\RH1V1 XX 1997 Očenc m [' )mčila n puhl'Kacijah in razstavah 283 Odsevi pretCKlosti (1), Iz zgodovine Celja 1780-1848. Muzej rovejže zyodovine v Celju 1996 O zgiulovini Ceha je napisanih že kar nekaj knjig in razprav. Teil pnblikacjani jc Mu^cj Nuvcjšc zgodovine v Celju lela 199(i dodal še eno, in sicer zbornik s skupnim naslovom "Oilsevi prctcklosti". Do leta "■.ODO n;ij bi izšlo 5 zbornikov, v katerih bodo osvetlili ccljsko FjjodiwiiB z različnih zornih kotov (upravni razvoj, urhan:zacij:i, gnspndarski razvnj, Micialna zgn-davina, kulturno življenje spremembe v načinu živ IjenL tfilj na podlagi najnovcjšili dognam o celjski preteklosti. Prvi zbornik, ki ^c jircil nami zajema obdobje od lela 1780 do 1848, predstavlja pa neke vrste uvoil v obdobje zgodovine Cclia oil začetkov indiislrializacije (To današnjih dni. Zajema prispevke csmili avioriev Po uvoilu slenli prvi članek avtmja Aicksamlra Žižka: Upravni razvnj Celje >' Istih 1748-IX5C,. V njem izvemn. da jc pospešemi majanje abstdol i stične državne uprave v 18. stnlcljii naletelo na precejšen odpor starih oblastnih in v primeru Celja liidi nieslnib samoupravnih organov, ki so si oa vse načine pi.za dcval' ubranili zgndovinske pozi'ijr mcsla. Piisn-mezni opisani primeri nesoglasij med kresijo In mestnim svetom ter seznanitev s pristojnostmi in delovanjem enega in drugega ohlr.stvn nam razkrivajo proces preoblikovanja prej suvcienega mcsla v lipravnn enote modem i zi rane države. V prilogah p;i sn poimensko navedem: okrnžni glavarii in mestni rodniki ined P50-I8M). meslrn funkcionarji (1801-1850) in ndboruiki (1804-1850), nbčinskii zastopstvo lela 185u meslni sindiki (1720-1815) in uradniki kresije med letoma 1777-18-18. Razprava llrunka (>,-traptn-ška: l'raxtnrxka širnev ccljsk"ga mesta od kanca tH. stoletja do sredr 19. v uvodu pojasnjuje bistvo mcsl oh krneti 18. stoletja Avior ugolavlja, da so mesta oila piimcmhuit družbena in go.spndarska središča ter da so vsebolj postajala lloiinnanlna poteza v pokrajini. Celje se do srede 19, stoletja prostorsko, s posameznimi izjemami, sploh ni širihi. Razprodaja nhzidja in gradnja teharske ceste v zailnji čelrlini 18. stnletja sla imeli zgnij Um-bilten pomen, saj meslo v leni času ni moglo ponuditi nie lakega, kar bi omogočalo liitro rast prebivalstva in s tem Uit:; mesta. K iko je hibi z meščanstvom dn 40. lel 19 stoletja, iz.icmo iz. prispevka AfeSčaiiski svet I7HC-IH4H aviorja Janezu Cvirna oprav se življenjski svet celji.kega, moraliii ekonomiji cehovskega sveta pudre jenega inidiciimamcga iiicsčansiva, vse dn .štiridesetih lel ni bistveno spreminjal, so se oil srede 19. stoletja tudi v mestu ob Savinji morali soočiti z. nosilci uove (ci.'iliie) družbe. Ta jc bila stari diametralno nasprotna. Prvi znanilci mivega ideala meščanske llružhe so bili pri celjski kresiji zaposle;-.! državni tiradniki, v glavnem iz'ihraz.cnci, ki so si ?c zelo zgodaj pri a devah zu rcforimi iradieinnalnc pnzmifcvilalno sinnen ske llružbL Ob njih pa sn bili zagovorniki mivega ideala meščanske družbe tudi profesoiji na leta 1808 nslannvljeni celjsk gimnaziji icr Ki padniki nekaterih drugih (siccr rulkib) intelektualnili poklicev (odvet niki). Grailbeno zgodovino mcsla Cel in obravnava Andrej Stnden v razpravi h zgodovini celjskega biiHtnjskrga vrakdan/ikc, v pr"d»tarčn i dnb\ Ugolavlja, da jc usoilao prelomnico v gradbenem razvoju mesta pomenil velik požar leta 1798, ki ic skorai popolnoma npepelu mestu. Obnova mesta končala srednjeveško in baročno fazo mestnega obzidja, Hiše so poslajalc zidane in vnjc. v starem mestnem jedru pa sn začele nastajali nove ulice V nadaljevanja p," je aVor vzel pod drobnogled hiše in stanovanja ter higienske in zdravstvene razmere v predmarčni dobi. Mestne ulice so bile umazane ir nemarne, v mestu sla vladala nesnaga in smrad. Mestno kanalizacijo sc obnovili 1821.. naslonila pa se je na stare rimske kanale Htm» Cvelfar se jc v svoji razpravi Pasertne razmere celjskih me sam o v v hiči friiiuijSiVj\ke^a katastra leta IK25/26 ckvarjal s posestnimi razmerami celjskih meščanov Katastrska občina Celje jc obsegala leta 1825 noleg mest? še Gra.šku, Vodno, Ljub-Ijarsko predmestje, Otok ter Dolgo polje. Po navedbah avtorja lesenih ~,tavb v mesta s 16!t hišami sknrajdn m bilo več. Večina hiš znotraj nekdanjega mestnega ohz.idja je uneh na Bvffišeni strani z.eic-njavni vrl, v bližnji okolici pa so iincli meščani predvsem njive in travnike. V soscdijin katastrskih nheinah Zagrail In Lisce so imeli g!>zcfovc, paznike, vinograilc, Iravnikc in njive pa na Golovcu, ki |c .spsilal pod katastrsko nbčino Spodnja Hudinj i. Če nas zanima, katera imena krščenccv sc hib najpogostejša konec !8. stoletja v Celju, polein naj-demi) ndgovor v prispevku Andreja Pančnria; Celjani v krstnih knjigah od leta ¡773 dn //.'57 Članek namreč temelji na ki-s1mh knjigah Tare sv. Da.ucla, ki je obsegala mestu Celje, njegova predmestja in bažnjo okolico. Z njiiiovo pomočjo jc tako predstavljeno naraščanji: in upadanje števila prebivalcev, fenomen nezakonskih nlrok, razlike Dieii dnevom rojslva i i iluevoni krsta, spočc'ja in rojs'va po posamezn t incsecili, razmerje rr.jstcv med spoloma, pogostosti imen in poklici staršev ler botrov. Gospodarske azmerc v prvi polovici 19. stolcija nam predstavi /Mrko 1 m ti revi č v Članku G n sedanje. demografske cgro/enosli Slovcnccv lerna njihovo negotovo prihodnost. Avguština BUDJA iz Landskrone na Švedskem podaja v prispevku Slavenes in Sw«/e