OCENA IZVAJANJA STANOVANJSKE POLITIKE Delavska enotnost 21.2.1976 - ŠT. 7 - L. XXXV. - CENA 3 DIN glavni urednik: vojkq Černelč ODGOVORNI UREDNIK: BOJAN SAMARIN seminar o inventivni dejavnosti Združenem delu Predramimo vse ustvarjalne sile Inventivna dejavnost sestavni del stabilizacije, pomiti moramo okostenelo miselnost, ki za-v'l'a uporabo »spečega« znanja. Še vedno ni-Sr*o uspeli spodbuditi množičnega inventiv-^gajdela. , ^ zadnjih treh dneh minu-j8a tedna je bil v Dolenjskih l°plicah seminar za nosilce in ^Sanizatorje množične inven-dejavnosti v združenem j. Organizatorja seminarja Q bila odbor za izumiteljstvo tehnični napredek ter center družbeno izobraževanje pri epubliškem svetu Zveze sindi-/er°c S1?vertije, vsebinski nosi-i etttinarja pa je bila Zveza y,Jn.Ue^ev in avtorjev tehnič-izboljšav Slovenije. Predsednik slovenskih sindi-atov Janez Barborič je ob ^voritvi seminarja dejal, „daje i-?56 gospodarstvo utrpelo ve-^ 0 Materialno škodo, ker smo oslej zanemarjali ustvarjalne v °Zr|osti našega delovnega člo-sa in ker nismo uspeli spro-J1 množičnega inventivnega eJ* ter zgraditi tvornih vezi , e,mest“ samoupravnega odločanja, temveč za : 2lllanjševanje razdalje med delavcem in samo- uPravljanjem. STRAN 4 STRAN 7 STRAN 8, 9 njV; r, fi mo,-r/p rft\irc-C'\t Jur i n \r[jC: jjRrjr^r-f p rft p o rc( Vvf.nujCs-vcAi Merilo — rezultati gospodarjenja Rudi Kropivnik, direk- dejavniki v OZD in druž- stiti. Delavce pa bo treba tor Centra za samouprav- benopolitičnih skupno- usposobiti za celovito ob-no sporazumevanje o raz- stih ne bodo smeli dopu- ravnavanje tega vprašanja, porejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov, je gibanje osebnih dohodkov lani in predvidevanja za letos komentiral za naš list takole: Medtem ko so lani v prenekateri TOZD dvigovali osebne dohodke mimo rezultatov gospodarjenja, letos tega družbenopolitični .‘.IS': .> f' Prvi dogovori, prve izkušnje Kaj so se dogovorili organizatorji klubov samoupravljavcev iz Ribnice in Dravograda. / —N KAJ SMO STORILI... Koga »žuli« sporazumevanje? Če nameravamo ocenjevati vrednost in težo samoupravnega sporazumevanja, se trenja oreha lahko lotimo na več načinov. Izbira poti seveda lahko vpliva tudi na končni izid ... Za primer vzemimo uspešnost sporazumevanja o delitvi osebnih dohodkov. Pogled „skozi kuverte**, primerjave med težami posameznih kuvert in še nekatera dejstva bi nas vsekakor opozorila na resne pomanjkljivosti. Kratko rečeno: še vedno se nismo uspeli prebiti do resnično stimulativnih oblik nagrajevanja, kar je po vsej verjetnosti tega cokla na nogah naših prizadevanj za uspešnejši razvoj, kakor smo si ta čas pripravljeni priznati. Večkrat celo slišimo zaskrbljene glasove, da nam na vrata trka uravnilovka. Resnici na Ijpbo bi kazalo priznati, da bojazen pred uravnilovko v nagrajevanju nikakor ni dete sedanjega obdobja, temveč smo jo okušali prej v veliko resnejših oblikah. Upoštevati pa jo kljub vsemu moramo, saj nas kot utripajoča rumena luč opozarja na izredno previdno vožnjo skozi križišča bližnjih in kajpak tudi neodložljivi! nalog. Za oceno družbene veljave samoupravnega sporazumevanja bi kazalo podčrtati, da je uspešno prestalo otroške bolezni in se je nedvomno prebilo tako daleč, da sploh ni več vprašanje ,4a ali ne“, temveč »boljše ali slabše**. To spoznanje nikakor nima uporabne vrednosti samo pri izbiranju uporabnih političnih parol za vsakdanjo rabo, temveč moramo njegovo pravo vrednost iskati-v prizadevanjih, da svoje delovne napore za letos - in še malce naprej - uravnamo v pravo smer. Hočemo povedati, da bi bila jalova razmišljanja, kako bi kazalo vreči samoupravno sporazumevanje med staro šaro in »poiskati nekaj novega**. Realna možnost, da ne rečemo tudi „upo-rabna“, je samo v prizadevanjih za izboljšave, kjer jih vidimo in čutimo, in v doslednem spoštovanju sporazumov, na katerih naši podpisi niso samo zaradi lepšega ... Ta čas, ko že dobivamo natančnejše podatke za lanskih prvih devet mesecev — in že vemo, da tudi učinki vsega leta ne bodo bistveno drugačni - bi kazalo opozoriti na mesta, ki jih moramo namazati z oljem, da ne bo preveč škripalo. Pu stimo ob strani podatke, da se približno desetina podpisnikov samoupravnih sporazumov o delitvi osebnih dohodkov vede tako, da preprosto ,,spre-gleda“ (zase neugodna) merila. Pu stimo jih ob strani vsaj toliko časa, da jih bodo uradno začele gnesti komisija in zatem še SDK . . -Resnejša nevarnost je prav gotovo v praksi, da v javnih izjavah sicer sprejemamo osnovno izhodišče (najprej dohodek — torej resnični rezultati dela - in šele potem nagrajevanje), kasneje pa se izmoto-vilimo z nerealno zastavljenimi planskimi cilji, izplačujemo OD na osnovi takega »planskega teoretiziranja", dohodka pa od nikoder ... Menda se največkrat srečujemo s pojavom, ki bo postal aktualen še prav posebej ob sprejemanju zaključnih računov, ko se začne prava licitacija, kdo je pravzaprav tisti, ki »ščiti interese delavcev" (beri kdo je za večje plače). Poslovodni organi se kaj radi postavijo na stališče: ,,Mi bi vam radi dali več denarja, vendar nam samoupravni sporazumi tega ne dovoljujejo". Povejmo kar naravnost: taka »skrb za delavce" je še naj bližje skrivanju v mige luknje. Izbezajmo jih na dnevno luč in se poskušajmo pogovoriti, zakaj skupni učinki temeljne organizacije niso bili taki, da nam bi v okviru sporazuma dovoljevali višje osebne dohodke. Pogovori, ocene in sklepi bodo tako dobili dovolj zdravo in sočno kri.. . IGO TRATNIK V____________________________________ J CELJSKI SINDIKATI O 8. MARCU NAJLEPŠE DARILO BODO DEJANJA Proslave ob 8. marcu naj bodo delovni dogovori, sredstva, ki bi jih sicer porabili za zakuske ali obdaritve, pa naj bi združevali za nakup aparata za zgodnje odkrivanje raka na dojki Pred 8. marcem so celjski sindikati skupaj z občinsko konferenco SZDL opozorili, da je bil lani dosežen precejšen napredek pri razreševanju vprašanj, ki najbolj neposredno zadevajo ženske. Vseeno pa ostajajo nerešena mnoga vprašanja, kijih ne bi bilo več na dnevnem redu, če bi se v vseh okoljih dosledno spopadah s preživelimi pojmovanji, patriarhalnimi načini mišljenja in zakoreninjenimi predsodki. Doseči bi morali, da bi se vsi zavedali, da nimamo „ženskih“ problemov, ampak da so problemi žensk problemi celotne družbe. Zato bi tako v TOZD kot v krajevnih skupnostih morali oceniti doseženo in sprejeti konkretne sklepe, ki bodo spodbudili rešitev najbolj žgočih vprašanj, ki zadevajo probleme družine iri otok. V celjski občini, kjer ženske iredstavljajo skoraj polovico zaposlenih, bi s tem ponovno pri-spevdi k razbremenitvi žene s ski'iri, ki jih ima na delovnem mestu ali doma. Proslave dneva žena naj bi sicer organizirali v sleherni krajevni skupnosti in v vseh kolektivih, kjer so ženske v večini. Te proslave pa naj bi pomenile predvsem delovne dogovore o poprej omenjenih vprašanjih, toda tudi priložnost za organiziran obisk kulturnih prireditev ter za nadaljnje utrjevanje srečanj delavk sosednjih ali sorodnih delovnih organizacij, srečanj delavk z vodstvi njihovih krajevnih skupnosti oziroma z delavkami najbližje vzgojnovar-stvene ustanove, šole, obrata družbene prehrane in podobno. Obdaritve, zakuske, zabave ali dela prost dan, čeprav je to ponekod postalo navada, naj bi odpravili ali vsaj močno omejili, saj ne pomenijo tistih oblik praznovanja, ki poudarjajo enakopravnost položaja delovne žene. Sredstva pa, ki bi jih tako prihranili, naj bi v celjski občini tudi letos združevali za nakup aparata za zgodnje odkrivanje raka na dojki. G.M. MEDOBČINSKI ODBOR ZSS LJUBLJANSKE REGIJE O POVEZOVANJU USNJARSKE INDUSTRIJE IZ REPUBLIŠKIH ODBOROV Brez odlašanja v akcijo Integracijski procesi med usnjarji na širšem ljubljanskem območju kljub gospodarski nuji še vedno prepočasi potekajo Dejstvo je očitno: tako organizirana usnjarska industrija v ljubljanski regiji, kot je zdaj, ni sposobna uresničiti srednjeročnega načrta razvoja panoge. Danes, ko je povpraševanje po usnju in usnjenih izdelkih večje kot kdajkoli prej, smo priča temu, da imamo na širšem ljubljanskem območju neizkoriščene zmogljivosti, proizvodnja pa zaradi občutnega pomanjkanja svinjskih kož krepko nazaduje. Da bi bila mera polna, tudi povezovanje dela in sredstev med delovnimi organizacijami usnjarske industrije kljub gospodarski nuji poteka sila počasi. To je nekaj bistvenih ugotovitev s sestanka vodilnih delavcev usnjarskih podjetij, sekretarjev 00 ZK in sindikata o problemih integracijskih procesov v usnjarski industriji v ljubljanski regiji, ki ga je minuli petek organiziral medobčinski odbor sindikata ljubljanske regije. Razumljivo je, da so udeleženci razgovora zavoljo tega po-. svetili največ časa povezovanju usnjarske industrije na širšem ljubljanskem območju, ki kljub prizadevanjem (med pobudniki velja omeniti predvsem Industrijo usnja Vrhnika) še vedno ni obrodilo pričakovanih rezultatov. In čeprav je prišlo med Industrijo usnja Vrhnika, delovno organizacijo UTOK Kamnik in ljubljanskim Koteks-Tobu-som že do številnih pobud za povezovanje dela in sredstev, je vse ostalo le pri besedah, konkretnih akcij pa za zdaj še ni. Ne gre pa samo za integracijo omenjenih treh podjetij, ampak tudi delovnih organizacij usnjene galantarije, med katerimi sta v ljubljanski regiji najbolj zanimiva Galant in TOKO Domžale. Eden od razlogov, da še ni prišlo do povezovanja dela in sredstev, je tudi v tem, da na domačem tržišču že dlje močno primanjkuje svinjskih kož, saj bi slovenska usnjarska industrija samo letos potrebovala kakih 13.000 ton kož, ki jih vsaj zaenkrat ni mogoče dobiti niti iz uvoza. Zato usnjarji iščejo rešitev v preusmerjanju proizvodnje. V tem je tudi eden od zadržkov, da še vedno niso našli skupne govorice pri združevanju. Kot kaže, je temu obotavljanju napravil konec prav zadnji pogovor s predstavniki usnjarske industrije na širšem ljubljanskem območju, ki gaje organiziral medobčinski odbor ZSS ljubljanske regije. Predstavniki sindikata so namreč od usnjarjev zahtevali, da takoj imenujejo skupno komisijo, ki bo pripravila elaborate o ekonomski upravičenosti povezovanja v usnjarski industriji v ljubljanski regiji, Koteks Tobus pa naj bi začel z akcijo za ustanovitev poslovne skupnosti za preskrbo s surovinami. Akciji bosta morali potekati hkrati, saj si in-, tegracije v usnjarski industriji ni mogoče predstavljati brez zagotovitve surovinske baze. I. V. NOVI SEMINARJI ZA DRUŽBENO IZOBRAŽEVANJE SINDIKAT DELAVCEV ENERGETIKE IN PREMOGOVNIŠTVA SLOVENIJE: V petek je komisija, sestavljena iz predstavnikov vseh rudnikov v naši republiki, razpravljala o beneficirani delovni dobi za nekatere poklice (kovinarji in elektrikarji) v rudniški dejavnosti. O tem vprašanju, ki bo v bodoče enotno rešeno za vse rudnike v Sloveniji, se bo že v kratkem začela javna razprava. V torek pa je izvršni odbor tega sindikata obravnaval samoupravni sporazum o medsebojnih odnosih na področju razvoja, proizvodnje in porabe premoga v, letih 1976 do 1980. SINDIKAT DELAVCEV TEKSTILNE IN USNJARSKE INDUSTRIJE SLOVENIJE: predsedniki občinskih odborov so obravnavali priprave na sejo RO, na kateri bodo spregovoril* o samoupravni delavski kontroli in organiziranosti kulturne de- javnosti. Seznanili se bodo tudi z uresničevanjem sklepov RO o im ventivni dejavnosti, dogovorom komunistov v RO ter s pripravami na proslavo 40. obletnice stavk tekstilnih delavcev, ki bo septembra letos v Kranju. SINDIKAT DELAVCEV KEMIČNE INDUSTRIJE SLOVE; NIJE: v četrtek so se zbrali predstavniki sestavljenih organizacij združenega dela na pogovor o usklajevanju srednjeročnih programov razvoja ter o vključevanju osnovnih sindikalnih organizacij v načrtovanje razvoja njihovih OZD. VEČ Z IMAŠ, VEČ VELJAŠ Center pri RS ZSS in RK ZMS za družbeno izobraževanje nadaljuje z usposabljanjem absolventov dosedanjih dvomesečnih političnih tečajev Center pri RS ZSS in RK ZSMS za družbeno izobraževanje je doslej izvedel 7 dvomesečnih političnih tečajev, na PREDSTAVLJAMO VAM katerih usposablja delavce za delo v sindikalni in mladinski organizaciji. Tečajem, ki jih je doslej zaključilo 263 delavcev, sledi dopolnilno usposabljanje vseh absolventov političnih tečajev. Tako se bodo v naslednjem tednu zvrstili dvodnevni seminarji v Izoli, Kranju, Dolenjskih toplicah in v Rogaški Slatini. Seminarje so v centru zasnovali tako, da bodo z vsebino, ki jo bodo posredovali tečajnikom, predvsem aktualizirali njihovo znanje o družbenopolitičnih dogajanjih. Udeleženci seminarjev bodo poslušali predavanja o osnutku zakona o združenem delu in pa o nalogah samoupravnega delavskega nad- zora na področju gospodarjenja in dohodkovnega sistema. Poleg predavanj predvidevajo tudi razpravo po skupinah o nekaterih vsebinskih področjih in nalogah. Tako bodo udeleženci seminarja v Izoli razpravljali o stanovanjski graditvi kot ekonomski in družbenopolitični nalogi in o srednjeročnem planiranju in stabilizacijski politiki; v Dolenjskih toplicah o integracijah in stabilizacijski politiki; v Kranju o samoupravnem sporazumevanju o razporejanju in delitvi dohodka in osebnih dohodkov; v Rogaški Slatini pa o usmerjanju družbenopolitične akcije za stabilizacijo. K. A. VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Za novega predsednika kraško-obalnega sveta ZSS v Kopru je bil izvoljen dipl. inž. MATJAŽ JAMNIK, dosedanji predsednik volonter občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije v Izoli, sicer pa zaposlen kot tehnični vodja TOZD Polimer Izola. Tovariša Jamnika na obali kljub mladosti poznajo kot prizadevnega in aktivnega družbenopolitičnega delavca. REFORMA ŠOLSTVA NA DNEVNEM REDU V razpravo o uvajanju usmerjenega izobraževanja se morajo vključiti vse osnovne organizacije sindikata NAJ OSTANE MED NAMI V navodilu dispečerske službe elektrogospodarstva Slovenije o varčevanju z elektriko med drugim piše: - izključiti vse ulične in druge svetlobne reklame, razen napisov gostinskih lokalov. Zveza vinskih bratcev toplo pozdravlja to razumevanje in izjavlja, da zato trdno podpira predlog za višje cene električne energije. Med nalogami, ki si jih zastavlja republiški odbor sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja za prvo polletje letošnjega leta, je najpomembnejša vključitev tega sindikata v razpravo o reformi šolstva. Na zadnji seji izvršnega odbora so poudarili, da morajo v tej razpravi sodelovati prav vse osnovne organizacije sindikata. Razprave naj bi potekale po šolah ves marec, v prvi polovici aprila pa naj bi razpravo prenesli na raven občinskih odborov. Ob koncu aprila pa bi naj o šolski reformi razpravljal republiški odbor. Na seji so delegati obravnavali tudi informacijo o presoji upravičenosti regresiranja prehrane med delom z boni. Glede na to, da je v šolah težko ali včasih nemogoče organizirati družbeno prehrano zaposlenih, so prihajale iz posameznih šolskih kolektivov zahteve, naj bi jim dovolili prejemati bone. Predlogi za tako izjemno obravnavanje prehrane šolskih kolektivov pa očitno niso bili dovolj utemeljeni, zato tudi niso bili sprejeti. Republiški odbor bo še naprej pozival osnovne organizacije sindikata, naj spoštujejo dolo- čila sindikalne liste, šole pa naj bi skušale v dogovoru s posameznimi gostinskimi podjetji organizirati družbeno prehrano. STANKA RITONJA SINDIKAT OBRTNIH DELAVCEV SLOVENIJE: RO je organiziral posvetovanje predstavnikov gospodarske zbornice, poslovnih združenj obrti, zveze združenj samostojnih obrtnikov, komiteja za delo in sekretariata za industrijo ter zavoda za plan o uresničevanju nalog iz resolucije o družbenoekonomski p°^' tiki in razvoju SRS v letu 197°-Razpravljali so tudi o priprav* regionalnih posvetov, na katerih bodo govorili o uresničevanju teh nalog, razreševanju problc" mov, s katerimi se srečujejo obrtni delavci ter o usmerjanju razvoja obrti v občinah. Izvršni odbor je sprejel tudi stališča, kriterije in postopek za dodeli6' vanje vrednostnih bonov za pr6" hrano delavcev, ki so zaposleni v obrtni dejavnosti. V ponedeljek pa se je sestala tudi republiška konferenca tega sindikata, ki je - prvič delegat; sko konstituirana — sprejela svoj program dela. SINDIKAT DELAVCEV TRGOVINE SLOVENIJE: izvršni odbor je razpravljal o uresničevanju družbenega dogovora o razporejanju dohodka in osebnih dohodkov za 1976. leto ter 0 dograjevanju . samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v trgovini-Razpravljali pa so tudi o nalogah RO pri programiranju razvoja trgovine in pri tem še zlasti njenega povezovanja s proizvodnjo- SINDIKAT DELAVCEV GOSTINSTVA IN TURIZMA SLOVENIJE: na ponedeljkovi sejij6 izvršni odbor razpravljal o organiziranju prehrane za delavce te dejavnosti ter sprejel konkretne naloge pri organiziranju posve; tov, na katerih bodo razpravljali o ustanavljanju poslovnih skupnosti. IZ OBČINSKIH ORGANIZACIJ ČRNOMELJ Pred dnevi ustanovljen klub samoupravljavcev je na ustanovni skupščini sprejel program izobraževanja samoupravljavcev. Izvršni svet skupščine občine in občinski svet zveze sindikatov sta že dala vjavno razpravo območni družbeni dogovor o razporejanju dohodka in osebnih dohodkov. V občini Črnomelj so tudi že sprejeli družbeni dogovor o financiranju tehniške kulture v letu 1976. Zbori delovnih ljudi pa so že v decembru sprejeli samoupravni sporazum o združevanju sredstev za gradnjo dijaškega doma Majde Sile v Novem mestu. S. O. BREŽICE Na seji občinskega sveta ZSS 50 med drugim ocenjevali tudi potek *** vsebino letnih konferenc osnovni** sindikalnih organizacij. To svoj,Pripravili smo štiri posvete *n zajeli vse slovenske občine. Tekoče spremljanje problematike je pokazalo, posveti pa potrdili, da navsezadnje neto osebni dohodki niso tako zelo na-rasli. Tako so v lanskih prvih devetih mesecih v strukturi družbenega proizvoda bruto osebni dohodki za 2,5 odstotka Večji kot v letu poprej, od tega Pa prispevki za 1,5 odstotka. Tako so se neto osebni dohodki povečali le za 1 odstotek, kar pomeni, da so na reproduktivno sposobnost gospodarstva mnogo bolj slabo vplivali prispevki ter zakonske in pogodbene obveznosti kot pa osebni dohodki. Zavoljo tega bi moral dati pod drobnogled vse vrste porabe; takšna analiza naj bi bi osnova za praktične ukrepe in to ne le glede rasti osebnih dohodkov. Seveda pa ne trdim, da v nekaterih delovnih organizacijah niso napak razporejali ustvarjenih sredstev/1 „V katerih podjetjih so torej kršili samoupravno določena merila za razporejanje? “ „Tretji in četrti člen republiškega družbenega dogovora o razporejanju dohodka in meril za delitev sredstev za osebne dohodke podrobno določata merila V skladu s tema členoma so kršitelji vse TOZD in OZD, kjer so osebni dohodki rasli hitreje kot življenjski stroški, ob tem pa v teh organizacijah združenega dela niso ustrezno izboljševali razmerja delitve v korist skladov. Po podatkih za lanskih prvih devet mesecev so v poprečju kršili družbeni dogovor udeleženci 13 samoupravnih sporazumov od 40, kolikor Kajpak so že dlje znane podražitve, do katerih je prišlo med gradnjo nove cementarne v podjetju Salonit Anhovo. Zadnja predračunska vrednost investicije je presegla znesek 1,8 milijona dinarjev, kar je za približno 70 odstotkov več, kot je znašal predračun sredi leta 1974. Zavoljo'močnih inflacijskih gibanj takšne podražitve sicer niso nenavadne, pozornost pa zbuja podatek, da seje gradnja v dobrih 18 mesecih podražila skoraj za trikrat, domača oprema z montažo vred pa več kot za dvakrat. Ob tem se je uvožena oprema podražila za 4 odstotke, uvozne dajatve pa za .15 odstotkov. Najbolj so se povečali tisti stroški, za katere investitor ni imel v rokah po- jih je v Sloveniji. Le-ti bodo morali svoja merila uskladiti z dogovorjenimi okviri, kolikor se pač — ob bilanci - še da.“ „Kljub umirjanju v zadnjem času so vendarle še očitne tež- nje po povečevanju osebnih dohodkov v letošnjem letu ...“ „Težnje so še, vendarle ni razloga, da bi uveljavljali takšno politiko osebnih dohodkov, kot smo jo predlani, ker se je medtem umirila tudi inflacija Vendarle pa bo treba takoj na začetku uveljaviti nekatere protiukrepe — omenjena posvetovanja že sodijo mednje — s katerimi naj bi obrzdali rast osebnih dohodkov, da bi naraščali v me- godb s fiksnimi cenami. Seveda brez natančnih izračunov in analiz stroškov ni možno trditi, koliko sredstev se je neupravičeno prelilo iz ene dejavnosti v drugo. Bi pa bilo zelo koristno, če bi s takšnimi analizami po- Vrednost izmenjanega blaga lani je po tržaškem avtonomnem računu dosegla 18 milijard 528 milijonov lir. Pri tem je bilo gibanje v glavnem uravnovešeno, saj je izvoz s tržaškega na sosedno območje čez mejo jah določil resolucije o družbenoekonomskem razvoju. Ta pa postavlja merilo za dehtev sredstev za osebne dohodke rezultate gospodarjenja kot temeljno določilo/1 „Kaj svetujete kolektivom, ki bi radi povečali osebne dohodke? “ „Predvsem naj ugotovijo, s katerimi ukrepi bi lahko tako izboljšali svoje gospodaijenje, da bi jim doseženi rezultati dovoljevali povečati osebne dohodke in naj te ukrepe tudi uveljavijo. Sem sodi tudi dogovor z družbenopohtičnimi skupnostmi o spremembah pogojev gospodarjenja, kot je uveljavljanje različnih olajšav in podobno, da bi se gospodarski položaj takšnih delovnih organizacij izboljšal, s tem pa tudi možnosti za povečevanje osebnih dohodkov. Lahko tudi predlagajo skupnim komisijam samoupravnih sporazumov spremembe svojih meril za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke. Vsekakor pa velja, da bodo morala biti merila posameznih TOZD in OZD poslej povsem usklajena s samoupravnimi in družbenimi merili/1 stregli delavcem v združenem delu, da bi lahko imeli večji vpliv na porabo investicijskih sredstev in na vedenje nekaterih partnerjev pri realizaciji investicij . R.B. dosegel 9 milijard 372 milijonov, uvoz pa 9 milijard 156 milijonov lir. V uvozu na tržaško področje so lani prevladovale pošiljke goveje živine in govejega mesa. V izvozu pa so prevladovali tehnični izdelki. V. B. B. RUGELJ TRIKRATNA PODRAŽITEV GRADBENIH DEL, DVAKRATNA OPREME CENA CEMENTARNE Postreči je treba s točnimi podatki o stroških in zagotoviti večji vpliv delavcev na porabo investicijskih sredstev LJUBLJANA Maloobmejni promet Slabo izkoriščamo sredstva in delo Gospodarsko slabo razvite države, ki si prizadevajo kar najhitreje premostiti zaostalost in se uvrstiti med gospodarsko in še zlasti industrijsko razvitejše dežele, morajo praviloma ta prizadevanja plačati z visokimi stopnjami inflacije. Jugoslavija pri tem nikakor ni izjema, saj je v mi- nulem 20-letnem obdobju zabeležila stanovitno rast družbenega proizvoda z zelo visoko stopnjo dobrih 7 % letno. Vendar pa je bila v vsem tem obdobju njen stalni spremljevalec nestabilnost gospodarskih gibanj in tokov. Naše materialne sile in potenciali so se razvijali v razmerah, za katere je značilna visoka rast cen pa tudi pogosta — sicer nujna — prerazdelitev dohodka in družbenega proizvoda. Posledica sprememb v delitvi pa je seveda nestabilen gospodarski razvoj, zlasti kar zadeva kakovostno plat rezultatov gospodarjenja. Tako kot nagel razvoj materialnih sil izpričuje veliko moč našega družbenega in gospodarskega sistema, pa po drugi strani visoka inflacijska rast in nestabilnost zasenčiijeta prej omenjene rezultate. Obenem dokazujeta, da kot je pred nedavnim v razgovoru z novinarjem uredništva enega izmed beograjskih časopisov dejal predsednik skupščine - SFRJ Kiro Gligorov — pač nismo dovolj razvijali in izkoriščali spodbudnih elementov našega sistema oziroma da gre za neprimerno vedenje nekaterih dejavnikov v našem samoupravnem sistemu. Razčlenitev vzrokov omenjenih nespodbudnih gospodarskih pojavov in tokov je še kako aktualna. V obdobju 1971 — 1975 so namreč vse cene skupno narasle kar za dvakrat. Hkrati je rast izvoznih cen znašala 92,5 %, a uvoznih nekaj več kot 101 %. To pomeni, da so cene v jugoslovanskem gospodarstvu v navedenem obdobju narasle dvakrat bolj kot na inozemskih trgih. Seveda bi bilo zgrešeno zadovoljiti se z uvodoma omenjeno ugotovitvijo, češ daje visoka rast inflacije in cen normalen pojav v državah, ki se hočejo čim hitreje izkopati in nerazvitosti. Če bi se namreč zadovoljili s takšnim utemeljevanjem, bi demobilizirali vse tiste družbene sile, ki si v stabilizacijskem programu in z njim povezanimi aktualnimi družbenimi akti prizadevajo za stabilizacijo trga in cen. Kiro Gligorov meni, da bi morali ugotoviti glavne vzroke, ki ob sicer spodbudnem materialnem razvoju povzročajo tako visoko nestabilnost. Po njegovem gre predvsem za dva vzroka. Osnovni je slaba ekonomija dela in sredstev. Težnja k nazadovanju produktivnosti in dolgotrajno slabo gospodaijenje z minulim delom, se pravi z akumulacijo (lastno ali sposojeno v tujini), nedvomno prispevata k nastajanju visokih proizvodnih stroškov oziroma, k višji rasti cen, kot pa jo zaznamujejo narodna gospodarstva nekaterih drugih držav. Čeravno je stabilizacija dolgoročna naloga, tudi na daljši rok v Jugoslaviji ne bomo dosegli vidnejšega napredka, če ne bomo sistema, politike in predvsem vedenja vseh dejavnikov usmerili prav v ustreznejše organiziranje in izrabo dela in sredstev. K stabilnejšim gospodarskim gibanjem in tokovom bo nedvomno pripomoglo tudi spreminjanje strukture gospodarstva in še zlasti industrije v korist bazičnih dejavnosti in proizvodnje surovin kot tudi gospodarnejše in smotrnejše nalaganje investicijskega denarja Tudi ko poudarjamo potrebe po krepitvi konkurenčnosti našega gospodarstva na zunanjih trgih, se hočeš nočeš vračamo k osnovnemu vzroku nestabilnosti — k nizki produktivnosti in negospodarnemu ravnanju tako z materialnimi kot denarnimi sredstvi. Očitno je, da bo prav prizadevanje za višjo produktivnost ter za boljšo izrabo dela in sredstev naše najučinkovitejše orožje v boju proti inflaciji in visokim cenam v tem in v naslednjih letih. NANDE ŽUŽEK ____________________________J Kidričevo Milijonski prihranek drugega. Pripravijem so že tudi novi stabilizacijski programi za leto 1976, o katerih bodo v kratkem spregovorili delavci na zborih delavcev! F. M. Med delovne organizacije v pt občini, ki so bile najuspešne ha področju izvajanja sprejetih s haizacijskih programov v letu 19' tudi delovni kolektiv TGA dričevo. M TOZD tovarna glinica so pri-htanili kar 23.000 ton premoga, ”55 ton mazuta, ter 356.586 kub. htetrov mehke vode in 65.100 kg °h- To je zasluga prav vseh članov *£lektiva te TOZD, ki si je ob iz-“atni pomoči svojih novatorjev pri-^deval čimprej odpraviti različne Pomanjkljivosti, med katere sodi di prekomerna poraba surovin, Nacionalno trošenje energije in LJUBLJANA Iskra v Ekvadorju Nedavno tega je v Ekvadorju uspešno stekel montažni trak v lani ustanovljenem mešanem jugoslovan-sko-ekvadorskem podjetju Iskra-emec, v katerem je Iskra zagotovila tehnologijo in 49 odstotkov potrebnega kapitala. V tem podjetju bodo sprva montirali, kasneje p" vse bolj tudi izdelovali električna ročna orodja. Ob polni izkoriščenosti ka- pacitet - predvidena je tudi gradnja nove proizvodne hale - naj bi v Iskraemec izdelovali kakih 40 tisoč vrtalnih in brusilnih strojev letno. Ta količina bo zadoščala potrebam po tovrstnem orodju na trgih dežel tako imenovanega Andskega pakta, v katerem so poleg Ekvadorja tudi Venezuela, Kolumbija, Peru, Čile in Bolivija. Na trgih teh dežel sije mešano podjetje že pridobilo pravico do prodaje ročnih vrtalnih orodij. R. B. LJUBLJANA Dobički na tujem Zakonodajalci že precej časa pripravljajo zakon o opravljanju gospo- darskih dejavnosti OZD v tujini, pri katerem je, kot kaže, največ nesporazumov v zvezi z obveznostjo prenašanja njihovih deviz v matične organizacije v državi Od 100 dolarjev doseženega dobička po vseh obdavčenjih v tujini pride pri prenosu v našo državo po še enkratnem obdavčenju le 27 dolarjev. Če upoštevamo, da naša država nima dovolj kapitala, da bi ga oplajala v tujini, pač pa da ustanavljamo podjetja v tujini predvsem zavoljo ugodnejše prodaje naših proizvodov na tujem, je plačevanje takih davkov na dobiček predrago. Hkrati pa za širjenje osnovnih nalog v tujini najpogosteje ni dovolj obratnih sredstev in osnovnega kapitala. Mnogo bolj upravičeno bi bilo ta, največkrat skromni dobiček vlagati v povečanje prodaje lastnih proizvodov, v kooperativno proizvodnjo ali kaj podobnega. V. O. POLJČANE Uspešni v stabilizaciji V slovenjebistriški občini se OZD EMI iz Poljčan uvršča med tiste delovne organizacije, ki so v prizadevanjih za stabilizacijo najbolj uspešne. Njeno gospodarjenje je uspešno vsa zadnja leta. Samo v zadnjem, gospodarsko dokaj težavnem letu za večino podjetij, so v EMI povečali celotni dohodek v primerjavi z letom poprej za domala tretjino. Hkrati so močno razširili krog kupcev po vsej državi pa tudi na tujem. Podjetje izvaža šele tri leta, v tem času pa je izvozne uspehe petkrat povečalo: lani je z izvozom, predvsem na trge vzhodnoevropskih dežel in dežel v razvoju, iztržilo 16 odstotkov celot- nega dohodka. Ob dobrem gospodarjenju z ustvarjenimi sredstvi je kolektiv EMI moderniziral proizvodnjo ter razširil proizvodne zmogljivosti Pred koncem je tudi gradnja novih proizvodnih in upravnih pro- storov, še v letošnjem letu pa bodo modernizirali staro proizvodnjo, razširili lakirnico in zgradili oddelek za galvaniko. y DE ljudje med ljudmi 21. februar 1976 stran 8 DE ljudje med ljudmi RAZGOVOR O REKREACIJI DELAVCEV POREČ SE PONUJA Pred dobrima dvema mesecema je naše uredništvo pripravilo razgovor za „okroglo mizo“ na temo zdravstvena rekreacija delavcev v sodelovanju z republiškim svetom Zveze sindikatov Slovenije in turističnim podjetjem Plava laguna iz Poreča. Na razgovoru je bilo izrečenih veliko pobud, kako zainteresirati delovne organizacije, da bi kar največ svojih delavcev poslale na tako imenovano preventivno zdravstveno rekreacijo. So pobude padle m plodna tla? To je bila tudi osnovna tema pogovora s STANETOM GRIUEM, znanim turističnim delavcem in predstavnikom Plave lagune v Ljubljani. ,.Vprašanje za začetek: kakšne rezultate je dala okrogla miza? “ ..Razgovor za okroglo mizo o programirani zdravstveni rekreaciji delavcev je vzbudil precejšnje zanimanje zlasti med slovenskimi zdravstvenimi delavci in posameznimi sindikalnimi delavci, ki v delovnih organizacijah skrbijo za rekreacijo in dopuste delavcev. Prav ob koncu prihodnjega tedna se bo v Poreču zbralo več kot sto slovenskih zdravnikov, kjer se bodo imeli možnost seznaniti s programirano zdravstveno rekreacijo v Plavi laguni." „Kako pa so reagirale osnovne sindikalne organizacije? “ „Za takšno obliko rekreacije so doslej pokazale zanimanje tri večje slovenske delovne organizacije, in sicer Kolinska iz Ljubljane, Ravenska železarna in ru-darsko-energetski kombinat iz Velenja. Glavni problem, s katerim se srečujejo, je finančni. Pojavlja se vprašanje, ali naj bi delavci za to izkoristili redni letni dopust, ah pa bi jim morah za to odobriti izredni dopust. Menim pa, da odhod delavcev na zdravstveno rekreacijo ne bi smel biti problem, saj je zdrav delavec na delovnem mestu največja vrednost. Tudi cena za to ni visoka: komaj 125 dinarjev na dan, mimo tega pa smo podaljšali zdravstveno rekreacijo delavcev še na april in maj. Povedati moram, da je ta cena trikrat nižja kot cena oskrbnega dne pri kurativnem zdravljenju." „Ker je Plava laguna predvsem hotelsko podjetje, nas posebej zanima, kakšne možnosti nudite delovnim kolektivom za organizacijo dopustov v letošnji sezoni? “ V Plavi laguni imamo veliko različnih objektov, od avto-campov, bungalovskih naselij do hotelov A kategorije. Tudi IZOLA Priznanje ob jubileju Ob 30. obletnici osvoboditve je kar 78 komunistov v Izoli proslavilo trideset in več let dela v organizaciji. Ob tem visokem jubileju jim je čestital sekretar občinske konference Zveze komunistov Marjan Miklošič (na sliki),kije poudaril njihove zasluge vboju za graditev samoupravne socialistične skupnosti. Ju bilantom se izročili knjigo 30 let samoupravljanja v socialistični Jugoslaviji. - Tekst in foto: Žika Jovičič cene so različne, in sicer od 61 dinarjev v predsezoni, do 356 dinarjev dnevno v glavni sezoni. Menim pa, da so naše cene zelo sprejemljive, še posebej če delovna organizacija izkorišča naše objekte 100. in več dni v letu. V tem primeru bi znašala poprečna cena v glavni dopustniški sezoni od 120 do 150 dinarjev dnevno na osebo." ..Omenili ste tudi avto-campe ...“ „Plava laguna ima štiri avto-campe. Poleg individualnega omogočamo delovnim kolektivom dve vrsti taborjenja: da jim posodimo prikolice, ali pa sami postavijo svoje prikolice. V prvem primeru je poprečna najemna cena pri 100 dnevih izkoriščenosti prikolic 250 dinarjev s tušem in 200 dinarjev brez tuša za štiri osebe. V drugem primem, ko si delovni kolektivi postavijo lastne prikolice, pa velja takšna namestitev za vso sezono blizu 7.000 dinarjev. V to najemnino so vključene vse obveznosti, le turistična taksa ni." „Ali ste letos uvedli še kakšne druge novosti? “ ,.Predvsem smo za skupinska letovanja določili cene, ki so nižje od individualnih, še nižje cene pa smo določili za šolske ekskurzije, na primer v maju, ko bo znašala dnevna oskrba le 61 do 88 dinarjev. Za individualne goste pa smo v hotelih „Lotos“, vključili dnevno še po uro športne rekreacije v osmih športnih dejavnostih. To praktično pomeni, da bo vsak individualni gost preživel dopust še za 15 dinarjev ceneje na dan. Ta ugodnost pa ne velja le med 1. julijem in 23. avgustom. Seveda bodo imele tudi skupine, ki bodo prebile pri nas na dopustu vsaj sedem dni, brezplačno na voljo vsa športna igrišča in druge spremljajoče objekte." ' M. ŽIVKOVIC Kdo zavira integracije? V tako močnem industrijskem središču, kot je mariborsko, je povezovanje gospodarstva več kot nujnost. To je spoznalo več kot 60 delovnih organizacij, ki so se v občini, regiji ah v republiki povezale s sorodnimi organizacijami združenega dela. Ko danes ocenjujemo te integracijske procese zadnjih petih let, moramo pri oceni nedvomno ločiti dvoje: število povezav in kakovostno stopnjo vsebine že izvedenih integracij. In če je prva plat — številčnost — zadovoljiva, potem je druga plat združevanj zaskrbljujoča. Zakaj? Preprosto povedano zato, ker še marsikje niso doumeli pomena ustavne preobrazbe, ki v gospodarstvu temelji predvsem na dogovarjanju, povezovanju in združevanju, da bi tako zagotovili perspektivno proizvodno usmeritev, izboljšanje produktivnosti dela in delovnih razmer. Bodimo konkretni: predvsem v sestavljenih organizacijah združenega dela, v trgovini, elektro-kovinski, papirni industriji, v gozdarstvu in v kmetijstvu se stvari kljub močni družbenopolitični akciji v osnovnih organizacijah sindikatov in v organizacijah ' zveze komunistov premikajo le po polževo. Vsebinsko dogovarjanje odnosov v teh llllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllilllllll organizacijah je šibko, marsikje skušajo šele zdaj premostiti začetne probleme. V tekstilni industriji tovarna Svila že predolgo stoji ob strani prizadevanj o povezavi slovenske tekstilne industrije, očitek pa je namenjen tudi projektantskim organizacijam, ki se — z izjemo dveh, treh nočejo vključiti v proces povezovanja, marveč ga celo zavirajo. Nedvomno bi bilo zanimivo slišati, kaj o teh stvareh sodijo komunisti v teh organizacijah, pri čemer bi bilo dobro na dnevni red sestankov postaviti tudi vprašanje zaupnice tistim vodilnim delavcem, ki s svojo podjetniško miselnostjo in ozkostjo peljejo kolektiv po robu napredka. Osebna odgovornost, ki se raz-bhni ob formalnih integracijah, je ničeva. Ustanavljanje reprodukcijskih celot., prvi primeri dogovarjanja so se v Mariboru že začeli v avtomobilski industriji, bo gotovo pripomoglo k večji trdnosti povezav v gospodarstvu, ki mora, če hoče slediti naglemu razvoju znanosti in tehničnega napredka v svetu, preiti na višje oblike delitve dela. Po vezanost proizvodnje in trgovine, vpliv znanstvenih izsledkov v praksi in specializacija dela so dejavniki, katerih vpliv je danes v našem gospodarstvu še sila šibek. -nez Hill rTnmT^ v kgvci Pitna voda in ustrezne ceste sta že od nekdaj osrednja problema pri hitrejšem razvoju Haloz in Slovenskih goric. Pomenita osnovo za večji delovni utrip, za novo življenje v teh krajih. V ptujski občini so, zavedajoč se poraznega stanja pri oskrbovanju cest, zavihali rokave in bodo sami, s svojim delom in požrtvovalnostjo skušali pomagati tam, kjer je šel razvoj mimo njih. V ptujskih delovnih organizacijah se tako v teh dneh odločajo o financiranju razvojnih programov krajevnih skupnosti v tem letu. Seveda je želja, ki izvirajo iz potreb, veliko, zato bo potrebno izdelati prioritetni red, saj je gospodarstvo tako preveč obremenjeno, da bi lahko ustreglo vsem. Da se v tej slovenski občini tega zavedajo, je treba povedati, da bo dopolnilni prispevek občanov višji, kot bo znesel samoprispevek. Približno tretjino od predvidenih 24 milijonov dinarjev, kolikor naj bi znesla DELO SAMOUPRAVNIH DELAVSKIH KONTROL V KAMNIŠKI OBČINI DOSLEJ PREMALO DEJANJ Člani delavske kontrole so premalo informirani in usposobljeni za svoje delo, strokovne pomoči pa tudi ne dobijo Komisija za nadaljnji razvoj samoupravljanja pri občinskem svetu zveze sindikatov v Kamniku je izdelala oceno o delovanju samoupravnih delavskih kontrol, ki so jih ustanovili v vseh temeljnih organizacijah združenega dela. Ob obiskih in anketi, ki so jo izvedli v vseh osnovnih sindikalnih organizacijah, so prišli do zanimivih ugotovitev. V skoraj vseh TOZD imajo samoupravne delavske kontrole izdelane programe delovanja, ki vključujejo tudi preverjanje uresničevanja sklepov samoupravnih organov. V analizi so ugotovih, da le redke samoupravne delavske kontrole uresničujejo svoje programe, saj se v nekaterih TOZD niti ne sestajajo. Med vzroki za manjšo aktivnost delavskih kontrol velja opozoriti, da ne prejemajo dovolj popolnih in tekočih podatkov o gospodarjenju v TOZD. Prav tako je premalo pravne pomoči pri delu kontrol in nedoslednosti pri delu. Ker so člani premalo strokovno in samoupravno usposobljeni, so se y Kamniku odločili, da bodo ponovno organizirali seminar za usposabljanje članov delavskih kontrol. Občinsko vodstvo sindikatov je zadolžilo vse sindikalne organizacije, da nudijo največjo možno pomoč pri delovanju samoupravnih delavskih kontrol in k delu pritegnejo tudi člane zveze komunistov iz neposredne proizvodnje. Ker so številne kamniške delovne organizacije pred volitvami novih samoupravnih organov, so se odločili, da bodo izbiri kandidatov za člane samoupravne delavske kontrole posvetili še več pozornosti. TOMAŽ JANČAR skupna sredstva, bodo solidarnostno namenili krajevnim skupnostim v najbolj zaostalih predelih Slovenskih goric in Haloz. V Žetalah, denimo, bo kakih 80 zaposlenih prispevalo kar 100 tisoč dinarjev. Potrebe po urejeni cesti in vodovodu so takšne, da se ljudje radi odrečejo marsičemu, samo da je pot na delo boljša in vrnitev, domov krajša. Velika pripravljenost krajevnih skupnosti, predvsem pa občanov samih, je podvojila sredstva, namenjena za modernizacijo cest. V nekaterih krajevnih skupnostih, predvsem na Dravskem in Ptujskem polj u, so prispevali tudi do 70 odstotkov denarja. V treh letih so tako uredili več kot 100 kilometrov cest. V prihodnjih štirih letih morajo v ptujski občini posodobiti še blizu 70 kilometrov cest. V tem času je predvidena tudi izgradnja regionalnega vodovoda, ki ga bodo pomagale graditi mladinske brigade. Letos morajo položiti cevovod od Skorbe do Nove vasi in primarni vod od Rogoznice do Pacinja v Slovenskih goricah. b nez SREČANJE PREDSTAVNIKOV KLUBOV SAMOUPRAVLJAVCEV RIBNICA IN DRAVOGRAD »govori, prve izkušnje Pred dnevi so se v Dravograd estali predstavniki klubov samoupravljava^ 12 Ribnice in Dravograda, kjer so se n16 Prvimi na Slovenskem odločili za to novo Ioniziran0 obliko samoupravnega povezovanj ■ Pogovora so se udeležili tudi predstavnik' eh občinskih sindikalnih vodstev. Pogovor je stekel o priprava na ustanovitev kluba samoupravljavcev, 0 stavi orga- nov ter o pripravi izhodišč za delovno Usmeri- tev klubov. V Ribnici so se, den °> odločili, da bo štela skupščina 25 delegn10^ v Dravogradu pa bo vseh delegatov b upoštevanju potreb in možnosti s0 ^jeli tudi načela za financiranje, pri čeny v Dravogradu ustanovitvenega deleža n1 o pobirali, denar za financiranje izobraževa ni oblik pa bodo dobili iz združenih sredstev d ružbenega dogovora o idejnern M družbenoekonomskem izobraževanju. Sed dravograjskega kluba samoupravljavcev ^ pri občinskem svetu zveze sindikatov, v R1 lci pa, kjer bodo najpozneje do 1. marca us® ovili macijsko dokumentacijski center’ pa i3CKj0 skupno organizirali službo klu^a Saniouprav-Ijavcev in INDOK centra. PRVE DELOVNE USMER,TVE Na ustanovnih skupščinah sta ^uba samoupravljavcev Ribnica in Dravofj^d sprejela okvirne delovne usmeritve za leto% let0 V Dravogradu bodo v priho^-^ mesecih namenili posebno pozornost s^^jartju delovnih ljudi z določbami zakona Združenem delu. Za vodenje javnih razptaV bo skrbel poseben aktiv predavateljev. De °V'le ljudi in samoupravne organe bo dravograjski kljub samoupravljavcev obveščal o zakonskih spremembah, ob prvem maju pa bodo pripravili tribuno samoupravljavcev, ki naj bi bila odraz samoupravne zavzetosti v dravograjskih delovnih kolektivih. Zato bodo samoupravnim organom in osnovnim organizacijam sindikata predlagali, naj, upoštevaje probleme in naloge, določijo vprašanja oziroma področja, o katerih bi spregovorili na tribuni. V Ribnici pripravljajo sestanek s predsedniki samoupravnih organov iz delovnih organizacij, da bi v neposrednem pogovoru izvedeli, kaj delovni ljudje oziroma organi samoupravljanja pričakujejo od kluba in kakšno naj bi bilo sodelovanje kluba s samoupravnimi organi. Ena od nalog bo oživitev dela organov samoupravnega delavskega nadzora, saj se le-ta v občini Ribnica še ni dovolj uveljavil. Ob skrbi za izobraževanje in usposabljanje zlasti delegatov si bodo v Ribnici prizadevali, da kar najbolj zaživi tudi delo organizacij zveze socialistične mladine. Sicer pa bodo organi kluba samoupravljavcev Ribnica in Dravograd kar najtesneje sodelovali z občinskima pravobranilcema samoupravljanja. DRUGE AKCIJE KLUBOV V Ribnici, denimo, bodo delovne organizacije oziroma njihove delavske svete sproti obveščah o morebitnih nepravilnostih. Skupaj z občinsko skupščino in krajevno skupnostjo proučujejo v ribniškem klubu samoupravljavcev možnost, da bi začeli izdajati poseben bilten, ki bi izšel najmanj na dva meseca in ki bi ga prejemale vse družine. Sicer bodo v Ribnici, kot so povedali na dravograjskem pogovoru, analizirali sestav delavskih svetov v delovnih organizacijah. Sicer si bodo tako v Dravogradu kot v Ribnici prizadevali, da kar najbolj aktivirajo samoupravljavsko bazo. Storiti je treba vse, da se okrepi vloga klubov; pri tem pričakujejo sodelovanje in podporo organov samoupravljanja v delovnih organizacijah. Klubi samoupravljavcev morajo postati vest in vez samoupravljavcev, kot so poudarih udeleženci dravograjskega pogovora. SODELOVANJE MED RIBNICO IN DRAVOGRADOM Predstavniki klubov samoupravljavcev Ribnice in Dravograda so se skupaj s predstavniki obeh občinskih svetov Zveze sindikatov na posvetovanju v Dravogradu dogovorili, da bodo tudi vnaprej sodelovali. Izmenjavali si bodo gradivo, ki ga bodo pripravljali v okviru klubov ter se medsebojno obveščali o uspešnosti akcij. Ribničani so povabili predstavnike Dravograda, da 26. marca, ob občinskem prazniku, obiščejo Ribnico, kjer bi izmenjali izkušnje o začetnem delu klubov samoupravljavcev. Dravograjčani pa so povabili Ribničane, da se udeležijo ,,Tribune samoupravljavcev", ki jo bodo pripravili ob prvem maju. Sicer pa so udeleženci pogovora v Dravogradu izrazili prepričanje, da bodo lahko med srečanjem v Ribnici že izmenjali prve izkušnje, pridobljene pri uresničevanju programskih nalog obeh klubov samoupravljavcev. MARIJAN LIPOVŠEK NOVOMEŠČANI VPRAŠAJO Kako Pospešiti stanovanjsko gradnjo? V novomeški občini je bil° ? J^atkih gradbenega centra Slovenije v letu 1972 z^.h L ^<)(l stanovanj, leto kasneje'pa 359, kar pomeni prv *no 6,5 stanovanj na 1000 prebivalcev na leto. P° .0^ovnih analizah bi morali v Sloveniji zgraditi v ttA^lših občinah vsaj 9 stanovanj na 1000 prebivalcev 11 efo. V Novem mestu torej precej zaostajajo. Ob tem ugotavljajo, da bi v novomeški občini v prihodnjih letih zgoditi vsaj o jqq stanovanj na leto, da bi zadovoljili tekočepotr e in pokrili primanjk-ijaj. stavbnega zem- 5 2at^eva cene stano-van]Ste gradnje, je novo- S pripravami za družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev so *v novomeški občini začeli že sredi leta 1974 in kmalu za tem pod-pisali tudi družbeni dogovor. Podpisalo ga je dvanajst udeležencev, od gradbenih in komunalnih podjetij, do banke ter občinske skupščine, stanovanjske skupnosti in sindikata. Tako je bila novomeška občina ena izmed prvih v Sloveniji, ki je do lanskega poletja imela na svojem območju organizirano obliko družbeno usmerjene stanovanjske graditve. Določili so tudi nekatera območja v občini za gradnjo blokov in intervencijskih vrstnih hiš. Za uresničevanje dogovora in usklajevanje interesov pa so zadolžili poseben koordinacijski odbor. Sestavljajo ga delegati vseh podpisnikov. Vendar v Novem mestu ugotavljajo, da koordinacijski odbor ni dovolj učinkovito deloval pri racionalizaciji družbeno usmerjene stanovanjske gradnje, temveč je svoje delovanje prvenstveno usmeril v analiziranje in spremljanje ter dejansko potrjevanje predloženih cen. Kljub temu pa je taka oblika sodelovanja že dala prve rezultate, saj zdaj strokovne sl uri) e SGP Pionir in Dominvesta že tesneje sodelujejo tako pri '"■hanističnem načrtovanju kot pri projektiranju in ** va 0bčina med dražji-f!1 /Tubliki. Pri bloku, prsldv£di ”Pionir“ na v . ^ovem mestu, zna- f kvadratni meter 6- ,a farjev, kar je sko-^Ll kovico več kot so veIr kta 1974 stanovi PrJ°k.ih na Ragovsk. ^j^avtvemJmesPt0u £nowdražujeJ° 8radnj° obrtniška in in- dela, kajti na soeciatam ni večjih 111 i rfiih anih obrtnih de-^ oiganizacij. Precej-f. Pa imajo v struk- pra* VUdk Pd' nrdani, komunalnega ^ J *n investitorstva. .. v. Veaji del teh stro- S’1ce na druge no- k » Predvideva osnu- te„ s „°na 0 gospodarje- h’ S!aHkV*)nirni zemljišči, «»° slano: č^Cročjedelabodo' j, 'uPravne komunal- ^srSv„sdnjo časo^^i Pred beni podPlsali druž- 3- V,0 V gradnje " stanovanjske Vk vn°VOmeŠkl ob' dogovor V razpravi tak vendar menijo, da problem spremljanja in usklajevanja cen stanovanjske gradnje ne bo ustrezno rešen, dokler ne bo sprejet še napovedani družbeni dogovor o racionalizaciji v stanovanjski gradnji, in sicer v občini in v republiki. Šele tedaj bo sedanje družbeno dogovarjanje o družbeno usmerjeni stanovanjski graditvi v novomeški občini dobilo drugo in širšo vsebino. Novomeška občinska skupščina, ki je obravnavala to problematiko, je sprejela tudi več sklepov in stališč, ki naj bi pripomogli k pospešeni stanovanjski gradnji v občini. Med drugim je treba čim-prej sprejeti nov srednjeročni program stanovanjske gradnje v občini do leta 1980. Hkrati morajo take programe izdelati tudi v vseh delovnih organiza- cijah, kjer tega še niso storili. Razviti bo treba delovanje samoupravne stanovanjske skupnosti na področju stanovanjske gradnje in usmerjati delo zbora samoupravne enote za stanovanjsko gradnjo tako, da bo stanovanjska skupnost postala dejansko osnovni dejavnik in usklajevalec družbeno usmerjene in organizirane stanovanjske gradnje v občini, predvsem pa naj bi postala pobudnik za uveljavitev najrazličnejših oblik zbiranja in združevanja namenskih sredstev za stanovanjsko gradnjo. Čimprej je treba sprejeti družbeni dogovor o oblikovanju cen stanovanjske gradnje v občini in dogovor o racionalizaciji gradnje. Koordinacijski odbor pa naj bi potem skupaj s stanovanjsko skupnostjo in drugimi odgovornimi dejavniki poiskal-možnosti za bolj racionalno in cenejšo stanovanjsko gradnjo v občini. Prav tako je treba okrepiti strokovno urbanistično službo pri občinski skupščini in Dominvestu. Naročiti je treba izdelavo urbanističnih in zazidalnih načrtov, ki so potrebni, da bi lahko uresničili srednjeročni program stanovanjske gradnje. Oblikovali naj bi skupnost stavbnih zemljišč v občini. S samoupravnim sporazumom pa naj bi čimprej ustanovili tudi komunalno skupnost v občini. Ko bodo vse to uredili, predvidevajo, da bodo z združenimi močmi vseh odgovornih dejavnikov uspeli hitreje, racionalneje in ceneje graditi stanovanja, zlasti še v usmerjeni družbeni gradnji. R. §. Zakaj se je Polde tako razjezil na Pepeta? Zato, ker mu je očital, da je malomeščansko opravljanje edini sistem obveščanja, ki res deluje v našem podjetju... 21. februar 1976 stran 9 POVEZOVANJE MARIBORSKE UNIVERZE Z ZDRUŽENIM DELOM Dovolj pasivnega čakanja in zanašanja drug na drugega Visoka tehniška šola iz Maribora se je že začela povezovati s temeljnimi organizacijami kemijske stroke Občinam, ki že imajo družbeni dogovor o idejnem in družbenoekonomskem izobraževanju odraslih in mladine, se je ob koncu januarja pridružila tudi slovenjgraška. Družbeni dogovor so podpisali predstavniki občinske skupščine, občinskih družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti, temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih skupnosti ter predstavnik delavske univerze. Tudi v Mislinjski dolini so zadnja leta zaradi pomanjkanja denarja zapostavljali družbeno izobraževanje, zlasti pa ni bilo mogoče zagotoviti organiziranega izobraževanja in usposabljanja delegatov, članov samoupravnih organov v delovnih organizacijah ter vodstev družbenopohtičnih organizacij. Podpisniki družbenega dogovora bodo zdaj zagotovili stalna sredstva za izvedbo programa družbenega izobraževanja. Denar bodo zbirali na posebnem računu pri delavski univerzi, z njim pa bo razpolagal programski svet, sestavljen iz predstavnikov podpisnikov družbenega dogovora. Tako bodo zagotovljena potrebna sredstva za vse programe družbenega izobraževanja. Več denarja bo poslej za andragoško usposabljanje predavateljskega aktiva, mogoče pa bo kupovati tudi potrebno literaturo za različne oblike izo- braževanja. Skratka — v MisUnjski dolini so s sprejemom družbenega dogovora zagotovili stalnost izobraževanja ter kvalitetnejše delo delegacij, samoupravnih organov ter družbenopolitičnih organizacij v prihodnje. Ob sodelovanju podpisnikov družbenega dogovora bo slovenjgraška delavska univerza zagotovila izvajanje in vodenje vsebinskih, organizacijskih in andragoških oblik družbenega izobraževanja. Podpisniki družbenega dogovora pa bodo z delavsko univerzo sodelovali pri ugotavljanju potreb po družbenem izobraževanju, idejni usmerjevalec tega izobraževanja pa bodo predvsem družbenopolitične organizacije. A. N. V torkovem te-levi/ijskem razgo-I I voru glavnih ured-nikov dnevnikov in | televizije s predsednikom izvršnega sveta skupščine SRS in direktorjem zavoda za planiranje SRS, je Andrej Marinc navedel podatke o učnem uspehu v Sloveniji, ki so bolj ali manj znani. Nekateri od teh podatkov vedno znova porajajo vprašanje, ali ima naša družba res toliko denarja, da iz leta v leto omogoča visokošolski študij tudi mladini, ki bodisi ni sposobna ali ni voljna študirati. Osip v osnovnih šolah je vedno manjši, šolanje uspešno konča v osmih letih 76,5 % otrok. V srednjih šolah v rednem času uspešno zaključi šolanje kakih 70 % učencev. Najbolj zaskrbljujoč pa je osip na visokošolskih izobraževalnih zavodih. V rednem študijskem obdobju diplomira komaj 13 do 14% študentov, samo 30 % od vseh vpisanih študentov pa študij dokonča! Osip je kar 70-odstoten! V OBČINI SLOVENJ GRADEC SPREJELI POMEMBEN DRUŽBENI DOGOVOR Dogovor zagotavlja stalnost izobraževanja V Mislinjski dolini so zdaj ustvarjeni pogoji za organizirano idejno in družbenoekonomsko izobraževanje in usposabljanje Edma realna pot za napredovanje visokega šolstva je v njegovi neločljivi povezanosti z združenim delom. Tako so ugotavljali komunisti na mariborski univerzi, ko so pred časom razpravljali o aktualnih nalogah pri reformi visokega šolstva. Končati je treba s pasivnim čakanjem, da bo nekdo od „zgoraj“ organiziral posebne izobraževalne skupnosti in tako povezal tudi visokošolske organizacije z združenim delom. Temeljna naloga univerze je za to, da čimprej poišče pota v združeno delo, saj se bodo le tako spremenili družbenoekonomski odnosi. Vpliv visokošolskih organizacij se mora namreč odraziti v gospodarstva pa v programih skih organizacij. Lep primer takšnega sodelovanja je visoka tehniška šola iz Maribora. Ta šola je našla pomembno področje svojega delovanja v združenju temeljnih organizacij kemične industrije, ki pripravlja posebno izobraževalno skupnost. Taka tesna povezanost teorije in prakse se bo prav gotovo odrazila v 'vsebini učnih programov usmerjenega izobraževanja. Na področju povezovanja usmerjenega izobraževanja je treba delo pospešiti. Z izjemo centra pedagoških delovnih organizacij ni kakšnih otipljivih rezultatov, čeprav dohodku gospodarstva, vpliv in tudi v dohodku visokošol- bi bilo zelo koristno tako za srednje šole kot za visoko šolstvo ter zainteresirane delovne organizacije, da bi ustanovili centre usmerjenega izobraževanja. To pa pomeni, da bo treba delegate študentov, učiteljev in delavcev iz gospodarstva tesneje in bolj ustvarjalno vključiti v delo univerze, ki si skupaj s srednjim šolstvom prizadeva uveljaviti enoten sistem usmerjenega izobraževanja ob delu in za delo. Komunisti na mariborskih višjih in visokih šolah so ob tem kritično ocenili stabilizacijski program univerze, ki temelji predvsem na naslednjem: ponovno je treba pregledati in ovrednotiti posamezne učne načrte in programe, ki morajo biti usklajeni s potrebami poklicev in s časom študija. Dosedanja neusklajenost je doslej študij podaljševala. Ob uvajanju sodobnih učnih metod, ki prispevajo k večji aktivnosti študentov, objavljanju programov pedagoškega in raziskovalnega dela, je pomemben sklep, da morajo imeti študenti na vseh šolah ustrezne učbenike. To so že zapisali tudi v šolskih statutih. In ne nazadnje se je treba lotevati nalog, ki so zapisane v kongresnih dokumentih ZK in v zakonu o visokem šolstvu, lotevati se jih je treba bolj organizirano, sistematično in prepričljivo. Boj za marksistično idejnost pri vsakem predmetu je trajna naloga vseh, ki sodelujejo v učnem procesu mariborskih višjih in visokih šol, povezanih v univerzo. »ovice iz organizacij POSTNO PROMETNI CENTER LJUBLJANA NA POL POTI Na letni skupščini osnovne organizacije sindikata v Poštno prometnem centru Ljubljana, kjer je zaposlenih 208 delavcev, so največ pozornosti posvetili samoupravni organiziranosti v PTT prometu, medsebojnim dohodkovnim odnosom v njem ter kadrovski politiki. V oceni, ki je bila v javni razpravi med delavci o razvijanju samoupravnih odnosov in organiziranosti in predvsem o dohodkovnih odnosih med temeljnimi organizacijami v OZD in tudi med OZD v slovenskem PTT prometu, so ugotovili, da kljub vsem možnostim ta temeljna organizacija združenega dela nima lastnega obračuna dohodka, kajti le-tega še vedno ugotavlja le na ravni celotne organizacije združenega dela. Tudi združevanje sredstev doslej ni bilo povsem usklajeno z ustavnimi določili. Zato so se zavzeli za takšno združevanje sredstev, pri katerem bodo imeli delavci vedno vpogled v to, ,Jcako je z denarjem, ki ga združujejo11. Udeleženci letne skupščine so se zavzeli tudi za večje vključevanje delavcev v izobraževanje, saj številna delovna mesta - zaseda kader, ki nima ustrezne izobrazbe. Pri vseh teh nalogah, ki so pred to temeljno organizacijo združenega dela v PTT prometu, pa mora osnovna sindikalna organizacija še naprej tvorno sodelovati ter biti nosilec akcij na vseh področjih. M. H. TGA BORIS KIDRIČ KIDRIČEVO POMOČ SKUPINAM Na letnih delovnih konferencah OOS v TOZD v OZD TGA Kidričevo so med drugim ugotovili, da v nekaterih TOZD sindikalne skupine niso bile aktivne in, da zato tudi ni bilo moč pričakovati kaj več, kot pa je bilo doseženega doslej. Sklep je zato bil konkreten in kratek, saj poudarja, da je treba neaktivne poverjenike nedelavnih skupin takoj zamenjati s tistimi, ki so voljni delati. Mimo tega so tudi sklenili opozoriti vse člane ZK v tistih TOZD, kjer delo sindikalnih skupin nikakor ne more zaživeti, da so odgovorni za to in da morajo pomagati poverjenikom in prispevati k temu, da bo delo sindikalnih skupin poslej bolj uspešno! FRANCE MEŠKO »LESNA« SLOVENJ GRADEC MLADINA JE ORGANIZIRANA V Tovarni ivernih plošč na Otiškem vrhu pri Dravogradu, eni od temeljnih organizacij združenega dela Gozdarstva in lesne industrije „Lesna“ Slovenj Gradec, je bila ustanovna seja J. jnfe-rence osnovnih organizacij zveze socialistične mladine te delovne organizacije. „Lesna“ zaposluje 570 mladih, ki so za zdaj organizirani v 12 osnovnih organizacijah. Povsod mladina še ni povezana, težave pa so zlasti še z organiziranjem mladih v okviru gozdarskih obratov, saj so skozi vse leto na terenu na številnih deloviščih. Delegati osnovnih organizacij so se zavzeli za tesnejšo povezavo z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, sq zdajšnja ni najboljša. Vključili se bodo v akcijo za nadaljnje poglabljanje delegatskih odnosov za uveljavljanje dohodkovnih odnosov med temeljnimi organizacijami združenega dela, znotraj delovne organizacije ter v reprodukcijski celoti, prav tako pa tudi za poglabljanje ustavne vsebine samoupravljanja. Konferenca osnovnih organizacij zveze socialistične mladine Gozdarstva in lesne industrije „Lesna“ Slovenj Gradec je na ustanovni seji sprejela program dela. Med drugim bodo pripravili seminar za vodstva zveze socialistične mladine, na katerem bodo govorili o nalogah mladine pri nadaljnjem uveljavljanju in razvijanju samoupravnih odnosov v združenem delu ter o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v temeljnih organizacijah združenega dela. Skupaj s sindikalno organizacijo pa bodo pregledali delovno usmeritev ter izoblikovali program skupnih akcij. E. K. CELICA POD DROBNOGLEDOM DEJANJA GOVORE O SKRBI ZA DELAVCA V kranjski Industriji bombažnih izdelkov je postala celovita skrb za zaposlene stalna spremljevalka sindikalnega dela — Samoupravne skupine so pripomogle k temu, da samouprava zdaj seže do delavcev Člani osnovne sindikalne organizacije Industrije bombažnih izdelkov sodijo med tiste organizacije v kranjski občini, ki so se leta spoprijemale s težkimi, pogosto na videz nerešljivimi problemi. „Vsa ta leta, ko smo utrjevali gospodarski položaj naše delovne organizacije, smo se otepali številnih problemov. Na eni strani nas je pestila modernizacija proizvodnje, po drugi pa nočno delo. Zdaj, ko je za nami tako eno kot drugo, smo zadovoljni nad tem, kar smo storili v zadnjih nekaj letih. Naj se za hip ustavim samo pri akciji za postopno odpravo nočnega dela žensk in mladine. Takoj po mariborskem posvetovanju o problemih nočnega dela v tekstilni industriji pred tremi leti smo se z vso resnostjo in zavzetostjo lotili akcije. Najbolj pa je bil pri tem aktiven prav sindikat v tovarni. Prizadevanja niso bila zaman. Že po dveh letih nam je uspelo odpraviti nočno delo, ne da bi zmanjšali obseg proizvodnje,“ pripoveduje Tone Bitenc, predsednik osnovne organizacije sindikata v Industriji bombažnih izdelkov v Kranju. Potem pa je nadaljeval: „Odprava nočnega dela žensk in mladine v minulem letu pomeni samo enega od uspehov. V zgodovini EBI pomeni prav leto 1975 pomembno prelomnico, saj nam je naposled po dolgoletnih naporih uspelo v celoti vključiti v proizvodnjo tekoči trak, kar je doslej edinstven sistem dela in organizacije v slovenski in jugoslovanski tekstilni industriji. Zdaj je namreč celotno podjetje tehnološko in organizacijsko organizirano na tekočem traku, in sicer od surovine do končnega izdelka, brez vmesnih skladišč in medfaznega transporta." Med uspehe sodi tudi zmanjšanje uvoza surovin na razmerje 80:20 % v korist domačih surovin, kar je v slovenski tekstilni mdustriji gotovo osamljen primer, pa povečanje izvoza ipd. O vsem tem in o marsičem drugem je redno razpravljal na svojih sejah tudi izvršni odbor osnovne sindikalne organizacije. Za svoja prizadevanja je sindikalna organizacija v IBI prejela srebrni znak slovenskih sindikatov. VSESTRANSKA SKRB ZA DELOVNEGA ČLOVEKA „Pri nas se skrb za delavca odraža v dejanjih. To velja za nekaj zadnjih let. Zato bi želel posebej poudariti zasluge naše Tone Bitenc: »V naši delovni organizaciji se skrb za zaposlene odraža v dejanjih. Sindikat ima največ zaslug, da imamo danes rešene vse stanovanjske probleme naših delavcev, vendar to še zdaleč ni vse, kar smo zadnja leta storili za člane delovne skupnosti Industrije bombažnih izdelkov.« sindikalne organizacije za dvig življenjske ravni zaposlenih, pa naj gre za reševanje njihovih stanovanjskih težav ali drugih problemov," pripoveduje Milan Blažko, podpredsednik osnovne organizacije sindikata v IBI. Stanovanjskih problemov zaposlenih so se lotili z vso odgovornostjo in zavzetostjo, sadove teh prizadevanj pa danes ponazarja ugotovitev, da v IBI nimajo več stanovanjskih težav. Doslej so kupili namreč kar 105 stanovanjskih enot, letos jih bodo še osem in tako bo IBI med kranjskimi delovnimi organizacijami prva organizacija združenega dela, ki ji je uspelo rešiti enega najbolj žgočih problemov delavcev. „Pri dodeljevanju stanovanj," pojasnjuje Milan Blažko, „smo v sindikatu vselej postavljali na prvo mesto človeka in razmere, v katerih živi. Mnogim individualnim graditeljem, ki jih je bilo prav toliko, morda še več kakor tistih, ki so čakali na družbena solidarnostna stanovanja, smo s krediti pomagali rešiti njihovo stanovanjsko stisko." V IBI posvečajo posebno pozornost tudi oddihu in rekreaciji zaposlenih. V Strunjanu in Bohinju imajo počitniška domova. Ko bo popolnoma Milan Blažko: »Po kongresu smo se sindikalno tako organizirali, da lahko zdaj v vsakodnevni samoupravni praksi uveljavimo vse dobre predloge jn umestne zahteve delavcev.« opremljen novi dom v Bohinju, bo za letovanje delavcev poskrbljeno skozi vse leto. Poskrbeli so za družbeno prehrano — dobro in učinkovito. V tovarniški menzi nudijo delavcem ceneno prehrano. Za malico morajo sami odšteti komaj 1,50 din, za kosilo pa 5 dinarjev. „Moram pa povedati, da je zadnja leta mimo delovne organizacije tudi sindikat namenil precejšnja sredstva za pomoč članstvu. Predvsem skušamo vsako leto pred začetkom šole pomagati delavcem z nižjimi osebnimi prejemki pri nabavi šolskih knjig za njihove otroke. Pomagamo pa jim tudi pri nabavi ozimnice. Tistim, ki so na dnu lestvice osebnih dohodkov, in njihovim družinskim članom omogočamo brezplačna letovanja v naših počitniških domovih. Pomoč socialno šibkim je že tradicionalna, bolne člane kolektiva obiskujemo bodisi na domovih ali v bolnišnici.. . Skratka, skrb za delavca je že od nekdaj spremljevalka našega sindikalnega dela," pravi Mil311 Blažko. Mimo akcije za poživitev kulturne dejavnosti namenja zadnja leta IBI precejšnja sredstva tudi za krepitev športno-rekrea-tivne aktivnosti. V kranjskeiu zimskem bazenu imajo delavci na voljo proste vstopnice za rekreativno plavanje, na kegljišču Triglava se vsak teden zbirajo najbolj navdušeni kegljači, ženske imajo rekreacijsko telovadbo dvakrat tedensko, organizirali so več smučarskih tečajev. To pa je le del športno-rekrea-tivne dejavnosti zaposlenih v IBI, saj se športniki te delovne organizacije redno udeležujejo tudi občinskih sindikalnih iget in tradicionalnih tekmovanj slovenskih tekstilcev. KAJ PA SAMOUPRAVA? Tone Bitenc: „Povsod tam, kjer se naši delavci sestajajo kot samoupravljavci in odločajo o svojih problemih, je sedaj vedno prisoten sindikat. V našem primeru gre za dogovarjanje in odločanje v samoupravnih skupinah. Imamo 7 skupin in vseskozi si prizadevamo, da bi delavci brez ovinkarjenja in brez bojazni povedali na sestankih skupin vse, kar jih teži, naj že gre za robleme v proizvodnji, medse-ojne odnose ah pa povsem osebne težave. Skupine se praviloma sestajajo najmanj enkrat mesečno, po potrebi pa tudi večkrat. Sestanke lahko sklicujejo samoiniciativno ali po poprejšnjem dogovoru s predstavniki strokovnih in drugih služb, kar velja zlasti za primere, ko gre za razreševanje problemov v zvezi s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih v združenem delu. Odkar smo ustanovili samoupravne skupine in začeli sklicevati zbor delovnih ljudi, odkar je sleherni sklep rezultat odločitev skupin u| zbora, čutimo sindikat skoraj na slehernem delovnem mestu v tovarni." Kot sami zatrjujejo, sedaj v vsakodnevni samoupravni praksi lahko uveljavijo vse dobre predloge in umestne zahteve delavcev. iy(> VIRrsjiK NAŠI PRIJATELJI STANKO PIPA, Metalka,Ljubljana AKTIVIST TUDI POVERJENIK ,,Vsak sindikalni aktivist bi moral biti v nekem smislu poverjenik časnika DE, vendar ne v starem smislu, da le sporoča spremembe naslovov in tu in tam pridobi kakšnega naročnika, temveč da bi načrtno populariziral časnik in predlagal, kaj storiti za boljšo vsebino. Le tako bo lahko časnik veren dokaz dogajanj v sindikatu, spodbudnik novih razmišljanj ter učinkovitejši dejavnik pri oblikovanju sindikalne politike." Tako nam je dejal Stanko Pipa, predsednik sindikalne konference v Metalki, ki je sicer zaposlen kot šef službe za družbene objekte v tej naši največji trgovski in proizvodni organizaciji. „Sicer pa že tretje leto predsednikujem sindikalni konferenci v Metalki, kjer imamo 27 osnovnih organizacij. Dela je mnogo, še več kot za enega profesionalca, vendar pa moram povedati, da mi je Delavska enotnost v dokajšnji meri pomočnik, saj prinaša mnogo zanimivih stvari in predvsem rešitev, kako se drugje lotevajo samoupravne organiziranosti, stabilizacijskih nalog, reorganizacije sindikata, samoupravnega sporazumevanja, rekreacije in športa itd. Prepričan sem, da mislijo tudi drugi bralci tako kot mi, da je namreč Delavska enotnost letos napravila zelo velik in uspešen korak ne le v zunanjem videzu, pač pa tudi v vsebinskem pogledu. Kljub vsemu pa mislim, da bi moral časnik več pozornosti posvečati nekaterim vprašanjem in problemom že v fazi nastajanja družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, kar bi bilo v veliko pomoč sindikalnim aktivistom in članstvu pri spoznavanju širše problematike in ne le pri ocenjevanju z zornega kota temeljne organizacije ah delovne organizacije." K tej oceni Stanko Pipa tudi dodaja, da je v DE premalo sestavkov o delovanju osnovnih organizacij v trgovskih delovnih organizacijah in morda celo sploh premalo „trgovske“ problematike, čeprav je ta sindikat zelo velik po številu zaposlenih, poleg tega pa se srečujejo osnovne organizacije z nekaterimi specifičnimi problemi tako pri svojem organiziranju kakor tudi pri delovanju. Čeprav je v zadnjih nekaj številkah več prispevkov o sindikalnem gibanj u v deželah v razvoju, pa bi morali to področje še bolj spremljati. Tudi zato, ker se naše delovne organizacije vse bolj povezujejo z gospodarskimi partneiji v teh deželah. Poznavanje sindikalnega gibanja in ciljev je še kako potrebno in koristno tudi za tiste naše predstavnike, ki navezujejo stike. ..Doslej v DE še nisem zasledil članka, ki bi obravnaval prizadevanja v osnovnih organizacijah za izboljšanje kadrovske strukture v naših zunanjetrgovinskih predstavništvih. Problemi so nam jasni, marsikje se stvari spreminjajo in po mojem bi bilo prav, če bi jih registrirali. To je zelo pomembna družbena naloga tudi sindikalnih organizacij, ki je ne bi smeli ločevati od usklajevanja in povezovanja nastopov na tujih trgih, niti od ustanavljanja konzorcijev." Stanko Pipa je zadovoljen, ker DE odmerja več prostora delavskemu turizmu in rekreaciji, saj lahko prav prek našega časnika bolje spoznava rešitve, ki jih sprejemajo drugi delovni kolektivi. Tudi prizadevanja sindikatov v drugih republikah imajo po njegovi sodbi sedaj več prostora. Sogovornik pa nas je opozoril še na nekatere pomanjkljivosti ter predlagal nove teme za obravnavo, da bi DE tako postala bolj popularna, pri čemer, kot sam pravi, „ne misli na takšne teme, kijih je že dovolj v drpgih časnikih, pač pa na tiste probleme, s katerimi se srečuje vsak delavec ne glede na to, v kateri panogi je zaposlen." Sani°j kritično tudi priznava, da v preteklosti nl bilo dosti storjenega pri razširjanju DE v Metalki, kajti šele sedaj se osnovne organl' zacije naročajo na več izvodov časnika-Razlog za to je tudi v tem, ker ima DE različne priloge, ki jih sindikalni aktivist* morajo imeti vedno pri sebi, saj so jirn zel° koristen pripomoček pri delu. „V Metalki bomo na zasedanju konference sindikata priporočili vsem osnovnim organizacijam, da naročij0 DE za vsakega člana izvršnega odbora in tudi za delegate, poleg tega pa b1 morale imeti DE tudi nekatere strokovne službe. Čeprav viri financiranja še niso povsem jasno določeni, pa f° ne sme biti prepreka pri približevanju našega sindikalnega glasila vsem aktivistom in delavcem," je še povedal Stanko Pipa. M. HORVAT poverjeniki DE 1. LJUBICA PAVLINC 2. SILVA ROZMAN 3. TINKA SAJOVIC 4. JELICA KRISTAN 5. VERA STROPNIK 6. STANE KEBLIČ 7. STANKO PIPA 21. februar 1976 izobraževanje, kultura, znanost i n 1- 1- '3 J- 11 si s- u ,0 1- i- i- 3- V ie i° sr )- i, st o o i- 1- i- s- si i- n 3 S-, n i- t li i- i- r- i, 0 v i- ti s e r. P 1 j v i OD TU IN TAM SANACIJA DIJAŠKIH IN ŠTUDENTSKIH DOMOV GORNJA RADGONA: Izvršni odbor Zveze kultur-noprosvetnih organizacij občine Gornja Radgona seje dogovoril o tem, kako naj bi proslavili 100-letnico Cankarjevega rojstva. Poleg osrednje občinske proslave in literarnih srečanj bodo med delavci organizirali tekmovanje v branju knjig, ki naj bi trajalo do slovenskega kulturnega praznika prihodnje leto. Menijo, da bi velikemu pisatelju postavili naj-lepši spomenik, če bi uspeli zainteresirati za dobro knjigo kar največ delavcev. Tekmovanje bo skupaj z občinsko matično knjižnico vodil odbor za knjigo pri občinski ZKPO. Matična knjižnica bo pripravila seznam petdesetih najboljših izdaj slovenskih, jugoslovanskih in tujih avtorjev. Da bo tekmovanje res doseglo svoj pravi namen, bodo s tistimi, ki se bodo v to tekmovanje vključili, imeli tudi razgovore o prebranih knjigah. Tistim posameznikom, ki bodo prebrali največ knjig ali delovnim organizacijam, kjer bo ta akcija najbolj množična, bodo podelili bogate knjižne nagra'de. Da bi čim več naredili za razširjanje dobre knjige, bodo hkrati pripravili tudi tekmovanje v pridobivanju novih naročnikov knjig Prešernove družbe. TONE ŠTEFANEC VELENJE: Sodelovanje občinskega sindikalnega sveta in občinske zveze kulturno-pro-svetnih organizacij Velenje je že v minulih letih obrodilo dobre rezultate zlasti v skupnem prirejanju prireditev za delovne ko-kktive. Delovni načrt občinske-sindikalnega sveta znova napoveduje njihovo aktivnost v korist bogatenja kulturnega življenja delavcev. Že ta mesec, tako predvidevajo, naj bi v vseh temeljnih organizacijah imenovali organizatorje kulturnega življenja. Sodelovali bodo z ZKPO pri nadaljnjem spodbujanju in razvijanju kulturne amaterske dejavnosti med delavci. V aprilu pa nameravajo povabiti na razgovor 0 kulturi med delavci zvezo kul-mrno-prosvetnih organizacij občine. Sindikat je že doslej precej aoril za kulturno življenje delavcev, zlasti v rudarskem elektroenergetskem kombinatu in v Tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje. VINKO SMAJS PRVA SREDSTVA ŽE PRITEKAJO Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za sanacijo dijaških in študentskih domov je podpisan v štirinajstih občinah ljubljanske regije. V občinah Ljubljana-Center in Moste zagotavljajo, da bo sporazum podpisan v nekaj dneh Odkar se je končala javna razprava v septembru lani pa do sredine letošnjega februarja, je potekalo pristopanje k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za sanacijo dijaških in študentskih domov na območju ljubljanske regije. V tem času so aktivno sodelovale vse družbenopolitične organizacije, zato je bilo možno akcijo tudi uspešno zaključili. V občinah Hrastnik in Zagorje so sporazum podpisali vsi delovni ljudje; celo v kočevski občini, ki jo tarejo hude gospodarske težave, je k sporazumu pristopilo 82 % delovnih ljudi. Neko- v: liko manjša je bila udeležba v ljubljanskih občinah, občini center in Moste pa sploh še nista dosegli potrebne dve-tretjinske večine podpisnikov. Delegata teh dveh občin sta na seji medobčinskega akcijskega odbora povedala, da bo podpisovanje zagotovo končano v naslednjih dneh. Na podlagi teh ugotovitev je akcijski odbor pri medobčinskem svetu ZKS Ljubljana sklenil, da je že mogoče začeti z zbiranjem sredstev na posebnih žiro računih. Potek te akcije bo spremljal akcijski odbor. Akcijski odbori posameznih občin bodo poslali delovnim organizacijam sklep o veljavnosti sporazumov, hkrati pa jih bodo opozorili, da je akcija združevanja sredstev že stekla. Če bodo temeljne in .druge organizacije združenega dela nakazovale sredstva iz svojega dohodka pred delitvijo ali iz sredstev sklada skupne porabe, bodo to morale storiti takoj po objavi zaključnih računov za leto 1975; če pa bodo nakazovale sredstva iz neto osebnih dohodkov, pa do 30.-aprila letos. Delavci temeljne ali druge organizacije združenega dela, ki je minulo poslovno leto zaključila z izgubo ali s prenizkim ostankom dohodka, bodo s sporazumom dogovorjeno obveznost izpolnili iz neporabljenih sredstev skupne porabe iz prejšnjih let ali pa iz neto osebnega dohodka v višini enodnevnega neto osebnega dohodka. Prva sredstva v višini 240 starih milijonov je že prispevala samoupravna zdravstvena skupnost, kmalu pa bodo začela pritekati sredstva stanovanjskih skupnosti iz naslova vrnjenih anuitet; ta sredstva naj bi znašala približno 100 starih milijonov. Akcijski odbori v občinah bodo skušali oživiti razpravo o tem namenskem združevanju sredstev v vseh tistih delovnih organizacijah, ki sporazuma doslej še niso podpisale. Mnenje medobčinskega akcijskega odbora in mnenje vseh, ki poznajo problematiko domov, pa je, da bo v prihodnje potrebno za investicije v domove poiskati sistemske rešitve. Predlog letošnjega družbenega dogovora predvideva, da bi delavci iz 6-odstotnega stanovanjskega prispevka združevali 0,3 % za izgradnjo študentskih in dijaških domov. Pripravljen je tudi osnutek zakona o zbiranju sredstev za gradnjo teh domov, čeprav je bilo slišati pomisleke ob taki rešitvi in je bila poudarjena misel, da bi sistemsko rešitev vendarle poiskali po samoupravni poti. Stanka Ritonja KONCERT ZA TEČAJNIKE Ob zaključku sedmega političnega tečaja v Jasnici pri Kočevju so priredili za tečajnike in številne predstavnike delovnih kolektivov in družbenopolitičnih organizacij iz občin Kočevje in Ribnica kulturni večer, kije bil pravzaprav koncert vokalne glasbe. Nastopila sta basist Ladko Korošec in tenorist Rudolf Franci ob spremljavi pianistke Milene Trostove in ob sodelovanju Marjana Kralja. Foto in tekst: FRANCE BRUS stran STE NEMARA PREZRLI Priročnik za organizatorje kulturnega življenja Dolgo pričakovani priročnik, ki so si ga kot napotilo za konkretno delo želeli organizatorji kulturnega življenja, zlasti tisti v delovnih organizacijah, je končno pred nami. Pripravila ga je posebna redakcijska skupina pri zveznem in republiškem svetu zveze sindikatov, izdala Zveza kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije v založbi ČZP Delavska enotnost. In kar je treba se povedati, izdajo te prepotrebne publikacije je denarno podprla Kulturna skupnost Slovenije. Priročnik bo preveden tudi v druge jugoslovanske jezike za potrebe organizatorjev kulturnega življenja v drugih republikah in avtonomnih pokrajinah. Redaktorji, ki so kot moto tej knjižici zapisali Titove besede — »Brez kulturnega napredka delavci ne bodo zmogli upravljanja" — so knjižici za uvod in njenim uporabnikom v pojasnilo zapisali, v čem je osnovni namen priprave in izdaje tega priročnika. Gre za spoznanje, da brez organiziranega delovanja, brez široke pobude in konkretnega dela članstva sindikatov in samoupravno združenih delavcev vseh dejavnosti ne bomo mogli uresničevati ciljev, ki sta jih glede kulturnega življenja delavcev opredelila deseti kongres Zveze komunistov Jugoslavije in resolucija o kulturnem življenju delavcev, sprejeta na sedmem kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije. Ta organizirana akcija, ki ji je tudi zadnji kongres slovenskih sindikatov začrtal vsebino in konkretne naloge, mora seveda izvirati iz osnovne sindikalne organizacije oziroma iz temeljne organizacije združenega dela. Povezovanja in sporazumevanj delegatskih razmerij, s katerimi edino lahko uresničujemo samoupravno zasnovo kulture, ni mogoče utrjevati, ne da bi hkrati tam, kjer delavci delajo ali prebivajo, bogatili kulturno življenje delavcev in razvijali delavsko kulturno zavest. Priročnik za organizatorje kulturnega življenja naj torej opozori, v katerih smereh naj poteka široka kulturna spodbuda in konkretno delo sindikalnega članstva, koliko je knjižica v tem pogledu uspešen priročnik, bodo seveda čez čas lahko najpravičneje presodili organizatorji kulturnega življenja sami. Ob njenem izidu pa vendarle lahko napišemo, da daje knjižica dovolj konkretnih napotkov zadelo v delovni organizaciji, krajevni skupnosti, občini, čeprav je po nepotrebnem sramežlji’ skromna v tem, da bi opisovala nekatere imenitne primere iz prakse. Nemara je to posledica bojazni, da bi kdo to poj moval kot dajanje receptov. V prid izkušnjam iz prakse je tako v knjižici zagledal beli dan le družbeni dogovor o vsakoletni kulturni akciji za OZD v radovljiški občini. Seveda pa imajo tudi posplošitve svojo prednost, če bodo uporabniki tega priročnika imeli hkrati pred očmi nekatere značilnosti kulturnega dela. Ob vseh spodbudah in orga nizacij sk m' prjj cm ih, kijih ta priročnik ponuja obilo, namreč organizatorji kulturnega življenja nikoli ne bi smeli pozabiti na človeške razsežnosti kulturne in umetniške tvornosti, na njune vsebinske in idejne razsežnosti. To pa pomeni, da je ireba razumeti naravo kulturnega dela, ki ji še tako dobra organiziranost sama po sebi ne daje njene duhovne usmeritve. To duhovno usmeritev kulturnega življenj'a moramo znati usmerjati z vseh, še tako različnih kulturnih stopenj naših delovnih ljudi, jo razvijati in usmerjati. Nemara so prav zavoljo tega izrednega pomena vsi tisti napotki v priročniku, ki svetujejo, kako ugotavljati doseženo kulturno raven, kulturne potrebe in interese. Knjižica tudi mnogo svetuje o tem, kako konkretno vzpostavljati vsa samoupravna razmerja in povezovanja na področju kulturnega življenja. Prav ob tem kaže opozoriti, da bi se morali vsi posamezni in kolektivni organizatorji kulturnega življenja zavedati posledic, ki bi sledile, če tega ne bi uresničevali. Te posledice so znane; ohranjali bi stara razmerja, „kulturtrcgerstvo‘, tehnokratske poglede na kulturo, komercializacijo kulture, odtujenost kulturnih programov delavcem, elitizem, ne nazadnje pa tudi primitivizem. v_ Organizatorjem kulturnega življenja želimo, da bi jim ta knjižica čim bolj koristila. To pa jim prav gotovo bo, če bodo v pogovore in dogovore z delavci o kulturnem življenju vnašali tudi omenjene in druge človeške razsežnosti kulturnega življenja. S. B. ! Umrl je zid — rodil se je Konijev film i Eno pomembnih izraznih sredstev c ovekovega ustvarjalnega duha je film i v vseh svojih razsežnostih. V Izoli živi Petintridesetletni likovni pedagog °ni Štajnbaher, ki je odličen ama-erski filmski ustvarjalec, hkrati pa j^ntor mladim filmskim animatorjem z1 osnovni šoli v Izoli in mentor Ij^iteljem koprskega filmskega gleda- P°ma je s podnožja Pc Otnli,, i:i__ _____ • , / »to/vf fJCCiu^OSKl uKuCl' /atj Pred petnajstimi let ndent navduševal za fil Tst- Nekaj let je vodil fil Ojnu Ivana Cankarja in . osolci posnel svoj prvi an "Umrlje zid“. , T Ese se je začelo z aeoatiranjem o filmu, 0ni Štajnbaher, kar • , pr ve uspe ne v «• Snov za ta film nt resničen dogodek. Takrat so namreč podirali nek star zid med dvema dijaškima domovoma in v klubu smo se ovedli, da bi bilo to zanimivo posneti na filmski trak. Študentska leta so minila, pot je Konija peljala na obalo, v Izolo. Zaposlil se je kot učitelj likovnega pouka na osnovni šoli. Kaj kmalu so tu spoznali, da je prišel mednje deloven in ustvarjalen človek, ki bo šoli veliko prispeval s svojo neomajno voljo do amaterskega filmskega ustvarjanja. Na šoli je ustanovil filmski krožek Zarja. - Otroci zelo radi delajo, ustvarjajo in mi učitelji smo jim dolžni nuditi vse, da lahko izrazijo to, kar čutijo. Sam to uresničujem v našem filmskem krožku, ki je tesno povezan s pedagoškim procesom pri likovnem pouku. Med filmom in likovnim ustvarjanjem ni neke ostre meje, to je tako prepleteno, da bi bila vsaka ločitev napačna. To, kar otroci narišejo pri likovnem pouku, posnamemo v filmskem krožku na trak in tako ustvarimo film, ki da življenje in smisel nebogljeni otroški risbi. Tako je pod mentorstvom Konija Štajnbaher ja nastajal v Izoli otroški animirani film in filmski krožek Zarja je za otroške filme „Ribič“ (ki je bil prvi otroški risani film v Sloveniji), ,,1000 let ŠkofjeLoke“, ,,Zob‘‘,,,Ljubitelj ptic“, ,,Beli metulj" in druge prejel številne republiške in zvezne nagrade in mednarodna priznanja, mentor te ustvarjalnosti pa nagrado temeljne izobraževalne skupnosti in medaljo dela. - Kulturno delo in kultura nasploh sta bistveni sestavini življenja, pravi Koni Štajnbaher, v vsakem človeku bi moralo biti vsaj malo ustvarjalnega duha, ker je brez tega življenje pusto in monotono. Leta 1970 so Štajnbaherja navdušili, uspehi njegovih varovancev, zato je tudi šam začel snemati animirane filme. Odtlej je že veliko ustvaril. V težnji po družbeno angažirani izpovednosti se je odlično ujel s svojim sodelavcem Janezom Marinškom iz Kopra. Tako je nastal film „Govor-nik“, ki pripoveduje o človeku, ki požira literaturo in jo prežvečeno bruha. To je bil hkrati prvi slovenski amaterski animirani film. A vtor pravi, da je med njegovimi filmi (menda jih je doslej osem) najbolj uspel film „Študent“, ker gre v njem za nove prijeme, kot so animacija neživih figur in mešanje le-teh z neživimi predmeti Gre skratka za nove poskuse, ki temeljijo na oživljanju materiala. Za več svojih uspelih filmov je Koni Štajnbaher prejel veliko republiških in zveznih nagrad ter odličja v Trstu in Valdenu. Zadnje čase sodeluje tudi pri Viba-filmu in z Dušanom Vukotičem. Leta 1973 je bila „Mala Pulaf vsa v znamenju uspehov Konija Štajnbaherja. To pa še ni vse o delu Konija Štajnbaherja. Kljub družinskim in službenim dolžnostim ter amaterskemu filmskemu ustvarjanju se posveča še koprskemu filmskemu gledališču. Že štiri leta je njegov umetniški vodja. Kot mentor, strokovni vodja in filmski publicist veliko prispeva, da raste raven filmskega repertoarja in filmski okus obiskovalcev. In kaj pomeni njemu vse to ljubiteljsko kulturno delo? — Veliko mi pomeni. Smisel bivanja in življenja je v njem. Iz teh kratkih, a jasnih besed lahko razberemo, kako pomembno mesto imajo vse razsežnosti filma v življenju Konija Štajnbaherja, kako v hipu lahko pozabi na vsa odpovedovanja, ki so nujna posledica neutrudljivega filmskega ljubiteljskega ustvarjanja. KATJUŠA ROJAC PREDSEDSTVO SVETA ZVEZE SINDIKATOV BOSNE IN HERCEGOVINE Delavski oddih v precepu Zmogljivosti so razdrobljene, domovi pa neizkoriščeni # Najvažnejša naloga: graditi nove in bolje izkoristiti sedanje zmogljivosti, oboje pa na samoupravnih osnovah združevati in povezovati, da bi čimveč delavcev lahko pod ugodnimi pogoji preživelo dopust zunaj kraja stalnega prebivanja katerimi delavci izkoriščajo svoj letni dopust. Vzrok za takšne razmere pa je tudi v ukrepih družbenopolitičnih skupnosti, saj mora, denimo, počitniški dom plačati do petkrat večji prispevek za zemljišče — kot hotel A kategorije. Sindikat ob takih pojavih ne sme ostati nem. LE TRI SKUPNOSTI Čeprav so naloge, ki čakajo delovne kolektive v tej republiki, jasno zapisane v sklepih četrtega kongresa Zveze sindikatov BiH, pa z doseženimi rezultati predsedstvo ZS BiH ni zadovoljno. Predsednik sveta zveze sindikatov BiH Raif Dizdarevič je opozoril, da so le občinski sveti Banjaluke, bihaške regije in Sarajeva ustanovili skupnosti za letovanje in rekreacijo. Še posebej pa je premalo opazno združevanje sredstev in usmerjevanje le-teh v gradnjo rekreacijskih centrov. Čimprej bo potrebno sprejeti plane in programe razvoja materialne osnove za delavski turizem in rekreacijo. Usklajeni morajo biti z dolgoročnim razvojem turizma v Bosni in Hercegovini. To pa med drugim pomeni, kot je poudarilo predsedstvo, rekonstrukcijo in modernizacijo obstoječih objektov ter gradnjo novih letovišč B kategorije predvsem v tistih turističnih centrih v republiki, kjer so najugodnejši pogoji za letovanje in zdravstveno rekreacijo. M. K. SVET ZVEZE SINDIKATOV SRBIJE ZDRUŽENO DELO JE ZA DOBRO PLANIRANJE V procesu planiranja na vseh področjih morajo delavci vzeti vajeti v-svoje roke — Težak položaj delavcev, zaposlenih v zasebni obrti Počitniški domovi kolektivov iz Bosne in Hercegovine so zelo neracionalno izkoriščeni. Kakih 30 odstotkov postelj v obmorskih krajih ni zasedenih, drugod pa celo polovica postelj ostaja praznih. Velikemu številu delavcev in njihovim družinskim članom ne uspe izkoristiti letnega dopusta zunaj kraja prebivanja. Poleg gradnje novih počitniških domov je potrebno zmogljivosti tudi bolje izkoriščati ter jih na samoupravni osnovi združevati in povezovati. Na vse to je opozorilo prejšnji teden na svoji seji predsedstvo Sveta ZS Bosne in Hercegovine. PET TISOČ POSTELJ Podatki kažejo, da veliko število delavskih počitniških domov posluje avtarkično in to celo tam, kjer so skoncentrirani (Neum, Gradec, Podgora) in kjer že obstajajo „jedra“ skupnosti letovišč Bosne in Hercegovine. Delavske turistične zmogljivosti te republike (pet tisoč postelj) so razdrobljene na 132 počitniških domov. V vsakem domu je torej poprečno le po 40 postelj, kar pomeni, da imajo v SR Bosni in Hercegovini v počitniških domovih po enp posteljo na vsakih 132 zaposlenih! To je na vsak način premalo, mimo tega pa izkušnje kažejo, da so lahko rentabilni le tisti počitniški domovi, ki razpolagajo z več kot 300 ležišči. Dosedanja vlaganja v delavske turistične zmogljivosti so bila v preteklosti dokaj neracionalna. Tudi pri regresiranju dopusta hi bilo dovolj funkcionalnosti. To misel je na seji izrekel podpredsednik Sveta ZS BiH Meho Midžič, ki je še dodal: „da smo bili pri dosedanji graditvi zmogljivosti za letovanja delavcev zelo enostransko usmerjeni, kajti gradili smo v glavnem objekte ob Jadranu, ki pa so zaradi oddaljenosti in tudi zaradi nezadostne opremljenosti ter usposobljenosti kadra izkoriščeni le tri do štiri mesece v letu. Ob tem pa so številne možnosti za letovanje v BiH neizkoriščene zaradi pomanjkanja rekreacijskih objektov in neprimerne turistične ponudbe. REGRES NI BIL NAMENSKO UPORABLJEN Kakih 450 milijonov dinarjev, ki so jih lani namenili v tej republiki za regres, so dobili koristniki večinoma „v roke“, in to celo v začetku leta. Zato tudi povsod sredstva niso bila porabljena za dopust. Sekretar Sveta ZSJ Mustafa Pljakič je dejal, da tako dolgo ne bo uspeha na področju organiziranega dopusta, dokler se bodo nekatere družbenopolitične skupnosti zavzemale za „uprav-ljanje“ delavskih letovišč. V BiH upravičeno kritizirajo razdrobljenost teh zmogljivosti, prav tako tudi primitivizem, ki vlada v njih, in pogoje, pod Na zadnji seji sveta Zveze sindikatov Srbije šo največ pozornosti posvetili vprašanjem, S katerimi se v tej republiki srečujejo pri sprejemanju srednjeročnih planov razvoja in družbenega plana razvoja republike do 1980. leta, nadalje družbenoekonomskemu položaju zaposlenih žensk ter možnostim zaposlovanja delavcev v obrtnih dejavnostih. Za uvod v sejo je podpredsednik sveta ZS Srbije Vlado Kovačevič dejal, da je bil sindikat zelo aktiven pri določanju razvojne politike v republiki. Pri tem je opozoril na težave, s katerimi se srečujejo. Priprave za zdelavo srednjeročnih planov so tekle v razmerah, za katere je značilno, da še nimamo zgrajenega gospodarskega sistema in da še ne moremo govoriti o popolni samoupravni organiziranosti združenega dela. Kljub vsemu pa veliko število temelj nih organizacij združenega dela prizadevno išče najboljše rešitve za svoj razvoj. Ker je večina že tudi pripravila programe in plane razvoja, tudi lahko oblikujmo družbene dogovore o razvoju posameznih dejavnosti. V večini občin pa bo potrebno še veliko dela pri usklajevanju planov samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti. Le-te se ne morejo razvijati po svoje, ampak v odvisnosti od možnosti in potreb združenega dela. To pomeni, da mora združeno delo zagotoviti in povečati svoj vpliv na sprejemanje odločitev. NI SAMO „ ŽENSKIH" PROBLEMOV Kljub prizadevanjem, da bi izboljšali položaj zaposlenih žensk, veliko problemov ostaja nerešenih. Doseženi pa so pomembni rezultati pri družbenopolitičnem delu žensk in izobraževanju. V delegacijah temeljnih organizacij je bilo v 1974. letu 31 odstotkov žensk, v skupščinah združenega dela 15,4 odstotka, v krajevnih skupnostih pa je bilo 10,8 odstotka žensk. Takšna udeležba žensk in njihovo prizadevno delo y delegacijah tudi omogoča lažje reševanje problemov, s katerimi se srečujejo. Prav pri reševanju teh problemov, ki jih marsikdaj krivično imenujemo „ženske“, pa mora sindikat dati vso podporo rešitvam, ki bodo položaj ženske v združenem delu spremenile v skladu s kongresnimi in ustavnimi zahtevami. TEŽAK POLOŽAJ DELAVCEV mi ZASEBNIKIH V razpravi na seji sveta so ugotovili, da število obrtniških delavnic in število zaposlenih v obrti, predvsem pri zasebnikih, stagnira, ponekod celo pada, medtem ko so potrebe po teh storitvah vse večje. Toda pri več kot 100.000 zaposlenih v zasebni obrti jih kar polovica v Srbiji nima pravic iz delovnega razmerja, če seveda ne upoštevamo osebnega dohodka. Ti delavci najpogosteje niso niti zdravstveno niti pokojninsko zavarovani, delajo več kot osem ur dnevno, nimajo pravice do dopusta niti možnosti, da bi rešili svoje stanovanjske težave. Čeprav obstajajo kolektivne pogodbe, ki vsa ta vprašanja urejajo tako, kot velja za delavce v združenem delu, se jih zasebni delodajalci v glavnem ne držijo, zato morajo občinski sindikalni sveti v sodelovanju z drugimi dejavniki vztrajati pri spoštovanju kolektivnih pogodb, prav tako pa bodo morali tudi več storiti pri sindikalni organiziranosti delavcev pri zasebnikih. B. V. Velike obveznosti Prepočasno uresničevanje sklepov in stališč prve panožne konference kovinarjev — Samoupravni sporazum o življenjskih in delovnih razmerah gozdnih delavcev vzbudil veliko pozornost Prejšnji teden je na svoji seji Zvezni višanju cen, namesto da bi v neposred' odbor sindikata delavcev industrije in nem sodelovanju s svojimi partnet]1 rudarstva sprejel program dela za le- iskali najboljše rešitve. Iskati jih je po' tos. V osnovi programa vključuje na- trebno v reprodukcijskih celotah, ^ loge skupne politike zveze sindikatov pa se tudi morajo povezovati med se-in tudi specifične probleme industrije boj zaradi uresničevanja interesov ce-in rudarstva. lotnega združenega dela. Tudi v prihodnje bodo v središču pozornosti naloge pri krepitvi samoupravljanja in povezovanja v združenem delu, sporazumevanja o pridobivanju dohodka, povečevanja produktivnosti, boja za stabilizacijo ter uresničevanja resolucije o skupni politiki ekonomskega in socialnega razvoja Jugoslavije v 1976. letu. Izboljšanje ekonomskega položaja panog in grupacij ter materialnega položaja delavcev sodi med osnovne naloge, s katerimi se bodo ukvarjali pa^ nožni in medpanožni odbori Potrebno bo kritično analizirati dosedanjo organiziranost sindikata; mimo tega pa ima v letošnjem programu pomembno mesto utrjevanje in izvajanje politike srednjeročnega razvoja države in uveljavljanje delitve po delu. Med pomembnimi družbenimi nalogami kovinarjev so bila tudi prizadevanja za stabilizacijo, vendar pa je kovinsko predelovalna industrija morala zaradi splošnih ekonomskih gibanj zavreti svoj razvoj, čeprav je to v na- i sprotju z družbenim planom razvoja. ! V investicijski politiki še vedno niso odstranjeni strukturni problemi kovinsko predelovalne industrije. Prav tako zaostaja razvoj zmogljivosti spremljajoča industrija. Ugotavljajo tudi, da so razvojne potrebe večje od razpoložljivih materialnih možnosti ter da niso usklajeni programi razvoja. Takšne razmere so prav tako v nasprotju s sklepi konference, zato si bo moral sindikat še bolj prizadevati, da se bodo spremenile. I INTERES ZA SAMOUPRAVNI SK^SŠAS' sroRAZ™ I Dveletna prizadevanj, pri tnesjide- £ ! vanJu skleP°" lrl na oP’ sP.reietih na ^ oddeljen. Zato je med preen-; prvi panožni konferenci kovinarjev Ju- stveniJ nai0Jgami tud^spre em^ed- j ". e f P0I?k njeročnih načrtov razvoja v temeljnih ^ nejša tema na zasedanju tega odbora, (jrg^iz^ja^ združenega dela ter I , ° . v os Je značilno stalno pri- usklajevanje programov predvsem med i f f spreminjanje družbeno- kovinskopredelovalno industrijo, stro- 1 ekonomskih odnosov po načelih usta- jegradnjo, ladjedelništvom m elektio i ve ter stabilizacijskih prizadevanj. industrijo [ Čeprav so bila pri konstituiranju te- a, ■ ,, j meljnih organizacij združenega dela I31!1. zvezne8a odbora so se sezn [dosledno uveljavljena načela nove ^ i- u<^ z uresničevanjem nalog, opre-[ ustave, so na seji odbora poudarili, da e-*jm, j3, P1^ Prožni konferenc j je vsebinsko spreminjanje družbeno- ^ ni , ? a,y!;ev Jugoslavije. Ugoto-1 ekonomskih odnosov še vedno, prven- v 1 so, a Je d osnutek samoupravne j stvena naloga sindikata. V temeljnih 8a sPorazuma o življ'enjskih in delov j organizacijah je potrebno izoblikovati ^ razmerah gozdnih delavcev v jav | takšne odnose, da se bo dohodek obli- K3™ ln da Je zaradi tega v mnogih j koval na osnovi dejanskega prispevka , , J ■„ °rganizacijah zdmženeg j vsake temeljne organizacije in ne na ?n 0 °, Pozl^jvnih spremeni [ osnovi tržnih cen. Prav tako še niso pn re evanJu tel1 problemov. [ bili doseženi vidnejši uspehi pri samo- ! organiziranju in povezovanju temelj- To obvezuje vse osnovne organiza-I nih organizacij združenega dela kovin- cije sindikata, da prevzamejo svoj del j ske panoge z drugimi sorodnimi pano- obveznosti pri uresničevanju tega sp°-! gami. Podobno velja tudi za uresniče- razuma. Osnovne organizacije morajo I vanje tistega sklepa, ki 'zahteva trajno trajati, da bodo temeljne organiza-: povezovanje in združevanje dela in do- “J6 združenega dela v samouprav^ ! hodka kovinske industrije z delavci v sporazume ne le vnesle določbe teg3 i spremljajočih dejavnostih oziroma s sporazuma, ampak se tudi zavzemal1-: : proizvajalci jekla in kupci izdelkov. da bt ga v celoti uresničili To pa me drugim pomeni tudi več namensK111 Praksa kaže, so dejali na seji, da ko- sredstev za dvig življenjske ravni inz3 I vinaiji za mnoge svoje probleme kri- izboljšanje zdravstvenih razmer dela''" I vijo druge. Pogosto iščejo rešitev v po- cev. Z. B- BACILI MANJVREDNOSTI PIŠE: AZRA KRISTANČIČ Občutek manjvrednosti! Da, kaj je to? Vprašanje, ki nekatere izmed nas zabava, nekatere pa bega! Toda ... Vsakdanje življenje in delo nam prinašata vprašanja. Vprašanja, ki zahtevajo odgovore. Služba. „Lepo te prosim, nikar mi ne govori o tem! Najraje bi šel v pokoj. Ne razumeš? Utrujen in naveličan sem že! Nič yeč mi ne gre od rok tako, kot bi moralo!" To so besede, ki so nam kar precej znane v tej vsakodnevni delovni naglici, katere udeleženci in priče smo skoraj vsi. Vsi pogosto doživljamo večje ali manjše neuspehe. Naši dosežki so v zaostanku za našimi težnjami, kot temu ponavadi pravimo. Tisto, kar storimo, je pod ravnijo našega ocenjevanja samega sebe in največkrat ni v skladu s predstavo, ki jo imamo o sebi. Ob takšnih občutkih podvojimo svoje moči in napore, spremenimo cilj, kar nam omogoča, da se nehamo „gristi“ v sebi. To je normalno! Toda pogosto se dogaja, da se nam ti vsakodnevni delovni neuspehi kopičijo in sčasoma prerastejo v bolj kompleksno čustvo neuspešnosti in manjvrednosti. Posledice se kažejo tudi v manjši storilnosti na delovnem mestu. To spoznanje pomaga nam samim, da realno presodimo svoje delo, posebej pa delo sodelavca, preden izrečemo trditev, da je nedelaven, len. Kajti če bomo ob pravem trenutku znali izreči pohvalo že za manjši delovni uspeh našega sodelavca, mu bomo pomagali k ugodnejšemu ocenjevanju samega sebe in k zmanjševanju občutka manjvrednosti. SOBOTA JE DELOVNI DAN Riše: Mija Lipužič VPRAŠANJE: Po zakonu in po odločbi delovne organizacije imam 28 delovnih dni dopusta, od katerega se mi odštejejo proste sobote. Tako imam brez sobot 24 dni dopusta. Dopust lahko izkoristim v dveh delih. Kakorkoli ga planiram, se mi vsaj del dopusta izteče na petek. Ker v sobotah ne delamo, pridem na delo v ponedeljek. Tako nastopi problem zadnje, to je pete sobote, ki mi po razlagi nadrejenih ne gre več. Ali mi lahko odtrgajo en dan dopusta zaradi te sobote, tako da bi imela le 23 delovnih dni dopusta in pet sobot oziroma ali mi, če v petek pred takšno soboto ne nastopim dela, lahko odtrgajo enodnevni osebni dohodek? M. M., Ljubljana ODGOVOR: Vsi delovni dnevi, razen nedelj in morebitnih praznikov, se vštevajo v dopust; to sledi iz zakona. Čl. 23 zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu določa naslednje: „Če je v skladu z zakonom vpeljan delovni teden z manj kot šestimi delovnimi dnevi, se štejejo dnevi, za kolikor je skrajšan delovni teden, glede uveljavljanja pravic delavcev iz dela v temeljni organizaciji (letni dopust in podobno) kot delovni dnevi." Torej ne bi mogli govoriti o tem, da imate 24 delovnih dni in štiri sobote ali 23 delovnih dni dopusta in pet sobot, temveč 28 delovnih dni dopusta. Izkoristiti ga morate največ v dveh delih. Pri tem mora en del dopusta trajati brez presledka najmanj 12 delovnih dni, med te dneve pa sproti štejete vse so- Y kupon S PRAVNIK SVETUJE bote..Nihče vas ne more prisiliti, da se pred iztekom dopusta vrnete v petek na delo le zaradi naslednje sobote. Tudi ni osnove, da bi vam zaradi tega odtegnili enodnevni zaslužek. Res pa je, da vam osebni dohodek za tisto soboto, ki so jo drugi „oddelali“ v prejšnjih petih dneh in prejeli zanjo osebni dohodek, ne bo pripadab" Odtegniti vam torej ničesar ne morejo, vendar plačila za ta dan ne boste prejeli, ker ga niste ,,oddelali“, za čas dopusta pa prejemate nadomestilo. Za zadnjo soboto, ko nimate več dopusta, nimate pravice do nadomestila. Ker pa tudi niste delali oziroma sobote ,,oddelali v prejšnjih dneh, pa tudi ne pravice do osebnega dohodka za ta dan. ^KOLONIZACIJA v AFRIKI Eksploziven Džibuti J^aroda Afar in Isas nočeta le formalne neodvisnosti, ker bi večina prebivalstva še naprej ostala siromašna bogodki v Angoli so zasenčili dogajanja v drugih kolonialističnih oporiščih na afriškem kontinentu. V zadnjem času pa ITlnogi ocenjujejo, da bi lahko zadnja francoska kolonija v Afriki — teritorij Afar in Isas, ki j® znana predvsem po mestu džibuti, lahko postala novo vrelišče. Ta, po površini (23.000 kvadratnih kilometrov) in številu Prebivalcev (nekaj več kot 200.000) zelo majhna kolonija, *rna zaradi geografske lege velik strateški pomen. V sedanjem Č3SU, ko lahko opažamo čedalje Večje zanimanje velikih sil za vPliv i in moč v Indijskem 0ceanu, seveda ne more biti nihče ravnodušen nad tem, kdo 0 kontroliral pomembno pristanišče v Džibutiju, ki je ob iz-k°du iz Rdečega morja. Za pre-ivalce te kolonije je seveda naj-Važnejše, da se končno otresejo tuje nadvlade, ki jo je Francija Vzpostavila že v marcu 1862. leta. To že znanem receptu kolonialistov: „deli in vladaj" so francoski kolonialisti želeli od Vsega začetka napraviti razdor med dvema narodoma, ki živita ^ tej koloniji. Poleg tega je rancija izredno ostro zatirala vsakršno gibanje za osvobodi-,e'/^Ucli danes je v tej koloniji •^00 francoskih vojakov, ki so °premljeni z najsodobnejšim orožjem. MOČAN ODPOR IN OGORČENJE Kljub temu pa se je v koloniji razvil močan odpor. Pripadniki Tronte za osvoboditev somalijske obale (FLCS), ki jo podpira Somalija, so sporočili, da bodo Pričeli z oboroženim odporom Za osvoboditev svoje dežele. Generalni sekretar fronte Aden ^obleh Aval je dejal: ,.Nimamo ^mge izbire, kot da prelivamo kri- Pripravljeni smo žrtvovati st° domačinov za enega Francoza." Kot legalna opozicija je bila ^o nedavnega dovoljena Narod- na afriška liga za neodvisnost (LPAI), ki ji je uspelo pridobiti naklonjenost večine pripadnikov narodov Afar in Isas. S tem so bili na neuspeh obsojeni poskusi sejanja razdora med narodoma, kajti večina prebivalstva se je dejansko opredelila za konec kolonialne oblasti in za samoodločbo. Zaradi tega je sedanja vladajoča, profrancosko usmeijena Nacionalna unija za neodvisnost (DNI) spremenila dosedanji besednjak. Od lanskega oktobra naprej je premier Ali Aref Bur-han začel govoriti o proglasitvi neodvisnosti, seveda na afriški način. Po njegovem pa dežela mora obdržati tesne gospodarske in druge stike z metropolo in tudi ohranitev francoske vojaške baze, brez katere si ni mogoče zamisliti neodvisnosti in ..političnega ravnovesja". V Parizu so spoznali, da je proglasitev formalne neodvisnosti in pomoč manjšinski, francosko usmerjeni ekipi najboljša rešitev". Ob koncu minulega leta je Pariz tudi izrazil pripravljenost čimprej skleniti sporazum o ukinitvi kolonialne oblasti. Take prozorne račune pa so z ogorčenjem sprejeli prebivalci, ki ne želijo formalne, ampak resnično neodvisnost. Mnogi opozarjajo, da Arefova vlada nima podpore. To se je pokazalo tudi na dveh zborovanjih, ki sta bili organizirani na isti dan: na zborovanju, ki ga je sklicala vlada, je sodelovalo le 3000 ljudi, na opozicijskem pa več kot 60.000 udeležencev. Pravijo, da Aref hoče obdržati takšen položaj Džibutija, kot ga ima Hong Hong, torej cesarstvo za trgovce in špekulante. „Takšna neodvisnost nam ni potrebna," pravijo aktivisti LPAI, ker se v resnici nič ne bi spremenilo. Neodvisnost po Arefovem receptu bi bila v prid le maloštevilni buržoaziji, toda večina prebivalstva bi ostala še naprej siromašna. Čeprav je poprečni narodni dohodek na prebivalca dosegel 700 dolarjev, se še vedno dogaja, da nekateri umirajo zaradi lakote. Socialne razlike so večje kot v mnogih afriških državah. Zato so se celo nekateri člani parlamenta pridružili opoziciji. Francosko usmeijena ekipa je spoznala, da izgublja tla pod nogami. Zato se je odločila za odkrit obračun z opozicijo, LPAI je od začetka leta zunaj zakona, češ daje kriva za uboj policaja v ..afriški četrti". Mnogo znakov kaže, da so ta ukrep odobrili v Parizu, ki želi takšno dekolonizacijo, ki ne bo ničesar spremenila. Razmere so se v Afriki zelo spremenile. Tisti, ki pravijo, da Džibuti spominja na neke vrste ..Molotov koktajl", ki je pripravljen za eksplozijo, imajo gotovo prav. B. RAKIDŽIČ kdo je kdo SANTIAGO CARILLO generalni sekretar KP Španije ,.Pripravljam se na odhod v Španijo, če ne legalno, pa ilegalno," je te dni izjavil prvi človek španskih komunistov Santiago Carillo v Parizu, kjer zdaj živi po dolgih letih izgnanstva, ki jih je prebil v Sovjetski zvezi, v ZDA' in v nekaterih latinskoameriških državah. Španski diktator Franco je sicer umrl, toda v Španijo se še ni vrnila demokracija, za katero se tako zavzeto bojujejo tudi španski komunisti, čeprav je njihova partija še vedno prepovedana. Carillo pravi, da je za demokratično državo, kakršno si želi. večina Špancev, potrebna demokratična vlada, ki bo razpustila frankistične ustanove in uveljavila neomejene demokratične svoboščine. „Ni nujno, da bi bila takšna vlada levičarska, mora pa biti nacionalno trdna, da bodo v njej najširše družbene sile. Zato je trčba izoblikovati enotnost vseh demokratičnih sil ne glede na njihovo ideološko pripadnost." Tako o bližnji španski prihodnosti pripoveduje ge- guje za samostojnost sleherne partije in bojuje proti dogmatičnemu centralizmu, proti vka-lupljenosti socialistične misli in prakse v modele, ki ne ustrezajo resničnim družbenim razmeram. Zato pravi, da ni nobene potrebe, da neralni sekretar KP Španije Carillo, ki je svojo h t T P T ’ ^ politično pot začel v socialistični stranki .'lan b‘ gleda 1 nazaJ,.g edatije treba naprej. Španiji politično pot začel v socialistični stranki, član komunistične partije pa je postal leta 1936, ko je bil član hunte za obrambo Madrida in pogumen borec v državljanski vojni. Santiago Carillo je ena tistih osebnosti, ki se v mednarodnem delavskem gibanju pote- je potreben socializem današnjega časa, pravi Carillo, možnosti zanj pa vidi v boju za demokratični pluralizem, v katerem bi imela svoje mesto tudi KP Španije in bi se borila za zaupanje ljudstva ter za socialistično preobrazbo družbe- V. BARABAŠ SINDIKALNA ORGANIZIRANOST NA JAPONSKEM ____________________ Malo novih članov Lanska rast organiziranih članov in obratnih sindikatov najnižja v zadnjih dvajsetih letih Število sindikalno organiziranih delavcev v Japonski se je lani le neznatno povečalo. Po podatkih ministrstva za delo je bilo ob koncu minulega leta na Japonskem 12,6 milijona članov sindikata, kar je za 1 % več kot leto poprej. V letu 1974 je ta porast znašal še 3 % v primerjavi z letom poprej. Število obratnih sindikatov, ki so na Japonskem pretežna oblika sindikalne organiziranosti, se je prav tako povečalo le za 1 %, na skupno 69.333. Trenutno je v Japonski sindikalno organiziranih le kakih 34,7 % delavcev. Na obratni osnovi organizirani delavci so praviloma povezani v nacionalnih zvezah sindikatov. Naj večja zveza je Sohyo in je pod vplivom istoimenske japonske socialistične stranke. Ob koncu lanskega junija je imela Sohyo vpisanih 4,57 milijona ali 116.000 članov več kot leto poprej. Zvezi Sohyo pripada 6245 sindikalnih organizacij, med katerimi so najmočnejše organizacije v državnem sektorju. Največji porast članstva med temi sindikalnimi organizacijami je bil v zvezi železarskih in jeklarskih sindikatov Tekko-roren, in to za 47.000 oseb, v sindikate nacionalnih občinskih in komunalnih delavcev Jichiro se je na novo vpisalo 45.000 oseb in v sindikat učiteljev Japonske Nikkyoso 15.000 oseb. Druga največja zveza, federacija delavcev Japonske (Domei) je štela 2,27 milijona članov, ali 46.000 manj kot pred letom. Število članov je najobčutneje nazadovalo v zvezi sindikatov tekstilnih delavcev (Zensen), in to za 57.000 oseb. Tudi Nacionalna zveza splošnih delavskih sindikatov (Ippan-domei) je izgubila 15.000 članov. Druge delavske organizacije, vključene v Domei, ki je pod vplivom socialnodemokratske stranke, pa so, nasprotno, okrepile svoje članstvo. Naslednji dve večji zvezi, federacija neodvisnih sindikatov (Churitsu Roren) in nacionalna zveza organizacij industrijskih delavcev (Shinsambetsu) z 1,37 milijona oziroma 70.000 člani pa sta lani zaznamovali le neznatno zmanjšanje števila članstva. ,N. Ž. TA TEDEN V ŽARIŠČU ZAHODNA EVROPA - Predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič je obiskal Francijo, Belgijo in Luksemburg. S svojimi gostitelji, predsedniki vlad (Jacquesom Chiracom v Franciji, Leom Tindemansom v Belgiji in Gastonom Thomom v Luksemburgu) se je pogovarjal o nekaterih najbolj aktualnih vprašanjih iz mednarodnega življenja ter o dvostranskih odnosih. V pogovorih so sodelovali tudi člani jugoslovanske vladne delegacije, med njimi predsednik izvršnega sveta Vojvodine Nikola Kmežič, član ZIS Janko Smole in namestnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve Lazar Mojsov. Predsednik ZIS je v Parizu obiskal tudi sedež organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD, v Bruslju pa sedež evropske gospodarske skupnosti. V vseh teh pogovorih je bila pomembna tema tudi jugoslovansko gospodarsko sodelovanje z zahodnoevropskimi državami, članicami EGS in OECD. V trgovinski menjavi s temi državami (mednje pa sodijo tudi vse tiste tri, ki jih je obiskal Bijedič), ima Jugoslavija precejšen primanjkljaj; zato so razpravljali o možnostih za uravnovešenje menjave, predvsem o povečanju jugoslovanskega izvoza. ANGOLA - Uspehi pripadnikov oboroženih sil ljudske republike Angole na bojiščih po državi so prinesli tudi diplomatske uspehe. Medtem ko so borci Agostinha Neta dosegli več pomembnih zmag na jugu države in zasedli tudi zadnje strateško pomembno mesto na severu San Salvador, so LR Angolo sprejeli v Organizacijo afriške enotnosti. Netovo vlado v Luandi so nato priznale še številne afriške države, ki so prej omahovale v svojih stališčih in se bolj nagibale k nekakšnemu sporazumu med zakonito vlado, ki io je sestavilo Netovo gibanje MPLA, in z odpadniškima gibanjima UNITA in FNLA, ki sta v glavnem izgubili že vso svojo vojaško moč. LR Angolo so ta teden začele priznavati tudi zahodnoevropske države. Kljub očitnim vojaškim in diplomatskim uspehom pa bo boj za resnično neodvisnost in samostojnost Angole še dolg in težak, saj ima mlada in bogata afriška država še vedno veliko nasprotnikov v zahodnih imperialističnih krogih, ki bi za vsako ceno hoteli obdržati svoje dobičkonosne položaje. LIBANON — Državni poglavar Frangier je objavil ,.program nacionalne akcije", ki naj bi pomenil začetek konca vseh razprtij v državi, ki so povzročile desetmesečno hudo krizo in številne krvave spopade, v katerih je izgubilo življenje več kot 12 tisoč ljudi. Dokument, ki so ga sprejeli na izredni seji vlade, je -kot pravijo - temelj graditve novega Libanona, v katerem bodo vsem prebivalcem zagotovljene boljše življenjske razmere, zasnovane na širših in bolj pravičnih izhodiščih. Program vsebuje nujne politične spremembe, ki naj bi muslimanski skupnosti zagotovile enakopravno sodelovanje pri vodenju države; vsebuje pa tudi več socialnih in gospodarskih reform, ki jih že dolgo zahtevajo libanonski levičarji. Libanon v tem dokumentu potrjuje tudi svojo podporo palestinski revoluciji. VLADO BARABAS STROKOVNJAK opozarja na pravice in dolžnosti VZGAJAJMO ZA VARNO DELO! P,se: Leopold Pogačnik Učinkovitost, na področju varstva pri delu se odraža v odpravlja-nju virov in vzrokov nesreč, poškodb, obolenj, odsotnosti z dela in invalidnosti. Varnostna vzgoja, ki nedvomno prispeva k učinkovitosti na ti Pndročjih, v delovnih organizacijah poteka v tečajih in seminarji ® to tako za posameznike kot za delovne skupine ali enoi emelji za varnostno vzgojo so zakon o varstvu pri delu, sporazui 0 pravicah, dolžnostih in odgovornostih delavcev na področju vt stva pri delu, končno pa še številni varnostno-tehnični pravilnil Uotovo je, da je varnostna vzgoja potrebna in nujna. Seveda ] 1® vprašanje, kaj je pri tem treba izboljšati, ali spremeniti, da Povečali učinkovitost varstva pri delu. Da bi to dosegli, je trel varnostne tečaje in seminarje povezovati s poprejšnjimi raziskava: e ovanj ljudi pri delu, pri poslovanju, pri delovnih, strokovnih Poslovnih posvetih ter še posebej pri vsakodnevnih rednih posl zo, torej pri izdajanju delovnih nalogov, sestavi proizvodnih pi Bramov, potrjevanju opravljenih storitev, kontroli kvalitete, vzdri valnih delih, sestavi poročil o opravljenih delih, nameščanju naprav in priprav, poiskusnih obratovanjih, spremembah in izdajah orodij, materiala, blaga, nameščanju strojnih orodij, prenašanju zahtev iz načrtov v zahteve pri pripravah dela, ob analizah in še pri številnih drugih dnevnih opravilih. Pri takšnih opravilih šele opravimo resničen preizkus vključevanja znanja o varstvu pri delu v delovna in vodstvena Opravila. Pri tem opazimo, da posamezniki pri preizkusih obvladajo obilo varnostnih zahtev, vendar velik del tega znanja ne uporabljajo ali pa ga uporabljajo le delno, skratka s premalo vneme in zanesljivosti. Ločiti moramo obseg in kvaliteto pridobljenega znanja ter uveljavljanje tega znanja v omenjeni neposredni praksi. To pa pomeni, da je pred seminarji in tečaji o varstvu pri delu potrebno raziskati prakso delovanja pri delu, pri vodstvenih opravilih ter pri vseh sestavinah poslovanja. Šele na osnovi take raziskave lahko sestavimo varstveno-vzgojne in utrjevalne programe, ki bodo temeljito odpravljali vire in vzroke nesreč v redni delovni in poslovni praksi. sprašujete Odgovarjamo Zanima me, ali se izplačilo nadur in izplačilo dnevnic izključuje? Prav tako bi rada vedela, katera doba se šteje za delovno dobo, ki jo vrednotijo udeleženci samoupravnih sporazumov po 11. točki sindikalne liste. V.. N. - Ravne na Koroškem Na vaše vprašanje je Odbor sindikatov Slovenije za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov posredoval naslednje pojasnilo: Izplačilo dnevnic in izplačilo nadur se ne izključuje, vendar morajo udeleženci samoupravnih sporazumov v osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodka in skupno porabo v svojih splošnih aktih točno navesti, kdaj se priznajo delavcem hkrati nadure in dnevnice in kaj šteje za efektivno delo v času nad rednim delovnim časom. Kot delovna doba poli. točki sindikalne liste pa se upošteva tista delovna doba, ki je evidentirana v delovni knjižici in se priznava v pokojninsko dobo, ki jo določa temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju. 21. februar 1976 DE šport, oddih in rekreacija Iclesnok uit urna skupnost Žalec ter komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu v Žalcu sta pripravila občinsko sindikalno prvenstvo v odbojki. Skupno je nastopilo 24 ekip, ki so se nrvmprilp ntli r\rm’ \r fot«-_______________j • • _ - , _ J I-- J ~ julv — I XVI at pomerile najprej v predtekmovanju v telovadnici osnovne šole Vere Slai ’ " ............ v j ■ r-----vauuvi«; aoie vere Šlander na Polzeli, v finalnem delu pa v Preboldu. Največ uspeha sta imeli ekipi Ferralita iz Žalca, ki sta osvojili prvi mesti pri starejših in mlajših članih. Vrstni red: člani: 1. Ferralit Žalec, 2. Tekstilna tovarna Prebold, 3. Juteks Žalec; ml. člani: 1. Ferralit, 2. SIP Šempeter, 3. Tovarna nogavic Polzela. Tekst in foto: T. TAVČAR r RAZOČARANI MARATONCI Minulo nedeljo naj bi bil na prelepih smučarskih terenih Črnega vrha že III. tradicionalni trnovski smučarski maraton. Za množično tekmovanje se je prijavilo več kot 1300 ljudi, pri čemer pa niso bili všteti predstavniki JLA, SLO, milice in drugi. Obetala se je torej res veličastna prireditev, kakršne doslej v Sloveniji še nismo videli Žal pa z velikim smučarskim spektaklom, ki smo ga tako željno pričakovali, ni bilo nič. Organizatorjem je znova ponagajalo vreme. Za razliko od prejšnjih let tokrat ni bilo premalo snega, . temveč preveč! Nova snežna odeja je bila na dan, ko naj bi bila velika prireditev, debela meter, snežilo pa je še vedno kot za stavo. Vse je kazalo, da se želi letošnji februar krepko oddolžiti za minule zelene zime. Kljub snežnemu metežu in nespluženi cesti smo se v nedeljo zjutraj podali na pot. Kazalo je, da vse poti vodijo na Črni vrh. Avtomobili vseh slovenskih in tudi drugih registrskih tablic so si z lahkimi tekaškimi dilcami na strehi utirali pot proti Ljubljani, Vrhniki, Logatcu, Godoviču in končni postaji Črnemu vrhu. Kljub slabemu vremenu organizatorji prireditve niso odpovedali. Ko smo prišli na Črni vrh, smo ugotovili, da je bil ves trud zaman. Organizatorji iz' razumljivih razlogov niso bili kos visokemu snegu, čeprav so se na prireditev dobro pripravili. Na voljo so imeli celo dva teptalna stroja. Toda ob tolikšnih količinah novega snega ne pomaga ne volja ne teptalni stroji. Zato bi bilo potrebno prireditev seveda pravočasno odpovedati! Na to pa so organizatorji pozabili Pozabili so, da. je treba pri organizaciji velikih športnih prireditev misliti na vse, tudi na morebitno odpoved, saj ni vseeno, ali gre množica navdušenih športnikov na dolgo in obenem še nevarno pot zastonj. Mnogi od teh bodo drugič ob podobnem vremenu raje ostali doma! Z maratonom torej ni bilo nič. Razočarani smo se znova podali na neprijetno pot. Razočarano se je vrnilo v Kranjsko goro tudi 100 študentov visoke šole za telesno kulturo iz Ljubljane, ki so žrtvovali dan šole na snegu, da bi se lahko udeležili trnovskega smučarskega maratona.. . a. Ul. stran Kljub znanemu olimpijskemu načelu „važno je sodelovati11 se jugoslovanski športniki niso udeležili XII. zimskih olimpijskih iger le zaradi sodelovanja. Želeli smo si namreč, da bi se v panogah, v katerih so zastopali naše barve, uvrstili kar najbolje, čim bliže vrhu. Zato smo se tudi odločili le za sodelovanje v tistih disciplinah, v katerih po našem mnenju nekaj veljamo, kjer imamo možnost za kolikor toliko solidno uvrstitev. Nedvomno solidno za naše razmere, za naše delo, za našo politiko na področju . športa. Sedaj je največji športni dogodek letošnje zime za nami in mnogi razmišljamo, kaj so igre v Innsbrucku pokazale, kako se je obrestovalo delo naših in delo tujih športnikov, kaj bo nam in kaj bo drugim prinesla prihodnost. Smo lahko zadovoljni z rezultati naše reprezentance? Sodbe so dokaj različne, vendar bo najbliže resnici verjetno ta, da so naši športniki v Innsbrucku dosegli približno to, kar je bilo moč od njih pričakovati. .Kdor je pričakoval večje bil seveda tiste vrste optimist, ki ni seznanjen z delom na področju vrhunskega športa in tudi telesne vzgoje pri nas in onstran naših meja. Ob slabi setvi pač ne moremo pričakovati kdove kolikšne žetve, saj vrhunski rezultati že zdavnaj niso več naključje. Uspešni so tisti, ki znajo, ne tisti, ki se jim nasmehne „športna sreča11. Skratka, naša letošnja bera je realna, brez posebnih presenečenj. In kaj nam bo prinesla prihodnost? Odvisno pač od tega, kako bomo v prihodnje delali. Če bomo delali tako, kot doslej, si seveda tudi v prihodnje ne moremo obetati.kaj več, kvečjemu manj! In če se bomo tudi v prihodnje izgovarjali le na objektivne probleme, obenem pa tako kot doslej, zanemarjali subjektivne slabosti, potlej bo bera na prihodnjih igrah prej slabša kot boljša. Res je - majhni smo. Toda bolj po vloženem delu, kot po čem drugem! To je znova dokazala letošnja olimpiada, kjer so zmagovali tisti, ki znajo in hočejo dobro delati, in ne tisti, ki so zastopali „yelike“. Imamo torej vse možnosti, da bomo v prihodnje več napravili tudi na področju športa. Se posebno, če se bomo zadovoljili s tem, da se resno oprimemo le nekaj športnih panog, kar je nedvomno veliko bolje od tega, kar počenjamo danes, ko želimo biti povsod, rezultati pa so žal takšni, kakršni so. Res smo premajhni, da bi se ukvarjali z vsemi športi. Smo pa dovolj veliki in močni, da postanemo precej boljši,, kot smo, v nekaterih disciplinah. In če bomo spoštovali dogovor o prioriteti športnih panog pri nas, če ne bodo ostale vse spremembe na področju telesne kulture le na papirju, se bo to tudi zgodilo. Vsekakor ne v kratkem času, temveč v nekaj letih. Toda bolje čez nekaj let kot nikoli. Razumljivo: če v prihodnje ne bomo spoštovali in se ne bomo držali poti, ki smo si jo začrtali na telesnokulturnem področju, potlej se bomo pač morali tudi v prihodnje zadovoljiti le s sodelovanjem na takih in podobnih prireditvah, kot je bila letošnja olimpiada v Innsbrucku. In seveda z rezultati, kakršnih smo bili navajeni doslej. TRADICIONALNE ZIMSKE ŠPORTNE IGRE OBSS KRAN^E Vsi so se odrezali! Vsa pohvala gre tudi Smučarskemu klubu Mojstrana snega pa več kot preveč Kljub izredno slabemu vremenu, dobro je bilo le to, daje sneg proti koncu zime vendarle na debelo prekril naša smučišča, so se predstavniki občinskega sindikalnega sveta Kranj odločili organizirati tradicionalne zimske športne igre ob napovedanem času. In čeprav je minulo soboto in nedeljo snežilo kot za stavo, se je v Mojstrani zbralo blizu 400 smučarjev, ki so zastopali kranjske delovne organizacije. Udeležba bi bila seveda še veliko večja, če je ne bi zagodlo vreme in bi si vsi, ki so se prijavili za tovariško srečanje na snegu, upali na nevarno in naporno pot do Mojstrane. IX. zimske športne igre, ki so jih organizirali kranjski sindikati, so bile tokrat pod pokroviteljstvom veletr govine Merkur iz Kranja. Organizatorjem pa so priskočili na pomoč požrtvovalni smučarski delavci iz Mojstrane, ki so bili kos snežnemu metežu in hitro rastoči snežni odeji. V dveh dneh se je pomerilo v smučarskih tekih in v veleslalomu kar 375 ljubiteljev belega športa. Malo ali veliko? Glede na vreme, nov sneg, cesto in podobno vsekakor — zelo veliko' ske v štirih kategorijah, moški pa' sedmih, da bi bilo zadoščeno vsef pjj in da bi si bili tekmeci kar najbol enakovredni. V smučarskih tekih p* £ so se organizatorji odločili le za d v* kategoriji, prvo za ženske in drugo za moške. ‘ Pri ženskah so se v veleslalom stii najbolje odrezale naslednje tekmo od] valke: Tatjana Remškar, letališč jen Brnik (do 25 let), Avrelija Prelovšek ran Iskra (od 25 do 35 let), Ana Leskov- Žel šek, letališče Brnik (od 35 do 45 let) V i in Meta Oblak, Osnovna šola Lucijaf nis Seljak (nad 45 let). sat , 1?^ Med moškimi pa so pobrali v vele-slalomu lovorike: Tomaž Bernik, ,svc servis Gorenje (do 25 let), Marjan te| Pesjak, Cestno podjetje (od 30 do ^ 35 let), Tomaž Jamnik, Iskra (od 35 ne do 40 let), Brane Tomažič, Iskra (od ter 40 do 45 let), Miloš Jocif, ŽTP M br( 45 do 50 let) in Ivan Stružnik, ŠC Iskra (nad 50 let). Ve V veleslalomu so se pomerile žen- Tri kilometre dolgo progo pa je bo med ženskami najhitreje pretekla pa Helena Bešter — predstavnica Iskre, 0ri medtem ko je bil v moški konku- Kc renči, ti so morali preteči pet kilo- ^ metrov, najhitrejši Jože Šolar, tudi X\ član Iskre. ^ ko XII. REDNI LETNI OBČNI ZBOR PD PTT LJUBLJANA Pestra dejavnost V celoti izpolnjen program dela ANDREJ ULAGA ^lllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll||||ll!llllll||||||||||| 7. februarja je PD PTT Ljubljana imelo svoj KIL redni letni občni zbor. Zbor je bil prava manifestacija prikaza bogatega in uspešnega dela celotnega upravnega odbora, vseh odsekov in komisij in začasnih odborov v letu 1975. Občnega zbora se je udeležilo več kot 230 članov PD PTT Ljubljane in planinskih skupin iz Kranja, Novega mesta, Nove Gorice in iz Kopra. Prisostvovalo je tudi več kot 30 povabljenih gostov, predstavnikov različnih planinskih organizacij in društev, družbenopolitičnih organizacij in ptt podjetij. Največji problem minulega poslovnega leta in letošnja največja naloga je dograditev in dokončna usposobitev Poštarske koče na Vršiču, ki bo obnovljena in povečana nudila še prijaznejši dom številnim ljubiteljem planin. Društvo je v celoti izpolnilo svoj letni program dela in je za zasluge v 20-letnem obdobju na področju pla' ninstva in vzgoje mladine prejelo visoko priznanje občine Ljubljana-Center. To .pa pomeni, da širša družbena skupnost spremlja in ceni p}3' ninsko delo, nas pa hkrati obvezuje, da bomo s svojim programom društvenega dela uresničevali širše interese, ki jih družba nalaga planinskim organizacijam. Predsednik društva Jože Dobnik je v svojem poročilu orisal vso dejav; nost društva, vseh odsekov, komisij in začasnih odborov in delo planinskih skupin v letu 1975. Naj povemo, da je društvo s svojimi skupinami organiziralo 74 izletov z 2919 udeleženci, pripravilo 21 potopisnih predavanj in da je imelo več srečanj s PD PTT Sljeme Zagreb in tudi drugimi jugoslovanskimi planinskimi društvi. JOŽE PRAPROTNIK ve< kje ba] ni? bo bil pr va v k3' vo Žoi me voj sti, že boi imj p0] vaj boj žal ko, tč azi Ptc sta ski lizj Jus Kp Ijei km cia ttOl Jttj m( nh osv DRAVOGRAD Igre gradbincev Na sestanku športnih referentov TOZD združenega gradbenega podjetja KOROŠKI ZIDARJI Dravograd so se domenili, da bodo organizirali zimske športne igre gradbincev njihovega podjetja v organizaciji skupnih služb, medtem ko bo priprave za zimske igre prevzel smučarski klub Fužinar iz Raven. Tekmovali bodo v dveh disciplinah; v veleslalomu in v tekih. Medtem ko tekmovalke ne bodo ločene po starostnih kategorijah, bodo moški tekmovalci ločeni v dve tekmovalni skupini, in sicer v skupino do 33 let in skupino nad 33 let. Poleg tega so se na seji dogovorili, da bodo organizirali še tekmovanja v naslednjih disciplinah: streljanju, kegljanju, šahu, odbojki, namiznem tenisu in malem nogometu. Vsa tekmovanja bodo končana predvidc .ia do konca aprila, zmagovalne ekipe pa bodo prejele prehodne pokale. I. LOGAR BOHINJSKA BISTRICA O* w ■ w v Smučišča na Kobli V Bohinjski Bistrici so 7. februarja uradno odprli smučišče in dve sedežnici pod vrh Koble. Obe žičnici sta dolgi 3.400 m, v eni uri pa lahko prepeljeta 1.550 oseb. Novo smučišče je velika pridobitev, saj je dolgo več kot 4 km, druga dobra lastnost pa je, da je do spodnje postaje možen dostop ob vsakem vremenu. Pomanjkljivost tega novega s učarskega središča je, da zaenkrat še primanjkuje parkirnih prostorov. Pri Turistprogresu Radovljica, lastniku žičnic, pa predvidevajo, da bodo izravnali hrib za komunalo11 in tako pridobili velik prostor za cestna vozila. B.B. LIVEK Lovorika Žitu! Pod pokroviteljstvom in v organizaciji OZD „Josip Kraš11, TOZD Planika iz Kobarida je bilo ob koncu minulega tedna na smučiščih Livka deveto smučarsko tekmovanje delavcev živilske industrije SRS. Kljub slabemu vremenu se je tekmovanja udeležilo kar 21 delovnih kolektivov, startalo pa je 232 tekmovalcev in tekmovafle. Rezultati - ženske: Članice nad 35 let:. 1, Benedičič (Emona) 43,69, 2. Rojina (Žito) 48,04, 3. Bratun (Kolinska) 51,73; članice do 35 let: 1. Fon (Spec. Bled), 38,00, 2. Špindler (Žito) 32,92, 3. Ivančič (Kolinska) 42,72, itd. Rezultati - moški: Člani nad 40 let: 1. Podgoršek (Žito) 43,15, 2. Predovič (Kolinska) 43,57, 3. Keršmanc (Etol) 43,69; moški od 30 do 40 let: 1. Fanedel (Agrar.) 52,29, 2. Pirc (Žito) 53,64, 3. Žerjav (Kolinska) 53,82; člani do 30 let: 1. Svet (Slovin) 50,86, 2. Kutin (Planika) 51,22, 3. Potrpin (Pivovarna Laško) 51,77 itd. Lovoriko v skupn-uvrstitvi so si priborili predstavnici Žita, na drugo mesto pa so se uvrstili tekmovalci Kolinske, na tretje pa Slovina, slede 4. Tališ, 5. KŽK, 6. Pivovarna Union itd. CELJE Pešec državni prvak Minuli teden se je v Celju končalo državno šahovsko prvenstva železničarjev, kije trajalo šest dni. Največ uspeha so imeli slovenski predstavniki. Vrstni red: 1. Franc Pešec (Slovenija) 8 točk, 2. Miroslav Sribar (Slovenija) 8 točk, 3. Zvonko Tomič (Hrvaška) 8 točk, Mijo Santič (BiH) 7 točk, 5. Slobodan Pantič (Srbija) 6,5 točke itd. Na sliki: Franc Pešec 33-letni celjski železni- čarski referent je novi državni prvak. Tekst in foto: T. TAVČAR KOPER V počastitev dneva žena ^ Pred nedavnim se je v Kopru sestala komisija za šport in rekreacijo pri kraško-obalnem svetu ZSS Koper in razpravljala o letošnjih pripravah na tradicionalne športne igre žensk v počastitev 8. marca. Kljub temu, da gredo prijave h koncu, so člani komisije ugotovil*’ da nekatere delovne organizacije še vedno niso pokazale zanimanja za to vsakoletno športno srečanje žensk' Na sq'i so se tudi dogovorili, J3 bodo skušali letošnja tekmovanja kar najbolj prilagoditi delovnim pogojem tekmovalk, ki so zelo razlio" ni. Športnice slovenske obale 56 bodo letos pomerile v petih disciplinah, sklepna prireditev s podelitvijo zasluženih priznanj pa bo 5. marca v prostorih kraško-obalnega sveta. Ker prijave še niso zaklj učene, pričakuje organizator veliko udeležbo. Mnoge delovne organizacije že po tradiciji pošiljajo namreč svoje prijave „pet minut pred dvanajsto • '3’ 11 Na "ar . 55-AVSKO gibanje in socializem (VII.) i! V času II. svetovne vojne ^ __________ in informbiroja )rnunistične stranke so se postavile na čelo odpora proti okupatorju fojj 6: Janko Prunk dve ^LAVSKO GIBANJE MED jgo *L SVETOVNO VOJNO SnPo Hitleijevem napadu na , ;J:petsko zvezo so komuni- o-nHi 6 stranke lahko začele z !V,: l°čnim protifašističnim bo-ipk ^ več evropskih okupi-v- rja1 deželah so se postavile na ,et)V ° odpora proti okupatorju. ■an . lem boju so se morale komu-Šat- ne Pa1!1!6 predvsem zana-o na lastne sile, stikov z Mo- Sla • *aaiiic »lic, 5U1AUV z, xViw-,je. je bilo manj in morale so jifn’ J^jega naroda, če so sploh ho- predvsem iz interesov S6«1 'do J/e obstati. Leta 1943 je Mo-35 n Va Zaradi potreb antifašistič-0d te koalicije razpustila komin-od [j1110- da bi s tem pokazala do-§C 'Voljo in zbudila zaupanje v Vn. svoj ih zaveznikov — ZDA, elike Britanije. Komunisti so je ,v odporu najodločnejši da D°rc'. in ugled komunističnih re, o ii.je znova zrasel. Naj tu :u- tf^nrmo le nekaj primerov, [o- k 0mu"nisti so bili najhrabrejši .. eorci ,dl Kljub ske ko; francoskega najhujšemu odpora. gestapov- ,ketnu terorju nad komunisti -' °niunistično partijo so eno-ljavnO( imenovali „partija stre-]anih“ — se je prav v tem času evflo komunistov izredno po-,. alo. Podobno je bilo v Italiji, J^.so bile komunistične gari-. finske brigade najbolje orga-'Zirane in bile udarna sila v , ?jn s fašisti. V obeh deželah je nri?Ve hč-K, iHtit ,[Xl! sOTENltA V T1B tone ČUFRR 1 bES£J)NA, MISELNA » 'frusKO 611-0 MAb ismuNE. 7 NANDE. žuitK NAČELNIK bRNOVINE GEOrt.UK Mlad OREL TEZA mealaže Sestavil •. N.R. GoSTiUi« krčmar hesto ukIni FRMfcOLlM-«0111,TO. TDSKMIMIlA SlAVklA ZiKUA MALU< STAROSUaI, "PHACA ZVODO obdano fflMO ZP£,R. INtRSj kolIFEkCljE lW6mN9A ’ vePl- 5lA60WCfl PoPELKAŽE WA fesW (&.»Ui>A' AR .ŽRFbtC. H LEL AVTOM®. kA«0SE«7b (3R.E6.oR TOZON DODATEK soli ioi KoefiLNI OTOK Vo:ni ODSEK ▼ $oss TAL LEPO OBLETEN' MOŠKI ZETU.! m sfmi KtWSA Lite. E? ARNA fAZPKMA RUtsi VALENČIČ TEKOČINA ZA NARKOZO DELEŽ JRUŽfltNIkft ZVER(l6l ZlVlTV])! \/ NPrSlM ThOV l+j • PRISTAnSo hesto 'i Dumi mv-ni VRSTA morskim *AIO/ STAROSEŠV) HLOiOT.ffi!-STAŠ SOLE VELEL vRsmaoisu reka v-92-i SOloSUltUt OSLOVSIO OEIAŠAVEE MO&IRSIA fASTulNA Denarno NAKAZI LO RBDIT) 6-T v Vlttckl SPAHI 51. WA ?«E5tKA-1XC ITAKE. ZlVIMORBS^ tarmav saj,M4E£jK| SBkMBo STO/a^i Andrej LASTNOST IZDELKA,!) NlSPAS/v m »T.FU! ZVIŠANA nota ,a" Tona Anton vazal z; 2EI-ELH0 VINO ŠK»t)IVA VADaViVA / REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE KORESPONDENT, ABITURIENTKA, NOGA, ITA, IRI, IRO, EBAN, KUN, BI-ROLA, DRAMA, ANODA, REJ, AN, LAZE, DRACH, TENETVA, SVEČANOST, ANALI, AU, KONOP, PECEU, OPOLO, EGARTE, BENARES, SIK, AR, V______________________________ FARAN, KK, REP, TI, ANION, ITISON, PONVA, DAKAR, AVE Izžrebani reševalci iz prejšnje številke: 1. nagrada, 200 din: Adolf Vengust, Žabjek 2, 61420 Trbovlje, 2. nagrada, 150 din: Helena Bešter, Roblekova 11, 64240 Radovljica, 3. nagrada, 100 din: Zorko Kotnik, 63327 Šmartno ob Paki. Nagrade bomo poslali po pošti. Predsedstvo republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije in revija Mladina sta razpisala akcijo ,,Mladi novinarji". Namen te akcije je po eni strani povečati pretok informacij znotraj mladinske organizacije ter obogatiti mladinska glasila in biltene, po drugi strani pa povečati prisotnost prispevkov o interesih in prizadevanjih mladih v občinskih, regionalnih in osrednjih glasilih ter glasilih temeljnih organizacij in organizacij združenega dela. Delegatski sistem na vseh ravneh zahteva, da so delovni ljudje in občani podrobno, jasno in takoj seznanjeni z vsemi dogajanji, z vsemi informacijami, pomembnimi za njihovo odločanje. Pomembno mesto v tem procesu imajo glasila delovnih skupnosti. Akcija ,JVlladi novinarji" naj bi njihovo vsebino popestrila s prispevki mladih o njihovih prizadevanjih in hotenjih, obogatila naj bi vrste sodelujočih, hkrati pa mlade kadre usposabljala za delo pri obveščanju. Zato si morajo tudi uredniški odbori glasil delovnih organizacij prizadevati za popularizacijo akcije, hkrati pa mladim odpreti svoje strani ter s tem obogatiti vsebino glasil. Seveda pa še zda- leč ni nujno, da bi mladi pisali samo o svojih problemih. Dolžnost in pravica mladih je, da pišejo o skupnih prizadevanjih subjektivnih sil pri snovanju novih odnosov v delovni kakor tudi družbenopolitični &upnosti. Mladi novinarji pa bodo za svoja prizadevanja tudi nagrajeni. S petimi objavljenimi prispevki se mladinec lahko vključi v akcijo, z desetimi pa bo že lahko dobil posebno izkaznico Mladi novinar. Ker je akcija' stalna, bodo vsako leto najaktivnejšim mladim novinarjem podeljena posebna priznanja in nagrade. Hkrati pa velja opozoriti tudi na to, da v akciji lahko sodelujejo tudi tisti mladi publicisti-hterati, ki se ukvarjajo s poglobljenimi, aktualnimi, družbeno angažiranimi literarnimi sestavki. Skratka, akcija je stekla. Veliko pa je seveda odvisno še vedno od tega, koliko se bodo glasila delovnih skupnosti odprla mladim, koliko jih bodo znala pridobiti za pisanje. To pa je seveda tudi naloga osnovnih organizacij ZSMS v temeljnih organizacijah združenega dela in v organizacijah združenega dela. MATIJA HUDOVERNIK Dimnikarski poklic ni lahek. Ne samo, daje delo dimnikarjev težko in nevarno, zaradi strupenih plin°v je tudi zdravju škodljivo. To potrjuje tudi podatek, da je samo 35 % do venskih dimnikarjev, ki juT' zdravniki priznavajo, da so popolnoma zdravi. Zavoljo vsega tega tudi ni nič presenetljivega, ce dimnikarjev primanjkuje in če se mladi le stežka odločajo za ta poklic. Rešitev vsaj dela teh svo il1 tegob vidijo dimnikarji v benificiranju delovne dobe. Svoj zahtevek so že vložili, zdaj čakajo, kaj bodo rekli pristojni. Na našem posnetku: včasih je treba zlesti kar v peč. potQ. A aGNIČ PREDSEDSTVO REPUBLIŠKE KONFERENCE ZSMS IN REVIJA MLADINA RAZPISUJETA akcijo »Mladi novinarji« V knjižnici Sindikati je doslej izšlo: I. Akcijo razpisujemo z namenom, da med mladimi informatorji, novinarji, publicisti in literati poglobimo zanimanje za pisano besedo in s tem vplivamo na izboljšanje kvahtetne in vsebinsko usmeritev mladinskih glasil (glasil osnovnih organizacij, občinskih konferenc ZSMS, glasil družbenih organizacij in društev, ki vključujejo mladino, regionalnih študentskih glasil in drugih medijev, še posebej pa osrednjih glasil ZSMS - Informacij AŽ in revije Mladina, tako da bo njena vsebina uresničen odraz želja, hotenj in potreb mladih ljudi. Namen akcije je tudi vplivati na izboljšanje pogojev delovanja teh glasil, spodbuditi in obogatiti delo njihovih uredništev ter razširiti krog soustvarjalcev in sodelav-. cev. Tako bi zagotovili kadrovsko pomlajevanje ter okrepitve uredništev in obenem mlade novinarje, publiciste strokovno usposobljali. S tako akcijo bomo tudi uresničevali misel o podružbljanju novinarstva in družbenega komuniciranja nasploh. Z akcijo „Mladi novinarji" želimo tudi popestriti vsebino sredstev javnega obveščanja z »mladinskimi" temami in razširiti krog sodelujočih v teh medijih. Najuspešnejši v akciji bodo dobili priznanja in izkaznice »Mladi novinar". Akcija je nepretrgana, vendar zasnovana tako, da bomo enkrat v letu zbrali rezultate, pregledali in ugotovili njeno uspešnost. II. V akciji lahko sodelujejo vse tiste mladinke in mladinci, ki spremljajo dogajanja v svojem delovnem in življenjskem okolju, ki ta dogajanja ocenjujejo, vrednotijo, si ob njih ustvarjajo mnenja in ta mnenja pa tudi zgolj vesti, zapise o dogodkih, pojavih sporočajo, posredujejo sovrstnikom in javnosti na novinarski, publicistični ali hterarni način. Novice, članke, reportaže, intervjuje, portrete, mnenja, komentarje, potopise, ipd., skratka vse novinarsko-publicistične prispevke, pa tudi publicistično-literarne zapise (v prozi in poeziji) udeleženci akcije posredujejo v uvodu omenjenim medijem sami, na lastno pobudo ali v dogovoru s posameznimi uredništvi neposredno. Vsak objavljeni prispevek mora avtor sam izrezati iz glasila, v katerem je bil objavljen. Ko ima posameznik dokumentirano (z izrezki) objavljenih vsaj pet posamičnih, čeprav v različnih glasilih objavljenih prispevkov, jih mora, če želi sodelovati v akciji, poslati na naslov: RK ZSMS Ljubljana, Dalmatinova 4/IV z oznako v levem spodnjem kotu pisemske ovojnice »Akcija Mladi novinarji". (V primerih, ko gre za publicistično-literarne zapise, zadostujeta za sodelovanje v akciji dva daljša teksta.) V primeru, ko gre za radijski (ali TV) medij, naj udeleženci akcije zahtevajo kratko oceno uredništva z uradnim potrdilom o trajanju prispevka in datumom objave. Obenem s temi prispevki (ob prvem pošiljanju) mora sodelujoči posredovati še naslednje podatke: ime in priimek, točen naslov stalnega ali morebitnega začasnega bivališča, letnico rojstva, podatke o poklicu in zaposlenosti, posebej označiti članstvo v ZSMS (je član ali ne) in leto sprejema v organizacijo. Potek akcije bo spremljala posebna skupina centra za obveščanje in propagando pri predsedstvu RK ZSMS. Vse prispevke, ki jih zaradi pomanjkanja prostora ne bi mogla objaviti glasila, ki pa po vsebini in kvaliteti vsekakor zaslužijo objavo in nam jih bodo posredovala posamezna ured^ ništva, bomo objavljali (periodično) v posebnih številkah Informacij AŽ ali prilogah revije Mladina. Te posebne številke bodo v pretežni meri posvečene tej akciji. Potek akcije bosta spremljali uredništvi revije Mladina s prilogami (Mlada pota in Prizma) in Informacij AŽ tudi tako, da bodo bralci, še posebej pa udeleženci sproti seznanjeni z njenim potekom. Literarne prispevke bomo v skladu s kriteriji umetniške kvalitete in samostojno presojo uredništva objavljali v prilogi revije Mladina - Mlada pota. III. Pričakujemo, da se bodo odzvali mladi iz vseh okolij (šol vseh stopenj, temeljnih o rganizacij združenega dela in drugih proizvodnih oblik združenega dela, iz krajevnih skupnosti in družbenih organizacij in društev, ki vključujejo mladino ter Jugoslovanske ljudske armade). Pričakujemo tudi, da bodo s svojim kritičnim peresom posegli v vse kotičke, opisali vse oblike (krožke, klube, društva) interesnega združevanja in da bo pri tem osnovno vodilo položaj mladega človeka v naši samoupravni socialistični družbi ter njegov prispevek k njenemu dograjevanju. Nosilci te akcije v občinskih konferencah ZSMS so tamkajšnji centri za obveščanje in propagando. Njihova prva naloga je, da potek akcije spremljajo na svojem področju, da spodbujajo sodelovanje mladink in mladincev v tej akciji, da oživijo delovanje aktivov mladih novinarjev znotraj COP ter da seznanijo uredništva lokalnih (področnih) medijev s to akcijo. IV. Akcija je stalna. Enkrat v letu bodo najuspešnejšim mladim novinarjem podeljena priznanja, praktične nagrade. Vsem, ki bodo sodelovah v akciji vsaj z desetimi kvalitetnimi prispevki, pa bodo podeljene izkaznice »Mladi novinar". Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja RUGELJ. BOJAN SAMARIN, (odgovorni urednik), JANEZ SE- CZP Delavska enotnost. List je bil ustanovljen 20. novembra1942. VER, IGO TRATNIK, ANDREJ ULAGA, IVO V1RNIK in JANEZ leta. List urejajo: ANDREJ AGNIČ, VOJKO ČERNELČ (glavni VOLJČ. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova uli- urednik in direktor), SONJA GAŠPERŠIČ, MILAN GOVEKAR, ca 4, poštni predal 313/VI; naročninski oddelek tel.: 310-033, int. MARJAN HORVAT, RAFAEL LINDIČ (tehnični urednik), BORIS 278; uredništvo, tel.: 316-672, 323-554, 316-695 in 310-033; komerci- v letu 1974: št. 1: Družbena vloga in naloge sindikatov danes V letu 1975: ' - - _ ---r- ■“ -j št. 2: Slavko Grčar: Organiziranost in delovanje sindikatov št. 3: Olga Bručan in Slavko Grčar: Finančno poslovanje v sindikatih št. 4: Peter Toš: Samoupravna delavska kontrola št. 5: Klubi samoupravljavcev št. 6: Samoupravno urejanje dohodkovnih odnosov v združenem delu V letu 1976: ‘ št. 7: Aktualne družbenopolitične naloge sindikatov danes V tisku: št. 8: Ljudski odpor in družbena samozaščita — temeljna naloga sindikatov Pripravljamo še osem nadaljnjih aktualnih brošur, ki bodo izšle v letošnjem letu. Naročila sprejema: ČZP Delavska enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4/11. Časopisno in založniško podjetje Delavska enotnost ala: Ljubljana, Tavčarjeva 5, tel.: 312-691. Račun pri SDK Ljubija-na, št. 50100-601-11807, devizni račun pri Ljubljanski banki št. 501' 620-7-121100. Posamezna številka stane 3,00 din, letna naročnic8 je 150,00 din. Rokopisov ne vračamo. Poštnina plačana v gotovi ^ ni. Tiska »Ljudska pravica,« Ljubljana.