Pouk in zabava
Modrost v piegovorih domačih in tujih.
Nesreča.
(Konec.)
Vsak je svoje nesreče kovač.
Po nesrečo ni treba potovke pošiljati.
Berači in uesreča sami pridejo.
Nesreča zajca doteče.
Nesreča ni nikoli ugnana.
Nesreča pride na konju, a peš odide.
Če pride nesreča skozi duri, pride svež
zrak z njo.
Ni nesreče brez sreče. Nesreča je kažipot k Bogu. Nesieča modii. Nesreča oči ostri. Nesreča druži ljudi. Skupna nesreča se lažje nosi. Sreča je, imeti tovariša v nesreči. Nesreča in up bivata pod eno streho.
V nesreči je obup največja nesreča. Nesreča oslepi.
Nesreča postara.
Ni nesreča za raka, če ga v vodo vtžeš. Ni nesreča, če ti kruh v med pade. Tudi mala nesreča je iežja. ako dolgo
traja.
Velika nesreča še vero vzame. Nesreča,   ki   sega   bogatim   do   kolen,
sega siromaku do Tratn. Kdor   ima  nesrečo,  mu  kruh.  v   peči
zmrzne.
Reki.
Ti nesreča, ti!
V  svojo nesrečo drveti. Jz nesreče se izkopati.
Drobiž.
V. Steska: Sprehod po Ljubljani.
(Kažipot našim šolarjeni-izletnikom.)
Prej je imel grad dva vodnjaka; euega na dvorišču iz ]. 1588., drugega pa zunaj poslopja, ki je baje 65 m dobok. Na drugem koncu griča so stare utrdbe.   šance« imenovane.
Grajska kapelica je posvcčena sve-temu  Juriju. Slika je flelo Janeza Po-
točuika.   -Nu  stenah  so uaslikani  grbi dcželnih glavarjev od 1.126).—1742.
V ulici sv. Horijana so štiri hiše ohranile staro ohliko slemenskih hiš. \ oda se na teh strehah odtcka na des-iio in levo, zato se te hiše ne stikajo. Radi vlage v vmesnih prostorih so za-čoli to obliko hiš opuščati.
Zadnja hiša v Ulici sv. Florijajia na levo je mestna dekliška šola. Prej je stala tu od 1.1658. do 1773. je-zuitska gimuazija. Pozneje so tu na-mestili ljudsko šolo; velika dvorana pa se je rabila za veselice, kcmcerte in deželnozborske seje. To dvorano so imenovali reduto. L. 1898. so začeli zi-dati dekliško šolo. V stari Ljubljani je stala morda tu do 1. iiSi. inestna hiša, pred njo pa lipa in vodnjak. Mestno hišo so tedaj preselili na Mest-ni trg.
Nasproti Šoli stoji hiša s pomolom, nekdanji stiški dvorec. kjer so ostajali stiški redovuiki, kadar so pri-šli v Ljubljano. V veži na levo je še njihov grb.
Za šolo je cerkev sv. Jakoba, ki je bila nekaj časa edina cerkev v najstarejši Ljubljani. Cerkev je po-tres poškodoval 1. 1511., na kar so 1515 novo sezidali. Ker je bila premajhna, so jezuiti zgradili v L. 1615. do 1615. novo prostorno cerkev. ki so jo 1. 1701. tetaeljito popravili. Kapelico sv. Frau-čiška so prizidali 1. 1669. in jo okrasili s štukaturami. Na.jlepša oltarja sta veliki oltar. ki ga je napravil 1. 1732. Francesco Robba, in oltar sv. Franči-ška. za katerega je izklesal kipe Jakob Contieri iz Padove 1. 1720. Na stropu cerkve je naslikal Jurij Šubic štiri freske iz življenja sv. Jakoba: okvir okrog slike velikega oltarja je izvršil Janez Wolf 1869. Križev pot in sliko sv. Frančiška Ksaverija je izdelal Pa-vel Kiinl. Cerkev je imela do 1. 1895. dva zvonika. Po potresu so ponižah zvouika do cerkvene strelie in sezidali ob zakristiji nov zvonik (R. Jeblin-gor). Na vrhu cerkvenega pročel ja je
30
reliei   kiparja   Ivana   Zajca:   Spreine-njenje na gori (189~).
_\a trgu sv. Jakoba je spomenik Brezmadežue. Kip je bil ulit leta 1681. in je ostanek starega spomenika, ki je stal pred cerkvijo. ko je spome-nik razpal, so kip hranili v cerkvi, dokler niso postavili na trgu novega spomrnika 1. J870.
Lepa je hiša št. 11 na Starem t r g u. .\ad durmi nosi poinol mož, ki drži prst na ustni, kar spominja na gospodarja in graditelja te hiše ba-rona Schweigerja (schweigen = mol-čati). V hiši št. 4 je bil rojen naš zna-meniti zgodovinar "N alvasor (1641 do 1693).
Most preko Ljubljanice se imenuje Hradeckega most, prej pa čev-ljarski most, zato, ker so bile čevljar-ske kolibe na mostu. Ta most je bil dalj časa edini most v mestu. Sedaj pa vodi čez Ljubljanico več mostov. Prvi je šentjakobski most, ki je bil od leta 1827. do 1915. lesen, sedaj pa je beton-ski. Drugi je že imenovani Hradecke-s;a most. Tretji je frančiškanski most, ki so ga prej imenovali špitalski most. Bil je lesen, od 1. 1842. je pa kamenit. Četrii je zmajski most (prej jubilejni, ¦ie prej mesarski), ki so ga postavili 1908. Peti je šentpetrski most, ki jc sedaj betoniran. šesti. vodmatski, je popolnoma nov in vodi z Zaloške ceste na Kodeljevo.
Na Mestnem trgu so hiše večinonia tronadsiropne. Nekaj jih je zelo sta-rih, n. pr. Skabernetova (nekdaj Hre-nova s Hrenovim grbom na dvorišču), Hamannova, Šanteljeva. Pleiweissova, šiirinadstropna v klasicistovskem slo-gu sezidana. itd. Sedanjo m e s t n o hišo so sezidali 1.1717/18. Pred njo nudi vodo lep marmornat vodnjak s iremi simboličnimi podobami. ki pred-stavljajo iri glavne kranjske reke: Savo (Gorenjsko). Krko (Dolenjsko) in Ljubljanico (Notranjsko). \odn.jak je posiavil kipar Francesco Robba leta 1751.
Pred siolno cerkvijo (Pred škofijo št. 4) je š k o f i j s k i d v o r e c. Se-zidal ga je drugi ljubljanski škof Kri-
štof Ravbar J. 1512., kar spričuje ka-meniti uapis v veži. Drugo jiadstropje je sezidal škof Friderik Oto grof Buch-haimb iu hodnik s stebri škof Sigis-mund grof Herberstein 1. 1695. Zadnji del poslopja proti Ljubljauici je po-stavil škof Schrattenbach 1. 1735., ka-pelico v drugem nadstropju pa škof di. Jakob Missia 1. 1897.
Sedanjo stolno cerkev sv. N i k o 1 a j a so zgradili 1. 1701.—1706. \ alvasor pripoveduje, da so cerkvico sv. Nikolaja postavili ribiči 1. 745. To pa ni verjetno, ker so bili Ljubljan-čani tedaj gotovo še pagani. Cerkev je prejkone nastala šele v 12. veku, ko se je češčenje sv. Nikolaja širilo po naših krajih. Po požaru 1. 1386. so po-stavili novo cerkev, ki je z raznimi spremembami ostala do 1. 1701. Tedaj so jo podrli in sezidali po načrtu slav-i nega jezuita Andreja Pozza dauašn.jo cerkev. Cerkev je poslikal slikar Juli.i Quaglio v 1. 1703.—1706., kapelice pa v 1. 1721.—1723. Te freske so najlepše v Jugoslaviji. Kupolo je poslikal po Quagliovih prejšnjih freskah Matej Langus 1. 1843/4. Quaglio je naslikal tudi oltarno sliko sv. Dizme 1.1704., Langus pa več oltamih slik. n. pr. sv. Nikola ja, sv. Treh kraljev. sv. Tro-jice, sv. Janeza Nepomučana in Marije Folinjske (po Rafaelu). Zuamenita sta oba angela ob tabernaklju v levi preč-ni ladji. delo Francesca Robbe okoli 1.1750. Križev pot je po Fiitirichu ua-slikal Jos. Plank 1. 1860. Orgle na ve-likem koru so dobro uspelo delo or-glarskega mojstra Milavca in imajo 55 spremenov: orgelske omare pa so iz srede 18. veka. Na znnanji strani cerkve so tri freske, ki jih je po prejš-n.jih Quaglievih naslikal Janez Wolf 1. 1872.. oziroma 1885.
Za stolnico je d u h o v s k o se-meniš (¦ e. Poslopje so sezidali v leiih 1708.—1717. Portal. ki je najlepši v Ljubl.jani, je postavil Lnka Alislej leta 1714. V pritličju jo knjižnica. ki jo je s freskami okrasil Julij Quaglio 1. 1721.
Na Vodnikovem trgu stoji Vod-n i k o v s p o m e n i k . ki ga je mo-deliral  Alojzij  Gangl  1. 1889. Kjer je
31
sedaj sadni trg. je stal nekdaj franči-škanski saraostan, pozueje prenarejen v šolsko poslopje, ki je dobrih sto let združi-valo v sebi skoro vse ljubljan-skf šole, licejsko knjižnico in muzej. Po potresu 1. 1895. razraajano poslopje so podrli 1. 1898.
(Dalje prihodnjič.)
Uganke, skrivalnice in drugo.
1. Križaljka »Netopir«.
(Slavko Felicijan. Ribnica.)
Določi sledeče poinenc:
N a v p i č n o :
1  jed,
2  član cliužiiif,
3  tlel obraza,
4  gorljiva siiov,
5  inoško ime.
6  žensko imc, . ,            7 veznik.
'           8 pozclrav.
V o d o r a v n o :
3  število.
9  potrehujcš po delu,
10  rastlina.
11  žcnsko imc.
8 ploskovna niera.
7  moško ime.
12  nikaluica.
2. Magični mozaik.
(Miroljub, Vižiuarjo.)
Razreži  gorenji  kvadrat  ter  sestavi  iz dobljenih delov magični kvadrat!
3. Vžigalice.
(Miniljub. Vižmarje.)

Sestavi i/ teli vžigalic iine drugega la-skef?a nicsta, v katerem pa ne bo nobene gorenjih črk!
Kešiki in imena resikev — ki se sprejemajo le lelcotn 10 dni po iiidu lisfa in se objavlfajo le imena onih re-šilcev,  bodo   rešili vse za^onelke — v prihodnji  šievilki.
Rešitve 1. štev.:
1. Kelih.
Oh, kelih našega življenja je kelih žrtev in trpljenja.
(Sim. Criegorcič.)
tvljuč: Datiuu na stojalu kcliha pove. katero črko treba vzeti.
2. Spremenitev.
Naslov, amor, reva. ossem, čreva. Adam, ježa, tabor. Eva. veda. rima. trska, Erna. cena.
Naročajte »Vrtec«!
3. Sestavljalnica.
Lažje  preredi   ena   mati   sedein otrok  ko  sedem otrok eno mater.
4. Črkovnica.
32