GEODETSKI VESTNIK UDK 528=863 ISSN 0351-0271 EISSN 1581-1328 Letnik 66, št. 1, str. 1–160, Ljubljana, marec 2022. Izidejo štiri številke na leto. Naklada te številke: 1200 izvodov. Prosto dostopno na spletnem naslovu: http://www.geodetski-vestnik.com. Vol. 66, No. 1, pp. 1–160, Ljubljana, Slovenia, March 2022. Issued four times a year. Circulation: 1,200 copies. Free on-line access at http://www.geodetski-vestnik.com. IF JCR (2020): 0,551 IF SNIP (2020): 0,417 Geodetski vestnik je odprtodostopna revija. Recenzirani objavljeni clanki so indeksirani in povzeti v: Social Sciences Citation Index (SSCI) Social Scisearch (SSS) in Journal Citation Reports/Social Sciences Edition (JCR/SSE) Geodetski vestnik je indeksiran in povzet tudi v bibliografskih zbirkah: GEOBASE(TM), ICONDA – International Construction Database, DOAJ – Directory of Open Access Journals, SCOPUS, COBISS, Civil Engineering Abstracts, GeoRef, CSA Aerospace & High Technology Database, Electronics and Communications Abstracts, Materials Business File, Solid State and Superconductivity Abstracts, Computer and Information Systems, Mechanical & Transportation Engineering Abstracts, Water Resources Abstracts, Environmental Sciences Geodetski vestnik is an open access journal. The reviewed papers are indexed and abstracted in: Social Sciences Citation Index (SSCI) Social Scisearch (SSS) and Journal Citation Reports/ Social Sciences Edition (JCR/SSE) Indexed and abstracted is also in those bibliographic data bases: GEOBASE(TM), ICONDA – International Construction Database, DOAJ – Directory of Open Access Journals, SCOPUS, COBISS, Civil Engineering Abstracts, GeoRef, CSA Aerospace & High Technology Database, Electronics and Communications Abstracts, Materials Business File, Solid State and Superconductivity Abstracts, Computer and Information Systems, Mechanical & Transportation Engineering Abstracts, Water Resources Abstracts, Environmental Sciences Izdajanje Geodetskega vestnika sofinancira: Geodetski vestnik is partly subsidized by the Slovenian Research Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Agency. Geodetski vestnik je vpisan v razvid medijev na Geodetski vestnik is entered in the mass media register at the Ministry Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 526. of Culture of the Republic of Slovenia under No. 526. Copyright © 2022 Geodetski vestnik, Zveza geodetov Slovenije GLAVNI UREDNIK dr. Dušan Petrovic ODGOVORNI UREDNIK dr. Miran Kuhar Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Slovenija Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana Tel.: +386 1 4768 543 e-naslov: urednik@geodetski-vestnik.com PODROCNI UREDNIKI Sandi Berk, urednik rubrike strokovne razprave dr. Božo Koler, podrocni urednik za inženirsko geodezijo dr. Mojca Kosmatin Fras, podrocna urednica za fotogrametrijo in kartografijo dr. Klemen Kregar, podrocni urednik za geodezijo dr. Anka Lisec, podrocna urednica za prostorske analize in upravljanje in nepremicnin dr. Krištof Oštir, podrocni urednik za daljinsko zaznavanje in geoinformatiko dr. Bojan Stopar, podrocni urednik za satelitsko geodezijo in geofiziko dr. Gregor Cok, podrocni urednik za nacrtovanje in urejanje prostora MEDNARODNI UREDNIŠKI ODBOR dr. Ivan R. Aleksic (Univerza v Beogradu, Gradbena fakulteta, Beograd, Srbija) dr. Janja Avbelj (Eumetsat, Darmstadt, Nemcija) dr. Branislav Bajat (Univerza v Beogradu, Gradbena fakulteta, Beograd, Srbija) dr. Giuseppe Borruso (Univerza v Trstu, DEAMS, Trst, Italija) dr. Raffaela Cefalo (Univerza v Trstu, Oddelek za inženirstvo in arhitekturo, Trst, Italija) dr. Vlado Cetl (EK, Skupno raziskovalno središce, Ispra, Italija) dr. Joep Crompvoets (KU Leuven, Public Governance Institute, Leuven, Belgija) dr. Marjan Ceh (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana, Slovenija) dr. Walter Timo de Vries (Tehniška univerza München, München, Nemcija) dr. Urška Demšar (Univerza St. Andrews, Velika Britanija) dr. Samo Drobne (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana, Slovenija) mag. Erna Flogie Dolinar (Geodetska uprava RS, Ljubljana, Slovenija) dr. Dušan Kogoj (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana, Slovenija) dr. Žiga Kokalj (ZRC SAZU, Inštitut za antropološke in prostorske študije, Ljubljana, Slovenija) dr. Klemen Kozmus Trajkovski (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana, Slovenija) mag. Aljaž Lesjak (Inženirska zbornica Slovenije, Ljubljana, Slovenija) dr. Božena Lipej (Nova univerza, Evropska pravna fakulteta, Nova Gorica, Slovenija) dr. Reinfried Mansberger (Univerza za naravoslovne in biotehniške vede, IVFL, Dunaj, Avstrija) dr. Leiv Bjarte Mjűs (Visoka šola v Bergnu, Bergen, Norveška) dr. Gerhard Navratil (Tehniška univerza na Dunaju, Dunaj, Avstrija) Tomaž Petek (Geodetska uprava RS, Ljubljana, Slovenija) dr. Alenka Poplin (Iowa State University, College of Design, Ames, Iowa, ZDA) dr. Andrea Podör (Univerza Óbuda, Székesfehérvár, Madžarska) dr. Anton Prosen (Ljubljana, Slovenija) dr. Dalibor Radovan (Geodetski inštitut Slovenije, Ljubljana, Slovenija) dr. Fabio Remondino (Fondazione Bruno Kessler, 3DOM, Trento, Italija) dr. Miodrag Roic (Univerza v Zagrebu, Fakulteta za geodezijo, Zagreb, Hrvaška) dr. Balázs Székely (Univerza Eötvösa Loránda, Budimpešta, Madžarska) dr. Bojan Šavric (ESRI Ltd, Redlands, Kalifornija, ZDA) dr. Maruška Šubic Kovac (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana, Slovenija) dr. Joc Triglav (Geodetska uprava RS, Murska Sobota, Slovenija) dr. Mihaela Triglav Cekada (Geodetski inštitut Slovenije, Ljubljana, Slovenija) dr. John C. Weber (Grand Valley State College, Department of Geology, Allendale, Michigan, ZDA) dr. Klemen Zakšek (Rosen Group, Lingen, Nemcija) EDITOR-IN-CHIEF Dušan Petrovic, Ph.D. EXECUTIVE EDITOR Miran Kuhar, Ph.D. University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Slovenia Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenia Phone: +386 1 4768 543 E-mail: editor@geodetski-vestnik.com FIELD AND SUB-FIELD EDITORS Sandi Berk, editor for the section Professional Discussions Božo Koler, Ph.D., field editor for Engineering Geodesy Mojca Kosmatin Fras, Ph.D., field editor for Photogrammetry and Cartography Klemen Kregar, Ph.D., field editor for Surveying Anka Lisec, Ph.D., field editor for Spatial Analyses and Real Estate Management Krištof Oštir, Ph.D., field editor for Remote Sensing and Geoinformatics Bojan Stopar, Ph.D., field editor for Satelite Geodesy and Geophysics Gregor Cok, Ph.D., field editor for Spatial Planning INTERNATIONAL EDITORIAL BOARD Ivan R. Aleksic, Ph.D. (University of Belgrade, Faculty of Civil Engineering, Belgrade, Serbia) Janja Avblej, Ph.D. (Eumetsat, Darmstadt, Germany) Branislav Bajat, Ph.D. (University of Belgrade, Faculty of Civil Engineering, Belgrade, Serbia) Giuseppe Borruso, Ph.D. (University of Trieste, DEAMS, Trieste, Italy) Raffaela Cefalo, Ph.D. (University of Trieste, Department of Engineering and Architecture, Trieste, Italy) Vlado Cetl, Ph.D. (EC, Joint Research Centre, Ispra, Italy) Joep Crompvoets, Ph.D. (KU Leuven, Public Governance Institute, Leuven, Belgium) Marjan Ceh, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia) Walter Timo de Vries, Ph.D. (Technical University of Munich, München, Germany) Urška Demšar, Ph.D. (University of St. Andrews, St. Andrews, Scotland, United Kingdom) Samo Drobne, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia) Erna Flogie Dolinar, M.Sc. (Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia, Ljubljana, Slovenia) Dušan Kogoj, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia) Žiga Kokalj, Ph.D. (ZRC SAZU, Institute of Anthropological and Spatial Studies, Slovenia) Klemen Kozmus Trajkovski, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia) Aljaž Lesjak, M.Sc. (Slovenian Chamber of Engineers, Ljubljana, Slovenia) Božena Lipej, Ph.D. (New university European faculty of law, Nova Gorica, Slovenia) Reinfried Mansberger, Ph.D. (University of Natural Resources and Life Sciences, IVFL, Vienna, Austria) Leiv Bjarte Mjűs, Ph.D. (Bergen University College, Bergen, Norway) Gerhard Navratil, Ph.D. (Vienna Technical University, Vienna, Austria) Tomaž Petek (Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia) Alenka Poplin, Ph.D. (Iowa State University, College of Design, Ames, Iowa, USA) Andrea Podör, Ph.D. (Óbuda Univerity, Székesfehérvár, Hungary) Anton Prosen, Ph.D. (Ljubljana, Slovenia) Dalibor Radovan, Ph.D. (Geodetic Institute of Slovenia, Ljubljana, Slovenia) Fabio Remondino, Ph.D. (Fondazione Bruno Kessler, 3DOM, Trento, Italy) Miodrag Roic, Ph.D. (University of Zagreb, Faculty of Geodesy, Zagreb, Croatia) Balázs Székely, Ph.D. (Eötvös Loránd University, Budapest, Hungary) Bojan Šavric, Ph.D. (ESRI Ltd, Redlands, California, USA) Maruška Šubic Kovac, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia) Joc Triglav, Ph.D. (Surveying and Mapping Authority, Murska Sobota, Slovenia) Mihaela Triglav Cekada, Ph.D. (Geodetic Institute of Slovenia, Ljubljana, Slovenia) John C. Weber, Ph.D. (Grand Valley State College, Department of Geology, Allendale, Michigan, USA) Klemen Zakšek, Ph.D. (Rosen Group, Lingen, Germany) Copyright © 2022 Geodetski vestnik, Association of Surveyors of Slovenia IZDAJATELJ Zveza geodetov Slovenije Zemljemerska ulica 12, SI-1000 Ljubljana, Slovenija e-naslov: info@geodetski-vestnik.com IZDAJATELJSKI SVET mag. Gregor Klemencic, predsednik Zveze geodetov Slovenije dr. Dušan Petrovic, glavni urednik dr. Miran Kuhar, odgovorni urednik Sandi Berk, urejanje rubrike Strokovne razprave dr. Mojca Foški, tehnicno urejanje in oblikovanje TEHNICNO UREJANJE IN OBLIKOVANJE dr. Mojca Foški, e-naslov: mojca.foski@fgg.uni-lj.si Barbara Trobec, e-naslov: barbara.trobec@fgg.uni-lj.si LEKTORIRANJE Manica Baša UREJANJE SPLETNIH STRANI dr. Robert Klinc e-naslov: web@geodetski-vestnik.com TISK SIMPRO d.o.o., Brezovica DISTRIBUCIJA mag. Janez Goršic, e-naslov: janez.gorsic@fgg.uni-lj.si TRŽENJE (OGLASNO TRŽENJE) Zveza geodetov Slovenije Zemljemerska ulica 12, SI-1000 Ljubljana e-naslov: zveza.geodetov.slovenije@gmail.com NAVODILA AVTORJEM http://www.geodetski-vestnik.com PUBLISHER Association of Surveyors of Slovenia Zemljemerska ulica 12, SI-1000 Ljubljana, Slovenia e-mail: info@geodetski-vestnik.com PUBLISHING COUNCIL Gregor Klemencic M.Sc, president of the Association of Surveyors of Slovenia Dušan Petrovic, Ph.D., editor-in-chief Miran Kuhar, Ph.D., executive editor Sandi Berk, editor of the section Professional Discussions Mojca Foški, Ph.D., technical editor and design TECHNICAL EDITOR AND DESIGN Mojca Foški, Ph.D., e-mail: mojca.foski@fgg.uni-lj.si Barbara Trobec, e-mail: barbara.trobec@fgg.uni-lj.si SLOVENE PROOFREADING Manica Baša WEB SITE ADMINISTRATION Robert Klinc, Ph.D. e-mail: web@geodetski-vestnik.com PRINT SIMPRO d.o.o., Brezovica DISTRIBUTION Janez Goršic, M.Sc., e-mail: janez.gorsic@fgg.uni-lj.si MARKETING (ADVERTISING) Association of Surveyors of Slovenia Zemljemerska ulica 12, SI-1000 Ljubljana, Slovenia e-mail: zveza.geodetov.slovenije@gmail.com INSTRUCTIONS FOR AUTHORS http://www.geodetski-vestnik.com VSEBINA CONTENTS UVODNIK | EDITORIAL Dušan Petrovic NOVA UREDNIKA IN ŠE KAJ NEW EDITORS AND MORE 7 Gregor Klemencic DIGITALNA PREOBRAZBA DIGITAL TRANSFORMATION 11 RECENZIRANI CLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES Marko Zupan 15 METODA ZA VREDNOTENJE OMILITVENIH UKREPOV OB IZGUBI KMETIJSKIH ZEMLJIŠC NA OSNOVI PODATKOV ZEMLJIŠKEGA KATASTRA METHOD FOR THE EVALUATION OF MITIGATION MEASURES FOR SOIL LOSS COMPENSATI ON BASED ON CADASTRAL DATA Emil Polajnar ANALIZA TEDENSKE UMRLJIVOSTI STAROSTNIKOV: PRIMERJAVA MED SLOVENIJO IN DRŽAVAMI CLANICAMI EU27 33 ANALYSIS OF WEEKLY MORTALITY OF SENIORS: A COMPARISON BETWEEN SLOVENIA AND THE MEMBER STATES OF THE EU27 Katarzyna Chwedczuk, Daniel Cienkosz, Michal Apollo, Lukasz Borowski, Paulina Lewinska, Celso Augusto Guimarăes Santos, Kennedy Eborka, Sandeep Kulshreshtha, Rosendo Romero-Andrade, Ahmed Sedeek, Aive Liibusk, Kamil Maciuk 49 IZZIVI PRI DOLOCANJU VIŠIN GORSKIH VRHOV, KOT SO NAVEDENE V KARTOGRAFSKIH VIRIH CHALLENGES RELATED TO THE DETERMINATION OF ALTITUDES OF MOUNTAIN PEAKS PRESENTED ON CARTOGRAPHIC SOURCES Mehmed Batilovic, Željko Kanovic, Zoran Sušic, Marko Z. Markovic, Vladimir Bulatovic DEFORMACIJSKA ANALIZA PO MODIFICIRANI METODI GREDOD DEFORMATION ANALYSIS: THE MODIFIED GREDOD METHOD STROKOVNE RAZPRAVE | PROFESSIONAL DISCUSSIONS Vasja Bric, Katja Oven, Peter Prešeren CIKLICNO AEROFOTOGRAFIRANJE SLOVENIJE - DIGITALNO OBDOBJE CYCLICAL AERIAL PHOTOGRAPHY OF SLOVENIA – DIGITAL ERA Karolina Koracin, Kristina Murovec, Marko Rotar LOKACIJSKA IZBOLJŠAVA – IZHODIŠCE ZA VZDRŽEVANJE PODATKOV LOCATION IMPROVEMENT – A SOLID FOUNDATION FOR DATA MAINTENANCE Katja Oven, Rado Škafar TRIGONOMETRICNA TOCKA I. REDA NA KRIMU – POBUDA ZA SPOMENIK DRŽAVNEGA POMENA FIRST-ORDER TRIGONOMETRIC POINT AT KRIM – NATIONAL MONUMENT INITIATIVE 99 Joc Triglav PREPROSTE STARE GEO IDEJE ZA PRIHODNOST SIMPLE OLD GEO-IDEAS FOR THE FUTURE 111 Anton Prosen PROSTORSKI RAZVOJ BREZ PROSTORSKIH PLANERJEV SPATIAL DEVELOPMENT WITHOUT SPATIAL PLANNERS 118 Boštjan Pucelj LITERARNA GEODEZIJA – GEODEZIJA MED LEPOSLOVNIMI VRSTICAMI LITERARY GEODESY – GEODESY IN LITERARY LINES 125 Dušan Petrovic ZGODOVINSKA KARTOGRAFIJA OZEMLJA SLOVENIJE HISTORICAL CARTOGRAPHY OF SLOVENIAN TERRITORY 130 Bojan Zajc KALKULATOR HP-35 PRAZNUJE ABRAHAMA HP-35 CALCULATOR CELEBRATES ITS GOLDEN ANNIVERSARY 132 NOVICE IZ STROKE | NEWS FROM THE FIELD DRUŠTVENE NOVICE | NEWS FROM SOCIETIES RAZNO | MISCELLANEOUS DIPLOMA IN MAGISTERIJA NA ODDELKU ZA GEODEZIJO UL FGG, OD 1. 11. 2021 DO 31. 1 2022 SEZNAM RECENZENTOV 2021 Slika na naslovnici: Nova spletna stran Geodetskega vestnika. Graficna podoba spletne strani dr. Gašper Mrak, urejanje spletne strani dr. Robert Klinc. NOVA UREDNIKA IN ŠE KAJ NEW EDITORS AND MORE Dušan Petrovic glavni urednik | Editor-in-chief Drage bralke in bralci Geodetskega vestnika! Nikoli ni prav lahko prevzeti dela in zadolžitve za nekom, ki je oboje opravljal z veliko uspeha in zagna­nosti, je pa lepo vedeti, da nadaljuješ v dobrih razmerah in utecenem okolju. Novica ni povsem nova in vestni bralci Geodetskega vestnika ste v zadnji številki leta 2021 lahko prebrali, da dosedanja glavna in odgovorna urednica dr. Anka Lisec po osmih letih izjemnega dela in truda predaja vodenje revije v druge roke. V letih dela na mestu urednice je ob podpori izdajatelja Zveze geodetov Slovenije, Oddelka za geodezijo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo UL, sponzorjev, uredniškega odbora, tehnicnih sodelavcev, recenzentov, piscev, lektorice in tudi nas, bralcev, vzorno skrbela za razvoj naše znanstvene, strokovne, poljudne in informativne stanovske revije ter tako nadgradila trud vseh predhodnih urednikov in sodelavcev. Ob zahvali za njeno opravljeno delo in prizadevnost lahko le upam, da nam bo s skupnimi mocmi tudi v naslednjih letih uspelo ohraniti revijo vsaj na dosedanji ravni, a jo hkrati razvijati v skladu z vsemi spremembami, ki nam jih prinašajo tehnologija in družbene razmere. Vlogi glavnega in odgovornega urednika Geodetskega vestnika sta bili tako pri zadnji urednici kot pri še nekaj njenih predhodnikih združeni, sedaj pa si ju bova razdelila s kolegom s fakultete dr. Miranom Kuharjem. Verjameva, da bo v vrvežu današnjega casa in ob številnih obveznostih to prednost; po eni strani bova tako skušala zagotavljati hitro odzivnost do piscev, recenzentov, pa tudi do bralk in bralcev, po drugi strani pa bova, zagotovo vsaj v zacetnem obdobju, lahko drug drugega opozarjala na morebitne nerodnosti, ki se pri tako obsežnem delu vsekakor lahko zgodijo. Koliko bova uspešna, boste bralke in bralci zagotovo najbolje opazili sami. Posebnih sprememb v nacinu dela in ekipi, ki sodeluje pri pripravi vestnika, ne predvidevava, se pa za delo in sodelovanje zahvaljujem dvema dosedanjima ožjima sode­lavcema: dr. Boženi Lipej, nekdanji glavni in odgovorni urednici revije, ki je zadnja leta kot podrocna urednica skrbela za podrocji upravljanja in evidentiranja nepremicnin, ter dosedanjemu skrbniku spletne strani dr. Klemnu Kozmusu Trajkovskemu. Vsekakor verjamem, da bomo še sodelovali v drugih vlogah. Zato pa z novim letnikom uvajamo dve tehnološko-oblikovni spremembi. Za najširši krog uporabnikov je najpomembnejša vzpostavitev nove spletne strani. Tehnološki razvoj in novi trendi pri oblikovanju vsebine in dostopa do spletnih strani so terjali posodobitev in zamenjavo dosedanje spletne strani, ki je vsekakor uspešno opravljala svojo vlogo v vseh dosedanjih letih. Nova spletna stran je bolje prilagojena uporabi in branju na razlicnih napravah, od tablicnih racunalnikov do prenosnih telefonov, vlogo dosedanjih dveh kazal v slovenskem in angleškem jeziku prevzema izbira jezika celotne strani, spremenjena je graficna podoba. Posebej nadgrajeno je iskanje prispevkov nekdanjih izdaj in letnikov, saj je kar za vse izdaje od leta 1953 naprej mogoce poizvedovanje po naslovih, avtorjih ali kljucnih besedah namesto dosedanjega pregledovanja celotne številke, kar bo zagotovo zelo olajšalo iskanje arhivskih clankov in objav. Seveda bomo veseli vseh vaših odzivov, morebitnih predlogov za izboljšanja ali opozoril na morebitne napake, ki se pri prenosu velikega števila podatkov iz enega v drug sistem lahko tudi pripetijo. Druga sprememba, ki jo uvajamo, pa je skorajšnja vzpostavitev spletnega sistema za oddajanje, recenziranje in spremljanje prejetih znanstvenih clankov. S tem bomo predvsem olajšali delo avtorjem, urednikom in recenzentom, hkrati pa zmanjšali možnosti zamud ali izgub clankov pri posredovanju prek elektronske pošte. Za obe novosti je zaslužen dr. Robert Klinc s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo UL. Sicer pa boste v tej številki kot obicajno lahko prebrali nekaj novih znanstvenih dognanj, spoznali nekaj novosti in zanimivosti iz stroke, dobili navdih za pregled ali branje knjige, morda pa nostalgicno obudili spomin na nekdanji racunski pripomocek. Ne spreglejte najave letošnjega jubilejnega Geodetskega dneva in še kakšne druge novice. Dear Readers of Geodetski vestnik, It is not an easy task to take on the duties and responsibilities of a person who was so successful in their endeavours; nevertheless, it is a relief to know that favourable working conditions have been established and things run smoothly. The news is not entirely new, and avid readers of Geodetski vestnik could notice in the last 2021 issue that, after eight years of exceptional and hard work, the preceding editor-in-chief, Anka Lisec, PhD, was resigning from her position. Through all these years and with the support of the publisher, the Association of Surveyors of Slovenia, the Department of Geodetic Engineering at the Faculty of Civil and Geodetic Engineering of University of Ljubljana, sponsors, the editorial board, technical staff, peer reviewers, authors, language editors and also us, the readers, she has maintained a high standard in the development of our scientific and professional journal, together with its popular and informative pieces. Thus, she honoured the achievements of her predecessors, editors and members of editorial team alike. I would like to thank her for all the work she did, and I can only hope we are able to maintain the quality of the journal with joint efforts in the coming years. At the same time, we aim to pursue the course open to numerous changes resulting from developments in technology and society. Thus far, the roles of the chief and executive editors have been merged, but they will be split between my colleague from the Faculty, Miran Kuhar, PhD., and I. We see this as an advantage given the frantic times and numerous other responsibilities. On the one hand, we will be able to provide a quick response to authors, peer reviewers and readers; on the other, we will be able to, at least during the initial period, catch one another's mistakes, which may easily occur with all the complexity that editorial work invol­ves. And it is you, dear readers, who will be the best judges of our success. No radical changes in the way work for the journal is done are envisaged; we would like to thank two members of the editorial team for the parts they have played: these are Božena Lipej, PhD., former editor-in-chief of the journal, who recently has worked as the field editor for Real Estate Management and Recording, and to Klemen Kozmus Trajkovski, who has worked as website administrator. I do not doubt we will cross paths in some other duties again. Notwithstanding, two technological and design changes are being introduced in this year's volume. More important for the wider public is the development of a new website. Technological developments and recent trends in the design and access to web content call for the modernisation and replacement of the present website, which has undoubtedly been serving its purpose well in all these past years. The new website is better adapted to use on different devices, ranging from tablets to smartphones; in addition, the two separate list of contents in Slovene and English have been replaced by two language variants of the entire page. Graphic design has also been changed. The most important improvement is the enhan­ced search for the articles in the archive, including all the issues and volumes from 1953 to the present. Now it is possible to filter the search according to titles, authors, or keywords instead of searching issue by issue. This will definitely enhance the user experience. We would definitely be glad to receive your comments, suggestions for improvements, or corrections, as mistakes are bound to occur when a large amount of data is being transferred from one system to another. The second change will be implementation of an on-line editorial system for the submission, reviewing, and monitoring of the tendered professional papers. This will predominantly make the work easier for the authors, editors, and peer reviewers. It will also reduce the possibility of the articles being late or lost, which may happen if they are transferred over e-mail. Both improvements are the result of the work of Robert Klinc, Ph.D., from the Faculty of Civic and Geodetic Engineering. As usual, this issue brings to your attention some recent scientific findings; you will be able to learn about new and interesting features in our professional field; you might get an inspiration for a peek into or a proper reading of a book; this issue might also evoke sweet memories of a vintage calculating device. Please don’t overlook the announcement of this year's jubilee Land Surveying Day, and other news. DIGITALNA PREOBRAZBA DIGITAL TRANSFORMATION Gregor Klemencic predsednik Zveze geodetov Slovenije | president of the Association of Surveyors of Slovenia Uvodnik prve letošnje številke Geodetskega vestnika zacenjam z zahvalo novima urednikoma, ki sta prevzela zahtevno delo odgovornega in glavnega urednika ter s tem obula težke škornje svojih predhod­nikov, ki so v preteklosti opravili izjemno delo. Dušan in Miran, hvala vama in pogumno z vsemi nami in za vse nas geodete. Letos bomo v organizaciji Celjskega geodetskega društva izvedli jubilejni, že 50. Geodetski dan. Verjamem, da nam bodo po dveh letih razmere dopušcale ponovno srecanje v živo. Organizacijske in programske priprave so že v polnem teku. Letošnji dogodek smo naslovili Digitalna preobrazba za trajnostne od­locitve v prostoru. Temo smo dolocili po kar nekaj razpravah in se nazadnje poenotili, da je to v tem casu zagotovo najbolj aktualno podrocje, pa ne samo v geodeziji, temvec v vseh sferah delovanja družbe. Digitalno, pametna mesta in vasi, pametna družba so v zadnjem desetletju zagotovo najpogosteje upora­bljeni izrazi, ko je govor o napredku in razvoju družbe. To so zelo široki pojmi, ki si jih lahko vsak razlaga drugace, in vsak posameznik ima svoje poglede na to, kaj mu dejansko pomenijo. Seveda gre pri razlagi in pomenu teh izrazov za kljucna vprašanja, kaj s tem pridobimo kot družba in kako se bomo morali temu prilagoditi na vseh podrocjih kot posamezniki. Ko govorimo o digitalni preobrazbi na podrocju prostora in okolja, smo geodeti zagotovo kljucni akterji in odgovorni za uspešno izpeljavo prehoda. Današnje napredne tehnologije in programska oprema omogocajo neomejene možnosti razvoja za digitalno preobrazbo. Toda še kako se moramo zavedati odgovornosti pomena popolnih, kakovostnih in povezanih podatkov o prostorskih, okoljskih in zemljiških evidencah. Podatki v digitalni obliki raz­krivajo natancnost in atributno celovitost, zato v digitalnem svetu ni prostora za slabe in pomanjkljive podatke, ki ne omogocajo trajnostnih in celovitih odlocitev v prostoru. Raba prostora postaja vse bolj omejena, posegi v prostoru in okolju so še kako zaznamovani s centimetri, vsak meter zemljišca je za lastnika izrednega pomena. Ko se digitalni prostorski podatki združijo v skupnem prikazu in so podlaga za odlocitve glede posegov v prostor, že zdavnaj ne velja vec, da papir vse prenese. Najvecji izziv, ki ga ima geodetska stroka, ni samo, kako celovito izvesti digitalno preobrazbo, ampak kako prostorsko, višinsko in atributno izboljšati vse prostorske in okoljske podatke. Starejši kot so podatki, vecji bo ta izziv. Vendar nam tudi pri novih podatkih zelo pogosto uhajajo stvari izpod nadzora. Eviden­tiranje nekakovostnih in neustreznih podatkov v uradne baze bi moralo biti preteklost. Žal se to še vedno zgodi, kar je v celoti odgovornost nas geodetov. Vsak geodet bi se moral z vso resnostjo in odgovornostjo vprašati, koliko nepopravljive škode je lahko naredil z evidentiranjem neustreznih podatkov. Kakovost naših storitev mora biti na prvem mestu in neodvisna od cene. Ampak o cenah geodetskih storitev kdaj drugic. Razmislek o napisanem pa velja opraviti najprej pri sebi. Ob koncu uvodnika se vracam k letošnjemu Geodetskemu dnevu. Skupaj bomo zaznamovali abraha-ma prireditve, ki ja za našo stroko izrednega pomena. Poleg tega smo lahko izredno ponosni na dolgo zgodovino izdajanja Geodetskega vestnika in neprekinjeno tradicijo Geodetskega dneva. Ob jubilejni izvedbi bomo izdali zbornik Geodetskih dnevov, v katerem bomo povzeli vse dosedanje dogodke. Ob tej priložnosti vas vabim k sodelovanju, veseli bomo vašega prispevka v obliki gradiva pa tudi pripravljenosti za dejavnejše sodelovanje pri pripravi zbornika. Vljudno vabljeni k sodelovanju in udeležbi na jubilejnem Geodetskem dnevu! Allow me to begin this year’s first editorial of Geodetski vestnik with an expression of gratitude to both new editors, who have filled the responsible positions of executive and chief editors and shoulder the heavy burden of their predecessors with their remarkable achievements. Dušan and Miran, thank you, and I hope you find great courage to work with and for all of us surveyors. This year, the Celje Society of Surveyors is organising the Land Surveying Day, which might be cate­gorised as golden as it is the 50th such day. I am convinced that, after two years, conditions will allow them to organise a live event. Organisational and programme preparations are well underway. The title of this year’s event is Digital Transformation for Sustainable Decisions on the Use of Space. The theme is the result of in-depth discussions, which led to the conclusion that it is undoubtedly the most pressing issue of today, not only in surveying but in all spheres of society. Digital content, smart cities and villages, and the smart society as a whole, are by all means the most commonly used expressions of the last decade in discussions about social progress and development. These are broad notions open for different interpretations and views; they may convey different meanings to each individual. The essence of their interpretation and meaning is undoubtedly the question of what gains they may offer to society and what adaptations in all fields of life they may require of an individual. As regards the digital transformation in the fields of space and environment, land surveyors play a crucial role here; we are the ones responsible for the success of the transformation. Present-day advanced technologies and software offer endless opportunities for digital transformation. Nevertheless, it is of utmost importance that we attach due significance to completeness, accuracy and interlinked data on space, the environment, as well as land use and property. Digital forms of data reveal the accuracy of data and the completeness of their attributes, which means that the digital world does not allow for poor or missing data that do not support sustainable and comprehensive decisions on space. The use of physical space is increasingly limited, activities in space and the environment are measured in centimetres, each metre of land is of profound importance for its owner. The phrase ‘on paper’ definitely sounds trite when visualisations produced from merged digital spatial data comes into play. The greatest challenge of the surveying profession is not only how to implement the digital transfor­mation comprehensively but also how to improve spatial and environmental data in terms of use land, elevation, and attributes. The older the data, the greater the challenge. Still, we often lack control over new data. Registering inaccurate and inadequate data into official databases should belong to the past. Unfortunately, it still happens, and it is we surveyors that bear full responsibility for that. With such responsibility, each land surveyor should carefully consider how much irreparable damage he may ca­use by recording inaccurate data. The quality of our services should be paramount and not influenced by the price. However, prices are a matter for another debate. I encourage each individual to a critical reflection of these issues. In the end, I would like to return to this year’s Land Surveying Day. Together we will mark the 50th anniversary of the event that is of great significance for our profession. Apart from that, we may be proud of the long publishing tradition of Geodetski vestnik and the unbroken continuity of Land Surveying Day. The anniversary calls for a special publication with a recapitulation of all the events organised so far. Let me use this opportunity to invite you to contribute, be it with materials for the publication or as a member of a publishing team. You are cordially invited to participate in this year’s jubilee Slovenian Land Surveying Day. METODA ZA VREDNOTENJE OMILITVENIH UKREPOV OB IZGUBI KMETIJSKIH ZEMLJIŠC NA PODLAGI PODATKOV ZEMLJIŠKEGA KATASTRA METHOD FOR THE EVALUATION OF MITIGATION MEASURES FOR SOIL LOSS COMPENSATION BASED ON CADASTRAL DATA Marko Zupan UDK: 332.6:528.46 DOI: 10.15292/geodetski-vestnik.2022.01.15-32 Klasifikacija prispevka po COBISS.SI: 1.01 SCIENTIFIC ARTICLE Prispelo: 21. 11. 2021 Received: 21. 11. 2021 Sprejeto: 23. 12. 2021 Accepted: 23. 12. 2021 IZVLECEK Kmetijska zemljišca so neobnovljiv naravni vir in jih na novo lahko pridobimo le na racun izgube drugih, na primer gozdnih ekosistemov, ali z rekultivacijo degradiranih obmocij. Alternativa je izboljšanje slabših kmetijskih zemljišc z nadvišanjem in melioracijskimi ukrepi, s cimer izboljšujemo pridelovalni potencial obstojecih kmetijskih zemljišc. V prispevku predstavljamo ukrep nadvišanja kmetijskih zemljišc pri ohranjanju pridelovalnega potenciala in metodo izracuna ekvivalenta kmetijskih zemljišc (EKZ) za vrednotenje ucinkov nadvišanja. Metodo EKZ smo testirali na primeru hidromorfnih in avtomorfnih tal ter razdrobljenih in strnjenih kmetijskih zemljišc. Predstavljeni primeri izracuna EKZ kažejo, da je nadvišanje lahko primeren ukrep pri blaženju izgub kmetijskih zemljišc oziroma pridelovalnega potenciala, vendar ni enako ucinkovito pri vseh talnih tipih. Ucinek izboljšanja je vecji, ce izboljšujemo tla z manjšo boniteto, kot je to pri nekaterih oblikah oglejenih tal ali plitvih in skeletnih tal. Metoda EKZ zagotavlja objektivno oceno ucinkov izboljšanja tal, saj se pri njej upoštevajo obseg, boniteta, oblika in strnjenost zemljišc pred nadvišanjem in po njem. Metoda tudi usmerja k racionalni rabi odstranjene rodovitne zemljine in s tem k ohranjanju neobnovljivega naravnega vira. KLJUCNE BESEDE kmetijska zemljišca, pridelovalni potencial, boniteta, nadomestna kmetijska zemljišca, komasacije ABSTRACT Agricultural soils are a non-renewable natural resource, and substitute land can only be acquired at the cost of losing other resources, such as forest ecosystems or restoring degraded land. An alternative is to improve soils of poorer quality through topsoil application and meliorative measures, thus increasing the production potential of existing agricultural land. In this paper, we present the measure of topsoil addition for maintaining production potential and the method of calculating the agricultural land equivalent (EKZ) to evaluate the impact of topsoil addition. The EKZ method was tested on hydromorphic and automorphic soils and on fragmented and consolidated agricultural land. The examples of EKZ calculation presented show that the addition of fertile topsoil can be an appropriate measure to mitigate the effects of soil sealing on the loss of production potential of agricultural land but not to the same extent for all soil types. The effect is greater when we improve low-quality soils such as gley soils or shallow soils with coarse particles. The EKZ method is objective, taking into account the original extent, land rating value, shape, and fragmentation of soils, as well as soils after topsoil has been added. The method also supports the rational use of the removed fertile soil and thus the conservation of a non­renewable natural resource. KEY WORDS agricultural soils, production potential, land-rating value, substitute agricultural land, land consolidation Marko Zupan | METODA ZA VREDNOTENJE OMILITVENIH UKREPOV OB IZGUBI KMETIJSKIH ZEMLJIŠC NA PODLAGI PODATKOV ZEMLJIŠKEGA KATASTRA | METHOD FOR THE EVALUATION OF MITIGATION MEASURES FOR SOIL LOSS COMPENSATION BASED ON CADASTRAL DATA | 15-32 | 1 UVOD Gradnja infrastrukture pogosto zahteva spremembo namembnosti kmetijskih zemljišc, kar pomeni njihovo nepovratno izgubo (Montanarella, 2015). Študije posledic tovrstnih posegov v prostor kot omilitveni ukrep pogosto predvidijo nadomešcanje (Glavan in sod., 2020), kar je v praksi zelo težko zagotoviti, saj odvecnih kmetijskih zemljišc na ozemlju Republike Slovenije nimamo, hkrati pa je pregled nad dejansko rabo prostora sektorsko neusklajen in nepregleden (Drobne in sod., 2014). Strokovno upravicen omilitveni ukrep je lahko ponovna vkljucitev opušcenih ali zarašcajocih se kme­tijskih zemljišc v kmetijsko rabo. Treba se je zavedati, da prostorsko razdrobljene in majhne parcele, ki se zarašcajo, ne morejo enakovredno nadomestiti vecjega strnjenega obmocja kmetijskih zemljišc. Zarašcajoca kmetijska zemljišca so najveckrat težje dostopna ali strm relief (Glavan in sod., 2017), kar omejuje uspešno vracanje v kmetijsko rabo. Pogosto so težava tudi lastništvo teh zemljišc in ekonomske omejitve, kar zmanjšuje interes okoliških kmetov za obdelavo (Pintar in sod., 2020). Kljub temu so bile v preteklosti že predlagane rešitve (Pintar in sod., 2018), ki so vkljucevale dodatne meliorativne ukrepe in prostorske ureditvene operacije (Triglav, 2008). V študijah je najpogosteje predlagana vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišc na racun spre­membe naravnih ekosistemov, kot so gozdne površine. Znan primer je vzpostavitev kmetijskih zemljišc na obmocju hoškega gozda kot (delno) nadomestilo za izgubljena kmetijska zemljišca zaradi umestitve znane tovarne v Hocah. Pri tem je treba poudariti, da ima vecina ravninskih gozdov varovalno funkcijo (na primer preprecujejo erozijske procese) in so pomembni habitati za živali ali pa pogosto stojijo na obmocjih s slabšim pridelovalnim potencialom tal (kisel pH, zastajanje vode, skeletnost, plitvost). Vzpo­stavitev nadomestnih kmetijskih zemljišc je lahko podvržena vecjim tveganjem za poslabšanje lastnosti tal, ki ga povzrocajo zemeljska dela s težko mehanizacijo v neugodnih vremenskih razmerah (Grcman in Zupanc, 2018). Vzpostavitev kmetijskih zemljišc s krcenjem gozda je hkrati povezana z velikimi stroški (odstranjevanje panjev, dodajanje rodovitnega sloja tal, založno gnojenje). Še en omilitveni ukrep je sprememba namembnosti zemljišc v obcinskih prostorskih nacrtih. Kmetijska zemljišca, ki so v prostorskih nacrtih že namenjena pozidavi (zazidljiva), a so po dejanski rabi še kmetijska, se lahko spet kategorizirajo v kmetijska zemljišca. Take rešitve pa so lahko sporne iz vec razlogov. Prvi je casovna omejenost takega ukrepa, saj pogosto velja le do naslednjega odpiranja obcinskega prostorskega nacrta, drugi pa je pravne narave, saj pridobljenih pravic, še posebej, ce gre za zasebno last, ne moremo enostavno spremeniti. Zazidljiva zemljišca imajo namrec višjo tržno ceno od kmetijskih. Take rešitve so vcasih smiselne in mogoce, na primer ce so zemljišca last obcine, tako bi bilo treba v prihodnje poiskati primerne upravno-pravne rešitve. Alternativni pristop je povecanje pridelovalnega potenciala obstojecih kmetijskih zemljišc. Tak pri-stop je smiseln, ce se na širšem obmocju posega pojavljajo tla, ki zaradi razlicnih neugodnih lastnosti (zastajanja vode, skeletnosti, plitvosti) izkazujejo majhen pridelovalni potencial, kar je razvidno iz bonitete, in ce je na obmocju na voljo rodovitna zemljina za nadvišanje. Viški rodovitne zemljine nastajajo pri vecjih gradbenih posegih v prostor, kot so infrastrukturni objekti (ceste, hidroelektrarne) ali vecji industrijski objekti. Težava pri tem sicer smiselnem ukrepu je, da ni vnaprej izbranih zemljišc, kjer bi bilo smiselno izvesti nadvišanje, s cimer bi omogocili takojšno in koncno premestitev rodovit- Marko Zupan | METODA ZA VREDNOTENJE OMILITVENIH UKREPOV OB IZGUBI KMETIJSKIH ZEMLJIŠC NA PODLAGI PODATKOV ZEMLJIŠKEGA KATASTRA | METHOD FOR THE EVALUATION OF MITIGATION MEASURES FOR SOIL LOSS COMPENSATION BASED ON CADASTRAL DATA | 15-32 | ne zemljine. Zacasno deponiranje viškov rodovitne zemljine pomeni dodatni vložek zaradi uporabe gradbene mehanizacije, poleg tega se predolgo in/ali nepravilno skladišcenim tlom zmanjša osnovna rodovitnost. V izogib tveganju za izgubo rodovitnosti tal, ki jih bomo uporabili za izboljšanje tal s slabim pridelovalnim potencialom, je treba vnaprej predvideti, kam, kako in v kakšni debelini je smiselno uporabiti rodovitno zemljino. Boniteta zemljišca je podatek o pridelovalni sposobnosti zemljišca, ki se doloci v obliki bonitetnih tock (Košir, 2008) in posredno daje tudi informacije o sposobnosti tal za druge ekosistemske storitve. Boniteta kmetijskih zemljišc je danes ena od najpomembnejših evidenc kakovosti kmetijskih zemljišc, na kateri temeljijo odlocitve pri prostorskem nacrtovanju in varovanju kmetijskih zemljišc pa tudi delitve zemljišc v postopku komasacij (Košir, 2008; Grcman in sod., 2017). Bonitetne tocke se izracunajo na podlagi lastnosti tal, podnebja, reliefa in posebnih vplivov. Vecja kot je boniteta tal, vecjo kakovost oziroma pri­delovalni potencial imajo, zato je pri nadomešcanju kmetijskih zemljišc treba zagotoviti ustrezen obseg in boniteto izboljšanih zemljišc, oziroma faktor, ki se izracuna kot zmnožek površine in bonitete (Pintar in sod., 2018). Podatke o boniteti tal zemljiškega katastra preverimo s sondiranjem na terenu in jih po potrebi dopolnimo s podatki pedološke karte. Tla so raznolika, njihove lastnosti in rodovitnost so odvisne od maticne podlage (kamninske osnove) in drugih okolišcin, v katerih so se razvila (Vidic in sod., 2015). Poznavanje lastnosti tal je kljucno tudi za razumevanje videza in razvoja kulturne krajine (Stritar, 1990) ter številnih, pogosto nasprotujocih si interesov razlicnih dejavnosti, kot so gospodarstvo, rudarstvo in kmetijstvo (Zupanc in sod., 2011; Malucelli in sod., 2014; Montanarella in Panagos, 2015). Podatke o lastnostih in kakovosti tal (talnem tipu, globini, kislosti, skeletnosti itd.) zagotavlja pedološka karta Slovenije, ki je bila v merilu 1 : 25 000 izdelana za celotno ozemlje Republike Slovenije (Vidic in sod., 2015; MKGP, 2020; TIS/ICPVO, 2020). Na uspeh vzpostavitve nadomestnih kmetijskih zemljišc in ekonomicnost kasnejše kmetijske pridelave mocno vplivajo oblika, strnjenost in dostopnost kmetijskih zemljišc. Za slovenski prostor je znacilna visoka razdrobljenost zemljišc (Stritar, 1990; Hladnik, 2005; Foški in Zavodnik Lamovšek, 2019), vecjo ucinkovitost rabe je mogoce doseci z urejanjem kmetijskih zemljišc (Lisec in sod., 2014). Delno se da izgubo kmetijskih zemljišc ublažiti z meliorativnimi ukrepi, kot so odstranjevanje kamnov in skal, izravnava terena, nadvišanje, tockovno odvajanje vode, ter drugimi ukrepi za izboljšanje pridelovalnega potenciala. Takšni ukrepi so ucinkovitejši, ce vkljucimo tudi prostorske ureditvene postopke, kot so arondacija, menjave zemljišc ter komasacije, ki so zahtevnejše (Lisec in sod., 2014; Brankovic in sod., 2015). Z nadvišanjem obstojecih zemljišc v kmetijski rabi ne moremo neposredno povecati velikosti kmetijskih zemljišc, lahko pa povecamo njihov pridelovalni potencial, ki ga izrazimo z boniteto. V prispevku obrav­navamo metodologijo izracuna in uporabe »ekvivalenta kmetijskih zemljišc« (EKZ), kjer poleg bonitete upoštevamo tudi velikost in obliko parcele. S tem dobimo matematicni produkt, tj. število brez enote, s katerim lahko neposredno primerjamo tla z razlicnim pridelovalnim potencialom, parcele razlicnih velikosti, oblike in tudi rabe ter razlicno lego v prostoru (strnjene parcele oziroma kompleks zemljišc ali razpršene parcele). EKZ lahko zelo prakticno uporabimo pri izracunu potrebnih nadomestnih zemljišc, ker hkrati upoštevamo kakovost (izraženo z boniteto) ter velikost in obliko izgubljenih in predvidenih nadomestnih kmetijskih zemljišc. EKZ nam omogoca tudi izracun navideznega povecanja kmetijskih Marko Zupan | METODA ZA VREDNOTENJE OMILITVENIH UKREPOV OB IZGUBI KMETIJSKIH ZEMLJIŠC NA PODLAGI PODATKOV ZEMLJIŠKEGA KATASTRA | METHOD FOR THE EVALUATION OF MITIGATION MEASURES FOR SOIL LOSS COMPENSATION BASED ON CADASTRAL DATA | 15-32 | zemljišc, ko dejanske površine zemljišc ne povecamo, ampak le izboljšamo kakovost tal, na primer z nadvišanjem z rodovitno zemljino. EKZ lahko uporabimo tudi za primerjavo ucinkov rekultiviranih tal. 2 MATERIAL IN METODE DELA V prispevku obravnavamo dva primera izracuna EKZ, in sicer za hidromorfna in avtomorfna tla z naravnimi omejitvami (preglednica 1). Tla hidromorfnega oddelka spadajo v talni tip hipoglej, kjer je omejitveni dejavnik visok nivo podzemne vode, Go-horizont se pojavi plitveje kot 0,35 oziroma 0,5 metra pod površjem tal. Iz oddelka avtomorfnih tal smo izbrali evtricna rjava tla na produ, kjer je naravna pomanjkljivost majhna skupna globina in/ali velik delež proda oziroma skeleta. Oba talna tipa sta v Sloveniji pogosta. Izracun smo opravili za 24 izbranih parcel v jugovzhodnem delu Slovenije, pri cemer smo izboljšanje hidromorfnih tal opravili za prostorsko strnjen sklop dvanajstih parcel (sliki 1 in 2). Izboljšanje avtomorfnih tal zajema dvanajst obmocij prostorsko razdrobljenih in razlicno velikih (majhnih) parcel (sliki 3 in 4). Tako smo obravnavali razlicne situacije, ki vplivajo na izracun ekvivalenta kmetijskih zemljišc (EKZ) (preglednici 2 in 3). V prispevku smo uporabili izbrane zemljiške parcele, ki jih zaradi varovanja podatkov ne navajamo s parcelnimi številkami. Pri analizi primernosti nadomestnih zemljišc smo z ogledom na terenu preverili kakovost tal (boniteto) in stanje obravnavanih zemljišc v naravi, položaj, dostopnost, velikost in obliko parcele, razgibanost terena. Po Zakonu o katastru nepremicnin (Uradni list RS, št. 54/2021) je parcela prostorsko odmerjeno zemljišce, ki leži v eni katastrski obcini in je v katastru nepremicnin vpisana z mejo ter oznacena s parcelno številko, zemljišce pa je obmocje ene ali vec parcel, dela ene parcele ali delov vec parcel. V prispevku obravnavamo lastnosti tal za posamezno parcelo ali vec parcel skupaj. Zato pri posameznem izracunu uporabljamo izraz zemljišce. Prostorske podatke (oblika in velikost parcel) in izhodišcno boniteto za izbrane parcele smo pridobili iz javno dostopnih zbirk Geodetske uprave Republike Slovenije (e-prostor), Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in pre­hrano (javnega pregledovalnika graficnih podatkov GERK) in Agencije Republike Slovenije za okolje (Geoportal ARSO, aplikacija Atlas okolja). Pedološke podatke smo dopolnili z internimi podatki TIS/ICPVO, 2020. Pedološke lastnosti zemljine (preglednica 1), s katero bi izboljšali kmetijska zemljišca slabše kakovosti, smo privzeli iz konkretnega predloga umešcanja infrastrukturnega objekta v prostor in temeljijo na pov­precnih lastnostih obrecnih tal, pridobljenih iz podatkov digitalne pedološke karte Slovenije v merilu 1 : 25 000 in izbranih pedoloških profilov (MKGP, 2020, in TIS/ICPVO, 2020). Preglednica 1: Povprecne lastnosti plodnega dela obrecnih tal (horizonta Ap, A2) na predvidenem obmocju odkopa obrecnih tal v jugovzhodni Sloveniji, povzetih iz obstojecih pedoloških profilov (MKGP, 2020, in TIS/ICPVO, 2020, cit. po Zupan in sod., 2020) pH Organska Teksturni P2O5 K2O Globina Konsistenca Struktura (CaCl2) snov (%) razred (mg/100g) (mg/100g) grudicasta, A2 20–35/50 7,2–7,3 2,5–5,5 gost, drobljiv I–MI 2–3 6–8 oreškasta Marko Zupan | METODA ZA VREDNOTENJE OMILITVENIH UKREPOV OB IZGUBI KMETIJSKIH ZEMLJIŠC NA PODLAGI PODATKOV ZEMLJIŠKEGA KATASTRA | METHOD FOR THE EVALUATION OF MITIGATION MEASURES FOR SOIL LOSS COMPENSATION BASED ON CADASTRAL DATA | 15-32 | Slika 1: Kompleks hidromorfnih zemljišc, kjer smo izracunali povecanje pridelovalne sposobnosti tal, ce bi zemljišca nadvišali z rodovitno zemljino iz obrecnih tal. Marko Zupan | METODA ZA VREDNOTENJE OMILITVENIH UKREPOV OB IZGUBI KMETIJSKIH ZEMLJIŠC NA PODLAGI PODATKOV ZEMLJIŠKEGA KATASTRA | METHOD FOR THE EVALUATION OF MITIGATION MEASURES FOR SOIL LOSS COMPENSATION BASED ON CADASTRAL DATA | 15-32 | Slika 2: Shema nadvišanja hidromofrnih tal, primer za srednje mocan hipoglej. Slika 3: Izbrane parcele avtomorfnih tal na aluviju, kjer smo izracunali povecanje pridelovalne sposobnosti tal, ce bi zemljišca nadvišali z rodovitno zemljino iz obrecnih tal. Marko Zupan | METODA ZA VREDNOTENJE OMILITVENIH UKREPOV OB IZGUBI KMETIJSKIH ZEMLJIŠC NA PODLAGI PODATKOV ZEMLJIŠKEGA KATASTRA | METHOD FOR THE EVALUATION OF MITIGATION MEASURES FOR SOIL LOSS COMPENSATION BASED ON CADASTRAL DATA | 15-32 | Slika 4: Shema nadvišanja avtomorfnih tal, primeri za razlicno globoka in skeletna tla (ležece sivo pred navdišanjem, crno po nadvišanju). 2.1 Metode Boniteto smo dolocali na podlagi Pravilnika o dolocanju in vodenju bonitete zemljišc (Uradni list RS, št. 47/2008). Ekvivalent kmetijskega zemljišca (EKZ) podajamo brez enote in ga izracunano po naslednji enacbi: EKZ = B Ś P Ś F, (1) kjer je B boniteta parcele (bonitetne tocke), P površina parcele (v ha) in F faktor oblike zemljišca (brez enote), povzet iz metodologije dohodkovne ocene vrednosti kmetijskih zemljišc (Udovc in sod., 2013). Velikost in oblika parcele precej vplivata na razmere za rastlinsko pridelavo (preglednica 2). Tako smo zmanjšali vpliv neucinkovitosti omilitvenega ukrepa »nadomešcanje kmetijskih zemljišc pri posegih v prostor«, ko se je upoštevala le skupna površina nadomestnih zemljišc, nic ali premalo pa velikost in oblika posameznih parcel. Tako opisane obravnavane parcele so v preglednici 3. Preglednica 2: Predlagani faktorji za vrednotenje zemljišc za površino in obliko parcele (povzeti in adaptirani po Gablenz, 1997, in Kohne, 1999, citirano po Udovc in sod., 2013) Površina v m2 Faktor Faktor Faktor Faktor Faktor od do kvadratna trapezna trikotna pravokotna nepravilna 500 1500 0,8 0,6 0,3 0,8 0,3 1500 3000 1 0,8 0,4 1 0,4 3000 5000 1 0,9 0,6 1 0,5 5000 8000 1 1 0,8 1 0,6 8000 15.000 1 1 1 1 0,8 15.000 20.000 1 1 1 1 0,9 20.000 50.000 1 1 1 1 1 Marko Zupan | METODA ZA VREDNOTENJE OMILITVENIH UKREPOV OB IZGUBI KMETIJSKIH ZEMLJIŠC NA PODLAGI PODATKOV ZEMLJIŠKEGA KATASTRA | METHOD FOR THE EVALUATION OF MITIGATION MEASURES FOR SOIL LOSS COMPENSATION BASED ON CADASTRAL DATA | 15-32 | Preglednica 3: Izbrane parcele hidromorfnih in avtomorfnih tal, uradna boniteta, oblika in položaj v prostoru ter izracunani izhodišcni ekvivalent kmetijskih zemljišc (EKZ) Površina Zap. št. (m2) Boniteta (GURS) GPOEB (GURS) Oblika Položaj v prostoru Faktor oblike in površine EKZ EKZ – kompleks (komasacija) 1 194.065 40 55, 56, 57 trapez kompleks 1 776 2 4076 47 55 pravokotna kompleks 1 19 3 4656 47 55 pravokotna kompleks 1 22 4 3128 47 55 pravokotna kompleks 1 15 5 7386 47 55 pravokotna kompleks 1 35 6 8598 47 55 pravokotna kompleks 1 40 7 4503 47 55 pravokotna kompleks 1 21 8 7772 47 55 pravokotna kompleks 1 37 9 23.506 47 55 pravokotna kompleks 1 110 10 26.944 40 55 pravokotna kompleks 1 108 11 24.902 40 55 pravokotna kompleks 1 100 12 368.628 47 55, 57 nepravilna kompleks 1 1733 SKUPAJ 678.164 3015 AVTOMORFNA TLA 1 3352 68 83 trapezna posamezno 0,8 18 23 2 1411 50 83 trikotna posamezno 0,3 2 7 3 881 44 83 pravokotna posamezno 0,8 3 4 4 841 66 83 trikotna posamezno 0,3 2 6 5 2244 75 83 pravokotna posamezno 1 17 17 6 2706 19 83 nepravilna posamezno 0,4 2 5 7 1488 66 83 pravokotna posamezno 0,8 8 10 8 2225 60 83 pravokotna posamezno 1 13 13 9 2036 42 83 nepravilna posamezno 0,4 3 9 10 648 66 83 pravokotna posamezno 0,8 3 4 11 1262 54 83 pravokotna posamezno 0,8 5 7 12 188 54 83 pravokotna posamezno 0,6 1 1 SKUPAJ 19.282 78 105 3 REZULTATI Z RAZPRAVO 3.1 Izboljšanje hidromorfnih tal v kompleksu kmetijskih zemljišc Izbrane parcele hidromorfnih tal so v kartografski enoti PKE-1186 v jugovzhodni Sloveniji (slika 1), kjer se izmenjujeta dve razlicici talnega tipa hipoglej, in sicer zmerno mocan (Go-horizont v globini 50–70 centimetrov) in srednje mocan (Go-horizont v globini 35–50 centimetrov). Z oznako Go oznacujemo sloj tal (horizont), v katerem se pojavijo prvi znaki zastajanja podzemne vode, in ga uporabljamo kot merilo za razvrstitev glejnih tal v razvojne stopnje (Prus in sod., 2015). Ker nivo podzemne vode niha, Marko Zupan | METODA ZA VREDNOTENJE OMILITVENIH UKREPOV OB IZGUBI KMETIJSKIH ZEMLJIŠC NA PODLAGI PODATKOV ZEMLJIŠKEGA KATASTRA | METHOD FOR THE EVALUATION OF MITIGATION MEASURES FOR SOIL LOSS COMPENSATION BASED ON CADASTRAL DATA | 15-32 | se v takšnem horizontu izmenjujejo reduktivne in oksidativne razmere (marmoriran, oksidacijski glejni Go-horizont). Glede na ostale morfološke lastnosti tal je Go-horizontov v tleh lahko vec (Go1, Go2 …). Pod Go-horizontom oziroma horizonti je obmocje trajnega nivoja podzemne vode (siva barva, redukcijski glejni horizont Gr). Ce je obcasni ali stalni nivo podzemne vode blizu površine tal, je takšno zemljišce težje obdelovati oziroma je optimalno obdobje obdelave tal precej krajše v primerjavi s tlemi, ki so dobro prepustna (avtomorfna tla) (Prus in sod., 2015). Visoka talna voda tudi ovira razrast korenin. Zato je v merilih za bonitiranje tal globina glejnih horizontov najpomembnejše merilo za razvrstitev glejnih tal v razvojno stopnjo (Pravilnik …, 2008). Glede na sestavo kartografske enote PKE-1186 smo pri izracunu izhodišcne bonitete upoštevali obe možnosti globine Go-horizonta. Preostale lastnosti tal smo povzeli iz talnega profila št. 1024, ki je bil izkopan in opisan na obmocju talne kartografske enote PKE-1186 (MGKP, 2020; TIS/ICPVO, 2020). Tla v navedenem profilu imajo meljasto glinasto ilovnato (MGI) teksturo, ki smo jo privzeli za vse obravnavane parcele, saj so vse del iste pedokar­tografske enote (slika 1). Za vse parcele smo privzeli tudi enako geološko skupino maticne podlage in enake tocke reliefa (R = 10), saj je celotno obmocje ravninsko. Tocke klime (K = 8) smo dolocili na podlagi meril za klimo v Prilogi 1 k Pravilniku o dolocanju in vodenju bonitete zemljišc (Pravilnik …, 2008). Obravnavane parcele so sklenjene, kar pomeni, da celotno obmocje lahko obravnavo kot zaokroženo kmetijsko obmocje (kompleks). Zato smo v izracunu izhodišcnega EKZ ne glede na obliko in velikost parcele privzeli faktor oblike 1 (preglednica 3). Pri izracunu bonitete za nadvišana zemljišca smo upoštevali enake tocke klime (K = 8) in reliefa (R = 10) kot pri izhodišcnih tleh. Predpostavili smo, da so nadvišana zemljišca na istem ob-mocju in da se pri izvedbi nadvišanja rodovitna zemljina enakomerno nasuje in s tem zagotoviti raven relief za vse izbrane parcele. Kljucne vhodne parametre in izracun bonitete ter EKZ prikazujemo v preglednici 4. Izhodišcna tla so glede na podatke iz pedološkega profila PP-1024 evtricna in ne vsebujejo grobih del­cev skeleta. Edini spremenljivi parameter obstojecih tal je globina Go-horizonta, ki pogojuje razvojno stopnjo tal. Evtricen hipoglej razvrstimo v razvojno stopnjo 6, ce se Go-horizont pojavi že v globini 20–35 centimetrov; oziroma v razvojno stopnjo 5, ce je Go-horizont v globini 35–50 centimetrov (tocka 10 v Prilogi 1 k Pravilniku o dolocanju in vodenju bonitete zemljišc, 2008). Izhodišcna boniteta je 51 BT za mocan hipoglej (bonitetnih tock) oziroma 57 BT za srednje mocan hipoglej (preglednica 4). Z nadvišanjem povecamo skupno debelino tal in Go-horizont »oddaljimo« od površine tal. To pomeni, da izboljšamo pedološke lastnosti in povecamo pridelovalni potencial na isti površini, kar izrazimo z EKZ. Za nadvišanje bomo uporabili rodovitno humozno zemljino iz zgornjih horizontov obrecnih tal z ugodnejšo teksturo (ilovica (I) do meljasta ilovica (MI)), kot je tekstura izhodišcnih tal, zaradi cesar se tudi izboljšajo tocke tal in posledicno boniteta zemljišca. Za kvantitativen izracun povecanja prideloval­nega potenciala hidromorfnih tal smo predpostavili nadvišanje za 25 oziroma 50 centimetrov (slika 2). Nadvišanje hipoglejnih tal s 25 centimetri rodovitne zemlje pomeni povecanje bonitete z 51 BT na 67 BT. Povecanje bonitete je posledica povecanja tock tal na racun razvrstitve hipoglejnih tal v tretjo razvojno stopnjo, saj zaradi dodatnih 25 centimetrov nove zemljine na površini Go-horizont preide v globino 50–70 centimetrov (slika 2, preglednica 4). Boniteta je še nekoliko vecja (73 BT), ce upoštevamo tudi ugodnejšo MI-teksturo zemljine za nadvišanje (preglednici 1 in 4). Dodatnih 25 centimetrov rodovitne zemljine lahko pomeni tudi drugacno razvrstitev tal. Zaradi spre­menjene zgradbe jih lahko vrednotimo oziroma bonitiramo kot evtricna rjava tla. V tocki 5 Priloge 1 Marko Zupan | METODA ZA VREDNOTENJE OMILITVENIH UKREPOV OB IZGUBI KMETIJSKIH ZEMLJIŠC NA PODLAGI PODATKOV ZEMLJIŠKEGA KATASTRA | METHOD FOR THE EVALUATION OF MITIGATION MEASURES FOR SOIL LOSS COMPENSATION BASED ON CADASTRAL DATA | 15-32 | (Pravilnik …, 2008) je merilo za evtricna rjava tla Go-horizont na globini 70–100 centimetrov, kar bi bilo mogoce, ce bi bil Go-horizont v obstojecih tleh na globini 50 centimetrov. To pomeni razvojno stopnjo 2 in boniteto 71 BT za tla s pretežno MGI-teksturo, oziroma 73 BT za tla z MI-teksturo. Lahko povzamemo, da ne glede na to, ali je v obstojecih tleh Go-horizont oddaljen manj ali vec kot 35 centi­metrov od površine, nadvišanje tal s plodno zemljino MI-teksture v debelini 25 centimetrov pomeni za 20 BT boljšo boniteto zemljišca (preglednica 4). Nadvišanje z rodovitno zemljino v debelini 50 centimetrov pomeni, da je Go-horizont lahko tudi globje od 100 centimetrov. Takšna tla lahko obravnavamo kot tla avtomorfnega oddelka, zelo globoko oglejena. Zaradi velike skupne globine in dobrih fizikalno-kemijskih lastnosti zemljine za nadvišanje jih lahko razvrstimo v razvojno stopnjo 1, kar pomeni najvec tock tal pri dani geološki podlagi in teksturi. Za meljasto ilovnato (MI) teksturo to pomeni 82 BT. Povprecna boniteta za 12 izbranih parcel je 44,6 BT in je manjša od najmanjše bonitete talne sistematske enote, ki je v kartografski enoti PKE-1186, saj je boniteta za srednje mocan hipoglej v 6. razvojni stopnji 51 BT. To nakazuje, da je bila pretvorba iz katastrske klasifikacije zemljišc v boniteto na tem obmocju zelo stroga. Nasprotno je nova kategorija za vrednotenje pridelovalnega potenciala zemljišc, tako imenovano obmocje enake bonitete (OEB) oziroma njen graficni prikaz (GPOEB), bližje izhodišcni boniteti za izbranih 12 parcel, saj je vecina parcel v OEB z vrednostjo 55 BT, tehtano povprecje pa je 55,8 BT (slika 1, preglednici 3 in 4). Graficni prikaz obmocij enake bonitete (GPOEB) je GURS uvedla januarja 2019 z namenom posodobitve podatka o boniteti zemljišc iz vidika vseh treh glavnih vhodnih podatkov za izracun bonitete: lastnosti tal, znacilnosti reliefa in klime. Izkazalo se je, da so (bile) parcelne meje vecinoma administrativno dolo-cene in ne odražajo homogenosti talnih, reliefnih in klimatskih lastnosti, ki so znacilne za širše obmocje (Kralj, 2018). Izboljšava je bila narejena z modeliranjem prostorskih podatkov in najvecji napredek je bil omogocen na podlagi boljših podatkov reliefa zaradi laserskega skeniranja površja Slovenije (LIDAR), v model je bilo vkljuceno tudi digitalno talno število (DTS), na novo so bile vrednotene tocke klime (Kralj, 2018). Ker GPOEB ne vkljucuje posebnih vplivov, so mogoca odstopanja vrednosti BT v GPOEB od realnega stanja, pri cemer je boniteta v GPOEB obicajno vecja od realne bonitete. Pri vrednotenju ucinka izboljšanja lastnosti tal zaradi nadvišanja z izracunom nove bonitete se postavlja vprašanje izhodišcnega stanja. Najbolj realno bi bilo, da bi predvideno obmocje pred nadvišanjem pedolo­ško pregledali (sonde, razkopi, profili), po potrebi odvzeli vzorce tal in kvantitativno dolocili teksturo tal, delež organske snovi ter izmerili pH, s cimer bi pridobili kvantitativne realne podatke za izracun dejanske bonitete. Povecanje pridelovalnega potenciala smo v tem primeru izrazili s faktorjem povecanja bonitete glede na izhodišcno tehtano boniteto parcel (44,5 BT) in povprecno bonitetno glede na lego 12 parcel v GPOEB (55,8 BT). Pri manjši izhodišcni boniteti nadvišanje za 25 centimetrov pomeni 51–60 % boljšo boniteto zaradi odmika Go-horizonta vec kot 50 centimetrov pod površje; ce upoštevamo tudi ugodnejšo MI-teksturo nasute plodne zemlje, pa celo 64–73 % (preglednica 4). Ucinek enakega nadvišanja je manjši, ce za izhodišce vzamemo povprecje bonitete 12 parcel glede na GPOEB in znaša 20–27 % zaradi povecanja globine tal, oziroma 31–38 % ob upoštevanju izboljšanja teksture tal. Nadvišanje za 50 centimetrov pomeni 73 % ali 38 % vecjo boniteto, ker je Go-horizont 100 centimetrov pod površino, oziroma za 84 % ali 47 %, ce upoštevamo ugodnejšo MI-teksturo, ki jo ima dodana rodovitna zemljina glede na izhodišcno MGI-teksturo, ki pri nadvišanju preide v globino 50 centimetrov (preglednica 4, slika 2). Marko Zupan | METODA ZA VREDNOTENJE OMILITVENIH UKREPOV OB IZGUBI KMETIJSKIH ZEMLJIŠC NA PODLAGI PODATKOV ZEMLJIŠKEGA KATASTRA | METHOD FOR THE EVALUATION OF MITIGATION MEASURES FOR SOIL LOSS COMPENSATION BASED ON CADASTRAL DATA | 15-32 | Preglednica 4: Sprememba parametrov za izracun bonitete, boniteta in EKZ za hidromorfna tla pri nadvišanju z rodovitno zemljino iz zgornjih horizontov obrecnih tal IZHODIŠCNO STANJE NADVIŠANJE 25 CM NADVIŠANJE 50 CM Talna sistematska enota (PSE) srednje srednje mocan** mocan zmerno mocan globoko oglejena zelo globoko oglejena Globina Go (kriterij) 20–35 cm** 35–50 cm 50–70 cm 70–100 cm >100 cm Razvojna stopnja 6 5 3 2 1 Tekstura MGI MGI MGI MI MGI MI MGI MI Tocke TLA 32 41 56 66 64 75 74 84 BONITETA TAL*** 51 57 67 73 71 77 77 82 Faktor povecanja bonitete – 1,12 1,31 1,43 1,39 1,51 1,51 1,61 Boniteta in EKZ za 12 izbranih parcel Skupna Povprecna površina (ha) boniteta Razpon GPOEB GPOEB EKZ-12 bonitete povprecje razpon EKZ-12**** hidromorfnih tal 67,82 44,5 40–47 55,8 55–57 – 3015 Faktor povecanja bonitete glede na 1,15 1,28 1,51–1,64 1,60–1,73 1,73 1,84 povprecno boniteto EKZ nadvišanje (3015) 3455 3862 4539–4946 4810–5217 5217 5556 Navidezno vecja površina (ha) 77,73 86,87 102,1–111,3 108,2–117,4 117,4 125,0 Navidezna razlika v površini (ha) 9,91 19,05 34,29–43,44 40,39–49,53 49,53 57,15 Faktor povecanja bonitete glede na 0,91 1,02 1,20–1,31 1,27–1,38 1,38 1,47 povprecje GPOEB EKZ nadvišanje (3784) 3458 3865 4544–4950 4815–5222 5222 5556 Navidezno vecja površina (ha) 61,99 69,28 81,43–88,73 86,29–93,59 93,59 99,66 * Lastnosti obstojecih tal so povzete iz pedološkega profila št. 1024, lastnosti tal za nadvišanje iz profilov št. 2148 in 421 (podatki dostopni prek TIS/ICPVO). ** Upoštevamo globino pojava prvih marmoracij v A2-horizontu. *** Maticna podlaga, relief in klima se z nadvišanjem ne spremenijo, zato je povsod privzeta geološka skupina C, 10 tock za relief in 8 tock za klimo. **** Parcele v kompleksu zemljišc. Za 12 izbranih parcel, ki so dejansko sklenjene in jih obravnavamo kot kompleks kmetijskih zemljišc (slika 1), smo izracunali ekvivalent kmetijskih zemljišc (EKZ). Upoštevali smo dejansko boniteto in površino vsake posamezne parcele, faktor oblike je bil zaradi strnjenosti parcel povsod 1 (preglednica 3). Marko Zupan | METODA ZA VREDNOTENJE OMILITVENIH UKREPOV OB IZGUBI KMETIJSKIH ZEMLJIŠC NA PODLAGI PODATKOV ZEMLJIŠKEGA KATASTRA | METHOD FOR THE EVALUATION OF MITIGATION MEASURES FOR SOIL LOSS COMPENSATION BASED ON CADASTRAL DATA | 15-32 | Skupna površina izbranih zemljišc je 67,8164 ha (67,82 ha), povprecna tehtana boniteta je 44,46 BT (44,5 BT) in izracunani EKZ znaša 3015. Ce izhodišcni EKZ pomnožimo s faktorjem povecanja bonitete za nadvišana tla, se ustrezno poveca tudi EKZ. EKZ je produkt površine, bonitete ter faktorja velikosti in oblike parcel, zato iz EKZ lahko izrazimo povecanje pridelovalnega potenciala s povecanjem navidezne površine izboljšanih tal. Ce je faktor velikosti in oblike parcele enak 1, lahko navidezno vecjo površino zemljišca izracunamo neposredno s faktorjem povecanja bonitete. Ce upoštevamo izhodišcno boniteto 44,5 BT (povprecje bonitete parcel), bi z nadvišanjem 67,82 ha zemljišc (srednje mocan hipoglej) za 25 centimetrov, navidezno povecali površino za 34,29–49,53 ha na racun vecjega pridelovalnega potenciala, oziroma za 49,53–57,15 ha pri nadvišanju za 50 centimetrov. Ce je izhodišce povprecna boniteta glede na lego 12 parcel v GPOEB (55,8 BT), je ucinek navideznega povecanja površine zemljišc manjši in znaša 13,61–25,77 ha pri nadvišanju za 25 centimetrov, oziroma 25,77–31,84 ha pri nadvišanju za 50 centimetrov (preglednica 4). 3.2 Izboljšanje posameznih manjših parcel avtomorfnih tal Izbrane parcele avtomorfnih tal so glede na digitalno pedološko karto Slovenije 1 : 25 000 v kartograf-ski enoti PKE-66: Evtricna rjava tla na ledenodobnih prodnatih in pešcenih nasutinah rek (MKGP, 2020; TIS/ICPVO, 2020) (slika 3). V prostoru, ki ga navedena kartografska enota zajema, lahko naletimo na vec razlicic evtricnih rjavih tal (plitva, srednje globoka, globoka), ki lahko vsebujejo manjši ali vecji delež proda oziroma grobih delcev skeleta, vecjih od 2 milimetrov. Evtricna rjava tla, ki so globoka in ne vsebujejo skeleta, so tla z najboljšim pridelovalnim potencialom v Sloveniji. Vendar lahko plitve in zelo skelete razlicice, ki se pogosto pojavljajo na aluvialnih nasutinah sloven-skih rek, pomenijo omejitveni dejavnik kmetijske pridelave zaradi majhne kapacitete zadrževanja vode in hranil, kar ob segrevanju ozracja in vse ekstremnejših podnebnih razmerah lahko prinese omejitev zmožnosti za zagotavljanje ekosistemskih storitev. Zato smo kljub boljši izhodišcni boniteti v primerjavi s hidromorfnimi tlemi predvideli nadvišanje za 25 in 50 centimetrov ter preverili ucinek nasutja rodovitne zemljine iz zgornjih horizontov obrecnih tal na lastnosti in kakovost tal, izraženo z bonitetno oceno. Izboljšanje plitvih in skeletnih tal z nadvišanjem je smiselno, saj bi z dodatnim slojem tal na površini povecali skupno globino tal, povecala bi se kapaciteta za zadrževanje vode in rastlinskih hranil. Tla posledicno uvrstimo v ugodnejšo razvojno stopnjo, zaradi cesar se povecajo tocke tal in skupna boniteta nadvišanih zemljišc. Talne lastnosti za izracun bonitete smo povzeli iz pedoloških profilov št. 134 in 201 (MKGP/GERK) in lokacij ROTS št. 14143, 14305 in 14307 (Raziskave onesnaženosti tal Slovenije). Na podlagi opisov in laboratorijskih analiz tal v navedenih pedoloških profilih in lokacijah ROTS smo opre­delili naslednje zaporedje horizontov: A1 ali Ap, A2 ali AB, Bv, BvC, C. Tla so strukturna, dobro drobljiva, srednje do dobro humozna, ilovnate (I) do meljasto ilovnate (MI) teksture, nevtralne do zmerno bazicne reakcije. Ker smo ucinek nadvišanja izvedli z rodovitno zemljino zgornjih horizon-tov obrecnih tal z MI-teksturo, smo za vse tri razlicice evtricnih rjavih tal uporabili MI-teksturo. Razlicen je bil le delež skeleta, v plitvih tleh 15 % v in pod A1-horizontom, v srednje globokih 15 % pod Ap-horizontom, globoka evtricna rjava tla so bila že v izhodišcu brez skeleta v prvih dveh horizontih (preglednica 5, slika 4). Marko Zupan | METODA ZA VREDNOTENJE OMILITVENIH UKREPOV OB IZGUBI KMETIJSKIH ZEMLJIŠC NA PODLAGI PODATKOV ZEMLJIŠKEGA KATASTRA | METHOD FOR THE EVALUATION OF MITIGATION MEASURES FOR SOIL LOSS COMPENSATION BASED ON CADASTRAL DATA | 15-32 | V preglednici 5 podajamo preostale podatke, potrebne za izracun bonitete (Pravilnik …, 2008) za tri možne izhodišcne oblike evtricnih rjavih tal in oblike po nadvišanju za 25 in 50 centimetrov. Navedeno je merilo glede skupne globine tal, na podlagi katerega smo plitva tla uvrstili v 3. razvojno stopnjo, srednje globoka v 2., globoka pa v 1. razvojno stopnjo, ter delež skeleta, ki bo pri nadvišanih tleh drugacen, saj zemljina za nadvišanje nima skeleta. Tako kot hidromorfna tla so tudi parcele avtomorfnih tal v isti makroregiji, na primerljivi nadmorski višini, zato smo klimo opredelili z 8 tockami. Relief je raven in enakomeren, pri vseh izbranih parcelah smo upoštevali 10 tock pred nadvišanjem in po njem. Izracun bonitete za izhodišcna tla je 69 BT za plitva skeletna tla, 77 BT za srednje globoka skeletna tla in 84 BT za globoka evtricna rjava tla (preglednica 5). Boniteta je vecja kot pri hipoglejnih tleh in tudi razpon med razlicicami evtricnih rjavih tal (15 BT) je vecji kot razlika v bonitetnih tockah (BT) dveh razlicic hipogljenih izhodišcnih tal (preglednica 4). Nadvišanje evtricnih rjavih tal s 25 centimetri rodovitne zemljine pomeni povecanje skupne globine tal (Pravilnik …, 2008; slika 4, preglednica 5). Glede na povecano globino smo tla razvrstili v nove razvojne stopnje, zaradi cesar je boniteta nadvišanih tal vecja od bonitete izhodišcnih tal: 8 BT pri plitvih tleh, 7 BT pri srednje globokih in le eno BT pri globokih tleh. Razlog, zakaj se sprememba bonitete pri enakem nadvišanju za 25 centimetrov odrazi tako razlicno, je, da izhodišcna plitva in srednje globoka tla vsebujejo tudi skelet, ki pri nadvišanju preide v drugi oziroma tretji horizont, saj ima nasuta zemljina vse lastnosti novega neskeletnega A-horizonta (slika 4). Ce izhodišcna tla ne bi vsebovala 15 % skeleta, ne bi upoštevali korekcije tock tal (preglednica 5) in razlika v boniteti zaradi nadvišanja s 25 centimetri zemljine bi bila nekoliko manjša; le 3 BT za plitva tla in 5 BT za srednje globoka tla. Z nadvišanjem za 50 centimetrov zaradi povecanja skupne globine tal in globine humoznega horizonta na površini se boniteta izhodišcnih tal izboljša za skupno 15 BT oziroma za 10 BT, ce plitva evtricna rjava tla ne vsebujejo 15 % skeleta. Ucinek nadvišanja za 50 centimetrov za srednje globoka tla je 8 BT oziroma le 6 BT ce izhodišcna tla ne bi vsebovala skeleta. Ucinek nadvišanja globokih neskeletnih evtricnih rjavih tal je zanemarljiv, le 2 BT. S kvantitativnim izracunom bonitete smo potrdili, da je izboljšanje tal z nadvišanjem smiselno le za pli­tve in delno srednje globoke oblike evtricnih rjavih tal in da ima nadvišanje z neskeletno zemljino vecji ucinek, ce so izhodišcna tla skeletna oziroma vsebujejo srednje debel prod (preglednica 5). Znacilnost slovenske krajine na pedosekvenci »prod in pesek« so majhne, praviloma ozke parcele in velika lastniška razdrobljenost (Stritar, 1990). Takšne so tudi izbrane parcele, ki smo jih uporabili v simulaciji nadvišanja (slika 3, preglednica 3). Parcele so majhne in niso sklenjene; razdrobljene parcele kljub izboljšanju lastnosti tal ne morejo ustrezno nadomestiti vecjih kompleksov zemljišc. Zato smo v formulo za izracun ekvivalenta kmetijskih zemljišc (EKZ) vkljucili faktor velikosti in oblike parcele (1). Faktor je manjši ali enak 1 in pada z majhnostjo parcele in neugodno obliko za uporabo kmetijske mehanizacije (preglednica 2). EKZ je produkt bonitete, površine (ha) ter faktorja velikosti in oblike parcele in bo manjši za razdrobljene in majhne parcele v primerjavi s kompleksom kmetijskih zemljišc. V tem prispevku smo za primerjavo simulirali tudi izracun EKZ za 12 parcel s faktorjem 1, kot da bi bila izvedena komasacija oziroma zložba zemljišc (preglednica 3). Marko Zupan | METODA ZA VREDNOTENJE OMILITVENIH UKREPOV OB IZGUBI KMETIJSKIH ZEMLJIŠC NA PODLAGI PODATKOV ZEMLJIŠKEGA KATASTRA | METHOD FOR THE EVALUATION OF MITIGATION MEASURES FOR SOIL LOSS COMPENSATION BASED ON CADASTRAL DATA | 15-32 | Preglednica 5: Sprememba parametrov za izracun bonitete, boniteta in EKZ za avtomorfna tla pri nadvišanju z rodovitno zemljino iz zgornjih horizontov obrecnih tal IZHODIŠCNO STANJE* (evtricna rjava tla, tipicna) NADVIŠANJE 25 CM NADVIŠANJE 50 CM Globina v cm 35–50 50–70 70–90 (kriterij) 55–70 70–90 90–110 70–90 90–110 110–150 Razvojna stopnja 3 2 1 2 1 1 1 1 1 15 % v in 15 % pod 0 % v Ap Skelet pod A1 Ap in A2 15 % pod 0 % 0 % Ap 0 % 0 % 0 % Odbitne tocke 9 3 0 zaradi skeleta 3 0 0 0 0 0 Tocke TLA 60 75 88 75 88 90 88 90 92 BONITETA TAL** 69 77 84 77 84 85 84 85 86 Faktor povecanja – 1,12 1,22 bonitete 1,12 1,22 1,23 1,22 1,23 1,25 Skupna Povprecna Boniteta in EKZ za 12 izbranih površina boniteta parcel avtomorfnih tal (ha) Razpon GPOEB GPOEB bonitete povprecjerazpon EKZ-12 EKZ-12**** 1,928 54,5 19–75 83 83–83 78 105 Faktor povecanja bonitete glede na 1,27 1,41 1,54 1,41 1,54 1,56 1,54 1,56 1,58 povprecno boniteto EKZ nadvišanje 99 110 120 (78) 110 120 122 120 122 123 Navidezno vecja 1,81 2,02 2,21 površina (ha) 2,02 2,21 2,23 2,21 2,23 2,26 Navidezna razlika –0,12 0,09 0,28 v površini (ha) 0,09 0,28 0,30 0,28 0,30 0,33 EKZ nadvišanje 133 148 162 (105) komasacija 148 162 164 162 164 166 Navidezno vecja 2,44 2,72 2,97 površina (ha) 2,72 2,97 3,00 2,97 3,00 3,04 Navidezna razlika 0,51 0,79 1,04 v površini (ha) 0,79 1,04 1,08 1,04 1,08 1,11 Faktor povecanja bonitete glede na 0,83 0,93 1,01 0,93 1,01 1,02 1,01 1,02 1,04 povprecje GPOEB EKZ nadvišanje 133 148 162 (160) komasacija 148 162 164 162 164 166 Navidezno vecja 1,60 1,79 1,95 površina (ha) 1,79 1,95 1,97 1,95 1,97 2,00 Navidezna razlika –0,33 –0,14 0,02 v površini (ha) –0,14 0,02 0,05 0,02 0,05 0,07 * Lastnosti obstojecih tal so povzete iz pedoloških profilov št. 134 in 201 ter ROTS-tock 14143, 14305 in 14307 za nadvišanje iz profilov št. 2148 in 421 (podatki dostopni prek TIS/ICPVO). ** Maticna podlaga relief in klima se z nadvišanjem ne spremenita, zato je povsod privzeta geološka skupina B, 10 tock za relief in 8 tock za klimo; tekstura obstojecih tal je I–MI, zemljina za nadvišanje ima teksturo MI, zato smo v izracunu bonitete povsod uporabili MI-teksturo. *** Iz podatkov GURS za izbranih 12 parcel (preglednica 3). **** Parcele v kompleksu zemljišc (komasacija). Marko Zupan | METODA ZA VREDNOTENJE OMILITVENIH UKREPOV OB IZGUBI KMETIJSKIH ZEMLJIŠC NA PODLAGI PODATKOV ZEMLJIŠKEGA KATASTRA | METHOD FOR THE EVALUATION OF MITIGATION MEASURES FOR SOIL LOSS COMPENSATION BASED ON CADASTRAL DATA | 15-32 | Za 12 izbranih parcel smo izracunali dejanski EKZ tako, da smo upoštevali boniteto vsake posamezne parcele in njeno površino ter faktor velikosti in oblike, ki smo ga dolocili glede na merila v preglednici 2. Skupna površina izbranih zemljišc z avtomorfnimi tlemi je precej manjša od primera 12 parcel s hi-dromorfnimi tlemi in znaša 1,928 ha, povprecna tehtana boniteta je 54,5 BT in skupni EKZ 78. Ce bi imeli na voljo enako površino zemljišc z enako povprecno boniteto v kompleksu, bi bila vrednost EKZ 105, kar pomeni 34,6 % vec. Ukrep nadvišanja posameznih majhnih parcel v praksi ni smiseln, saj razlika v višini za 25 ali celo 50 centimetrov povzroci drugacen režim infiltracije padavinske vode, lahko tudi erozijo in posledicno pos­labšanje lastnosti tal. Zato je ukrep nadvišanja smiseln le za velike zemljiške parcele oziroma komplekse ali pa je treba obmocje predhodno urediti s komasacijo. Ucinek nadvišanja evtricnih rjavih tal, izražen z navidezno povecano površino, je prav tako odvisen od izhodišcne bonitete zemljišc. Razpon bonitete uporabljenih 12 parcel je velik, od 19 do 75 BT, tehtano povprecje je 54,5 BT. Graficni prikaz obmocij enake bonite je za vse izbrane parcele zelo velik in znaša 83 BT. To nakazuje, da glede na rezultate modela GPOEB na obmocju prevladujejo globoka in neskeletna evtricna rjava tla. Ce upoštevamo izhodišcno boniteto 54,5 BT (povprecje bonitete parcel), bi z nadvišanjem 1,928 ha zemljišc za 25 centimetrov navidezno povecali površino do 0,30 ha na racun vecjega pridelovalnega potenciala, oziroma za 0,33 ha pri nadvišanju za 50 centimetrov. Ucinek je precej vecji, ce bi opravili tudi komasacijo zemljišc, saj bi se zemljišce navidezno povecalo za 0,51–1,08 ha pri 25 centimetrih nadvišnja ali 1,04–1,11 ha pri 50 centimetrih nadvišanja. Ce je izhodišce povprecna boniteta glede na lego 12 parcel v GPOEB (83 BT), je ucinek navideznega povecanja površine komasiranih zemljišc le do 0,05 ha pri nadvišanju za 25 centimetrov, oziroma 0,02–0,07 ha pri nadvišanju za 50 centimetrov (preglednica 5). 3.3 Omejitve pri uporabi metode EKZ za vrednotenje omilitvenih ukrepov ob izgubi kmetijskih zemljišc Pri odstranjevanju razlicnih slojev tal, premešcanju rodovitne zemljine in njenem nanosu na zemljišca je treba uporabiti težko mehanizacijo, zato nacin izvedbe zemeljskih del mocno vpliva na koncno kakovost tal. V postopku odstranjevanja, prevoza in navažanja zemljine lahko povsem unicimo fizikalne lastnosti tal, ce dela izvajamo, ko so tla še posebej ranljiva, to je v mokrem stanju. Smiselnost nadvišanja je pogojena z boniteto zemljišc, ki jih želimo izboljšati. Za zemljišca z zmerno boniteto je potrebna strokovna presoja, saj obstaja tveganje, da bi s slabo izvedbo zemeljskih del ogrozili obstojec pridelovalni potencial. Med zemljišca z zmerno boniteto uvršcamo zemljišca med 35 BT (meja za dolocitev trajno varovanih kmetijskih zemljišc) in 50 BT (Grcman in sod., 2017; Pravilnik, …, 2017). Vsako nadvišanje je treba strokovno utemeljiti in oceniti racionalnost tudi glede na lego slabih zemljišc in oddaljenost od izvora rodovitne zemljine. Zemljišca z naklonom (nevarnost erozijskih procesov) in prevec oddaljena zemljišca (ekonomski in okoljski vzroki) niso primerna. Ceprav pristop EKZ (nadomešcanje kmetijskih zemljišc s poudarkom na izboljšanju kakovosti tal in zaokroženosti zemljiških parcel) omogoca, da se odstranjeni rodovitni del tal uporabi za izboljšanje slabših Marko Zupan | METODA ZA VREDNOTENJE OMILITVENIH UKREPOV OB IZGUBI KMETIJSKIH ZEMLJIŠC NA PODLAGI PODATKOV ZEMLJIŠKEGA KATASTRA | METHOD FOR THE EVALUATION OF MITIGATION MEASURES FOR SOIL LOSS COMPENSATION BASED ON CADASTRAL DATA | 15-32 | kmetijskih zemljišc, svetujemo, da se najprej preverijo drugi nacini nadomešcanja, predvsem rekultivacija zarašcajocih gozdnih zemljišc in degradiranih površin (onesnažena zemljišca, opušceni rudarski prostori in obmocja izkorišcanja mineralnih surovin ter druga degradirana obmocja). Tudi v tem primeru je treba preveriti, kakšne so možnosti za rekultivacijo in ali so v ustreznem obsegu in imajo ustrezne naravne danosti (ugodna topografija zemljišc, oblika parcel, strnjenost). Metoda EKZ je uporabna za primerjavo ucinkov rekultivacije degradiranih površin, pri cemer bi bilo treba kakovost tal po nekaj letih preveriti s kontrolo njihove bonitete. Rekultivacijo degradiranih obmocij v ospredje postavlja tudi sprejeta tematska strategija za tla v Evropski uniji (EUR LEX, 2021). Treba bi bilo vzpostaviti sistematsko evidenco vseh potencialnih zemljišc za izboljšanje, predvsem tistih, ki so v upravljanju Sklada kmetijskih zemljišc in gozdov RS oziroma v lasti lokalnih skupnosti in jih lahko uporabimo za vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišc z uporabo rodovitnega dela tal iz obmocja gradbenega posega. 4 SKLEP Predstavljeni primeri izracuna EKZ jasno kažejo, da je nadvišanje lahko primeren ukrep pri blaženju ucinkov pozidave na izgubo pridelovalnega potenciala kmetijskih zemljišc, vendar ne enako za vse vrste tal. Ucinek je vecji, ce izboljšujemo hidromorfna tla (glejna tla), kot pri izboljševanju avtomorfnih tal (evtricna rjava tla). Maksimalni ucinek smo dosegli pri nadvišanju mocnega hipogleja, in sicer za 22–26 bonitetnih tock pri 25 centimetrih nadvišanja in 26–31 bonitetnih tock pri 50 centimetrih nadvišanja z zemljino ugodne teksture. Izboljševanje globokih evtricnih rjavih tal ni smiselno, saj je ucinek zanemarljiv, le 1 do 2 bonitetni tocki. Plitva skeletna evtricna rjava tla smo lahko izboljšali za najvec 8 bonitetnih tock pri 25 centimetrih nadvišanja oziroma 15 bonitetnih tock pri 50 centimetrih nadvišanja. Na ucinek nadvišanja vplivata tudi oblika in razdrobljenost parcel. Nadvišanje je smiselno za strnjene komplekse kmetijskih zemljišc, medtem ko pri majhnih in razdrobljenih parcelah nima ucinka in je lahko celo nevarno, saj lahko dvig površine povzroci slabšo infiltracijo in erozijske procese ter posledicno izgubo rodovitne zemljine in nevarnost evtrofikacije vodotokov. Presoje vplivov na okolje, ki predvidevajo omilitvene ukrepe na nacin izboljšanja pridelovalnega poten­ciala obstojecih kmetijskih zemljišc, bi morale temeljiti na natancnih študijah, ki bi vkljucevale terenske oglede s sondiranjem in popisom tal, analize kemijskih in fizikalnih parametrov tal ter realne izracune izhodišcne bonitete in bonitete po izvedenem nadvišanju. Smiselnost nadvišanja kmetijskih zemljišc zmerne ali boljše kakovosti je vprašljiva, saj ukrep ob slabši izvedbi lahko ogrozi zadovoljiv oziroma dober osnovni pridelovalni potencial zemljišca. S ciljem, da se rodovitni del tal vseeno uporabi v kmetijstvu, je treba stremeti k vzpostavitvi nadomestnih zemljišc na dostopnih zemljišcih nekmetijske rabe ali na zarašcenih površinah ustreznega obsega in lastnosti. Metoda izracuna ekvivalenta kmetijskih zemljišc (EKZ), kot produkta bonitete zemljišca, njene površine ter faktorja oblike in velikosti parcele, se je izkazala za ustrezen pristop pri vrednotenju ucinkov nadvišanja. Marko Zupan | METODA ZA VREDNOTENJE OMILITVENIH UKREPOV OB IZGUBI KMETIJSKIH ZEMLJIŠC NA PODLAGI PODATKOV ZEMLJIŠKEGA KATASTRA | METHOD FOR THE EVALUATION OF MITIGATION MEASURES FOR SOIL LOSS COMPENSATION BASED ON CADASTRAL DATA | 15-32 | Literatura in viri: Brankovic, S., Parezanovic, L., Simovic, D. (2015). Land consolidation appraisal of agricultural land in the GIS environment. Geodetski vestnik, 59 (2), 320–334. DOI: https://doi.org/10.15292/geodetski­vestnik.2015.02.320-334 Drobne, S., Žaucer, T., Foški, M., Zavodnik Lamovšek, A. (2014). Strnjenost pozidanih površin kot merilo za dolocanje obmocij mestnih naselij. Geodetski vestnik, 58 (1), 69–102. DOI: https://doi.org/10.15292/geodetski­vestnik.2014.01.069-102 EUR LEX (2021). EU Soil Strategy for 2030 Reaping the benefits of healthy soils for people, food, nature and climate. COM/2021/699 final. https://eur-lex.europa. eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX%3A52021DC0699 Foški, M., Zavodnik Lamovšek, A. (2019). Monitoring land-use change using selected indices. Acta geographica Slovenica, 59 (2). DOI: https://doi.org/10.3986/ AGS.5276 Glavan, M., Malek, A., Pintar, M., Grcman, H. (2017). Prostorska analiza kmetijskih zemljišc v zarašcanju v Sloveniji. Acta agriculturae Slovenica, 109 (2), 261–279. DOI: https://doi.org/10.14720/aas.2017.109.2.10 Glavan, M., Cvejic, R., Zupanc, V., Knapic, M., Pintar, M. (2020). Agricultural production and flood control dry detention reservoirs: Example from Lower Savinja Valley, Slovenia, Environmental Science & Policy, 114, 394–402. DOI: https://doi. org/10.1016/j.envsci.2020.09.012 Grcman, H., Vozel, S., Zupanc, V. (2017). Lastnosti tal pri bonitiranju kmetijskih zemljišc. Geodetski vestnik, 61 (1), 13–22. DOI: 10.15292//geodetski­vestnik.2017.01.13-22 Grcman, H., Zupanc, V. (2018). Compensation for soil degradation after easement of agricultural land for a fixed period. Geodetski vestnik, 62 (2), 235–248. DOI: https://doi.org/10.15292/geodetski-vestnik.2018.02.235-248 Hendricks, A., Lisec, A. (2014). Komasacije pri velikih infrastrukturnih projektih v Nemciji. Geodetski vestnik, 58 (1), 46–68. DOI: https://doi.org/10.15292/ geodetski-vestnik.2014.01.046-068 Hladnik, D. (2005). Spatial structure of disturbed landscapes in Slovenia. Ecological Engineering, 24 (1–2), 17–27. DOI: https://doi.org/10.1016/j. ecoleng.2004.12.004 Keys to soil taxonomy (2014). Washington, United States Department of Agriculture, Natural Resources Conservation Service, 360 str. Košir, J. (2008). Boniteta zemljišc – nova evidenca v zemljiškem katastru. Geodetski vestnik, 52(2), 374–375. Kralj, T. (2008). Primerjava sistemov za razvršcanje tal na izbranih tleh v Sloveniji. Doktorsko delo. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, 151 str. Kralj, T. (2018). Ureditev podatkov o obmocjih enakih bonitet (Sinergise d.o.o. in AGRARIUS Tomaž Kralj s.p.). Geodetska uprava RS, 9 str. Lisec, A., Primožic, T., Ferlan, M., Šumrada, R., Drobne, S. (2014). Land owners’ perception of land consolidation and their satisfaction with the results – Slovenian experiences. Land Use Policy, 38, 550–563. DOI. https://doi. org/10.1016/j.landusepol.2014.01.003 Malucelli, F., Certini, G., Scalenghe, R. (2014). Soil is brown gold in the Emilia-Romagna region, Italy. Land Use Policy, 39, 350–357. DOI: https://doi.org/10.1016/j. landusepol.2014.01.019 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (2020). Javni pregledovalnik graficnih podatkov MKGP-RKG, https://rkg.gov.si/vstop/. Montanarella, L. (2015). Govern our soils. Nature, 523, 32–33. DOI: https://doi. org/10.1038/528032a Montanarella, L., Panagos, P. (2015). Policy relevance of Critical Zone Science. Land Use Policy, 49, 86–91. DOI: https://doi.org/10.1016/j. landusepol.2015.07.019 Pintar, M., Glavan, M., Prus, T., Zupanc, V., Zupan, M., Železnikar, Š., Tic, I., Šinigoj, M., Lipušcek, N., Jug, M. (2018). Strokovna podlaga za nadomešcanje kmetijskih zemljišc s pedološkim porocilom za potrebe obcinskega prostorskega nacrta (OPN) Obcine Izola. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, 94 str. Pintar, M., Zupanc, V., Glavan, M., Zupan, M., Turniški, R., Grcman, H., Tic, I. (2020). Strokovna podlaga za vzpostavitev in analizo kmetijskih zemljišc s pedološkim porocilom – Obcina Brežice. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Ljubljana, 70 str. Pravilnik o dolocanju in vodenju bonitete zemljišc. Uradni list RS, št. 47/2008. Pravilnik o podrobnejših pogojih za dolocitev predloga obmocij trajno varovanih kmetijskih zemljišc ter o podrobnejši vsebini strokovnih podlag s podrocja kmetijstva. Uradni list RS, št. 55/2017. Pravilnik o vzpostavitvi bonitete zemljišc. Uradni list RS, št. 35/2008. Pravilnik za ocenjevanje tal pri ugotavljanju proizvodne sposobnosti vzorcnih parcel. Uradni list SRS, št. 36/1984. Prus, T., Kralj, T., Vršcaj, B., Zupan, M., Grcman, H. (2015). Slovenska klasifikacija tal. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta in Kmetijski inštitut Slovenije, 1. izdaja, 50 str., priloga. Stritar, A. (1990). Krajina, krajinski sistemi; raba in varstvo tal v Sloveniji. Ljubljana, Partizanska knjiga, 170 str. Talni informacijski sistem Infrastrukturnega centra za pedologijo in varstvo okolja (2020). Biotehniška fakulteta Ljubljana, TIS/ICPVO 1990-2020: http://soil. bf.uni-lj.si/ in https://www.bf.uni-lj.si/sl/raziskave/infrastrukturni-centri/107/ infrastrukturni-center-za-pedologijo-in-varstvo-okolja Triglav, J. (2008). Komasacije zemljišc ob gradnji infrastrukturni objektov v Prekmurju. Geodetski vestnik, 52 (4), 795–811. Udovc, A., Perpar, A., Glavan, M., Milicic, V. (2013). Dohodkovna metoda ocenjevanja vrednosti kmetijskih zemljišc na podlagi proizvodne sposobnosti. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, 32 str. Vidic, N., Prus, T., Grcman, H., Zupan, M., Lisec, A., Kralj, T., Vršcaj, B., Rupreht, J., Šporar, M., Suhadolc, M., Mihelic, R., Lobnik, F. (2015). Tla Slovenije s pedološko karto v merilu 1 : 250 000. Luksemburg: Publications Office of the European Union, http://soil.bf.uni-lj.si/index.php?page=projekti/pk250 Zakon o katastru nepremicnin, Uradni list RS, št. 54/2021. Marko Zupan | METODA ZA VREDNOTENJE OMILITVENIH UKREPOV OB IZGUBI KMETIJSKIH ZEMLJIŠC NA PODLAGI PODATKOV ZEMLJIŠKEGA KATASTRA | METHOD FOR THE EVALUATION OF MITIGATION MEASURES FOR SOIL LOSS COMPENSATION BASED ON CADASTRAL DATA | 15-32 | Zupan, M., Zupanc, V., Tic, I., Glavan, M., Grcman, H., Pintar, M. (2020). Strokovne Zupanc, V., Burnik Šturm, M., Lojen, S., Kacjan-Maršic, N., Adu-Gyamfi, J., Bracic­podlage za izboljšanje kmetijskih zemljišc v smislu nadomešcanja izgubljenih Železnik, B., Urbanc, J., Pintar, M. (2011). Nitrate leaching under vegetable field kmetijskih površin zaradi širitve stavbnih zemljišc DOB-48 IN SLV-18. Ljubljana, above a shallow aquifer in Slovenia. Agriculture, ecosystems & environment, 144 Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, 47 str. (1), 167–174. DOI: https://doi.org/10.1016/j.agee.2011.08.014 Zupan M. (2022). Metoda za vrednotenje omilitvenih ukrepov ob izgubi kmetijskih zemljišc na podlagi podatkov zemljiškega katastra. Geodetski vestnik, 66 (1), 15-32. DOI: https://doi.org/10.15292/geodetski-vestnik.2022.01.15-32 doc. dr. Marko Zupan, univ. dipl. inž. agr. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta Jamnikarjeva cesta 101, SI-1000 Ljubljana e-naslov: marko.zupan@bf.uni-lj.si Marko Zupan | METODA ZA VREDNOTENJE OMILITVENIH UKREPOV OB IZGUBI KMETIJSKIH ZEMLJIŠC NA PODLAGI PODATKOV ZEMLJIŠKEGA KATASTRA | METHOD FOR THE EVALUATION OF MITIGATION MEASURES FOR SOIL LOSS COMPENSATION BASED ON CADASTRAL DATA | 15-32 | ANALIZA TEDENSKE ANALYSIS OF WEEKLY UMRLJIVOSTI MORTALITY OF SENIORS: STAROSTNIKOV: PRIMERJAVA A COMPARISON BETWEEN MED SLOVENIJO IN SLOVENIA AND THE MEMBER DRŽAVAMI CLANICAMI EU27 STATES OF THE EU27 Emil Polajnar UDK: 004.942:616-036.8(4-6EU) Klasifikacija prispevka po COBISS.SI: 1.02 Prispelo: 21. 10. 2021 Sprejeto: 23. 2. 2022 IZVLECEK Analizirali smo tedensko umrljivost starostnikov, starih 65 let ali vec, v državah clanicah EU27. Cilj je bil izdelati model obicajne umrljivosti pred covidom-19 in ga uporabiti za analizo odstopanja pravih vrednosti od napovedi modela po pojavu covida-19. Za obicajno umrljivost smo predpostavili linearni regresijski model z avtokoreliranimi napakami. Izsledki kažejo, da ima obicajna umrljivost izrazito sezonsko nihanje s povecano umrljivostjo v zimskih mesecih. Ceprav so se pred covidom-19 odstopanja nad tri sigma pojavljala redno, so bila odstopanja nad pet sigma redka. Nasprotno smo po pojavu covida-19 v vseh državah clanicah razen v treh zabeležili odstopanja nad pet sigma. Država clanica z najvecjo intenzivnostjo odstopanja je bila Španija (32 sigma), država clanica z najdaljšim strnjenim odstopanjem nad pet sigma je bila Ceška (25 tednov) in država clanica z najvecjo presežno umrljivostjo je bila Slovaška (12,8 smrti na 1000 starostnikov). Razlike v intenzivnosti odstopanja smo poskušali pojasniti z multivariatno linearno regresijsko analizo. Intenzivnost odstopanja je bila manjša v državah clanicah, ki so za zdravstvo namenjale vecje zneske v evrih na prebivalca. DOI: 10.15292/geodetski-vestnik.2022.01.33-48 REVIEW ARTICLE Received: 21. 10. 2021 Accepted: 23. 2. 2022 ABSTRACT We analysed data on the weekly mortality of seniors aged 65 and older in the member states of the EU27. We aimed to model normal mortality in the time before covid-19 and use this model to analyse the deviations of true values from model predictions in the time after the emergence of covid-19. We used linear regression with autocorrelated errors to model normal mortality, which shows seasonality with increased mortality during the winter months. In the time before covid-19 deviations above three sigma occurred regularly, but deviations above five sigma were rare. In contrast, we detected deviations above five sigma in all but three member states after the emergence of covid-19. The member state with the most extreme deviation was Spain (32 sigma), the member state with the longest continuous deviation above five sigma was Czechia (25 weeks), and the member state with the highest excess mortality was Slovakia (12.8 deaths per 1000 seniors). We attempted to explain differences in extreme deviations with multivariate linear regression analysis. Extreme deviations were lower in member states with higher health care expenditure in euros per inhabitant. SI | EN KLJUCNE BESEDE KEY WORDS casovne vrste, linearna regresija, starostniki, umrljivost time series, linear regression, seniors, mortality Emil Polajnar | ANALIZA TEDENSKE UMRLJIVOSTI STAROSTNIKOV: PRIMERJAVA MED SLOVENIJO IN DRŽAVAMI CLANICAMI EU27 | ANALYSIS OF WEEKLY MORTALITY OF SENIORS: A COMPA­RISON BETWEEN SLOVENIA AND THE MEMBER STATES OF THE EU27 | 33-48 | 1 UVOD Na zacetku leta 2020 se je svet srecal z novo virusno boleznijo, ki je kmalu nato postala globalni problem. Covid-19 se širi kapljicno in z aerosoli. Težji potek bolezni in vecja smrtnost sta pogostejša med starejšimi prebivalci (Yanez et al., 2020; Amore et al., 2021; Damayanthi, Prabani in Weerasekara, 2021). Zaradi razlik med državami so podatki o številu okuženih in številu umrlih zaradi covida-19 težko primerljivi. Države imajo razlicna merila, kdo je upravicen do testiranja. Obsežnejše testiranje seveda zazna vec okuženih. Države imajo razlicna merila, kdaj je covid-19 vzrok smrti. Ni vsaka smrt s covidom-19 pos­ledica te bolezni, hkrati pa doloceno število smrti zaradi covida-19 zagotovo ni zaznanih. V nasprotju s tem je lahko obravnava podatkov o skupnem številu smrti, ne glede na vzrok, ustrezna alternativa za raziskovanje vpliva covida-19 na umrljivost. Uporaba podatkov o skupnem številu smrti za raziskovanje umrljivosti zaradi covida-19 ni nova (Beaney et al., 2020; Krieger, Chen in Waterman, 2020; Chan, Cheng in Martin, 2021; Kowall et al., 2021). Najpomembnejši korak tega pristopa je dolocitev obicajne umrljivosti, torej kakšna bi bila umrljivost, ce ne bi bilo covida-19. Število preseženih smrti oziroma povecanje umrljivosti se namrec doloca glede na predvideno obicajno umrljivost. To je treba napovedati, pri cemer se uporabijo podatki o umrljivosti v obdobju pred pojavom covida-19. Ena izmed možnosti je izracun povprecnega števila smrti v preteklem obdobju na casovno enoto, ki je lahko leto (Chan, Cheng in Martin, 2021) ali mesec (Krieger, Chen in Waterman, 2020) ali teden (Beaney et al., 2020; Kowall et al., 2021). Vendar se pri tem pristopu zanemarja dejstvo, da se umrljivost spreminja s casom, cemur smo se mi želeli izogniti. Opravili smo analizo tedenske umrljivosti starostnikov, starih 65 let ali vec. Za referencno obdobje smo izbrali cas pred letom 2020. Cilj je bil izdelati model, ki bi hkrati opisal dolgorocno (trend) in kratkoroc­no (sezonsko nihanje) spreminjanje umrljivosti v casu. Za dosego tega cilja smo za model predpostavili casovno vrsto okoli linearnega trenda. Na ucni množici podatkov smo izracunali model obicajne umr­ljivosti starostnikov za referencno obdobje. Preverili smo, ali model dobro opiše podatke za referencno obdobje. Sledila je analiza odstopanj pravih vrednosti od napovedi modela za cas od prvega tedna leta 2020 naprej. Ce covid-19 ne bi povzrocil dodatnih smrti, bi bila odstopanja za cas od prvega tedna leta 2020 naprej podobna odstopanjem v referencnem obdobju. Želeli pridobiti sliko o dogajanju po pojavu covida-19 na širšem geografskem obmocju okrog Slovenije, zato smo v raziskavo zajeli vse države clanice EU27. Da bi vsaj delno pojasnili razlike med državami clanicami, smo izvedli še multivariatno linearno regresijsko analizo, v kateri smo uporabili neodvisne spremenljivke s podrocja demografije in zdravstva. 2 METODOLOGIJA Podatke o tedenski umrljivosti smo obravnavali kot casovno vrsto okoli trenda, ki smo ga opisali z line-arnim regresijskim modelom. V nadaljevanju sta na kratko predstavljeni teorija linearne regresije, opis katere temelji na Weisberg (2005) in James et al. (2013), ter analiza casovnih vrst, opis katere temelji na Verbeek (2004) in Shumway in Stoffer (2017). Emil Polajnar | ANALIZA TEDENSKE UMRLJIVOSTI STAROSTNIKOV: PRIMERJAVA MED SLOVENIJO IN DRŽAVAMI CLANICAMI EU27 | ANALYSIS OF WEEKLY MORTALITY OF SENIORS: A COMPA­RISON BETWEEN SLOVENIA AND THE MEMBER STATES OF THE EU27 | 33-48 | 2.1 Linearna regresija Linearna regresija je ena od standardnih metod statisticnega ucenja. Statisticno ucenje je postopek, pri katerem statisticni model prilagodimo podatkom v ucni množici. Linearno regresijo uvršcamo med sta­tisticne metode nadzorovanega ucenja, pri katerih za ucno množico poznamo vrednosti vseh vhodnih in izhodnih parametrov statisticnega modela. Osnova linearne regresije je linearni regresijski model. Vhodne parametre linearnega regresijskega modela imenujemo neodvisne spremenljivke, izhodni parameter pa je odvisna spremenljivka. Denimo, da imamo p neodvisnih spremenljivk, ki jih oznacimo z X1, X2, …, Xp. Odvisno spremenljivko oznacimo z Y. Linearni regresijski model zapišemo z naslednjo enacbo: Y =ß+ßX+…+ß X +e. (1) 0 11 pp Odvisna spremenljivka je vsota konstante, linearne funkcije neodvisnih spremenljivk in napake. Vrednosti odvisne spremenljivke in neodvisnih spremenljivk so opažene, medtem ko so vrednosti napake neopaže­ne. Cilj linearne regresije je oceniti neznane vrednosti parametrov ß0, ß1, …, ß p linearnega regresijskega modela, tako da se podatki v ucni množici kar najbolj prilegajo modelu. Denimo, da imamo v ucni množici n enot. Zapišimo vrednosti neodvisnih spremenljivk za enoto i kot vektor x= (1, x, …, x)', ki vkljucuje tudi konstanto, in parametre linearnega regresijskega modela kot ii1ip vektor ( ßß ,..., ß . Tedaj enacbo linearnega regresijskega modela za enoto i zapišemo z naslednjo = 0, 1 p )' enacbo: yi = x ' i +e i (2) Oceno parametrov linearnega regresijskega modela oznacimo kot ˆ. Razliko med pravo in napovedano vrednostjo odvisne spremenljivke imenujemo napaka. Po metodi najmanjših kvadratov oceno ˆ izra-cunamo tako, da je vsota kvadratov napak najmanjša: nn n 2 2 ˆ2 RSS = e = ( y - y ˆ) = ( y - x' ß ) (3) i . i = 1 i . i = 1 i . i = 1 ii Ce želimo, da je ocena ˆ najboljša linearna nepristranska cenilka, mora napaka zadošcati pogojem Ga-uss-Markova. Ti pogoji so, da ima pricakovano vrednost nic, da je nekorelirana z neodvisnimi spremen­ljivkami, da ima konstantno varianco in da so napake nekorelirane med seboj. 2.2 Casovne vrste in avtokorelacija Analiza casovnih vrst obravnava podatke, ki so bili opaženi v zaporednih casovnih tockah. Posledica takega nacina opazovanja je pojav avtokorelacije. Avtokorelacija je korelacija med sosednjima podatkoma v casovni vrsti. Zaradi obstoja avtokorelacije je vrstni red v casovni vrsti kljucnega pomena. Denimo, da imamo opažene vrednosti yt, kjer indeks t oznacuje cas in opozarja na pomembnost vrstnega reda. Za casovno vrsto yt bomo predpostavili, da je šibko stacionarna. Ne da bi šli v podrobnosti definicije, zapišimo, da je casovna vrsta šibko stacionarna, ce se povprecje casovne vrste ne spreminja, ce se varianca casovne vrste ne spreminja in ce je avtokorelacija odvisna le od casovnega razmika. Emil Polajnar | ANALIZA TEDENSKE UMRLJIVOSTI STAROSTNIKOV: PRIMERJAVA MED SLOVENIJO IN DRŽAVAMI CLANICAMI EU27 | ANALYSIS OF WEEKLY MORTALITY OF SENIORS: A COMPA­RISON BETWEEN SLOVENIA AND THE MEMBER STATES OF THE EU27 | 33-48 | SI | EN Poglejmo si analizo posebne casovne vrste, za katero lahko predpostavljamo avtoregresijski model reda p. Ideja avtoregresijskega modela AR(p) je, da trenutno vrednost yt lahko pojasnimo kot linearno funkcijo p preteklih vrednosti: y=fy+fy+…+f y+ w(4) t 1 t-12 t-2 pt-pt To je linearni regresijski model s preteklimi vrednostmi kot neodvisnimi spremenljivkami in napako wt. Da bomo lažje locili med napako avtoregresijskega modela in napako linearnega regresijskega modela, bomo napako avtoregresijskega modela imenovali ostanek. Ce je avtoregresijski model casovne vrste pravilen, ima ostanek povprecje nic, konstantno varianco in je brez avtokorelacije. Zapis poenostavimo z vpeljavo operatorja zamika B, ki vrednosti v casovni vrsti zamakne za eno casovno enoto (By= y). Veckratna uporaba operatorja zamika vrednosti zamakne za vec casovnih enot (Bpy= y). tt-1tt-p 2.3 Linearna regresija z avtokoreliranimi napakami Na zacetku razdelka smo obravnavali linearni regresijski model, v katerem je napaka zadošcala pogojem Gauss-Markova. Tu bomo opisali pristop, ki ga lahko uporabimo, kadar so napake avtokorelirane: yt = x ' t +e t (5) e fe = +fe ... fe + w ++ t 1 t - 12 t - 2 ptp - t Zapis avtoregresijskega modela AR(p) poenostavimo z operatorjem zamika B: (1 - 1 B - 2 B 2 --f pBp ) tt ff ... e= w (6) () t = wt B fe Uporabimo operator f(B) na linearnem regresijskem modelu: f () t =f ()Bt By x ' +f e () t (7) B Za ostanek upoštevajmo zapis wt =f(B)et in zapišimo linearni regresijski model za transformirane vred­nosti . () in x. =f () B x : y =f By t tt t y . t = x' .t ß + wt (8) Dobili smo linearni regresijski model, katerega napaka po naših predpostavkah zadošca pogojem Gau­ss-Markova. Napaka wt je namrec ostanek avtoregresijskega modela. Ce bi poznali operator f(B), bi torej z izracunom na transformiranih vrednostih casovne vrste po me-todi najmanjših kvadratov dobili oceno parametrov linearnega regresijskega modela, ki bi bila najboljša linearna nepristranska cenilka. Vendar operatorja obicajno ne poznamo. Cochrane in Orcutt (1949) sta prva predlagala naslednji enostavni iterativni postopek reševanja problema, ki je opisan v Verbeek (2004) ter Shumway in Stoffer (2017). 1. Parametre linearnega regresijskega modela ocenimo na vrednostih yt in xt, kot da bi bila napaka nekorelirana. Analiziramo napake e =-yy ˆ . Dolocimo avtoregresijski model AR(p) in ocenimo t tt parametre operatorja f(B). 2. Tvorimo transformirane vrednosti y. t in x.t . Parametre linearnega regresijskega modela ponovno ocenimo na transformiranih vrednostih. Ponovno analiziramo napake in ocenimo parametre operatorja f(B). Emil Polajnar | ANALIZA TEDENSKE UMRLJIVOSTI STAROSTNIKOV: PRIMERJAVA MED SLOVENIJO IN DRŽAVAMI CLANICAMI EU27 | ANALYSIS OF WEEKLY MORTALITY OF SENIORS: A COMPA­RISON BETWEEN SLOVENIA AND THE MEMBER STATES OF THE EU27 | 33-48 | 3. Drugi korak ponavljamo do konvergence parametrov. Prepricamo se, da ostanek wt ustreza pogojem Gauss-Markova. 3 PREGLED PODATKOV O TEDENSKI UMRLJIVOSTI Obravnavamo tedensko umrljivost v državah clanicah EU27. Podatke po petletnih starostnih skupinah smo pridobili v podatkovni bazi Eurostat (2021). Podatki so bili zajeti 17. septembra 2021. Podatki predstavljajo skupno število umrlih na teden, ne glede na vzrok smrti. Najvecji obseg podatkov je od zacetka tedna 2000W01 (3. januar 2000) do konca tedna 2021W25 (27. junij 2021). Za vecino držav clanic so podatki na voljo v celotnem obsegu. Izjema je devet držav clanic, pri katerih se casovna vrsta zacne z zamikom. Te države clanice so: Ciper (2015), Ceška (2005), Danska (2007), Francija (2013), Grcija (2015), Irska (2019), Italija (2011), Malta (2011) in Romunija (2015). Ca-sovna vrsta teh držav clanic se zacne s prvim tednom v letu, ki je naveden v oklepaju zraven države clanice. Podatki v casovni vrsti so podani v enakih casovnih intervalih. Pri tedenski umrljivosti je to casovni interval enega tedna. Ker morajo biti vsi tedni v letu dolgi natanko sedem dni, je za casovno vrsto uporabljena opredelitev tedna po standardu ISO 8601 (ISO, 2019). Teden po tem standardu je dolocen z zapisom LLLLWTT, kjer LLLL oznacuje leto in TT zaporedno številko tedna v tem letu. Prvi dan v tednu je po­nedeljek. Leto ima lahko ali 52 ali 53 celih tednov. Velja opomniti, da se leto po tej opredelitvi ne ujema s koledarskim letom. Iz podatkov v casovni vrsti torej ne moremo izracunati števila umrlih v koledarskem letu. Na to moramo biti še posebej pozorni, kadar želimo med seboj primerjati vrednosti iz razlicnih virov. Cilj naše statisticne analize je bila obravnava tedenske umrljivosti starostnikov, starih 65 let ali vec. Za vsako državo clanico smo iz podatkov sestavili posebno casovno vrsto za starostno skupino 65 let ali vec, tako da smo združili casovne vrste ustreznih petletnih starostnih skupin. Presecni datum smo postavili na zacetek leta 2020. Obdobje od zacetka casovne vrste posamezne države clanice do zadnjega tedna v letu 2019 smo poimenovali referencno obdobje. Referencno obdobje nam je služilo za dolocitev modela obicajne umrljivosti starostnikov v tej državi clanici. Umrljivost starostnikov kaže izrazito sezonsko ni­hanje s povecano umrljivostjo pozimi, zato smo pri izracunu modela obicajne umrljivosti starostnikov upoštevali le tedne od 13 do 48. Model obicajne umrljivosti starostnikov smo nato uporabili za statisticno analizo celotne casovne vrste, pri cemer je bila naša pozornost usmerjena v odstopanje pravih vrednosti od napovedi modela. Celoten postopek analize je podrobneje opisan v nadaljevanju. 4 ANALIZA UMRLJIVOSTI STAROSTNIKOV Naj bo umrljivost starostnikov casovna vrsta yt. Cas t merimo v tednih. Zaradi lažje casovne umestitve posameznega podatka smo vpeljali neodvisno spremenljivko xt, ki meri cas v letih. Izhodišce x1 = 0 smo postavili v prvi teden prvega leta casovne vrste. Model obicajne umrljivosti starostnikov smo dolocili na podlagi ucne množice podatkov iz referencnega obdobja. Odlocili smo se, da bomo casovno vrsto opisali z linearno odvisnostjo od casa s sezonskim nihanjem. Za zacetek smo sezonsko nihanje zanema­rili. Najboljši linearni regresijski model na ucni množici podatkov opisuje naslednja regresijska enacba: ˆ ˆ (9) y =ß +ß x + e . t 01 tt Emil Polajnar | ANALIZA TEDENSKE UMRLJIVOSTI STAROSTNIKOV: PRIMERJAVA MED SLOVENIJO IN DRŽAVAMI CLANICAMI EU27 | ANALYSIS OF WEEKLY MORTALITY OF SENIORS: A COMPA­RISON BETWEEN SLOVENIA AND THE MEMBER STATES OF THE EU27 | 33-48 | Pricakujemo, da napaka linearnega regresijskega modela et ne zadošca pogojem Gauss-Markova. Predvi­devamo pozitivno avtokorelacijo med sosednjima podatkoma v casovni vrsti. Ce je odstopanje od line-arnega trenda pozitivno v casu t, je odstopanje zelo verjetno pozitivno tudi v casu t + 1. Z drugimi be-sedami, ce je umrljivost starostnikov v nekem tednu vecja, bo zelo verjetno vecja tudi v naslednjem tednu. Analiza napak linearnega regresijskega modela temelji na izracunu avtokorelacijske in parcialne avtokorelacijske funkcije. Na podlagi analize napak smo se odlocili, da bomo uporabili avtoregresijski model AR(2). Sledimo postopku, ki smo ga opisali v razdelku za linearno regresijo z avtokoreliranimi ˆˆ napakami. V prvem koraku smo ocenili linearni regresijski model (, )ßß, izracunali napake (e) in na 01 t ˆˆ napakah ocenili avtoregresijski model ff: (,) 12 ˆˆ y =ß ß e + x + t 01 tt (10) ˆˆ e =f e +f e + w t 1 t - 12 t - 2 t (,)V drugem koraku smo izracunali transformirane vrednosti yx .., ocenili linearni regresijski model na tt * ˆˆ transformiranih vrednostih ßß, izracunali napake na netransformiranih vrednostih (e ( ,)) in na teh 01 t ˆˆ napakah ocenili avtoregresijski model ff: (,) 12 y . = y -f ˆ y -f ˆ y tt 1 t - 12 t - 2 ˆˆ x . = x -f x -f x tt 1 t - 12 t - 2 ˆˆ y . =ß ß w * + x . + t 01 tt (11) ˆˆ ˆˆ ß =ß * /(1 -- ) ff 00 12 ˆˆ y =ß ß + x . + e t 01 tt ˆˆ e =f e +f e + w t 1 t - 12 t - 2 t ˆˆˆˆ Drugi korak smo iterativno ponavljali do konvergence v parametrih ßßff, ,,. Analiza ostankov 0 112 avtoregresijskega modela wt je potrdila, da je varianca konstantna in da ostanki niso avtokorelirani. Pre­dlagani model dobro opisuje umrljivost starostnikov na ucni množici podatkov, zato je varianca ostankov wt ustrezno merilo za velikost odstopanja pravih vrednosti od napovedi modela. Iz teorije o normalni porazdelitvi je znano, da so odstopanja do tri sigma pricakovana. Šele vecja odstopanja, pri cemer mejno vrednost lahko tudi zaostrimo, kažejo na neobicajne odklone. Opisani linearni regresijski model z avtokoreliranimi napakami, ki smo ga zgradili na ucni množici po­datkov, smo uporabili za analizo celotne casovne vrste. Na podlagi modela smo po naslednjem postopku v treh korakih izracunali napovedi za tedensko umrljivost starostnikov. V prvem koraku smo izracunali napovedi linearnega regresijskega modela: ˆˆ y ˆ =ß ß + x . (12) LM t , 01 t V drugem koraku smo izracunali napovedi napake linearnega regresijskega modela: et - 2 = yt - 2 - y ˆ LM t ,2 - e = y - y ˆ (13) t - 1 t - 1 LM t ,1 - ˆˆ e ˆ =f e +f e t 1 t - 12 t - 2 Emil Polajnar | ANALIZA TEDENSKE UMRLJIVOSTI STAROSTNIKOV: PRIMERJAVA MED SLOVENIJO IN DRŽAVAMI CLANICAMI EU27 | ANALYSIS OF WEEKLY MORTALITY OF SENIORS: A COMPA­RISON BETWEEN SLOVENIA AND THE MEMBER STATES OF THE EU27 | 33-48 | V tretjem koraku smo napovedi linearnega regresijskega modela in napovedi napake uporabili za izracun napovedi našega modela: y ˆ = y ˆ + e ˆ (14) t LMt , t Nazadnje smo izracunali še ostanek avtoregresijskega modela, to je odstopanje pravih vrednosti yt od napovedi modela y ˆ: t w = y - y ˆ (15) t tt Izracunani ostanki oziroma odstopanja so najpomembnejši rezultat analize casovne vrste. Zanimajo nas namrec cas, dolžina in intenzivnost odstopanja v umrljivosti starostnikov. 5 RAZPRAVA V nadaljevanju predstavljamo rezultate analize umrljivosti starostnikov v Sloveniji in preostalih državah clanicah EU27. Na sliki 1 je za Slovenijo prikazana umrljivost starostnikov, starih 65 let ali vec, za celotno casovno vrsto. Za primerjavo so dodane še starostne skupine manj kot 15 let, 15–44 let in 45–64 let. Iz graficnega prikaza je razvidno dvoje. Prvic, umrljivost starostnikov se povecuje, medtem ko se v ostalih starostnih skupinah zmanjšuje. Število umrlih starostnikov se je s 13.517 (73,2 % vseh umrlih) v letu 2000 povecalo na 17.265 (84,0 % vseh umrlih) v letu 2019. Povecala sta se tako število umrlih kot delež med vsemi umrlimi. In drugic, umrljivost starostnikov kaže izrazito sezonsko nihanje, medtem ko v ostalih starostnih skupinah tega ni opaziti. Podobna opažanja veljajo za druge države clanice EU27. Slika 1: Slovenija. Umrljivost po starostnih skupinah (od spodaj navzgor: manj kot 15 let, 15-44 let, 45-64 let in 65 let ali vec). Najboljši linearni regresijski model na ucni množici podatkov za umrljivost starostnikov v Sloveniji opisuje naslednja regresijska enacba: yt = 241,19 + 3,04xt (16) Glede na izracunani model obicajna umrljivost starostnikov v Sloveniji trenutno (xt = 20) znaša približno 300 umrlih na teden in se vsako leto poveca za približno tri umrle na teden. V casovni vrsti yt je prisotno Emil Polajnar | ANALIZA TEDENSKE UMRLJIVOSTI STAROSTNIKOV: PRIMERJAVA MED SLOVENIJO IN DRŽAVAMI CLANICAMI EU27 | ANALYSIS OF WEEKLY MORTALITY OF SENIORS: A COMPA­RISON BETWEEN SLOVENIA AND THE MEMBER STATES OF THE EU27 | 33-48 | sezonsko nihanje, zato napaka linearnega regresijskega modela ne zadošca pogojem Gauss-Markova. Na sliki 2 je prikazana analiza napak. Iz slike razberemo, da pozitivna avtokorelacija (ACF) z narašcajocim zamikom le pocasi upada in da sta pomembni prvi dve parcialni avtokorelaciji (PACF). Avtokorelacijska in parcialna avtokorelacijska funkcija imata tako znacilno obliko za avtoregresijski model AR(2). Slika 2: Slovenija. Avtokorelacijska funkcija (ACF) in parcialna avtokorelacijska funkcija (PACF) za napako linearnega regresijskega modela na ucni množici podatkov. Najboljši linearni regresijski model z avtokoreliranimi napakami izracunamo po predstavljenem iterativ­nem postopku. Model na ucni množici podatkov za umrljivost starostnikov v Sloveniji opisuje naslednja regresijska enacba: y= 241,19 + 3,04x+ ee= 0,3220e+ 0,1303e+ w(prvi korak) (17) t ttt t-1t-2t y= 240,60 + 3,00x+ ee= 0,3197e+ 0,1295e+ w(konvergenca) (18) t ttt t-1t-2t Vrednosti regresijske konstante in regresijskega koeficienta se glede na osnovni linearni regresijski model (prvi korak) nista bistveno spremenili. Za veljavnost modela je pomembna analiza ostankov wt, ki je potrdila, da je varianca konstantna in da ostanki niso avtokorelirani. Varianca ostankov wt je zato ustrezno merilo za velikost odstopanja pravih vrednosti od napovedi modela: s= Var( w ) = 21,1 (19) wt Odstopanja do tri sigma od obicajne umrljivosti, ki jo predstavlja linearni regresijski model z avtokore­liranimi napakami, so pricakovana. Za Slovenijo to pomeni, da pri približno 300 umrlih na teden lahko pricakujemo odstopanja za približno 60 umrlih na teden. Opisani linearni regresijski model z avtokoreliranimi napakami, ki smo ga zgradili na ucni množici po­datkov, smo uporabili za analizo celotne casovne vrste. Na sliki 3 sta prikazana casovna vrsta yt in napoved linearnega regresijskega modela z avtokoreliranimi napakami yˆ za umrljivost starostnikov, starih 65 let t ali vec, v Sloveniji. Ceprav sezonskega nihanja nismo eksplicitno vkljucili v naš model, je na sliki videti, da smo ga dobro opisali z avtoregresijskim modelom za napako. Emil Polajnar | ANALIZA TEDENSKE UMRLJIVOSTI STAROSTNIKOV: PRIMERJAVA MED SLOVENIJO IN DRŽAVAMI CLANICAMI EU27 | ANALYSIS OF WEEKLY MORTALITY OF SENIORS: A COMPA­RISON BETWEEN SLOVENIA AND THE MEMBER STATES OF THE EU27 | 33-48 | Boljšo predstavo o velikosti odstopanja pravih vrednosti od napovedi modela smo dobili z izracunom standardiziranih vrednosti odstopanja wt /s w, kjer smo za s w uporabili izracunano vrednost na ucni množici podatkov. Na sliki 4 so za Slovenijo poleg standardiziranih vrednosti odstopanja prikazane tudi meje za tri in pet sigma. Cas od 2000W01 do 2021W25 obsega 1121 tednov. Napovedi našega modela smo lahko izracunali za 1119 tednov, za katere lahko izracunamo tudi odstopanje pravih vrednosti od napovedi modela. Razlika dveh tednov je posledica uporabe avtoregresijskega modela AR(2), ki zahteva dve pretekli vrednosti, zato lahko z izracuni zacnemo šele od tretjega tedna naprej. Odstopanje, vecje od tri sigma, smo ugotovili v 60 tednih in odstopanje, vecje od pet sigma, v 18 tednih. Ob predpostavki normalne porazdelitve odstopanj bi pri tolikšnem številu tednov pricakovali približno 1,5 tedna nad mejo tri sigma in nobenega tedna nad mejo pet sigma. Dejanska odstopanja ne sledijo normalni porazdelitvi in kažejo na neobicajno umrljivost starostnikov v tistih tednih. Slika 3: Slovenija. Umrljivost starostnikov (crna) in napoved linearnega regresijskega modela z avtokoreliranimi napakami (rdeca). Poglejmo podrobneje obdobje od zacetka leta 2000 do konca leta 2019. Zimsko odstopanje, vecje od tri sigma, je obicajno in se je v tem casu pojavilo skoraj vsako leto (izjema so leta 2001, 2002, 2006, 2008). Mejo za neobicajno umrljivost starostnikov, ki kaže na znatno povecano število umrlih glede na napoved modela, smo zato postavili pri pet sigma. Po tem merilu se je v referencnem obdobju neobicajna umrljivost starostnikov v Sloveniji pojavila dvakrat. Prvic v zimski sezoni 2004/05 v dolžini dveh tednov (2005W06–2005W07) in drugic v zimski sezoni 2016/17 v dolžini štirih tednov (2017W02–2017W05). Ugotovimo lahko, da neobicajna umrljivost starostnikov ni pogosta, da traja razmeroma kratko in da se pojavi pozimi. V nadaljevanju smo pozornost usmerili na neobicajno umrljivost starostnikov od prvega tedna leta 2020 naprej. Po merilu pet sigma se je v Sloveniji v tem casu neobicajna umrljivost starostnikov pojavila dvakrat. Prvic v dolžini enajstih tednov (2020W43–2020W53) in drugic v dolžini enega tedna (2021W02), pri cemer je med obema pojavoma minil samo en teden. Te neobicajne umrljivosti starostnikov ne zaznamu­jeta samo ekstremna dolžina in zacetek v jeseni, temvec tudi intenzivnost odstopanja. Pred letom 2020 je najvecje odstopanje znašalo 6,8 sigma v tednu 2005W07, medtem ko je tokratno najvecje odstopanje znašalo 12,3 sigma v tednu 2020W48. Emil Polajnar | ANALIZA TEDENSKE UMRLJIVOSTI STAROSTNIKOV: PRIMERJAVA MED SLOVENIJO IN DRŽAVAMI CLANICAMI EU27 | ANALYSIS OF WEEKLY MORTALITY OF SENIORS: A COMPA­RISON BETWEEN SLOVENIA AND THE MEMBER STATES OF THE EU27 | 33-48 | Slika 4: Slovenija. Standardizirana vrednost odstopanja (razlika med pravo vrednostjo casovne vrste in napovedjo linearnega regresijskega modela z avtokoreliranimi napakami). Z vodoravno crtkano crto so oznacene meje za odstopanje tri sigma (modra) in pet sigma (rdeca). Po enakem postopku smo analizo umrljivosti starostnikov izpeljali še za preostale države clanice EU27. Štiri države clanice zahtevajo dodatno pojasnilo. Estonija, Finska in Grcija v tem casu glede na naš model niso imele tednov, v katerih bi bilo odstopanje vecje od pet sigma, zato smo pri njih v nadaljnji obrav­navi upoštevali najvecjo vrednost odstopanja v tem casu. Irska nima niti dovolj dolge casovne vrste niti podatkov po starostnih skupinah, zato smo jo iz nadaljnje obravnave popolnoma izlocili. Slika 5: EU27 (brez Irske). Obdobja odstopanja vecje od pet sigma (vodoravna crta) in cas najvecjega odstopanja (navpicna crtica). Pri državah clanicah z odstopanjem manjše od pet sigma je cas najvecjega odstopanja oznacen s križcem. Na sliki 5 so za države clanice EU27 (brez Irske) oznaceni tedni, v katerih je umrljivost starostnikov odstopala za vec kot pet sigma od napovedi modela. Države clanice se po odstopanju zelo razlikujejo med seboj. Na eni strani imamo države clanice z vec krajšimi odstopanji in na drugi strani države clanice z Emil Polajnar | ANALIZA TEDENSKE UMRLJIVOSTI STAROSTNIKOV: PRIMERJAVA MED SLOVENIJO IN DRŽAVAMI CLANICAMI EU27 | ANALYSIS OF WEEKLY MORTALITY OF SENIORS: A COMPA­RISON BETWEEN SLOVENIA AND THE MEMBER STATES OF THE EU27 | 33-48 | daljšim strnjenim odstopanjem. Tri države clanice z najdaljšim strnjenim odstopanjem so Ceška (25 te­dnov), Slovaška (18 tednov) in Slovenija (11 tednov). Pri vsaki državi clanici je z navpicno crtico oznacen tudi cas, v katerem je bilo odstopanje najvecje. Pri treh državah clanicah, pri katerih je bilo odstopanje manjše od pet sigma, je cas najvecjega odstopanja oznacen s križcem. Tudi v casu najvecjega odstopanja se države clanice razlikujejo med seboj. Sedem držav clanic je imelo najvecje odstopanje v pomladanskem obdobju leta 2020, preostale države clanice pa v jesensko-zimskem-pomladanskem obdobju leta 2020/21. Med državami clanicami so opazne razlike tako v vrednosti kot casu najvecjega odstopanja. Za lažje branje smo standardizirano vrednost najvecjega odstopanja poimenovali intenzivnost odstopanja. To je standardizirana vrednost razlike med pravo vrednostjo casovne vrste in napovedjo linearnega regresijskega modela z avtokoreliranimi napakami. Z izjemo Španije je v državah clanicah intenzivnost odstopanja na intervalu med 2,8 (Finska) in 18,2 (Ceška). Španija z vrednostjo 32,0 bistveno odstopa od ostalih držav clanic. Intenzivnost odstopanja v državah clanicah EU27 smo pregledno predstavili na sliki 6, kjer je in-tenzivnost odstopanja kodirana z barvno lestvico in temnejši toni pomenijo vecjo intenzivnost odstopanja. Slika 6: EU27 (brez Irske). Najvecja intenzivnost odstopanja umrljivosti starostnikov v casu od prvega tedna leta 2020 naprej. Zanimalo nas je, ali in koliko lahko pojasnimo te razlike v intenzivnosti odstopanja med državami cla­nicami s preprosto multivariatno linearno regresijsko analizo. Za odvisno spremenljivko (Y) smo vzeli intenzivnost odstopanja in vkljucili tri neodvisne spremenljivke, za katere smo menili, da bi utegnile biti povezane z vzroki za razlicno intenzivnost odstopanja. Te tri spremenljivke so: (X1) delež prebivalcev, starih 65 let ali vec, v letu 2019, (X2) izdatki za zdravstvo (% od BDP) v letu 2018, (X3) izdatki za zdravstvo (EUR na prebivalca) v letu 2018. Podatke za neodvisne spremenljivke smo pridobili v podatkovni bazi Eurostat (2018, 2019). Podatki so bili zajeti 17. septembra 2021 in predstavljajo zadnje razpoložljive Emil Polajnar | ANALIZA TEDENSKE UMRLJIVOSTI STAROSTNIKOV: PRIMERJAVA MED SLOVENIJO IN DRŽAVAMI CLANICAMI EU27 | ANALYSIS OF WEEKLY MORTALITY OF SENIORS: A COMPA­RISON BETWEEN SLOVENIA AND THE MEMBER STATES OF THE EU27 | 33-48 | vrednosti spremenljivk pred letom 2020. Podatki so predstavljeni v preglednici 1. Pricakujemo pozitivno povezanost z deležem prebivalcev, starih 65 let ali vec. V državah clanicah z vecjim deležem starostnikov je smotrno pricakovati vecjo intenzivnost odstopanja. Pricakujemo negativno povezanost z izdatki za zdravstvo. V državah clanicah z vecjimi izdatki za zdravstvo je smotrno pricakovati manjšo intenzivnost odstopanja. Preglednica 1: EU27 (brez Irske). Podatki za multivariatno linearno regresijsko analizo. Spremenljivke: (Y) intenzivnost odsto­panja, (X1) delež prebivalcev, starih 65 let ali vec, (X2) izdatki za zdravstvo (% od BDP), (X3) izdatki za zdravstvo (EUR na prebivalca). Belgija 15,06 18,90 10,76 4336,85 Bolgarija 10,01 21,30 7,34 586,55 Ciper 5,74 16,10 6,77 1667,71 Ceška 18,20 19,60 7,52 1493,13 Danska 5,86 19,60 10,07 5255,75 Estonija 4,90 19,80 6,69 1311,90 Finska 2,85 21,80 9,04 3828,64 Francija 12,74 20,00 11,26 3968,64 Grcija 4,75 22,00 7,96 1332,73 Hrvaška 8,86 20,60 6,85 870,38 Italija 12,80 22,90 8,68 2543,54 Latvija 5,58 20,30 6,19 936,20 Litva 7.58 19,80 6,53 1060,96 Luksemburg 5,10 14,40 5,29 5221,36 Madžarska 10,22 19,30 6,55 910,33 Malta 7,26 18,70 8,95 2289,79 Nemcija 6,59 21,50 11,45 4635,65 Nizozemska 13,12 19,20 10,03 4505,96 Poljska 17,07 17,70 6,33 829,54 Portugalska 11,95 21,80 9,41 1878,02 Romunija 6,99 18,50 5,56 583,91 Slovaška 15,87 16,00 6,69 1099,99 Slovenija 12,35 19,80 8,30 1830,93 Španija 32,02 19,40 8,99 2313,48 Švedska 9,23 19,90 10,94 5060,99 Vir X1, X2, X3: Eurostat. Z multivariatno linearno regresijsko analizo nam je uspelo pojasniti 24,7 % razlik v pravi intenzivnosti odstopanja med državami clanicami. Rezultati v preglednici 2 kažejo, da so bila naša predvidevanja samo deloma potrjena. Regresijski koeficient ß1 =-1,537 je negativen, iz cesar sledi, da je delež prebivalcev, starih 65 let ali vec, negativno povezan z intenzivnostjo odstopanja. V državah clanicah Emil Polajnar | ANALIZA TEDENSKE UMRLJIVOSTI STAROSTNIKOV: PRIMERJAVA MED SLOVENIJO IN DRŽAVAMI CLANICAMI EU27 | ANALYSIS OF WEEKLY MORTALITY OF SENIORS: A COMPA­RISON BETWEEN SLOVENIA AND THE MEMBER STATES OF THE EU27 | 33-48 | z vecjim deležem starostnikov je bila intenzivnost odstopanja v povprecju manjša od intenzivnosti odstopanja v državah clanicah z manjšim deležem starostnikov. Ker sta težji potek bolezni in smrtnost pogostejša med starejšimi prebivalci, lahko iz tega sklepamo, da na umrljivost starostnikov v posamezni državi vplivajo tudi drugi dejavniki (denimo odziv države z ustreznimi ukrepi za zajezitev okužb). Regresijski koeficient ß2 = 2,877 je pozitiven, iz cesar sledi, da so izdatki za zdravstvo, izraženi v de­ležu od BDP, pozitivno povezani z intenzivnostjo odstopanja. V državah clanicah z vecjimi deležem BDP za zdravstvo je bila intenzivnost odstopanja v povprecju vecja od intenzivnosti odstopanja v državah clanicah z manjšim deležem BDP za zdravstvo. Države clanice se med seboj precej razliku­jejo po absolutni vrednosti BDP v denarju. Ce primerjamo dve državi, vecji delež BDP ene države v primerjavi z drugo še ne pomeni, da je v prvi državi vecji tudi absolutni znesek v denarju glede na drugo državo. Od tod torej verjetno na prvi pogled nepricakovan rezultat. Regresijski koeficient ß3 = -0,003 je negativen, iz cesar sledi, da so izdatki za zdravstvo, izraženi v evrih na prebivalca, negativno povezani z intenzivnostjo odstopanja. V državah clanicah z vecjimi izdatki na prebivalca za zdravstvo je bila intenzivnost odstopanja v povprecju manjša od intenzivnosti odstopanja v državah clanicah z manjšimi izdatki na prebivalca za zdravstvo. Rezultat potrjuje naša pricakovanja, da bi morala biti umrljivost starostnikov v bogatejših državah manjša, saj ima zdravstvo na voljo vec sredstev in boljšo opremo za reševanje življenj. S primerjavo absolutnih vrednosti standardiziranih regresijskih koefici­entov lahko ugotovimo, da ima izmed vseh treh vkljucenih neodvisnih spremenljivk na intenzivnost odstopanja najvecji vpliv izdatek za zdravstvo, izražen v deležu od BDP (ß* 3 = 0,889). Kot zanimi­vost omenimo, da je povezanost med izdatki, izraženimi v deležu od BDP, in izdatki, izraženimi v evrih na prebivalca, enaka 0,71. Države clanice z vecjim deležem BDP imajo v povprecju vecji tudi znesek v evrih na prebivalca. Preglednica 2: EU27 (brez Irske). Rezultati multivariatne linearne regresijske analize. Vrednosti koeficientov (Beta) in standar­diziranih koeficientov (Beta*). Regresijski model za Y Beta Beta* (X) Delež prebivalcev, starih 65 let ali vec 1 -1,537 -0,493 (X) Izdatki za zdravstvo (% od BDP) 2 2,877 0,889 (X) Izdatki za zdravstvo (EUR na prebivalca) 3 -0,003 -0,773 Za konec smo za države clanice izracunali še presežno umrljivost starostnikov v obdobju od 2020W01 do 2021W25. Za vse tedne v tem obdobju smo izracunali razliko med pravo vrednostjo casovne vrste in napovedjo linearnega regresijskega modela z avtokoreliranimi napakami ter sešteli vsa pozitivna odstopanja. Da bi lahko države clanice primerjali med seboj, smo v podatkovni bazi Eurostat (2020) pridobili podatke o številu starostnikov, starih 65 let ali vec, na dan 1. januar 2020 in izracunali presežno umrljivost na 1000 starostnikov. V tem obdobju je bila presežna umrljivost najmanjša na Finskem (1,9 smrti na 1000 starostnikov) in najvecja na Slovaškem (12,8 smrti na 1000 starostnikov). Slovenija je imela med državami clanicami peto najvišjo presežno umrljivost (9,5 smrti na 1000 starostnikov). Presežno umrljivost v državah clanicah EU27 smo pregledno predstavili na sliki 7, kjer je presežna umrljivost kodirana z barvno lestvico in temnejši toni po­menijo vecjo presežno umrljivost. Emil Polajnar | ANALIZA TEDENSKE UMRLJIVOSTI STAROSTNIKOV: PRIMERJAVA MED SLOVENIJO IN DRŽAVAMI CLANICAMI EU27 | ANALYSIS OF WEEKLY MORTALITY OF SENIORS: A COMPA­RISON BETWEEN SLOVENIA AND THE MEMBER STATES OF THE EU27 | 33-48 | Slika 7: EU27 (brez Irske). Presežno število umrlih na 1000 starostnikov, starih 65 let ali vec, v obdobju od 2020 W01 do 2021W25. 6 ZAKLJUCEK Analizirali smo tedensko umrljivost starostnikov, starih 65 let ali vec, v državah clanicah EU27 (za Irsko podatki niso bili na voljo). Za obicajno umrljivost starostnikov smo predpostavili linearni regresijski model z avtokoreliranimi napakami. Za vsako državo clanico smo na podatkih iz referencnega obdobja izracunali model obicajne umrljivosti. Konec referencnega obdobja smo postavili na zadnji teden leta 2019. Domnevamo namrec lahko, da covid-19 v letu 2019 še ni vplival na umrljivost, kajti Svetovna zdravstve­na organizacija je zaradi virusa javnozdravstveno krizo mednarodnih razsežnosti razglasila januarja 2020 (Sohrabi et al., 2020) in to je bil tudi cas, ko so se v Evropi pojavili prvi potrjeni primeri (Al-Salem et al., 2021). Izracunani model smo uporabili za analizo umrljivosti starostnikov od prvega tedna leta 2020 naprej. Izmed držav clanic smo podrobnejšo analizo opravili za Slovenijo. Izsledki modela obicajne umrljivosti kažejo, da se umrljivost starostnikov v Sloveniji povecuje. Vsako leto se tedenska umrljivost poveca za tri smrti in trenutno znaša približno 304 smrti na teden. Umrljivost starostnikov kaže znacilno sezonsko nihanje s povecano umrljivostjo pozimi. Odstopanja pravih vrednosti od napovedi modela skoraj vsako leto pozimi presežejo mejo tri sigma, kar kaže na povecano umrljivost starostnikov med obicajnimi zimskimi obolenji. Mejo ekstremnega odstopanja smo zato postavili na pet sigma. Odstopanja nad to mejo se pojavijo samo obcasno in trajajo kratek cas. V Sloveniji sta bila od leta 2000 do leta 2020 samo dva pojava tako ekstremnega odstopanja. Ce covid-19 ne bi povzrocil vec smrti od obicajnih zimskih obolenj, bi bila odstopanja od prvega tedna leta 2020 naprej podobna odstopanjem v referencnem obdobju. V vecini držav clanic ni bilo tako. Z Emil Polajnar | ANALIZA TEDENSKE UMRLJIVOSTI STAROSTNIKOV: PRIMERJAVA MED SLOVENIJO IN DRŽAVAMI CLANICAMI EU27 | ANALYSIS OF WEEKLY MORTALITY OF SENIORS: A COMPA­RISON BETWEEN SLOVENIA AND THE MEMBER STATES OF THE EU27 | 33-48 | izjemo Estonije, Finske in Grcije smo pri ostalih državah clanicah zabeležili povecano umrljivost staro­stnikov z intenzivnostjo odstopanja nad pet sigma. Intenzivnost odstopanja je bila najmanjša na Finskem (2,8 sigma) in najvecja v Španiji (32,0 sigma). Slovenija je imela med državami clanicami deveto najvišjo intenzivnost odstopanja (12,3 sigma). Morda je še bolj kot sama intenzivnost odstopanja pomembna dolžina strnjenega intenzivnega odstopanja. Tri države clanice z najdaljšim strnjenim odstopanjem so bile Ceška (25 tednov), Slovaška (18 tednov) in Slovenija (11 tednov). V ostalih državah clanicah je strnjeno intenzivno odstopanje trajalo 6 tednov ali manj. Da je dolžina odstopanja pomembnejša od same intenzivnosti, potrjuje analiza presežne umrljivosti starostnikov. Najvecjo presežno umrljivost smo zabeležili na Slovaškem (12,8 smrti na 1000 starostnikov) in Ceškem (10,8 smrti na 1000 starostnikov), medtem ko so imeli najmanjšo presežno umrljivost na Danskem (2,5 smrti na 1000 starostnikov) in Finskem (1,9 smrti na 1000 starostnikov). Slovenija je imela med državami clanicami peto najvišjo presežno umrljivost (9,5 smrti na 1000 starostnikov). Razlike v intenzivnosti odstopanja med državami clanicami smo poskušali pojasniti z multivariatno linearno regresijsko analizo, v katero smo vkljucili tri neodvisne spremenljivke s podrocja demografije in zdravstva. Ugotovitve so se le deloma ujemale s predvidevanji. Delež starostnikov in izdatek za zdra­vstvo, izražen v evrih na prebivalca, negativno vplivata na intenzivnost odstopanja, medtem ko izdatek za zdravstvo, izražen kot delež v BDP, pozitivno vpliva na intenzivnost odstopanja. Še misel za konec. Odstopanje od obicajne umrljivosti starostnikov je zelo asimetricno. Pojavljajo se obdobja povecane umrljivosti, ki redno presežejo tri sigma in obcasno (z izjemo zadnjega obdobja) pre­sežejo pet sigma, medtem ko obdobja manjše umrljivosti ne presežejo tri sigma (v negativno smer). Ali bi bilo mogoce, da bi tokratno izjemno povecanje umrljivosti, tako po intenzivnosti kot dolžini trajanja, v naslednjem poletju povzrocilo primanjkljaj oziroma znatno zmanjšanje umrljivosti z odstopanjem za vec kot tri sigma (v negativno smer)? ZAHVALA Hvala prejšnji urednici in novemu uredniku za nasvete, vzpodbudne besede in pripravljenost na obrav­navo prispevka. Hvala anonimnima recenzentoma za njune opombe in napotke, ki so prispevali h kakovosti in berljivosti prispevka. Tina Kogovšek, hvala, da si predlagala to revijo, sicer bi prispevek za vedno obležal v mapi. Literatura in viri: Al-Salem, W., Moraga, P., Ghazi, H., Madad, S., Hotez, P. J. (2021). The emergence and Cochrane, D., Orcutt, G. H. (1949). Application of least squares regression to transmission of COVID-19 in European countries, 2019–2020: a comprehensive relationships containing auto-correlated error terms. Journal of the American review of timelines, cases and containment. International health, 13(5), Statistical Association, 44 (245), 32–61. 383–398. Chan, E. Y. S., Cheng, D., Martin, J. (2021). Impact of COVID-19 on excess mortality, life Amore, S., Puppo, E., Melara, J., Terracciano, E., Gentili, S., Liotta, G. (2021). Impact expectancy, and years of life lost in the United States. PloS one, 16 (9), e0256835. of COVID-19 on older adults and role of long-term care facilities during early Damayanthi, H. D. W. T., Prabani, K. I. P., Weerasekara, I. (2021). Factors associated for stages of epidemic in Italy. Scientific reports, 11(1), 1–13. mortality of older people with COVID 19: A systematic review and meta-analysis. Gerontology and Geriatric Medicine, 7, 1–12. Beaney, T., Clarke, J. M., Jain, V., Golestaneh, A. K., Lyons, G., Salman, D., Majeed, A. (2020). Excess mortality: the gold standard in measuring the impact of COVID-19 Eurostat (2018). Total health care expenditure [TPS00207]. Luxembourg: European worldwide? Journal of the Royal Society of Medicine, 113(9), 329–334. Commission, Eurostat. Emil Polajnar | ANALIZA TEDENSKE UMRLJIVOSTI STAROSTNIKOV: PRIMERJAVA MED SLOVENIJO IN DRŽAVAMI CLANICAMI EU27 | ANALYSIS OF WEEKLY MORTALITY OF SENIORS: A COMPA­RISON BETWEEN SLOVENIA AND THE MEMBER STATES OF THE EU27 | 33-48 | Eurostat (2019). Proportion of population aged 65 and over [TPS00028]. Luxembourg: of total mortality in 2020 with total mortality in 2016 to 2019 in Germany, European Commission, Eurostat. Sweden and Spain. Plos one, 16 (8), e0255540. Eurostat (2020). Population on 1 January by broad age group and sex [DEMO_ PJANBROAD]. Luxembourg: European Commission, Eurostat. Eurostat (2021). Deaths by week, sex and 5-year age group [DEMO_R_MWK_05]. Luxembourg: European Commission, Eurostat. International Organization for Standardization (2019). Date and time — Representations for information interchange — Part 1: Basic rules (ISO Standard No. 8601-1:2019). James, G., Witten, D., Hastie, T., Tibshirani, R. (2013). An introduction to statistical learning. New York: Springer. Kowall, B., Standl, F., Oesterling, F., Brune, B., Brinkmann, M., Dudda, M., Pflaumer, P., Jöckel, K.-H., Stang, A. (2021). Excess mortality due to Covid-19? A comparison Krieger, N., Chen, J. T., Waterman, P. D. (2020). Excess mortality in men and women in Massachusetts during the COVID-19 pandemic. The Lancet, 395 (10240), 1829. Shumway, R. H., Stoffer, D. S. (2017). Time series analysis and its applications. New York: Springer. Sohrabi, C., Alsafi, Z., O’Neill, N., Khan, M., Kerwan, A., Al-Jabir, A., Iosifidis, C., Agha, R. (2020). World Health Organization declares global emergency: A review of the 2019 novel coronavirus (COVID-19). International Journal of Surgery, 76, 71–76. Verbeek, M. (2004). A guide to modern econometrics. Hoboken NJ: Wiley. Weisberg, S. (2005). Applied linear regression. Hoboken NJ: Wiley. Yanez, N. D., Weiss, N. S., Romand, J. A., Treggiari, M. M. (2020). COVID-19 mortality risk for older men and women. BMC Public Health, 20 (1), 1–7. Polajnar E. (2022). Analiza tedenske umrljivosti starostnikov: Primerjava med Slovenijo in državami clanicami EU27. Geodetski vestnik, 66 (1), 33-48. DOI: https://doi.org/10.15292/geodetski-vestnik.2022.01.33-48 asist. dr. Emil Polajnar Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede Kardeljeva plošcad 5, SI-1000 Ljubljana e-naslov: emil.polajnar@fdv.uni-lj.si Emil Polajnar | ANALIZA TEDENSKE UMRLJIVOSTI STAROSTNIKOV: PRIMERJAVA MED SLOVENIJO IN DRŽAVAMI CLANICAMI EU27 | ANALYSIS OF WEEKLY MORTALITY OF SENIORS: A COMPA­RISON BETWEEN SLOVENIA AND THE MEMBER STATES OF THE EU27 | 33-48 | IZZIVI PRI DOLOCANJU VIŠIN GORSKIH VRHOV, KOT SO NAVEDENE V KARTOGRAFSKIH VIRIH CHALLENGES RELATED TO THE DETERMINATION OF ALTITUDES OF MOUNTAIN PEAKS PRESENTED ON CARTOGRAPHIC SOURCES Katarzyna Chwedczuk, Daniel Cienkosz, Michal Apollo, Lukasz Borowski, Paulina Lewinska, Celso Augusto Guimarăes Santos, Kennedy Eborka, Sandeep Kulshreshtha, Rosendo Romero-Andrade, Ahmed Sedeek, Aive Liibusk, Kamil Maciuk UDK: 528.37:551.4.035:528.9 Klasifikacija prispevka po COBISS.SI: 1.04 Prispelo: 27. 12. 2021 Sprejeto: 4. 3. 2022 DOI: 10.15292/geodetski-vestnik.2022.01.49-59 PROFESSIONAL ARTICLE Received: 27. 12. 2021 Accepted: 4. 3. 2022 SI | EN Namen raziskave je bil izmeriti in dolociti nadmorske višine 12 gorskih vrhov s kombinacijo meritev GNSS in lidarskih podatkov. Izbrane gore se nahajajo na jugu Poljske. Meritve GNSS smo izvedli s staticno ali kinematicno metodo v realnem casu (RTK) izmere GNSS. Izmero GNSS smo obravnavali kot primarni vir podatkov, saj lahko le z neposrednimi meritvami na terenu dolocimo najvišjo tocko na vsakem vrhu. Dobljene rezultate smo primerjali z zgodovinskimi, internetnimi viri in uradnimi podatki o nadmorskih višinah. Poleg tega smo vsako nadmorsko višino dolocili še z uporabo lidarskih podatkov Poljske iz programa ISOK, ki jih je zagotovila nacionalna agencija. Že pri analizi internetnega gradiva in zemljevidov smo zaznali odstopanja v višinah vrhov velika do nekaj metrov. Razlike med izmerjenimi in internetnimi viri višin gorskih vrhov so med 27 cm in 504 cm. Z raziskavo smo pokazali, da bo treba ponovna višine gorskih vrhov Poljske izmeriti še enkrat, pri cemer bo treba posebno pozornost posvetiti dolocitvi najvišje tocke gorskega vrha. This study aimed to measure and validate altitudes from existing sources with direct GNSS measurements and airborne lidar data. For this purpose, 12 mountain peaks located in the south part of Polish territory were selected. Measurements were performed using a GNSS receiver using the Real-Time Kinematic (RTK) or static techniques enabling altitude measurements with accuracy of 10 cm. GNSS was treated as the primary data source, as the direct field measurements can determine the highest point on each peak. The obtained results were confronted with historical, internet sources, and official altitude data. Moreover, each altitude was determined using lidar data from an airborne lidar dataset of Poland from the ISOK program and provided by the national agency. Significant discrepancies in data were already detected during the analysis of internet materials and traditional maps, up to a few meters. The differences between measured and internet sources in altitude of mountain peak range from 27 cm to 504 cm. This study has shown the need to re-measure the altitudes of the mountain peaks and determine the highest point correctly. KLJUCNE BESEDE KEY WORDS višina, gora, GNSS, lidar, triangulacijske meritve, zgodovinska altitude, mountain, GNSS, LiDAR, triangulation karta, primerjava meritev measurements, historical map, measurement comparison Chwedczuk K. et al. | IZZIVI PRI DOLOCANJUVIŠIN GORSKIH VRHOV, KOT SO NAVEDENEV KARTOGRAFSKIH VIRIH | CHALLENGES RELATED TO THE DETERMINATION OF ALTITUDES OF MOUNTAIN PEAKS PRESENTED ON CARTOGRAPHIC SOURCES | 49-59 | 1 INTRODUCTION The oldest geodetic points in the territory of Poland were established almost 200 years ago. The first triangulation network was set up in Congress Kingdom (1815–1832), especially industrial districts (Banasik and Bujakowski 2021). It consists of 3080 triangles measured in the period 1829–1835 (Olsze­wicz 1921). The triangulation network was constructed as a three- or four- arc network, consisting of main, intermediate, and subordinate triangles. All angles were measured in the main and intermediate triangles. At the same time, the coordinates of the lowermost points were determined by cutting forward from three positions or by cutting back to four points. The accuracy limit for determining the position of a new point was assumed to be ± 5 cm with respect to the determining points (Ksawery 1959). The triangulation network in the former Austrian part included several mountain peaks, for example, Turbacz in the Gorce range or Hoverla in the Czarnochory range. To this day, a concrete obelisks which have replaced the old triangular towers have been preserved. When looking for information on the altitude of mountain peaks, one can use an internet search engine, internet maps, traditional maps, and other written sources. When comparing the most popular websites, it can be noticed that the desired information searched for is not comparable with each other. Usually, databases have old altitude information resulting from historical measurements obtained with low-accuracy methods that are not used anymore at present. The importance of accurately determining the height of peaks is communicated not only by professional journals in the field of surveying but also, for example, by tourism (Apollo et al. 2020; Ziegler et al. 2021; Prokop, Nazarko, and Ziemianski 2021). The mountain peaks were measured everywhere in Europe since at least 1800 as part of basic triangulation measurements to enable the primary network for other measurements (later called coordinate systems). Such measurements started with Struve Geodetic Arc in 1816–1855 (Lamparska and Danch 2021). However, there is a little information in the current literature on similar past measurements. The historical trigonometrical measurements of mountain peaks that are still often referred to today are those of the most outstanding mountains, such as Mount Everest (Angus-Leppan 1982; de Graaff-Hunter 1955), Mount Blanc (de Beer 1956), Kilimanjaro (Saburi et al. 2000; TeamKILI2008 2009) or Rysy Mountain (Poland) (Makowska 2003). Later those peaks have been thoroughly remeasured using the Global Navigation Satellite System (GNSS) technique. Moreover, terrestrial laser scanning or airborne laser scanning (lidar) has become more prevalent in recent years (Lenda et al. 2016; Prokop, Nazarko, and Ziemianski 2021; Tometzová et al. 2020)infrastructure of rail routes, or development of digital elevation models for a wide range of applications. These issues often require the use of a variety of scanning techniques (stationary, mobile. As we will later show, all peaks should have their altitudes verified due to either data obsolescence, use of different reference heights, or incorrect determination of the highest top of the peak. It is worth noting that often-erroneous informa­tion is contained in tourist maps, websites, and other sources used to plan tourist routes. In recent years, digital terrain models (DTM) have become more popular due to the post-processing of point clouds based on airborne lidar, but there is still a lack of such measurement. In 2019 a project was conducted (AGH 2019), where authors measured the highest peaks and additional peaks, which could also be among the highest peaks in 28 Polish mountains mesoregions. Finally, 40 peaks were measured using both GNSS and LiDAR techniques for each. Firstly, it turns out that seven out of 28 peaks are not the Chwedczuk K. et al. | IZZIVI PRI DOLOCANJUVIŠIN GORSKIH VRHOV, KOT SO NAVEDENEV KARTOGRAFSKIH VIRIH | CHALLENGES RELATED TOTHE DETERMINATION OF ALTITUDES OF MOUNTAIN PEAKS PRESENTED ON CARTOGRAPHIC SOURCES | 49-59 | highest. Secondly, the height differences between GNSS vs. LiDAR reached up to 2.4 m. Thirdly dif­ferences between commonly known (catalogued) altitudes could reach up to 19 m because some points were incorrectly assumed to be on the top of the mountains, e.g., point marked at the top of the tourist/ GSM towers. In this paper, unlike the one mentioned above, the entire mountain range was analysed rather than the individual mountain peaks in different ranges. This methodology was intended to verify, if less known or less frequently visited mountain peaks had altitudes determined with greater error than mountain peaks that are more known. The study aims to thoroughly analyse the available information on the altitude of selected mountain peaks, but with different types of cover land (i.e., grass, trees, or rocks). We sequentially measured these peaks using GNSS technique and analysed the obtained results to assess the reliability and consistency among the different data sources. The procedure to get available information, analyse the data, select the measurement sites, and the GNSS techniques, measurement procedure, obtaining results and the analysis of such results is presented. 2 TEST AREA Beskid Zywiecki is located in the south of Poland. It is the highest mountain group of the Polish Beskids and at the same time, the second-highest massif in the entire Western Carpathians (Solon et al. 2018). In this region, there are the peaks of Babia Góra and Pilska, the only ones in Western Beskids that rise above the forest line. This mountain range is made of sedimentary rocks known as flysch. Flysch is an alternating sequence of the grey colour of sandstones, and sometimes also conglomerates and clayey (Loboz 2013). The selected 12 mountain peaks are located on the Polish-Slovak border in the Slaskie and Malopolskie voivodships (Figure 1, selected peaks – black dots). Figure 1: Mountain peaks (black dots) location on the Polish-Slovak border (Map layer from (GUGiK 2022). The mountain massif consists of 12 peaks located on the 31.3 km long route between mountains Babia Góra and Trzy Kopce. The altitudes of the selected peaks are between ~800 m and ~1730 m, as shown in the profile in Figure 2. The selected peaks are characterised by different covers on the top of the mountain: Babia Góra (Diablak), Mala Babia Góra (Cyl), and Pieciu Kopców are covered by rocks. Jalowcowy Garb, Beskid Krzyzowski, Beskid Korbielowski (Westka) and Student (Zimna) have trees on the top, while Medralowa, Munczolik have grass, Jaworzyna, Palenica and Trzy Kopce have trees as well as grass. Chwedczuk K. et al. | IZZIVI PRI DOLOCANJUVIŠIN GORSKIH VRHOV, KOT SO NAVEDENEV KARTOGRAFSKIH VIRIH | CHALLENGES RELATED TOTHE DETERMINATION OF ALTITUDES OF MOUNTAIN PEAKS PRESENTED ON CARTOGRAPHIC SOURCES | 49-59 | Figure 2: Profile of selected route of measurement (https://mapa-turystyczna.pl). 3 METHODOLOGY In this paper, each peak was measured by direct (field) measurements using dual-frequency GNSS receiver Leica GS16. On the peaks where a fix (precise) solution is available, RTK mode was used (six peaks) for three independent measurements of 30 s. Final altitude is a mean from these three values. In the case of obstructed view due to sky conditions and GSM signals, 1 h static GNSS measurements were made (six peaks). After that, in a post-processing using Leica Geo Office 8.4 (LGO) software altitudes were determined. On the peaks where the highest point was covered by trees or was impossible to lay on it GNSS antenna, an eccentric point (with good sky visibility), was established. With the use of geometric levelling, altitude differences between the top of the peak and eccentric point were determined. When GNSS was placed on the geodetic mark (Figure 5b) altitude was also reduced by height of the geodetic mark, to enable comparison with other measurements. In an RTK mode, the authors used the ASG-EUPOS (http://www.asgeupos.pl). On the selected terri­tory, the nearest station was ZYWI (Zywiec, blue dot), located 18 km to 26.7 km from the selected mountain peaks (Figure 3). Figure 3: ASG-EUPOS reference stations (GUGiK 2022). The levelling was used when the top of the peak was ambiguous (Figure 4). The highest point at the peak was then located using a levelling instrument and a level rod in the grass. Chwedczuk K. et al. | IZZIVI PRI DOLOCANJUVIŠIN GORSKIH VRHOV, KOT SO NAVEDENEV KARTOGRAFSKIH VIRIH | CHALLENGES RELATED TOTHE DETERMINATION OF ALTITUDES OF MOUNTAIN PEAKS PRESENTED ON CARTOGRAPHIC SOURCES | 49-59 | Figure 4: An ambiguous identifiable highest point in Medralowa. The levelling instrument was set between the potentially highest points, and the measurement was per­formed in the same way. Then, after analysing the obtained differences, the highest point was selected, and a static or RTK measurement was performed. The measurement trip took place on June 23, 2020; measurements were performed by two independent field teams using three Leica GS16 receivers. The first stage was to reach the top of each mountain, select the highest point, and proceed with the RTK measurement, if the sky visibility was sufficient. If the fix solution was unavailable, static measurement was performed, or the eccentric point was determined. Figure 5 shows the weather conditions during RTK measurement at the Babia Góra (left) and on the Jalowcowy Garb (right). The time difference between measurements at those two points is only 2 hours. Figure 5: GNSS measurements at the Babia Góra (a) and the Jalowcowy Garb (b). Chwedczuk K. et al. | IZZIVI PRI DOLOCANJUVIŠIN GORSKIH VRHOV, KOT SO NAVEDENEV KARTOGRAFSKIH VIRIH | CHALLENGES RELATED TOTHE DETERMINATION OF ALTITUDES OF MOUNTAIN PEAKS PRESENTED ON CARTOGRAPHIC SOURCES | 49-59 | Due to the location of the peaks on the Polish-Slovak border and dense forest and grass on the majority of the peaks, there were problems performing RTK corrections through the GSM service. Therefore, in half of the peaks, it was decided to proceed with a GNSS static measurement (Table 2). The static observations were post-processed by LGO using the final IGS orbit in a combination of ionosphere-free phase observations based on a GPS survey. Then, the average heights were determined based on the height anomaly from the PL-geoid-2011 quasi-geoid model on the WGS-84 ellipsoid (Kadaj 2012). In the case of RTK measurements, average heights were established directly from the model, as mentioned earlier. The published results were provided according to the national height reference system Kroonstad ‚86, PL-KRON86-NH (Rada Ministrów 2012). Moreover, based on the DTM provided by the Pol­ish government geodetic association called GUGiK (GUGiK 2022) and peak coordinates from GNSS measurement for each peak, altitudes from 1 Ś 1 m lidar grid were determined based on the airborne laser scanning ISOK project (Wezyk 2015). The ISOK program data (aerial laser scanning (lidar) of Poland was performed between 2011 and 2014) was intended to be used for early warning and monitoring of natural disasters, mainly floods. This data set consists of a lidar point cloud, a DTM, and a digital surface model (DSM) in raster format. The lidar point cloud was acquired using an airborne platform consisting of an LMS-Q680i RIEGL laser scanner, GNSS antenna, and a camera installed on a plane flying about 950 meters. The lidar point clouds were created by registering flat rooftop surfaces. The surfaces were defined by four corners that were measured using tachymetry. Tachymetric measurements were taken from two sites determined using real-time kin­ematic GPS (RTK-GPS). The RGB colors were added to the registered point cloud from an orthomosaic of pictures taken during separate flights. The scanning parameters were as follows: the size of the laser beam on the surface was 0.29 m; the density of points varied, being denser in the direction parallel to the flight route at 0.45 m and less dense in the perpendicular direction of 0.47 m; and there was a 35 % the overlap between parallel scanning. The observed density varies within a typical inter-point spacing of 0.20 m to 0.45 m. During the 2011–2014 period, the research region was scanned with a resolution greater or equal to 12 pts/m2 for cities with a population greater than 50 000 people and less than 4 pts/ m2 for the rest of the Poland territory. Thus, data presented in this paper have a =4 pts/m2 resolution, which leads to <0.5 m distance between each point. Data were collected during leaf-off season (middle of October-middle to April) to avoid difficulties in penetration through the vegetation by laser beam. 4 RESULTS After selecting the mountain peaks, sources containing the peaks’ altitudes, such as websites, mountain guides, and maps, were identified and initially analysed (Table 1). Source [1] (column 3) from Table 1 (Wikipedia) in Poland is treated as the official one, because it is constantly updated and monitored by the public and some moderators. Other internet sources, [2]-[5] ([2] https://mapa-turystyczna.pl, [3] http://igrek.amzp.pl, [4] https://zbgis.skgeodesy.sk, [5] https://mapy.hiking.sk), were developed by public or private companies or are sites created by private persons; thus, government or academic com­munity has no direct influence on these sites and cannot be considered official. While all of the paper sources ([6]-[18], columns 8-20) are archival because they were up-to-date on the date of publication, and often the altitudes in these sources are directly copied from previous editions (compare sources [15] (Compass 2003) and [16] (Compass 2011) – no differences, one extra peak was added). It can be seen Chwedczuk K. et al. | IZZIVI PRI DOLOCANJUVIŠIN GORSKIH VRHOV, KOT SO NAVEDENEV KARTOGRAFSKIH VIRIH | CHALLENGES RELATED TOTHE DETERMINATION OF ALTITUDES OF MOUNTAIN PEAKS PRESENTED ON CARTOGRAPHIC SOURCES | 49-59 | in the Table 1 that the year of source release has a significant impact on the completeness of the data for this route. The altitude differences of the same peaks from two different sources are within 10 m (e.g., Beskid Korbielowski). In most cases, the peak heights are usually rounded to the nearest 1 m, except for the Third Military Survey map where they are rounded to nearest 1 dm (Barganski et al. 2013). Even though there is no need to round the numbers in a mountaineering books, they are in most classes still rounded to meter as they are mainly copied from previous map sources. One of the most popular sources in Poland is the Tourist map – TM, (polish mapa turystyczna, (TM 2021)), a website that allows route planning based on OSM (openstreetmap.org). Still, a commercial company maintains this web page, being ad-supported. Altitudes in the TM webpage are mainly rounded to 1 m. Table 1: Comparison of the altitude of the examined peaks from various sources. 1 2 3 4 5 6 7 89101112 13 141516 Internet sources 1884 1934 1951 1957 1978 1986 1987 1993 1999 2003 2011 2013 2015 No No of source [1] [2] [3] [4] [5] [6] [7] [8] [9] [10] [11] [12] [13] [14] [15] [16] [17] [18] Peak 2 Mala Babia Góra (Cyl) 1517 1515 1517 1515 1517 1517 1517 1517 1514,6 1517 1517 1515 1515 1515 1517 1517 3 Jalowcowy Garb 1017 1017 1017 1017 1017 1017 4 Medralowa 1169 1169 1169 1168 1169 1169 1169 1170 1168,1 1170 1170 1169 1169 1169 1169 1169 5 Jaworzyna 1047 1047 1050 1047 1047 1050 1050 1050 1046,5 1050 1050 1046 1046 1047 1047 1047 1047 1047 6 Beskid Krzyzowski 923 923 923 923 923 923,4 923 923 923 923 923 923 923 7 Beskid Korbielowski (Westka) 955 954 954 954 946 946 948 954,5 954 954 954 955 955 954 955 8 Student (Zimna) 935 935 935 935 935 935 935 935 935 935 935 935 9 Góra Pieciu Kopców 1534 1534 1542 1542 10 Munczolik 1356 1356 1356 1356 1350,5 1356 1356 1356 1356 1356 1356 11 Palenica 1343 1338 1343 1339 1343 1343 1338,8 1343 1343 1343 1343 1343 1338 1343 [1] https://pl.wikipedia.org [2] https://mapa-turystyczna.pl [3] http://igrek.amzp.pl [4] https://zbgis.skgeodesy.sk [5] https://mapy.hiking.sk [6] III. MS: the Third Military Survey (1875-1884) (Barganski et al. 2013) [7] III. MS 1920-1934_reamb.: the Third Military Survey – updated in 1920-1934 (Barganski et al. 2013) [8] (Pagaczewski 1951) [9] TM25 1952-1957: Military topographic maps 1:25 000 /1952-1957) (Barganski et al. 2013) [10] (Wojterski 1978) [11] (Miodowicz 1986) [12] (PPWK 1987) [13] (PPWK 1993) [14] (Warzecha-Tober, Stanczyk, and Figiel 1997) [15] (Compass 2003) [16] (Compass 2011) [17] https://merlin.pl/beskid-slaski-i-zywiecki-mapa-turystyczna-skala-150-000-expressmap/3066763 [18] https://goryiludzie.pl/mapy-online/beskid-zywiecki The results obtained during the measurements are summarized in Table 2. They were compared with the most popular and accessible sources, TM and DTM. The comparison was made by calculating the difference in altitudes between GNSS measurement and the TM (which is the main result of the paper) and DTM altitudes (this is just quality control of lidar products by GNSS measurements). Comparing the obtained results with the altitudes on the TM, the smallest difference in altitude occurs at the top of Beskid Korbielowski and is equal to 0.27 m, and the largest was at the Trzy Kopce, which is 5.04 m. The discrepancy is very large – the measurement on the Trzy Kopce was carried out using a static method and therefore, can be regarded as very accurate. Comparing the measurement results with the DTM with a 1 m Ś 1 m grid shows that the highest compliance is found at the two peaks, Palenica and Trzy Kopce, and is 0.06 m. The most significant discrepancy, equal to 0.60 m, is observed at the top of the Babia Góra. The remaining results are consistent within 0.17 m. Considering that the altitudes of Chwedczuk K. et al. | IZZIVI PRI DOLOCANJUVIŠIN GORSKIH VRHOV, KOT SO NAVEDENEV KARTOGRAFSKIH VIRIH | CHALLENGES RELATED TOTHE DETERMINATION OF ALTITUDES OF MOUNTAIN PEAKS PRESENTED ON CARTOGRAPHIC SOURCES | 49-59 | the peaks on the maps are rounded to 1 m, then when comparing the TM and GNSS measurements, 7 out of 12 peaks (58%) are in range of 1m difference. No altitude on the TM is reported with a measure­ment accuracy of 10 cm (Figure 6). Moreover, half of the peaks (six peaks) are in the range of rounding error of 1 m (dashed blue lines), and only three values are more than ±2 m, which is still very good, considering the classic statistical behaviour of errors when checking the accuracy with three times better measuring method. Only Gora Pieciu Kopcow and Trzy Kopce (error > 4 m) might be treated as obvious measurement errors or erroneously adopted top of the peak in a previous measurement. Table 2: Comparison of the altitude from GNSS measurement vs TM and DTM. 12 3 45678910 GNSS Altitude [m] Different in altitude [m] Nr Peak measurement Airborne GNSS-GNSS-GNSS­ GNSS TM DTM method data TM DTM Airborne data 2 Mala Babia Góra (Cyl) Static 1516.98 1515.0 1516.9 1517 1.98 0.08 -0.02 3 Jalowcowy Garb Static 1016.54 1017.0 1016.4 1016.5 -0.46 0.14 0.04 4 Medralowa Static 1168.50 1169.0 1168.4 1168.4 -0.50 0.10 0.10 5 Jaworzyna Static 1047.38 1047.0 1047.3 1047.4 0.38 0.08 -0.02 6 Beskid Krzyzowski RTK 923.40 923.0 923.5 923.5 0.40 -0.10 -0.10 7 Beskid Korbielowski RTK 954.27 954.0 954.1 954.2 0.27 0.17 0.07 8 Student (Zimna) RTK 935.92 935.0 935.8 935.9 0.92 0.12 0.02 9 Góra Pieciu Kopców Static 1536.82 1534.0 1536.9 1536.9 2.82 -0.08 -0.08 10 Munczolik RTK 1351.43 1356.0 1351.5 1351.5 -4.57 -0.07 -0.07 11 Palenica RTK 1339.46 1338.0 1339.4 1339.4 1.46 0.06 0.06 12 Trzy Kopce Static 1210.96 1216.0 1210.9 1210.9 -5.04 0.06 0.06 Mountain Figure 6: Altitude differences GNSS measurements and altitudes from TM. Comparing the DTM data with the GNSS measurement, it can be noticed that the differences on 8 out of 12 peaks (67%) do not exceed 10 cm (Table 2, column 9), while all differences are within 1 m. With Chwedczuk K. et al. | IZZIVI PRI DOLOCANJUVIŠIN GORSKIH VRHOV, KOT SO NAVEDENEV KARTOGRAFSKIH VIRIH | CHALLENGES RELATED TOTHE DETERMINATION OF ALTITUDES OF MOUNTAIN PEAKS PRESENTED ON CARTOGRAPHIC SOURCES | 49-59 | this we just made a quality control of lidar DTM data by GNSS measurements. Such a result is most satisfactory, and the differences should be explained by the small resolution of the model (1 m Ś 1 m), not its accuracy. The difference between the GNSS measurement and the DTM at Babia Góra is 0.60 m, which is different from the others, mainly due to the fact that its highest point was measured with the GNSS on the top of rock (Figure 5a), and not on the ground as with LIDAR. An interesting phenomenon is a fact that on five peaks: Mala Babia Góra (Cyl), Góra Pieciu Kopców, Munczolik, Palenica and Trzy Kopce, the differences GNSS-TM are the highest and in a range between 1.46–5.04 m, and at the same time at those peaks the differences between GNSS-DTM are the smallest, ranging from 0.06–0.08 m. This shows the need to change the altitudes of these peaks in the existing sources, as they do not contain reliable or up-to-date data. Table 2 column 10 shows the differences between GNSS measurement and the lidar data set from ISOK program. As shown those values are even smaller than GNSS-DTM, and only two values are greater than 10 cm. Comparing results from the DTM and lidar data, the results from the lidar data are much more similar to the GNSS measurements, most of them within 10 cm. 5 DISCUSSION This paper presents the results of GNSS measurements of some selected peaks in the Beskid Zywiecki mountains. All measured altitudes are shown in a standard heights system, determined based on the height anomaly from the PL-geoid-2011 quasi-geoid model on the WGS-84 ellipsoid. The most comparable paper sources with TM are: [18] (https://goryiludzie.pl/mapy-online/beskid-zywiecki) with 11 mountain peaks having the same altitude among 12 checked mountain peaks (92% compatibility), [15] (Compass 2003) with 9 among 11 (82%) and [17] (https://merlin.pl/beskid-slaski-i-zywiecki-mapa-turystyczna­ skala-150-000-expressmap/3066763) with 9 among 11 (82%). The most comparable internet sources with TM are: [3] (http://igrek.amzp.pl) and [5] (https://mapy.hiking.sk) with 5 among 7 (71% compat­ ibility). After analysing the results, significant discrepancies (up to several meters) were noticed between the most popular sources (TM and some papers) and GNSS results. The main factor influencing this is the difference between the measuring equipment used in the past and today. There may also be differ­ences resulting from the relationship between different height reference systems. The minor differences can be observed when comparing the GNSS and lidar data because they were made in a similar period. Some difficulties with the availability of RTK fix solutions were encountered during the field measure­ment. In this case, a static measurement were conducted. Another problem are sky obstacles where the eccentric points was created and levelled (e.g., on Jaworzyna). The next issue is how to establish which is the highest point on the top of mountain peaks (e.g., on Jaworzyna and Medralowa), there we also performed geometric levelling. Due to such circumstances, the updating of the altitudes of the mountain peaks in Poland should be made by using DTM or lidar data. In case of significant differences, field verification by GNSS meas­urement should be performed. The last but crucial conclusion from this work is that the altitude data of mountain peaks from Poland available on the internet, tourist maps, and different paper sources are already out-dated. Chwedczuk K. et al. | IZZIVI PRI DOLOCANJUVIŠIN GORSKIH VRHOV, KOT SO NAVEDENEV KARTOGRAFSKIH VIRIH | CHALLENGES RELATED TOTHE DETERMINATION OF ALTITUDES OF MOUNTAIN PEAKS PRESENTED ON CARTOGRAPHIC SOURCES | 49-59 | Literature and references: AGH. 2019. “Setka w Koronie.” http://koronagor.agh.edu.pl/. Angus-Leppan, P. V. 1982. “The Height of Mount Everest.” Survey Review 26 (206): 367–85. doi:10.1179/sre.1982.26.206.367. Apollo, M., Andreychouk, V., Moolio, P., Wengel, Y., Myga-Piatek, U. (2020). “Does the Altitude of Habitat Influence Residents’ Attitudes to Guests? A New Dimension in the Residents’ Attitudes to Tourism.” Journal of Outdoor Recreation and Tourism 31 (September): 100312. doi:10.1016/j.jort.2020.100312. Banasik, P., Bujakowski, K. (2021). “Najstarsze Sieci Geodezyjne w Polsce – Siec Triangulacyjna Na Obszarze Staropolskiego Okregu Przemyslowego.” Roczniki Geomatyki 82 (3): 159–74. Barganski, A., Drecki, I., Kucharski, J., Neugass, H., Niecikowski, K., Zielinski, M., Plucinski, T. (2013). “Archiwum Map Wojskowego Instytutu Geograficznego 1919 - 1939.” Beer, Gavin de. (1956). “The History of the Altimetry of Mont Blanc.” Annals of Science 12 (1): 3–29. doi:10.1080/00033795600200016. Compass. (2003). “Mapa Beskid Zywiecki 1:50000.” Kraków: Compass. Compass. (2011). “Mapa Beskid Zywiecki 1:50000.” Krakow: Compass. Graaff-Hunter, J. de. 1955. “Various Determinations over a Century of the Height of Mount Everest.”The Geographical Journal 121 (1): 21. doi:10.2307/1791803. GUGiK. (2022). “Geoportal.” https://mapy.geoportal.gov.pl/imap/Imgp_2. html?gpmap=gp0&locale=en. Kadaj, R. (2012). “Algorytm Opracowania Modelu PL-Geoid-2011.” In Realizacja Osnów Geodezyjnych a Problemy Geodynamiki, edited by Dominik Próchniewicz, 26. Grybów, Poland. Szyprowski, K. (1959). “Triangulacja Miasta Opola.” Przeglad Geodezyjny. Lamparska, M., Danch, M. (2021). “‘Sucha Góra’ (‘Trockenberg’)—The Triangulation Point Doomed to Be Forgotten?” Land 10 (2): 109. doi:10.3390/land10020109. Lenda, G., Uznanski, A., Strach, M., Lewinska, P. (2016). “Laser Scanning in Engineering Surveying: Methods of Measurement and Modeling of Structures.” Reports on Geodesy and Geoinformatics 100 (1): 109–30. doi:10.1515/rgg-2016-0010. Loboz, W. (2013). “Skalne Atrakcje Polskich Karpat -Czesc 1 Beskidy Zachodnie,” 1–167. Makowska, A. (2003). Dynamika Tatr Wyznaczana Metodami Geodezyjnymi. INSTYTUT GEODEZJI I KARTOGRAFII. http://bc.igik.edu.pl/Content/27/ SM_6_15320_839162160X.pdf. Miodowicz, W. (1986). Babia Góra - Przewodnik Turystyczny. Warsaw-Krakow: PTTK. Olszewicz, B. (1921). Polska Kartografia Wojskowa. Zarys Historyczny. Warsaw: Glowna Ksiegarnia Wojskowa. Pagaczewski, S. (1951). Babia Góra, Gorce, Beskid Wyspowy. Spóldzielczy Instytut Wydawniczy “Kraj.” PPWK. 1987. “Mapa Beskid Slaski i Zywiecki 1:75000.”Warsaw-Krakow: Panstwowe Przedsiebiorstwo Wydan Kartograficznych im. E. Romera. PPWK. 1993. “Mapa Beskid Slaski i Zywiecki 1:75000.” Warsaw: Panstwowe Przedsiebiorstwo Wydan Kartograficznych im. E. Romera. Prokop, A., Nazarko, P., Ziemianski, L. (2021). “Digitalization of Historic Buildings Using Modern Technologies and Tools.” Budownictwo i Architektura 20 (2): 083–094. doi:10.35784/bud-arch.2444. Rada Ministrów. 2012. Rozporzadzenie w Sprawie Panstwowego Systemu Odniesien Przestrzennych. Dziennik Ustaw. Poland: Baza Internetowy System Aktów Prawnych - ISAP. Saburi, J., Angelakis, N., Jaeger, R., Illner, M., Jackson, P., Pugh, K. T. (2000). “Height Measurement of Kilimanjaro.” Survey Review 35 (278): 552–62. doi:10.1179/ sre.2000.35.278.552. Solon, J., Borzyszkowski, J., Bidlasik, M., Richling, A., Badora, K., Balon, J., Brzezinska-Wójcik, T., (2018). “Physico-Geographical Mesoregions of Poland: Verification and Adjustment of Boundaries on the Basis of Contemporary Spatial Data.” Geographia Polonica 91 (2): 143–70. doi:10.7163/GPol.0115. TeamKILI2008. (2009). “Precise Determination of the Orthometric Height of Mt . Kilimanjaro.” In FIG Working Week 2009, 11. TM. 2021. “Mapa-Turystyczna.Pl.” https://mapa-turystyczna.pl. Tometzová, D., Hlavnová, B., Drevko, S., Pukanská, K., Bartoš, K., Bieda, A., Ksenak, L (2020). “The Development of Geotourism with the Use of 3d Digital Cave Model. A Case Study of the Bear Cave, Slovakia.” Geomatics and Environmental Engineering 14 (2): 83–105. doi:10.7494/geom.2020.14.2.83. Warzecha-Tober, A., Stanczyk, W., Figiel, S. (1997). Beskidy 2 : Maly, Makowski, Babia Góra : Przewodnik. Bielsko-Biala: Pascal. Wezyk, P. (2015). “ISOK. Informatyczny System Oslony Kraju Przed Nadzwyczajnymi Zagrozeniami. Podrecznik Dla Uczestników Szkolen z Wykorzystania Produktów LiDAR.” Kraków. Wojterski, T. (1978). Babia Góra. Wiedza Powszechna. Ziegler, A. D., Wasson, R. J., Sundriyal, Y., Srivastava, P., Sasges, G., Ramchunder, S. J., Ong, C.E.,– (2021). “A Call for Reducing Tourism Risk to Environmental Hazards in the Himalaya.” Environmental Hazards, October, 1–28. doi:10.1080/17477 891.2021.1984196 Chwedczuk K. et al. | IZZIVI PRI DOLOCANJU VIŠIN GORSKIH VRHOV, KOT SO NAVEDENE V KARTOGRAFSKIH VIRIH | CHALLENGES RELATED TO THE DETERMINATION OF ALTITUDES OF MOUNTAIN PEAKS PRESENTED ON CARTOGRAPHIC SOURCES | 49-59 | Chwedczuk K., Cienkosz D., Apollo M., Borowski L., Lewinska P., Guimarăes Santos C. A., Eborka K., Kulshreshtha S., Romero-Andrade R., Sedeek A., Liibusk A., Maciuk K. (2022). Challenges related to the determination of altitudes of mountain peaks presented on cartographic sources. Geodetski vestnik, 66 (1), 49-59. DOI: https://doi.org/10.15292/geodetski-vestnik.2022.01.49-59 Katarzyna Chwedczuk Department of Integrated Geodesy and Cartography AGH University of Science and Technology Al. Mickiewicza 30, 30-059 Krakow, Poland chwedczuk.katarzyna@wp.pl Daniel Cienkosz Department of Integrated Geodesy and Cartography AGH University of Science and Technology Al. Mickiewicza 30, 30-059 Krakow, Poland danielcienkosz1@interia.pl Michal Apollo, Ph.D. 1) Institute of Earth Sciences, University of Silesia in Katowice, Katowice, Poland 2) Hainan University-Arizona State University Joint Internatio­nal Tourism College, Hainan University, China 3) Global Justice Program, Yale University, USA 4) Center for Tourism Research, Wakayama University, Japan e-mail: michal.apollo@us.edu.pl Lukasz Borowski, Ph.D. Department of Geotechnical Engineering Faculty of Civil Engineering and Architecture Lublin University of Technology St. Nadbystrzycka 40, 20-618 Lublin, Poland e-mail: l.borowski@pollub.pl Paulina Lewinska, Ph.D. 1) Department of Engineering Surveying and Civil Engineering, AGH University of Science and Technology, Al. Mickiewicza 30, 30-059 Krakow, Poland 2) University of York, York, UK e-mail: lewinska.paulina@gmail.com prof. Celso Augusto Guimarăes Santos Federal University of Paraíba 58051-900 Joăo Pessoa, Brazil, e-mail: celso.santos@academico.ufpb.br Kennedy Eborka, Ph.D. Department of Sociology Faculty of Social Sciences, University of Lagos, Nigeria, e-mail: kennedyeborka@gmail.com prof. Sandeep Kulshreshtha, Ph.D. Director Academics MP Bhoj Open University Bhopal, Ex-Director Indian Institute of Tourism and Travel Management, India, e-mail: sankul7@rediffmail.com Rosendo Romero-Andrade, Ph.D. Faculty of Earth and Space Sciences Autonomous University of Sinaloa, Mexico, e-mail: r.romero11@info.uas.edu.mx Ahmed Sedeek, Ph.D. Faculty of Petroleum and Mining Engineering Suez University, Suez, Egypt, e-mail: Ahmed.Sedeek@pme.suezuni.edu.eg Aive Liibusk, Ph.D. Estonian University of Life Sciences, Estonia e-mail: aive.liibusk@emu.ee Kamil Maciuk 1) Department of Integrated Geodesy and Cartography, AGH University of Science and Technology, Al. Mickiewicza 30, 30-059 Krakow, Poland 2) Hainan University-Arizona State University Joint International Tourism College, Hainan University, China e-mail: maciuk@agh.edu.pl Chwedczuk K. et al. | CHALLENGES RELATED TO THE DETERMINATION OF ALTITUDES OF MOUNTAIN PEAKS PRESENTED ON CARTOGRAPHIC SOURCES | IZZIVI PRI DOLOCANJU VIŠIN GORSKIH VRHOV, KOT SO NAVEDENE V KARTOGRAFSKIH VIRIH | 49-59 | DEFORMACIJSKA ANALIZA DEFORMATION ANALYSIS: PO MODIFICIRANI THE MODIFIED GREDOD METODI GREDOD METHOD Mehmed Batilovic, Željko Kanovic, Zoran Sušic, Marko Z. Markovic, Vladimir Bulatovic SI | EN UDK: 004.021:528.3 Klasifikacija prispevka po COBISS.SI: 1.01 Prispelo: 4. 2. 2022 Sprejeto: 10. 3. 2022 IZVLECEK V prispevku je predstavljena modificirana splošna robustna ocena deformacij iz razlike opazovanj (GREDOD), ki temelji na uporabi genetskega algoritma (GA) in splošnega algoritma optimizacije roja delcev (GPSO) za reševanje optimizacijskega problema te metode, pri cemer gre za problem dolocitve optimalnega datuma vektorja premika. Postopek deformacijske analize s to modifikacijo metode GREDOD je prikazan na primeru dvodimenzionalne geodetske mreže, predstavljene v številnih raziskavah, v katerih so bila simulirana vsa opazovanja in premiki. Z uporabo obeh algoritmov GA in GPSO smo dobili skoraj enake rezultate deformacijske analize kot z metodami Hannover, Karlsruhe, Delft, Fredericton, München, Caspary in klasicnimi robustnimi metodami, le rešitve datuma vektorja premika so popolnoma razlicne. DOI: 10.15292/geodetski-vestnik.2022.01.60-75 SCIENTIFIC ARTICLE Received: 4. 2. 2022 Accepted: 10. 3. 2022 ABSTRACT In this paper, a modified Generalised Robust Estimation of Deformation from Observation Differences (GREDOD) method is presented, based on the application of genetic algorithm (GA) and generalised particle swarm optimisation (GPSO) algorithm in solving the optimisation problem of this method, which is, in essence, a problem of determining the optimal datum of the displacement vector. The procedure of deformation analysis using this modification of the GREDOD method is demonstrated in the example of the two-dimensional geodetic network presented in numerous research and in which all observations and displacements were simulated. Using both algorithms, GA and GPSO, almost identical results of deformation analysis were obtained, except datum solutions of the displacement vector, which are completely different. These results differ only slightly from the results obtained using the methods of Hannover, Karlsruhe, Delft, Fredericton, München, Caspary, and the classical robust method. KLJUCNE BESEDE KEY WORDS robustna deformacijska analiza, genetski algoritem, splošni Robust deformation analysis, Genetic algorithm, algoritem optimizacije roja delcev Generalised particle swarm optimisation Mehmed Batilovic, Željko Kanovic, Zoran Sušic, Marko Z. Markovic, Vladimir Bulatovic | DEFORMACIJSKA ANALIZA PO MODIFICIRANI METODI GREDOD | DEFORMATION ANALYSIS: THE MODIFIED GREDOD METHOD | 60-75 | 1 INTRODUCTION The surface of the Earth’s crust and the engineering facilities built on it are subject to displacements and deformations occurring as a consequence of the influence of various factors, such as tectonic and seismic activities, landslides, earthquakes, changes in temperature and groundwater levels, material fatigue, errors in the design and execution of construction works, etc. Today, there are many different measurement methods for the detection and identification of displacements and deformations, which can be divided into geodetic and non-geodetic (Markovic et al., 2019). Geodetic methods are based on examining the temporal evolution of geodetic networks, which are realised by physically stabilised points in the surface of the Earth’s crust. Geodetic networks that are established for the purpose of monitoring displacements and deformations can be divided into absolute and relative networks (Chrzanowski, Chen, and Secord, 1986; Caspary, 2000; Setan and Singh, 2001). Absolute geodetic networks consist of points that rep­resent the object in a geometric sense and potential reference points (PRPs) stabilised outside the zone of expected deformations. On the other hand, relative geodetic networks consist only of points on the object or area that is the subject of monitoring. The relative networks are usually used in deformation analysis of the surface of the Earth’s crust, whereas absolute networks are usually used in deformation analysis of engineering facilities, such as dams, bridges, towers, tunnels, etc. It is important to note that these geodetic networks must meet specific reliability, precision, and sensitivity requirements. Informa­tion about displacements and deformations in geodetic networks are obtained based on two or more measurement epochs realised in different periods or based on permanent observations when it comes to automated real-time monitoring systems. Deformation analysis of geodetic networks is a very important segment of geodetic monitoring of displace­ments and deformations of engineering facilities and the Earth’s crust surface. Methods of deformation analysis of geodetic networks have been the subject of intensive research by scientists in the last fifty years. Among the abundance of methods of deformation analysis, the following methods are particularly interesting: Hannover (Pelzer, 1971), Delft (Heck et al., 1982), Karlsruhe (Heck, 1983), Fredericton (Chrzanowski, Chen and Secord, 1982; Chen, 1983), München (Welsch, 1982) and Caspary’s method (Caspary, 1987). These methods are represented in numerous research (Ambrožic, 2001, 2004; Setan and Singh, 2001; Mozetic, Kogoj and Ambrožic, 2006; Hekimoglu, Erdogan and Butterworth, 2010; Marjetic, Zemljak and Ambrožic, 2012; Vrecko and Ambrožic, 2013; Sušic et al., 2015, 2017; Soldo and Ambrožic, 2018; Hamza, Stopar and Ambrožic, 2020) and are very well established in the literature and practice. Neitzel (2004) proposed the maximum subsample (MSS) method which uses combinatorial search to find the largest congruent group of points in the time interval between two measurement epochs. However, the number of possible combinations progressively increases with the increasing number of points in the geodetic network, especially in large geodetic networks with only several stable (undisplaced) points. The number of combinations is reduced by applying two strategies: MSS using distance differences and MSS using distance ratio. Both strategies quickly and easily find combinations of points that are poten­tially the largest congruent group of points based on an appropriate matrix of topological relations. It is important to point out that MSS using distance differences is applicable only in cases when the geodetic network scale is the same in two measurement epochs, while MSS using distance ratio is applicable and Mehmed Batilovic, Željko Kanovic, Zoran Sušic, Marko Z. Markovic, Vladimir Bulatovic | DEFORMACIJSKA ANALIZA PO MODIFICIRANI METODI GREDOD | DEFORMATION ANALYSIS: THE MODIFIED GREDOD METHOD | 60-75 | SI | EN when the geodetic network scale is not the same in both measurement epochs. Ebeling (2014) developed a new strategy MSS using angles, which is based on the analysis of angular differences between epochs and is an alternative to MSS using distance ratio. In recent years, Velsink (2015), Lehmann and Lösler (2017) and Nowel (2020) proposed combinatorial methods that overcome the weakness of previously listed methods, such as so-called displacement smearing. Recently, robust methods of deformation analysis have become increasingly popular and represented in scientific research. The best-known robust method, the iterative weighted similarity transformation (IWST), was developed in 1983 at the University of New Brunswick, Canada (Chen, 1983). An alternative method called generalised robust estimation of deformation from observation differences (GREDOD) was proposed by Polish scientists Nowel and Kaminski (2014) and Nowel (2015). The main difference between these two methods is in the methodology of robust estimation of the displacement vector. IWST method calculates the estimated displacement vector based on the difference between adjusted coordi­nates of geodetic network points in two measurement epochs. On the other hand, in the GREDOD method, the displacement vector is determined based on the differences of unadjusted observations from two measurement epochs. Numerous modifications of the IWST method based on the introduction of different optimisation conditions of robust estimation are also present in the literature (Caspary and Borutta, 1987; Nowel, 2015; Ambrožic et al., 2019). For both IWST and GREDOD methods, in the procedure of robust estimation of the displacement vector, which is, in essence, the optimisation problem, the iterative reweighted least-squares (IRLS) method is traditionally applied. This method starts from an initial solution obtained using the least-squares method and iteratively improves this solution during the optimisation process. However, if the initial solution is not in the vicinity of the global one, the IRLS method is only capable to determine the local optimum (Baselga, 2007). In order to overcome this flaw, Batilovic et al. (2021, 2022) proposed modifications of the IWST and GREDOD methods based on the application of two evolutionary optimisation algorithms, genetic algorithm (GA) and generalised particle swarm optimisation (GPSO) algorithm, in the procedure of robust estimation of the displacement vector instead of the IRLS method. Experimental analysis of these modifications was conducted using the mean success rate (MSR) based on Monte Carlo simulations. The obtained results showed that the efficacy of the IWST and GREDOD methods was significantly improved by applying the GA and GPSO algorithms. In this paper, a modified GREDOD method is presented, in which the optimisation condition of ro­bust estimation of the displacement vector is defined by Huber’s objective function. The procedure of application of GA and GPSO algorithms in the process of robust estimation of the displacement vector is described in detail. This modification of the GREDOD method was applied to one set of simulated observations (zero and control measurement epoch) in the two-dimensional geodetic network, which is represented in numerous research. The obtained results are compared with the results of Hannover, Karlsruhe, Delft, München, Fredericton, Caspary, and the classical robust method (Huber). 2 MODIFIED GREDOD METHOD In general, the GREDOD method consists of two phases. In the first phase, robust estimation of the displacement vector from the difference in unadjusted observations is performed. The second phase involves testing the stability of network points, i.e., examining whether the estimated single-point Mehmed Batilovic, Željko Kanovic, Zoran Sušic, Marko Z. Markovic, Vladimir Bulatovic | DEFORMACIJSKA ANALIZA PO MODIFICIRANI METODI GREDOD | DEFORMATION ANALYSIS: THE MODIFIED GREDOD METHOD | 60-75 | displacements result from actual displacements or only measurement errors. The GREDOD method eliminates the influence of systematic errors, which can burden the results of observations in certain measurement epochs, on the results of deformation analysis. 2.1 Deformation model and optimisation problem The GREDOD method is based on the following deformation model: .l + v.= Ad, (1) .l ~ N(Ad, C.), (2) where .l = l- l is the vector of observation differences, v.= v- v is the vector of the residuals of ob­ 2121 P-1 servation differences, A = A= A is the design matrix, d = x- x is the displacement vector, C=s2 1221. 0. = (P-1 + P-1 is the covariance matrix of observation differences, P. 1 2)-1 is the weight matrix of observa­tion differences and s2 0 is the a priori variance factor (Nowel and Kaminski, 2014). In this model, the displacement vector is a vector of unknown parameters, and the observation vector is a vector of the observation differences from two measurement epochs. The optimisation problem of the GREDOD method defines the previously formulated deformation model and the following objective functions: v T = min, (3) .P.v. .(d) = min. (4) The function (4) can be any objective function from the robust M estimation class. This optimisation problem, which is actually the problem of determining the optimal datum of the displacement vector, was solved using the Lagrangian multiplier method and the theory of generalised inverses of matrices (Nowel, 2015). The solution of the optimisation problem is the following estimator of displacement vector (Batilovic et al., 2022): ˆ =. (5) d Rl ,+ BBT )-1AT PAT P where R = W-1N(NW-1N+ BBT )-1NW-1N(NW-1N., N= A, W is a ... .... .. diagonal weight matrix of the displacement vector, B is the matrix of rank de that is formed in the same way as in the classical approach of defining the datum of geodetic networks, as explained in (Caspary, 2000), and de is the defect datum of the geodetic network. The weight matrix W has the following form: W = diag(…, w, …, w, …). (6) PRP,iO,i Elements wthat refer to the object points must have very small values close to zero, e.g., w= 10-4. O,iO,i (ˆ On the other hand, wPRP i , = wdPRP i , ) is the appropriate weight function from the robust M estimation class (Nowel, 2015). It is obvious that equation system (5) cannot be solved directly because displace­ments in wdPRP i , ) are unknown. (ˆ Mehmed Batilovic, Željko Kanovic, Zoran Sušic, Marko Z. Markovic, Vladimir Bulatovic | DEFORMACIJSKA ANALIZA PO MODIFICIRANI METODI GREDOD | DEFORMATION ANALYSIS: THE MODIFIED GREDOD METHOD | 60-75 | 2.2 Robust estimation of the displacement vector using GA and GPSO algorithms The optimisation problem of the GREDOD method, more precisely equation system (5), can be solved using GA and GPSO algorithms. For the purpose of applying these algorithms, it is necessary to define variables, the objective function, as well as the appropriate constraints for variables. The main instance in these two algorithms is the so-called individual (in GA) or particle (in GPSO), which represents a potential solution, i.e., a set of variables defined by an optimisation problem. Since the weights of PRPs represent variables, the individual (particle) is defined as a weight vector of PRPs (Batilovic et al., 2021, 2022): y =. wPRP ,1, wPRP ,2 ,..., wPRP n .. . (7) . , In this paper, the Huber function is used as an objective function (4): . () d =. () = min , . di . di 2 for = c s ˆ d di . . 2 . () d (ˆ 2 i , (8) i =. c s d ) . i c s ˆ - for > c s ˆ d .d di di i i . 2 where di are components of the displacement vector, csˆdi is the tuning constant, c is a suitable factor (e.g., c = 1.345), and sˆdi is the least-square estimator of the standard deviation (Caspary and Borutta, 1987). In this objective function, displacements di are divided into two groups, namely: displacements whose absolute values are less than or equal to the constant csˆdi and displacements whose absolute values are greater than constant cs ˆdi . The Huber weight function has the following form: ˆ . 1 for = c s ˆ d di i . . . (9) w =. c s ˆ PRP i , di ˆ for > c s ˆ d di . i ˆ di . . The codomain of this weight function is [0, 1]. However, the GA and GPSO algorithms do not use equation (9) to calculate the weights of PRPs but start from a randomly chosen set of individuals (par­ticles) (7) and improve them iteratively during the optimisation process. For this reason, the following constraint for the weights of PRPs is defined 10-4 = w= 1, (10) PRP,i which is integrated into the objective function (8) by the penalty functions method, in the following way () =.. () di +. n ß gi = min . d , i = 1 . di 2 for = c s ˆ d di . i . 2 di =. 2 . () , (11) ( c s ˆ d ) . c s ˆ d - i for > c s ˆ d di di i i . . 2 Mehmed Batilovic, Željko Kanovic, Zoran Sušic, Marko Z. Markovic, Vladimir Bulatovic | DEFORMACIJSKA ANALIZA PO MODIFICIRANI METODI GREDOD | DEFORMATION ANALYSIS: THE MODIFIED GREDOD METHOD | 60-75 | where gi is the corresponding penalty for each variable and ß is the weight coefficient of the penalty. In this method, for every constraint violation the corresponding penalty gi is formed . w - w , w > w PRP i , max PRP i , max . (12) g =. 0, wmin = wPRP i , = wmax , . w - w , w < w min PRP i PRP i min . where w=10-4 and w =1 (Kramer, 2010; Jordehi, 2015). If the obtained solution satisfies constraint (10), min max the objective functions (8) and (11) are identical, because the corresponding penalties gi are equal to zero. On the other hand, if a solution that exceeds the constraint (10) appears during the optimisation process, the corresponding penalty gi increases the value of the objective function (11), which results in the elimina­tion of that solution. Hence, it is evident that the final optimal solution will be within the defined bounds. Algorithm 1: Pseudocode of genetic algorithm. begin k . 0 generate initial population (randomly created set of individuals) create weight matrix W (6) for each individual y calculate displacement vector dˆ (5) for each individual calculate value of objective function (11) for each individual y while not stopping criterion do k . k + 1 select two individuals from the old generation for crossover bool test = probability test for crossover if test then perform crossover of two individuals to create two new individuals else new individuals = old individuals end bool test = probability test for mutation if test then perform mutation of new individuals end insert new individuals into population replacing old ones create weight matrix W (6) for each individual y ulate displacement vector dˆ (5) for each individual y calculate value of objective function (11) for each individual y end end The genetic algorithm starts from a randomly selected set of individuals called the initial population. For each individual (7) in the population, a corresponding weight matrix is formed using equation (6), after which the estimated displacement vector (5) and the value of the objective function (11) are determined. The value of the objective function (11) is called fitness and represents the individual’s Mehmed Batilovic, Željko Kanovic, Zoran Sušic, Marko Z. Markovic, Vladimir Bulatovic | DEFORMACIJSKA ANALIZA PO MODIFICIRANI METODI GREDOD | DEFORMATION ANALYSIS: THE MODIFIED GREDOD METHOD | 60-75 | quality. The initial population changes iteratively using evolution mechanisms of selection (for selecting the best individuals for reproduction), crossover (combining the variable values of selected individuals) and mutation (slight changes in the variables of individuals selected with a very small probability) until one of the stopping criteria (total iteration number, tolerance, accuracy, or calculation time) is fulfilled, as explained in Algorithm 1. Iterations k are terminologically defined as generations, where each new generation brings improvements in the population, to eventually converge toward the global optimal solution. The individual with the best value of the objective function (11) from the last generation rep­resents the optimal solution. The estimated displacement vector dˆ and corresponding cofactor matrix of the GA is described in more detail in the literature (Goldberg, 1989; Mitchell, 1999). The initial step in the GPSO algorithm is to create an initial swarm which consist of a set of randomly selected particles. Each particle (7) is determined by a set of variables’ values, which is interpreted as the “position” of the particle in the search space. During the optimisation process, every particle memorises its best position (p), where it achieved the best value of the objective function (11), as well as the global best position achieved by all particles in the swarm (g). In order to find the optimal solution, the particles are iteratively “repositioned” in the search space using the following expression y(k+1) = (1 - 2.. + .2)(c · p(k) + (1 - c)· g(k)) + 2..y(k) -.2y(k+1), (13) where ., . and c parameters of GPSO algorithms, and k is the iteration number. The iterative proce­dure is conducted until one of the stopping criteria is fulfilled, as explained in Algorithm 2. After the adopted stopping criterion is fulfilled, the particle providing the best value of the objective function (11) is adopted as the optimal solution. Based on this particle, i.e., the values of its weights w, the PRP,i - RP . 1 RT are determined using the weights values w of this individual. The working principle PRP,i Q = ˆ d estimated displacement vector dˆ and the cofactor displacement matrix - RP . Detailed information on the GPSO algorithm can be found in (Kanovic, Rapaic and Jelicic, 2011). 1 T are determined. Q R = ˆ d Algorithm 2: Pseudocode of GPSO algorithm. begin k . 0 generate initial swarm (randomly created set of particles) while not stopping criterion do k . k + 1 for (i = 1 to n) do calculate new position of particle yi using equation (13) create weight matrix W (6) for particle yi calculate displacement vector dˆ (5) for particle yi calculate value of objective function (11) for particle yi update the personal best position pi end update the global best position g end end Mehmed Batilovic, Željko Kanovic, Zoran Sušic, Marko Z. Markovic, Vladimir Bulatovic | DEFORMACIJSKA ANALIZA PO MODIFICIRANI METODI GREDOD | DEFORMATION ANALYSIS: THE MODIFIED GREDOD METHOD | 60-75 | 2.3 Significance test of single-point displacements The statistical significance test of single-point displacements is based on the null and alternative hypotheses HE ˆˆ . 0, (14) :( d ) = 0 against HE :( d ) 0 i ai where dˆ i is the estimated displacement vector of the ith point, and E is the mathematical expectation operator. If the null hypothesis H0 is not rejected, the displacement of the ith point is not statistically significant, and this point can be regarded as stable. On the other hand, if the null hypothesis is rejected, the ith point is regarded to be unstable, which means that the displacement of this point is statistically significant. The null hypothesis can be accepted if the following condition is fulfilled d . E fF ˆ (15) ˆ i a= (1 -a ,, ur , s 02, Q ˆ i ), 0 i d where Ea is the confidence interval (region), F is the quantile of F-distribution, a= 1 -(1 -a)1/m .a/m is 1-a0,ui,r0 the local significance level (a is the global significance level), ui= n u de is the number rank ( Qˆ ), r =-+ d i of degrees of freedom, n is the number of observations, u is the number of unknown parameters, de is the defect datum of the geodetic network, s ˆ2 = ( v ˆ T Pvˆ )/ r is the a posteriori variance factor and Q 0 ... ˆ di is the displacement cofactor matrix of the ith point (Chen, 1983; Nowel and Kaminski, 2014). In this approach, the evaluation of statistical significance consists of checking graphically whether the estimated displacement vector dˆ i does not exceed the confidence interval (1D network) or the confidence ellipse (2D network) (Kaminski and Nowel, 2013) or the confidence ellipsoid (3D network) (Cederholm, 2003). The parameters of the confidence ellipse are the semi-major axis Ai, the semi-minor axis Bi, and the twist angle of the ellipse .i, defined as: Ai =s ˆ0 2 . 1, iF1 -a , ur , , (16) 0 i Bi =s ˆ0 2 . 2, iF1 -a , ur , , (17) 0 i . 2 Q ˆˆ . ,, xi yi . i = 1 atan . dd . , (18) 2 . Q ˆ - Q ˆ . dd . xi , yi , . with . 1, i = ( Q ˆ + Q ˆ +. i )/ 2, dd xi , yi , . 2, i = ( Q ˆ + Q ˆ -. i )/ 2, dd xi , yi , .= where Q , Q and Q the elements of displacement cofactor matrix Qd ˆ. ˆˆ ˆˆ dd dd xi , yi , xi , yi , i 3 NUMERICAL EXAMPLE In this paper, the experimental research was conducted on the example of a two-dimensional geodetic net­work, which has been represented in numerous research in the last two decades (Ambrožic, 2001, 2004; Marjetic, Zemljak and Ambrožic, 2012; Vrecko and Ambrožic, 2013; Soldo and Ambrožic, 2018; Ambrožic Mehmed Batilovic, Željko Kanovic, Zoran Sušic, Marko Z. Markovic, Vladimir Bulatovic | DEFORMACIJSKA ANALIZA PO MODIFICIRANI METODI GREDOD | DEFORMATION ANALYSIS: THE MODIFIED GREDOD METHOD | 60-75 | et al., 2019; Hamza, Stopar and Ambrožic, 2020). Therefore, the obtained results are directly comparable with the results presented in the cited publications. This geodetic network consists of seven potential refer­ence points. Two measurement epochs were simulated in the geodetic network (Figure 1), and each of them consists of 24 horizontal directions and 24 horizontal distances. Observations are simulated with random measurements errors that follow a normal distribution with a mean value of zero and standard deviations sa = 1" and sd = 5 mm for horizontal directions and distances, respectively. The dataset contains n = 48 observations and u = 21 unknown parameters, more precisely 14 unknown coordinates and 7 unknown orientations. The datum defect of the geodetic network de, the number of degrees of freedom r and mean redundancy number r are 3, 30, and 0.625, respectively. Approximate coordinates of geodetic network points and results of simulated observations in two epochs are available in Ambrožic (2001). Sketch of geodetic network with simulated displacement vectors and error ellipses for the confidence level of 95% is shown in Figure 1. Figure 1: Geodetic network with error ellipses and simulated displacements. Deformation analysis of geodetic network was performed using GREDOD method, whereby the GA and GPSO algorithms were applied in the procedure of robust estimation of the displacement vector. The optimisation condition of the robust estimation is formulated by Huber’s objective function, and the value of 1.345 is adopted for suitable factor c. In order to apply GA and GPSO algorithms in the procedure of robust estimation of the displacement vector, a constraint (10) for the weight values w PRP,i was defined. This constraint was integrated into the objective function (11) by the penalty function method, where the value 106 was adopted for the weight coefficient of the penalty ß. Parameters of genetic algorithm were adopted based on recommendations in the literature (Goldberg, 1989; Mitchell, 1999). Stochastic uniform selection with linear ranging, uniform crossover scheme, and Gaussian mutation have been applied. The change of generations is performed by applying an elitist strategy, which implies the direct transfer of 5% of the best individuals to the next generation without the use of genetic operators Mehmed Batilovic, Željko Kanovic, Zoran Sušic, Marko Z. Markovic, Vladimir Bulatovic | DEFORMACIJSKA ANALIZA PO MODIFICIRANI METODI GREDOD | DEFORMATION ANALYSIS: THE MODIFIED GREDOD METHOD | 60-75 | (selection, crossover, and mutation). The GPSO parameter . takes values from the range [-0.9, 0.2] using a uniform distribution, while the GPSO parameters . and c decrease linearly within the ranges [0.95, 0.60] and [0.8, 0.2], respectively, during the search process, as proposed in (Kanovic, Rapaic and Jelicic, 2011). For the number of individuals in the GA, i.e., the number of particles in the GPSO algo­rithm, the adopted value is 1000. The stopping criterion is defined by the tolerance and the maximum number of generations (iterations), whereby the values 10-6 and 150 were adopted for these parameters. Values of the number of individuals (particles), tolerance, and a maximum number of generations (it­erations) are determined based on experiments, observing the convergence of the optimisation process. It is well known that when applying GA and GPSO algorithms it is not possible to repeat all the steps in the optimisation process for an identical problem and the same initial conditions because the solution space search is performed in a controlled random manner. Therefore, the procedure of robust estimation of displacement vectors using GA and GPSO algorithms was repeated 100 times, to increase the reli­ability and representativeness of the obtained results. Table 1 shows the minima, maxima, means, and medians of the objective function (11) obtained in the case of application GA and GPSO algorithms. Table 1: Characteristic values of the objective function. GPSO 891.6651081679 891.6651081822 891.6651081749 891.6651081752 Based on these values, one can conclude that the choice of the parameters for both algorithms is appropriate, since all values differ very slightly, i.e., in all cases the solution is near-global optimum. The solutions that have the best, i.e., the minimum, values of the objective function (11) were adopted for the final solutions. Figure 2 depicts a flow of the optimisation process of the GA and GPSO algorithms. Generations (iterations) are shown on the abscissa, and the values of the objective function in the logarithmic scale are shown on the ordinate. It can be observed that the genetic algorithm converges faster towards the optimal solution. Figure 2: Flow of the optimisation process of the GA and GPSO algorithms. Mehmed Batilovic, Željko Kanovic, Zoran Sušic, Marko Z. Markovic, Vladimir Bulatovic | DEFORMACIJSKA ANALIZA PO MODIFICIRANI METODI GREDOD | DEFORMATION ANALYSIS: THE MODIFIED GREDOD METHOD | 60-75 | The second phase in the deformation analysis procedure is the statistical significance test of single-point displacements. For the global significance level a the value 0.05 was adopted. The local significance level a0 was calculated using the Bonferroni equation and it is 0.0073. It should be emphasised that the analysis stability of points was performed graphically. This approach consists in checking graphically whether the estimated displacement vector of ith point does not exceed the confidence ellipse of ith point. Simulated displacement vectors and the results of the deformation analysis are presented in Table 2. It is obvious that by applying these algorithms, completely different optimal values of weights w were PRP,i obtained, i.e., the datum solutions for the displacement vector of geodetic network points are different. However, despite the different datum solutions, identical values of the components of the estimated displacement vector were obtained for both algorithms. Points 1, 2, 3, and 7 were identified as unstable while points 4, 5, and 6 were identified as stable, as can be seen in Figure 3. Since the values of the confidence ellipses parameters differ very slightly in the case of GA and GPSO algorithms, graphical representation of the confidence ellipses obtained by the GPSO algorithm is omitted. Table 2: Simulated displacements and results of the deformation analysis. Simulated GA GPSO Points d[mm] Yi d[mm] Xi ˆ d Yi [ mm ] ˆ d Xi [ mm ] A[mm] i B[mm] i wPRP,i Stable ˆ d Yi [ mm ] ˆ d Xi [ mm ] A[mm] i B[mm] i wPRP,i Stable d[mm] i ˆ d i [ mm ] .[°] i ˆ d i [ mm ] .[°] i 40.00 40.63 79.95 40.63 76.77 -30.00 -33.39 10.41 0.638 -33.39 10.00 0.599 2 52.00 52.77 8.55 0.567 No 52.77 8.30 0.874 No 60.00 62.44 139.51 62.44 131.42 25.00 22.95 10.87 0.240 22.95 10.15 0.331 3 -43.30 -38.08 9.41 0.382 No -38.08 8.62 0.625 No 50.00 44.47 127.93 44.47 111.39 0.00 0.10 9.43 0.822 0.10 9.54 0.542 4 0.00 4.98 8.32 0.586 Yes 4.98 9.17 0.592 Yes 0.00 4.98 37.15 4.98 30.19 0.00 -1.80 11.89 0.979 -1.80 10.88 0.771 5 0.00 -1.86 7.75 0.070 Yes -1.87 8.18 0.531 Yes 0.00 2.60 176.00 2.60 167.72 0.00 2.72 9.91 0.605 2.72 10.33 0.412 6 0.00 -1.20 7.62 0.893 Yes -1.20 8.09 0.789 Yes 0.00 2.98 87.69 2.98 96.40 25.00 25.90 7.64 0.756 25.90 7.57 0.647 Mehmed Batilovic, Željko Kanovic, Zoran Sušic, Marko Z. Markovic, Vladimir Bulatovic | DEFORMACIJSKA ANALIZA PO MODIFICIRANI METODI GREDOD | DEFORMATION ANALYSIS: THE MODIFIED GREDOD METHOD | 60-75 | Figure 3: Geodetic network with simulated displacements, estimated displacements, and confidence ellipses. The obtained results are compared with results from the methods of Hannover, Karlsruhe, Delft, Fredericton, München, Caspary, and the classical robust method, where the optimisation condition is formulated by Huber’s objective function. Information about stability, simulated and estimated displace­ments of points are shown in Table 3. It is evident that the values of the estimated displacement vectors in the classical robust and GREDOD methods differ slightly from the estimated displacement vectors in other methods. However, the values of the estimated displacements are very close to the simulated displacements in all deformation analysis methods. All points at which displacements were simulated, i.e., points 1, 2, 3, and 7, were identified as displaced (unstable) in all methods. Points 4, 5, and 6 were identified as undisplaced (stable) in all methods except in the case of the classical robust method where point 4 was identified as displaced (unstable). Mehmed Batilovic, Željko Kanovic, Zoran Sušic, Marko Z. Markovic, Vladimir Bulatovic | DEFORMACIJSKA ANALIZA PO MODIFICIRANI METODI GREDOD | DEFORMATION ANALYSIS: THE MODIFIED GREDOD METHOD | 60-75 | Table 3: Simulated displacements and results from deformation analysis by Hannover, Karlsruhe, Delft, Fredericton, München, Caspary, classical robust (Huber), and GREDOD methods. Points Methods Simulated Hanover Karlsruhe Delft Fredericton München Caspary Classical robust method - Huber GREDOD -Huber d ˆ X [ mm ] -34.60 -38.00 -38.00 -37.50 -38.00 -37.60 -37.90 -37.70 -37.91 d ˆ[ mm ] 40.00 42.80 42.80 42.20 42.80 42.40 42.50 40.40 40.63 . [°] 210.00 207.00 207.00 207.00 207.00 207.00 207.00 201.04 201.08 Displaced Yes Yes Yes Yes Yes Yes Yes Yes Yes 2 327.68 Displaced Yes Yes Yes Yes Yes Yes Yes Yes Yes d ˆ [ mm ] 25.00 20.60 20.60 21.40 20.60 21.40 20.80 23.00 22.95 Y d ˆ [ mm ] -43.30 -44.30 -44.40 -43.50 -44.30 -43.60 -43.90 -37.70 -38.08 X 3 d ˆ[ mm ] 50.00 48.90 48.90 48.50 48.90 48.60 48.60 44.20 44.47 . [°] 150.00 155.00 155.00 154.00 155.00 154.00 154.00 148.61 148.92 Displaced Yes Yes Yes Yes Yes Yes Yes Yes Yes d ˆ Y [ mm ] 0.00 -4.00 – 0.70 – 0.70 – 0.10 0.10 d ˆ X [ mm ] 0.00 5.10 – 1.00 – 1.00 – 5.20 4.98 4 d ˆ[ mm ] 0.00 6.50 – 1.20 – 1.20 – 5.20 4.98 . [°] – 322.00 – 35.00 – 35.00 – 1.10 1.15 Displaced No No No No No No No Yes No d ˆ Y [ mm ] 0.00 -6.40 – -0.80 – -0.80 – -1.80 -1.80 d ˆ X [ mm ] 0.00 -7.10 – -2.30 – -2.20 – -1.80 -1.86 5 d ˆ[ mm ] 0.00 10.00 – 2.40 – 2.30 – 2.50 2.60 . [°] – 222.00 – 199.00 – 200.00 – 225.00 224.06 Displaced No No No No No No No No No d ˆ Y [ mm ] 0.00 3.30 – 0.00 – 0.00 – 2.70 2.72 d ˆ X [ mm ] 0.00 -10.60 – 1.30 – 1.40 – -1.10 -1.20 6 d ˆ[ mm ] 0.00 11.10 – 1.30 – 1.40 – 2.90 2.98 . [°] – 163.00 – 0.00 – 0.00 – 112.17 113.81 Displaced No No No No No No No No No d ˆ [ mm ] 25.00 23.60 23.60 24.00 23.60 24.00 23.90 25.90 25.90 Y ˆ dX [ mm ] 43.30 42.90 42.90 42.90 42.90 42.90 43.10 44.60 44.40 d ˆ[ mm ] 50.00 49.00 49.00 49.20 48.90 49.20 49.30 51.60 51.41 . [°] 30.00 29.00 29.00 29.00 29.00 29.00 29.00 30.14 30.26 Mehmed Batilovic, Željko Kanovic, Zoran Sušic, Marko Z. Markovic, Vladimir Bulatovic | DEFORMACIJSKA ANALIZA PO MODIFICIRANI METODI GREDOD | DEFORMATION ANALYSIS: THE MODIFIED GREDOD METHOD | 60-75 | 4 CONCLUSION This paper has presented a modified GREDOD method based on application GA and GPSO algorithms in the procedure of robust estimation of the displacement vector, i.e., determination of the optimal datum solution of the displacement vector. The application of these two evolutionary optimisation algorithms has been proposed to overcome the main disadvantage of the IRLS method, the inability to determine the global optimal datum solution of displacement vector in some specific cases when there are unstable (displaced) points in the set of datum points. In order to apply the GA and GPSO algorithms, the indi­vidual (particle) (7), which represent the main instance in these algorithms, was defined as the weights vector of PRPs. Since the optimisation condition of robust estimation is defined by the Huber objec­tive function (8), constraint (10) for the weights of PRPs was defined based on the appropriate weight function (9). This constraint, which actually defines the feasible search region, is integrated into the objective function (11) by the penalty functions method. In this method, for every constraint violation, the appropriate penalty (12) is formed based on the distance of the obtained solution from the feasible search region. In that manner, solutions that exceed the defined constraint are eliminated. The procedure of deformation analysis using the modified GREDOD method is demonstrated on one set of simulated observations that consists of two measurement epochs in the two-dimensional geodetic network. In the case of applying both GA and GPSO algorithms identical single-point displacements were obtained, which are very close to the simulated displacements. All displaced points were identified as unstable, while all undisplaced points were identified as stable using both algorithms. However, it should be emphasised that in the case of application of the GA and GPSO algorithms different datum solutions of the displacement vector were obtained. The obtained results differ slightly from the results obtained by other methods of deformation analysis presented in previously cited articles, which confirms the efficacy of the modified GREDOD method. Literature and references: Ambrožic, T. (2001). Deformacijska analiza po postpoku Hannover. Geodetski vestnik, 45(1,2), 39–53. Ambrožic, T. (2004). Deformacijska analiza po postopku Karlsruhe. Geodetski vestnik, 48(3), 315–331. Ambrožic, T., Mulahusic, A., Tuno, N., Topoljak, J., Hajdar, A., Kogoj, D. (2019). Deformacijska analiza v geodetskih mrežah z robustnimi metodami. Geodetski vestnik, 63(2), 163–178. DOI: https://doi.org/10.15292/geodetski­ vestnik.2019.02.163-178 Baselga, S. (2007). Global Optimization Solution of Robust Estimation. Journal of Surveying Engineering, 133(3), 123–128. DOI: https://doi.org/10.1061/ (asce)0733-9453(2007)133:3(123) Batilovic, M., Sušic, Z., Kanovic, Ž., Markovic, M., Vasic, D., Bulatovic, V. (2021). Increasing efficiency of the robust deformation analysis methods using genetic algorithm and generalised particle swarm optimisation. Survey Review, 53(378), 193–205. DOI: https://doi.org/10.1080/00396265.2019.1706294 Batilovic, M., Đurovic, R., Sušic, Z., Kanovic, Ž., Cekic, Z. (2022). Robust Estimation of Deformation from Observation Differences Using Some Evolutionary Optimisation Algorithms. Sensors, 22(1), 159. DOI: https://doi.org/10.3390/s22010159 Caspary, W., Borutta, H. (1987). Robust estimation in deformation models. Survey Review, 29(223), 29–45. DOI: https://doi.org/10.1179/sre.1987.29.223.29 Caspary, W. F. (1987). Concepts of Network and Deformation Analysis. Kensington: The University of New South Wales, School of Surveying, Australia. Caspary, W. F. (2000). Concepts of Network and Deformation Analysis. 3rd ed. Kensington: The University of New South Wales, School of Surveying, Australia. Cederholm, P. (2003). Deformation Analysis Using Confidence Ellipsoids. Survey Review, 37(287), 31–45. DOI: https://doi.org/10.1179/sre.2003.37.287.31 Chen, Y. Q. (1983). Analysis of Deformation Surveys – A Generalized Approach. PhD Thesis. Fredericton: University of New Brunswick, Department of Geodesy and Geomatics Engineering, Technical Report No. 94. Chrzanowski, A., Chen, Y. Q., Secord, J. M. (1986). Geometrical analysis of deformation surveys. In Proceedings of the Deformation Measurement Workshop. 31 Oct - 1 November 1986, Boston, Massachusetts. Chrzanowski, A., Chen, Y. Q., Secord, J. M. (1982). A Generalized Approach to the Geometrical Analysis of Deformation Surveys. In 3rd International Symposium on Deformation Measurements by Geodetic Methods. 25-27 August 1982, Budapest, Hungary. Mehmed Batilovic, Željko Kanovic, Zoran Sušic, Marko Z. Markovic, Vladimir Bulatovic | DEFORMACIJSKA ANALIZA PO MODIFICIRANI METODI GREDOD | DEFORMATION ANALYSIS: THE MODIFIED GREDOD METHOD | 60-75 | Ebeling, A. (2014). Ground-Based Deformation Monitoring. PhD Thesis. Calgary: University of Calgary, Department of Geomatics Engineering. Goldberg, D. E. (1989). Genetic algorithms in search, optimization, and machine learning. Boston: Addison-Wesley Longman Publishing Co. Hamza, V., Stopar, B., Ambrožic, T. (2020). Deformation analysis: the Caspary approach. Geodetski vestnik, 64(1), 68–88. DOI: https://doi.org/10.15292/geodetski­ vestnik.2020.01.68-88 Heck, B., Kok, J.J., Welsch, W., Baumer, R., Chrzanowski, A., Chen, Y.Q., Secord, J. (1982). Report of the FIG Working Group on the Analysis of Deformation Measurements. In 3rd International Symposium on Deformation Measurements by Geodetic Methods. 25-27 August 1982, Budapest, Hungary. Heck, B. (1983). Das Analyseverfahren Des Geodätischen Instituts Der Universität Karlsruhe Stand 1983, In Deformationsanalysen ’83-Geometrische Analyse und Interpretation von Deformationen Geodätischer Netze. 22 April 1983, München, Germany. Hekimoglu, S., Erdogan, B., Butterworth, S. (2010). Increasing the Efficacy of the Conventional Deformation Analysis Methods: Alternative Strategy. Journal of Surveying Engineering, 136(2), 53–62. DOI: https://doi.org/10.1061/(asce) su.1943-5428.0000018 Jordehi, A. R. (2015). A review on constraint handling strategies in particle swarm optimisation. Neural Computing and Applications, 26(6), 1265–1275. DOI: https://doi.org/10.1007/s00521-014-1808-5 Soldo, J., Ambrožic, T. (2018). Deformacijska analiza po postopku München. Geodetski vestnik, 62(3), 392–414. DOI: https://doi.org/10.15292/geodetski­ vestnik.2018.03.392-414 Kaminski, W., Nowel, K. (2013). Local variance factors in deformation analysis of non-homogenous monitoring networks. Survey Review, 45(328), 44–50. DOI: https://doi.org/10.1179/1752270612Y.0000000019 Kanovic, Ž., Rapaic, M. R., Jelicic, Z. D. (2011). Generalized particle swarm optimization algorithm - Theoretical and empirical analysis with application in fault detection. Applied Mathematics and Computation, 217(24), 10175–10186. DOI: https:// doi.org/10.1016/j.amc.2011.05.013 Kramer, O. (2010). A Review of Constraint-Handling Techniques for Evolution Strategies. Applied Computational Intelligence and Soft Computing, 2010(1), 1–11. DOI: https://doi.org/10.1155/2010/185063 Lehmann, R., Lösler, M. (2017). Congruence analysis of geodetic networks – hypothesis tests versus model selection by information criteria. Journal of Applied Geodesy, 11, 271–283. DOI: https://doi.org/10.1515/jag-2016-0049 Marjetic, A., Zemljak, M., Ambrožic, T. (2012). Deformacijska analiza po postopku Delft. Geodetski vestnik, 56(1), 9–26. DOI: https://doi.org/10.15292/geodetski­ vestnik.2012.01.009-026 Markovic, M., Bajic, J., Batilovic, M., Sušic, Z., Joža, A., Stojanovic, G. (2019). Comparative Analysis of Deformation Determination by Applying Fiber-optic 2D Deflection Sensors and Geodetic Measurements. Sensors, 19(4), 844. DOI: https://doi.org/10.3390/s19040844 Mitchell, M. (1999). An Introduction to Genetic Algorithms. Cambridge: MIT Press. Mozetic, B., Kogoj, D., Ambrožic, T. (2006). Uporabnost izbranih metod deformacijske analize na prakticnih primerih geodetskih mrež. Geodetski vestnik, 50(4), 620–631. Neitzel, F. (2004). Identifizierung konsistenter Datengruppen am Beispiel der Kongruenzuntersuchung geodätischer Netze. PhD thesis. München: Deutsche Geodätische Kommission, Reihe C, Nr. 565. Nowel, K. (2015). Robust M-Estimation in Analysis of Control Network Deformations: Classical and New Method. Journal of Surveying Engineering, 141(4), 04015002. DOI: https://doi.org/10.1061/(ASCE)SU.1943-5428.0000144 Nowel, K., Kaminski, W. (2014). Robust estimation of deformation from observation differences for free control networks. Journal of Geodesy, 88(8), 749–764. DOI: https://doi.org/10.1007/s00190-014-0719-7 Nowel, K. (2020). Specification of deformation congruence models using combinatorial iterative DIA testing procedure. Journal of Geodesy, 94, 118. DOI: https://doi. org/10.1007/s00190-020-01446-9 Pelzer, H. (1971). Zur Analyse geodätischer Deformationsmessungen. PhD thesis. München: Deutsche Geodätische Kommission, Reihe C, Nr. 164. Setan, H., Singh, R. (2001). Deformation analysis of a geodetic monitoring network. Geomatica, 55(3), 333-346. Sušic, Z., Batilovic, M., Ninkov, T., Aleksic, I., Bulatovic, V. (2015). Identification of movements using different geodetic methods of deformation analysis. Geodetski vestnik, 59(3), 537–553. DOI: https://doi.org/10.15292/geodetski­ vestnik.2015.03.537-553 Sušic, Z., Batilovic, M., Ninkov,T., Bulatovic,V., Aleksic, I.; Nikolic, G. (2017). Geometric deformation analysis in free geodetic networks: Case study for Fruška Gora in Serbia. Acta Geodynamica et Geomaterialia, 14(3), 341–355. DOI: https://doi. org/10.13168/AGG.2017.0017 Vrecko, A., Ambrožic, T. (2013). Deformacijska analiza po postopku Fredericton. Geodetski vestnik, 57(3), 479–497. DOI: https://doi.org/10.15292/geodetski­ vestnik.2013.03.479-497 Velsink, H. (2015). On the deformation analysis of point fields. Journal of Geodesy, 89, 1071–1087. DOI: https://doi.org/10.1007/s00190-015-0835-z Welsch, W. (1982). Einige Erweiterungen der Deformationsermitlung in geodätischen Netzen durch Methoden der Strainanlyse. In 3rd International Symposium on Deformation Measurements by Geodetic Methods. 25-27 August 1982, Budapest, Hungary. Mehmed Batilovic, Željko Kanovic, Zoran Sušic, Marko Z. Markovic, Vladimir Bulatovic | DEFORMACIJSKA ANALIZA PO MODIFICIRANI METODI GREDOD | DEFORMATION ANALYSIS: THE MODIFIED GREDOD METHOD | 60-75 | Batilovic M., Kanovic Ž., Sušic Z., Markovic M. Z., Bulatovic V. (2022). Deformation analysis: the modified GREDOD method. Geodetski vestnik, 66 (1), 60-75. DOI: https://doi.org/10.15292/geodetski-vestnik.2022.01.60-75 Assist. Prof. Mehmed Batilovic, Ph.D. Faculty of Technical Sciences, University of Novi Sad Trg Dositeja Obradovica 6, 21000 Novi Sad, Serbia e-mail: mehmed@uns.ac.rs Assoc. Prof. Željko Kanovic, Ph.D. Faculty of Technical Sciences, University of Novi Sad Trg Dositeja Obradovica 6, 21000 Novi Sad, Serbia e-mail: kanovic@uns.ac.rs Assoc. Prof. Zoran Sušic, Ph.D. Faculty of Technical Sciences, University of Novi Sad Trg Dositeja Obradovica 6, 21000 Novi Sad, Serbia e-mail: zsusic@uns.ac.rs Assist. Prof. Marko Z. Markovic, Ph.D. Faculty of Technical Sciences, University of Novi Sad Trg Dositeja Obradovica 6, 21000 Novi Sad, Serbia e-mail: marko_m@uns.ac.rs Professor Vladimir Bulatovic, Ph.D. Faculty of Technical Sciences, University of Novi Sad Trg Dositeja Obradovica 6, 21000 Novi Sad, Serbia e-mail: vbulat2003@gmail.com Mehmed Batilovic, Željko Kanovic, Zoran Sušic, Marko Z. Markovic, Vladimir Bulatovic | DEFORMACIJSKA ANALIZA PO MODIFICIRANI METODI GREDOD | DEFORMATION ANALYSIS: THE MODIFIED GREDOD METHOD | 60-75 | | 76 | CIKLICNO CYCLICAL AERIAL AEROFOTOGRAFIRANJE PHOTOGRAPHY OF SLOVENIA SLOVENIJE – DIGITALNO – DIGITAL ERA OBDOBJE Vasja Bric, Katja Oven, Peter Prešeren 1 UVOD Kmalu po odkritju fotografije in z uporabo dovolj zmogljivih zracnih plovil (balonov) so bile prve ae­rofotografije zajete v Parizu leta 1858 in dve leti kasneje v Bostonu (Read in Graham, 2002). Že pred prvo svetovno vojno je bil v dno letala prvic vgrajen fotoaparat vecjega formata. Vojaške aktivnosti pred prvo svetovno vojno in med njenim potekom so zelo pospešile uporabo aerofotografij, zajetih iz letal. Prvi svetovni vojni je sledila komercializacija aerofotografiranja in razmah fotogrametrije z namenom topografskega kartiranja. V drugi svetovni vojni so vojaška letala vzletela tudi vec kot stokrat dnevno in zajela tudi do 50.000 fotografij, ki jih je bilo treba hitro interpretirati, za kar je skrbela množica fotointepretatorjev. Obdobje analogne aerofotogrametrije je na prehodu stoletja zamenjala digitalna aerofotogrametrija, katere razvoj na Slovenskem predstavljamo v nadaljevanju. Prve aerofotografije na obmocju naše države, ki se hranijo v Arhivu Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS), so izdelali Nemci v letu 1943 na obmocju cestne povezave Železniki–Škofja Loka–Gorenja vas. Posnetih je bilo 483 aerofotografij. Od leta 1953 do leta 1970 so slovensko ozemlje aerofotografirale ekipe iz Vojnega geografskega inštituta v Beogradu s svojimi letali in opremo. Sledilo je obdobje do leta 2008, ko je aerofotografiranje Slovenije skoraj v celoti izvajal Geodetski zavod RS (GZS) z lastno posadko, letali in opremo. Zacetek in nadaljevanje tega samostojnega aerofotografiranja je v eni od prejšnji številk Geodetskega vestnika lepo opisal Boris Krotec (Krotec, 2020), ki je vecino casa svoje delovne aktivnosti posvetil aerofotografiranju. Pomembna letnica pri aerofotografiranju v Sloveniji je leto 1975, ko se je zacel izvajati projekt Ciklicno aerofotografiranje Slovenije (CAS), ki se še vedno izvaja vsako leto. Takrat se je zacelo celotno obmocje države sistematsko aerofotografirati v razlicno dolgih casovnih ciklih, od enega do petih let, vecinoma pa so bili in so še triletni. Sedanji cikel CAS (2020–22) je 14. po vrsti. Analogna doba zajema aerofotografij se je koncala z letom 2006, ko se je pri izvedbi CAS prvic uporabil profesionalni digitalni velikoformatni aerofotoaparat (Intergraph Z/I DMC). Po letu 2008 so CAS, na podlagi Gursovih razpisov, opravljali razlicni domaci izvajalci v sodelovanju s tujimi fotogrametricnimi podjetji. Vecinoma so se uporabljali aerofotoaparati proizvajalca Vexcel, v letu 2015 je bil v projektu CAS uporabljen prvi digitalni aerofotoaparat, in sicer Z/I Imaging DMC II 230. Vse aerofotografije, ki niso bile izdelane v okviru projekta CAS, so del tako imenovanega posebnega aerofotografiranja Slovenije (PAS). Izvajalo se je pri posameznih vecjih ali manjših lokalnih projektih (na primer projektiranju avtocest, aerofotografiranju posameznih obcin, izdelavi topografskih nacrtov velikih meril, na primer 1 : 1000, izdelavi panoramskih pogledov …) in so obicajno fotografirane v vec­jih merilih kot aerofotografije CAS. Zadnji posnetki PAS v arhivu GURS so iz leta 2005, saj se kasneje zaradi razlicnih razlogov v arhiv niso vec predajali. V nadaljevanju prikazujemo zadnje petnajstletno obdobje izvajanje projekta CAS, ko se je zamenjala tehnologija aerofotografiranja, menjali so se tudi izhodni rezultati. Uporabnikom izdelkov projekta CAS želimo tudi prikazati, katera obmocja države so bila aerofotografirana in v kakšnih casovnih ciklih ter kateri so bili osnovni izdelki. 2 CAS 2006 – PRVI DIGITALNI ZAJEM Ponudnikov oziroma proizvajalcev analognih velikoformatnih aerofotoaparatov je bila vedno le pešci-ca. Do zacetka komercializacije aerofotoaparatov digitalne dobe (okrog leta 2000) sta bila le dva vecja proizvajalca: Zeiss in Wild oziroma njuna naslednika Z/I-Imaging in Leica-Geosystems. S prehodom v digitalni nacin aerofotografiranja za potrebe kartiranja se je precej razširilo število ponudnikov v razredu srednjeformatnih aerofotoaparatov, le malo pa v ponudbi velikoformatnih. Leta 2006 je bila na GZS sprejeta odlocitev o nakupu velikoformatnega digitalnega aerofotoaparata. Pri digitalnih sistemih so bile na voljo tri možnosti: Leica ADS40, Z/I Imaging DMC in Vexcel UltraCam. ADS40 je bil takoj izlocen, saj je bil to linijski senzor, bolj namenjen aplikacijam daljinskega zaznavanja in precej obcutljiv že za manjše izpade zajema podatkov GNSS in INS. Preostala sistema sta vsebovala ploskovni senzor, kjer je bila izhodna fotografija enaka kot pri obicajnem digitalnem fotoaparatu in po­dobna skenogramu analognih aerofotografij. Tudi za obstojeco fotogrametricno prakso in programsko opremo domacih izvajalcev stereozajema in drugih izdelkov je bil ploskovni senzor primernejša izbira. Kot prvi digitalni aerofotoaparat, uporabljen pri izvedbi projekta CAS, je bil izbran DMC (glej sliko 1). Odlocilna pri izbiri aerofotoaparata je bila informacija o izkušnjah nemškega uporabnika z Vexcelovim aerofotoaparatom, ki takrat še ni bil najbolj zanesljiv. Ceprav se je ekipa za izbor digitalnega aerofotoa­parata sprva bolj nagibala k avstrijskemu ponudniku (Vexcel), je bil potem izbran DMC (glej sliko 1). CAS se je v letu 2006 izvajal po trigonometricnih sekcijah, kar pomeni, da je bila vsaka trigonometricna sekcija (22,5 x 15 kilometrov), razen ob državni meji, kjer so se manjši deli trigonometricnih sekcij prik­ljucili vecjim, svoj fotogrametricni blok. Vseh fotogrametricnih blokov je bilo 59. Aerofotografiranje je potekalo od 27. junija do 2. septembra 2006, skupno v sedemnajstih delovnih dnevih. Osnovni izdelek so bile aerofotografije s parametri zunanje orientacije, izracunane v procesu aerotriangulacije in narejene z dvema razlicnima nominalnima dolžinama talnega intervala (DTI), in sicer z DTI 25 centimetrov za obmocja, obarvana v modro, in z DTI 50 centimetrov za obmocja, ki so obarvana svetleje (glej sliko 2). Glavni izdelek projekt je bil barvni ortofoto s prostorskima locljivostma 25 in 50 centimetrov ter barvni infrardeci ortofoto z locljivostjo enega metra. Skupaj je bilo v letu 2006 zajetih 10.341 barvnih aerofotografij, ki so bile orientirane v procesu aerotri­angulacije (Klanjšcek in sod., 2007). Vsaka aerofotografija ima tudi podatke o notranji in zunanji ori­ entaciji, kar omogoca izvajanje stereomeritev. Poleg orientiranih aerofotografij in ortofotov je bil izdelan digitalni model reliefa (DMR) v mreži 5 x 5 metrov, iz katerega so bili izracunani tudi nakloni terena. Slika 1: Digitalni aerofotoaparat velikega formata Digital Mapping Camera (DMC), ki je bil vgrajen v letalo Geodetskega zavoda Slovenije Piper PA-31-350 Navajo Chieftain (S5-CGC) (foto: Rok Valic). Slika 2: Lokacije aerofotografij v okviru CAS 2006 glede na razlicni locljivosti (vir: GI). 3 CAS 2009–11 Spremembe v tem ciklu CAS glede na CAS 2006 so predvsem število in velikost fotogrametricnih blokov ter vracanje na triletno izvedbo. Število fotogrametricnih blokov se je zmanjšalo z 59 na 12, ki pa so zaradi tega vecji, njihova izvedba po letih pa je v razlicnih barvah prikazana na sliki 3. Število blokov se je zmanjšalo zaradi povecanja ploskovnih senzorjev v novih velikoformatnih aerofotoaparatih in posledicne možnosti aerofotografiranja vecjih površin v krajšem casu. Ker je bilo blokov manj, se je zmanjšalo tudi število aerofotografij, ki so se prekrivale na robovih blokov, torej tudi kolicina dvojnega pokritja. Prostorska locljivost ortofotov oziroma nominalna DTI aerofotografij v nadirju je bila dolocena za celoten cikel, in sicer 25 centimetrov, dejanska DTI pa se je spreminjala med vrednostma 20 in 25 centimetrov. Locljivosti digitalnih aerofotoaparatov se je zaradi napredka razvoja tehnologije s 104 megapikslov (MP, angl. megapixel) povecala na 136 MP (tretjina aerofotografij tega cikla CAS) oziroma 196 MP (dve tretjini aerofotografij tega cikla CAS). Slika 3: Delitev obmocij v CAS 2009–11 po letih (2009 rdeca, 2010 zelena, 2011 modra) (vir: GI). V tem ciklu CAS je bilo zajetih 11.472 aerofotografij. Kljub njihovi dovolj veliki prostorski locljivosti so bili ortofoti izdelani samo v locljivosti DTI 50 centimetrov. Poleg aerofotografij so bili rezultati projekta tudi že omenjeni listi brvnega ortofota in listi barvnega infrardecega ortofota (DTI 1 m) ter digitalni model reliefa (DMR) v mreži 5 x 5 metrov (Klanjšcek in sod., 2010). 4 CAS 2012–16 Ta cikel CAS je za obdobje digitalne aerofotografije najmanj sistematicen, ker se je v letu 2014 poleg zakljucevanja triletnega obdobja (2012–14) (Oven in sod., 2014a) izvedlo še dodatno aerofotografira­nje približno dveh tretjin države (zelena barva na sliki 5). V letih 2012 in 2013 je projekt potekal po nacrtu (glej sliko 4). Zaradi slabega vremena leta 2014 nista bila dokoncana dva fotogrametricna bloka na obmocju Julijskih Alp (modra barva na sliki 5), ki sta bila nato izvedena leta 2015. V letu 2016 pa se je zaradi lovljenja triletnega casovnega zamika spet izvedlo isto, oziroma nekoliko vecje, obmocje kot v letih 2013 in 2014 (slika 6) (Oven in sod., 2014b). Delitev Slovenije na posamezne fotogrametricne bloke oziroma obmocja aerofotografiranja (OAF) se ni bistveno spremenila glede na CAS 2009–2011, se pa je precej spremenila casovna izvedba. Aerofotografiranje vremensko najbolj zahtevnega dela Slovenije (Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alp) je bilo v dosedanjih izvedba CAS vedno predvideno v zadnjem letu cikla. To se je izkazalo za problematicno, saj je bilo obicajno na voljo zelo malo vremensko ugodnih dni za aerofotografiranje tega obmocja. Težava je bila delno odpravljena v ciklu CAS 2017–19, ko so bile Julijske Alpe zajete v 1. letu, Kamniško-Savinjske Alpe pa v 2. letu cikla. Ce bi bilo vreme slabo, bi namrec ta del Slovenije še vedno lahko aerofotografirali tudi še v letu 2019, ko še ne bi potekle pogodbene obveznosti izvajalca. Slika 4: CAS 2012–16 v letih 2012–13 (leto 2012 rdece, leto 2013 zeleno) (vir: GI). Slika 5: CAS 2012–16 v letih 2014–15 (leto 2014 zeleno, leto 2015 modro) (vir: GI). V tem ciklu je bilo (brez ponovitve aerofotografiranja dveh tretjin obmocja države v letu 2014 in brez aerofotografiranja v letu 2016) zajetih 11.374 aerofotografij. Uporabljeni so bili štiri tipi aerofotoaparatov, in sicer: UltraCam Xp (196 MP), UltraCam Eagle (262 MP), Z/I DMC II (220 MP) in v letu 2016 tudi UltraCam Eagle Prime (340 MP). Razmerje med vzdolžnim in precnim preklopom med aerofoto­grafijami je bilo vecinoma 60 % : 30 %, za 6 OAF, izvedenih v letih 2015 in 2016, pa že 80 % : 30 %. Vsi ortofoti so bili izdelani v prostorski locljivosti 25 in 50 centimetrov v barvnem (RGB) nacinu ter v prostorski locljivosti 50 centimetrov v barvno infrardecem (BIR) nacinu. V letih 2014–15 je bila aerofotografirana celotna država, in sicer vecina v letu 2014 (slika 5), v letu 2015 pa tisti del, ki zaradi slabega vremena ni bil zajet dotlej (Oven in sod., 2014). Slika 6: CAS 2012–16 v letu 2016 (leto 2016 rdece) (vir: GI). V letu 2016 je bil spet aerofotografiran isti del kot v letih 2013 in 2014, ker bi bil pri prehodu na novo delitev v CAS 2017–19 ta del na vrsti šele leta 2019, kar bi bila prevelika casovna razlika (Bric, Tršan in Oven, 2016). Poleg aerofotografij in njihovih orientacij so bili rezultati projekta kot obicajno barvni ortofoti (DTI 0,25 in 0,50 m) in barvni infrardeci ortofoti (DTI 0,5 m) ter digitalni model reliefa (DMR) v mreži 5 x 5 metrov. Poleg barvnih aerofotografij so od takrat na voljo tudi originalni zapisi posameznih spektralnih pasov: pankromatski, rdeci, zeleni, modri in infrardeci. V letih 2015 in 2016 so izvajalci za izdelavo ortofota že uporabljali DMR v mreži 1 x 1 meter, ki je bil izdelan iz podatkov projekta Lasersko skeniranje Slovenije (LSS). 5 CAS 2017–19 Na nekaterih obmocjih aerofotografiranja sta se poleg casovnega zaporedja izvedbe spremenila tudi oblika in velikost, predvsem zaradi izenacevanja njihovih površin, in tudi zaradi spremenjenih prioritet izvedbe nekaterih državnih projektov (slika 7). Nacrtovano je bilo, da naj bi se vsako leto zajele aerofotografije za štiri OAF-je, vendar je bilo leta 2018 zajetih pet OAF-jev in tako so za leto 2019 ostali le še trije (Bric, Tršan in Oven, 2018). OAF-ji enega leta so se iz že opisanih razlogov združili po vertikali in tako so bili leta 2017 zajeti trije najzahodnejši OAF-ji, in sicer: Jesenice, Nova Gorica in Koper, ter srednji južni OAF Postojna. V letu 2018 je bilo zajetih pet OAF-jev, in sicer: Kamnik, Ljubljana, Novo mesto, Kocevje in Celje. Slednje je bilo sicer prvotno predvideno za izvedbo v letu 2019. Slika 7: Izvedba CAS 2017–19 po letih (2017 rdeca, 2018 zelena, 2019 modra) (vir: GI). Skupno število zajetih aerofotografij v tem ciklu CAS je bilo 17.089 (Bric, Tršan in Oven, 2019). Ostali izdelki so enaki kot v letih 2015 in 2016, dodan je bil še digitalni model površja (DMP), ki so ga izvajalci racunali z uporabo slikovnega ujemanja. Zapisan je v formatu LAS, kjer pa ima vsaka tocka DMP tudi barvo (RGB) iz barvnih aerofotografij. 6 CAS 2020–22 Prostorska in casovna delitev projekta CAS je enaka kot v predhodnem ciklu, ker se je izkazala kot ustrezna. Tehnicne zahteve so se le malo spremenile v primerjavi s prejšnjim ciklom. Spremenjeno bo število izvedenih OAF-jev v letu 2021, in sicer bodo zajeti štiri namesto petih OAF-jev. V letu 2022 se bodo tako izvedli štiri OAF-ji namesto treh, OAF Celje se bo izvedel v letu 2022 (Oven in sod., 2019; Bric in sod., 2020). Drugih sprememb pri izvajanju projekta CAS v tekocem ciklu 2020–2022 ni predvidenih. 7 CAS 2023–25 Razpis za izvedbo cikla CAS 2023–25 se bo izvedel v letu 2022. Prostorska razdelitev in izvedba števila OAF po letih naj se ne bi spreminjala. Še vedno se predvideva uporaba velikoformatnih aerofotoaparatov oziroma sistemov, ki lahko izdelajo vertikalne aerofotografije v štirih kanalih velikosti najmanj 180 MP z odpravljeno distorzijo. Možne so spremembe pri zmanjšanju dolžine talnega intervala (DTI) na 20 ali celo na 15 centimetrov ter povecanje precnega preklopa med pasovi s 30 % na 60 %, kar bi pomenilo povecanje locljivosti aerofotografij, ortofota ter tudi gostejši in kakovostnejši DMP. 7 SKLEPNE UGOTOVITVE Projekt CAS, ki od leta 1975 poteka neprekinjeno, je v letu 2006 prešel iz analogne tehnologije zajema aerofotografij na digitalno. Tudi vsi nadaljnji procesi obdelave in uporabe aerofotografij potekajo na vse zmogljivejši opremi, z ucinkovitejšimi algoritmi in procesi. Uporabljajo se tudi avtomatizirani postopki izdelave osnovnih izdelkov projekta in tudi nadaljnje obdelave teh izdelkov so vse bolj avtomatizirane. Velikokrat se dogaja, da uporaba rezultatov projektov CAS casovno prevec zaostaja za zajemom. Veliko zbirk, ki bi morale biti sprotno vzdrževane (na primer digitalni topografski model, topografske karte vecjih in manjših meril…), zato caka in izgublja svojo geoinformacijsko vrednost oziroma uporabnost pri zainteresiranih uporabnikih prav zaradi neažurnosti. Spremembe tehnicnih parametrov izvedbe CAS bodo odvisne tudi od uspešnosti vpeljave ciklicnega laserskega skeniranja Slovenije (CLSS), s katerim naj bi predvidoma v treh letih prekrili celotno državo in ki naj bi se najverjetneje zacelo leta 2022. Literatura in viri: Read, R., Graham, R. (2002). Manual of Aerial Survey: Primary Data Acquisition. za leto 2009. Ljubljana: Geodetski inštitut Slovenije, 2009. Dunbeath, Whitttles Publishing. Klanjšcek, M., Ipša, A., Barboric, B., Potocnik, B., Fajdiga, D., Karnicnik, I., Grobovšek, J., Bric, V., Tršan, S., Oven, K. (2016). Kontrola kakovosti izvedbe projekta »Ciklicno Oven, K., Triglav Cekada, M., Brajnik, M., Mesner, N., Tršan, S., Babic, U. (2007). aerofotografiranje Slovenije 2015–16«: pogodba o financiranju nalog javnega »Kontrola kakovosti AT, DOF in DMR«: letno porocilo za leto 2006. Ljubljana: pooblastila št. 2552-15-000030: koncno porocilo. Ljubljana: Geodetski inštitut Geodetski inštitut Slovenije, 2007. Slovenije, 2016. Krotec, B. (2020). 50-letnica ustanovitve in pricetka dejavnosti lastne aerosnemalne Bric, V., Tršan, S., Oven, K. (2018). Kontrola kakovosti izvedbe projekta »Ciklicno službe v Sloveniji. Geodetski vestnik, 64 (2), 257–264. aerofotografiranje Slovenije 2017–19 za leto 2018«: pogodba o financiranju Oven, K., Tršan, S., Berk, S., Bric, V. (2014a). Kontrola kakovosti izvedbe projekta nalog javnega pooblastila št. 2552-17-000041: letno porocilo. Ljubljana: »Ciklicno aerofotografiranje Slovenije 2012–2014« (CAS12–14): elaborat: Geodetski inštitut Slovenije, 2018. koncno porocilo. Ljubljana: Geodetski inštitut Slovenije, 2014. Bric, V., Tršan, S., Oven, K. (2019). Kontrola kakovosti izvedbe projekta »Ciklicno Oven, K., Berk, S., Tršan, S., Bric, V. (2014b). Kontrola kakovosti izvedbe projekta aerofotografiranje Slovenije 2017–19 za leto 2019«: letno porocilo za leto 2019. »Ciklicno aerofotografiranje Slovenije 2014 (CAS 2014)«: elaborat: koncno Ljubljana: Geodetski inštitut Slovenije, 2019. porocilo. Ljubljana: Geodetski inštitut Slovenije, 2014. Bric, V., Tršan, S., Oven, K. (2020). Kontrola kakovosti izvedbe projekta Ciklicno Oven, K., Tršan, S., Bric, V. (2019). Kontrola kakovosti izvedbe projekta »Ciklicno aerofotografiranje Slovenije 2020–22: letno porocilo za leto 2020. Ljubljana: aerofotografiranje Slovenije 2017–19«: elaborat: zbirno porocilo celotnega cikla Geodetski inštitut Slovenije, 2020. in dopolnitev tehnicne dokumentacije za nov razpis CAS 2020–22. Ljubljana: Klanjšcek, M., Berk, S., Bric, V., Fajdiga, D., Kovacic, B., Oven, K., Žagar, T. (2009). Geodetski inštitut Slovenije, 2019. »Kontrola kakovosti aerofotografij, DMR in ortofota 2009–10«: letno porocilo mag. Vasja Bric, univ. dipl. ing. geod. Geodetski inštitut Slovenije Jamova cesta 2, 1000 Ljubljana e-naslov: vasja.bric@gis.si mag. Katja Oven univ. dipl. ing. geod. Geodetski inštitut Slovenije Jamova cesta 2, 1000 Ljubljana e-naslov: katja.oven@gis.si Peter Prešeren univ. dipl. ing. geod. Geodetska uprava Republike Slovenije Zemljemerska ulica 12, 1000 Ljubljana e-naslov: peter.preseren@gov.si LOKACIJSKA IZBOLJŠAVA – LOCATION IMPROVEMENT – IZHODIŠCE ZA VZDRŽEVANJE A SOLID FOUNDATION FOR PODATKOV DATA MAINTENANCE Karolina Koracin, Kristina Murovec, Marko Rotar IZVLECEK Lokacijska izboljšava zemljiškega katastra za obmocje vse države je bila izvedena v letih 2018–2020 v okviru projekta eProstor. Njen rezultat je zvezen sloj zemljiškokatastrskega nacrta (ZKN), ki pa je glede na izhodišcne podatke, razpoložljiv cas in temu prilagojeno metodologijo izvedbe nehomogene položaj­ne tocnosti. To pomeni izziv za geodetsko stroko pri nadaljnjem vzdrževanju zemljiškega katastra. Pri vzdrževanju sloja ZKN je treba upoštevati strokovna pravila za koordinatni vklop. Ce je na obmocjih dobre položajne tocnosti pri vzdrževanju sloja ZKN mogoce enostavno uporabiti nacelo vzdrževanja z neposredno uporabo koordinat v D96/TM, v kombinaciji z rocno izvedbo prevezav na obstojece položaje tock v neposredni okolici izvedene geodetske storitve, je na obmocjih s slabšo položajno tocnostjo treba narediti nekaj vec. Ugotavljamo, da bo treba izvesti lokacijsko izboljšavo na zakonsko opredeljenem 100-metrskem obmocju okrog obravnavanega zemljišca iz osnovne geodetske storitve (61.a clen Zakona o evidentiranju nepremicnin – ZEN). Na obmocjih najslabših položajnih tocnosti pa mogoce niti to ne bo dovolj in bo treba izvesti predhodno lokacijsko izboljšavo na širšem obmocju geodetske storitve. Za to bo poskrbela strokovna skupina geodetske uprave, in sicer na predlog geodetskega podjetja, ki bo predhodno izvedlo lokacijsko izboljšavo na ožjem obmocju osnovne geodetske storitve (po 61.a clenu ZEN), a rezultat še vedno ne bo omogocal kakovostnega koordinatnega vklopa. Po prehodu na nov sistem po Zakonu o katastru nepremicnin v letu 2022 se bo vodil en sam graficni sloj podatkov zemljiškega katastra. Podatki o mejah parcel bodo v ta sloj prevzeti iz ZKN. Kakovostno vzdrževan ZKN pomembno prispeva k absolutni položajni tocnosti podatkov zemljiškega katastra in zagotavlja kakovostno podlago. Geodetska stroka se mora zavedati pomena podatkov zemljiškega katastra za upravljanje prostora in temu primerno pri svojem delu ravnati kot dober gospodar. 1 UVOD Zemljiški kataster je evidenca (zbirka uradnih podatkov), sestavljena iz zadnje vpisanih podatkov, arhivi­ranih podatkov iz preteklosti in zbirke listin. Podatki se vodijo opisno in graficno. Evidentirani podatki izkazujejo razlicno stopnjo tocnosti, ki je odvisna od tocnosti postopkov prvega vpisa (nastavitve) pa tudi vseh nadaljnjih postopkov vzdrževanja. Ti postopki so bili v razlicnih zgodovinskih obdobjiih doloceni s pravili, ki so se spreminjala. Poleg tega je na nacin vzdrževanja vplival »osebni pristop« geodetov in posebnosti vzdrževanja po posameznih geodetskih pisarnah v preteklosti. Slabša položajna tocnost graficnih podatkov zemljiškega katastra omejuje njihovo uporabo tako na po­drocju prostorskega nacrtovanja, graditve objektov kot tudi upravljanja nepremicnin v najširšem smislu. Prve rešitve za izboljšanje položajne tocnosti na obmocjih slabše kakovosti so bile zasnovane parcialno in izvedene na manjših obmocjih. Ena izmed vecjih je bila lokacijska izboljšava na obmocjih trajnih nasadov. Razlicne izboljšave so natancneje predstavljene v delu Slovenska zemlja na katastrskih nacrtih (Slak et al., 2020). Pri natancnejšem pregledu podatkov zemljiškega katastra v letu 2017 je bilo ugotovljeno, da je samo za približno cetrtino vseh parcel v Sloveniji mogoce oceniti tocnost in natancnost njihovih meja. V graficnem delu zemljiškega katastra so bile parcele z znano oceno tocnosti prikazane v ZKN, ki je bil nezvezen sloj graficnih podatkov o mejah parcel. ZKN zaradi svoje nezveznosti kljub dobri tocnosti ni bil široko uporaben. Geodetska uprava Republike Slovenije je zaradi zavedanja o nepoznavanju položajne tocnosti oziroma slabi in nehomogeni položajni tocnosti graficnih podatkov zemljiškega katastra na nekaterih obmocjih na eni strani in potreb razlicnih uporabnikov na drugi strani zacela iskati rešitev, s katero bi dobili rezultate v realnem casu za vso državo. 2 LOKACIJSKA IZBOLJŠAVA ZEMLJIŠKOKATASTRSKEGA PRIKAZA Z MEMBRANSKO METODO HOMOGENIZACIJE V OKVIRU PROGRAMA PROJEKTOV E-PROSTOR Izbrana rešitev je bila lokacijska izboljšava zemljiškokatastrskega prikaza (v nadaljevanju: ZKP) s postop­kom izravnave in homogenizacije (membranska metoda), ki omogoca zvezen prenos izboljšave položajev kakovostno merjenih (veznih) tock na model ZKP. Rezultati tujih in preliminarnih študij Fakultete za gradbeništvo in geodezijo so namrec pokazali, da je mogoce z membransko metodo ucinkovito izboljšati položajno tocnosti ZKP ob optimalni kolicini in razporeditvi veznih tock, ki imajo kakovostne koordi­nate, in ob upoštevanju relativnih razmerij med ZK-tockami. Pri metodi se tudi nedvoumno uporabljajo osnove geodetske stroke (metode koordinatne geometrije, topologije, izravnave, zakona o prenosu varianc in kovarianc) (Ceh in sod., 2015a, 2015b, 2017, 2019). Lokacijska izboljšava je bila izvedena kot tehnicni postopek in ni vplivala na lastninsko-pravna razmerja. Kot projekt v okviru programa projektov e-Prostor je potekala od zacetka leta 2018 do novembra leta 2020. Ceprav je bil poudarek na izboljšavi katastrskih graficnih podatkov na obmocjih poseljenih zemljišc, je bila izboljšava izvedena za celotno obmocje Slovenije (za vseh 2698 katastrskih obcin). Zasnovana je bila glede na tri ravni: poseljena zemljišca, obmocja kmetijskih zemljišc in obmocja gozdnih zemljišc z visokogorjem. Za vsako raven je bila dolocena drugacna vrednost pogoja enakomerne pokritosti obmo-cja s kakovostnimi veznimi tockami (razdalje med veznimi tockami), in sicer 300 metrov na obmocju poseljenih zemljišc, 600 metrov na obmocjih kmetijskih zemljišc in 1200 metrov na obmocju gozdnih zemljišc z visokogorjem. Na obmocjih, kjer obstojeca razporeditev ZK-tock s kakovostnimi koordinatami iz evidenc zemljiškega katastra ni ustrezala navedenim zahtevam posameznih ravni, so bile pridobljene koordinate dodatnih veznih tock na podlagi terenske izmere in transformacije podatkov iz zbirke listin, fotointerpretacije DOF-podatkov in podatkov analiticnega sencenja (PAS). Membranska metoda je omogocila ucinkovit prenos položajne izboljšave s tock, dolocenih s kakovostnimi koordinatami (vezne tocke), na okolico na zvezen nacin (homogenizacija), pri cemer se vpliv veznih tock na popravke položajev lomnih tock z oddaljenostjo zmanjšuje. Zato je za kakovosten rezultat pomembna uporaba ustreznega števila veznih tock s kakovostnimi koordinatami in njihova optimalna razporeditev. Ce na obmocju ni bilo dovolj primerno razporejenih tock s kakovostnimi koordinatami ali pa so bila porušena relativna razmerja do drugih ZK-tock, metoda ni prinesla zadovoljive tocnosti in bo rešitev za položajno izboljšanje teh podatkov treba iskati v okviru geodetskih storitev in dodatnih lokacijskih izboljšav. Rezultat izboljšave je bila dolocitev koordinat vsem ZK-tockam (ki še niso imele kakovostno dolocenih koordinat) in posledicno tudi dopolnitev sloja ZKN v zvezen sloj (ob nespremenjenih graficnih koordi­natah). Te homogenizirane koordinate niso primerna podlaga za postopek ugotavljanja meja v geodetskih storitvah. Zavedati se je treba tudi, da je tako dobljen zvezni sloj ZKN še vedno nehomogene položajne tocnosti. To izhaja že iz same delitve obmocij v postopku na tri ravni in s tem povezanih zahtevanih razdalj med veznimi tockami. Položajna tocnost homogeniziranih koordinat je odvisna tudi od vhodne položajne tocnosti ZKP (ki je izrazito nehomogena), ustrezno evidentiranega stanja v ZKP in metod vzdrževanja podatkov zemljiškega katastra. Postopek lokacijske izboljšave ZKP v okviru programa projektov e-Prostor je bil natancno opisan v Geodetskem vestniku (Rotar in Murovec, 2019). Lokacijskih izboljšav pa z iztekom projekta ni konec. Z vkljucitvijo kakovostno dolocenih koordinat ZK-tock in numericnih podatkov relativne geometrije iz aktualnih arhivskih elaboratov je mogoce obmocja nekakovostnih katastrskih podatkov položajno še dodatno izboljševati. Te lokacijske izboljšave imenujemo dodatne izboljšave obmocij in zajemajo izboljševanje položajne tocnosti podatkov na ob-mocjih, ki so praviloma manjša od celotne katastrske obcine. Z dodatnimi lokacijskimi izboljšavami se ukvarja strokovna skupina na Geodetski upravi RS. 3 GRAFICNI PODATKI ZEMLJIŠKEGA KATASTRA Graficni podatki zemljiškega katastra se hranijo in vzdržujejo na dveh slojih: sloju zemljiškokatastrskega prikaza – ZKP, ki temelji na graficnih koordinatah ZK-tock, in sloju zemljiškokatastrskega nacrta – ZKN, ki sloni na koordinatah ZK-tock. Skupno obema slojema je, da sta zvezna in topološko pravilna. Vzdržujeta se z istimi postopki. Nacina vzdrževanja slojev pa se med seboj razlikujeta. Razlika med slojema je tudi v tocnosti, in sicer je sloj ZKN v vecini veliko tocnejši od sloja ZKP. V tem trenutku imata sloja ZKP in ZKN s strokovnega vidika enakovredno vlogo, zato je treba enako skrbno vzdrževati podatke obeh. 3.1 Zemljiškokatastrski prikaz – ZKP ZKP je sloj, izdelan na podlagi graficnih koordinat ZK-tock. Že od nastanka se izkazuje kot zvezen sloj na obmocju vse države. Zaradi slabše položajne tocnosti kaže ZKP ponekod vecje in ponekod manjše odstopanje od dejanskega stanja v naravi. Zaradi tega se ne sme neposredno uporabljati za ugotavljanje mej po podatkih zemljiškega katastra, na kar opozarjajo tudi dolocbe ZEN. Vzroke za slabšo položajno tocnost gre iskati v zgodovini nastanka analognih nacrtov in njihovega vzdrževanja v preteklih dveh stoletjih ter v postopkih pretvorbe podatkov iz analogne v digitalno obliko. Uporabnost sloja ZKP je zelo široka, saj je bil do izteka lokacijske izboljšave v okviru programa projektov e-Prostor v letu 2020 edini zvezni sloj za obmocje države. ZKP je podlaga številnim drugim evidencam v prostoru. Zavedati se je treba, da so podatki, ki so posledica graficnih presekov z ZKP, na obmocjih slabše položajne tocnosti ZKP manj tocni. 3.2 Zemljiškokatastrski nacrt – ZKN Veliko težav s položajno tocnostjo graficnih podatkov odpravlja sloj ZKN, ki je izdelan na podlagi koordinat ZK-tock. Prvotno je bil izdelan nezvezno na podlagi takrat razpoložljivih ZK-tock s kakovostnimi koordinatami v državnem koordinatnem sistemu (tocnost višja ali enaka enemu metru). Koordinate na sloju ZKN predstavljajo stanje v naravi tako natancno, kot je to omogocala metoda dolocitve koordinat, in se od stanja v naravi razlikujejo najvec za en meter V letu 2020 je z zakljuckom lokacijske izboljšave v okviru programa projektov e-Prostor tudi sloj ZKN postal zvezen. Vanj so bile namrec dodane ZK-tocke s homogeniziranimi koordinatami. Koordinate ZK-tock, ki so podlaga za prikaz sloja ZKN, torej izhajajo iz evidentiranih geodetskih postopkov ali pa so bile pridobljene z razlicnimi tehnikami in metodami izboljšav graficnih podatkov zemljiškega katastra. Tocnost teh podatkov je razlicna. Zato so v sloju ZKN tako ZK-tocke kot tudi deli mej parcel in zemljišc pod stavbo prikazani v dveh barvah: – rdeca predstavlja tocnost, višjo ali enako 1 metru (koordinate iz geodetskih postopkov), in – modra predstavlja tocnost, nižjo od 1 metra (koordinate, pridobljene z izboljšavami). 4 VZDRŽEVANJE GRAFICNIH PODATKOV Graficni podatki se vzdržujejo z geodetskimi in tehnicnimi postopki (kot so lokacijske izboljšave). Vzdržujeta se oba graficna sloja (ZKP in ZKN). Bistveno vodilo vzdrževanja obeh slojev je, da se zagotovi topološko pravilen zvezen sloj, ki graficno prikazuje cim pravilnejša razmerja evidentiranih parcel. 4.1 Vzdrževanje ZKP Sloj ZKP je izdelan na podlagi graficnih koordinat, zato se tudi za vzdrževanje uporabljajo graficne koordinate ZK-tock. Cilj vzdrževanja je vris podatkov novih postopkov na nacin, da relativna razmerja na sloju ZKP cim pravilneje prikazujejo razmerja evidentiranih parcel. Absolutna položajna tocnost evidentiranja je pri vzdrževanju ZKP v podrejenem položaju. V splošnem se na obmocju vzdrževanja sloja ZKP uporablja graficni vklop, ki precej ohranja relativna razmerja prikaza. Pri graficnem vklopu se graficne koordinate ZK-tock dolocijo tako, da se zaris spre­menjenih in novih mej parcel in zemljišc pod stavbo s premikom, vrtenjem ter prilagoditvijo graficno vklopi v obstojeci sloj ZKP. Sledi še poprava povezav na položaje tock v okolici. Z graficnim vklopom se zagotavlja identicno število ZK-tock, ki dolocajo mejo v naravi, število lomov v sloju ZKP, podobnost oblike parcel in zemljišc pod stavbo v naravi in na sloju ZKP ter cim pravilnejša relativna razmerja do okoliških parcel. Posebnost so obmocja koordinatne izmere, kjer se za vzdrževanje sloja ZKP uporablja koordinatno vzdrževanje (glej v nadaljevanju). To nacelo je mogoce uporabiti tudi na drugih obmocjih, pogoj je le, da imajo dobro položajno tocnost. Seveda to velja samo, ce se s tem bistveno ne spremenijo relativna razmerja parcel in zemljišc pod stavbo v okolici izvedene geodetske storitve. 4.2 Vzdrževanje ZKN Za vzdrževanje sloja ZKN se uporabljajo koordinate ZK-tock. Cilj vzdrževanja je evidentiranje podatkov novih postopkov tako, da se ohrani absolutna položajna tocnost podatkov ter cim pravilneje evidentirajo relativna razmerja evidentiranih parcel v okolici. Relativna razmerja v okolici so pri vzdrževanju ZKN v podrejenem položaju. Vzdrževanje poteka z neposredno uporabo izmerjenih/izracunanih koordinat ZK-tock (koordinatni vklop). V nasprotju z vzdrževanjem sloja ZKP se tu premik, vrtenje in prilagoditev na podlagi identicnih tock ne izvajajo. S koordinatnim vklopom se zagotavlja: – identicno število ZK-tock, ki dolocajo mejo v naravi, in število lomov v sloju ZKN, – identicnost oblike parcel in zemljišc pod stavbo v naravi in na sloju ZKN, – ohranitev absolutne tocnosti ZK-tock iz postopka, – ohranitev relativnih razmerij do ostalih ZK-tock s tocnimi koordinatami (do vkljucno enega metra) ter v splošnem tudi prikaz cim pravilnejših relativnih razmerij do preostalih ZK-tock slabše tocnosti v ZKN. Za vzdrževanje sloja ZKN pri izvedbi geodetske storitve ni pomembno samo, da je sloj po storitvi to-pološko pravilen, ampak tudi vse prej našteto. Kakovostno vzdrževanje sloja ZKN zagotovimo tako, da ga izvajamo v enem ali vec korakih: 1. Ce ima ZKN dobro položajno tocnost, lahko zadostuje že en sam korak: vklop z neposredno uporabo koordinat s prilagoditvijo bližnje okolice, ce je to potrebno za prikaz pravilnih relativnih razmerij na sosednjih parcelah. 2. Ce je položajna tocnost ZKN slabša in koordinati vklop s prilagoditvijo bližnje okolice ne ustreza pravilom koordinatnega vklopa, je treba geodetsko storitev razširiti z dodatno geodetsko storitvijo – lokacijsko izboljšavo po dolocilih 61.a clena ZEN (izdela se skupen elaborat osnovne geodetske storitve in lokacijske izboljšave). 3. Pri zelo slabi položajni tocnosti ZKN pa niti to ne bo dovolj, da bi zagotovili skladnost s pravili koordinatnega vklopa, in bo morala geodetska uprava izvesti predhodno izboljšavo na širšem ob-mocju geodetske storitve. Tako lokacijsko izboljšavo predlaga geodetsko podjetje, ki izvaja osnovno geodetsko storitev. Geodetsko podjetje po evidentiranju lokacijske izboljšave na širšem obmocju geodetske storitve izdela elaborat osnovne geodetske storitve (brez lokacijske izboljšave) z novimi vhodnimi podatki. Slika 1: Koraki vzdrževanja sloja ZKN. 4.2.1 KORAK 1: Vzdrževanje sloja ZKN z neposredno uporabo koordinat s prilagoditvijo bližnje okolice ZK-tocke, ki so predmet geodetske storitve, morajo imeti koordinate pridobljene z izmero (METEN 91 in 97), transformacijo (METEN 93) ali pa so dolocene s fotointerpretacijo DOF-podatkov, geodetskih nacrtov ali izracunane (METEN 92). Sloj ZKN se za te ZK-tocke vedno vzdržuje z neposredno uporabo koordinat ob upoštevanju strokovnih pravil za koordinatni vklop. Koordinatni vklop mora zagotavljati tudi, da se okolica geodetske storitve prilagodi tako, da se ob upoštevanju ugotovitev v postopku in zbirke listin v okolici ne ustvarjajo dodatni lomi, da se ohranijo topološka pravilnost, oblika parcele in cim pravilneje prikažejo relativna razmerja med evidentiranimi parcelami. Prilagoditev bližnje okolice (poprava preostalih tock parcel v postopku in poprava tock sosednjih parcel) je sestavni del koordinatnega vklopa in ne šteje za lokacijsko izboljšavo. Ce je sloj ZKN na obmocju geodetske storitve dobre položajne tocnosti, koordinatni vklop podatkov geodetske storitve (s prilagoditvijo bližnje okolice) ne poruši bistveno relativnih razmerij v okolici izvedene storitve. Na takih obmocjih je kakovostno vzdrževanje zagotovljeno že s prvim korakom. PRIMER KORAKA 1: Slika 2: Skica geodetske storitve – postopek evidentiranja zemljišc pod stavbama. Sliki 3 in 4: Neustrezen vklop podatkov geodetske storitve na sloj ZKN brez prilagoditve okolice (levo) in kakovosten vklop podatkov s prilagojeno okolico (desno). ZK-tocke, ki so predmet geodetske storitve, so prikazane z rdecimi kva­ dratki. ZK-tocke, ki imajo spremenjene koordinate zaradi prilagoditve okolice, pa so prikazane z zelenimi krogci. 4.2.2 KORAK 2: Vzdrževanje sloja ZKN z neposredno uporabo koordinat ZK-tock in hkratno lokacijsko izboljšavo po 61.a clenu ZEN Ce koordinatni vklop (s prilagoditvijo bližnje okolice) ne zagotavlja topološko pravilnega sloja ali pa je sloj sicer topološko pravilen, so pa bistveno porušena relativna razmerja med parcelami v postopku in sosednjimi parcelami ali so bistveno porušena razmerja na parcelah v bližnji okolici, je treba geodetsko storitev razširiti še s postopkom lokacijske izboljšave po 61.a clenu ZEN. Zakon doloca, da je lokacijska izboljšava tehnicna sprememba podatkov o mejah parcel in zemljišc pod stavbo, s katero se izboljša njihova položajna tocnost. Ce je to potrebno zaradi evidentiranja novih ali spremenjenih podatkov v zemljiškem katastru v drugih postopkih, se lokacijska izboljšava izvede hkrati z drugimi postopki. Rezultat lokacijske izboljšave, ob izvedbi drugih postopkov, so spremenjene koordinate ZK-tock na obmocju lokacijske izboljšave, in sicer tistih ZK-tock, ki niso bile nove ali spremenjene v osnovnem postopku in so evidentirane s tocnostjo, nižjo od enega metra, ali pa tocnost tock ni dolocena. Obmocje lokacijske izboljšave obsega zemljišce v pasu 100 metrov okrog mej parcel ali zemljišc pod stavbo, za katere se lokacijska izboljšava izvaja. Strokovna podlaga za evidentiranje položajno izboljšanih podatkov v zemljiškem katastru je elaborat lokacijske izboljšave, ki vsebuje prikaz obstojecih podatkov, predlog lokacijsko izboljšanih podatkov z navedbo njihove tocnosti (razvrstitev spremenjenih ZK-tock v razlicne razrede tocnosti) in podatke o nacinu izvedbe lokacijske izboljšave. Nacin oziroma metoda izvedbe lokacijske izboljšave sicer zakonsko ni predpisana, vsekakor pa je treba upoštevati tudi podatke iz zbirke listin, ki so ob izvedbi geodetske storitve še aktualni. Ce se lokacijska izboljšava izvaja hkrati z drugimi postopki, mora (skupen) elaborat vsebovati predpisane sestavine vseh postopkov. Lokacijsko izboljšane meje niso urejene meje, izkazujejo se zgolj kot spremembe v sloju ZKN. PRIMER KORAKA 2: Slika 5: Skica geodetske storitve – postopek evidentiranja zemljišca pod stavbo. Slika 6: Vklop zemljišca pod stavbo z neposredno uporabo Slika 7: Kakovosten koordinatni vklop podatkov geodetske koordinat bi povzrocil topološke napake na sloju storitve na sloj ZKN, na katerem je bila uvedena tudi ZKN. lokacijska izboljšava po 61.a clenu ZEN. 4.2.3 KORAK 3: Vzdrževanje sloja ZKN z neposredno uporabo koordinat ZK-tock, potem ko je geodetska uprava predhodno izvedla lokacijsko izboljšavo na širšem obmocju geodetske storitve Ce niti s hkratno izvedbo osnovne geodetske storitve in postopka lokacijske izboljšave na podlagi 61.a clena ZEN ni omogocen kakovosten koordinatni vklop, geodetsko podjetje predlaga geodetski upravi lokacijsko izboljšavo na širšem obmocju geodetske storitve. Geodetska uprava se torej vkljuci v postopek šele, ko geodetsko podjetje izvede tako osnovno geodetsko storitev kot tudi lokacijsko izboljšavo po 61.a clenu ZEN, a to ne prinese ustreznega rezultata. Zato je treba izvesti lokacijsko izboljšavo na širšem obmocju geodetske storitve. V takem primeru geodetsko podjetje ne izdela skupnega elaborata, ampak najprej pri geodetski upravi vloži predlog za izvedbo lokacijske izboljšave na širšem obmocju, ki presega zakonsko doloceno obmocje lokacijske izboljšave po 61.a clenu ZEN. Lokacijska izboljšava, ki jo je geodetsko podjetje izvedlo, pri tem ne bo evidentirana v zemljiškem katastru hkrati z elaboratom osnovne geodetske storitve, zato jo v nadaljevanju tega prispevka imenujemo poskusna lokacijska izboljšava. Geodetsko podjetje je do te faze že moralo pregledati in preracunati podatke zbirke listin, pridobiti podatke s terensko izmero ter izracunane in izmerjene podatke analizirati. Prav tako je moralo izvesti poizkus koordinat­nega vklopa z lokacijsko izboljšavo po 61.a clenu ZEN. Zaradi nepotrebnega podvajanja dela in izgube casa, s cimer bi se še podaljšal postopek lokacijske izboljšave na širšem obmocju geodetske storitve in s tem tudi sama izvedba geodetske storitve, je s Tehnicnimi specifikacijami, izdanimi na podlagi Pravilnika o evidentiranju podatkov zemljiškega katastra, predpisana vsebina in struktura predloga s prilogami, iz katere je razvidno, da geodetsko podjetje ob vložitvi predloga preda geodetski upravi tudi izmerjene in preracunane podatke. Predlog torej vsebuje osnovne podatke o geodetski storitvi, analizo izmerjenih in preracunanih podatkov ter pojasnilo o nacinu izvedbe poskusne lokacijske izboljšave, opis nerešenih težav koordinatnega vklopa po poizkusni izboljšavi ter predlog geodetski upravi za dodatno izboljšavo širšega obmocja. Predlogu se priložijo: – datoteka obdelave geodetske storitve, – mapa z datoteko ZK-tock z dolocenimi koordinatami (tocke z izmerjenimi ali transformiranimi koordinatami ob nebistveni spremembi graficnih koordinat), – mapa s podatki lokalnih koordinat (preracunanih lokalnih elaboratov) ter – mapa s skico in prikazom sprememb osnovne geodetske storitve s poizkusno lokacijsko izboljšavo. Arhivski elaborati morajo biti pregledani na obmocju geodetske storitve in v 100-metrskem pasu na obmocju poizkusne lokacijske izboljšave na podlagi 61.a clena ZEN. Za elaborate, ki vsebujejo vsaj v delu identicne tocke z zadnje vpisanimi podatki zemljiškega katastra (tako imenovane aktualne arhivske elaborate), mora geodetsko podjetje izvesti izmero koordinat na terenu ali koordinate pridobiti s trans-formacijo ali pa (najmanj) izracunati lokalne koordinate. Analiza izmerjenih in preracunanih arhivskih podatkov vsebuje pregledno tabelo elaboratov s podatki o aktualnosti arhivskih elaboratov (aktualen v celoti, delno aktualen, neaktualen/obstaja novejši), s po­datkom o nacinu pridobitve koordinat (izmerjena ZK-tocka, izmerjena tocka uživanja, ki ni ZK-tocka, transformirana ZK-tocka) ter s podatkom o priloženih lokalnih koordinatah še aktualnih ZK-tock (ce niso bile pridobljene koordinate). V predlogu morajo biti opisana/prikazana obmocja težav, ki jih s poizkusno izboljšavo ni bilo mogoce rešiti, in pa opisan/prikazan predlog širšega obmocja, na katerem naj geodetska uprava izvede lokacijsko izboljšavo. Geodetska uprava oceni upravicenost predloga in v delo sprejme predloge, ki izpolnjujejo predpisane pogoje. V postopku poleg pridobljenih podatkov od geodetskega podjetja za izvedbo dodatne izboljšave tudi sama poskrbi za pregled in preracun arhivskih podatkov na širšem obmocju, pridobi ustrezne po­datke dodatnih veznih tock ter izvede lokacijsko izboljšavo z membransko metodo na širšem obmocju. Rezultat evidentiranja lokacijske izboljšave na širšem obmocju so spremenjene koordinate ZK-tock, kar se odraža na spremembah v sloju ZKN. Zaradi zagotavljanja kakovostnega vklopa sprememb se lahko na širšem obmocju geodetske storitve ob izvedbi lokacijske izboljšave spremenijo tudi graficne koordinate ZK-tock, vendar le, ce so zanesljivejše. Spremembe graficnih koordinat ZK-tock v takih primerih seveda vplivajo na spremembe v sloju ZKP. Po evidentiranju lokacijske izboljšave na širšem obmocju geodetsko podjetje prejme izboljšane podatke zemljiškega katastra in na novi podlagi izdela elaborat osnovne geodetske storitve. Izvedena lokacijska izboljšava na širšem obmocju geodetskemu podjetju omogoci, da za osnovno geodetsko storitev izvede koordinati vklop samo na podlagi prvega koraka. Elaborat tako vsebuje samo sestavine osnovne geo­detske storitve. Vsebina poizkusne lokacijske izboljšave, ki jo je predhodno izvedlo geodetsko podjetje, ni izgubljena, ampak je vsebovana v predlogu, ki je bil vložen pri geodetski upravi. Njeni podatki so uporabljeni kot del podatkov lokacijske izboljšave na širšem obmocju geodetske storitve, ki jo izvede geodetska uprava. PRIMER KORAKA 3: Slika 8: Skica geodetske storitve – postopek ureditve dela meje. Vklop podatkov geodetske storitve z neposredno uporabo koordinat povzroci topološke napake na sloju ZKN. Sliki 9 in 10: Poizkusna lokacijska izboljšava po 61.a clenu ZEN ne prinese ustreznega rezultata (ostanejo topološke napake ali pa se bistveno porušijo relativna razmerja med parcelami). 4.3 Elaborat geodetske storitve Elaborat geodetske storitve med drugim vsebuje sestavine, ki prikazujejo, kako bodo evidentirani po­datki geodetske storitve v graficnem delu zemljiškega katastra. Temu so namenjene tri sestavine: prikaz sprememb ZKP, prikaz sprememb ZKN in prikaz sprememb ZKP/ZKN. Vsebina vseh treh je prikaz predloga graficnih sprememb zemljiškega katastra na parcelah v postopku in parcelah v okolici s crno in rdeco barvo. Primerjava vseh treh prikazov sprememb celovito pokaže nacin vzdrževanja graficnih podatkov zemljiškega katastra. 4.3.1 Prikaz sprememb ZKP in prikaz sprememb ZKN Za oba prikaza velja, da v crni barvi prikazujeta meje parcel s parcelnimi številkami in zemljišca pod stavbo pred spremembo. Z rdeco pa je prikazan predlog stanja po spremembi (novo stanje in brisanje stanja pred spremembo, ki po spremembi ne velja vec), pri cemer se popravek zarisa prikaže le, ce stanje po spremembi odstopa od stanja pred spremembo vec, kot znaša dvojna graficna natancnost (0,4 mm x modul izvornega merila). Tako je na primer pri izvornem merilu 1 : 2880 mejna vrednost 1,15 metra. V prikazu sprememb ZKP se stanje pred spremembo in po njej nanaša na sloj ZKP, v prikazu sprememb ZKN pa na sloj ZKN. 4.3.2 Prikaz sprememb ZKP/ZKN V nasprotju s prejšnjima prikazoma prikaz sprememb ZKP/ZKN ne prikazuje stanja pred spremembo, ampak le stanje obeh slojev po spremembi. Izdela se, ko vzdrževanje sloja ZKP ni mogoce z neposredno uporabo koordinat ZK-tock. Iz tega prikaza je razviden zamik/rotacija/prilagoditev sloja ZKP glede na dejansko stanje v naravi, ki ga predstavlja sloj ZKN. Podatki po spremembi v sloju ZKP so prikazani v crni barvi. Z rdeco se prikazujejo podatki stanja v sloju ZKN po spremembi. 5 SKLEP Z uveljavitvijo Zakona o katastru nepremicnin v letu 2022 bo geodetska uprava prešla na nov nacin vo­denja in vzdrževanja zemljiškega katastra z informacijskim sistemom Kataster. V skladu z novim zakonom bodo v novi informacijski rešitvi meje parcel graficno prikazane v katastrskem nacrtu. V katastrski nacrt bodo prenesene meje parcel in zemljišc pod stavbo, ki bodo ob prehodu v nov sistem vpisane v ZKN. S koncem lokacijske izboljšave v programu projektov e-Prostor je namrec sloj ZKN postal zvezen sloj z boljšo položajno tocnostjo koordinat, kot jo ima prav tako zvezen sloj ZKP. Danes vzdržujemo dva graficna zvezna sloja, ki oba vsebujeta podatke o mejah parcel in zemljišc pod stavbo. Opustitev manj tocnega sloja je logicna posledica nove situacije in pomeni manj dela z vzdrževanjem graficnih podatkov, a ne na škodo njihove uporabnosti. Zakaj je bil v tem prispevku torej poudarjen tudi pomen strokovnega vzdrževanja sloja ZKP? Graficne koordinate ZK-tock so opazovanja, ki jih ima vsaka tocka. Koordinate ZK-tock, dobljene z izboljšavami, niso opazovanja, ampak so izveden podatek, na katerega ob uporabi izbrane metode vplivajo tudi graficne koordinate ZK-tock. Cim pravilnejša relativna razmerja med ZK-tockami/parcelami na sloju ZKP ob pridobitvi kakovostnih koordinat veznih tock omogocajo nadaljnje kakovostne lokacijske izboljšave. Tudi to je eden od razlogov, da bodo podatki sloja ZKP ob prehodu na nov sistem shranjeni kot zadnje veljavno stanje tega graficnega sloja in na voljo za uporabo tudi po prehodu v nov sistem. Katastrski nacrt bo torej edini graficni sloj v novi informacijski rešitvi. Ce smo morda doslej na podlagi zgodovinskega vzdrževanja analognih katastrskih nacrtov z njihovo pretvorbo v sloj ZKP intenzivno razmišljali o vzdrževanju tega sloja, je sedaj cas, da to miselnost spremenimo. Pri vzdrževanju sloja ZKN ne smemo biti zadovoljni takoj, ko neposredna uporaba koordinat nove geodetske storitve ne povzroci topoloških napak. Pri vzdrževanju je nujno ob vsaki geodetski storitvi poskrbeti tudi za prikaz cim pra­vilnejših relativnih razmerij evidentiranih parcel. Kako to doseci, je bilo predstavljeno v tem prispevku. Uporabimo znanje, ki ga imamo. Literatura in viri: Ceh, M., Gielsdorf, F., Trobec, B., Krivic, M., Lisec, A. (2019). Improving the positional tocnosti, natancnosti in zanesljivosti zveznega graficnega sloja zemljiškega accuracy of traditional cadastral index maps with membrane adjustment in katastra (ZKP). Porocilo projekta. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za Slovenia. ISPRS international journal of geo-information, 8 (8), 1–22. DOI: gradbeništvo in geodezijo. https://doi.org/10.3390/ijgi8080338 Ceh, M., Lisec, A., Trobec, B., Brumec, M., Faric, T., Koleša, J. (2015b). Izboljšava Ceh, M., Lisec, A., Ferlan, M., Šumrada, R. (2011). Geodetsko podprta prenova položajne tocnosti zemljiškokatastrskega prikaza z urejanjem mej katastrskih graficnega dela zemljiškega katastra. Geodetski vestnik, 55 (2), 257–268. obcin in uporabo podatkov iz elaboratov geodetskih meritev. Porocilo projekta. Ceh, M., Lisec, A., Trobec, B., Ferlan, M. (2015a). Analiza možnosti izboljšave položajne Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. Ceh, M., Stopar, B., Trobec, B., Brumec, M., Tekavec, J., Lisec, A. (2017). Pilotni projekt izboljšave kakovosti zemljiškokatastrskega prikaza v katastrski obcini Crešnjice. Geodetski vestnik, 61 (1), 102–114. Ceh, M., Stopar, B., Trobec, B., Brumec, M., Tekavec, J., Lisec, A. (2017). Pilotni projekt izboljšave kakovosti zemljiškokatastrskega prikaza v katastrski obcini Crešnjice. Geodetski vestnik, 61 (1), 102–114. GURS (2017). Razpisna dokumentacija za oddajo javnega narocila po odprtem postopku. Lokacijska izboljšava zemljiškokatastrskega prikaza. Ljubljana: Geodetska uprava Republike Slovenije. GURS (2021). Tehnicne specifikacije na podlagi Pravilnika o evidentiranju podatkov zemljiškega katastra. Uradni list RS, št. 48/2018, 51/2018, 35/2019 in 54/2021-ZKN. Koracin, K., Murovec, K., Rotar, M. (2021). Lokacijska izboljšava – izhodišce za vzdrževanje podatkov. E-prosojnice predstavitve. Koper: 49. Geodetski dan. Rotar, M., Murovec, K. (2019). Lokacijska izboljšava zemljiškokatastrskega prikaza. Geodetski vestnik, 63 (4), 554–567. Slak, J., Triglav, J., Koracin, K., Ravnihar, F. (2020): Slovenska zemlja na katastrskih nacrtih. Ljubljana: Geodetska uprava RS. Zakon o evidentiranju nepremicnin (ZEN). Uradni list RS, št. 47/2006, 65/2007 – odl. US, 79/2012 – odl.US, 61/2017 – ZAID, 7/2018, 33/2019 in 54/2021 – ZKN. Zakon o katastru nepremicnin (ZKN). Uradni list RS, št. 54/2021. Pravilnik o evidentiranju podatkov zemljiškega katastra. Uradni list RS, št. 48/18, 51/18 – popr. 35/19 in 54/21 – ZKN Karolina Koracin, univ. dipl. inž. geod. Geodetska uprava Republike Slovenije Urad za nepremicnine, Ljubljana Zemljemerska ulica 12, SI-1000 Ljubljana e-naslov: karolina.koracin@gov.si Kristina Murovec, univ. dipl. inž. geod. Obmocna geodetska uprava Nova Gorica Geodetska pisarna Tolmin Tumov drevored 4, SI-5220 Tolmin e-naslov: kristina.murovec@gov.si Marko Rotar, mag. prav. in manag. neprem. Geodetska uprava Republike Slovenije Urad za nepremicnine, Ljubljana Zemljemerska ulica 12, SI-1000 Ljubljana e-naslov: marko.rotar@gov.si TRIGONOMETRICNA TOCKA FIRST-ORDER I.REDA NA KRIMU – POBUDA TRIGONOMETRIC POINT ZA SPOMENIK DRŽAVNEGA AT KRIM – NATIONAL POMENA MONUMENT INITIATIVE Katja Oven, Rado Škafar 1 UVOD V letu 2021 smo na Geodetskem inštitutu Slovenije zaceli izvajati nalogo z naslovom Izbor geodetskih znamenj za vpis v register kulturne dedišcine in njihovo vrednotenje za razglasitev za kulturni spomenik, ki jo je financirala Geodetska uprava Republike Slovenije in v okviru katere smo v izbor za pridobitev statusa kulturne dedišcine uvrstili tudi trigonometricno tocko I. reda št. 172 na Krimu. Pisno pobudo za njen vpis v Register kulturne dedišcine smo podkrepili z ekspertizo, v kateri smo s strokovnimi argumenti ute­meljili tudi njen pomen za državo Slovenijo in jo predlagali za razglasitev za spomenik državnega pomena. Pobuda z naslovom Pobuda za vpis geodetskega znamenja v register kulturne dedišcine in za razglasitev za spomenik državnega pomena – KRIM, trigonometricna tocka I. reda, št. 172 je bila dne 11. novembra 2021 posredovana v presojo na obmocno enoto Zavoda za varstvo kulturne dedišcine Slovenije v Ljubljani. 2 LEGA GEODETSKE TOCKE NA KRIMU Trigonometricna tocka I. reda št. 172 stoji na gori Krim, ki se dviga južno od Ljubljanskega barja in je s svojimi 1107 metri nadmorske višine najvišji vrh v obcini Ig. Od Ljubljane je oddaljena približno 14 kilometrov. Danes je Krim priljubljena izletniška in planinska destinacija, na kateri poleg planinskega doma, zgrajenega v šestdesetih letih 20. stoletja, nekdanjih bunkerjev JLA, vremenske postaje in vecjega števila oddajnikov stoji tudi geodetska tocka – trigonometricna tocka I. reda. Lego Krima in pogled nanj prikazuje slika 1. Slika 1: Krim na državni topografski karti (vir: PREG) in pogled nanj (vir: LGD, 2004). 3 ZAPISI O GEODETSKI TOCKI NA KRIMU Rojstvo geodetske tocke na Krimu in krimskega koordinatnega sistema sega cisto na zacetek 19. stoletja. Omenjena sta v številnih strokovnih prispevkih v priznanih strokovnih revijah in tudi v monografijah priznanih slovenskih geodetov, izmed katerih ju je najpogosteje in v najvecjih podrobnostih opisoval sedaj že pokojni g. Marjan Jenko. V arhivu na Geodetskem inštitutu Slovenije hranimo nekaj njegovih rokopisov in prispevkov, med katerimi je najti tudi prepis in prevod najstarejšega (tedaj razpoložljivega) dokumenta o geodetski tocki na Krimu iz let okrog 1820, ki je del Jenkovega še neobjavljenega spisa z naslovom Krim – zelo stara in pomembna geodetska tocka v Sloveniji. Prispevek ima izjemno arhivsko vrednost zaradi informacij, ki jih je tedaj uspelo zbrati g. Jenku ter jih kronološko, v povezavi z zgodo­vinskimi dejstvi, in pripovedno zelo dobro popisati. Z istoimenskim naslovom zasledimo tudi kratek izvlecek tega neobjavljenega prispevka v brošuri, izdani ob 10. obletnici postavitve obeležja koordinatnemu izhodišcu na Krimu prve katastrske izmere na obmocju Slovenije, ter na spletnih straneh Ljubljanskega geodetskega društva. Zapisi g. Marjana Jenka o geodetski tocki na Krimu so bili odlicna popotnica za njeno strokovno ovred­notenje nacionalnega pomena za državo Slovenijo. Nastali so z njegovim analiticnim in sistematicnim pristopom k raziskovanju literature, tako tedaj aktualne kot arhivske. Svoje ugotovitve o geodetski tocki na Krimu in krimskem koordinatnem sistemu je popisal v razlicnih prispevkih, objavljenih v Geodetskem vestniku (Jenko, 1996, 2008 in 2019). Podpirajo jih tudi raziskovalni rezultati drugih geodetov, ki so se dotaknili krimskega koordinatnega sistema in geodetske tocke na Krimu. Med njimi izpostavljamo dr. Joca Triglava, mag. Janeza Slaka s sodelavci, dr. Anko Lisec, dr. Mirana Ferlana, dr. Siniša Delceva, dr. Mirana Kuharja, mag. Pavla Zupancica in druge, katerih dela navajamo v virih na koncu clanka. Njihovi prispevki so bili vir verodostojnih informacij, poleg tega so nas usmerjali na nadaljnje raziskave literature. Med arhivske vire, ki so pomembni za razumevanje nastanka geodetske tocke na Krimu in krimskega koordinatnega sistema, sodita tudi arhiv Geodetske uprave RS in arhiv Geodetskega inštituta Slovenije. V arhivu Geodetske uprave Republike Slovenije hranimo dele literature priznanih tujih avtorjev (kot so Karl Lego, Joseph Zeger), ki se nanašajo na geodetsko tocko na Krimu, ter opise starih topografij tocke, ki segajo v leta 1861, 1877 in 1886, ter ostale pisne vire, na katere se je v svojih delih skliceval tudi g. Marjan Jenko, in sicer: 1. »Die Katastralalvermessung im allgemeinen« aus »Instruction für Meßtischaufnahmen« (grün Instr.), Wien 1907, s. 30–39: a. Zweck der Katastralvermessung b. Grunlage der Katastralvermessung c. Koodinatensysteme d. Maßtabe (Maßverhältnisse) e. Einteilung, Aufnahmesektionen f. Triangulierungsbläter, Mappenbläter 2. Zusammenfassung in K. Lego: Gescichte des osterr. Grundkatasters, BEV, s. 29–31. 3. Punktbeschreibung – Koordinaten des Punktes 172 Krimberg aus »Die Ergebnisse der Triangulie­rungen des MGI«, Bd. I, 1901, s. 60. 4. Katastraltriangulierung in den Ländern Kärnten, Krain, und Küstenland« in J. Zeger »Die historische Entwicklung der staatichen Vermessungsarbeiten / Grundlagen Vermessungen) in Österreich«, Bd. II, s. 232–234, 237, 240. Poleg tega na Geodetski upravi RS hranimo originalno topografijo s podatki o trigonometricni tocki I. reda št. 172 Krim iz leta 1957, na kateri je razvidna zadnja lesena piramida za potrebe signalizacije, ki jo je leta 1955 postavil g. Marjan Jenko, ter stabilizacija glavne tocke (Z) v obliki betonskega kvadra. Poleg te hranimo originalno topografijo s podatki o stabilizaciji glavne tocke (Z) iz granitnega kamna in njenega ekscentra (S1) v obliki stebra na strehi planinskega doma Krim iz leta 1963. Navedeni arhivski dokumenti so prikazani na sliki 2. Slika 2: Podatki o geodetski tocki na Krimu s prikazom lesene piramide iz leta 1957 (levo, sredina) ter popis njenega položaja in stabilizacije iz leta 1963 (vir: GURS). V arhivu Geodetskega inštituta Slovenije hranimo originalni izvod prevoda inštrukcije (navodil) za franciscejsko katastrsko izmero iz leta 1824 v slovenšcino, ki ga je pripravil prof. Ivan Cucek v okviru raziskovalne naloge št. K-246-5999/77 z naslovom Transformacija graficne izmere 1 :2800 v 1 : 1500, ki jo je izvedel Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo v Ljubljani leta 1979 (sedaj Geodetski inštitut Slo­venije). Naziv prevoda inštrukcije s pojasnili s polnim naslovom je Instrukcija za izvršitev deželne izmere za namen splošnega katastra (v originalu nem. Instruction zur Ausführung der zum Behufe des allgemeinen Catasters angeordneten Landes-Vermessung), kot je razvidno s slike 3. Poleg tega na Geodetskem inštitutu Slovenije hranimo še dve deli. Prvo je iz leta 1962 z naslovom Zemljiški kataster avtorja inženirja Franceta Bratkovica (slika 3), profesorja na Gradbeni tehniški šoli v Ljubljani. Izdala in založila ga je Gradbena tehniška šola v Ljubljani v nakladi 500 ciklostiranih primerkov besedila in risb. V delu avtor opisuje tudi zgodovino katastra in franciscejski davcni kataster ter našteva in opisuje koordinatne sisteme z deželami, ki jih pokrivajo, geografskimi koordinatami ter izhodišcni-mi trigonometricnimi tockami I. reda, med njimi tudi krimski koordinatni sistem. Drugo delo je iz leta 1969 z naslovom Stari koordinatni sistemi na podrocju SR Hrvaške in njihova transforamcija v sisteme Gauss-Krügerjeve projekcije (hrv. Stari koordinatni sustavi na podrucju SR Hrvatske i njihova transforma­cija u sustave Gauss-Krügerove projekcije) (slika 3) in je bilo izdelano v okviru projekta Odrediti elemente medusobne transformacije izmedu projekcija i koordinatnih sustava stare i nove izmjere zemljišta na podrucju SRH. Vodja projekta je bil profesor dr. Branko Borcic, sodelavci pa inž. Momcilo Diklic, inž. Ljubomir Sušanj ter inž. Nedjeljko Francula, ki je prispeval najvecji del raziskovalnega dela. Delo je izdal Zavod za kartografiju Geodetskog Fakulteta Sveucilišta u Zagrebu. V poglavju IV-2 je podrobno opisan krimski koordinatni sistem, kjer najdemo tudi navedbo, da je za obmocje Republike Slovenije ohranjen skoraj celoten elaborat triangulacije od prvih del še iz casa francoske uprave in francoske izmere v naših krajih pa vse do razpada Avstro-Ogrske leta 1918. Elaborat hranijo v centralni geodetski ustanovi republike Avstrije Bundesamt für Eich- und Vermessungswesen (slov. Zvezni urad za meroslovje in geodezijo) na Dunaju. Slika 3: Prevod I. Cucka iz leta 1824 v slovenšcino (levo), delo F. Bratkovica (sredina) ter delo B. Borcica in N. Francule s sodelavci (desno). Izvorne zgodovinske listine, ki bi dodatno podprle navedbe o rojstvu geodetske tocke na Krimu in krimskega koordinatnega sistema, smo iskali tudi v Arhivu RS, arhivih v Avstriji in tuji literaturi. Av-strijska nacionalna knjižnica na Dunaju (nem. Österreichische Nationalbibliothek) ponuja javni vpogled v digitalni izvod inštrukcije (navodil) za vzpostavitev triangulacije iz leta 1810 z naslovom Instruction für die im Calculs-Bureau der k.k. Österreichischen Landes-Vermessung angestellten Herren Offiziere. Zvezna administrativna knjižnica na Dunaju (nem. Administrative Bibliothek des Bundes) hrani inštrukcijo za vzpostavitev triangulacije iz leta 1810 z naslovom Instruction für die bey k.k. österreichischen Landes-Ver­messung angestellten Herren Officiere. Digitalizacijski center v Münichnu (nem. Münchener Digitalisie­rungsZentrum (MDZ), Digitale Bibliothek) pa zagotavlja bogate fonde Bavarske državne knjižnice (nem. Bayerische StaatsBibliothek), med njimi dopolnjeno in posodobljeno inštrukcijo iz leta 1845 Instruction für die bei der astronomisch-trigonometrischen Landesvermessung und im Calcul-Bureau des K. K. Militair Geografischen Institutes angestellten Individuen. Naslovnice navedenih inštrukcij so prikazane na sliki 4. Pomemben izvorni arhivski vir za razumevanje franciscejske katastrske izmere so navodila o metodi in sami organizaciji katastrske izmere, ki so bila sprva izdana 29. marca 1818 v obliki rokopisa, leta 1820 prvic tiskana v šestih delih in nato 28. februarja 1824 tiskana kot druga posodobljena razlicica teh na­vodil oziroma inštrukcije (Gebhart, 2011). Univerzitetna in državna knjižnica Tirolske pri Univerzi v Innsbrucku (nem. Universitäts- und Landesbibliothek Tirol, Abt. Digitale Services Universität Innsbruck) ponuja javni vpogled v digitalni izvod inštrukcije iz leta 1824 z naslovom Instruction zur Ausführung der zum Behufe des allgemeinen Catasters angeordneten Landes-Vermessung, katere naslovnica je prikazana na sliki 4. Slednjo je, kot smo že navedli, v slovenšcino prevedel prof. Ivan Cucek leta 1979. a)b)c) d) Slika 4: Inštrukciji za izvedbo triangulacije iz leta 1810 (a, b) in posodobitev iz leta 1845 (c) ter inštrukcija za katastrsko izmero iz leta 1824. Pomembne arhivske podatke in vire najdemo v doktorski disertaciji z naslovom Die große franziszeische Katastervermessung und das Herzogtum Salzburg iz leta 2011 avtorja Wernerja Gebharta, ki analiticno, raziskovalno tocno in dosledno podaja detajlne opise nastanka in izvedbe franciscejske katastrske izmere v deželi Salzburg, podprte z originalnimi arhivskimi viri, ki so merodajni tudi za razumevanje nastanka in izvedbe franciscejske katastrske izmere v krimskem koordinatnem sistemu. Je javno dostopna v Av-strijski nacionalni knjižnici in Univerzitetni knjižnici v Salzburgu (nem. Universitätsbibliothek Salzburg). 4 O TEDANJEM VIDEZU TRIANGULACIJSKIH TOCK Kot izhaja iz inštrukcije Instruction für die bey der k.k. Österreichischen Landes-Vermessung angestellten Herren Officiere iz leta 1810, so nad triangulacijske tocke postavili piramide in so nad triangulacijske tocke postavili piramide. Glede na razdaljo, na kateri naj bodo vidne, so se odlocali glede njihove višine in osnovnice. V splošnem so predpostavljali, da bo zadošcala piramida, ki je visoka 6 sežnjev (nem. Klafter), tj. 11,38 metra, in ima dolžino osnovnega roba štirikotne osnovne ploskve 2 sežnja, tj. 3,79 metra. Pri gradnji so morali zagotavljati, da je bila os piramide pravokotna na središce osnovnice. Ce je bilo v bližini dovolj lesa, so za postavitev posekali nekaj okoliških dreves. Zgornji del piramide so obložili z deskami, tako da je med njimi ostala približno 3 palce (nem. Zoll), tj. 0,09 metra, velika odprtina, skozi katero je lahko prehajal veter. V visokogorju, kjer je lesa pogosto primanjkovalo in je bilo na voljo dovolj kamenja, so ga uporabili za gradnjo piramid in jih, ce je bilo mogoce, ustrezno obzidali. Poleg postavitve piramid so morali trajno stabilizirati sam položaj triangulacije tocke, saj, kot navajajo inštrukcije (citiramo), »bi bilo zelo nespametno te tocke, ki so bile dolocene s trudom in stroški, prepustiti nakljucju, saj so lahko pozneje zelo koristne tako za državo, kot za zasebnike. To oznacbo je mogoce doseci na najcenejši in najhitrejši nacin, ce na mesto, kjer svinceni lot, spušcen zvrha piramide kaže na zemljo, postavimo kamen, ki je visok 5 cevljev (nem. Schuh), to je 1,524 metra, in 1 cevelj v kvadratni osnovi, to je 0,305 metra, na eni strani pa so vklesane naslednje skrajšane besede: OPER. ASTR. TRIGON. IMP. F.I. 1810 (Operatio astronomica trigonometrica imperante Francisco I. 1810) (predlog prevoda: Trigonometricna astronomska dejavnost v casu vladavine Franca I. 1810)« (konec cit.). Vklesane so bile le tam, kjer so imeli kamnoseke. Slika 5 prikazuje nacin opisane signalizacije in stabilizacije takratnih triangulacijskih tock. Slika 5: Oznacevanje triangulacijskih tock: videz lesenih piramid (levo) in kamnitih stebrov (desno) na triangulacijskih tockah (vir: Inštrukcija iz leta 1810). Po vsej verjetnosti je bil zelo podoben tudi prvotni videz geodetske tocke na Krimu, saj je g. Jenko v svojem prispevku iz leta 2008 z naslovom Prva sistematska triangulacija na našem ozemlju navedel, da je v glavni knjigi triangulacije iz let 1820 in 1821, ki jo hrani Arhiv RS, opis 30 tock v postojnskem okraju. Tam je zapisano, da je bila piramida na Krimu visoka 4 sežnje in da je imelo trajno stabilizacijo le 7 tock, med njimi tudi Krim, ki je bila edina stabilizirana s »predpisanim kamnom«. 5 OPREDELITEV POMENA GEODETSKE TOCKE NA KRIMU ZA DRŽAVO SLOVENIJO Ovrednotenje izbranih virov napeljuje k naslednjim ugotovitvam. Krim je bil v zacetku 19. stoletja izbran za postavitev geodetske tocke tedaj najvišjega triangulacijskega reda, tj. I. reda, v tedanjem Avstrijskem cesarstvu. Kot pricajo arhivski dokumenti, je bil opisan kot »najvišji osrednji vrh z gozdom pokrite gore v okolišu gradu Sonnegg in vasi Kot, Iška vas in Mala vas, pri vasi Gorenji Ig, v Iliriji, Ljubljanski okraj, gospostvo Sonnegg«. Geodetsko tocko so sprva poimenovali Krimberg in ji leta 1899, v casu avstro-ogrske monarhije, pripisali št. 172, ki je ostala vse do danes (Jenko, 2019). Rojstvo geodetske tocke na Krimu po vsem sodec sega v leto 1817 (Jenko, 2008). To je tudi leto izdaje Zakona o zemljiškem davku (nem. das Grundsteuerpatent), ki ga je avstrijski cesar Franc I. podpisal 23. decembra in na podlagi katerega se je pricel vzpostavljati franciscejski kataster (Lisec in Ferlan, 2017). Tako je tudi najkasneje do zacetka leta 1818 nastal krim-ski koordinatni sistem z izhodišcem v geodetski tocki na Krimu. Nastal je med prvimi koordinatnimi sistemi od vseh tedanjih koordinatnih sistemov v avstrijskem cesarstvu in je edino takratno koordinatno izhodišce, ki danes leži v Sloveniji. Ravno v krimskem koordinatnem sistemu se je izvajala tudi prva katastrska izmera za potrebe vzpostavitve franciscejskega katastra v Avstrijskem cesarstvu, in sicer v deželah Kranjska, Koroška in Primorska z Istro. Pricela se je leta 1817 in je trajala vse do leta 1828 (Jenko, 2019). Zemljiškokatastrska izmera franciscej­skega katastra je za Slovenijo še vedno aktualna, saj se zemljiškokatastrski nacrti tega stabilnega katastra še uporabljajo v našem sodobnem slovenskem katastru nepremicnin na kar 85 % slovenskega ozemlja. Geodetska tocka na Krimu pa za Slovenijo ni pomembna le iz zemljiškokatastrskega vidika, temvec tudi zato, ker je bila v svojem obstoju vkljucena (in je še vedno) v razlicne izmere mrež I. reda. Med njimi takšne, v katere so bile vkljucene astronomsko dolocene tocke, s katerimi so prišli do natancnejših po­datkov o velikosti in obliki Zemlje. Na Krimu je leta 1886 dunajski Vojaško-geografski inštitut (nem. Militär-Geographisches Institut, MGI) opravil vec del, od obnavljanja stabilizacije geodetske tocke in kotnih opazovanj do astronomskih opazovanj znamenitega geofizika in geodeta von Sternecka. V letih 1939–1940 je v okviru obnove mreže I. reda na geodetski tocki izvajal opazovanja beograjski Vojaško­geografski inštitut (VGI), leta 1948 pa je Geografski inštitut Jugoslovanske ljudske armade (GIJNA) izvêdel popolno preureditev stabilizacije geodetske tocke na Krimu v okviru del za novo osnovno mrežo, tako imenovano astronomsko-geodetsko mrežo (AGM) Jugoslavije (Jenko, 2019). Kot piše g. Jenko v svojem neobjavljenem spisu z naslovom Krim – zelo stara in pomembna geodetska tocka v Sloveniji, je leta 1964 beograjski Zavod za fotogrametrijo na geodetski tocki opravil opazovanje kotov za novo enotno državno mrežo I. reda, ki naj bi nadomestila obstojeco (koncano leta 1948), saj že dolgo ni ustrezala mednarodnim standardom. Poleg tega navaja, da smo v letih 1975 in 1983 beležili še meritve stranic I. reda z laserskim razdaljemerom (Krim–Rašica, Krim–Kucelj, Krim–Nanos in Sv. Ana–Krim) ter leta 1990 dolocitev astronomsko dolocene geografske širine in dolžine za geodetsko tocko na Krimu. Leta 1994 smo docakali prvo uradno EUREF GPS-kampanjo na ozemlju Slovenije (EUREF SLO -CRO’94), cez eno leto je sledila še kampanja EUREF SLO‘95, v katero je bila vkljucena tudi trigono­metricna tocka I. reda na Krimu. S tema merilnima kampanjama in prikljucitvijo kampanji na Hrvaškem leta 1996 je bila vzpostavljena podlaga za izracun koordinat tock AGM v koordinatnem sistemu ETRS89, s cimer se je vzpostavil in kasneje zakonsko uveljavil nov slovenski državni referencni koordinatni sistem D96 (Delcev et al., 2014). Ceprav sedanja geodetska tocka na Krimu ni stabilirzirana v izvorni obliki, saj je bila v dveh stoletjih veckrat obnovljena, v celoti unicena in na novo postavljena (kot kažejo arhivski dokumenti GURS, je bila nazadnje stabilizirana z granitnim kamnom leta 1963 in obnovljena leta 1994), pa njena današnja pojavnost nedvomno prica o pomembnih zgodovinskih dogodkih, tako politicnih kot geodetskih, ki so izjemnega pomena za geodetsko stroko in tudi Slovenijo. In zato nam, predvsem geodetom, služi kot spomenik in opomnik na vec kot dvestoletno tradicijo raznovrstnih sistematicnih geodetskih izmer na slovenskem ozemlju. 6 GEODETSKA TOCKA NA KRIMU DANES Geodetska tocka na Krimu ima status državne geodetske tocke. Glavna tocka (Z) stoji pred zidom planin­skega doma na Krimu. Ima dve bocni zavarovanji (B1 in B4) v svoji okolici, dve signalni tocki (C2 in C3) na objektu za planinskim domom na Krimu in dve ekscentricni tocki (S1 in S2), pri cemer ima ekcenter S2, ki se nahaja v okolici Lapušnika in je od glavne tocke oddaljen približno 440 metrov zracne crte, še dodatna tri bocna zavarovanja (1, 2 in 3). Slika 6 prikazuje stabilizacijo glavne tocke pred planinskim domom na Krimu ter njeno lego v prostoru s pripadajocimi bocnimi zavarovanji, ekscentri in signali. Slika 6: Prikaz glavne tocke (Z) (levo, foto: LGD, 1. 6. 2019) in desno njen položaj, položaj bocnih zavarovanj (B1 do B4), ekscentrov (S1 in S2) in signalov (C2, C3) na DTM (državni topografski model) (vir: PREG). Glavna tocka Z oziroma tudi Z0 (polna oznaka: 10-1-172-Z0) je bila obnovljena in postavljena leta 1994. Stabilizirana je v obliki kvadra dimenzij 0,30 Ś 0,30 Ś 0,91 metra in na višini 0,265 metra nad tlemi. Izdelana je iz granitnega kamna, ki je poliran. Na vrhu ima vklesan križ, katerega središce predstavlja položaj tocke, ki ga dolocajo koordinate v državnem koordinatnem sistemu. Glavna tocka ima vgrajen podzemni center v obliki železnega reperja z luknjico, ki je betoniran v živo skalo. Lokacijo in videz glavne tocke prikazuje slika 7. Slika 7: Položaj glavne tocke v prostoru (levo) in ob fasadi planinskega doma (sredina) (vir: PREG); pogled z vrha na glavno tocko – vklesan križ v granitni kamen v obliki kvadra (foto: R. Škafar, 2. 9. 2021). Slika 8: Skica položaja ekscentra S1 z glavno tocko Z in bocnima zavarovanjema B1 in B4 (levo), skica ekscentra S1 (sredina) (vir: GURS, baza geodetskih tock) in položaj S1 na strehi planinskega doma (foto: R. Škafar, 2. 9. 2021). Tocka bocnega zavarovanja B1 (polna oznaka: 10-1-172-B1) je postavljena v neposredni bližini glavne tocke (Z), kot prikazuje slika 9. Stabilizirana je v obliki granitnega kamna, ki je obdan z betonom. Granitni steber ima vzidan reper in luknjico v sredini. To bocno zavarovanje ima tudi svoj podzemni center (80 centimetrov pod vrhom kamna), ki je šamotna plošca s svincem v sredini. Plošca je z betonom pritrjena na podzemno skalo (povzeto po topografiji iz leta 1963). Bocno zavarovanje B1 je bilo postavljeno ob celoviti prenovi glavne tocke leta 1963. Slika 9: Položaj tocke bocnega zavarovanja B1 (vir: PREG), njegov videz (foto: LGD, 1. 6. 2019) in skica njegove stabilizacije (vir: PREG). Tocka bocnega zavarovanja B4 (polna oznaka: 10-1-172-B4) predstavlja luknjica na litoželeznem podstav­ku (slika 10). Luknjica je bila zvrtana leta 1994 zaradi zavarovanja koordinate stare stabilizacije glavne tocke (Z). Bocni zavarovanji B2 in B3 sta bili namrec uniceni. Z B1 in B4 so bile opravljene meritve, na podlagi katerih je bila nova stabilizacija natancno na istem mestu kot predhodna iz leta 1963. Litoželezni podstavek stoji na opušceni betonski temeljni plošci, neposredno nasproti glavne tocke. Ekscenter S2 (polna oznaka: 10-1-172-S2) predstavlja GPS-ekscenter z oznako MM–172, na katerem se izvajajo tako imenovane izmere EUREF (angl. EUropean REference Frame), in je vkljucen v mednarodno mrežo (MM) tock GNSS (angl. Global Navigation Satellite System). Tocka S2 je na gozdni poseki in je stabilizirana z betonskim kamnom z vzidanim medeninastim cepom avstrijske izdelave in armaturo (slika 11). Betonski kamen je postavljen na skalo in sega v globino 0,40 metra. Tocka S2 je bila stabilizirana leta 1994 (prva izmera 29. 11. 1994). Tocki C2 in C3 (polni oznaki: 10-1-172-C2 in 10-1-172-C3) sta signalni tocki, namenjeni izvedbi klasicnih terestricnih kotnih opazovanj. Nahajata se na konstrukciji antenskega TV-stolpa, ki je name-šcen na objektu za planinskim domom na Krimu, kot prikazuje slika 12. Ekscentricen drog C3 je bil dolocen leta 1994. 7 DODATNI OBELEŽJI GEODETSKE TOCKE NA KRIMU Z geodetsko tocko na Krimu sta povezani še dve obeležji. Neposredno nad glavno tocko (Z) je pritrjena na zid spominska plošca, nekaj metrov nižje od planinskega doma pa orientacijska plošca (slika 13). Postavljeni sta bili leta 1994, to je v letu, ko je bila obnovljena glavna tocka (Z) za potrebe obeležja koordinatnega izhodišca na Krimu. Z njim je povezan slavnostni dogodek dne 26. oktobra 1994, ki ga je organiziralo Ljubljansko geodetsko društvo pod vodstvom mag. Pavla Zupancica, ta ga je tudi opisal v prispevku v Geodetskem vestniku (Zupancic, 1994). Otvoritvena prireditev je tedaj pomenila veliko priznanje geodetski stroki, Krim pa je postal in je še vedno razpoznaven simbol geodetske dejavnosti v Sloveniji. 8 SKLEP Obstaja veliko zapisov o geodetski tocki na Krimu, nekaj ostaja še neraziskanih, predvsem arhivskih, tistih, ki segajo v zacetek 19. stoletja. Vendar je pomen geodetske tocke na Krimu za geodetsko stroko in državo Slovenijo neizpodbitno dokazan in v pomoc odlocevalcem na Zavodu za kulturno dedišcino za pripravo predloga za vpis tocke v Register kulturne dedišcine in za njeno razglasitev za spomenik nacionalnega pomena. Dialog z odlocevalskimi deležniki pa tu ne sme zastati, geodeti moramo ostati angažirani, da naša pobuda ne bo zastala v predalu, cakajoc, da nekoc le pride na vrsto za reševanje. Nadaljevanje procesa razpoznavanja in ovrednotenja geodetskih znamenj kot geodetske nepremicne dedišcine ter njihove promocije je pomembno predvsem za geodetsko stroko, posledicno pa tudi za vse uporabnike prostora. Geodetska dedišcina je namrec dobrina, ki smo jo podedovali iz preteklosti ter predstavlja geodetske vrednote, znanje in tradicijo. Je del naše geodetske identitete, ki bo živela naprej v prihodnosti, ki je bila in bo še naprej živ pricevalec razvoja geodetske stroke in znanosti na naših tleh. Zahvala Za pomoc pri posredovanju arhivskih dokumentov in literature se zahvaljujeva kolegoma mag. Klemnu Medvedu in Sandiju Berku z Geodetske uprave Republike Slovenije ter doc. dr. Mihaeli Triglav Cekada in dr. Daliborju Radovanu z Geodetskega inštituta Slovenije. Literatura in viri: Borcic, B., Francula, N. (1969). Stari koordinatni sustavi na podrucju SR Hrvatske i njihova transformacija u sustave Gauss-Krügerove projekcije. Zagreb: Zavod za kartografiju Geodetskog Fakulteta Sveucilišta u Zagrebu. Bratkovic, F. (1962). Zemljiški kataster. Ljubljana: Gradbena in tehniška šola v Ljubljani. Cucek, I. (1979). Instrukcija za izvršitev deželne izmere za namen splošnega katastra. Skrajšan prevod s pojasnili. Ljubljana: Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG. Delcev, S., Timár, G., Kuhar, M. (2014). O nastanku koordinatnega sistema D48. Geodeski vestnik, 58 (4), 681–694. DOI: https://doi.org/10.15292/geodetski­ vestnik.2014.04.681-694 Eprostor (2021). Zemljiški kataster, podatki. https://www.e-prostor.gov.si/zbirke-prostorskih-podatkov/nepremicnine/zemljiski-kataster/#tab3-993, pridobljeno 21. 2. 2022. Ferlan, M. (2005). Geodetske evidence. Evidentiranje nepremicnin. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Oddelek za geodezijo. Gebhart, W. (2011). Die große franziszeische Katastervermessung und das Herzogtum Salzburg. Doktorska disertacija. Salzburg: Der Kultur- und Gesellschaftswissenschaftlichen Fakultät der Universität Salzburg. https://eplus. uni-salzburg.at/obvusbhs/content/pageview/2494681, pridobljeno 21. 2. 2022. Jenko, M. (1996). Razvoj triangulacije skozi stoletja – s posebnim poudarkom na Sloveniji. Geodetski vestnik, 40 (1), 43–46. Jenko, M. (2008). Prva sistemska triangulacija na našem ozemlju. Geodetski vestnik, 52 (1), 82–95. http://www.geodetski-vestnik.com/52/1/gv52-1_082-095. pdf, pridobljeno 21. 2. 2022. Jenko, M. (2019). Zgodovinski pomen tocke na Krimu. Geodetski vestnik, 63 (2), 279–281. http://www.geodetski-vestnik.com/63/2/gv63-2_jenko.pdf, pridobljeno 21. 2. 2022. LGD (2004). Krim – 10. obletnica postavitve obeležja. Brošura. Ljubljana: Ljubljansko geodetsko društvo. LGD (2021). Spletna stran Ljubljanskega geodetskega društva, zavihek o Krimu – film o otvoritvi obeležja na Krimu in film o obletnici obeležja. https://sites.google. com/view/lgd/krim?authuser=0, pridobljeno 21. 2. 2022. Lisec, A., Ferlan, M. (2017). 200 let od zacetka parcelno orientiranega katastra na Slovenskem. Geodetski vestnik, 61 (1), 76–90. http://www.geodetski-vestnik. com/61/1/gv61-1_lisec.pdf, pridobljeno 21. 2. 2022. PZS (2021). Spletna karta Planinske zveze Slovenije. https://www.pzs.si/koce. php?pid=176, pridobljeno 21. 2. 2022. Slak, J., Triglav, J., Boldin, D., Mavec, M., Fonda, M. (2019). Dedišcina katastrov na Slovenskem: Digitalni arhiv zemljiškega katastra, katastra stavb in državnih prostorskih nacrtov. Ljubljana: Geodetska uprava Republike Slovenije. Slak, J., Triglav, J., Koracin, K., Ravnihar, F. (2020). Slovenska zemlja na katastrskih nacrtih. Ljubljana: Geodetska uprava Republike Slovenije. Stopar, B. (2020). V spomin Marjan Jenko 1928–2020. Geodetski vestnik, 64 (4), 676–678. http://www.geodetski-vestnik.com/64/4/gv64-4_drustva.pdf, pridobljeno 21. 2. 2022. Šušteršic, L., Golob , P. (2018), 24. tradicionalno srecanje na Krimu. Geodetski vestnik, 62 (3), 535–538, http://www.geodetski-vestnik.com/62/3/gv62-3_drustdej1. pdf, pridobljeno 21. 2. 2022. Triglav Cekada, M., Jenko, M. (2020). Nacini stabilizacije trigonometricnih tock skozi cas v Sloveniji. Geodetski vestnik, 64 (4), 469–488. DOI: https://doi.org/10.15292/ geodetski-vestnik.2020.04.469-488 Triglav, J. (2003). Zemljiški kataster na Slovenskem: Nekoc in danes. Monografija. Maribor: Društvo geodetov severnovzhodne Slovenije. Triglav, J. (2009). Geodetsko-katastrski fondi Arhiva Republike Slovenije. Geodetski vestnik, 53 (2), 347–361. http://www.geodetski-vestnik.com/53/2/gv53­ 2_347-361.pdf, pridobljeno 21. 2. 2022. Triglav, J. (2018). Rjava, rdeca in zelena – barve naše stare geodetsko-katastrske tradicije. Geodetski vestnik, 62 (2), 306–313. http://www.geodetski-vestnik. com/62/2/gv62-2_triglav1.pdf, pridobljeno 21. 2. 2022. UL FGG (2020). Marjan Jenko 1928–2020. https://www.fgg.uni-lj.si/marjan­ jenko-1928-2020/, pridobljeno 21. 2. 2022. Zupancic, P. (1994). Slovesnost ob postavitvi spominskega obeležja koordinatnega izhodišca na Krimu. Geodetski vestnik, 38 (4), 337–342. mag. Katja Oven, univ. dipl. inž. geod. Rado Škafar, univ. dipl. inž. geod. Geodetski inštitut Slovenije Geodetska uprava Republike Slovenije, Urad za geodezijo Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana Zemljemerska ulica 12, SI-1000 Ljubljana e-naslov: katja.oven@gis.si e-naslov: rado.skafar@gov.si PREPROSTE STARE GEO IDEJE SIMPLE OLD GEO-IDEAS FOR ZA PRIHODNOST THE FUTURE Joc Triglav 1 UVOD Ce bo vse po sreci, vam bodo te vrstice prišle »v roke« ravno v casu, ko bo na izvedbenem vrhuncu prehod iz starih informacijskih sistemov geodetske uprave za vodenje in vzdrževanje podatkov o nepremicninah v novi informacijski sistem katastra. Hkrati 4. 4. 2022 zacnemo v praksi uporabljati Zakon o katastru nepremicnin (ZKN, 2021). Iz vsebine zakona in izobraževanj v zadnjem casu, namenjenih seznanitvi z novim informacijskim sistemom ter usposobitvi za njegovo uporabo, je jasno, da je pred nami zagotovo razburljiv cas. Veliko novega nas caka v vsakdanjih delovnih postopkih, tako pri delu geodetskih podjetij kot pri delu geodetske uprave, še zlasti pri nacinu in organizaciji medsebojnega sodelovanja obeh vej geodetske službe. Delo po novih zakonskih pravilih, z novo programsko opremo in novim informacij-skim sistemom se bo v nekaj mesecih uteklo v bolj ali manj rutinske procese, vsak po svoje in vsi skupaj pa bomo ob pridobljenih izkušnjah že razmišljali, kako še optimizirati delovne postopke in delovanje geodetske službe kot celote. V dodatno spodbudo tem razmišljanjem so namenjeni naslednji odstavki. Nekaterim med vami se bo mogoce zdelo, da obujajo strokovno »prazgodovino«, a naj vas to ne odvrne od tega, da bi jih za zacetek poskusili vkljuciti v svoja razmišljanja in bi v nadaljevanju po možnosti prispevali tudi k njihovi (vnovicni) uresnicitvi v praksi. 2 PREPROSTE STARE GEO IDEJE Pri novem nacinu dela se bo bodisi nam geodetom ali pa uporabnikom naših upravnih storitev in evidenc o nepremicninah verjetno kmalu porodilo vprašanje, ali je obstojeci nacin izdajanja upravnih aktov kot zakljucnih aktov geodetskih upravnih postopkov na podlagi elaboratov geodetskih podjetij res potreben. Smiselno bi bilo namrec uporabiti tehnicne in postopkovne rešitve, pri katerih bi bila zakljucni akt geodetskega postopka predpisana listina geodetskega podjetja, ki bi bila enakovredna sedanji odlocbi oziroma sklepu geodetske uprave. Geodetska uprava bi na podlagi prejete take listine in pripadajocega geodetskega elaborata le samodejno obvestila lastnike o vpisu novih ali spremenjenih podatkov v kataster nepremicnin. Podrobneje je ta preprosta stara geo ideja opisana na primer v clankih Preskocimo crne luknje slovenske geodezije (Triglav, 2004) in Dolgo pricakovano pismo (Triglav, 2008). Ta ideja ostaja desetletja »v naftalinu« predvsem iz enega, pomembnega razloga, in sicer so ob njej številni zaposleni na geodetski upravi najprej pomislili, da bi brez priprave odlocb ostali brez dela. Po drugi strani je zaposlenim v geodetskih podjetjih, še posebej pooblašcenim inženirjem, najprej prišlo na misel, da bi si s tem po nepotrebnem nakopali na glavo obilico »uradniškega« dela. Ob misli, da so preobremenjeni že z obstojecim strokovno-tehnicnim delom z geodetskimi storitvami, so geodeti idejo hitro odpisali. Ce je bilo pred dvema ali tremi desetletji še mogoce razumeti tovrstno razmišljanje, današnje stanje razvoja tehnologij pri izvajanju geodetskih postopkov in vodenju evidenc o nepremicninah upravicuje ponovni razmislek o sami zamisli in možnostih za njeno uresnicitev. Geodetska uprava je v obsežnih nalogah v okviru programa projektov eProstor sistematicno poskrbela za izboljšavo graficnega dela zemljiškega katastra in skeniranje elaboratov katastrskih meritev za celovito vzpostavitev digitalnega arhiva katastra. Izvedba obeh navedenih nalog je podrobneje opisana na primer v strokovnih publikacijah programa projektov eProstor (Slak in sod., 2019 in 2020). Obe nalogi sta zaklju-ceni, informacijski sistem katastra pa tudi na tej podlagi pooblašcenim geodetom omogoca neposreden dostop do podatkov, izrez vseh potrebnih geodetskih in arhivskih podatkov, rezervacijo oznak ZK-tock, parcel in stavb za geodetski postopek, objavo geodetskega postopka, preizkus pravilnosti oziroma medse­bojne skladnosti podatkov v geodetskem elaboratu ter izvedljivosti v katastru, digitalno vložitev zahteve z digitalnim elaboratom geodetske storitve. Pooblašcenim geodetom do funkcionalne celovitosti torej manjka le še »zadnji zobec« v tem kolesju izvajanja geodetskih postopkov, to je zakljucni akt geodetskega postopka. Ta akt v obliki odlocbe oziroma sklepa v upravnem postopku zdaj izdaja geodetska uprava. Pa ni bilo vedno tako, da bi geodetska uprava izdajala odlocbe za vse geodetske postopke. Nekdanji Za­kon o zemljiškem katastru (ZZKat, 1974), ki je veljal med letoma 1974 in 2000, je glede ugotavljanja mej na primer dolocal (cit.): »14. clen V mejnem ugotovitvenem postopku se s soglasjem vseh navzocih lastnikov oziroma uporabnikov ugotovijo in zamejnicijo mejne tocke na posestnih mejah parcele. Po dokoncanih opravilih iz prejšnjega odstavka sestavi uradna oseba, ki vodi postopek, ugotovitveni zapisnik, ki ga podpišejo vsi prizadeti lastniki oziroma uporabniki. Ugotovitveni zapisnik sestavljen in podpisan po dolocbah prejšnjega odstavka, je podlaga za evidentiranje posestnih meja parcel v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi.« (konec cit.) Zakon o zemljiškem katastru je v posebni dolocbi dolocal poleg mejnega ugotovitvenega postopka še pogoje za prenos posestnih meja v naravo (cit.): »33. clen Prenos posestnih meja v naravo tako, kot so oznacene v zemljiškem katastru, se izven sodnega postopka lahko opravi le na zahtevo in na stroške lastnika oziroma uporabnika in to le pod naslednjimi pogoji: 1. da ne tece sodni postopek zaradi posestne meje glede prizadete parcele; 2. da so prizadeti lastniki oziroma uporabniki pismeno izjavili, da se strinjajo, da se posestna meja uradno vzpostavi po podatkih zemljiškega katastra; 3. da za obmocje parcele v postopku obstoje zanesljivi izvirni numericni podatki predhodno opravljenih ze­mljiško-katastrskih meritev, oziroma da so obstojeci zemljiško-katastrski nacrti toliko zanesljivi, da je možno na njihovi podlagi vzpostaviti posestno mejo v predpisani dopustni natancnosti.« (konec cit.) Po današnjih pravilih posestne oziroma parcelne meje v geodetskem postopku ureditve mej pravzaprav dolocamo enako, kot smo do leta 2000 izvajali nekdanje prenose parcelnih mej v naravo po podatkih zemljiškega katastra oziroma nekdanje mejne ugotovitvene postopke, ce so bila položajna odstopanja dovolj majhna. Ne glede na to, ali smo pred letom 2000 meje dolocali v mejnem ugotovitvenem po­stopku ali v postopku prenosa mej v naravo, podlaga za evidentiranje tako dolocenih mej v katastru ni bila odlocba geodetske uprave, poslana vsem lastnikom oziroma strankam v postopku, ampak geodetski merski podatki s skico in zapisnik s podpisi strinjanja strank. Tudi v vseh sistematicnih katastrskih izmerah v naši zgodovini, od franciscejske izmere in ream-bulacij v 19. stoletju do novih katastrskih izmer v drugi polovici 20. stoletja, podlaga za eviden­tiranje v katastru ni bila odlocba geodetske uprave, poslana vsem lastnikom oziroma strankam v postopku. Ponazoritev postopka nove izmere v drugi polovici 20. stoletja je prikazana na sliki 1 na primeru katastrske obcine Budinci v Prekmurju, v kateri je bila nova katastrska izmera izvedena v letih 1963–1964. Lastniki zemljišc v posamezni katastrski obcini so bili o casu in pravilih nove izmere seznanjeni z javnim pozivom geodetske službe na zamejnicenje zemljišc (glej npr. Triglav, 2015, str. 617). Sistematicno geodetsko izmero so geodeti izvedli z eno od merskih metod, bodisi z enoslikovno fotogrametrijo v ravninskem jugovzhodnem predelu Prekmurja ali s tahimetricno izmero, ortogonalno izmero ali stereofotogrametricno izmero v preostalih delih Prekmurja (vec o tem Slak in sod., 2020, poglavje 5). Novi izmeri je sledil javni oklic sodišca za poizvedbe o lastnikih zaradi izdelave nove zemljiške knjige. Poizvedbe so obicajno trajale mesec dni ali vec, odvisno predvsem od velikosti obmocja izmere in števila lastnikov. Sledila je javna razgrnitev podatkov katastrske izmere in podatkov o lastnikih, ki je praviloma potekala s sodelovanjem geodetske službe in zemljiške knjige. O razgrnitvi so vodili zapisnik, posamicno so bili vsi podatki izmer in podatki o lastnikih predsta­vljeni lastnikom parcel posameznega posestnega kosa. Ti so pravilnost podatkov in strinjanje z njimi potrdili s podpisom zapisnika. Ob morebitnem ugovoru lastnikov so v njihovi prisotnosti naknadno izvedli dopolnilni postopek za odpravo pomanjkljivosti. Ko so bili ti postopki zakljuceni, so izvedli nastavitev oziroma vpis podatkov nove izmere za celotno katastrsko obcino v zemljiški kataster in zemljiško knjigo. Ce se stranke s podatki niso strinjale, so seveda imele v skladu z zakonodajo možnost pravnega varstva v upravnem ali sodnem postopku. Podobno so bili vodeni kasnejši postopki novih izmer po Zakonu o zemljiškem katastru (ZZKat, 1974), le da je v njih poleg zgoraj navedenih faz ob zamejnicevanju posestnih mej sproti nastajal še locen zapisnik o mejnem ugotovitvenem postopku, v katerem so lastniki s podpisom izrazili svoje (ne)strinjanje z mejami njihovih posestnih kosov. Nekateri bralci se verjetno že sprašujete, kaj neki je v teh naftalinskih opisih postopkov tako pomemb­nega ali uporabnega za sodobni cas visoko razvitih digitalnih tehnologij, digitalne obdelave podatkov, digitalnega vodenja postopkov itd. Ravno to, da imajo v osnovi toliko skupnega z današnjim casom, je razlog tega pisanja! Uporaba dobro delujocih rešitev, ki so se v preteklosti v daljših obdobjih potrdile v praksi, prilagojenih sodobnim digitalnim tehnologijam in digitalno vodenim postopkom, je namrec lahko zmagovalna kombinacija, tako imenovani win-win! Slika 1: Ponazoritev kljucnih korakov postopka nove izmere: izmera, oklic poizvedb, oklic razgrnitve vseh podatkov in podpisan zapisnik z vsemi dejstvi. Primer je iz k. o. Budinci iz leta 1964. Vir podatkov: OGU Murska Sobota, 2022. To se je v Prekmurju v preteklosti veckrat izkazalo v praksi, v najvecjem obsegu na primer pred približno dvema desetletjema, ko so nas poleg že tako obsežnega tekocega dela »doleteli« obsežni postopki novih izmer na obmocju celotne trase prekmurske avtoceste in parcelacije na trasi nove železniške proge Pucon­ci–Hodoš. Pritisk državnih investitorjev, državnih služb, obcin, lastnikov zemljišc in medijev na geodetsko upravo je bil izjemen, casovna in delovna stiska za geodete na upravi in v geodetskih podjetjih pa prav tako. Z inovativnimi, casovno zgošcenimi postopkovnimi rešitvami v okviru zakonodajnih možnosti in v tesni povezavi z geodetskimi podjetji nam je vse geodetske postopke, vkljucno z evidentiranjem meritev v katastru, uspelo opraviti pravocasno in z visoko strokovno kakovostjo. Hitra izvedba novih izmer in parcelacij za avtocesto ne bi bila mogoca brez celovite priprave geodetskih podatkov, kakovostne izvedbe meritev in izracunov ter casovne zgostitve kljucnih korakov postopka, pri cemer je geodetsko podjetje takoj po podpisu zapisnika v geodetskem postopku strankam izrocilo vse odlocbe geodetske uprave že na samem terenu. Število parcel v teh postopkih je segalo v tisoce in tisoce, število strank v postopkih pa je bilo še približno dvainpolkrat vecje. Kot zakljucni akt smo strankam formalno in po pravilih ZUP vrocali odlocbe (ZUP, 2022), tak je pac zakon in zakone je treba pri geodetskem delu strogo spoštovati, a vsebinsko so bile te odlocbe predvsem nepotrebna birokratska ovira. Kljucni so bili kakovostno geodetsko delo, tocni geodetski izracuni podatkov in strinjanje strank. 3 V SODOBNI CAS PRESLIKANE GEO IDEJE Poskušajte si zdaj predstavljati, da bi geodetska služba v vseh postopkih poslovala brez izdajanja odlocb. Ce je ta misel za zacetek še prehud šok, si poskušajte predstavljati, da odlocb ne izdajamo vec uslužbenci geodetske uprave, ampak jih po obdelavi podatkov geodetskih elaboratov na podlagi podatkov v teh elaboratih samodejno izdaja naš informacijski sistem s tehnikami strojnega ucenja in vgrajene umetne inteligence. Po kratkem razmisleku se zdi ta misel po svoje še bolj šokantna, saj nas že refleksno zacne skrbeti za svoja delovna mesta. A ta skrb je odvec, geodetom nikoli ne bo zmanjkalo strokovnega geo­detskega dela. Za ublažitev šoka poglejmo podrobneje v drobovje geodetskega postopka, kot ga doloca novi ZKN – Zakon o katastru nepremicnin (ZKN, 2021). ZKN že v uvodnih dolocbah glede informacijske podpore doloca, da informacijski sistem katastra omogoca pridobivanje podatkov o parcelah, stavbah, delih stavb in lastnikih za izvedbo katastrskih postopkov, vlaganje zahtev za vpis podatkov v kataster nepremicnin oziroma predlogov za vpis sprememb podatkov registra prostorskih enot ter preverjanje zahtev za vpis podatkov v kataster nepremicnin. ZKN tudi doloca, da informacijski sistem zagotavlja elektronsko po­vezovanje geodetskih evidenc z drugimi informatiziranimi zbirkami podatkov in podporo upravnemu poslovanju geodetske uprave. ZKN glede elektronskega poslovanja med drugim doloca, da se zahteve vložijo v informacijski sistem katastra v elektronski obliki, vkljucno z lastnorocno podpisanimi dokumenti, ki se vložijo v skenirani obliki, geodetsko podjetje pa mora izvirnike lastnorocno podpisanih dokumentov hraniti pet let od vpisa elaborata v informacijski sistem katastra. Vsi dokumenti v zvezi z elaborati se med geodetskimi podjetji in geodetsko upravo pošiljajo in vrocajo po elektronski poti. Odlocbe in drugi akti se izdelujejo samodejno. Ce so akti izdani v elektronski obliki, imajo namesto podpisov uradnih oseb faksimile in se lahko vrocajo v fizicni obliki, ce so elektronsko podpisani v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. Dodajmo k temu še Zakon o debirokratizaciji (ZDeb, 2021) z zacetka leta in s tem povezane sveže spremembe Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, 2022) glede elektronskega vrocanja ter Zakona o centralnem registru prebivalstva (ZCRP, 2022) glede dopolnitve registra z elektronskimi naslovi in številkami mobilnih telefonov prebivalcev. Poslovanje med geodetsko upravo in geodetskimi podjetji bo potekalo digitalno in elektronsko v takem obsegu, da se bo »kar kadilo po žicah«. Glede poslovanja geodetske uprave in geodetskih podjetij s strankami v postopkih so prav tako postavljene ustrezne zakonske podlage, verjetno pa bo moralo preteci nekoliko vec casa, preden se bodo široko uveljavile v praksi. Poglejmo zdaj še enkrat graficno ponazoritev na gornji sliki 1. Ce dobro pogledamo, vidimo, da geodetski postopki tudi v sodobnem casu vsebujejo vse štiri faze, le vrstni red prvih dveh korakov je zamenjan, saj geodet najprej izvede poizvedbe (tj. pridobi ustrezne podatke za postopek) in nato ustrezne izracune in geodetsko izmero. Vrstni red zadnjih dveh korakov na sliki pa se v osnovi ne razlikuje od tistega pred desetletji. Pooblašceni geodet bo torej v našem novem informacijskem sistemu po prejemu narocila stranke za izvedbo geodetskega postopka sam pridobil vse ustrezne geodetske podatke, tako zadnje vpisane podat­ke kot arhivske podatke iz digitalnega arhiva. Na njihovi podlagi bo opravil predpripravo in ustrezne geodetske izracune. Sledila bosta priprava in pošiljanje vabil strankam na geodetski postopek v naravi in objava katastrskega postopka v informacijskem sistemu katastra ter javna objava katastrskega postopka na spletnih straneh geodetske uprave in enotnem državnem portalu e-uprava. Vse te korake lahko poe­nostavljeno razumemo kot fazo poizvedbe s slike 1. Sledi geodetska izmera v geodetskem postopku na terenu, h kateri so povabljene stranke. Pravila za izvedbo vsake od vrst geodetskih postopkov so predpisana, dolocajo jih ZKN in podzakonski predpisi. V splo­šnem pooblašceni geodet v geodetskem postopku povabljenim strankam podrobno in temeljito predstavi vsa ustrezna dejstva o uporabljenih zadnjih vpisanih in arhivskih podatkih katastra nepremicnin, ki so strokovna in pravna podlaga za kakovostno izvedbo postopka. Pooblašceni geodet strankam v postopku pojasni njihove pravice in dolžnosti. Te korake lahko poenostavljeno razumemo kot fazo razgrnitve s slike 1. Geodet sproti vodi zapisnik o geodetskem postopku in skico meritev ter ju predstavi strankam. S podpisom potrjeno strinjanje strank v zapisniku je kljucno za uspešen zakljucek postopka, sam zapisnik pa je kljucni dokument izvedenega postopka tudi v sodobnem casu. Katere so ovire, ki preprecujejo, da bi tudi novi zapisnik nastajal enako in bi imel enako veljavo, kot jo je vcasih imel zapisnik na sliki 1? Še podvprašanje: so te ovire res nepremagljive? 4 IN KAKO NAPREJ? Pricakovan odgovor na to vprašanje seveda je: tako kot doslej, samo bolje, hitreje in enostavneje. Tocno tako! A kaj ce bi geodeti malo »stopili iz svoje škatle« in razmislili, ali bomo v novem sistemu res še potrebovali odlocbe geodetske uprave kot zakljucne akte geodetskih postopkov? Zakaj ne bi bil kot zakljucni akt postopka spet dovolj le zapisnik s podpisi strank in pooblašcenega geodeta? Ta hip se to takole na prvi pogled morda res zdi nemogoce, a v prispevku navedena nova zakonodaja nam bo skozi dnevno geodetsko prakso prejkoslej pomagala razjasniti dileme. Cilj pooblašcenih geodetov je oziroma bi vsaj racionalno moral biti, da svoje delo v geodetskem postopku strokovno in postopkovno opravijo v celoti ter zanj strokovno, eticno in tudi sicer odgovarjajo v celoti. Geodetska uprava pa na podlagi prejetega elaborata z vsemi ustreznimi sestavinami in podatki le poskrbi za bliskovito hitro evidentiranje sprememb v katastru nepremicnin. Vprašajmo se še drugace. Ali geodete v državni geodetski službi res caka perspektiva, da bomo le formalni strežaji in podajalci papirjev informacijskemu sistemu, ki bo samodejno strojno pisal digitalne odlocbe in vanje ob našem pritisku na gumb vstavljal faksimile našega podpisa ter jih fizicno ali elektronsko raz­pošiljal strankam v postopku? Koga od mladih geodetov, nabitih z vrhunskim strokovnim geodetskim in geoinformacijskim znanjem, nam bo ob taki perspektivi sploh še uspelo pritegniti v državno geodetsko službo? Ob menjavi generacij, ki prav v teh nekaj letih poteka v velikem obsegu, bomo namrec mlade in zagnane geodete in geodetinje v državni geodetski službi potrebovali kot »žejni sredi pušcave«! Pred geodetsko službo so v naslednjih letih namrec velike strokovno privlacne in izvedbeno zahtevne naloge. Geodeti smo s svojim strokovnim geodetskim, naravoslovnim in matematicnim znanjem ter digitalnimi vešcinami predragoceni za geodetsko službo in sodobno prostorsko usposobljeno družbo, da bi nam ta služba in družba lahko dovolili izgubljati cas za odlocbe, kljub vsej samodejnosti njihove priprave in razpo­šiljanja. Geodeti smo z geodetsko službo sposobni doseci vec in biti bolj ucinkoviti, sposobni smo stopiti višje in s tem videti širše in dlje, tudi na nova podrocja dela, ter biti hkrati motor in most kakovostnega povezovanja raznovrstnih prostorskih podatkov in služb, ki jih upravljajo (Triglav, 2007). Priložnost in spodbuda za to je tudi vloga geodetske službe na razvojnih podrocjih in v komponentah slovenskega Nacrta za okrevanje in odpornost (NOO, 2022), ki bo v nacionalnem in tudi širšem evropskem okvirju od nas zahtevala vse naše znanje in sposobnosti ob maksimalni uporabi najboljših zmogljivosti geodetske službe. Zato se bomo morali osredotociti na tista temeljna podrocja infrastrukture prostorskih podatkov za prostorsko usposobljeno družbo in na tista podrocja delovanja, kjer smo družbi najbolj potrebni in kjer lahko najvec pripomoremo k njenemu razvoju in napredku v dobro vseh. Odlocbe ne spadajo v to kategorijo. Odlocbe niso tista vsebina, ki državni geodetski službi zagotavlja svetlo prihodnost in razvoj, ki ga potrebuje, tudi ce njihovo pripravo, izdajo in razpošiljanje pripeljemo do avtomatizirane digitalne perfekcije. Lahko pa se seveda kot nepopravljivi optimist motim (kot vedno znova doslej) in bodo odlocbe tudi v prihodnje ostale nepogrešljivi zakljucni formalni akti geodetskih postopkov državne geodetske službe … in bo cez deset let kdo od optimistov mogoce spet lahko napisal clanek o preprostih starih geo idejah za prihodnost. Literatura in viri: NOO (2022). Nacrt za okrevanje in odpornost. https://www.eu-skladi.si/sl/po-2020/ nacrt-za-okrevanje-in-krepitev-odpornosti, pridobljeno 20. 2. 2022. Slak, J., Triglav, J., Boldin, D., Mavec, M., Fonda, M. (2019). Dedišcina katastrov na Slovenskem. Geodetska uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 100 str. https://www.projekt.e-prostor.gov.si/fileadmin/user_upload/gradiva/ Dediscina_katastrov_na_Slovenskem.pdf, pridobljeno 19. 2. 2022. Slak, J., Triglav, J., Koracin, K., Ravnihar, F. (2020). Slovenska zemlja na katastrskih nacrtih. Geodetska uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 270 str. https://www. projekt.e-prostor.gov.si/fileadmin/user_upload/gradiva/Slovenska_zemlja_ na_katastrskih_nacrtih.pdf, pridobljeno 19. 2. 2022. Triglav, J. (2004). Preskocimo crne luknje slovenske geodezije. Geodetski vestnik, 48 (3), 435–439. http://www.geodetski-vestnik.com/48/3/gv48-3_435-439. pdf, pridobljeno 19. 2. 2022. Triglav, J. (2007). Vse je v imenu. Geodetski vestnik, 51 (2), 449–453. http://www. geodetski-vestnik.com/51/2/gv51-2_449-453.pdf, pridobljeno 19. 2. 2022. Triglav, J. (2008). Dolgo pricakovano pismo. Geodetski vestnik, 52 (2), 413–415. http://www.geodetski-vestnik.com/52/2/gv52-2_413-415.pdf, pridobljeno 19. 2. 2022. Triglav, J. (2015). Arhivi – skriti zakladi iz Murske Sobote. Geodetski vestnik, 59 (3), 609-618. http://www.geodetski-vestnik.com/59/3/gv59-3_triglav.pdf, pridobljeno 19. 2. 2022. ZCRP (2022). Zakon o centralnem registru prebivalstva. Uradni list RS, št. 72/06 – u. p. b. in 3/22 – ZDeb. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1708, pridobljeno 19. 2. 2022. Zdeb (2022). Zakon o debirokratizaciji. Uradni list RS, št. 3/22. https://www.uradni­ list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2022-01-0014?sop=2022-01-0014, pridobljeno 19. 2. 2022. ZKN (2021). Zakon o katastru nepremicnin. Uradni list RS, št. 54/21. https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2021-01­ 1047?sop=2021-01-1047, pridobljeno 19. 2. 2022. ZUP (2022). Zakon o splošnem upravnem postopku. Uradni list RS, št. 24/06 – u. p. b. in nasl. in 3/22 – ZDeb. http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1603, pridobljeno 19. 2. 2022. ZZKat (1974). Zakon o zemljiškem katastru. Uradni list SRS, št. 16/74, 42/86, ter 52/00 – ZENDMPE in 47/06 – ZEN, http://www.pisrs.si/Pis.web/ pregledPredpisa?id=ZAKO116, pridobljeno 19. 2. 2022. dr. Joc Triglav, univ. dipl. inž. geod. Obmocna geodetska uprava Murska Sobota Murska Sobota, Lendavska ulica 18, SI-9000 Murska Sobota e-naslov: joc.triglav@gov.si PROSTORSKI RAZVOJ BREZ SPATIAL DEVELOPMENT PROSTORSKIH PLANERJEV WITHOUT SPATIAL PLANNERS Anton Prosen Morda bo naslov tega prispevka katerega od bralcev zmotil, vendar je za poznavalce razmer realen. S tem zapisom želim prikazati stanje na podrocju urejanja prostora v Sloveniji. Laicna in predvsem strokovna javnost se ob vse vecjem številu spornih posegov v prostor sprašuje, kdo se skriva za politiko prostorskega razvoja in ali ta dejavnost sploh še obstaja. Tu pa tam me kdo od znancev ali prijateljev vpraša, kaj delate prostorski strokovnjaki, da je vse bolj zaznati vidne napake v prostoru. Odgovor je najveckrat zelo kratek, strokovnjaki smo vse bolj nemocni in zapostavljeni. Naj v nadaljevanju na kratko obrazložim, kaj sploh razumemo pod izrazom urbanizem. Iz potrebe po na-crtnem razvoju mest in ustvarjanju estetskega in funkcionalnega bivalnega ter delovnega okolja se je zacel razvijati urbanizem kot del arhitekturne in inženirske dejavnosti. Prvotno so se nacrtno urejale le manjše prostorske enote v urbani strukturi. Iz tega se je pozneje zacelo razvijati urbanisticno planiranje, ki je imelo za prostorsko enoto mesto in njegovo ožje vplivno obmocje. S casom je postala premajhna za nacrtovanje prostorskega razvoja, predvsem razvoja tehnicne infrastrukture, in pokazala se je potreba po razvoju celovitega urejanja prostora lokalnih skupnosti oziroma administrativnih enot. Ker pa je bilo treba s casom nacrtovati prostorski razvoj na širšem prostoru vecjega števila lokalnih skupnosti, se je razvilo regionalno prostorsko planiranje. Danes poznamo tudi prostorsko planiranje (nacrtovanje) na ravni države ali skupine držav. ZAKONODAJA IN POSLEDICE V PROSTORU V vsakdanjem besednjaku pod pojmom urbanizem tako razumemo celovito interdisciplinarno strokov-no dejavnost urejanja prostora, ki jo glede na prostorske, poselitvene in socialne znacilnosti posamezne države urejajo s svojo, to je državno zakonodajo. Na ravni Evropske unije (EU) nimamo posebnih pred­pisov o urejanju prostora, se pa usmeritve in zahteve, ki jih morajo države clanice upoštevati, skrivajo v sektorskih predpisih. Poznavalci tega podrocja poznamo zakonodajo posameznih držav, ki bi jo bilo smiselno vsaj delno posnemati. Žal pri nas ni te volje ali pa v naši tridesetletni državi to podrocje up-ravljajo vlade, ki ga ne poznajo v vsej njegovi celovitosti. Poleg tega je želja takih vlad in njihovih vodij predvsem poenostavitev pridobivanja dovoljenj za posege v prostor. Od leta 2002 naprej se zakonodaja stalno spreminja, kar povzroca še dodatno zmešnjavo tako za strokovnjake kot upravne delavce. V zvezi zakonsko ureditvijo podrocja urejanja prostora v Sloveniji je Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije (DUPPS) pred meseci sklicalo okroglo mizo ter z ugotovitvami seznanilo resorno ministrstvo in druga strokovna in politicna združenja. Društvo opozarja, da so razmere v urejanju prostora vse bolj kriticne in potrebne korenitih sprememb, saj se kljub prizadevanjem zakonodajalca in vse hitrejšim spremembam ter poskusom prilagajanja pro-storske zakonodaje na nove razmere stanje ne izboljšuje. Hitrim spremembam ne sledijo podzakonski akti, ki zaostajajo za sprejetimi zakoni tudi za vec let, kar zopet ustvarja zmedo pri izvajanju zakonskih opredelitev. Zato strokovna javnost ponovno poziva k sistemskemu pristopu ureditve urejanja prostora, ki bo zajela celovito zakonodajo, ne samo krovnih zakonov, ampak tudi podrejene akte. Stroka od pripravljavca zakonodaje zahteva široko in vsebinsko poglobljeno javno razpravo o spremembah prostorske zakonodaje. Te morajo biti strokovno podprte in temeljiti morajo na oceni izvajanja obstojecih zakonodajnih rešitev ter na študijah in analizah stanja trendov v prostoru, ki bodo jasno pokazale neželena stanja v prostoru in v sistemu urejanja prostora ter na tej podlagi omogocila oblikovanje jasnih ciljev potrebnih sprememb prostorske zakonodaje. Predlagane zakonske rešitve je treba pred implementacijo v zakon preveriti na testnih/pilotnih primerih (na primer regionalni prostorski plan, ureditveno obmocje naselij, odlok o oblikovni podobi naselij ...). Stroka prav tako zahteva svojo vkljucitev v proces priprave sprememb zakonskih rešitev kot enakovred­nega partnerja tako na konceptualni ravni kot pri pripravi podrobnih rešitev. Še vec: v delovno skupino za pripravo prostorske zakonodaje se morata vkljuciti predstavnika stroke in širše javnosti. Takšno delo je treba tudi placati, s cimer pripravljavec zakonodaje prizna temu delu ustrezno veljavo. Hkrati je na sistemski ravni treba prepreciti vpliv posameznih interesnih skupin, ki pogosto vplivajo na spremembe zakonodaje na nepregleden nacin in v škodo javnega interesa. Strategija prostorskega razvoja Slovenije ter Prostorski red Slovenije morata biti ustrezno povezana z drugimi strateškimi razvojnimi dokumenti države, biti morata podlaga za uspešno spopadanje z izzivi starajoce se družbe, podnebnih sprememb, potencialnih naravnih nesrec (med katere sodi tudi pandemija) ter s tem povezanimi investicijami ob spoštovanju mednarodno sprejetih zavez. Za ucinkovito usklajevanje interesov v prostoru ter nadzor nad izvajanjem prostorske zakonodaje je treba zagotoviti priporocila in usmeritve ministrstva, pristojnega za okolje in prostor, ki bodo vodila k jasnemu in enotnemu razumevanju zakonskih dolocb. Predlaga se ustanovitev vladne/nadsektor­ske službe (agencije) ter skupne obcinske uprave (na primer na regionalni ravni ali za obmocja 58 upravnih enot). Razmer v prostoru ne bo uredila le dobra prostorsko zakonodaja, temvec tudi skrb za izobraževanje kadrov ter raziskovalno dejavnost na podrocju urejanja prostora ob hkratnem zagotavljanju in spodbujanju interdisciplinarnega sodelovanja med strokami ter nediskriminatorni ureditvi pogojev za pridobitev licence pooblašcenega prostorskega nacrtovalca. Hkrati pozdravljamo odlocitev, da se vrne licenca pooblašcenega prostorskega nacrtovalca vsem, ki jim je bila z ZUreP- 2 odvzeta. Po mnenju sodelujocih na okrogli mizi je pomembno tudi izobraževanje širše javnosti in vklju-cevanje javnosti v transparentne postopke odlocanja o prostorskem razvoju. To je pomembna zahteva, saj je z razvojem demokracije nujno vkljucevati prebivalce v procese odlocanja. S soodlocanjem o posegih v prostor bi se izognili marsikateremu zavlacevanju zacetka realizacije predvidenih investicij. PANDEMIJA IN UREJANJE PROSTORA Jeseni je Društvo urbanistov in prostorskih planerjev organiziralo vsakoletno strokovno Sedlarjevo srecanje z naslovom: Urbanisticno nacrtovanje skozi prizmo pandemije – izzivi in predlogi. Zbralo se je vec kot sto urbanistov in prostorskih planerjev iz vse Slovenije, iz obcin, ministrstev, podjetij, fakultet, inštitutov idr. Poleg uvodnih referatov je bilo predstavljenih petnajst prispevkov. Po predstavitvi in razpravi so bili sprejeti zakljucki, s katerimi smo želeli seznaniti širšo strokovno in politicno javnost. Urbanisti in prostorski planerji svojo vlogo pri tem prepoznavamo v aktivnem nacrtovanju mest in naselij ter tudi državne infrastrukture, prilagojenih novih razmerah glede varovanja zdravja, okolja in prilagajanja pod-nebnim spremembam. Optimizem vendarle vzbuja dejstvo, da je v teh zahtevnih razmerah na voljo vec javnega denarja, na primer iz Sklada za okrevanje in kohezijskih sredstev. To vidimo kot priložnost in odgovornost za traj­nostno oživitev mest in naselij, za aktivacijo priložnosti podeželja in potencialov predmestij (razpršene suburbane pozidave), za izboljšanje kakovosti stanovanj itn. Med konkretnimi ugotovitvami in predlogi 32. Sedlarjevega srecanja izpostavljamo: – Delo na domu in še bolj delo od doma (tele-working), ki se je zaradi razmer množicno uveljavilo spomladi 2020, kot vse kaže, ne bo zgolj zacasno. Za delovna mesta, ki omogocajo delo na daljavo, bo deloma ali celo v celoti ohranjeno. – Temu je treba prilagoditi naše bivalne razmere. Premajhna stanovanja, obicajno brez locenih delov­nih prostorov, ne omogocajo korektnega dela od doma, niti ne morebitne izolacije posameznika. Bivalne standarde in velikosti stanovanj je zato treba izboljševati, stanovanjem pa dodajati in pri novih nacrtovati zunanja stopnišca, balkone, terase, dvorišca, skupnostne zunanje, predvsem zelene površine in podobno. – Ob preobremenitvi naših stanovanj na drugi strani ostajajo prazni ali deloma prazni poslovni prostori. Zato je treba spremljati, ali se bo trend manjših potreb po poslovnih prostorih nadaljeval, in pre­veriti, kateri poslovni prostori so primerni za preureditev v stanovanja ali prostore oziroma objekte družbene infrastrukture ali morda v skupnostne prostore za krizne razmere ipd. – Kot rešitev težave premajhnih stanovanj v mestih in naseljih se kot priložnost kažejo velike, pogos-to predimenzionirane stanovanjske hiše na lastnih parcelah v predmestjih, na obmocjih razpršene suburbane pozidave. Pojav, ki smo ga od nekdaj ocenjevali kot urbanisticno nekakovosten, postaja pomembna priložnost. Stanovanjske površine so obicajno vecje, lastni vrtovi omogocajo varno preživljanje casa na prostem. Ob tem druge težave suburbanih obmocij ostajajo, ob navedenih prednostih je treba še naprej nacrtovati obmocja zgostitev z javnimi programi, boljšo prometno dostopnost, javni promet, kolesarske in pešpoti ipd. – Še bolj kot v predmestju se priložnost za zdravo bivanje v aktualnih razmerah kaže na podeželju, posebej ce je omogoceno delo na daljavo. V zvezi s priložnostmi predmestja in podeželja pa se tako tudi postavlja vprašanje, ali prihodnost prinaša potrebo po bolj razpršenem bivanju. – V pandemiji in po njej je treba namenjati pozornost predvsem zdravju in bivalni kakovosti. Zato še vedno in vse bolj velja, kako zelo pomembni so dostopnost do zelenih in javnih površin ter ustre­zna mobilnost. Skozi pandemijo se je še povecalo zavedanje o pomenu zelenih površin za zdravje in telesno aktivnost na svežem zraku. Zelene površine dokazano prinašajo koristi za javno zdravje, zato morajo biti dobro dostopne in povezane v zelene sisteme ne le v strnjenih mestih, ampak tudi v bolj razpršenih predmestjih. Zavedamo se, da je v prihodnje od prostorskih strokovnjakov mocno odvisno, kakšen bo svet po koro­nakrizi – kako bomo sodelovali, kako se bomo kot družba in prostorska stroka odzvali, izboljševali bivalne pogoje prebivalcev, se odzvali na podnebne spremembe in novim razmeram prilagodili mesta in naselja. Prostorske strokovnjake zanima tudi, ali bomo sredstva Sklada za okrevanje in kohezijska sredstva namenili viziji dodane vrednosti v urejenem slovenskem prostoru, v mestih in naseljih, prilagojenih za zdravo in varno trajnostno bivanje, ali pa bomo nadaljevali prakso bolj ali manj slabih kompromisnih odlocitev? GRADIMO EVROPO V jeseni 2021 se je v Sloveniji zgodil še en strokovni dogodek, ki ga ne smemo prezreti in je vezan na strokovno dejavnost urejanja prostora in arhitekture. V Gradcu in Mariboru je v soorganizaciji razlic­nih avstrijskih vladnih in strokovnih organov skupaj s slovensko Zbornico za arhitekturo in prostor, ministrstvom za zunanje zadeve in mestno obcino Maribor potekala konferenca Gradimo Evropo. Za kulturo visokokakovostne arhitekture in grajenega okolja za vse. Slovenski del konference je imel na­slov: Rehab(il)itacija – enodružinska hiša, od predmestja do podeželja. Govor je bil o mehanizmih za zagotovitev kakovostne arhitekture, o odzivih na podnebne spremembe skozi prostorsko nacrtovanje in o prenovi podeželskih naselij. Na avstrijski strani so k oblikovanju skupnih vsebin konference pristopili tako rekoc vsi resorji, od kulturnega do kmetijskega, turisticnega in obrambnega. Na vseh ravneh, dr­žavni, deželni in mestni. Na slovenski strani je Zbornica za arhitekturo in prostor sama vkljucila svoje teme (M. Celik) ob odsotnosti predvsem ministrstva za okolje in prostor. Da resorno ministrstvo ignorira tovrstne študije in posvete na temo urejanja podeželja, je že dolgo znano, ceš da je to podrocje domena ministrstva za kmetijstvo. Macehovski odnos ministrstva za okolje in prostor do podeželja je krepko viden na slovenskem podeže­lju. Ce upoštevamo pravilo, da moramo skrbeti za nacrtni razvoj na celotnem prostoru ob upoštevanju hierarhicnosti prostorsko-planskih dokumentov, je treba vkljuciti v nacrtovalski proces tudi podeželje, ki je postalo s casom vse bolj vecfunkcionalni prostor, predvsem pa pomembni bivalni prostor in potencial za prostorski razvoj vseh družbenih funkcij. Vec držav (npr. Švedska, Nemcija, Danska, Belgija, Poljska, Nizozemska idr.) se je že odlocilo za sistematicen pristop k razvoju podeželja z uvajanjem prostorskega nacrtovanja podeželskega prostora. Slovenski kulturni krajini daje svojevrsten pecat prav edinstvena poselitev. Po statisticnih podatkih imamo v Sloveniji 6035 naselij. Ce bi gledali le z ekonomskega stališca oziroma stroškov, je slovenska razpršena poselitev draga, a je zapušcina preteklosti in vredna ohranitve. Vecji del naselij je v velikostnem razredu od 50 do 500 prebivalcev. Po statisticnih podatkih imamo v Sloveniji le 156 naselij, ki jih lahko štejemo kot mestna ali urbana. V njih živi približno polovica slovenskega prebivalstva, dobra polovica prebivalcev pa živi v ruralnih naseljih. Obstaja vec vzrokov, da se je v Sloveniji gradilo vecinoma enodružinske stanovanjske hiše na podeželju in ne v urbanih središcih. Zaradi razmeroma dobre prometne mreže in prepocasne graditve stanovanj v mestnih in industrijskih središcih ter pomankanja urejenih stavbnih zemljišc so se mnogi na novo zaposleni delavci v industriji in drugih nekmetijskih dejavnostih priceli voziti na delo. Takrat se pricne pojavljati nova kategorija prebivalcev, tako imenovani dnevni migranti. Delovni cas in majhni zaslužki so pripomogli, da je veliko delavcev poleg zaposlitve v industriji obdelovalo kmetijska zemljišca in mnoge kmetije so postale polkmetije. V drugi polovici šestdesetih let prejšnjega stoletja so zaposleni prebivalci priceli dobivati kredite za sta­novanjsko gradnjo iz stanovanjskih skladov, obenem so pricele kreditirati stanovanjsko gradnjo banke. Vse to je pripomoglo, da se je razvilo samograditeljstvo v (tako) velikem številu. Žal na vse hitrejšo indu­strializacijo in urbanizacijo podeželja in s tem na hitre strukturne spremembe ni bila dovolj pripravljena planerska in urbanisticna stroka. Na konferenci v Mariboru so bili podani statisticni podatki, da imamo v Sloveniji okoli 150.000 praznih stanovanj, kar je 20 odstotkov vseh stanovanjskih enot v državi, in da je vecina teh stanovanj na podeželju ali v predmestjih (M. Granda). Prikazani podatki kažejo, da bi se marsikateri mladi družini morda uresnicila želja po domu na podeželju, ceprav nima v lasti zazidalnega zemljišca. Vse to je mogoce v državah, kjer že petdeset let uresnicujejo projekte za prenovo in razvoj vasi. Zamisli o prenovi in razvoju vasi so se v Sloveniji zacele pojavljati na ministrstvu za kmetijstvo že v osemdesetih letih preteklega stoletja, tudi v tujini je bil pobudnik tovrstnih projektov kmetijski sektor. Samo s kompleksno prenovo vasi in ustrezno zemljiško politiko na lokalni ravni bomo sposobni obsežen neizkorišcen stanovanjski fond spremeniti v nove bivalne enote v urejenem ruralnem prostoru. VLOGA URBANISTA Tako so se v zelo kratkem casu zvrstila tri strokovna srecanja, na katerih je bil obravnavan prostorski razvoj na lokalni ravni. Udeleženci vseh treh srecanj so opozorili na napake in dali usmeritve za nadaljnje akcije na tem podrocju, kar pomeni, da prostorskim strokovnjakom ni vseeno, kaj se v prostoru dogaja. Prostorski strokovnjaki in arhitekti se zavedamo, da je cas, da se škodljivi trendi v prostoru zaustavijo ter da se stroka uveljavi in spoštuje na vseh ravneh nacrtovanja. Vse vec je opozoril, da se namesto ustreznih demokraticnih metod in participacije javnosti pri odlocanju o posegih v prostor, dogaja tako imenovani dogovorni urbanizem, kar pomeni ne zgolj izkljucitve javnosti, temvec tudi pristojnih strokovnjakov iz procesov odlocanja. Odgovor na takšen ocitek se glasi, da so pri pripravi projektov sodelovali strokovnjaki. Tu se zacenja zgodba o javnem in zasebnem interesu. Nacrtovanje posegov v prostor na vseh ravneh je vsekakor javni interes, gradnja individualne hiše pa je osebni interes. Vendar umestitev individualne novogradnje v prostor ne zadeva le investitorja in projektanta, temvec tudi prebivalce kraja oziroma staroselce ter nekatere strokovne in upravne institucije. Nedorecenost postopkov se kaže v tem, da bi morali z njimi zagotavljati sodelovanje širše zainteresirane javnosti ter da bi se uveljavili ustrezni kontrolni mehanizmi. V Sloveniji smo z ustavo in zakonodajo dali velika pooblastila županom in obcinskim svetom pri odlocitvah o urejanju prostora. Ce s tem krepimo demokraticne procese in javnost dela pri odlocanju o bivalnem in delovnem okolju na lokalni ravni, slovenska ustava in zakonodaja pravilno usmerja to podrocje, le uveljaviti bi se vendarle morali ustrezni svetovalni in kontrolni mehanizmi. Nekatere države Evropske unije (na primer Danska), imajo sistem kontrole nad poseganjem v prostor zelo dobro urejen, predvsem pa je podrobno opredeljeno, do katere stopnje nacrtovanja prevzemajo naloge javni uradi in kaj je v pristojnosti zasebnih birojev. Danska je z reformo lokalne samouprave nekdanjih 271 obcin preoblikovalo v 98 velikih obcin. Na novo so se oblikovale tudi regije. S to reformo se je ok­repila pristojnost države in obcinske ravni, regionalna raven je pridobila predvsem pomen na podrocju strateškega nacrtovanja, je ostala brez neposrednih pristojnosti pri nacrtovanju na lokalni ravni. V nove obcinske nacrte urejanja prostora so vkljuceni tudi varovalni vidiki. V veljavi pa so ostala nekatera po­oblastila ministra, kot je veto na predlog obcinskega nacrta, ce je ta v nasprotju z nacionalnimi interesi. Prostorski nacrtovalci in urbanisti že dlje opozarjamo, da v Sloveniji nimamo ustrezne strokovne institucije na državni in pokrajinskih ravni. Lahko bi se zgledovali na primeru institucije, ki je uspešno delovala v Sloveniji koncem šestdesetih in v prvi polovici sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Zmeda je nastala z uveljavitvijo družbenega planiranja, kar je povzrocilo zaton prostorskega planiranja na vseh ravneh prostorskega nacrtovanja. Ob množici razlicnih agencij, ki so nastale po osamosvojitvi države, ni nihce pomislil, da potrebujemo mocno strokovno institucijo za prostorski razvoj. Tu si delamo veliko in vcasih nepopravljivo škodo z ignoranco pomembne strokovne dejavnosti. Posvet v Mariboru se je dotaknil zelo zanimive in aktualne teme, kako z boljšimi pristopi in ustrezno stanovanjsko in zemljiško politiko aktivirati in prenoviti stavbni fond, ki na podeželju propada. S po­dobnimi težavami so se spopadale tudi države srednje Evrope, ki so po drugi svetovni vojni doživele mocno urbanizacijo in deagrarizacijo. Zato so dovolj zgodaj pristopile k prenovi in razvoju podeželja in njegovih naselij. Pri nas smo se leta in leta trudili, da bi uveljavili nacrtni pristop pri prenovi in razvoju vasi. Ni bilo opaznega uspeha. Strokovne institucije in skupine, ki so delovale na tem podrocju, so se žal razpustile. Da je nacrtno urejanje podeželskega prostora v Avstriji pomembna strokovna dejavnost, pove že podatek, da je nastopala vrsta vladnih in strokovnih organov kot soorganizatorjev srecanja. Kot že navedeno v tem prispevku, je v srednjeevropskih državah kmetijski sektor prevzel pobudo in izpeljavo projektov nacrtnega razvoja podeželja ob spoštovanju vseh urbanisticnih predpisov in norm. V ZR Nemciji tovrstni projekti potekajo že skoraj petdeset let. Mi smo se sicer lotevali izdelovanja tovrstnih nacrtov, pa so bili rezultati žal zelo skromni. Najvecji dosežek se vsekakor zdi vas Šmartno v Goriških brdih. Tu je treba cestitati obcini Brda, da je znala angažirati stroko in najti financne vire. Za Slovenijo je v tem trenutku edinstvena priložnost, da pristopimo k razvoju podeželja celovito in ne zgolj sektorsko. Usmeritev individualne gradnje po pandemiji na podeželje je zelo, zelo nevarno dejanje, ce se bomo spet lotevali tega po ustaljeni poti samograditeljstva brez ustrezne urbanisticne in predvsem zemljiške politike oziroma brez zemljiškega menedžmenta. V marsikaterem podeželskem naselju se dogaja graditev le na lastni parceli najveckrat brez ustrezne komunalne in prometne ureditve. Nihce ne razmišljala o oblikovanju novih vaških središc (jeder), parkirišc itn. Posamezni novi vaški predeli v podeželskih naseljih nam res ne morejo biti v ponos. Lotiti se bo treba sanacij, to, kar je predlagala arhitekturna stroka na srecanju v Mariboru. Turisticna zveza Slovenije že trideset let spodbuja obcinska vodstva, da posamezni kraji tekmujejo med se­boj v projektu Moja dežela – lepa in gostoljubna. Tako se posamezni kraji pospešeno urejajo in prenavljajo. Ocenjevalcem v tem projektu je ponujena priložnost, da si vsako leto lahko ustvarijo sliko o slovenskem grajenem prostoru. Ukrepati in sanirati ga je treba, kar znajo strokovnjaki, in tudi primeri iz tujine so nam lahko za vzgled. V okviru tega projekta je presenetljivo spoznanje, da se zelo uspešno v Sloveniji lotevamo ureditev predvsem naseljskih jeder, izreden napredek je dosežen pri prenovi in urejevanju zlasti mestnih jeder. V tej kategoriji presenecajo kakovostne prenove in zaznati je pravo tekmovalnost med mesti in tudi med župani. Mestna središca so pravšnji prostor za kulturne, zabavne in druge prireditve, zato se lotevajo teh ureditev pod strokovnim vodstvom. Umešcanje buticnih hotelov in restavracij ter trgovin v mestna jedra pa pomeni velik prispevek k razvoju turizma in oživljanju mestnih središc. Vaška jedra so težava zase, saj jih je v Sloveniji zelo malo optimalno urejenih. Zaostaja ali urejenost stavbnega sklada in zasebnih odprtih površin ali javnega odprtega prostora. Opaziti je, da so krajevne skupnosti oziroma vaški odbori najveckrat prepušceni lastni (strokovni) iznajdljivosti in se razen izjem lotevajo prenov in ureditev brez prave strokovne podpore. Naj sklenem z željo, da bi se tako državna kot obcinska politika zacela obracati na strokovne, raziskovane in druge institucije pri snovanju našega bivalnega in delovnega okolja. Z rešitvami je treba zadovoljiti potrebe razlicnih sektorjev, predvsem pa zagotoviti prebivalcem zdravo, varno in prijetno življenjsko in delovno okolje. dr. Anton Prosen, upokojeni profesor UL – FGG, Katedra za prostorsko planiranje LITERARNA GEODEZIJA LITERARY GEODESY – –GEODEZIJA MED GEODESY IN LITERARY LINES LEPOSLOVNIMI VRSTICAMI Boštjan Pucelj Ko imaš pred seboj prazen list papirja, ko prideš med knjižne police, ko se zacne brez obveznosti, vedno ista skomina. Kje zaceti? Tako kot lahko kaj kmalu zaide umetnik, ce nima vsaj nekaj omejitev, tudi nakljucni bralec potrebuje kakšno smernico. Seveda se te razlikujejo glede na starost, spol, ljubezensko in versko prepricanje pa tudi poklic, alter ego ali položaj lune. Recimo, da bo za to publikacijo povsem dovolj zacimba, ki se ji rece geodet. Oziroma geometer, zemljemerec ter vsi nad- in podstrukturirani poklici, ki se pretežno ukvarjajo z dolocanjem dimenzij v prostoru in njegovo transformacijo na papir. Delo geodeta je, kot vsako drugo, svojevrstno. Ima sebi lastne posebnosti, care, privlacnosti in tudi skrivnosti, razumljive le tistemu, ki se dovolj globoko potopi med vse zakonitosti, tako med nenapisana pravila kot med dobesedne pravne akte. Za pokušino sem izbral tri romane, ki svojo zgodbo gradijo na cloveku s poslanstvom geodeta ali pa ga vsaj vkljucujejo vanjo. Navedene knjige so primerne tudi za obcasne bralce, njihov obseg je v mejah obicajnih romanov in jih lahko odprete brez vnaprejšnjega poznavanja umetniškega ali zgodovinskega konteksta. Vsi naslovi se uvršcajo v vrhunsko leposlovje. Brez bojazni jih lahko ponudite ožjim ali šir­šim družinskim clanom, prav tako prijateljem in kolegom. Ce pa vam katera ne bo všec, jo predlagajte svojim ne-prijateljem. Franz Kafka: Grad (v izvirniku: Das Schloss) Kafka se je rodil leta 1883 v Pragi in se najprej lotil študija kemije, nato prava. Vmes je poskusil tudi na nemšcini in celo umetnostni zgodovini. Zaposlil se je kot uradnik v delno državni ustanovi, kjer je imel vpogled v industrijsko produkcijo, delovne razmere v obratih in je bil zadolžen za predpise, ki so preprecevali nezgode delavcev. Roman Grad je nastal po njegovem najbolj znanem Procesu. Vsi njegovi romani so izšli po njegovi smrti, zato veljajo za nedokoncane. Namerno ali ne, skrivnosti ostanejo skriv­nosti. V spremni besedi Dušan Pirjevec povzame: »Ko bralec zapre Kafkovo knjigo, se ne preseli v obmocje lepote in miru, marvec je še kar naprej zmeden, neprijetno in zoprno vznemirjen, in rad bi kar se da hitro pozabil, kar je pravkar prebral.« Roman Grad je bil prvic objavljen leta 1926. Glavni junak je zemljemerec, poimenovan zemljemerec K. V vas pride na povabilo grofa. Nastopa v vlogi izvajalca storitve, katere narocnik je grof. Na videz obicajen posel, kjer bi strokovnjak uredil zemljemerske zadeve, si ustvaril prihodek ali celo novo spodobno življenje. Na prvi pogled lepa priložnost, ki pa se izkaže za grozljivko. Zgodba se zaplete, se samo še zapleta in nic ne razpleta. Pa zapleti niso romanticni ali veseljaški. Zapleta se postopkovno. O samem protagonistu izvemo zelo malo, veliko pa izvemo o novih in novih preglavicah, ki jih povzroca vašcanom in oblasti. Vse poteka pocasi, saj za vsako težavo zraste še ena težava, ki vodi v nadaljnje podtežave. K. pade v vrtinec tegob, ki že ob misli na rešitev ponudijo naslednjo zagato. Ne gre za slucajne pripetljaje, vremenske motnje ali naklepne poskuse pozameznika za poškodovanje tuje imovine. Gre za uradniške postopke, ki ustvarjajo sestavljanko v sestavljanki in vsako rešitev nemudoma vrnejo z nadrejeno težavo. Tako z uradniškim tolmacenjem zapisov, dopisov, zakonov in ostalih zapisanih upravnih aktov, ki jih razlagajo uslužbenci aparata, na vsakem koraku razvrednotijo spoštovanje, strokovnost, clovecnost zemljemerca. Težave se zacnejo takoj, ko vstopi v vas, ko ob vecerni uri išce prenocišce, saj zanj potrebuje dovoljenje. Hierarhija uradniške službe dobro deluje, nacelo delitve oblasti prav gotovo, zagata je le v obstoju tega prišleka in vseh njegovih dejanj. S pogumom se pogreza vse globlje, s pohlevnostjo tudi nicesar ne reši. Prepušcen je na milost in nemilost temu kraju, saj ga ne more niti zapustiti niti živeti z njim. Njegova izobrazba, znanje in izkušnje mu niti najmanj ne pomagajo. Zanimiv je predvsem pojem napake, kakor ga dojemata zemljemerec in oblast. Napaka je vedno enostranska, na strani prišleka in nikakor v domeni aparata, cetudi bi se pojavil dvom o napaki, v prehranjevalni verigi oblasti njegov obstoj zakrijejo. Zemljemerec K. je že globoko v breznu labirinta, ko mu župan ponazori, da narocilo grofa ni uradni dopis, ampak zasebno pismo, zato ne velja kot dokazilo, da je sprejet kot zemljemerec oziroma upravicenec do dela. Mucna zadrega, ki je šele zacetek mukotrpnega življenjskega obdobja, prežetega z nenehnimi zapleti, brezupnimi situacijami ter absurdnostjo upravnega sistema. Jalovina. Tu ne boste našli ljubezni. Ravno nasprotno, K. je prišel na konec in se tu njegovo »življenje« šele zacne. Izkaže se, da zemljemerca ne potrebujejo, saj imajo po županovem mnenju meje »dobro« postavljene. Nove meritve bi bile lahko revolucionarne, to pa ni dopustno. Slika 1: Grad (hrani: Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, foto: Boštjan Pucelj). Michel Houellebecq: Zemljevid in ozemlje (v izvirniku: La Carte et le Territoire) Gre za roman najbolj znanega in odmevnega sodobnega francoskega pisatelja, ki navadno že pred objavo vsakega dela poskrbi, da se o njem politicno opredeli kar celotna politicna Francija. Ob izdajah ga spremljajo tudi svo­jevrstni protesti, saj z idejami, ki so zapisane v njegovih zgodbah, dregne vedno tja, kjer najbolj boli. Ne zaradi nesramnosti ali nehumanosti, ampak zato, ker postavi ogledalo casa in s svojo jasnovidnostjo kaže na posledice brezbrižnosti sodobne družbe. Roman je izšel leta 2010 (v slovenskem prevodu leta 2012) in je avtor zanj prejel tudi Goncourtovo nagrado, najvecjo nagrado za francosko prozo preteklega leta, ki jo podeljujejo od leta 1903. Samo Rugelj je v recenziji knjige (Bukla 88) zelo dobro povzel: »Roman, ki drzno hodi po meji med banalnim in metafikcijskim, ob tem pa vlece tudi navedke iz javnih virov, ki pa jih umetniško preoblikuje, prefinjeno zabavlja cez francosko umetniško srenjo, ob tem pa na svoj prepoznavni nacin razpravlja o temeljnih postavkah življenja in minevanja ter vlogi umetnosti v svetu.« Roman je vecplasten. Ponuja vsaj tri izstopajoce zgodbe, ki se med seboj prepletajo, in ga je z nekaj casovne distance vredno prebrati veckrat. Veliko se posveca umetnosti, ki je že po naravi precej nepredvidljiva, ter odkriva nove razsežnosti našega prostora in casa. Vseeno se bom v opisu omejil na bistvo tega prispevka. Že sam naslov diši po geodeziji. Ta vsekakor ni v prvem planu, je pa zanimiva prispodoba sodobnega casa, težav, ki nas obdajajo in se s podobnimi enacbami ali simptomi pojavljajo na povsem drugih podrocjih, ki na videz nimajo nobene logicne povezave. Roman sledi zgodbi fotografa Jeda Martina, katerega oce je bil direktor gradbenega podjetja. Na zacetku ustvarjalne kariere se je z enciklopedicnim pristopom lotil sistematicnega fotografiranja industrijsko izdela­nih predmetov. Poskušal je ustvariti katalog predmetov, ki jih je naredila cloveška roka v industrijski dobi. Oce, po izobrazbi arhitekt, sprva ni odobraval njegove dejavnosti, saj se je bal, da bo sin postal umetnik na plecih staršev. Ko pa je spregledal njegovo neodvisnost, je z veseljem oznanil, da je potreba po denarju mocnejša od potrebe po eksperimentiranju oziroma iskanju nacina, kako pustiti svojo sled na tem svetu. Nekega oktobrskega dne Jedu umre babica. Na poti na pogreb se ustavi na bencinski crpalki, kjer kupi Mi-chelinov zemljevid departmajev Creuse in Haute-Vienne. Ko ga razgrne, doživi veliko razodetje. Zemljevid je bil precudovit. Utelešal je cisto esenco modernosti, znanstvenega in tehnicnega dojemanja sveta, pomešano z esenco živalskega življenja. Risba je bila kompleksna in lepa, v njej je prevladovala neka absolutna cistost, uporabljen je bil izbran nabor barv. V vsakem zaselku, v vsaki vasi, ki je bila predstavljena glede na svojo pomembnost, se je cutil utrip življenja in smrti. Kmalu je zacel mrzlicno kupovati še druge Michelinove zemljevide. Našel jih je vec kot sto petdeset. Fasciniran nad njihovo lepoto jih je zacel fotografirati. Ko prejme vabilo na skupinsko razstavo, na njej sodeluje z eno fotografijo zemljevida. Zgodba se zacne zapletati, ko delo opazi Olga Šeremojova iz službe za stike z javnostjo pri francoskem Michelinu. Kmalu sledi velika samostojna razstava z naslovom ZEMLJEVID JE ZANIMIVEJŠI KAKOR OZEMLJE. Na vhodu v galerijo postavi dve podobi. Ena fotografija predstavlja posnetek iz zraka, na drugi pa fotografijo istega obmocja iz Michelinovega zemljevida. Kontrast je bil presunljiv. Medtem ko prva prikaže nekakšno juho bolj ali manj enakomernih zelenih obmocij, ki se prepletajo z nejasnimi modrimi madeži, je zemlje­vid razvil fascinantno mrežo crt, slikovnih cest, razglednih tock, gozdov, jezer in prelazov. V vodilnem casopisu so ta prikaz imenovali kar magija domacega ozemlja. Kmalu so postale vidne tudi posledice njegovega dejanja. Prodaja zemljevidov se je v enem mesecu povecala za 17 odstotkov. Še do pred nekaj tedni so stare zemljevide metali v razrez, sedaj pa se prodajajo na internetnih dražbah. »Razsipali smo dedišcino, katere vrednosti nihce v hiši ni niti slutil, vse dokler se niso pojavile vaše cudovite fotografije,« je bil navdušen direktor podjetja. Zgodba se tu šele zacne. Slika 2: Zemljevid in ozemlje (hrani: Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, foto: Boštjan Pucelj) Miha Mazzini: Zemljevidi tujih življenj Tudi ta roman sodobnega slovenskega pisatelja Mihe Mazzinija že v naslovu apelira na geodetsko vse­bino. Lahko bi bil sicer tudi povsem dobra metafora, vendar nam avtor že pred prvim stavkom romana razbije morebiten dvom. Zahvali se strokovnjakoma, ki ju COBISS hitro prepozna kot geodeta. Prvega kot kartografa, drugega kot strokovnjaka za GIS (geografski informacijski sistem). Protagonist romana je Robert, kartograf, ki je v Turciji na ulici kupil ukradeno elektronsko tablico. Ko odkrije, da je lastnica naprave naše gore list, ga sla po odkrivanju skrivnosti tujih življenj potegne k raziskovanju. Avtor, ki je širši javnosti poznam tudi kot kolumnist o današnjih navadah prebivalcev naše domovine, v zgodbo vplete težave, skomine in paradokse, ki jih dnevno srecujemo pri državljanih ter odražajo podobo casa in prostora. Znacaji oseb in potek dogodkov so tako realni, da po nekaj dneh pozabiš, ali si bral zgodbo v knjigi ali se je vse res pripetilo. Detajli, ki jih pozna samo strokovnjak geodetske branže, so napisani zelo pristno, logicno, brez kakršnihkoli pretiravanj, olepševanj, da bi zgodbo dodatno zacinili. Iz besedila je prepoznati, da je avtor zelo dobro naredil domaco nalogo. »Na plocniku je razpoznal kovinski cep z vgrajenim pojasnilom >>Izmera mesta<< in se mu nasmehnil. Opažal jih je vsepovsod, kamor je šel, in vsakega je pozdravil z obcutkom domacnosti in povezanosti v mrežo, ki sega preko vsega sveta.« Veliko je strokovnih drobcev, ki jih vidijo samo inženirji tocno dolocene stroke, izbranih izkušenj, ki gradijo osebnost posameznika, ter neslutenih težav, ki izstopajo pri posamezniku ob pregorelosti ali živcnem zlomu. V zgodbo so vpleteni resnicni pripetljaji, a jih protagonist zakljuci z besedami, ki jih novinarji ne smejo ali zmorejo (umor geometra pri Velikih Lašcah): »Še preden so mediji napolnili obsežnejša porocila, je Robert že slutil profil morilca: starejši, živi sam z materjo, ki z jezikom trga meso z njegovih kosti. Ce bi bila to žena, bi jo tepel, matere pa ne sme in se zato nazadnje sprosti z necim, kar ga pripelje v varno izolacijo zapora.« Bralec v romanu ne izve veliko o inženirjih, njihovem delu ali strokovnem poslanstvu, saj je bistvo zgodbe povsem drugje. Sreca ali podoživi pa tiste drobtinice, ki inženirje postavi v navidezen svet cudakov z razlogom, oziroma bi lahko rekli, da jim je življenje pris­vojila poklicna deformacija. »Obraz je izrisal s topografskimi znaki, obale po robovih lic, s plastnicami in sencenim reliefom je prikazal nos, preko oci je vcasih narisal jezeri, spet drugic gore ali gozdove in nazadnje ustvaril zemljevid povsem izmišljene dežele, na dnu katere je ticalo nekaj znanega, vsaj zanj, saj svojega dela nikomur ni kazal.« Roman je bil uvršcen med finaliste za nagrado Kresnik leta 2017. Slika 3: Zemljevidi tujih življenj (hrani: Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, foto: Boštjan Pucelj). Ker se je izkazalo, da se lahko karantena pojavi tukaj in zdaj, je treba biti nanjo dobro pripravljen. Tudi zato, da cas, ki bo mineval v neslutenih razsežnostih, dolgocasju ali skrbeh, preživimo kar se da kulturno in prisebno. In to nam umetnost vedno ponuja. Upam, da bo ta namig samo zacetek vaše bralnomanije in se ne boste ustavljali samo pri geodetih, ampak boste posegli tudi po gradivu gradbincev, dimnikarjev, lektorjev … Pricujoci prispevek je bil prvic objavljen v reviji Rast, reviji za literaturo, kulturo in družbena vprašanja (2/2021, št. 178), Založba Goga, Novo mesto. Boštjan Pucelj, univ. dipl. inž. geod. Obmocna geodetska uprava Novo mesto Ljubljanska cesta 26, SI-8000 Novo mesto e-naslov: bosstjan.pucelj@gov.si ZGODOVINSKA HISTORICAL CARTOGRAPHY KARTOGRAFIJA OZEMLJA OF SLOVENIAN TERRITORY SLOVENIJE Dušan Petrovic V zacetku letošnjega leta je pri Založbi ZRC v znan­stveni zbirki Geografija Slovenije izšla monografska knjiga Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije avtorja dr. Primoža Gašperica, raziskovalca in vodje Zemljepisnega muzeja pri Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. Monografija predstavlja zgodovino kartografskega razvoja v evropskem in slovenskem prostoru s posebnim poudarkom na enotni metodologiji pro-ucevanja starih kart. V uvodnem delu so oprede­ljeni temeljni izrazi, kot so zemljevid, kartografija, zgodovina kartografije in zgodovinska kartografija, predstavljen je pomen kartografskih del, njihovo proucevanje ter razvoj evropske kartografije od njenih zacetkov do 20. stoletja. Osrednja tema knjige so kartografski elementi, ki so že vseskozi podlaga vsake karte. Avtor jih razdeli na pet osnovnih skupin – naravni, grajeni, mate­maticni, pojasnjevalni elementi ter zemljepisna imena. Predstavljen je njihov razvoj, vpliv razlicnih dejavnikov na njihovo uporabo, nacin njihovega prikaza v posameznem zgodovinskem obdobju ter vpliv na druge kartografske elemente in karto kot celoto. Znacilnosti in spremembe prikaza kartografskih elementov so namrec narekovale temeljne smer-nice v posameznem kartografskem obdobju. Sledi predstavitev metodologije proucevanja kartografskih elementov na izbranih kartah. Avtor je analiziral 58 kart današnjega ozemlja Slovenije v srednjem merilu, izdelanih od sredine 16. stoletja do konca 19. stoletja. V obravnavanem obdobju je imela evropska kartografija razlicna središca. Tako se je tudi na kartah slovenskih ozemelj zrcalila nizozemska, belgijska, francoska, italijanska ter predvsem nemška in avstrijska kartografija. Na to kažejo že imena avtorjev proucevanih kart, saj lahko le tri, ki so živeli (Valvasor in Kozler) ali daljše obdobje delovali na ozemlju današnje Slovenije (Hacquet), obravnavamo kot »domace«. Glavne ugotovitve avtorjeve raziskave pokažejo, da so se posamezne vrste kartografskih elementov na izbranih kartah, pa najverjetneje tudi na ostalih, razvijale razlicno hitro. Ponekod je nastala »verižna reakcija«, saj je sprememba prikaza lahko vplivala na vrsto kartografskih elementov. Tako sta na primer prehod iz stilizirane perspektivne metode prikaza površja (hribcki) v plasticno (crtice) in posledicna »sprostitev« prostora na karti vplivala na vecjo uporabo drugih kartografskih elementov (na primer prometnic, tekocih voda, zemljepisnih imen). Prikazi rastja (gozd) v proucevanem obdobju postopoma izginjajo, nadomešcajo pa jih drugi kartografski elementi (na primer recna mreža, oblikovanost površja, prometnice, zemljepisna imena). Povecanje števila prikazov tekocih voda vpliva na manjše število (delež) vodnih imen. Od konca 18. stoletja narašca gostota prometnic, kar vpliva na boljšo orientacijo, a hkrati na slabšo berljivost karte, saj so pogosto zelo podobne tekocim vodam. Knjigo zakljucujejo bogat nabor uporabljenih virov, seznam kar 268 v publikaciji predstavljenih slik ter seznam z osnovnimi podatki o najpomembnejših kartah, ki prikazujejo ozemlje Slovenije. doc. dr. Dušan Petrovic, univ. dipl. inž. el., inž. geod. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana e-naslov: dusan.petrovic@fgg.uni-lj.si KALKULATOR HP-35 HP-35 CALCULATOR PRAZNUJE ABRAHAMA CELEBRATES ITS GOLDEN ANNIVERSARY Bojan Zajc Kalkulator HP-35 V letu 2022 mineva 50 let od predstavitve prvega žepnega kalkulatorja HP35 (slika 1) podjetja Hewlett Packard (HP). Prvi žepni znanstveni kalkulator je bil tako javnosti predstavljen leta 1972. Pred tem je bilo celo stoletje zašcitni znak inženirjev in znanstvenikov logaritemsko racunalo (drsno pravilo), katerega izracuni so bili natancni le na tri ali štiri decimalna mesta (slika 2). Pri racunanju ste dobili rezultat, sami pa ste morali slediti decimalni vejici. Ce so se izracuni verižili (razen pri najpreprostejših), je natancnost padla z vsako zaporedno operacijo. Vendar je to racunalo zaradi prenosnosti, vsestranskosti, enostavne uporabe in relativno nizke cene postalo nepogrešljiv pripomocek v delavnicah, laboratorijih in raziskovalnih inštitutih. Najpomembnejši nemški proizvajalec logaritemskih racunal Dennert & Pape je leta 1976 moral koncati proizvodnjo zaradi razvoja kalkulatorjev in s tem se je koncala skoraj stoletna prevlada logaritemskih racunal. Slika 1: Kalkulator HP-35 (HP Museum, 2021). Slika 2: Prodajna brošura HP iz leta 1972 (HP Archives, 2022). Zgodba pravi, da je nekega dne Bill Hewlett pokazal na neroden namizni kalkulator HP-9100A, ki je tehtal skoraj dvajset kilogramov, in skupini razvojnih inženirjev rekel, da želi videti kalkulator v velikosti žepa na svoji srajci. Novi kalkulator naj bi bil desetkrat hitrejši, desetkrat manjši in desetkrat lažji. Inženirji so najprej izmerili velikost žepa na srajci svojega šefa in naredili maketo ter zaceli razvijati novo napravo. Po dveh letih trdega dela je bila zvezda rojena, in sicer v obliki 250-gramskega baterijskega znanstvenega racunalnika, ki je dovolj majhen, da ga vtakneš v srajcni žep. Bill Hewlett je 4. januarja 1972 napovedal kalkulator HP-35 na tiskovni konferenci v hotelu St. Regis v New Yorku. Ime je dobil po svojih 35 tipkah, 1. februarja 1972 pa je podjetje HP uradno predstavilo prvi tehnicni in znanstveni žepni kalkulator na svetu po za tedanje razmere visoki ceni 395 USD. Na-prava je spremenila svet. Cena je bila 20-krat višja kot cena logaritemskega racunala. Predhodne tržne študije so pokazale malo ali nic zanimanja za žepno napravo. Šlo je za tvegan projekt, ki je temeljil na novi, nepreverjeni tehnologiji. Projekt bi bil dobickonosen, samo ce bi HP prodal vsaj 10.000 enot, pa so številko so vec kot presegli. Skupno je bilo v prvem letu prodanih 100.000 kalkulatorjev HP-35. Velika podjetja, kot je denimo General Electric, so narocila po vec deset tisoc enot. Pozneje so v reviji HP Journal svoje stranke celo opozorili, da nastajajo cakalne vrste za nakup navadnega kalkulatorja, kar je bilo takrat za podjetje nekaj povsem novega. V prvih treh letih od uvedbe leta 1972 je prodaja znanstvenega kalkulatorja HP-35 presegla 350.000 enot, kar je prineslo vec kot polovico celotnega dobicka družbe. V prodaji je zdržal vse do leta 1975. Bil je prvi rocni žepni kalkulator, ki je opravljal transcendentne funkcije, kot so trigonometricne, logaritmicne in eksponentne funkcije, rezultati pa so bili do desetih decimalnih mest natancni. Bil je prvi rocni žepni kalkulator s štirivrsticnim skladom (X Y Z T) in sistemom RPN (obrnjeni poljski zapis). Pri racunanju ne potrebujemo oklepajev, saj vsakemu operandu sledi svoj operator. Kljub revolucionarnim zmogljivostim HP-35 ni v celoti izvajal številnih funkcij, ki so kasneje postale obicajne na HP-jevih znanstvenih kalkulatorjih. HP-35 je služil kot nekakšen prototip kasnejše proizvodnje velikega obsega. Dolocil je arhitekturo in nacin izdelave, ki se je uporabljala pri naslednjih generacijah kalkulatorjev. Cvrsta konstrukcija, visoka zanesljivost, odlicna dokumentacija in podpora, dobro izvedene funkcije in nenavaden, a zelo ucinkovit racunalniški sistem, znan kot RPN. Zaslužni za uspešen razvoj kalkulatorja Bill Hewlett (1913–2001), slika 3 levo, je bil rojen v Ann Arboru v Michiganu. Bil je ameriški inženir in podjetnik. Skupaj z Davidom Packardom je ustanovil Hewlett-Packard Company (HP). Znan je bil tudi po clovekoljubnih gestah in donacijah v milijonih dolarjev številnim dobrodelnim organizacijam. Predsednik HP-ja je bil trinajst let – od 1964. do 1977., deset let pa je bil izvršni direktor – od 1968. do 1978. Mesto predsednika izvršnega odbora je obdržal do leta 1983, služboval je do leta 1987. HP je bil in je dokaz uspeha sistema svobodnega podjetništva in ameriških sanj. Slika 3: Od leve proti desni: Bill Hewlett, Jan Lukasiewicz in France Rode (Wikipedia 1–3, 2022). Jan Lukasiewicz (1878–1956), slika 3 na sredini, je bil rojen v Lvovu v današnji Ukrajini. Poljski matematik, logik in filozof je imel odlocilno vlogo pri vzpostavitvi matematicne logike v nemško govorecih državah. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je napisal pionirska dela iz logike z vec vrednostmi in izumil tako imenovan obrnjen poljski zapis (RPN – reverse Polish notation), ki ga od leta 1972 uporablja v svojih žepnih kalkulatorjih HP in je gradnik programskih jezikov FORTH in RPL (reverse Polish lisp). France Rode (1934–2017), slika 3 desno, je bil rojen v Nožicah pri Kamniku. Pri podjetju Hewlett-Packard je delal dvajset let in je tudi veliko pripomogel k vzponu znamenite Silicijeve doline. Bil je inženir elektrotehnike in izumitelj ter eden izmed štirih glavnih inženirjev v skupini, ki je izumila prvi znanstveni žepni kalkulator na svetu HP-35. Njegova glavna naloga je bila izdelava mikroprocesorja za ta kalkulator. Drugi kalkulator, ki ga je zasnoval z uporabo iste strojne opreme, je bil HP-80. Bil je nadgradnja prejšnjega in je bil namenjen poslovnežem. Leta 2017 je postal castni clan Inženirske akademije Slovenije. Kalkulator HP-35s Leta 2007, simbolicnih 35 let po izdaji prvega žepnega znanstvenega kalkulatorja na svetu, je HP izdelal retro spominski kalkulator HP-35s (slika 4). Zaznamuje ga je klasicni dizajn, ki spominja na originalni HP-35, vkljucno z zašcitnimi dvignjenimi robovi, tako da kalkulator lepo pociva v dla­ni. Novi kalkulator vsebuje dovolj pomnilnika za programiranje tipk, reševanje enacb, vec kot 800 shranjevalnih registrov, 100 vgrajenih funkcij, zaslon z dvema vrsticama z nastavljivim kontrastom, da si lahko preprosto ogledate rezultate in vnose. Za vecjo prilagodljivost HP 35s omogoca uporab­nikom enostavno preklapljanje med HP-jevim ekskluzivnim nacinom vnosa RPN in tradicionalnim algebrajskim nacinom. Naj omenim, da je kalkulator brez znacilne, uporabne tipke za pretvorbo med polarnimi in pravokotnimi koordinatami, ki je bila stalnica pri kalkulatorjih HP v zadnjih tridesetih letih. Pri HP-ju so ocitno pozabili na to. Dobra novica je, da se pravokotna/polarna pretvorba na 35s izvede prek nastavitve zaslona pri kompleksnih številih. Ta znanstveni kalkulator je izdelan za študente, znanstvenike in geodete. HP-35 je postavil standard za vse HP-kalkulatorje, ki so sledili, in racunanje se je lahko zacelo. Za geodetska racunanja je bil malo neroden, pomanjkanje raznih pretvorb so odpravili v naslednjih modelih. Ni imel klasicne tipke Shift, funkcijska je bila tipka ARC (npr. za arcsin), za ukaz Yx je imel tipko Xy. Kot vsaka nova naprava je imel tudi HP-35 v svoji prvi verziji nekaj manjših mate­maticnih napak, HP je vsem omogocil brezplacno zamenjavo. Ce danes pogledate HP-35, se zdi smešno enostaven. Aplikacija kalkulator na vašem pametnem telefonu je veliko mocnejša. Ker oba opisana kalkulatorja že težko dobimo v fizicni obliki, lahko zanesenjaki posežemo po razlicnih, na spletu prosto dostopnih emulatorjih najljubših modelov, ki smo jih uporabljali v preteklosti (slika 5). V zadnjih dvajsetih letih so znanstvene kalkulatorje po vecini zamenjali graficni kalkulatorji. Kljub žepnim dimenzijam (višina: 14,7 cm, širina: 8,7 cm) pa HP-35 ostaja velikan, ki je pred 50 leti za vedno spremenil svet. Slika 4: Spominski HP-35s (HP Calculators, 2022). Viri: HP Archives (2022). Hewlett-Packard Company Archives Virtual Vault. https://www. hewlettpackardhistory.com, pridobljeno 1. 3. 2022. HP Calculators (2022). HP Calculators: From Education Solutions to Professional Tools. https://hpcalcs.com, pridobljeno 1. 3. 2022. HP Museum (2021). The Museum of HP Calculators. https://www.hpmuseum.org, pridobljeno 1. 3. 2022. Slika 5: Emulator HP-35s (zajem zaslona: Bojan Zajc). Wikipedia 1 (2022). Bill Hewlett. https://en.wikipedia.org/wiki/Bill_Hewlett, pridobljeno 1. 3. 2022. Wikipedia 2 (2022). Jan Lukasiewicz. https://en.wikipedia.org/wiki/Jan_Lukasiewicz, pridobljeno 1. 3. 2022. Wikipedia 3 (2022). France Rode. https://en.wikipedia.org/wiki/France_Rode, pridobljeno 1. 3. 2022. Bojan Zajc, inž. grad. LGB, d. o. o. Ukmarjeva ulica 4, Sl-1000 Ljubljana e-naslov: bojan.zajc@lgb.si | 136 | NOVICE IZ STROKE NEWS FROM THE FIELD NOVICE GEODETSKE UPRAVE REPUBLIKE SLOVENIJE DIGITALNA PREOBRAZBA, PODATKI IN UMETNA INTELIGENCA NA ZAHODNEM BALKANU V Skopju je od 9. do 11. decembra 2021 potekala delavnica z naslovom Digitalna preobrazba, podatki in umetna inteligenca na zahodnem Balkanu. V sodelovanju z Mednarodno organizacijo za prehrano in kmetijstvo (FAO) ter Odborom Organizacije združenih narodov za globalno upravljanje prostorskih podatkov (UN GGIM) ter Univerzo Cirila in Metoda iz Skopja jo je organiziral generalni direktorat Skupnega raziskovalnega središca (DG JRC) pri Evropski komisiji. Na povabilo organizatorja se je de­lavnice, v vlogi predsedujocega izvršilnemu odboru evropskega regionalnega odbora Združenih narodov za globalno upravljanje prostorskih informacij (UN GGIM Evropa), udeležil tudi generalni direktor slovenske geodetske uprave. Slika 1: Generalni direktor geodetske uprave Tomaž Petek (vir: GURS). Predstavnik Evropske komisije v Skopju Julian Vassallo je spregovoril o nedavno odprtem programu z naslovom EU Global Gateway, ki je nova evropska strategija za spodbujanje pametnih, cistih in varnih povezav v digitalnem, energetskem in prometnem sektorju ter za krepitev zdravstvenih, izobraževalnih in raziskovalnih sistemov po vsem svetu. Institucije in države clanice EU bodo za naložbe v navedene sektorje skupaj namenile do 300 milijard evrov. Poudaril je tudi pomen pristopa Severne Makedonije k programu Horizon 2020 (Obzorje 2020). Minister za informacijsko družbo Severne Makedonije Jeton Shaquiri je v nagovoru udeležencem poudaril pomen digitalne preobrazbe, ki v okviru strategije za reformo javne uprave poteka tudi v Severni Makedoniji. Tomaž Petek je predstavil prispevek na temo digitalne preobrazbe in uporabe umetne inteligence pri ucinkovitem upravljanju prostorskih podatkov. Sledila so številna predavanja in predstavitve o prakticnih primerih uporabe umetne inteligence v pro-cesu digitalne preobrazbe na razlicnih podrocjih. Skupna ugotovitev vseh razpravljavcev je bila, da je umetna inteligenca že globoko prisotna v vsakodnevnih procesih in da jo najpogosteje uporabimo za vecjo konkurencnost in ucinkovitost organizacij. Umetna inteligenca je že postala strateški dejavnik za ustvarjanje trajne rasti in zagotavljanje konkurencne prednosti. Najvecji izziv je uvajanje sprememb, ki so v organizacijski strukturi, vodstveni kulturi in naložbah potrebne za razvoj posameznih vešcin in spretnosti, na nacin, da se lahko zaposleni prilagodijo temu globalnemu trendu. PROGRAM DELA DRŽAVNE GEODETSKE SLUŽBE ZA LETO 2022 Vlada je na 326. dopisni seji dne 10. februarja 2022 sprejela Program dela državne geodetske službe za leto 2022. V programu so opredeljene vse naloge, ki jih bo geodetska uprava izvajala s sredstvi iz sprejetih sprememb proracuna Republike Slovenije za leto 2022 (DP2022-A). Podrobneje so opisane naloge, ki jih bo geodetska uprava v letu 2022 oddala v izvedbo zunanjim izvajalcem na podlagi postop­kov javnega narocanja. Enako kot v preteklih programih je veliko pozornosti namenjene posodobitvi evidentiranja nepremicnin ter razvoju celovitega nepremicninskega sistema in nacionalne prostorske podatkovne infrastrukture z namenom zagotavljanja podatkov in storitev vsem uporabnikom, zlasti za podporo izvajanja politike urejanja prostora in okolja, zemljiške in kmetijske politike ter ucinkovitega gospodarjenja z nepremicninami. V Operativnem programu za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 (CCI 2014SI­16MAOP001) je za drugo prednostno os napisana zaveza za zagotovitev vecje preglednosti in ucinko­vitosti pri urejanju prostora, graditvi objektov in upravljanju nepremicnin. Za uresnicitev tega cilja sta geodetska uprava ter ministrstvo za okolje in prostor v tej financni perspektivi pripravila vec povezanih projektov, združenih v Program projektov eProstor (eProstor), katerega izvajanje se zakljucuje v letu 2022. PREVERJANJE MODELOV VREDNOTENJA Geodetska uprava Republike Slovenije je, kot organ vrednotenja na podlagi 10. clena Zakona o množic­nem vrednotenju nepremicnin (ZMVN-1), dolžna vsaki dve leti preveriti modele vrednotenja. Geodetska uprava pri tem ugotavlja, da modeli, doloceni z Uredbo o dolocitvi modelov vrednotenja nepremicnin, ki je bila sprejeta v marcu 2020 in se je zacela uporabljati 1. aprila 2020, niso vec skladni z merili, ki jih doloca ZMVN-1. Zato je treba vse prilagoditi novemu stanju na trgu nepremicnin ter jih dolociti na novo. Postopek dolocanja modelov je sestavljen iz vec sklopov strokovnih aktivnosti, ki se bodo izvajali, kot sledi: 1. Urad za množicno vrednotenje nepremicnin bo, skladno s 14. clenom ZMVN-1, od januarja do aprila 2022 oblikoval osnutke vseh sedemnajstih modelov vrednotenja. Novi modeli bodo odražali stanje na trgu nepremicnin na dan 1. januarja 2022 in bodo oblikovani v skladu z merili, dolocenimi v ZMVN-1. 2. Tako oblikovane osnutke modelov bo urad posredoval v obravnavo strokovni javnosti ter v usklajevanje obcinam. Tako se zagotovita preglednost in boljši rezultati množicnega vrednotenja. Sodelovanje strokovne javnosti in usklajevanje z obcinami bo potekalo od maja do septembra 2022 v obliki delavnic, na katerih bodo podrobneje predstavljene spremembe in prilagoditve glede na prejšnje modele vrednotenja. Ob upoštevanju stališc in pripomb strokovne javnosti ter obcin, ki bodo v skladu z merili dolocanja modelov vrednotenja v ZMVN-1, bo urad za množicno vrednotenje pripravil predlog modelov vrednotenja. 3. Na podlagi predloga modelov vrednotenja bo urad za množicno vrednotenje izvedel poskusni izracun posplošene vrednosti vseh nepremicnin v Sloveniji in ga javno objavil. Predlogi modelov vrednotenja bodo objavljeni na spletu in posredovani obcinam, da bodo opravile javno razgrnitev modelov za svoja obmocja. Organ vrednotenja bo, ob upoštevanju pripomb iz javne razgrnitve, ki izpolnjujejo merila množicnega vrednotenja, pripravil koncni predlog modelov vrednotenja nepremicnin ter ga posredoval v obravnavo in sprejetje vladi Republike Slovenije. NOVICE FAKULTETE ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO UNIVERZE V LJUBLJANI NAVIDEZNI SPREHOD PO UL FGG Številni bralci Geodetskega vestnika ste nekoc obiskovali Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo, kasneje pa ste se vanjo vracali poredko. Dodatno je k omejitvi obiska pripomogla pandemija v zadnjih dveh letih. No, ce vas vendarle zanima, kakšna je fakulteta danes, se lahko po novem po njej sprehodite tudi virtualno. Zakrožite lahko tako po stavbi na Jamovi kot na Hajdrihovi, vstopite lahko v nekatere ucilnice in si ogledate dva laboratorija. Virtualni sprehod je dostopen na https://www.fgg.uni-lj.si/virtualni-spre­ hod-po-ul-fgg/, pa tudi na Google Street View. Eden izmed pogledov navideznega sprehoda po stavbi Fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Vir: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo NOVO VODSTVO MATICNE SEKCIJE GEODETOV V IZS Dne 22. novembra 2021 je potekal volilni zbor maticne sekcije geodetov (MSGeo) pri Inženirski zbornici Slovenije. Na njem sta bila izvoljena novo vodstvo in upravni odbor ter clani skupšcine IZS. Skladno z novim volilnim pravilnikom so volitve prvic potekale elektronsko in na zborih sekcije (hibridni sistem). Za predsednika upravnega odbora je bil s 120 glasovi ZA, 9 glasovi PROTI in 17 neopredeljenimi gla­sovi izvoljen MATEJ PLEŠNAR, inž. geod., ki je tako po dvajsetih letih delovanja sekcije postal tretji predsednik. Matej prihaja iz Ajdovšcine in je direktor podjetja DEZIS d.o.o. Prvic je bilo pri volitvah v upravni zbor sekcije upoštevano regionalno nacelo zastopanosti, eden od clanov pa je moral biti mlajši od 35 let. Za clane upravnega odbora MSGeo so bili izvoljeni: – dr. TILEN URBANCIC (1021) – zahodna regija – MATEJ KOVACIC (77) – vzhodna regija – dr. BOJAN STOPAR (72) – osrednjeslovenska regija – dr. ALEŠ BREZNIKAR (66) – osrednjeslovenska regija – mag. ALJAŽ LESJAK (62) – vzhodna regija – MATJAŽ GRILC (60) – zahodna regija – ANA COF (51) – mlajša od 35 let Interese geodetov v skupšcini IZS pa bodo v naslednjem štiriletnem obdobju zastopali: – MATEJ KOVACIC (76) – dr. ALEŠ BREZNIKAR (72) – dr. BOJAN STOPAR (66) – ANDREJ HUDOKLIN (65) – TILEN CUK (64) – SIMONA CEH (63) – STOJAN BOŠNIK (61) – MATJAŽ GRILC (59) Volilna skupšcina IZS, na kateri so bili navedeni mandati potrjeni, s cimer je sekcija geodetov lahko formalno pricela delovati pod novim vodstvom, je potekala 20. januarja 2022. Na skupšcini IZS je bil za predsednika zbornice ponovno izvoljen mag. Crtomir Remec, poleg volitev funkcionarjev v druge Število prejetih glasov. organe zbornice (predsednik skupšcine, nadzorni odbor, disciplinski tožilci, disciplinsko sodišce) so bili iz sekcije geodetov izvoljeni: – namestnika disciplinskega tožilca iz MSGeo sta postala Rok Rutar in Klemen Skube, – za clane disciplinskega sodišca so bili iz MSGeo izvoljeni Tadej Pfajfar, mag. Peter Golob in Ferid Daca. UO MSGeo je zacel delati takoj po potrditvi mandatov. Sedanja najpomembnejša naloga je, da se clanom zagotovi cim uspešnejši prehod na nov informacijski sistem katastra in zacetek uporabe novega zakona o katastru nepremicnin. Imenovana ekipa bo v sodelovanju z GIZ-GI in GURS storila najvec, kar bo lahko, da se zagotovi ažurno obvešcanje clanov, poskrbi za organizacijo kakovostnih izobraževanj ter dejavno sodeluje pri sprejemanju pravilnikov in navodil. Ob tej priložnosti se novo vodstvo zahvaljuje dosedanjemu predsedniku sekcije ter preostalim clanom upravnega odbora in drugih organov, ki so svojim delom in angažiranostjo zagotovili uspešno izvedbo vseh nalog, za katere sta zbornica in sekcija zadolženi na podlagi javnih pooblastil (strokovni izpiti, obvezna izobraževanja, disciplinski postopki, strokovni nadzori). Poleg navedenih so k ugledu stroke in zagotavljanju ustrezne kakovosti inženirskih storitev prispevali še z drugimi dejavnostmi, kot so e-izo­braževanja, desetletno neprekinjeno delovanje Geobloga, izdaja smernic, priprava tehnicnih specifikacij, navodil, priprava cenika … S prenovljeno gradbeno, prostorsko in katastrsko zakonodajo sekcija geodetov še bolj uveljavlja svoje poslanstvo in kompetence v okviru inženirske zbornice pa tudi drugih strok in deležnikov, ki delujejo na navedenih podrocjih. V obdobju 2022–2025 želimo v sekciji posebno pozornost posvetiti podrocju GeoBima. Dejavno razisku­jemo, kje lahko kot stroka sodelujemo pri izgradnji virtualnega nacrta/modela, namenjenega za gradnjo in celotno življenjsko obdobje objekta. Pozivamo vse geodete, ki že delujejo na podrocju GeoBima, naj se s svojimi izkušnjami in projekti pridružijo delovni skupini sekcije, ki bo delovala na tem podrocju. Zapisali: Matej Plešnar Matej Kovacic mag. Aljaž Lesjak Predsednik MSGeo Clan UO MSGeo clan UO MSGeo DEZIS d.o.o. Geodetski zavod Celje, d.o.o. GEOFOTO d.o.o. matej.plesnar@dezis.si matej.kovacic@gz-ce.si aljaz.lesjak@geofoto.si NOVICE IZ NEWS FROM GEODETSKIH DRUŠTEV PROFESSIONAL SOCIETIES 30. KONFERENCA MEDNARODNEGA KARTOGRAFSKEGA ZDRUŽENJA, FIRENCE, ITALIJA 30. konferenca Mednarodnega kartografskega združenja (ICA/ACI, International Cartographic Associ­ation / Association Cartographique Internationale) je potekala od 14. do 18. decembra 2021 v Firencah, renesancnem dragulju Italije in sveta. Nacrtovana je bila sicer poleti, a so jo organizatorji skupaj z vod­stvom ICA že jeseni 2020 premaknili na december, iz velikega kongresnega centra prestavili v prostore univerze in predvideli mešano izvedbo, kjer je del udeležencev prisoten v živo in del na daljavo. Kar pogumna in negotova odlocitev, ki pa se je izkazala za izvedljivo, in tako je bila ICA ena redkih med-narodnih organizacij in združenj, ki ji je uspelo izpeljati svojo konferenco v rednem dvoletnem ciklu, in to celo v živo. Udeležba je bila sicer razmeram primerno okrnjena, nekateri, na primer delegati iz Južne Afrike, so morali zaradi omejitev glede vstopa v državo prisotnost odpovedati celo zgolj nekaj dni pred konferenco, a kljub vsemu se nas je v živo zbralo 309 udeležencev, vecinoma iz Evrope in Severne Amerike. Skupaj z dodatnimi 321 udeleženci na daljavo, ki so prav tako placali prijavnino, je skupno število udeležencev doseglo udeležbo preteklih konferenc na nekaterih bolj oddaljenih lokacijah. Iz Slovenije nas je bilo na konferenci prisotnih šest, predstavnica Geodetske uprave Republike Slovenije, trije z Geodetskega inštituta Slovenije ter dva s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo UL. Dodaten udeleženec je sodeloval na daljavo. Pregled stanja in trendov na podrocju kartografije in sorodnih geoinformacijskih znanosti so predstavljali tako zanimivi vabljeni govorniki kot udeleženci konference, ki smo pripravili vec kot 450 prestavitev, od tega dve slovenski udeleženci. Srecale so se komisije in delovne skupine ICA, nekatere so pred konferenco izvedle tudi delavnice. Na spremljevalni razstavi je bilo predstavljenih 442 atlasov, kart in digitalnih kartografskih izdelkov iz 42 držav, med njimi 21 iz Slovenije, pa tudi 178 risb otrok s kartografsko tematiko, kjer je Slovenija sode­lovala s štirimi. Obe razstavi po obsegu nista bili okrnjeni glede na pretekle konference, res pa slovenski izdelki po nekaj letih tokrat niso bili med nagrajenimi. Otvoritveni dogodek je bil organiziran v bogato poslikani dvorani mestne hiše, enega najpomembnejših zgodovinskih objektov v mestu. Poleg pozdravov so podelili dve najvišji priznanji združenja – zlati me-dalji Carla Mannerfelta. Za svoje dolgoletno delo in prispevek k razvoju kartografije sta ju prejela prof. Ulrich Freitag iz Nemcije in prof. Alan MacEachren iz ZDA ter s tem postala šele 14. in 15. prejemnik v šestdesetletni zgodovini združenja. Slika1: Posnetek z odprtja v slavni dvorani mestne hiše. Slika 2: Predavanja na konferenci ob upoštevanju veljavnih omejitev. Kljub omejitvam so organizatorji pripravili še razlicne tehnicne obiske, med drugim obisk zgodovinskega muzeja italijanske kartografije v Vojaškem geografskem inštitutu ter muzeja Galileo, kjer smo obcudovali stare globuse in tudi geodetske merske pripomocke. Izostalo ni niti tradicionalno tekmovanje v orienta­cijskem teku, ki smo ga tokrat izvedli v mestnem parku ob reki Arno. Ob koncu, žal sicer brez prisotnosti prihodnjih lokalnih organizatorjev, smo si ogledali predstavitev nas­lednje konference, ta se bo, sicer kdo ve v kakšnih pogojih in okvirih, predvidoma dogodila avgusta 2023 v Cape Townu v Južni Afriki. Poleg konference je za takrat predvidena tudi redna generalna skupšcina, ki bo imenovala novo vodstvo in sestave komisij za naslednje obdobje. Dušan Petrovic, UL FGG, Oddelek za geodezijo IN MEMORIAM FRANC CERNE 1929–2021 V zacetku oktobra je sklenil svojo življenjsko zgodbo moj oce in naš kolega Franc Cerne - Ferenc, kakor ste ga klicali vsi prijatelji in kolegi iz geodetskih vrst. Dan mi je privilegij, da lahko zapišem besede v njegov spomin kot hci in kot njegova kolegica. Ob tem sem še kako ponosna, da sem bila del življenja cloveka, ki je tako oboževal svoj poklic, ki je tako užival v družbi prijateljev in kolegov iz geodetskih vrst. Rodil se je 5. 6. 1929 v Kranju. Leta 1941 se je vpisal v nižjo gimnazijo v Kranju, kjer je leta 1949 maturiral. Po maturi se je vpisal na Oddelek za geodezijo na FAGG ter diplomiral leta 1957 kot sedemintrideseti diplomant s podrocja geodezije po drugi svetovni vojni. Po vojaški obveznosti se je v decembru 1958 zaposlil na Geodetskem zavodu SRS, kjer je delal vse do decembra 1993, to je do upokojitve. Že z diplomsko nalogo, katere naslov je bil Natancnost in ekonomicnost enoslikovne fotogrametrije za vaške predele – presecna radialna metoda, je zakorakal na podrocje fotogrametrije, na katerem je deloval prva leta svojega službovanja na geodetskem zavodu. Vendar pa je – tako kot pri vecini geodetov – odlocitev za ta študij temeljila na želji po terenskem delu in prav zato je fotogrametrijo zamenjal za podrocje temeljnih geodetskih mrež in inženirske geodezije. Na podrocju inženirske geodezije se je ukvarjal predvsem z merjenji deformacij z geodetskimi meto­dami. Leta 1978 je v Geodetskem vestniku objavil clanek na to temo z naslovom Dolocanje deformacij pri obstojecih železniških predorih. Kot predstavnik Jugoslavije je sodeloval na razlicnih mednarodnih konferencah v povezavi s to tematiko. S kolegom Marjanom Jenkom sta podala osnove za razvoj nove kategorije temeljnih geodetskih tock nižjega reda, poimenovane navezovalna mreža, ki naj bi se uporabljale pri obnovi zemljiškega katastra. Pri njihovem dolocanju je opravljal tudi operativna dela. Zadnja leta pred upokojitvijo, pa vse do leta 2001, se je ukvarjal z državno mejo. S kolegom Jožetom Rotarjem sta na tem podrocju orala ledino. Bil je clan mešanih tehnicnih komisij za mejo z Avstrijo, Italijo, Madžarsko in Hrvaško. Vseskozi je bil aktiven v Zvezi geodetov Slovenije, bil je clan Gorenjskega geodetskega društva, ki mu je podelilo tudi naziv castnega clana, in Ljubljanskega geodetskega društva. Od ustanovitve naprej je bil tudi clan Združenja za geodezijo in geofiziko. Res je imel rad svoj poklic, ki ga je opravljal z vso odgovornostjo, vendar pa je vedno našel cas tudi za druženje s stanovskimi prijatelji in kolegi. Brez njegove prisotnosti ni bilo nobenih zimskih športnih iger gradbincev (ŠIG), tekmoval je na tako rekoc vseh Smucarskih dnevih geodetov. Užival je na izletih društev, v zadnjih letih predvsem na izletih upokojencev, ki sta jih tako skrbno pripravljala Miloš in Lija v okviru Ljubljanskega geodetskega društva. To so bili trenutki, ko se je s svojimi prijatelji in kolegi lahko vrnil v mladostne »geodetske« spomine. Hvala vsem, ki ste bili del njegovega dolgega in razgibanega življenja, in hvala vsem, ki ste s svojimi dejanji pricarali nasmeh na njegov obraz. Zveza geodetov Slovenije in Celjsko geodetsko društvo najavljata izvedbo strokovnega posveta 50. Geodetski dan z delovnim naslovom Digitalna preobrazba za trajnostne odlocitve v prostoru, ki bo 22. in 23. septembra 2021 Digitalna preobrazba je eden najpomembnejših dejavnikov prihodnje gospodarske rasti in ravni blaginje. Njena pomembnost in z njo povezana problematika sta izpostavljeni tudi v strateškem dokumentu eMOP, ki ga je sprejelo ministrstvo za okolje in prostor in govori o digitalni preobrazbi prostora in okolja. V njem je med drugim zapisana problematika, s katero se srecujemo v zadnjem obdobju: »Obstojece stanje nepopolnih in nepovezanih prostorskih, zemljiških in okoljskih evidenc povzroca konflikte med razvojnimi potrebami ter varstvom okolja, narave in voda.« Številni organi vzdržujejo veliko zbirk podatkov o lokacijah pojavov ali objektov v pro-storu. Te zbirke niso ustrezno medsebojno povezane in ne temeljijo na enotni podatkovni politiki. Pomemben izziv digitalne preobrazbe prostora je njihovo povezovanje, ki vkljucuje takšno prilagoditev pravil in procesov, da se bodo povezave med podatki ohranjale. Digitalna preobrazba na podrocju geodezije se je zacela že pred vec kot tridesetimi leti. Med prvim je bil vzpostavljen digitalen zvezni sloj zemljiškokatastrskega prikaza za celotno Slovenijo, ki je skupaj z drugimi digitalni podatki, za vzdrževanje katerih je zadolžena geodetska uprava, postal pomemben in nepogrešljiv del mnogih geografskih informacijskih sistemov. Kataster nepremicnin je s tem postal pomemben vezni clen med številnimi podatkovnimi zbirkami. Razlogov za to je verjetno vec, najpomembnejše pa je dejstvo, da kataster nepremicnin združuje podatke o legi, obliki in lastnostih nepremicnin ter je hkrati edina evidenca, ki se prek parcele in stavbe povezuje z evidenco o stvarnih pravicah na nepremicninah – zemljiško knjigo. Vse vec zahtev po ustrezni povezanosti in povezljivosti prostorskih podatkov ponuja veliko priložnosti tudi geodeziji oziroma geodetom. Da bodo geodeti lahko pravocasno ponudili ustrezne rešitve, bo najprej treba veliko pozornosti nameniti analizi in razumevanju problematike ter ponotranjenju spoznanj o spremembi vloge in pomena geodezije na podrocju upravljanja prostora v bližnji prihodnosti. Tema letošnjega Geodetskega dneva je nadaljevanje široko zastavljene teme na predhodnem dogodku. Osre­dnja pozornost bo namenjena povezovanju, ki je prepoznano kot kljucno v digitalni preobrazbi. Poskušali bomo predstaviti pomembnost povezovanja katastra nepremicnin z drugimi evidencami ter priložnosti, ki se pri tem ponujajo geodeziji in geodetom. Vec informacij o dogodku najdete na spletni strani ZGS https:// www.zveza-geodetov.si/. Vljudno vabljeni k sodelovanju in udeležbi na jubilejnem 50. Geodetskem dnevu! dr. Damjan Doler, mag. Gregor Klemencic, Mitja Domajnko, predsednik programskega odbora predsednik Zveze geodetov Slovenije predsednik organizacijskega odbora DIPLOMA IN MAGISTERIJA NA ODDELKU ZA GEODEZIJO UL FGG OD 1. 11. 2021 DO 31. 1. 2022 VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE TEHNICNO UPRAVLJANJE NEPREMICNIN Sabina Jeric Opredelitev kakovosti stalno delujoce GNSS-postaje FGGH v Ljubljani Mentorica: doc. dr. Polona Pavlovcic Prešeren Somentor: doc. dr. Oskar Sterle URL: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=134150 MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM DRUGE STOPNJE GEODEZIJA IN GEOINFORMATIKA Jure Crcek Primerjava BLK360 in Riegl VZ-400 za skeniranje jam Mentor: doc. dr. Aleš Marjetic Somentor: asist. dr. Klemen Kregar URL: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=134151 Žan Gregorc 3D modeliranje kapele samostana Jurklošter iz oblaka tock terestricnega laserskega skeniranja Mentorica: doc. dr. Mojca Kosmatin Fras Somentor: doc. dr. Tilen Urbancic URL: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=134152 Vir: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo UL FGG Za študijski referat: Teja Japelj SEZNAM RECENZENTOV ZNANSTVENIH IN STROKOVNIH CLANKOV, OBRAVNAVANIH V UREDNIŠTVU GEODETSKEGA VESTNIKA V LETU 2021 LIST OF PEER REVIEWERS OF ACADEMIC AND PROFESSIONAL ARTICLES ASSESSED BY THE GEODETSKI VESTNIK EDITORIAL BOARD IN 2021 dr. Gergana Antova (Univerza za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, Fakulteta za geodezijo, Sofija, Bolgarija) prof. dr. Željko Bacic (Univerza v Zagrebu, Fakulteta za geodezijo, Hrvaška) prof. dr. Anna Marta Baranska (AGH univerza znanosti in tehnologije, Krakov, Poljska) prof. dr. Tomislav Bašic (Univerza v Zagrebu, Fakulteta za geodezijo, Hrvaška) izr. prof. dr. Boštjan Batagelj (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slovenija) Sandi Berk (Geodetska uprava Republike Slovenije, Ljubljana, Slovenija) prof. dr. Marija Bogataj (Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta in MEDIFAS, Slovenija) prof. dr. Mario Brkic (Univerza v Zagrebu, Fakulteta za geodezijo, Hrvaška) dr. Leyla Cakir (Tehniška univerza Karadeniz, Fakulteta za inženirstvo, Trabzon, Turcija) prof. dr. Andreja Cirman (Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Slovenija) prof. dr. Eliseo Clementini (Univerza L’Aquila, Fakulteta za industrijsko in informacijsko inženirstvo ter ekonomijo, L’Aquila, Italija) Gergana Antova, Ph.D. (University of Architecture, Civil Engineering and Geodesy, Faculty of Geodesy, Sofia, Bulgaria) Prof. Željko Bacic, Ph.D. (University of Zagreb, Faculty of Geodesy, Croatia) Prof. Anna Marta Baranska, Ph.D. (AGH University of Science and Technology, Kraków, Poland) Prof. Tomislav Bašic, Ph.D. (University of Zagreb, Faculty of Geodesy, Croatia) Assoc. Prof. Boštjan Batagelj, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Electrical Engineering, Slovenia) Sandi Berk (Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia, Ljubljana, Slovenia) Prof. Marija Bogataj, Ph.D. (University of Ljubljana, School of Economics and Business & MEDIFAS, Slovenia) Prof. Mario Brkic, Ph.D. (University of Zagreb, Faculty of Geodesy, Croatia) Assist. Prof. Leyla Cakir, Ph.D. (Karadeniz Technical University, Faculty of Engineering, Trabzon, Turkey) Prof. Andreja Cirman, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Economics, Slovenia) Prof. Eliseo Clementini, Ph.D. (University of L’Aquila, Department of Industrial and Information Engineering and Economics, L’Aquila, Italy) doc. dr. Marjan Ceh (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Slovenija) dr. Mahmoud Dehghan Nayeri (Univerza Tarbiat Modares, Teheran, Iran) Nejc Dougan (Flycom Technologies d.o.o., Kranj, Slovenija) doc. dr. Samo Drobne (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Slovenija) viš. pred. dr. Mojca Foški (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Slovenija) doc. dr. Dejan Grigillo (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Slovenija) doc. dr. Bojan Grum (Evropska pravna fakulteta Nove univerze, Slovenija) mag. Lenca Humerca Šolar (Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, Ljubljana, Slovenija) prof. dr. Zvonko Jaglicic (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Slovenija) dr. Andrej Kobler (Gozdarski inštitut Slovenije) doc. dr. Božo Koler (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Slovenija) doc. dr. Mojca Kosmatin Fras (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Slovenija) Matej Kovacic (Geodetski zavod Celje d.o.o., Celje, Slovenija) izr. prof. dr. Marjeta Kramar Fijavž (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Slovenija) doc. dr. Miran Kuhar (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Slovenija) izr. prof. dr. Simon Kušar (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Slovenija) doc. dr. Božena Lipej (Nova Univerza, Evropska pravna fakulteta, Slovenija) izr. prof. dr. Anka Lisec (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Slovenija) Assist. Prof. Marjan Ceh, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Slovenia) Mahmoud Dehghan Nayeri, Ph.D. (Tarbiat Modares University, Tehran, iran) Nejc Dougan ( Flycom Technologies d.o.o., Kranj, Slovenia) Assist. Prof. Samo Drobne, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Slovenia) Senior Lect. Mojca Foški, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Slovenia) Assist. Prof. Dejan Grigillo, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Slovenia) Assist. Prof. Bojan Grum, Ph.D. (Nova univerza, European Faculty of Law, Slovenia) Lenca Humerca Šolar, M.Sc. (Ministry of the Environment and Spatial Planning, Ljubljana, Slovenia) Prof. Zvonko Jaglicic, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Slovenia) Andrej Kobler, Ph.D. (Slovenian Forestry Institute) Assist. Prof. Božo Koler, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Slovenia) Assist. Prof. Mojca Kosmatin Fras, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Slovenia) Matej Kovacic (Geodetski zavod Celje d.o.o., Celje, Slovenia) Assoc. Prof. Marjeta Kramar Fijavž, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Slovenia) Assist. Prof. Miran Kuhar, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Slovenia) Assoc. Prof. Simon Kušar, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Arts, Slovenia) Assist. Prof. Božena Lipej, Ph.D. (Nova University, European Faculty of Law, Slovenia) Assoc. Prof. Anka Lisec, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Slovenia) dr. Kamil Maciuk (AGH univerza znanosti in tehnologije, Krakov, Poljska) dr. Igor Mandic (Univerza v Zagrebu, Naravoslovno­matematicna fakulteta, Hrvaška) mag. Klemen Medved (Geodetska uprava Republike Slovenije, Ljubljana, Slovenija) izr. prof. dr. Branko Đ. Milovanovic (Univerza v Beogradu, Fakulteta za gradbeništvo, Srbija) doc. dr. Branko Mušic (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Slovenija) dr. Janez Nared (Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Slovenija) dr. Sorin Nistor (Univerza Oradea, Fakulteta za gradbeništvo in arhitekturo, Romunija) prof. dr. Krištof Oštir (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Slovenija) mag. Katja Oven (Geodetski inštitut Slovenije) doc. dr. Rinaldo Paar (Univerza v Zagrebu, Fakulteta za geodezijo, Hrvaška) doc. dr. Marko Pavasovic (Univerza v Zagrebu, Fakulteta za geodezijo, Hrvaška) doc. dr. Polona Pavlovcic Prešeren (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Slovenija) doc. dr. Nadja Penko Seidl (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Slovenija) Igor Perpar (Geodetska uprava Republike Slovenije, Ljubljana, Slovenija) mag. Nataša Pichler Milanovic (Univerza v Ljubljani, Slovenija) doc. dr. Blaž Repe (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Slovenija) mag. Daniel Schröder (DMT GmbH & Co. KG, Essen, Nemcija) dr. Maja Simoneti (Inštitut za politike prostora, Ljubljana, Slovenija) doc. dr. Oskar Sterle (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Slovenija) Kamil Maciuk, Ph.D. (AGH University of Science and Technology, Kraków, Poland) Igor Madic, Ph.D. (University of Zagreb, Faculty of Science, Croatia) Klemen Medved, M.Sc. (Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia, Ljubljana, Slovenia) Assoc. Prof. Branko Đ. Milovanovic, Ph.D. (University of Belgrade, Faculty of Civil Engineering, Serbia) Assist. Prof. Branko Mušic, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Arts, Slovenia) Janez Nared, Ph.D. (Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts) Sorin Nistor, Ph.D. (University of Oradea, Faculty of Constructions and Architecture, Romania) Prof. Krištof Oštir, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Slovenia) Katja Oven, M.Sc. (Geodetic Institute of Slovenia) Assist. Prof. Rinaldo Paar, Ph.D. (University of Zagreb, Faculty of Geodesy, Croatia) Assoc. Prof. Marko Pavasovic, Ph.D. (University of Zagreb, Faculty of Geodesy, Croatia) Assist. Prof. Polona Pavlovcic Prešeren, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Slovenia) Assist. Prof. Nadja Penko Seidl, Ph.D. (University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Slovenia) Igor Perpar (Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia, Ljubljana, Slovenia) Nataša Pichler Milanovic, M.Sc. (University of Ljubljana, Slovenia) Assist. Prof. Blaž Repe, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Arts, Slovenia) Daniel Schröder, M.Sc. (DMT GmbH & Co. KG, Essen, Germany) Maja Simoneti, Ph.D. (Institute for spatial policies, Ljubljana, Slovenia) Assist. Prof. Oskar Sterle, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Slovenia) dr. Nikolaj Šarlah (Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, Ljubljana, Slovenija) prof. dr. Velimir Šecerov (Univerza v Beogradu, Fakulteta za geografijo, Srbija) dr. Andrej Štern (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slovenija) dr. Andreja Švab Lenarcic (Geodetska uprava Republike Slovenije, Murska Sobota, Slovenija) dr. Jernej Tekavec (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Slovenija) prof. dr. Alenka Temeljotov Salaj (Norveška univerza znanosti in tehnologije, Trondheim, Norveška) dr. Joc Triglav (Geodetska uprava Republike Slovenije, Murska Sobota, Slovenija) doc. dr. Mihaela Triglav Cekada (Geodetski inštitut Slovenije, Ljubljana, Slovenija) izr. dr. Nedim Tuno (Univerza v Sarajevu, Fakulteta za gradbeništvo, Bosna in Hercegovina) prof. dr. Andrej Udovc (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Slovenija) dr. Tomas Veršinskas (Univerza Vytautas Magnus, Kaunas, Litva) dr. Rok Vezocnik (Zavod za gradbeništvo Slovenije, Slovenija) doc. dr. Alma Zavodnik Lamovšek (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Slovenija) Nikolaj Šarlah, Ph.D. (Ministry of the Environment and Spatial Planning, Ljubljana, Slovenia) Prof. Velimir Šecerov, Ph.D. (University of Belgrade, Faculty of Geography, Serbia) Andrej Štern, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Electrical Engineering, Slovenia) Andreja Švab Lenarcic, Ph.D. (Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia, Murska Sobota, Slovenia) Jernej Tekavec, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Slovenia) Prof. Alenka Temeljotov Salaj, Ph.D. (Norwegian University of Science and Technology, Trondheim, Norway) Joc Triglav, Ph.D. (Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia, Murska Sobota, Slovenia) Assist. Prof. Mihaela Triglav Cekada (Geodetic Institute of Slovenia, Ljubljana, Slovenia) Assoc. Prof. Nedim Tuno, Ph.D. (University of Sarajevo, Faculty of Civil Engineering, Bosnia and Herzegovina) Prof. Andrej Udovc, Ph.D. (University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Slovenia) Tomas Veršinskas, Ph.D. (Vytautas Magnus University, Kaunas, Lithuania) Rok Vezocnik, Ph.D. (Slovenian National Building and Civil Engineering Institute, Slovenia) Assist. Prof. Alma Zavodnik Lamovšek, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Slovenia) | 154 | 30 let 40 mio parcel v produkciji 4 države 30 years 40 mil cadastral parcels in production 4 countries Študij na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani je novim generacijam študentov odlicno zagotovilo, da bodo svoje poklicne cilje uresnicili z opravljanjem zanimivega dela. Izberi si enega od poklicev prihodnosti. »UL FGG mi je odprla vrata v svet geodezije. Študij geodezije in geoinformatike mi je dal široko paleto znanj, ki so mi omogocila izvajanje zanimivih dejavnosti, pri katerih sem spoznala številne pomembne ljudi iz sveta geodezije.« Metka Majeric, magistrica inženirka geodezije in geoinformatike, Leica Geosystems, Švica »Študij geodezije na FGG mi je odprl vrata v svet. Pridobljeno znanje vsakodnevno uporabljam pri svojem delu – raziskovanju in razvoju GIS programske opreme. Na fakulteti sem pridobil veliko vec analiticnega znanja ter poznavanja izvora prostorskih podatkov kot moji kolegi v ZDA, ki prihajajo iz podrocja geografije in drugih sorodnih ved.« Bojan Šavric, univ. dipl. inž. geodezije, zaposlen v podjetju Esri, Inc., Redlands, Kalifornija, ZDA Spoštovani, obveš˜amo vse deležnike, da je delo s strankami na lokacijah GI na Jamovi cesti 2 in Zemljemerski ulici 12 v Ljubljani za ˜as grožnje z okužbo s koronavirusom COVID-19 omejeno na telefonsko komunikacijo in poslovanje preko spleta. Dosegljivi smo na telefonski številki 01 200 29 00 in e-naslovu info@gis.si . Geodetski vestnik je odprtodostopna revija, ki izhaja štirikrat letno v tiskani in spletni razlicici. V Geodetskem ve­stniku objavljamo recenzirane znanstvene in strokovne clanke, pregledne clanke, strokovne razprave ter druga podobna dela s podrocij geodezije, geodetske izmere, daljinskega zaznavanja, fotogrametrije, geoinformatike, prostorske podatkovne infrastrukture in prostorskega podatkovnega modeliranja, sistemov v podporo odlocanju v prostoru, upravljanja zemljišc in prostorskega planiranja. Kot glasilo Zveze geodetov Slovenije objavljamo tudi novice v geodetski stroki, kar vkljucuje novosti državne geodetske uprave, novosti nacionalnih in mednarodnih strokovnih združenj, porocila o projektih in dogodkih, sporocila clanom zveze in podobne zapise. Vec informacij o reviji in navodila za pripravo prispevkov najdete na spletni strani revije www.geodetski-vestnik.com. Geodetski vestnik is an open access journal, issued quarterly in print and online versions. It publishes double-blind peer-reviewed academic and professional articles, reviews, discussions, and related works from the fields of ge­odesy, land surveying, remote sensing, photogrammetry, geoinformatics, spatial data infrastructure and spatial data modelling, spatial decision support systems, land management, and spatial planning. As the bulletin of the Association of Surveyors of Slovenia, the journal also publishes news in the surveying profession, including news from the surveying and mapping authority of Slovenia, news from national and international professional societies, reports on projects and events, communications to members, and similar reports. More information about the journal and instructions for authors is available at www.geodetski-vestnik.com. | 160 |