posestvo, tako da so ljudje govorili: “Glejte mladega, kako dobro gospodari; povsod se kaže izboljšanje!” Ančka, ki je pestovala malo Anico, mu je bila zelo hvaležna, posebno ko je videla, da se je njen oče kar pomladil, odkar mu ni bilo treba več tako trpeti kot prej. Morda bi bila ostale razmere ne-izpremenjene, da ni prišel iz Amerike Francetov svak Matevž, ki je prinesel lepih, kot se je rad pohvalil. Že je France jel premišljati, če bi ne bilo dobro, da bi tudi on poskusil svojo srečo v Ameriki. Toda Ančki to ni bilo nič kaj po volji. Bala se je za Franceta in se na tihem jezila na Matevža, češ, da je on kriv, da France sili v Ameriko. Stari Podbregar je bil pa drugih misli. “Le*pojdi,” mu je prigovarjal. “Sedaj sem še jaz toliko pri moči, da bom lahko gospodaril par let. V tem se pa vrneš in bo zopet vse dobro. V božjih rokah smo pa tukaj kot tam.” In tako je bilo sklenjeno, da gre France takoj, ko bodo pospravljeni poljski pridelki. O tem je zvedel tudi Mestnikov Janez. On namreč ni bil nič kaj srečen v zakonu. Žena mu je prinesla lepo doto, pa tudi vse polno nečimernih misli. Vzgojena v gostilni, je ni veselilo kmečko delo. Hišo si je uredila bolj po mestno. In tudi deklo je imela, da se ne bo ubijala po polju, saj je dovolj prinesla k hiši. Janeza je grizlo, ko je videl, kako France lepo napreduje, njegovo delo pa ni kazalo nikakega uspeha. Večkrat je premišljal, kako bi se maščeval nad Francetom, češ, da je on kriv njegove nesreče. Ko je slišal, da se France odpravlja v Ameriko, mu je šinila misel v glavo, kaj, ko bi tudi on šel. Delo bi dobil, zraven pa tudi več prilike maščevati se nad Francetom. Hitro je uredil najpotrebnejše in tri tedne po Francetovem odhodu, je bil tudi on pripravljen na pot. Ženi ni omenil nič, saj mu je bila skoro v nadlego. Otrok nista imela. Oče mu je umrl drugo leto po poroki, zato mu slovo ni bilo preveč težko. Ko je žena čez par dni dobila pismo od Janeza, v katerem ji sporoča, da gre za par let v Ameriko, ji ni bilo nič hudo. Še vesela je bila, da vsaj ne bo nikogar, ki bi ji gledal na prste. Drugače pa je bilo pri Podbregarje-vih. Ančki je bilo zelo hudo za Francetom. Vroče je Boga prosila, da ga varje hudega. Pa tudi Podbregarju ni bilo tako lahko. Sam je ljubil Franceta kot bi bil njegov sin. In mala Anica, ki je izpolnila že tretjo leto, je često spraševala mater, zakaj ata ni tako dolgo domov, ko ga ona vendar tako težko pričakuje. Ko so zvečer skupno molil rožni venec, niso nikoli pozabili pristaviti par očenašev za srečo in zdravje Franceta tam v daljni Ameriki. Kmalu po božiču je Ančka dobila prvo pismo od Franceta. Piše ji, da je srečno prišel na cilj, da je zdrav in da je lahko dobil delo, pa da še precej dobro zasluži. To je bil prvi zares vesel dan pri Podbregarjevih, odkar je bil France odšel. Ančki so tekle solze veselja, pa tudi oče je bil ves pomlajen. Anici je pripovedoval najlepše povesti in ji obetal, da bo ata kmalu doma in da ji bo prinesel prav lepo punčko in vsakovrstnih igrač. Pred veliko nočjo je dobila Ančka zopet pismo in prvih dve sto goldinarjev. France ji piše, da je bil nekaj bolan, pa da je sedaj že dobro. Tudi je pisal, da se bo najbrže preselil v drugo mesto, kjer upa boljše zaslužiti in da ji bo kmalu zopet pisal. Končno najlepše pozdravlja vse doma- če, posebno pa njo in malo Anico, po kateri mu je zelo dolg čas. To je bilo zadnje pismo, ki ga Je dobila Ančka od Franceta iz Amerike. Kako je prišlo do tega boste kmalu zvedeli. Kakor je pisal France, da se bo preselil, tako je tudi res storil. Delo je hitro dobil in si zopet prihranil precej lepo vsoto. Neki dan, ko ravno ni delal, se napoti v mesto, da poišče poštni urad, ker je bil namenjen poslati domov nekaj denarja, kot je obljubil Ančki v pismu. Ko tako ogleduje okoli sebe, začuje, da ga nekdo kliče po imenu. Nemalo se čudi, ko zagleda Mestnikovega Janeza, ki mu prav prijateljsko proži desnico v pozdrav. France, ki je vedel, da mu Janez ni bil posebno naklonjen, je bil radi tega nekoliko presenečen. Vendar mu je z veseljem segel v roko. Po kratkem pomenku se domisli Janez, da bi bilo dobro stopiti kam na čašo pive. France mu pove, s kakšnim namenom je prišel v mesto in da bi rajši poprej odposlal denar. Janez pa, ki so mu bile razmere že bolj znane, mu pove, da je danes radi nekega praznika poštni urad zaprt, da pa on lahko takQj drugi dan odpošlje, če je Francetu prav. Potrdilo pa mu izroči, ko se zopet snideta. France je malo premislil. Morda ga je vest svarila, naj ne zaupa Janezu. Pa misel, da bi se pošiljater preveč zakasnila in pa, da bi mu Janez zameril radi nezaupanja, ga je napotila, da mu je izročil denar in ga prosil, naj ga odpošlje čim prej. Seve da mu je Janez z veseljem obljubil. Nato sta zavila v bližnjo gostilno, da se nekoliko pokrepčata. Med pogovorom je France zvedel, da Janez stanuje prav blizu tovarne, kjer je bil on zaposlen, medtem, ko je živel France precej daleč proč pri neki ruski družini in je imel pol ure hoda na delo ali nazaj. Janez, ki je imel svoj načrt že gotov, je prigovarjal Francetu, naj se preseli k njemu, kjer bo imel blizu na delo in stanovanje pri domačih ljudeh. Francetu je bilo to zelo všeč, saj si je že davno želel dobiti kak prostor v bližini tovarne, zato Janezu obljubi, da so prej ko mogoče preseli. Še prav hvaležen mu je bil in sta se prav prijateljsko ločila. Ko je Janez ostal sam, bi bil najrajši od veselja zavriskal. Saj je vedel, da ima sedaj Franceta v rokah In da se mu bo lahko maščevati. Zraven ima pa še denar. Da bi denar poslal Ančki, mu še na misel ni prišlo. Ko se je čez par dni France preselil k njemu, je Janez s največjo vnemo iskal poštno potrdilo za odposlani denar in delal se je, kot da je v skrbeh, kam ga je založil. Francetu se je smilil, zato se mu nasmeje in pravi: “Beži, beži in pusti iskanje. Kaj mi hoče potrudilo, saj smo vendar poštenjaki!” Janez mu je s hlinjeno hvaležnostjo stisnil desnico. France je sedaj še bolj z veseljem hodil na delo. Vedel je, kako bo Ančka vesela, ko bo dobila denar. In je že računal, če bo šlo vse po sreči, bo v dveh letih zopet doma. Janez je pa skrbno pazil na vsa pisma, ki bi prišla za Franceta iz domače vasi. Ko je nekega dne prišlo pismo na Franceta, ga Janez nemudoma vzame, češ, da bi mu ga rad sam izročil, ker pričakuje, da je tudi zanj kaj iz stare domovine. Kakor hitro pa je bil sam v svoji sobi, zaklene vrata in previdno odpre pismo in bere. Kako ljubeznivo piše Ančka in spra-šuje Franceta, če ni morda bolan, ko ni prejela še denarja, kot je obljubil, da bo v kratkem poslal. Da naj se nikar preveč ne trudi in naj si privošči včasih kaj boljušega, da ne bo preveč opešal. Končno ga lepo pozdravljajo vsi, posebno pa ona in mala Anica, ki je že prav fletno dekletce. Ko Janez prebere pismo, ga nemudoma sežge, ker noče, da bi ga kdo dobil v roke. Nato se vsede in skrbno posnemaje Ančkino pisavo, napiše drugo pismo, povsem enako prvemu, samo radi denarja v toliko predrugači, da se je glasilo, da je denar prejela in se mu lepo zahvali. Nato vtakne pismo v prejšnjo kuverto, lepo in skrbno zapečati in ko pride France domov, mu ga izroči. France je bil pisma zelo vesel, posebno še, ker je bil sedaj prepričan, da je Janez res poslal denar. Takoj napiše pismo Ančki in ko zjutraj odhaja na delo, pravi Janezu: “Vzemi to pismo in ga oddaj na pošto mimogrede na delo, da ne bom skrbel, kdaj ga oddam.” Seveda mu Janez obljubi in ko France odide, vrže pismo v peč. Ančka je zastonj pričakovala Francetovega pisma in denarja. Skrb in strah sta ji trgala srce. Mislila je, kaj bi se moglo pripetiti Francetu, da nič ne odpiše. (Dalje prihodnjič.) Antibiotiki (Antibiotios) V prejšnjem stoletju je slavni francoski znanstvenik I,ouis Pasteur prišel v javnost s to idejo, da imamo dobre bakterije, katere so naše prijateljice, ker nam pomagajo pobijati nam sovražne bakterije, ki uničujejo naše zdravje. Dobre bakterije imenujemo antibiotike, (antibiotics) in med temi je že jako dobro poznan penicilin, ki je posebno v zadnji vojni marsikateremu ranjencu rešil življenje. Res imamo v našem telesu odporne snovi, ki nam v boleznih pomagajo zatreti sovražne bakterije, ampak kadar je telo preveč poškodovano, preveč oslabljeno, tedaj je potrebna še dodatna hitra pomoč, kakor nam jo nudijo novo iznajdeni antibiotki, penicilin, streptomycin, tomatin in več druzih, še malo znanih zdravil Naša koža, ki pokriva telo, je prva obrambna stena, ki nas varuje pred napadi raznih bakterij. Kakor hitro pa je koža kje načeta, je nevarnost, da se naselijo bakterije tam in začno gospodariti v našo škodo. Skrbimo torej za vsako malo prasko ali ubod, da ga takoj iztnijemo in damo telesu priliko zapreti vsako malo odprtino v koži. Bakterije uidejo tudi skozi nos in usta. V različni, slabo pripravljeni hrani pride dosti Škodljivcev v naš želodec. Tam jih sicer precej pokonča želodčna kislina, ampak ne vseh in ne vselej in zato smo lahko hvaležni znanstvenikom, ki neprestano gledajo za nove zaveznike našega zdravja. Leta 1929 je v Londonu bakteriiolo-gist dr. Aleksander Fleming razvijal razne bakterije na ploščah in na eni je slučajno zapazil nekaj nepričakovanega. Bakterije na tej plošči se niso razvile pač pa je ploščo pokrivala nekaka rdečkasto rumena plesen, kakor je vidimo v raznih vrstah sira. Ta vrhnja pla3t je bila za dr. Fleminga velika uganjka. Ugotovil je, da je nekaj, kar ne prija njegovim bakterijam in jih uničuje, ker je bil okrog velik viden kolobar preko katerega niso več segle njegove bakterije. Vse je zgledalo kakor čuden okrogel cvet. Ta nova snov je dr. Fleminga zelo presenetila in po daljših poskusih je uspel dobiti danes dobro poznani penicilin. To zdravilo se pridobiva na ravnim potom, ker se samo razvija pod gotovimi pogoji in je torej čist naraven produkt. Važno je omeniti, da ni toksičen, to je, da ne dela bolniku druzih težav, kakor se večkrat zgodi, ako jemljemo kakšna zdravila zoper eno bolezen, pa si potem poslabšamo stanje v drugem oziru. Penicilin ne povzroča nobenih takih posledic. Ni pa zo.per vse bolezni, to se razume, čeprav je velikanske vrednosti pri zdravljenju ran. Novejši antibiotik je streptomycin, katerega je našel dr. Selnian \Vaks-man z Rutgers univerze. Ta anti biotik je vzet iz prsti - zemlje, in je še močnejši kakor penicilin. Ima pa eno slabost, da je toksičen in povzroča zvonenje v ušesih, vrtenje v glavi in razne druge slabosti. Seveda bodo vse to sčasoma izboljšali, samo da so našli tako bakterijo. Streptomycin še ni v splošni zdravniški praksi u-porabljen razun po nekaterih bolnišnicah pod veščim zdravnikom. Kar iznajditelja najbolj zanima je, kako bi s streptomycinom pcbrjal bacile jetike. Premagana je črna kuga, ki je včasih izpraznila cele naselbine in mesta in ljudje po cerkvah še molijo zoper to šibo Božjo. Mogoče bo ena izmed teh novih bakterij pokončala tudi belo kugo - jetiko, ki se je posebno v teh žalostnih in revnih vojnih razmerah posebno hudo razširila. Mnogokrat smo slišali, da je ta in ta umrl za zastrupi j en jem krvi No, danes ni zastvupljenje več smrtno, ker imamo zdravilo zoper te sovražne bakterije. Razne vrste pljučnic, meningitis, antraks, mastoic.itis in razna zastrupljenja so danes z novimi zdravili pod uspešno kontrolo Streptomycin ni še neovrgljivo dokazano zdravilo zoper jetiko, vendar pa imajo zdravniki mnogo upanja v končni uspeh. DOMAČA KUHINJA Hitro pečena jabolka Operi osem jabolk, izkroži jim sredico in na vrhu jih olupi malo manj kot do polovice. Ta jabolka zloži v primerno kozo tako, da je olupljen konec na vrhu. Zmešaj dve tretjini šale vode s pol šale molasasa in pol šale sladkorja. To vodo polij po jabolkih in pokrite kuhaj na vrhu peči na polahkem ognju. Čez četrt ure pa jabolka tako premeni, da bo olupljen konec spodaj. Kuhaj jih tako deset minut potem jih pa zopet preloži, da bo olupljen konec na vrhu. Potresi malo cimeta, polij jih s sirupom v katerem so se jabolka kuhala in postavi jih v peč pod plamen, da se še tam mehčajo četrt ure. Nazadnje lahko položiš vrhu vsakega jabolka en kos maršmelov sladkorja, da se ta lepo zarumeni, potem pa postavi na mizo k pečenki ali serviraj kot samostojno jed z mlekom ali smetano. Divji riž je prava delikatesa Ob —jezerih v Minnesoti in Wisconsin ter ob Ontario raste mnogo divjega riža do katerega imajo pravico Chippewa Indijanci. Mahnomen - riž -je Indijancem tako priljubljena hrana, da ga nihče ne proda, če ga nima dovolj zase in za svojo družino. Iz štirih funtov zelenega riža dobijo en funt takega riža, kakor gre na trg. Indijanci začno pobirati riž septembra meseca. Najprej zelen riž osušijo potem pa zrna nekako pečejo v železnem kotlu, da gredo pleve proč. V prejšnjih časih so stresli riž v veliko plahto in jo na vseh štirih konceh vzdigovali kvišku tako, da se je delala sapa in so pleve odletele. Tudi osvetill so riževa zrna na ta način da so v mokasinih (šolnah) hodili po rižu. Danes tega več ne delajo, ker ni sanitarno. Divji riž se lahko rabi kakor navaden riž, je pa v resnici jako okusen, če bi le tako drag ne bil. Operi v vroči vodi eno šalo riža vsaj trikrat. Opran riž zalij z vrelo vodo katere naj bo dve šali. Malo osoli, pokrij in pusti tako stati šest ur ali delj. Če je riž vso vodo popil, ga še malo zalij predno ga deneš kuhat. Drži lonec ves čas pokrit in nikar ne mešaj riža. Kuhaj ga nad malim plamenom, še bolje pa v dvojnem loncu, potem si brez skrbi, da se ne bo prismodil na dnu. Če se je riž dobro odmočil, se ga kuha samo deset minut. Riževe polpete Med tri šale kuhanega riža zamešaj tri vtepena jajca, dve žlički vode. V to pomoči vsako polpeto, potem v krušne drobtine. V ponvi razcvri malo masti ali "Crisco” ter polpete rumeno ocvri. Ko polpete zložiš na plošček, položi vrhu vsake eno kocko želija, če mogoče iz ribezlja. Take polpete so izvrstne z vsako pečenko posebno pa z raco. 24 No. 1—Vol. XXI The Dabun January, 1949 QFFTCIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN WOMEN’S UNION OF AMERICA The President’s Monthly Message A HAPPY NEW YEAR TO ALL! Dear officers and members: May the New Year be pleasant and prosperous to you everywhere! How beautiful these words when we think of the meaning. No doubt, many of us are wondering what will the new year really bring to us? In a fast-changing world it is difficult to predict the future with any amount of certainty, however, we do know that our happiness and success will depend on our efforts, so let's give the very best we have to each unfolding day of the year! The year 1949 is our Convention year. Four months from now, we will convene in our eighth regular convention at Pueblo, Colorado. The formal opening will take place on Sunday, May 15, 1949. The business meetings will be held three days, May 16-17-18, 1949. The formal opening on Sunday will include a grand manifestation performed by our outstanding drill teams. The Joliet Championship Cadets and the Cleveland (Noble) Cadets are preparing for competitive drill work. It's a big job for each drill team to raise its own traveling fund but our cadets are not afraid of work, they work as a team and I'm very1 proud of their ambition and determination. Please help them out as much as possible to meet their goal. At this time we should show our greatest interest in the convention membership campaign. This campaign should engage the attention of every good member. Big prizes are being offered to the workers. The winner will receive a round trip ticket to Pueblo, and the title, “Convention Queen” which includes a grand coronation at the convention. This prize is open to all. Everyone has an equal chance to win first place. Every past Pre-convention campaign brought stupendous success and we hope that this record will be repeated. If every branch assists, the results will be very good. Election of delegates will take place in February and March. I advise you to carefully read the sec-i tions of our By-laws which deal with the election of delegates which are quoted by our Supreme Secre-> tarv in this edition. Our general fund from which we defray the convention expense will receive a generous support from the proceeds of the Needlework Exhibition which was held in Cleveland December 4, 5, 1948. The complete report will be ready just as soon as all ticket, returns are received. We are certain that it will be over a thousand dollars but just how much more we do not know at this time. I’m deeply grateful to all our officers and branches for the wonderful cooperation. It meant a lot of work for the committee but the officers felt fully compensated for their efforts because it was a big success! We may have another exhibition in the spring, if such is the case you will read about it next month. Everyone who visited the Exhibition and the Style show was highly impressed and pleased. Thanks to all the participants, to those who took part on the program and to all who attended. This month the new officers will assume their obligations. I wish you the best of luck in every endeavor. | Yckir task is not an easy one but we gairi nothing in this world without an effort, so let’s work very hard to have a most successful year. I wish to express my heartfelt appreciation for all your past work and I extend to you my sincere wishes for happiness and prosperity. I'm hoping that 1949 will be a great year for all of us. Therefore I am appealing for your assistance in all our undertakings. Let's work together in every posible way and keep our vision bright and our courage high, and we will look unafraid into the future. Let’s hold on to our useful purpose and never falter in our efforts. Keep this message uppermost in your minds when you are attending the monthly meeting and act accordingly. Always keep to mind: whatever good we will do for the organization, that wilt be our heritage! And the best will not be too good! Again I say: Happy New Year to all! During the year that has closed, some sorrow may have come to each of us, but we also had some joyful days. My wish to each of you is that the passing of the old year may be with you in memory to joyously relive \and may! the New Year bring you all the good things which you deserve to have. This is my New Year greeting and prayer that God may bless you a thousand fold! LIFE’S MIRROR MY FAVORITE POEM There are loyal hearts, there are spirits brave, There are souls that are pure and true; Then give to the world the best you have — And the best will come back to you. Give love and love to your heart will flow, And strength in your utmost need. Have faith and a score of hearts will show Their faith in you word and deed. Give truth and your gift will be paid in kind, And honor will honor meet; And a smile that is sweet will surely find A smile that is just as sweet. For life is the mirror of king and slave ’Tis just what you are and do; Then give to the world the best you have — And the best will come back to you! Most sincerely yours, Albina Novak. ELECTION OF DELEGATES RULES AND REGULATIONS regarding election of delegates are as follows: To be a delegate or alternate, one must be at least 21 years of age, and be a member in good standing besides, being a citizen at the time of election. Candidates for delegates and alternates must have attended at least 5 meetings of the year, prior to the Convention, being a member at least one year. This, however, shall not apply to newly organized branches. (The convention year is considered from the first day of March of the previous year to the last of February in the convention year.) Each subordinate branch, numbering 80 to 250 members the first day in the month of January of the convention year shall be entitled to one delegate at the convention. If a branch numbers 250 to 500 members it shall be entitled to two delegates. Branches with 500 to 800 members shall be entitled to 3 delegates. Branches with more than 800 members may send four delegates; no branch shall send more than 4 delegates to the convention irrespective of the membership total. Subordinate branches having a membership of less than 80 members shall be combined with other such branches by the Supreme Secretary for the purpose of electing a delegate. The total} membership for consolidation for elections shall be considered as of the first day in the month of January of the convention year. The Supreme Secretary shall issue the order of consolidation after which such delegates shall be elected. Delegates and alternates shall be elected in the month of February or March in the convention year. Elections held later shall not be considered. The nominations of delegates shall be public, the election heing made by written ballot. If more than one delegate is nominated and a majority is not reached by any one candidate, the two highest nominees shall be voted upon to decide the election. A separate election shall be held for each delegate. Alternates shall be elected in a similar manner. Unanimous elections shall be valid when the entire membership present at meeting approves or if only one candidate has been nominated and has no opposition. The Union shall pay transportation expenses out of its treasury for the delegates (Round trip fare in coach to the convention city). The eighth regular convention will be held in Pueblo, Colorado, May 16, 17, 18, 1949.___________— Josephine Erjavec, Sup. Secretary MILWAUKEE TO BE MID WEST TOURNAMENT HOST Joliet, III. Word has been received that Milwaukee will be the host of the 1949 S.W.U. Midwest bowling tournament. Helen Vodnik has announced that the Milwaukee S.W.U. general membership accepts with the greatest anticipation, the honor of making the entire program for the 1949 S.W.U. classic a most interesting and enlivening affair brought with true S.W.U. good sportsmanship. The official dates of the tournament are April 1, 2 and 3; being in traditional Mid-west S.W.U. fashion; two weeks before Easter. The sites of the tournament will be the Remic and the Silver City alleys. On Friday April 1 and Saturday April 2nd all the singles and doubles will be rolled on the Remic alleys. On Sunday April 3rd all the team events will be rolled on the Silver City alleys. Further particulars will be issued thru direct contact with the already established S.W.U. bowling leagues and enterprises. All the Midwest branches will be notified and a general appeal will be given to have their bowling enthusiasts organized to participate. Notices will be posted in our Zarja each month on the general preparations and particulars needed to make this the most extravagant and collosal in all respects S.W.U. affair of the year. Enthusiasm in the enterprise is expected to reach such heights as to make it the yet greatest spectacle in S.W.U. history. Calling all cities, calling all branches and calling all S.W.U. bowling enthusiasts! Give yourselves a break and join us in what will mean to you the greatest enjoyment! It will also most significantly bring home to you the grand good fellowship and good sportsmanship that our grand S.W.U. organization professes. Josephine Sumic, Athletic Director. ACTIVITIES OF OUR BRANCHES No. 6, Barberton, Ohio A very happy New Year to all! May this be one of the happiest you have ever had! The new officers are: yours truly, president; Florence Zvonar, vice-president; Mary Fidel, secretary; Margie Okolish, treasurer; Chris Stopar, recording secretary; Mary Lau-ter was sorry to resign, because of business keeping her too ocupied. Thank you for your untiring efforts during the past two years. Thanks also to all the other officers who have been copperating in every respect during the past years. We hope that one of our members will be the recipient of the beautiful quilt that was made by the diligent members of branch no. 1. The refreshments served at our annual meeting were delicious. Thanks loads for preparing the lunch to Margie Okolish, Chris Stopar, Mary Fidel and Mary Lauter. In closing this report I have but one suggestion to make for a resolution to all the members: "Let’s resolve to attend every monthly meeting and may 1949 be a banner year in our organization!" Evelyn Krizay, President. No. 20, Joliet, III.—NEW YEAR Greetings to you! May 1949 bring a fulfillment of your fondest hopes and dreams and may Our Lord bestow upon you countless blessings all yea r through. For the drill team the first half of the year will be very eventful. January 20 the drill team celebrates its eleventh birthday. The ,day will be commemorable as the new uniforms with a definite new look are expected to be completed as of said date. Sunday January 30 the uniforms will be blessed at an eleven o’clock Mass in St. Joseph’s church. The blessing will be followed by a dinner in the parish hall for the cadets and their sponsors. Special letters giving full particulars will be sent to each sponsor. In the evening a dance, “Winter Promenade”, will be held in the parish hall with Roy Gordon’s orchestra furnishing the music. General chairman of the day is Jean Govednik. To aid her Jean has chosen the following cadets to head the various committees: Margaret Petrie, tickets; Gloria Ann Papesh and Eileen Ferkol, decorations; your reporter, publicity; Lorraine Benedick, posters; Mildred Erjavec and Helen Zadel, sponsors; Mrs. Bernice Kostelc, Mrs. Mary Klein, Rosemary Hrvatin, Marian Metesh and Betty Vershay, patrons. To our many friends we extend a cordial invitation to attend our Blessing, as well as our dance. In April our annual spring dance will be held, with perhaps a card party shortly afterward. The cadets are determined to work hard in order that the uniforms may be paid in full in forty-nine. A great deal of money is WEDDING OF MARGE MLAKAR AND ALVIN C. ATTAWAY Left to right: Bridesmaids Betty Attaway, Christine Turk and Marilyn Bozich; maid-of-honor Mary Mlakar; bride and groom; flowergirl Sharon Lee Gaefke; bestman John Bubica; ushers James Mlakar, Tony Mlakar and Howard Thomas. also required for our trip to Colorado in May to which every cadet is looking forward most anxiously. The Junior Cadets will also be busy. During December Mildred Erjavec and Dorothy Govednik have been fitting cadets in the old Championship cadet uniforms in order that they participate in our Blessing. For their Colorado trip they too must raise funds. And so in March — the Sunday before Lent — they will hold their annual bingo party in the parish hall. Looking back into forty-eight much is left to be reported from the Society pages. One of our cadet November weddings took place the Saturday morning of November 6 at eight o’clock in St. Joseph’s church. Cadet Margaret A. Mlakar, daughter of Mr. and Mrs. Prank Mlakar, Sr., 91G Hickory St.. became the bride of Alvin C. Attaway. son of Mrs. Elsie Attaway, 535 Scribner St. and the late Carl Attaway, with the Rev. M. J. Butala officiating at the double-ring ceremony. The guest soloist was Miss Mary Ann Kostelc, while Anthony Rozman was the organist. The bride, who was given in marriage by her father, wore a white satin gown fashioned with a high neckline, tapering sleeves, a fitted bodice em- broidered with tiny seed pearls, tiny satin covered buttons arranged down the back of the bodice and a train. Her illusion veil cascaded from a crown of orrange blossoms. She wore a silver pendant, a gift of the bridegroom and carried a bouquet of white roses. The maid of honor -was Miss Mary Mlakar, cousin of the bride. She wore a peach taffeta gown made with a fitted bodice, round neckline, cap sleeves and a bustle. The bridesmaids Christine Turk, Marilyn Bozich and Betty Attaway wore Nile green gowns styled like the maid-of-honor’s. A gown of peach taffeta was worn by the flower-girl Sharon Lee Gaefke. All carried bouquets of mums. John Bubica served as bestman, while the ushers were James Mlakar, Tony Mlakar and Howard Thomas. A guard of honor was formed by the cadets for the bridal party. A wedding breakfast was served in St. Joseph's hall. More than 350 guests were present at the reception held in the hall in the evening. For her daughter’s wedding Mrs. Mlakar wore a smokie grey dress with black accessories, while Mrs. Attaway, mother of the bridegroom, wore a wine colored dress with brown accessories. Both mothers wore corsages of white baby mums. The list of out-of-town guests included those from Cleveland, Ohio; Kansas City, Kansas; Ottawa, Chicago, Steger and Matteson, Illinois. Wishes for days and .days of happiness for many, many years are extended to Mr. and Mrs. Alvin C. Attaway! On Sunday, November 28, approximately four hundred friends and relatives pleasantly surprised Mr. and Mrs. Martin Planinšek in celebration of their 25th wedding anniversary in St. Joseph’s parish hall. At the after-din-ner program president Mrs. Bernice Kostelc in the name of the drill team gave a congratulatory toast and presented a gift. For this affair the cadets were waitresses. May the happiness the Planinseks have known in the past multiply with each new anniversary! Tuesday evening, December 14, the cadets held their annual Christmas party in the apartment of our manager and president Bob and Bernice Kostelc, 1325 Kenniore Avenue. In their .darling home decorated in the Yuletide spirit was a table covered with a poinsetta cloth. The table was centered by a large sleigh filled with marshmallow favors and flanked by hurricane lamps holding red lighted IN IVI E MORI A M FIFTH ANNIVERSARY PVT. ROBERT J. STARC, killed Jan. 29, 1944 on the Anzio Beachhead Pvt. Robert J. Stare is buried in the United States Miiltary Cemetery, Net-tuno. Italy. He is the son of Mr. and Mrs. Joseph Stare, 1098 Norwood Road, Cleveland, Ohio. Besides his parents, he Is survived by a brother Joseph, who operates the Park View Floral Shoppe, 93rd and Kinsman, Cleveland, Ohio. His name will forever be enshrined in the hearts of all his relatives and friends. Hi6 life was short but qreat! His mother is a member of No. 25, Cleveland, Ohio.___________________________ tapers. Bob was the chef for the delicious luncheon which was served buffet style. The evening also included a novel humorous game originated by Bernice, as well as record playing. Therese Metesh and Lorraine Benedick won the prizes, while the hostess won the door prize. Mrs. Josephine Erjavec presented each 1948 officer with a small gift in appreciation. To a perfect host and hostess the cadets say, “Many Thanks!” for a most perfectly enjoyable evening. Not prescent at our Christmas party was Sylvia'Metesh who had been hospitalized at St. Joseph’s. To her we extend wishes for a very speedy recovery on the road of health. The branch’s sergeant-at-arms and the Chef for our many banquets and dinners Mrs. Mary Kunstek with her two daughters make a 100% family membership. Her son-in-law Joseph Ariagno is engaged in the Venetian blind and cornice service. We highly recommend him and hereby submit his phone number, 2-5137, if you should ever be in need of said services. Our dear friend Mrs. Marie Prisland presented the drill team with a pair of exquisite pillow slips, which she hopes we may use in raising funds. To her we are very grateful for her thoughtfulness, generosity and her esteemed friendship. Here’s wishing our affair of January 30 will be a stupendous success and hoping all of you will be partaking in the festivities. I remain as ever, your cadet reporter, OI.iGA ANCEL LET’S BECOME ACTIVE! LET’S BOWL! Joliet, III.: One of the easiest things in the world is to organize — especially when the purpose of organization is appealing to those interested. There are many members in your own branch who are interested in bowling. Take a survey in your branch and find ail those interested in bowling — organize them — get them together — form a bowling league or a bowling get-together. Make it your aim to have your branch represented in the grand 1949 Mid West bowling tournament to be held in Milwaukee, Wisconsin on April 1, 2, and 3. The result will be that you yourself will get the greatest satisfaction because through your efforts a great deed was accomplished in bringing to others the realization of the social and athletic aims of our S.W.U. Josephine Sumic Athletic Director. No. 23, Ely, Minn. _ NEW YEAR GREETINGS TO ALL,! Our Dawn club met with their guests and truly we did have an enjoyable evening. Most of us brought one or more guests. Your reporter came over with three. The idea was to invite a guest, who would in turn be a prospective member of Zveza and our club. I’m happy to report, that my three friends are already enrolled. (Good for you, Angela! This is sure happy tidings. Editor’s note.) A brief report was given on our money making project of the year. The results were excellent. Plans were made for our Christmas party. Hostesses for the party were: Mary Zgonc, chairman, Julia Zgonc, Angeline Zbash-nik, Ann Sarri, Mary Sershen, and Mary Skufca. Birthday greetings were sung and gifts were presented to Frances Colarich, Mary Sershen and Mary Shikonya. Cootie was played with honors going to Mary Zgonc for high and Angela Godec, low. Barbara Rosan-dich received the door prize. Respectfully submitted, Angela Godec, reporter. NOBLE CADETS DRILL TEAM No. 49, EUCLID, OHIO. On December 4th and 5th the SŽS sponsored a Needlecraft exhibition and a Bazaar at the Slovene Home on Holmes Avenue. The Cadets had a booth of their own, decorated in gold an,d white, the colors of the team. With holidays just around the corner the thought uppermost in everyone’s mind is “what to do to make the holidays more enjoyable for all." The Noble Cadets are very normal, and therefore, are thinking along those lines. December lGth, is the next monthly meeting, with a Christmas party scheduled to take place immediately after the meeting. Mr. and Mrs. Leo Lynn have been extended an invitation to join the Cadets. Mr. Lynn has been instructing the drill team for quite some time. Refreshments will be served and an exchange of gifts will be one of the main attractions. A committee, headed by Betty Ljubi, has been appointed to take care of the entertainment for the evening, which includes games and music. Dorothy Slokar will be responsible for the making up of booklets for Community Singing. The Noble Cadets have quite a few novel songs that are very appropriate for gatherings such as this. Solicitations in and around Euclid were made by all the Cadets with cooperation from almost all who were contacted. The team would like, at this time, to publicly thank all the members of branch no. 49 for their innumerable donations; also all the merchants in the city who were kind enough to donate wares to the team. Tony Lovsin, husband of Cadet Bette Urankar Lovsin did very well -at the P.A. system, announcing various activities and really drawing the crowd to our booth. Jerry Kilroy, boy friend of your truly, also offered much of his time to the good of the team. The booth could not have been set up as nicely as it was without his help. Japanese lanterns were strung all around the upper part of the booth to make it very attractive. The ticket board was also made by him, which was a very novel idea — instead of the common wheel, a toy automobile on a track was used to determine the winning numbers. A Parcel Post Sale was an attractive element. This was the sale of pack- An open letter to Reporters and Correspondents of Zarja Your Editor wishes to express her appreciation for the splendid cooperation given by the Reporters and Correspondents to Zarja throughout the year 1948. You have truly been an inspiration. To the newly appointed reporters assuming their duties for the first time, as well as to those continuing this service, I thank you and wish you success in every undertaking. Our Zarja is issued for the benefit of the S.W.U. members and at all times, it is my intention to put forth my best effort to publish that which will appeal to our membership. You have assisted me in doing this and I wish for each of you a very Happy and Prosperous New Year! Albina Novak, Editor. ages for a small amount, sold just as they came through the mails from friendly contributors. Very nic« gifts were in all of the parcels, such as glassware, jewelry, linens, books, etc. The profits of the bazaar were sizable enough to help a great deal in sponsoring the trip to the convention and drill competition in Colorado for the team. Our sincere thanks to all who helped us in this venture. At this time we want to introduce the new members of the Noble Cadets to all who read this column: Betty Lju- bi, Mary Jane Leonardi, Regina Kucher, Ann Preloger, Wynnie Vohlers, Shirley Charske, Midge Reilly and Joanne McDermott. We hope these new girls will enjoy being with the team as much as all the Cadets have enjoyed being part of it. We are sure they will, when they realize the meaning of the organization and all that the team stands for. On November 30th, the Cleveland Press staged a Christmas Carnival. The drill team was a part of this affair, being the only such group in the entire assemblage. The parade was televised so that the remainder of Cleveland that could not make it downtown to see the goings on, could see it. There were about 200,000 people on the Square to view this phenomenon. The Cadets were very honored to have been able to take part in this annual event, and were asked by the Cleveland Press to be one of the participating bodies every year. Pictures of the team were in the daily newspapers before and after this Christmas Carnival. On November 6th, the drill team held a “Bugs Bunny Hop” in the Auditorium of the Community Center of Lake Shore Village. A well known Euclid orchestra played for the dance. Door prizes were given—one of which was a live bunny. Decoration scheme ran along the Bugs Bunny line. Fran Mekinda drew “Bugs” and with the able assistance of Jerry Kilroy, Betty and Tony Lovsin five similar bunnies were mounted on wood. These characters stood approximately 4’ high, and were placed in conspicuous places about the hall. One wedding took place recently within the team was the marriage of Bette Urankar to Tony Ix>vsin. August 14th was their chosen date. Bette preferred to wear a beautiful gown of Chantilly lace with long train. Her headpiece was an exquisite crown of seed pearls with an heirloom tulle veil attached that lay on the lace train of the gown making an impressive picture as she walked down the aisle. The bride carried a lovely hand made fan made up of ruffles of lace. On one half of the fan were pinned four large gardenias. Attending her as maid-of-honor was Pran Mekinda, with Mary Urankar, Dolores Mihelich and Mary Jo Talbot as bridesmaids. The girls wore beautiful gowns of lace and marquisette; the maid of honor in a grey-pink, two bridesmaids in grey and one in chartreuse. Flower girl, Diane Krevic, wore yellow. Pink baskets comprised of red rosebuds and tubrum lilies completed the outfits. Ushers for the groom were: Frank Lovsin, best man; Jerry Kilroy, Frank Homar, and Pete Koto-rac. After a very nice reception at the home of the bride, the couple’s one month honeymoon took them through the West to California, with stops in Yellowstone National Park, Mexico and many other points of interest. Several weddings can be seen in the near future. One is that of Cadet Stella Slokar which will take place this spring. Time will tell about the others, but we are certain that they will occur before the new year ends. The Noble Cadet’s Reporter will close this month with a Happy New Year to all. Fran Mekinda, President. NEEDLEWORK EXHIBIT AND STYLE SHOW A GRAND SUCCESS! A CARD OF THANKS To everyone who cooperated in making the Needlework exhibition and Style Show a stupendous success, we say: a hearty thank you! This huge event was sponsored by the united Cleveland branches on Dec. 4-5, 1948. We are deeply grateful to the Carofran Bridal Shoppe, 7017 Superior Avenue and to Mrs. Carol Traven, Props., who supervised the show; to the Kindig Fur, 1161 South Avenue, Barberton, Ohio, for their splendid showing of fine furs; to the Park View Florists, 9320 Kinsman Avenue, and to Mrs. Stare and Joseph Stare for their gorgeous floral presentations for the bridal parties; to Gertrude Hinger Studio, Slovenian National Home St. Clair Avenue for the stage program; to Brancel sisters and Emily Mahne for the comedy stage play and to each and every officer and member for the excellent assistance. Thanks also to Mr. Frank Walter and Mr. Max Traven for the help on the stage. To each and everyone goes our deepest appreciation for the splendid support and attendance. No. 50, Cleveland, Ohio. Our regular meeting was held at Caro-Fran’s on December 13. We were happy to have our Supreme President, Mrs. Novak with us. The officers remain the same as the previous year. A nice luncheon was served with Mamie Marin receiving the two pairs of nylons and the beautiful compact going to our president. Final plans for our February dance will be discussed at our next meeting in January. Everyone is urged to be on hand so that we can have full cooperation to make this dance a huge success. Make a New Year’s resolution to attend more meetings and start the New Year out right by being on hand January 10, at Caro-Fran’s. Arlene Seelye No. 57, Niles, Ohio — Our December meeting was well attended. Thank you members, with hopes that you will continue with your good attendance all through the New Year we have entered. Our President is a jolly person and brings out many good laughs from us and she also conducts the meetings very well. Thank you, Frances! The year 1948 has ended, here is hoping that the New Year will bring us much progress, health and happiness! Johanna Prinz, Reporter. No. 73— Warrensville Hts., Ohio. — Happy New Year everyone, and may the coming months hold in store for you all you want them to. Busy little bees that we are—things have really been poppin’ at our meetings, and a review of them all is in order. On November 7th our meeting ran as usual — but later on — what happen’? We had a party — a surprise party — and our guest was Mrs. Emma Skle-nicka. For those of you who don’t know her — allow me to make the introduction — “Aunt Emma” is one of the grandest people we know. She resides at the corner of Emery and Richmond Roads here in Warrensville. She is a widow, and mother of our present mayor, William Sklenicka. Besides all this, she’s also a grandmother — or should we say she’s a “grand” mother — She has housed two girls out of the kindness of her heart, giving them the love and warmth everyone needs — Irene is still with her, and Colletta left only because she decided God had a job for her — She joined the religious life. Mrs. Sklenicka runs the Sklenicka Florist business, and there’s hardly anyone left who doesn’t know the beautiful work her staff does. At our meeting we presented Aunt Emma with a corsage and a beautiful slip. It was all in appreciation of her giving and not taking — You deserved it, Aunt Emma — if only more of our members were like you! Rem no. 2 was a Fish Fry held at Plutes on November 12th. Oh, what OUR CAMPAIGN IN THE NEW YEAR We are indeed fortunate to be here to welcome the New Year of 1949. We should be grateful to the Almighty who has given us this privilege. What well be our fate before the end of this year God alone knows. Each one of us has plans for this new year pertaining to our families and ourselves to which we look forward with great anticipation. For the supreme officers, officers of the branch and members — the coming convention awaits us accompanied by much work, new ideas and plans. The main attraction of our pre-convention plan is our current campaign. You remember that at every convention there is great interest aroused, as to who will be our convention queen and who amongst the delegates will have won for herself a royal title. In looking over the campaign records since the last convention, I have noted that several supreme officers have not secured any new members during our drives. To all of you I make an appeal to at least try and do your share for this convention campaign. By doing so, you will show your interest and loyalty and will contribute in some measure toward a successful close of our convention campaign. A Happy New Year to all! JOSEPHINE ERJAVEC, Supreme Secretary a wonderful time we all had — Food and drink aplenty — and our birthday box helped pay for some of it. Grandma Yane was to be honored at this fete, as our oldest member, but sickness confined her to her home. Maybe some other time, eh Grandma? Now for all of you who managed to find some excuse to avoid the December meeting will give you our election results — Our new president is Frances Kravnik. Our vice president, Anne Yane; Secretary, Mary Juratovec, Treasurer, Mrs. A. Turk, and yours truly remains recording secretary. Congratulations to the new officers, and to the old, we say "WELL DONE”. Thank you, Anne, for wonderful leadership since 1942. All the doings, dances, socials, parties, etc. that you have planned have been successful — Your thoughtfulness to several members will always be remembered. Thank you for bolding us together, and best of luck in your new office. That’s all for now — only a friendly word — a thought to remember — If you can’t take a joke — don’t try to make one! Evelyn Majercik No. 96, Universal, Pa. — We had a very big crowd at our meeting in December and the officers •were happy to see so many members present. The Christmas party and Santa Claus’ visit was enjoyed by all. Thanks for the beautiful gift that I received. Refreshments consisted of sandwiches, potica and coffee. Our meetings will be held every second Sunday at 2 p.m. In January we will meet in Center, February in Renton, in March — Universal. The May meeting will be held on the third Sunday, because we have May Queen crowning on the first Sunday, then the Sodality usually has a party for mothers on the second Sunday. We extend a warm welcome to our two new members Mrs. Kastelic and her daughter Jane, who joined our branch last month. Pauline V. Kokal, President. No. 105, Detroit, Michigan: To all our Supreme Officers, to the branch officers, and all the members we wish a very Happy New Year! May 1949 bring with it joy and happiness, and may true and lasting peace reign thru-out the world, and all nations live together as one great and loving family. May there be more new members to join our noble organization in the new year, and may it prosper for the good of all! Our last meeting was held at the home of Mrs. Petrich, our president, who welcomed us in her most gracious and kind way. Thank you, Mrs. Petrich! At this meeting we had a good turnout, the kind we would like to have all the time. How about it members? At our next meeting, to be held at the home of Mrs. Nezbada, we will have an exchange of gifts, so we hope to have a perfect attendance. The more the merrier! Marie Bombach BIRTHDAYS IN JANUARY January 11th is the birthday of Supreme Officer Sophie Golob and January 15th is the day Supreme vice-president Mary Theodore will celebrate her birthday. Congratulations to them and to all who will have a birthday during this month! FASHION NEWS —by Gladys Buck Back again, and in greater variety of color and fabric, combinations, and contrasts, are the most practical of all ensembles—the three piece outfits of suit plus a companion topper. Each year these classics attain a new appeal because of interesting and different materials, cut of suit, and width of topcoats. Although the straight line topper is still smart and probably the best all-purpose choice, newer toppers are cut with much wider width throughout. Thus, the new ensembles have a most individual look, as though they might have been made to individual order, so fine the tweeds, so meticulous the fitting and detail. Soft heather tones, small, precise plaids, checks, and distinctive mixtures are especially ideal for such ensembles. Solid shades also are fashioned with the same swank. Whatever the fabric, the tailoring is superlative and the new details unsurpassed for beauty. The most exciting news is the linings. Newest of all the contrasts are the many colored effects, some in silk but most in the woolen striped fabrics, adding more warmth. If you are one of the many who practically live in suits, you’ll welcome the warm jersey blouses in neutral and bright colors to contrast or harmonize with your suits. These blouses are made with detail around the collar lines and on the chest to show in the vee neck lines of a jacket. They also are virtually sleeveless, most models having mere should- er caps; others, sleeves that end just above the elbow. Fabric covered handbags of smart dark street shades, such as charcoal gray, black, brown and navy, comprise one of the best collections of the season. They are exciting as to shape and size, smooth, of such lustrous material as sheened broadcloth or of wool crepe. Stunning pouch effects, neat models of shirred and gathered !abric, and models with the fabric stretched tautly over wrist, bag types of the old fashioned reticule outline, are among them. All strays for carrying are greatly shortened, since the smartest handbags this winter are those that hang from the wrist—not the shoulder. The dark charcoal gray fabric bags certainly answer the problem of what to wear with the high fashion coat dresses, suits, and even coats of that important dark gray tone. It’s the first season that a gray of this tone has been so perfectly timed with fashions of the same gray. Since all new bags are appreciably smaller and more compact than in former seasons, capacity is obtained by models having width or bulk. Frames are mostly gold metal or are carefully covered with the same fabric as the bag. Do you know how to wash your fine doeskin, chamois, or washable leather gloves? Never attempt to wash leather gloves unless they are stamped “Washable” and never try to wash leather gloves which have been dry cleaned. Do not let your gloves become too soiled before washing them. Then proceed as follows: Use special glove washing preparation or mild soap and luke warm water. Suds gloves up and down as you would a handkerchief. If soap is used, rinse in clear warm water. Never squeeze or wring out gloves. Pat out excess moisture between folds of a thick fluffy bath towel. When excess moisture is removed, turn cuffs and blow into gloves to smooth them. Then straighten fingers and hand over a towel to dry. Keep away from heat! Juniors' *Page HAPPY NEW YEAR! January 1st we all celebrate an important birthday! Not yours or mine, but that of a New Year. We know that a birthday1 really means presents. But we can’t go shopping for gifts for a New Year, so we will have to think of some other way to show how glad we are to be here to enjoy 365 days of it, many of which will bring interesting events to everyone of us. Here is my suggestion for a gift that you can give to every reader of our magazine: WE NEED GIRLS WITH, LOYALTY AND FAITH -FULLNESS WHO WILL SEND THE EDITOR NEWS ITEMS, PICTURES, LETTERS, POEMS AND OTHER IN-TERESTING MATERIAL TO BE PRINTED IN YOUR SECTION OF THE MAGAZINE. Our Dawn needs these presents from every circle, so we hope that you will not ignore this appeal but you will get busy at once and write. Let’s resolve to make our magazine a finer one every month! This will be a wonderful present from you which will make us most happy every month of the year. Most sincerely yours, Albina Novak, Editor Dear Juniors; A Very Happy New Year to all of you! Ahtitah is a little Eskimo girl, I would like to tell you about her. Ahtitah’s home Is in the Northland where Jack Frost and the North Wind live. She likes the cold and the snow. In the summer Ahtitah enjoys picking the buttercups, violets and dandelions. The sun is not as hot as it is here, but it rises much earlier and sets much later. For some weeks it does not set at all. Should you like such long days? You could see to read and play late in the evening but you would have to go to bed when the sun was still shining. Ahtitah’s mother and father are very busy In the summer catching and drying fish for the family and dogs to eat through the long cold winter. They catch deer also and dry and smoke the flesh. She lives in a tent made from the skins of seals and held up by big whalebones. Now the weather is getting colder. Each day the sun Is lower In the sky. Soon It peeps up over the horizon for only a few hours each day. Later Ahtitah will not see it at all for some weeks. It will not be very dark though, for during much of that time the sun is not far below the horizon. It hais snowed often for weeks. Everything is covered deep with ice and snow. Whenever Ahtitah goes out to walk she puts on her snow shoes. When she rides she goes in her dog sled. It is so cold that the family is moving into their winter home. This is built of earth and stone. When off on long hunting trips Ahtitah’s father builds a round hut of Ice. On the seat of ice, inside Ahtitah's mother spreads the skins of beaiis and seals. Then she lights a fire to make the house warmer. The stove Is a stone bowl with seal oil in It. The wick is made of dried moss. Ahtitah has on her winter clothes now. They are made of skins with the fur left on, and she wears two suits. The inner one has the fur next to her body, and the outer one nas the fur on the outside. Her fur clothes are so warm that she doesn’t mind the cold weather. She and her brother like to ,J>e out of doors in winter as well as In summer. They harness their dogs to the old sledges and have wonderful rides over the snow. Sometimes they slie downhill, shooting with their bows and arrows at marks In the snow. Wouldn’t you like to visit Ahtitah and her Eskimo friends sometime? Again a Very Happy New Year to all the Supreme officers and to the Juniors. Love Evelyn Krizay, Director Branch No. 20 Joliet, Illinois The Junior Cadets held a Halloween party on the 26th of October at St. Joseph’s Parish Hall. Refreshments were served and dancing and games were played for entertainment. Prizes were awarded to the girl with the prettiest and to the girl with the funniest costume. Our new members were initiated at the par-ty. We would like to welcome our new cadets Lois Sczepaniak, Carol Pruss, Elaine Troppe and Jane Hankovak. We hope you will have a nice time working with us. On the 30tn of January, 1949, the Championship Cadets will dedicate their new uniforms. All the Junior Cadets are asked to participate in the parade and attend the ceremonies. The Junior Ca-dets will wear the green uniforms of the Championship Cadets. Girls starting January 4, 1949 drill will be held every Tuesday promptly at 6 p.m. at St. Joseph’s Parish Hall. Your cooperation Is appreciated. A Happy New Year to everyone. ,Vida Mikolič, Secretary and Reporter NEW YEAR — 1949 Like the rising sun o’er mountains Comes the New Year bright and gay, With its hope for a better future, Like a candle lighting our way. May our hopes be not in vain ones That burst like bubbles in the air, But may the New Year bring their fulfill metit, And true lasting peace everywhere. By Marie Bombach Branch 105 Detroit, Michigan NEW YEAR RIDDLE Something at our house has pages, But it’s not a book. And every page has a word at the top When you turn to look. One of the words begins with F. And two begin with A, Two others start with letter M, And three begin with J, One with S, one with O. One with letter D. One with N, and that makes twelve. What can this object be? UVNQ3TV0 NATURE’S CLOCKS Our dog, sleeping on the front porch in the sun, rose suddenly and ran to the road barking short glad barks. "The children will be coming over the hill soon,” mother observed. "Rover says my watch is five minutes slow.” Gravely she set her watch forward, for we all knew that It was exactly twenty minutes after four when Rover rose to qo meet the children. Except on Saturday and Sunday, when the children were with him, he ran to meet them on the moment. A keen observer of nature can find a hundred ways to tell not only the season of the year but any hour of the day and night by watching the birds and animals. Usually promptly on the stroke of midnight the roosters crow sleepily three or four times. How do they know when the day changes and today becomes tomorrow? No, one can tell, so we Just call It instinct. The first bird to sing in the morning is BEAUTIFUL PRIZES ARE OFFERED Dear Juniors, start at once to solicit new members for the present junior membership drive. You will be entitled to the following grand prizes: For 50 new members, A BICYCLE. For 25 new members, ICE SKATES OR ROLLER SKATES ON SHOES. For 10 new members, PEN AND PENCIL SET. For five new members, A CAMERA. For three new members, A MEDAL BRACELET. Go and see your secretary today and get some application blanks, then visit all your girl friends and ask them to JOIN YOUR CIRCLE! the finch. This very early riser greets the new day at about half past one. An hour later the blackcap sweetly joins in the awakening night. Around half past two the quail calls, and soon the song sparrow, too, is taking part in the Joyous chorus. Blackbirds and larks begin to sing> in symphony. As it grows light in the east, about five o’clock, the English sparrow, still bedraggled and tipsy from sleep, drowns out all the other birds la the neighborhood. Then the rooster serenades the coming of the sun In earnest. Have you ever noticed how the passing hours are reflected in your cat's, eyes? In the morning the pupils are huge round orbs. As the light grows and morn-Ing passes, they grow more narrow. At noon, the pupils are only the narrowest of slits. As the sun descends the west, the cat’s eyes grow larger and larger. GAMES FOR JANUARY HUNT FOR TIME — The letters. T-l-M-E, a hundred or so of each, are hidden around the room, or house and the contestants find as many als possible In an alloted time—ten minutes probably—not stopping to see what letters they have found. At the end of ten minutes all sort their leters out Into as many "Times” as possible. The one having the most “Times” Ts declared the-winner. RACE AGAINST TIME—To play this game seat the contestants either by couples, fours, or in two long lines facing, each other. A pile of white beans and yellow corn, thoroughly mixed, is placed: between each two persons. One chooses corn the other beans, and at a given signal each begins sorting what he has chosen, taking one at a time. Two minutes are given for this, and then each counts what he has sorted. If one finda a bean in his winnings, when he has chosen corn, he loses one point. Mother: Did you wash your ears? You. know your music teacher is coming. Son: Don’t worry, mother: I washed the one that will be next to her. Father: "Junior, what makes you stay* away from school?” Son: "Class hatred, Father.” Joe: “Where ya been?” Moe: “In the telephone booth talking to my girl, but somebody wanted to use-the phone so we had to get out.” FINANČNO POROČILO S.Ž.Z. ZA MESEC OKTOBER, 1948 Monthly Report of the S.W.U. for the Month of October, 1948 Dohodki: MeseSnina Družabne In Štev. Članic štev. Podružnica Redni Mladinski “Zarja" Članice Razno Skupaj Redni Mladinski 1. SHEBOYGAN, WIS ...» $65.15 2.70 .10 —.— 67.95 174 32 2. CHICAGO, ILL. 127.75 7.10 .10 —.— 134.95 333 78 3. PUEBLO, COLO. 90.05 6.60 —.— .10 96.75 228 66 4. OREGON CITY, ORE 9.35 .20 —.— —.— 9.55 26 2 5. INDIANAPOLIS, IND. —.— —.— —.— —.— 130 22 6. BARBERTON, OHIO 65.95 2.00 .30 .60 68.85 182 21 7. FOREST CITY, PA 53.35 3.40 .10 —.— 56.85 142 36 8. STEELTON, PA 32.50 —.— —.— —.— 32.50 89 — 9. DETROIT, MICH 21.10 .40 —.— —.— 21.50 58 4 10. COLLIN WOOD, OHIO 201.25 5.50 —.— .50 207.25 549 59 12. MILWAUKEE, WIS 132.50 7.00 —.— .50 140.00 359 70 13. SAN FRANCISCO, CAL 54.70 .20 —.— —.— 54.90 137 2 14. NOTTINGHAM, OHIO 135.50 6.00 .50 .20 142.20 370 60 15. NEWBURGH, OHIO 128.95 9.00 —.— —.— 137.95 331 90 16. SOUTH CHICAGO, ILL. 74.80 1.50 .10 .35 76.75 193 15 17. WEST ALLIS, WIS. _ .. 64.45 1.60 —.— .50 66.55 172 18 18. CLEVELAND, OHIO 38.50 1.00 —.— —.— 39.50 105 10 19. EVELETH, MINN. 63.50 8.30 —.— —.— 71.80 166 83 20. JOLIET, ILL 235.35 25.00 .20 —.— 260.55 647 255 21. CLEVELAND, OHIO 41.45 2.30 —.— .10 43.85 116 24 22. BRADLEY, ILL. —.— —.— —.— —.— —.— 31 — 23. ELY, MINN 80.65 1.50 —.— —.— 82.15 218 16 24. LASALLE, ILL. 69.25 3.00 .10 —.— 72.35 191 32 25. CLEVELAND, OHIO 376.50 10.70 .10 .50 387.80 947 110 26. PITTSBURGH, PA 54.95 1.80 —.— —.— 56.75 152 18 27. NORTH BRADDOCK, PA. 27.10 1.30 —.— —.— 28.40 71 18 28. CALUMET, MICH. 36.55 .90 .40 —.— 37.85 100 9 29. BROWNDALE, PA. 16.30 1.50 —.— —.— 17.80 43 15 30. AURORA. ILL. 11.80 .20 —.— —...— 12.00 33 2 31. HILBERT, MINN 49.15 3.60 .40 —.— 53.15 124 37 32. EUCLID. OHIO . 60.30 2.20 —.— .10 62.60 153 22 33. NEW DULUTH, MINN. 29.75 1.10 —.— —.— 30.85 78 7 34. SOUDAN, MINN. 9.10 —.— .10 —.— 9.20 26 — 35. AURORA, MINN 42.40 2.30 .10 —.— 44.80 94 23 36. Mo.KTNLEY, MINN 4.55 —.— .10 v 4.65 14 — 37. GREANEY, MINN 15.05 1.00 .10 —.— 16.15 43 10 38. CHISHOLM, MINN. . 68.00 .20 .40 —.— 68.60 188 2 39. ■RTWARIK, MINN 9.80 —.— .10 —.— 9.90 29 — 40. LORAIN, OHIO 44.60 .90 .50 —.— 46.00 117 9 41. COLLINWOOD, OHIO 94.25 .90 ■—v —.— 95.15 260 9 42. MAPLE HEIGHTS, OHIO 15.00 —.— —.— —.— 15.00 40 — 43. MILWAUKEE, WIS 38.55 2.40 —.— —.— 40.95 102 24 45. PORTLAND, ORE. 24.30 .10 .10 —.— 24.50 63 1 46. ST. LOUIS MO 11.35 .10 —.— —.— 11.45 31 1 47. GARFIELD, HEIGHTS, O. 50.65 2.30 —.— —.— 52.95 139 23 48. BTTHTi, MINN. .... 7.95 .20 —.— —.— 8.15 22 2 49. NOBLE, OHIO 30.40 .90 .20 —.— 31.50 80 9 60. CLEVELAND, OHIO 75.00 2.60 —.— 2.75 80.35 95 13* 51. KENMORE OHIO ..... . 13.00 .40 —.— —.— 13.40 30 4 52. KITZVILLE, MINN. 13.75 .20 —.— —.— 13.95 35 2 53. BROOKLYN, OHIO .. 16.30 .40 —.— —.— 16.70 43 5 54. WARREN, OHIO 27.60 1.60 —.— —.— 29.20 76 16 55. GIRARD, OTTTO 27.65 .90 —.— —.— 28.55 74 9 56. HIBBTNO, MINN 44.25 .70 —.— —.— 44.95 120 7 57. NILES, OTTIO 22.90 2.00 —.— .10 25.00 59 20 59. BURGETTSTOWN, PA. 12.70 .50 —.— —.— 13.20 32 5 •61. BRADDOCK, PA 33.80 2.40 —.— —.— 36.20 43 12» •62. CONNEATIT, OHIO 10.15 —.— .10 —.— 10.25 29 — 63. DENVER, nm.n 29.35 2.00 .30 —.— 31.65 76 21 64. KANSAS CITY. KANS. - 22.00 2.70 —.— —.— 24.70 62 27 •65. VIRGINIA, MINN —.— —.— —.— —.— —.— 76 20 66. CANON CITY, f!OLO 18.80 .80 —.— —.— 19.60 48 9 •67. BESSEMER, PA. 33.50 .80 .30 —.— 34.60 80 8 68. FAIRPORT HARBOR. O. 14.50 —.— —.— —.— 14.50 30 .— 70. WEST ALIQUIPPA, PA. 6.00 —.— .20 —.— 6.20 15 2 71. STRABANE, PA. 47.60 .10 —.— —...— 47.70 116 1 72. PULLMAN. TLT, 19.95 .80 —,— .— 20.75 52 9 *73. WARRENSVILLE OTTtn 18.90 —.— —.— —.— 18.90 54 74. AMBRI DOE. PA 29.10 .40 —.— —.— 29.50 61 4 77. N. S. PITTSBURGH, PA. 23.45 .80 —.— —.— 24.25 67 9 78. LTCADVTLT.E COLO _ —,— —.— —.— —,— —.— 46 20 32 Dohodki: Mesečnina Družabne In Štev. Članic Šte v. Podružnica Redni Mladinski " Zarja” Članice Razno Skupaj Redni Mladinski 79. ENUMCLAW, WASH 18.20 2.00 .80 —.— 21.00 48 21 80. MOON RUN, PA 12.95 —.— —.— —.— 12.95 32 — 81. TCREWATTN, MTNN 13.65 .20 —.— —.— 13.85 39 2 83. nnnsRV, minn 8.65 —.— .20 —.— 8.85 24 — 84. NEW YORK, N. Y 30.65 —.— .60 —.— 31.25 84 — 85. DePTTE ILL 13.35 .30 .10 —.— 13.75 36 3 86. NASHWATTK, MINN —.— —.— —.— —.— —.— 11 — 88. JOHNSTOWN, PA 31.65 3.00 .60 —.— 35.25 79 31 89. OGLESBY. IT,I 27.30 1.80 .20 —.— 29.30 78 18 90. PRFSSTO, PA 23.00 .30 .30 —.— 23.60 65 3 91 VERONA, PA. 18.80 .60 —.— —.— 19.40 43 6 92. CRESTED BUTTE, COLO. 15.15 —.— —.— —.— 15.15 34 — 93. BTjOOKLYN, n. y. _ 35.55 .40 .40 —.— 36.35 97 4 94. CANTON, OHIO —.— —.— —.— —.— —.— 22 4 95. SOUTH CHICAGO, ILL 158.25 9.40 —.— —.— 167.65 169 47* 96. UNIVERSAL, PA —.— —.— —.— —.— —.— 51 3 97. C A1RNBROOK, PA. 15.25 .60 —.— —.— 15.85 35 6 99. ELMHTTRST, ILL 10.50 10.50 25 — 102. WILLARD, WIS. ....... 4.20 4.20 11 — 104. .TOHNSTOWK, PA 12.95 —.— .20 —.— 13.15 37 — 105. DETROIT, MTCH. 4.55 .30 .30 —.— 5.15 13 3 106. MEADOWLANDS, PA. —.— —.— —.— —•— —■— 29 — Skupaj $3,929.25 167.90 8.70 6.30 4,112.15 10374 1710 Vrnjen črtan ček ------------------------------------------------------------------------------- 2.00 Obresti od U. S. Treasury 2%% bond .................... —----------------------------- 86.22 »Asesment za september in oktober STROŠKI: Za umrlo Anna Harej, podr. št. 2, Chicago, 111------------------------------------------------------------------- $ 100.00" Za umrlo Ix>uise Jadrich, podr. št. 14, Cleveland, Ohio ..................... _.................................. 100.00 Za umrlo Mary Majer, podr. št. 14, Cleveland, Ohio — Družabna članica ------------------------------------------------ 25.00 Za umrlo Anna Maydak, podr. št. 17, West Allis, Wis ............................................................ 100.00 Za umrlo Anna Buchar, podr. št. 20, Joliet, 111. ............................................................. —.. 100.00 Za umrlo Emma Drobnič, podr. št. 25, Cleveland, Ohio ......................................................... 100.00 Za umrlo Mary Kostajnsek, podr. št. 25, Cleveland, Ohio ---------------------------- .------------------------- — 100.00 Za umrlo Katarina Erzar, podr. št. 72, Pullman, 111., povrnjen asesment plačan v pogrebni sklad ------------------ 23.70 Za umrlo Jennie Smole, podr. št. 63, Denver, Colo., povrnjen asesment plačan v pogrebni sklad ................ 29.20 Bohemian Benedictine Press: Za tiskanje in razpošiljanje "Zarje”; poštnina in delo na imeniku $63.25; — Skupaj ----------------------------------------------------------------------------------- 832.25 Mesečne plače po odštetju davka: Predsednica-urednica, $306.55; tajnica $184.40; predsednica finančnega odbora $21.00; pomoč v gl. uradu $66.90 — Skupaj ------------------------------------------- 578.85 Kampanjske nagrade ___________________________________________________________________________________________________ 81.33 Bazni uradni stroški ------------------------------------------------------------------------------------------------ 134.41 Skupni stroški ........................................................................................................... $ 2,304.74 Ostalo v blagajni 1. oktobra 1948 — Balance October 1, 1948 ------------------------------------- $230,715.62 Dohodki v oktobru — October income _________________________________________________________________ 4,200.37 Skupaj — Total ______________________________________________ -..... $234,915.99 Stroški v oktobru — October disbursements________________________________________ 2,304.74 Preostanek 30. oktobra 1948 — Balance October 30, 1948 _____________________ $232,611.25 JOSEPHINE ERJAVEC, glavna tajnica. PRE-CONVENTION CAMPAIGN The pre-convention membership campaign will close on March 31, 1949. The grand prize to the first place winner will be1 the distinguished title “Convention Queen.” She is to receive a paid round trip fare to the convention in Pueblo, Colorado (in coach). For this award she must secure 100 new members and at least 75 of the 100 join the adult department. An additional 50 cents will be paid for every member she secures over the 100 mark. The runner up will be honored with the title of “Princess.” Her prize will be gold wrist watch. She must secure 50 new members and at least 40 of these in the adult department. The third prize is the distinguished title of “Countess” and the prize awarded will be a beautiful traveling bag. The worker must secure 25 new members and at least 15 of these in the adult department. Other prizes offered arei: for ten new members, a beautiful rosary (gold or silver); for five new members; the new attractive emblem pin; for three new members a lovely rhinestone brooch. The awards to the branches are: first prize $10.00 and a crucifix or trophy with engraving; second prize is $10.00 and the third prize is $5.00. V sedanjih tžžklh 5aslh, ko draginja pritiska na vseh koncih so naše kuharice prav dostikrat v zadregi, kaj naj skuhajo, da bo družina zadovoljna in da bodo “zadovoljne” tudi njihove denarnice. Dobra kuharska knjiga Je vsakdanja svetovalka in pomočnica vsake kuharice, kajti taka knjiga na eni strani vam pomaga pri Izbiri jedil In na drugi strani vam pa natanko pove, kako pripraviti jedila, da bodo tem okusnejša in tako toliko bolj dobrodošla za vaSe omizje. Za ameriške Slovenke Je brez dvoma najboljša kuharska knjiga. SLOVENSKO-AMERIŠKA KUHARICA, katero Je izdala Mrs. Ivanka Zakrajšek v New Yorku, ki Je članica SŽZ, Podružnica št. 84. ZA DARILO Za svojo mater, za svojo ženo in druge sorodnice ter prijateljice boste težko našli primernejše darilo za tako nizko'ceno kot Je ta koristna knjiga, s katero bo vaša obdarovanka prav gotovo zadovoljna. Ako še ni te knjige v vaši kuhinji Je v vašo korist, da si jo takoj naročite. Stane $5. - skupno s poštnino. Pošilja se tudi COD. Naročilo pošljite na: MRS. ALBINA NOVAK, 6516 BONNA AVENUE, CLEVELAND, OHIO DR. FRANK T. GRILL PHYSICIAN and SURGEON Office 1858 W. Cermak Ed., Phone Canal 4955 Chicago 8, Illinois SAMO ENO NAVODILO o zdravju, materinstvu, gospodinjstvu Itd., vam alhko koristi več. kot stane celoletna naročnina za NOVI SVET Poelg tega Novi Svet prinaša podučljive članke, elpe povesti, pesmi, zgodovino Solvencev v Ameriki Itd. Pošljite naročnino $3.00 še danes na nasolv: NOVI SVET 1845 West Cermak Rd., Chicago 8, 111. Ako omenite ogals v “Zarii” dobite elpo povest "Ena božjih ovetk” kot nagrado popolnoma brezplačno. R. JERIN & SON HOME OF CHOICE MEATS & GROCERIES 1952 W. 22nd Place Phone Virginia 6689 ■ Chicago 8, Illinois JOHN ZELEZNIKA & SON COAL & OIL 2045 W. 23rd St. Phone Vlr. 7-6891 Chicago 8, Illinois JOS. ZELE&SONS FUNERAL DIRECTORS Invalid Car Service 5502 ST. CLAIR AVE. 452 EAST 152nd ST. ENdicott 0583 IVanhoe 3118 Cleveland, Ohio Za simpatično postrežbo se obrnite na Zakrajšek Funeral Home, Inc. 6016 St. Clair Avenue. Cleveland 3, Ohio LICHNZIRANl POGRHBNI ZAVOD Invalid Car Service. Portrelba no« ta dan. Avtomobile so vse prilike. Tet: BJN