Žitni pridelek. Na celem svetu živi okoli 1554 milijonov ljudi. Vsi ti milijoni potrebujejo hrano. Glede potrebne hrane lahko razdelimo ljudi v tri vste. K prvi vrsti spada ogromno število zemeljskih prebivalcev, namreč vsi omikani narodi. Njihova glavna hrana je iz žita, mesa in živalskih pridelkov n. pr. mieko, jajca itd. K drugi vrsti spadajo azijatski narodi, predvsem Kitajci, Japonci, Indi; njih glavni živelj je riž, sploh rastlinstvo; mesa se zavžije malo, razven ribje ob morskih obalih. K tretji vrsti spadajo narodi z nestalnimi bivaliSči in divjaki; njih glavni živež so živalski pridelki in sadovi divje narave. Žito pridelujočih narodov je okoli 600 milijonov Ijudi, riž zavživajočih pa okoli 700 milijonov. Nas zanima najbolj živež omikanih narodov, torej žito. Cela žitna žetev se ceni, kakor povzamemo po «G. V.», za 1. 1901 na 955 railijonov hl pSenice, 494 milijonov hl rži, 313 milijonov hl ječmena, 971 milijonov hl ovsa in 730 milijonov hl turšice. Žetev je torej bila letos po tej cenitvi še precej dobra. Vzemimo okroglo število in recimo, da se je letos pridelalo vse skupaj 3470 milijonov hl. Vendar lani še je bila žetev bolj obilna. Cenilo se je, da se je leta 1900 pridelalo 890 mil. hl pSenice, 493 mil. hl rži, 320 mil. hl ječmena, 1100 mil. hl ovsa in 992 mil. hl turšice, skupaj torej 3795 mil. hl žita. Ako primerjamo pridelek letošnjega leta z lanskim, vidirao da se je letos pridelalo 325 miliionov hl manj. Največjo ulogo na svetovnem žitnem trgu igra pšenica. Poglejmo kako kaj stoji s pšenico v različnih državah, in sicer kako veliko je zemeljsko povrije, na kateri se prideluje, koliko se je je lefns pridelalo in koliko sonnorale različne države lani od drugod pšenice dobiti, ker jim je je doma priinanjkovalo. Dezela. Anglija. . . Francija . . Nemcija . . Avstrija . Italija . . . Spanija. . . PSen. polje hektarov. . 787.500 . 6,800.576 . 1,351.574 . 1,070.000 . 4,500.000 . 3,568.000 Zetev 1.1901 mil. metre. 15 76 25V, 11-8 43 29 Nakup. tuje pfen. 1.1900 mil. metre. 48-7 1-54 13-4 13 732 23 Največ pšenice potrebuje torej Anglija, koj za njo pride Nemčija. Razven naštetih držav še so rabile tujo pšenico, ki so jo morale uvoziti, še tudi te države: Švica 42 milijonov metrc, Nizozer<i?ko 25, Belgija 9, Dansko, Švedsko, Norvegij3, Grško skupaj 5 milijonov metrc. V ^sei?-'kiipaf so morali lani na pšenici uboge države aakupiti 108 milijonov metrc. tuje pšenice. To pSenico so mogle prodati seve le države, ki pridelajo več nego potrebujejo. Take izvozne države so n. pr. Rusija, ki je I. 1900 prodala na tuje pšenice 198 milijonov meterc, potem Ogrska, ki je prodala 125 mil. meterc, Rumeniia 7 6, Argentinija 20, Severna Amerika 555, Avstralija 5. Pšenična polja so znašala 1. 1900 v navedenih državah po hektarjih in na milijone računjeno: Rusija 214, Ogrska 365, Rumenija 1"63, Severna Amerika 230, Argentinija 27, Avstralija 21. Veliko zemlje se uporabi za pšenico tudi v Kanadi 20 mil. ha, in Algir  10 mil. ha. Toda ti dve deželi lani nista imeli pšenice za izvoz. A letos se napovedujejo iz Severne Amerike in Kanade bajno velike množine pšenice. Tudi druge države imajo pšenice za izvoz dovolj, le v Avstraliji, Algiru in Argentiniji je bila letos žetev slaba in bo le malo izvoza. Za izvoz pa ima letos Rusija 15 milijonov meterc, Ogrska 9, Rumenija 11, Severna Amerika 60, Kanada 11. V celem se je 1. 1900 izvozilo 129 milijonov meterc. pšenice. Letošnje leto pa bo na svetovnem žitnem trgu okoli 20 milij. meterc. manj pšenice. Kar se rži tiče, se tega žita le malo spravi na svetovni trg. Kar katera država pridela, tudi uporabi. Samo nekatere države izvažajo. Leta 1900 je prodala Rusija 152, Ogrska 343 milijonov metere. rži. NajveCja ržna polja imajo: Avstrija 18, Ogrska 123, Nemčija 545, Francija 144, Rusija 30>milijonov hektarov. Važno ulogo na svetovnem trga igra tudi ječmen. Nakupujejo ga države, v ka- terih se mnogo piva uvari. L. 1900 je kupila ječmena Anglija 852, Francija 131, Nemčija 781, Belgija 2, Švedsko-Norvegija 12 milij. meterc. Avstrija ne kupuje ieSmena, ampak ga izvaža. Lani ga je prodala 4 mil. meterc. Žitni svetovni trg nas uči, da se je v zadnjem času v žitnih pridelkih nenavadno visoko povspela Severna Amerika, Kanada, Argentinija in Avstralija. Prej je igrala veliko ulogo tudi Indija, toda v desetletju od 1890— 1900 je imela trikrat lakoto in ta jo je po- tisnila v ozadje. V Indiji je v omenienem desetletju umrlo okoli 7 milijonov ljudi za lakoto. Severna Amerika pa igra sedaj vodilno ulogo. L. 1870 Se je imela samo 115 mil. hl pšenice za izvoz, letos bo je vrgla na svetovni trg že 70 milij. hl. Naši kmetje pa bodo iz te slike dobili pojem, kako se na svetovnem trgu pravzaprav dela cena različnemu žitu. Razviditi pa morajo tudi, kako pridelki v nekaterih državah naraščajo. A tega naraščaja ne povzroča samo zemlja, ampak umno, novim razmeram primerno poljedelstvo.