Nedeljska priloga prinaša : Glas slovenskih otrok Nekaj misli o borbi proti jetiki na kmetih Pomanjkanje višinskega zdravilišča Mestna občina ljubljanska proti tuberkulozi Glas naših izza meje V Carigradu Mesečna naročnina 20 Din. za inozemstvo 35 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. TeL: 2560, int. 8069 O LAS Uprava: Gajeva 1. Telelon 3855. - Ček. račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust Današnja številka vsebuje: še o gospodarski in socialni akciji O preureditvi Zvezde NARODA Pred razstavo likovnih umetnikov Jugoslovansko Sokolstvo Povečan izvoz in uvoz v aprilu Št. 34 ,zhajtndđneva рГргале1јка V Ljubljani v nedeljo, dne 26. maja 1935 itokop&ov ne vračamo Leto I Kompromisna ureditev italiianskg- ивав^ашш5шшд»шш1шианиадддтдга1пшчии«диииидии1ииииииишииимиии1м abesinskega spora Čudna Aloisiieva izjava: „Ne vem, ali naj se Italija zahvali drugim, ali drugi Italiji“... Reuter poroča iz Ženeve: Italija je snoči sprejela predlog o kompromisni ureditvi italijansko-abesinskega spora. Predlog ima tri točke: 1. Obe državi sprejemata postopek po čl. 5. italijansko-abesinske pogodbe iz leta 1928, ki govori o arbitraži in odklanja poseg po orožju, 2. določen je rok 25. julija za ureditev arbitražnega postopka in 3. določen je dan (25. avgusta) novega sestanka sveta Društva narodov za primer, da se načeta vprašanja arbitražnim potom ne bi dala urediti. Člen peti italijansko-abesinske pogodbe Čl. 5. pogodbe iz leta 1928 pravi, da bosta italijanska in abesinska vlada v primerih, ko bi z rednimi diplomatskimi metodami ne mogli urediti kakega vprašanja, segli po razsodišču in spravnem postopku brez posega po oboroženi sili. Razsodišče, v katerem bodo zastopniki obeh vlad, bo zdaj skušalo urediti incidente pri Ualualu. Vprašanje razmejitve med italijansko Somalijo in Abesinijo pa bo treba urediti posebej. Podrobnosti o poteku seje V poslednjem trenutku Spor je bil urejen po silno napetih in negotovih pogajanjih. Glavno vlogo sta pri tem igrala angleški delegat Eden in francoski zunanji minister Lavai. Delala sta z veliko vnemo. Zanimivo pa je, da se v poznih Večernih urah še nič ni vedelo o sporazumu. Nasprotno, pogajanja so se celo tako zelo zavlekla, da je že zavladal povsod največji pesimizem. Mnogo delegatov je že sklenilo odpotovali v prepričanju, da je sporazum nemogoč. Šele malo pred enajsto uro se je razširil glas, da se bo svet DN sestal na nočni seji, da po možnosti spor likvidira s kompromisom. To je svetu DN tudi uspelo. Pozno v noč . .. Ob 23. uri sta najprej prišla v poslopje Društva narodov francoski zunanji minister Lavai in italijanski delegat Aloisi, kmalu.näto pa še angleški minister Eden in ruski komisar Litvi-nov. Vsi štirje so se takoj sestali k posvetu. Malo prej je prispel iz Rima odgovor, ki je bil že napovedan. Na podlagi tega odgovora je mogel svet Društva narodov določiti Italiji in Abesiniji rok za ureditev arbitražnega postopka. O poteku snočnje seje sveta Društva narodov so znane tele podrobnosti: Sejo je otvoril predsednik sveta DN Litvinov ob 23.15. Koj nato je stavil svetu Društva narodov dva načrta resolucije. Prvi predlog izhaja iz ugotovitve, da sta italijanska in abesinska vlada na januarski seji sveta DN izjavili, da sla pripravljeni urediti svoj spor z razsodiščem v duhu določb italijari-sko-abesinske pogodbe iz leta 1928. Spor je, kakor znano, nastal zaradi obmejnega incidenta dne 5. decembra lanskega leta. Predlog nato ugotavlja, da je italijanska vlada v glavnem ugodila prošnji in se zavezala, da ne ho delala ovir glede državljanstva sodnikov, ki jih ho določila abesinska vlada. Stranki sta se tudi že sporazumeli, da bodeta spor sporazumno uredili najkasneje do 25. avgusta tl. Drugi predlog prepušča v smislu čl. 5. italijansko-abesinske pogodbe od 2. avgusta 1928. leta obema strankama popolno svobodo za ureditev spora. Svet DN pa naj se ponovno sestane, če se obe stranki do 25. julija ne zedinita glede izvolitve petega sodnika. Na zahtevo štirih izvoljenih sod- nikov pa se lahko ta rok podaljša.^ Svet DN pa se na vsak način vnovič sestane, če razsodišče ne uredi spora do 25. avgusta. Abesinski vprašaji — italijanski klicaji V razpravo o teh predlogih je najprej posegel abesinski predstavnik Tekle Havariate, posl* nik v Parizu, ki je staviV zastopniku Italije več vprašanj. V prvi vrsli ga je vprašal, kaj je z velikimi prevozi čet ih vojnega gradiva v vzhodno Afriko. Baron Aloisi je odgovoril abesinskemu predstavniku, da je nastal sedanji spor predvsem zaradi oboroženega napada na meji in da ima potemtakem Italija pravico povzeti potrebne korake za obrambo svojih kolonij. Baron Aloisi je pri tem naglašal, da Italija teh priprav ni izvedla v tajnosti, marveč da je redno objavljala, kakšni transporti in koliko vojaštva odhaja v njene kolonije. Italijanska vlada pa ne more dovoliti, da bi postale te izključno defenzivne mere predmet opazk ali obsodbe s katerekoli strani. Svet Društva narodov mora ravnati po določbah in načelih pakta o Društvu narodov. Zato mora računati s telil, da ni druge intervencije kakor redni postopek izvoljenega sodišča. S posebnim poudarkom pa je pristavil: Vsako vmešavanje hi samo poslabšalo spor, ki ga ponekod podcenjujejo. Italijanska vlada, je nadaljeval baron Aloisi, nikakor ne bo omejila tlela izvoljenih sodni- kov, če bo to delo v okviru pogodbe iz leta 1928. Nikakor pa talija ne more dovoliti, da bi izvoljeno razsodišče prekoračilo svoj delokrog in razpravljalo o ureditvi mej med Abesinijo in sosednimi kolonijami. Prijatelji... v senci bajonetov Po Aloisijevem govoru je prišlo do prijateljske razprave med njim in abesinskim zastopnikom. Pri tej priliki sta se zastopnika obeh spornih strank zedinila, da izvoljeno sodišče nikakor nima pravice, da bi razpravljal« o ureditvi mej. Vsekakor pa med svojim delom upošteva ludi to vprašanje, v kolikor bi bilo v zvezi z delokrogom izvoljenega rizhodišča. Nato je povzel besedo francoski zunanji minister Lavai. Poudarjal je, da sta obe stranki pokazali svojo dobro voljo in željo do prijateljske rešitve. Zato se nadejam, da svet DN ne bo imel več prilike, da to vprašanje prouči. Lavai je pristavil, da je svet DN tudi pri tej priliki postavil svojo visoko avtoriteto v službo miru. Za njim je govoril angleški minister Eden, ki sé-je s toplimi besedami zahvalil obema strankama za prijateljsko rešitev sedanjega sfiora. Pristavil je. da povzroča italijansko-abesin-ski spor angleški vladi mnogo skrbi. Odgovornost ni samo na straneh, ki so -v sporu, temveč tudi na svetu DN, ki mora ta spor s pozornostjo spremljati. Predsednik sveta DN Litvinov je naglasil, da mora DN skrbeti za mir tudi v tein delu sveta. Zdaj je dokazalo, da to more storiti. Končni blagoslov Abesinski zastopnik se je nato še zahvalil francoskemu in angleškemu ministru za njuno prizadevanje v korist mirne rešitve lega spora. Izrazil je upanje, naj bi sklep sveta Društva narodov postal izhodišče za vzpostavitev prijateljskih in dobrih sosedstvenih odnošajev med Italijo in Abesinijo. Abesinija s svoje strani bo storilo vse, da to pospeši. Podobno je govoril baron Aloisi, ki je samozavestno in v fašističnem stilu ironično pripomnil, da prav za prav ne ve, ali se je treba v prvi vrsti zahvaliti drugim, ali pa naj sprejme to zahvalo Italija od drugih ... Seja je bila zaključena ob 1.40 zjutraj. Razprava o sankcijah proti kršilcem pogodb Odbor trojice Snoči je bila objavljena tudi-spomenica, ki jo je francoska delegacija predložila odboru DN za proučitev morebitnih sankcij v primeru enostranske kršitve pogodb. Listina predlaga, naj bi se vse države obvezale, da bodo izpolnile priporočila sveta, če bi svet DN ugotovil kršitev mednarodnih pogodb. Obenem bi se v tem primeru med seboj dogovorile, da preprečijo državi, ki bi pogodbe kršila, vsako dobavo vojnega gradiva, drugih vojnih izdelkov in kreditov, ki bi bili namenjeni vojnim pripravam. Te obveze naj bi podprli še splošni in regionalni sporazumi. Odbor trojice, ki naj te predloge prouči, se je sestal pod predsedstvom portugalskega delegata Damate. Francoski delegat Mussigli je izročil odboru navedeno spomenico francoske vlade. Španski delegat Madariaga pa je s svoje strani opozoril na težkoče takih sankcij, dokler velike države ne sodelujejo v Društvu narodov. Obenem s sankcijami proti vojni je treba skleniti tudi sporazum glede proizvodnje orožja in vojnega gradiva. Govornik je predlagal, naj se pooštre določbe čl. 18 in 20 pakta DN, ker bodo sicer težkoče glede izvajanja gospodarskih in finančnih sankcij prevelike. Se o gospodarski m socialni akdii Pred dnevi smo na tem mestu ugotovili potrebo, da se strne vse slovensko ljudstvo v enotno stremljenje za zboljšanje današnjih gospodarskih in socialnih razmer. To enotno voljo naroda smo označili kot gospodarsko in socialno akcijo. Od tedaj smo prejeli iz raznih delov naše ožje domovine nebroj dopisov, v katerih nas prijatelji sprašujejo, katere so tiste konkretne naloge, ki naj jih ta akcija izvede. Zato bomo danes na ta vprašanja kratko odgovorili. Postavimo tole: Naša država je po svojem gospodarstvu pretežno kmetska. Imamo pa v državi tudi precej obrti in industrije. Tu je zaposleno naše domače delavstvo, kvalificirano in tudi takšno brez posebne strokovne usposobljenosti. Našo industrijo, v kateri je udeleženega veliko inozemskega kapitala, je država zaščitila z visokimi uvoznimi carinami. Tako se je razlika med cenami agrarnih in industrijskih proizvodov še umetno povečala. Mnogo se o tem razpravlja in govori in lahko bi rekli, da prevladuje med vsemi sloji našega naroda prepričanje, da je treba te previsoke zaščitne industrijske carine zopet odpraviti. To svojo zahtevo ljudstvo utemeljuje takole: Industrija svojih proizvodov zaradi teh zaščitnih carin ni prav nič pocenila, pač pa je to zaščito izraMla v korist svojih delničarjev. Ona je razliko med cenami tujih in domačih proizvodov enostavno vtaknila v žep in dejala: >Hvala za poklonjeni mi darle Ljudstvo, ki bi brez teh carin dobilo industrijske izdelke iz tujine ceneje, pa mora plačevati višje cenp. Delavci in nameščenci od teh carin nimajo nič. Nasprotno, delavci in nameščenci so sramotno slabo plačani. Še nikoli ni velika in zlasti nova, po vojni nastala industrija, našega delax'stva in nameščenstva tako nesramno, tako nečloveško izkoriščala, kakor ga danes. Socialno gospodarsko je delavec danes raja v pravem smislu besede. Razumljivo je, da to sramotno nizko plačano delavstvo, nameščenstvo in uradništvp ne more kupovati ne obleke ne obutve in ne živeža v dovoljni meri. V tem nezdravem in nevzdržnem socialno-gospodarskem stanju naslajajo tvrdke ä la Bafa, Tivar itd., ki s svojo ceneno produkcijo ubijajo razširjeno domačo in solidno obrtniško proizvodnjo., Tako nastopa po nepotrebnem prletariza-cija ljudstva, ki ga današnja izjemno huda gospodarska kriza še poglablja in razširja. Naloga skupne narodno-gospodarske in socialne akcije je, da to razrvano gospodarstvo postavi na dnevni red in državo prisili, da s svojo avtoriteto ripostavi zopet red v produkciji in potrošnji. Tako delajo tudi druge države, pa mora po tej poti tudi naša. Bivši JNS režim, ki je šel za tem, da ustreže le nekaterim ljubljencem na škodo splošnosti, je gospodarsko življenje poslabšal. V finančnem oziru je bil ta režim povsem fiskalen. Gledalo se je, da dobi država dovolj dohodkov, kako pa bo ljudstvo svoje obveznosti moglo tudi izvrševati, za to se ni nihče brigal. Bivši JNS režim je v prvi vrsti skrahiral zaradi svoje gospodarske sterilnosti in nesposobnosti! Nastane vprašanje, ali naj se zaščitne carine res odpravijo? Morda bi preveč radikalna rešitev tega vprašanja prinesla nove zmede, ker bi utegnil pretežni del delavstva izgubiti delo sploh, ako bi kapital tovarne likvidiral pod pretvezo, da se mu ne izplača več »delati«. Po našem mnenju bi bilo boljše, da bi se prodajne cene industrijskih izdelkov maksimirale, to je, država bi morala ugotoviti proizvodne stroške, dodati jim delavske mezde in drugo režijo, ter pribiti na vse to še gotov odstotek zmernega zaslužka in obrestova-nja vloženega kapitala. Pri tej priliki bi se lahko ugotovila še potreba potrošnje posameznih izdelkov v državi, kar bi dobro poslužilo državi pri podeljevanju ali pa odrekanju novih koncesij. Delavske in nameščenske plače pa bi se morale določiti. V tem pogledu je bilo že več načrtov, kako bi se s posebnim zakonom določile minimalne mezde. Pokazalo pa se je, da je ta pot nevarna že obstoječim mezdam in plačam v gotovih krajih, ker bi se utegnile minimalne mezde spremeniti v maksimalne. Po našem mnenju bi se to vprašanje rešilo najlažje s tem, da se delavstvo in na-meščenstvo gospodarsko organizira v obliki kolektivnih delovnih pogodb. Tako bi bilo mogoče višino mezd in plač določiti sporazumno med delodajalci in delojemalci za vsako stroko posebej in.veljavno za vso državo. S takšno ureditvijo bi se mogli industrijski izdelki znatno pocenili v prid kmeta in konzumenta sploh, delavske mezde in nameščenske plače pa zopet dvigniti na primerno stopnjo. Danes se bije ljuta konkurenca izključno na račun delavskih mezd. Izkazi okrožnih uradov za delavsko bolniško zavarovanje o mezdah so glasen memento. Podjetnik, ki znižuje delavstvu mezde na nemogočo nizko stopnjo, je največji sovražnik države, ker dela roko v roki s komunistično propagando. V svojem brezmejnem pohlepu po dobičku je postal subverzivni element, ki ga je treba ukoriti in kaznovati s strogimi odredbami državnih oblasti. Smisel za socialno pravično sožitja mora premagati neukročeni egoizem posameznika. Tak človek mora postati v naši državi nemogoč. Tak človek, ki nima srca za svojega bližnjega in ne uvidevnosti, da je njegovo nesocialno razpoloženje škodljivo občestvu, mora izginiti iz naše narodne sredine! Naloga in namen gospodarske in socialne akcije je reševanje težkih vprašanj na-šegn časa. O tem bomo še spregovorili. Mednarodna železniška konferenca v Crikvenici Beograd, 25. maja. V Crikvenici.zboruje te dni mednarodna železniška konferenca za ureditev potniškega prtljažnega in ekspresnega prometa. Konferenci prisostvujejo delegati iz Nemčije, Češkoslovaške, Madjarske, Avstrije in Jugoslavije. Naši delegaciji načeluje šef odseka za potniški promet g. Franc Cigoj. Povratek g. bana Beograd. 25. maja b. Danes je odpotoval v Ljubljano ban Dravske banovine g. Dinko Bue, ki se je nahajal v Beogradu dva dni v zadevah Dravske banovine. Vremenska napoved Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Oblačno, vetrovno, najbrže nevihte. V nekaj vrstah Sestanek stalnega sveta Male antante ženeva, 25. maja. AA. Danes je stalni delegat kraljevine Jugoslavije pri Društvu narodov Fotić priredil kosilo za člane Male antante, ki se mude v Ženevi. Kosila so se udeležili gg. Titulesco z gospo, dr. Beneš, stalni delegat kraljevine Romunije v Ženevi g. Antoniade in češkoslovaški delegat Jezersky. Po kosilu so zastopniki Male antante izmenjali misli o vprašnjih, ki so na dnevnem redu in izdali tale komunike : Danes se je vršil sestanek stalnega sveta Male antante pod predsedništvom g. Titule-sca in ob udeležbi stalnih svetnikov Male antante. Na sestanku so razpravljali o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu, zlasti pa o tistih, ki se nanašajo na Dunavski pakt. Trije zastopniki Male antante so pri tej priliki ugotovili popolno identičnost glede vseh razpravljanih vprašanj, tudi glede postopka za ureditev teh vprašanj. Prihodnji redni sestanek Male antante bo 20. junija v Beogradu. Odmevi žgftesfsfge&a sporazuma V Parizu: »DN se je rešilo prave more« ... Pari*, 25. maja. AA. HaVas poroča : Čeprav se sporazum v svelu Društva narodov o ita-lijansko-abesinskem sporu nanaša samo na vprašanje postopka, (X) katerem naj se ravna razsodišče, so današnji pariški jutranjiki vendarle zelo zadovoljni s tem izidom, ki ne zmanjšuje izgledov na končni prijateljski sporazum. Listi priznavajo, da sta se ministra Lavai in Lden močno prizadevala, da pa je tudi italijanska vlada pokazala svojo pomirljivost. »Petit Parisien« pravi, da je bil itulijansko-abesinski spor prava mora za svet DN. Spor je zdaj urejen, s tem pa še ni rečeno, da bi nesoglasje med Italijo in Abesinijo ne bilo zelo resno. Upati je, da bo Mussolini kot moder državnik preprečil nevarnosti kolonialne avanture. Obžalovati bi morali, če bi Italija trosila svoje sile drugod, ko je njeno sodelovanje v Evropi toli potrebno. »Oeuvre« misli, da ženevski sklep še daleč ne pomeni preprečitve vojne v vzhodni Afriki. V Londonu: Uspeh Edena London. 25. maja. AA. V diplomatskih in političnih krogih so sprejeli kompromisno ureditev italijansko- abesinskega spora v svetu D N z velikim zadovoljstvom. V teh krogih poudarjajo spravljivost obeh strank in uspešno posredovanje ministra Edena. V Rimu: ? Pariz, 25. maja. Havas poroča iz Rima : Italijanski politični krogi ne prikrivajo svojega zadovoljstva, da se je itali ja nsko-abesinski spor v Ženevi uredil na zadovoljiv način. Rim. 25. maja. AA. Predsednik vlade Mussolini je imel v poslanski zbornici kratek govor o zunanji politiki. Najvažnejši del tega govora je bil posvečen italijansko-abesinskemu sporu. Na nekem mestu je Mussolini izjavil : Italija •se zaveda svoje vsestranske odgovornosti, kadar gre za življenje njenih otrok. Transporti se nadaljujejo London, 25. maja. Reuter poroča is Rima, da v Ženevi sklenjeni dogovor za zdaj ne bo Mussolini #e govoril imel nikakega vpliva na italijanske vojaške ukrepe v vzhodni Afriki. V italijanskem zunanjem ministrstvu so izjavili Reuterjevemu dopisniku, da pomeni pošiljanje čet v vzhodno Afriko izključno samo varnostni ukrep in da se bodo transporti čet nadaljevali, če bo to vlada smatrala za potrebno. Dalje so izjavili Reuterjevemu dopisniku, da bo Italija poklicala vse odvisne čete nazaj v domovino, če se ugodno uredi spor zaradi napada pri Ualuali in .če se na zadovoljiv način likvidirajo tudi ostala vprašanja, ki so v zvezi z Abesinijo. V znamenju francosko-ruskega zbližania Moskva, 25. maja. Agencija Tas poroča: 9. in 10. junija bosta v Parizu in v vseh večjih mestih Francije dneva rusko-francoskega zbližanja. Prireditve bodo pod častnim pokroviteljstvom ministra brez listnice Herriota in bivših ministrov Demonzia in Piet ra Gota. Težka Flandinova borba za pooblastila Pariz, 25. maja. AA. Prihodnja seja ministrskega sveta, ki je bila sklicana za torek, bo v sredo. Lavai se vrne iz Ženeve v soboto zjutraj, v ponedeljek zvečer pa se zopet vrne v Ženevo. Zaradi tega so sejo ministrskega sveta odložili na sredo. Razpravljali bodo o širokih pooblastilih, ki naj jih vlada dobi od parlamenta. Nekateri listi pišejo o možnosti odgoditve seje na petek radi zdravstvenega stanja predsednika vlade. Tega čaka ena izmed najtežjih borb. Uporabiti bo moral ves svoj ugled in vse svoje državniške vrline, da bo dosegel pooblastila, ki jih zahteva od parlamenta za rešitev franka. Verjetno je, da bodo radikalni socialisti še dalje podpirali vlado in da bo zaradi tega Flandin na kraju vendarle zmagal. Zakonski načrt zahteva pooblastila samo glede upravnih in takih ukrepov, ki so iz gospodarsko-finančnih ozirov nujni. Za letalsko konvencijo London, 25. maja. AA. Angleška vlada skuša pridobiti francosko in italijansko vlado, da bi pristali na ločeno ureditev letalskega pakta. Smatrajo, da je ta predlog angleške vlade v zvezi s predlogi Hitlerjevega govora. Če francoska in italijanska vlada na to pristaneta, bi se lahko takoj začela pogajanja med. Veliko Britanijo, Francijo, Italijo, Nemčijo in Belgijo o letalskem paktu. Dokler pa ni odgovora Francije in Italije o tem, so izključena ugibanja o nadaljnem razvoju letalskega pakta. Za zdaj je gotovo samo to, da bi pri letalskih pogajanjih sodelovalo vseh pet navedenih držav. Kratke vesti iz tujine Hamburg, 25. maja. W. Minister propagande Göbbels je imel danes tu govor, v katerem je poudarjal pomen nemškega »pomorskega dneva«, ki 1)0 jutri. V govoru je med drugim poudaril: »Obstoj velike trgovske flote je življen--skega pomena za ves narod«. Essen, 25. maja. W. Pred posebnim sodiščem so bili danes obsojeni trije novinarji, in sicer direktorja Multhaup in Ereckwinkel ter tajnik Schade, ki so bili obdolženi, da so razširili napačne vesti o pomilostitvi znanega morilca Krtigerja, in to v obliki, žaljivi za rajhovsko vlado. Multhaup in Schade sta bila obsojena na :t mesece, Ereckwinkel pa na 2 meseca zapora. Rim, 25. maja. XV. Papež je danes sprejel v posebni avdijenci GOO katoliških žena in deklet iz Nemčije, z njimi je prišlo okrog 100 duhovnikov pod vodstvom mons. Hermana K lei n sa iz Diisseldorfa, ki je predsednik katoliške ženske organizacije v Nemčiji. Čuden odmev Hitlerjevega govora v Italiji Zbližan j e med Italijo in Nemčijo Pariz, 25. maja. AA. V Parizu je zavladal velik nemir zaradi odmeva Hitlerjevega govora v rimski javnosti. S tem v zvezi bi utegnili nemško-italijanski odnošaji dobiti popolnoma novo obliko in povzročiti odločilne iz-premembe v političnem položaju. Rimski poročevalec »Tem,psa«, pa vendarle smatra, da rimskih komentarjev o Hitlerjevem govoru ni treba tolmačiti tako, kakor da se bodo odnošaji med Nemčijo in Italijo vrnili v svojo nekdanjo obliko, ko so bili najboljši. Hitlerjev govor je povzročil v Rimu nekakšno zadovoljstvo in novo zaupanje. Italija je zapletena v svojo ekspedicijo v Afriki in se zaradi tega ne mara zaplesti v konflikte v Evropi. Po drugi strani pa se v Rimu nadejajo, da bo zdaj mogoče praktično izvesti pakt v štirih, ali vsaj obnovo tega pakta, ki ga Italija smatra za važnejšega od regionalnih paktov. Za zbližanje med anglikansko in srbsko pravoslavno cerkvijo Beograd, 25. maja 1). Sooči so prispeli v Beograd predstavniki anglikanske cerkve, med njimi škof v Lincolnu Chic Friderik, senator in profesor teologije na londonski univerzi in kanonik John Charle. Davi so visoki cerkveni dostojanstveniki obiskali v Sremskih Karlovcih patrijarha srbske pravoslavne cerkve in imeli z njim daljšo konferenco o zbližan ju anglikanske in srbske pravoslavne cerkve. V poljskih parlamentarnih krogih trde, da bo" sejni sklican po vsej priliki 1. junija. Na tem . izre Ineiu zasedanju bo sklepal o novem volilnem zakonu. Če bo zakon pravočasno sprejet, 1)0 sejm julija razpuščen, nove volitve pa bodo razpisane za sredino julija. Berk obišče Finsko — — — — — — — — — Poljski zunanji minister Beek je izjavil dopisniku finskega lista ; Uuzisodk, da bo v kratkm vrnil obisk finskega zunajega ministra Hack-zella. Grška vlada je pripravljena odložiti volitve še za teden dni, da bi s tem preprečila abstinenco pozicije. Opozicija bi se morala v tem primeru vzdržati vsake nadaljne pritožbe proti volitvam. Na Saškem in Pomeranskem so prijeli tri pastorje. Predsednik zveze angleških industrijeev sir Francis Joseph je izjavil v Manchestru, da sme angleška vlada pri svojem delu za okrepitev državne obrambe računati na popolno podporo angleške industrije. Angleška industrija bo skrbela, da dobavi angleški vladi čim boljše in čim solidnejše izgotovljeno gradivo. Hkratu pa bo pomagala vladi tudi s finančnimi sredstvi Tekom včerajšnjega dne so poslali iz Francije v Ameriko zlato v palicah. Pošiljatev je vredna 682 milijonov frankov. Finančni krogi pravijo, da povečanje eskontne mere francoske narodne banke, kakor vse kaže, le ni ustavilo odloka zlata v Ameriko. Danes dopoldne se je pripeljala v Budimpešto češkoslovaška trgovinska delegacija. Ta delegacija bo nadaljevala razgovore s pristojnimi madžarskimi činitelji, odgodene pred kratkim. Namen teh razgovorov je določitev obojestranskih uvoznih kontingentov. V7 ponedeljek se začne v Madridu razprava proti članom bivše katalonske vlade, obtoženim veleizdaje zaradi oktobrske vstaje. Državni tožite 1 j terja za bivšega predsednika te avtonomne vlade Companysa in za njegove tovariše kazen po 30 let ječe. Companys je pri preiskavi izjavil, da se smatra krivega vprizoritve te pobune. Holandsko zunanje ministrstvo sporoča, da se je izvršila ratifikacija holandsko-nemškega sporazuma o transferih. Avstrijski zvezni svet se sestane v sredo, dne 29. maja. Doznava se, da se bo državni kancelar Schuschnigg v svojem govoru dotaknil tudi Hitlerjevega govora v rajhstagu, zlasti onega dela, ki zadeva Avstrijo. S H ava ja poročajo, da se je v dosedanjem poteku velikih pomorskih manevrov zaradi raznih nesrečnih slučajev smrtno ponesrečilo osem ljudi. Nemško tromotorno letalo Junckers je preletelo razdaljo iz Berlina v Pariz, ki znaša malone tisoč km, v treh urah Klirinški sporazum med Romunijo in Nemčijo in sporazum o izvozu romunskega petroleja v Nemčijo so podpisali v Bukarešti. »Neues Wiener Journal« trdi, da bo angleški minister Eden v kratkem obiskal Dunaj. »Daily Express« poroča, da so zastopniki angleške vlade in angleških dominionov sklenili ustanoviti stalen urad, ki bo moral določevati politiko Velike Britanije in njenih dominionov glede skupne obrambe in skupnih zunanje-po-litičnih vprašanj. Urad bo v stalni zvezi z zunanjim ministrstvom v Londonu in z vsemi glavnimi službami državne obrambe. Avstralska vlada je predložila vladi Velike Britanije, naj sprejme zakon o ločitvi zapadne Avstralije od avstralske zveze. Posebna komisija obeh zbornic je to zahtevo avstralske vlade odbila. V Varšavo je prispel novi francoski poslanik v \«aršavi Leon Noel. Na postaji so ga pozdravili zastopniki vlade iti zunanjega ministrstva. Dunajska policija je zaplenila dragocene umetnine bivšega dunajskega bančnika Casti-glionija. Umetnine so se nahajale v 40 zabojih, ki so jih hoteli spraviti v Milan, kjer se nahaja njihov lastnik. Listi poročajo, da so na ruski meji izpraznili civilno prebivalstvo. Ti ukrepi so v zvezi z utrjevali)imi gradnjami na rusko-poljski meji. ---------------------♦----- N j. kr. Vis. kneginja Olga v Kotom Kotor, 25. maja. AA. Danes je Kotor prvič imel srečo, da je pričakal in sprejel Nj. kr. Vis. kneginjo Olgo, ki se je pripeljala s parnikom jugoslovanskega Lloyda, krščenim na njeno ime. Z vojsko na čelu so se na kotorskem obrežju že zdavnaj pred prihodom ladje zbrala vsa kotorska društva, Sokol itd., z njimi so pa prišli, da sprejmejo svojo visoko gostjo, v velikem številu prebivalci Kotora. Zdravniško imenovanje Beograd, 25. maja b. Za zdravnika primarija v splošni državni bolnici v 5. položajni skupini je postavljen dr. Vladimir Guzelj, do-sedaj primarij v 6. skupini. ЦР-- TSSKARIHA U ERKOR 1I0BUAIA, GREGORČIČEVA HL. 15 LASTNA KNJIGOVEZNICA ROTOTISK - TELEFON 25-52 Zadrega in ideie Glavni dnevnik Dravske banovine »Jutro«, glasilo generalnega tajnika JNS in dr., je v zadregi zaradi »idej«. Vse miznice so »poklicani faktorji« že pregledali in obrnili, pa niso našli drugega, kakor tiste že močno oguljene stare »ideje«, ki niso več za nobeno parado in uporabo. V starih miznicah so našli še ostanke »idej « izza časov znamenitih »nacionalizacij«, »ideje« zviševanja uvoznih carin, »ideje« v bančnih kreacijah in podobno. V torbi je bilo na raznih papirčkih napisanih vse polno »idej« . . . Skratka : Velika praznota ! Pa so šli in začeli iskati »idej« v starih »Slovencih«. Tam je tudi težavno. Tiste »ideje« so nekako preveč klerikalne. Vraga! Saj je nevarnost, da jih črni zmaj tam za vodo pogrize ali celo zasužnji za zmeraj. Pa so prispeli do »Glasa Naroda« in do »Kmetskega lista«. Tu se jim je nekaj za-teknilo, kihnili so, pa se je nekaj zmešalo. In so včeraj zapisali, da so »ideje« v našem listu takšne in s takšnimi črkami natisnjene, o »Kmetskem listu« pa drugače in z drugimi črkami. Kakšno foparijo uganja tedaj tistarna »Merkur«, ki ima dvoje vrst črk! Kaj pravite? »Kmetski list« pravi, da se morajo kmetje dobro stanovsko organizirati, če hočejo kaj veljati. »Glas Naroda« pa pravi, da se morajo vsi stanovi, namreč poleg kmetov tudi delavci, nameščenci, uradniki in sploh delovni sloji organizirati. Vsi pa na enem osnovnem temelju, to je na narodnem in državnem. Vse te organizacije pa je treba povezati v krepko, živahno in agilno gospodarsko in socialno akcijo. To ie tako učeno za gospodo okoli »Jutra«. da te reči ne razume. Seveda, težko se je odločiti, kam naj se obrne : Ali za kmetsko ali za delavsko, ali za uradniško, ali za trgovsko, ali za nameščensko, ali pa za katero drugih organizacij delovnega ljudstva. Oni so že organizirani v JNS. Kam pa ta spada? V preteklost? Bog obvari. Bog ohrani... Mi s tega konca mesta, tam blizu barje bi svetovali tako-le: Napotijo naj se ” Kopitarjevo ulico in napravijo tem dražb . Morda se najde kakšen interesent. Tis'o zaradi »slovenske fronte« je že nekaj. In potem dalje — dalje ... Vse mine. kjer ni »idej < ! Rezultat volitev in sestava narodne skupščine Beograd, 25. maja b. Glavni rezultati glede razdelitve poslanskih mandatov so znani. Lista predsednika g. Bogoljuba Jevtiča je dobila od 370 poslanskih mandatov 30.3, dočim je dobil g. Maček skupaj v vsej državi 67 poslanskih mandatov. Glavni volilni odbor je končal s svojim delom in sedaj izdaja poslancem polnomočja, s katerimi se bodo poslanci izkazali ob svojem prihodu v Beograd. Poslanci imajo svoje stalno bivališče v Beogradu v poslopju narodne skupščine in jim glavni volilni odbor tam izroča polnomočja. Iz dosedanjih rezultatov je razvidno, da je dobil nosilec dr. Maček v Dravski banovini 2, v Savski 27, v Vrba-ski 8, v Primorski 10, v Drinski 5, v Zetski 3, v Dunavski 7, v Moravski 2, v Vardarski 1. Zanimivo je, da so na Mačkovi listi propadli skoraj vsi vodje tako zvane združene opozicije. Propadel je vodja bivše muslimanske stranke, bivši minister dr. Mehmed Spalto, dr. Šefti in dr. Halibeg Hrasnica, voditelji bivše zemljoradničke stranke Jovan Jovanovič (Pižon), Čeda Kukanović in dr. Tupanjanin; voditelji bivše demokratske stranke dr. Ljuba Davido-vič, dr. Ivam Ribar, Dukanjac, Milan Croi, voditelji bivše samostojne demokratske stranke dr. Milan Kostić, dr. Budisavljevié, Valeri-jan Pribičević, Večesav Vikler, dr. Križman, dr. Rado Pribičević in Sekula Drljača. Od bivše samostojne demokratske stranke je izvoljen samo Milan Pribičević, brat Svetozarja Pribičevica. Nova narodna skupščina bo imela po poklicih sledeče poslance: odvetnikov 82, kmetov 71, trgovcev in obrtnikov 43, penzionistov 36, zdravnikov 24, duhovnikov 17, zasebnih uradnikov 16, inženjer jev 15, učiteljev 12, časnikarjev 11, profesorjev 12, industrijalcev 8, podjetnikov 5, bančnike 3, lekarnarje 3, gostilničarje 3 in živinozdravnik 1. Vojaška imenovanja Beograd, 25. maja b. Za poveljnika 43. pešpolka je postavljen generalštabni polkovnik Anton Lokar, dosedaj v služili pri generalštab-nem oddelku 4. armijske oblasti. Za vršilca dolžnosti šefa operativnega odseka generalštab-nega oddelka v ministrstvu- vojske in mornarice je imenovan pešadijski polkovnik Božidar Božič. Za vršilca dolžnosti šefa odseka za vzgojo trupe je imenovan podpolkovnik Vladimir Vauhnik. Za načelnika štaba drinske divizijske oblasti je imenovan pešadijski podpolkovnik Ivan Prezelj. Upokojena sta pešadijski kapetan I. klase Iva» Černe in fregatni kapetan Mihael Cangelj. Odlikovanja in premestitve gozdarjev Beograd, 25. maja b. Z redom Jugoslovanske krone V. stopnje sta odlikovana O griz Kristin, tehnični manipulant pri gozdni upravi na Bledu, in Jesenko Jakob, podgozdar pri gozdni direkciji v Ljubljani. Beograd, 25. maja b. Premeščen je vršilec dolžnosti gozdne uprave v Ljubljani Teta Hadž.ič Mustafa, h gozdni upravi v Žcpče. M Vse podrobnosti izveste z naših plakatov in v naših prodafalnicah Tl VAR OBLEKE и^м«двашРУ^«^1ИМ!"|™^1|!^Ш1ММИММВПИ Železniiarii so zborovali Nacionalni železničarji prispevajo 15.000 Din za spomenik Viteškemu kralju Aleksandru 1. Pred kratkim je imelo svoj redni letni občni zbor Udruženje jugoslovanskih nacionalnih železničarjev in brodarjev. V teh hudih časih je prav razveseljivo, da je bila udeležba delegatov skoraj polnoštevilna. Pred prehodom na dnevni red so se zborovalci spomnili marsejske tragedije, nato pa določili, da pokloni Udruženje 15.000 Din k skupni zbirki za spomenik kralju Aleksandru L Zedinitelju, ki pa naj ne bo mrtev kamen, temveč spomenik, ki naj služi socialnim potrebam in namenom stanu in naroda. Z občnega zbora so bile odposlane vdanostne brzojavke kralju Petru II. in kraljevskemu domu ter pozdravne brzojavke predstavnikom oblasti in ustanov. Občnega zbora so se udeležili zastopniki beograjske oblastne in centralne uprave, vse ostale oblastne uprave pa so zborovanje pozdravile brzojavno. Iz poročil je bilo razvidno vse ogromno delo in je dobilo članstvo jasno sliko o težavah in zaprekah, ki jih je moral prebresti Oblastni odbor v strokovnem in organizacijskem pogledu. V poročilih so bile označene krivice, ki se godijo našemu železničarju ter analizirano zapostavljanje n apra m ostalim državnim nameščencem. Ta dejstva zapostavljanja in krivic so posebno težka, ker je železničar tako v miru, Ljubljana, 25. maja. Novi zakon o gasilstvu predpisuje poleg napadalnih in obrambnih gasilskih čet tudi samaritanske čete. Naloga samaritanskih čet je, nuditi prvo pomoč pri požarih in nezgodah ter č’ploh pomagati bližnjemu. Gasilska župa Ljubljana je organizirala pod vodstvom primarija in mestnega fizika gospoda dr. Mavricija Rusa prvi samaritanski tečaj, ki je trajal od marca do srede maja. V ta tečaj sto poslala gasilska društva Ljubljana-meuto. Ljub-Ijana-Šiška, Ljubljana-Bežigrad, Barje, Ljnblja-na-tobačna tovarna, Moste, Štopanja vas. Zgornja Šiška-Dravlje in Vič-Glince svoje zastopnike. Vseh tečajnikov je bilo 58. Tečaj je vodil doktor Mavricij Rus s pomočjo zdravnika g. dr. Frante Misa, ki je požrtvovalno sodeloval pri tej humanitarni akciji. V tečaju so bila predavanja o prvi pomoči pri nezgodah in nenadnem obolenju, o anatomiji, nekaj predavanj o filozofiji in o obrambi proti plinskim napadom. Vsi tečajniki so z največjim zanimanjem sledili predavanjem in praktičnim vajam, kajti njih naloga je bila, da opravijo tudi potrebne izpite in se usposobijo za samaritane, ki bodo izvež- V petek je oče pohorskega turizma g. Davorin Lesjak otvoril 84. občni zbor ruške podružnice SPD. Že od leta 1908 načeljuje podružnici in nad 30 let neumorno deluje za povzdigo tujskega prometa na Pohorju. Postavil je prvo planinsko postojanko, Ruško kočo pri Sv. Arehu, ki so se za njo zgradile še druge koče, zlasti pa zavetišče Planinka. Letos jo bila na novo urejena Čan-drova koča, gozdarska šola je pa nasadila razno eksotično drevje in okrog Sv. Areha in koč so nastale terase in pravi planinski vrtovi. Na občnem zboru se je razpravljalo tudi o potrebi vodovoda in električne razsvetljave. Voda bi bila napeljana iz sto in sto let znanega studenca na vrhu grebena. Zaradi te ureditve bo kakor v vojni oni važni faktor, ki opravlja najtežjo in najodgovornejšo službo. Deloma smo tega zapostavljanja krivi sami, ker si nismo znali vtreti dostopa do naše javnosti, da bi nas tudi ona podpirala. Uprava je sicer storila korak naprej, toda še z daleka nismo dosegli onih ciljev, ki si jih vsi želimo. Podrobno so zborovalci obravnavali predvsem delavsko vprašanje ter zaposlitev delavstva vse delovne dni v mesecu, zapostavljanje pri napredovanju napram ostalim državnim uslužbencem, vprašanje službene obleke, naraščaja, postranskih prejemkov, pokojnin ter upokojitev, voznih ugodnosti itd. Mnogo je bilo predlogov, kako naj bi se ta vprašanja rešila. Kljub velikim izdatkom je občni zbor razdelil v fond za zgradbo lastnega železničarskega doma ter v borbeni fond lepo vsoto. Razveseljivo je bilo poročilo naših kulturnih ustanov »Sloge« in »Drave«, ki skrbita za glasbeno vzgojo naše mladine, razen tega pa sodelujeta pri neštetih nastopih nacionalnega karakterja večji del brezplačno. Občni zbor je vzel vsa poročila z odobravanjem na znanje, članstvo pa je v stvarni debati dalo novih navodil za še uspešnejše delo. Sprejeta je bila tudi resolucija, ki podaja točno sliko težkega stanja našega železničarja. bani in vedno pripravljeni pomagati bližnjemu. V petek 24. t. ni. so bili v Mestnem domu samaritanski izpiti, katerih se je udeležilo 42 tečajnikov. Komisiji je predsedoval g. dr. Mavricij Rus, kot član pa je bil dodeljen še g. dr. Franta Mis. Za Oblastni odbor Rdečega križa je prisostvoval višji inspektor v pok. g, Wester in za krajevni odbor Rdečega križa inspektor v pek. Rajko Mlejnik. Vsi tečajniki so pokazali prav dobro pripravljenost in so izpiti potekli v eplošno zadovoljstvo. Poleg teoretičnega znanja so tečajniki pokazali veliko perfektnost v napravi obvez, pri transportih ponesrečencev in improvizaciji transportnih sredstev. Pri vprašanjih o obrambi proti plinskim napadom sta gg. predavatelja polagala veliko važnost o uporabi plinske maske in zaščitnih oblek, kar se bo pa seveda v bodoče še izpopolnilo. Ta župna samaritanska četa, ki je prva v Dravski banovini, bo imela kot enota redne mesečne sestanke s teoretičnimi in praktičnimi vajami. Naši prvi samaritanski četi, zlasti pa njenemu predsedniku g. dr. Mavrici ju Rusu, k doseženim uspehom iskreno čestitamo z željo, da bi take čete ustanovile v najkrajšem času vse župe Dravske banovine. podružnica prosila tih: .-neki zavod v Ljubljani za strokovnjake. Podružnica je za zgled ludi pri gospodarstvu, saj ureja hleve, umetno gnojišče, uporablja umetna gnojila in s tem vzbuja pozornost kmetovalcev, kaj se lahko pridela na višini 1250m. Od soseda na Glažuti bodo izletniki lahko dobili dobro sadje, izvrstno planinsko mleko in tudi postrvi iz Pohorskih jezer . Divji petelini, ruševci, gamsi in srne čakajo lovcev, ki dobe v Ruški koči dovoljenje za lov. Imenitni so tudi polharski večeri pri Ruški koči. V delokrog podružnice spada tudi Hlebov dom na Smolniku, od koder ni daleč do mogočnih S'lapov Lobenice in zanimive riže za plavljenje lesa. Prav lep >> tudi dvojni slap Šumik, fz Hlebovega doma pridete na desno proti Klopnem vrhu, Pesku, Senjorjevem domu, Veliki Kopi in naprej do Slovenjgradca, naravnost pa preko Šumika k Sv. Trem kraljem ter k deški koloniji kraljice Marijo pri Sv. Martinu ter v Slov. Bistrico, a na levo stran proti Sv. Arehu in Bolfenku in Mariborski koči. Hlebov dom uredi letos podružnica popolnoma na novo, da bo več sob za prenočevanje . Ta program je bil naložen novemu odboru, ki mu načeljuje Tina Lesjak in so v njem inženjer Teržan, Albert Koruza, inž. Šolar, Joško Robnik, Diva Skerbinjek, Vili Gugel, Nejce črnko, F viče k Janko, Rozin Roman, H. Pogačnik in Fr. Mohorič. Ta odbor bo pripravil tudi vse za proslavo SOletnice Ruške koče, ki bo leta 1937. pravi pohorski narodni praznik. Vožnja po desni na Koroškem in na vzhodnem Tirolskem Deželno glavarstvo za Koroško v Celovcu sporoča, da se bo s 15. junijem 1935 uvedla na vseh cestah cele Koroške in vzhodne Tirolske vožnja po desni kakor v naši državi. Prehod iz sedanjega reda v novega se torej izvrši o polnoči od 14. na 15, junij 1935. Od tega trenutka dalje morajo na celi Koroški in v vzhodni Tirolski vsa vozila brez izjeme voziti po desni strani ceste, se izogibati na desno in prehitevati na levo. Kadar več vozil istočasno dospe do križišča, ima prednost vozilo, ki prihaja od desne. Prednost imajo predvsem tudi vozila na glavnih cestah, in sicer na Koroškem zvezna cesta Friesach—Arnoldstein— Italija, in cesta s cestno železnico. Motorna vozila morajo v prvem času po uvedbi novega cestnega reda voziti posebno previdno. Radio Nedelja, 26. maja. Ljubljana: 7.30 O dobrih in slabih lastnostih naših kulturnih tal (ing. Pohar Bogdan) — 8.00 Novice — 8.15 Služba božja — 9.00 Versko predavanje (dr. Roman Tominec) — 9.15 Z ruskih poljan (radijski orkester, Popova, Brigo, Debevec) — 11.00 Promenadni koncert vojaške godbe iz Tivolija — 12.30 Čas, obvestila, plošče po željah — 15.00 Koncert po željah — 15.45 Mati poslušaj! Najpogostejše vzgojne napake pri otrocih (Mila Meli bar) —- 10.00 Strune mirno se glasite (radijski orkester, Fantje na vasi, Marjan Ruš) vmes reportaža s Primorja — 19.30 Nacionalna ura: Skozi dvorane etnograf, muzeja v Zagrebu (g. Ivo Franic) — 20.00 Rezervirano za prenos sokolske akadmije iz Vel. Bečkereka —- 21.00 Plošče — 21.30 Čas, poročila, obvestila, vreme, program — 22.00 Radijski orkester, vmes reportaže iz drame o priliki premijere Vomber-govega Zlatega teleta— Beograd: 20.00 Prenos iz Petrograda — Zagreb: 20.15 Predstava za d eco — 21.35 Koncert — Berlin: 20.00 Zabavni koncert — 22.20 Vesele mlodije — Beromünster: 19.10 Bachove in Händlove skladbe — Bratislava: 22.35 Ciganski orkester — Eresiava: 22.30 Slavnostna vožnja po Fistri — Brno: 20.30 Opereta: Cornevillski zvonovi — Frankfurt: 20.00 Če veje majski vetrič — Hamburg: 20.00 Pravljična idila — Lipsko 23.00 Tovariški večer na parniku »Hamburg: — Luxemburg: 21.15 Angleški koncert — Milan—Trst: 17.00 Pester koncert — Monakovo: 20.00 Zvočna igra' Železo in kri — Paris Poste Pansion: 22.00 Orkestralni koncert — Praga : 20.15 Ktamljanje — Rim: 20.55 Pester Koncert - Biras Jimirg: 20.30 Zvočne igre — Stuttgart: 20."O Zabavni koncert — Varšava : 20.25 Klavirski koncil - Dunaj: 20.20 Ned balova opereta: Fotjska kr1. Nacionalna ura oh 19.30 Za vse tri jugoslovanske oddajne postaje. Skozi dvorane etnografskega muzeja. Predava upravni,, etnografskega muzeja v Zagrebu g. Ivo Franic. Prenos iz Zagreba. Ponedeljek. 27. maja. Ljubljana: 12.00 Suhice, maj in cvetke (plošče) — 12.45 Poročila, vreme — 13.00 Čas, obvestila — 13.15 Kino orgle na ploščah — 14.00 Vreme, spored borza — 18.00 Na plan inčah luštno biti ! (plošče)' — 18.20 Zdravniško predavanje (dr. Magajna) — 18.40 Čas, poročila, spored. obvestila - 19.00 Srečku Kosovelu v spo- min (C. Debevec) — 19.30 Nacionalna ura: Koliko se v našem jeziku izraža naše narodno edinstvo? (prof. dr. Aleksander Belič) — 20.00 Prenos opere iz Zagreba. V prvem odmoru Fr. Vodnik »Iz revije, v drugem: čas, poročila, vreme, spored. — Beograd: 20.00 Prenos opere iz Zagreba. — Zagreb: 20.00 Opera iz gledališča — Berlin: 21.30 Mozartova Haffnerjeva serenada — Beromünster 19.50 Znane operne arije — Bratislava: 20.30 Kozaške balalajke — Eresiava 20.10 Stari plesi — Brno: 20.20 Kratek čas v Kabaretu — Frankfurtu 21.00 Bachove skladbe — Hamburg 20.10 Zabavni koncert — Lipsko: 20.10 Zvočna slika »Mala podoknica za zvezde« — Luxemburg: 21.40 Italijanska glasba — Monakovo : 20.10 Glasbena zabava — Paris Poste Parisien : 21.07 Hirschmannove skladbe — Praga: 20.15 Jugoslovanske romance — 20.45 Zvočna igra »Rožna pot« — Rim: 20.55 Koncert komornega orkestra — Strassbourg: 21.30 Opereta — Stutgart 21.15 Zvočna slika »Sablja v jasminu« — Varšava: 20.00 Večer dunajskih melodij — 21.00 Simfonični koncert — Dunaj: 20.00 Veseli mikrofon — 21.45 Prenos koncerta iz Londona. Nacionalna ura ob 19.30 za vse tri jugoslovanske oddajne postaje: Koliko se v našem jeziku izraža naše narodno edinstvo? Predava prof. dr. Aleksander Belič. Prenos iz Beograda. TVORNICA CIKORIJI Naš pravi domači izdelek! Narodno gledališče v Ljubljani DRAMA. Začetek ob 20. uri. 26. maja, nedelja : Zlato tele. Premiera. — Izven. 27. maja, ponedeljek: Brez tretjega:. Gostovanje v Celju. 28. maja, torek : Blodnji ognji. Gostovanje v Kranju. OPERA. Začetek ob 20. uri. 26. maja, nedelja : Boccaccio. Znižane cene od 36 Din navzdol. 27. maja, ponedeljek : Zaprto. 28. maja, torek : Kratko življenje, opera in balet Petruška red A. 29. maja, sreda : Zemruda. Red C. Drama. Premiera krstne predstave »Zlato telet. Drevi bo v drami premiera Vombergerjeve veseloigre »Zlato tele«. Delo obravnava po-smrtninsko zavarovanje, siže, ki je bil posebno aktualen pred nekaj leti, ter slika na šaljiv način zapletljaje, ki jih je povzročal pohlep po posmrtnini. Veseloigro preveva obenem izraziti motiv, ki se razvija v zdravo pesem o ljubezni do zemlje in do domače drude. Igro režira Milan Skrbinšek. Nastopajo: dame: M. Danilova, P. Juvanova; Medvedova, Gabrijelčičeva, Slavčeva, Rakarjeva, Rainer-jeva, ter gg.: Cesar, Gregorin, Bratina, Sancin, Jerman, Lipah, Drenovec, Crnobori, Plut, Danes, Potokar, Pianecky. Premiera je izven abonmaja. Občinstvo opozarjamo, da si pravočasno preskrbi vstopnice za gostovanje mariborskega gledališča začetkom junija. Vstopnice, ki so bile doslej kupljene, veljajo za junijsko gostovanje. Mariborčani bodo igrali Wildeove-ga »Idealnega soproga« in Katajevo »Kvadraturo kroga«. Ker je odvisno gostovanje od predprodaje vstopnic, ponovno opozarjamo na to. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi. Opera. Drevi pojo izvrstno uspelo Suppéjevo opereto »Boccaccio« v predelavi g. Nika Štritofa z RO- Zlato Gjungjenac-Gavellovo v naslovni partiji. Opereta je izredno zabavna, posebno kupleti o različnih aktualnostih, ki so popolnoma novi. Nadalje sodelujejo dame : Španova, Kogej e va, Igličeva, Župevčeva in gg.: Peček, Janko, Franci, J. Rus, M. Rus, vlogo Lambertuccia poje g. Zupan. Dirigent: Niko Štritof. Veljajo znižane cene od 36 Din navzdol. Matzpls Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje ofertalno licitacijo za dobavo sekcijonalniti vodocevniti kotlov za dan 15. junija t. 1. v svojih uradnih prostorih v Ljubljani, Gajeva ulica 5. Ponudbe je yestaviti po pogojih, katere je mogoče kupiti pri zavodu in jih oddati v vložišču zavoda do 11. ure predpisanega dne. Pokojninski zavod si pridržuje pravico sprejeti ponudbe, ne oziraje se na to, ali je najcenejša ali ne, ne da bi bil za to dolžan dati kakršnokoli pojasnilo. Ravno tako more zavod razveljaviti licitacijo. Ponudbe, ki bi prispele prepozno ali brzojavno, ne bodo upoštevane. Za čas razpisa morejo dobiti interesenti načrte, pogoje in program, kakor tudi vsa potrebna navodila v zavodovem gradbenem oddelku v Ljubljani. Gajeva ulica 5, iu to med uradnimi urami. Ljubljana, meseca maja 1935. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Prva $amaritam*m ga$ii$ka čela v Dramki banovim Delo olanimev v Pt^šat Dnevni dogoditi X Vsem našim naročnikom in poverjenikom! Bollili smo z več strani pritožbe, e od 5 kg dalje domača parna destilacija д R0JEC> Sti^na X Davčnim upravam. Kraljevska banska uprava dravske banovine je izdala o pobiranju izredne davščine delojemalcev in službo-davcev za bednostni sklad Dravske banovine vsem davčnim upravam v Dravski banovini tole okrožnico: Po § 1 pravilnika o izredni davščini delojemalcev in službodavcev z dne 23. marca 1933, Službeni list kos 31, morajo vsi službodavci nameščencev in delavcev, zavezanih socialnemu zavarovanju in samostojne pokojninske ustanove plačevati v »Bednostni sklad« 1% od vseh kosmatih zaslužkov in mezd, odnosno pokojnin, ne glede na višino uslužbenskega davka. Po lanskem pravilniku je bil davčni minimum iz prvega odstavka tega paragrafa odločilen tudi za obveznost plačevanja 1% po službodavcih, sedaj pa morajo službodavci plačevati 1% od kosmatih zaslužkov v vseh primerih, ako so njihovi delojemalci zavezani socialnemu zavarovanju. Novi pravilnik je pritegnil k prispevanju v »Bednostni sklad« tudi one službodavce, ki so bili doslej oproščeni. Tuuradna okrožnica VII. No. 21.220/1 z dne 9. oktobra 1934 je z dnem 1. aprila 1935 prenehala veljati in od tega dne dalje poslujte po gornjih navodilih. Avtotn&friJUdi, t***! Najboljši bencin in avtooije dobite pri Mutami MARIBOR, Kralja Petra trg 4 X Umehmstno-zgodovinsko društvo priredi v letošnji pomladi zadnji dve vodstvi po Narodni galoriji v nedeljo, dne 26. t. m. in na praznik Vnebohoda, dne 30. t. m., obakrat ob pol 11. uri dopoldne. Vodil bo kustos g. dr. Rajko Ložar, ki bo razlagal pri prvem vodstvu umetnine 19. stol. do Ažbeta, pri drugem pa Ažbeta in impresioniste. »Le Zlatorog milo da belo perilo!« pravi ljudski glas. Naše vrle gospodinje, ki dobro vedo, kako silno čistilno moč ima Zlatorog-ovo milo in kako izdatno je obenem, ga ne hvalijo zaman. Z Zlatorog-pvim milom oprano perilo je lepo kot novo. Poskusite z njim prati tudi Vi in ne bote so kesali! Zlatorog-ovo milo je domač izdelek. Priporočamo ga najtopleje. иин|8§ац да>.м д|а»д» Vülfl ShOltOVilja- KOZUnOVinO ase poletje po nizkih cenah, ter se Vam priporoča FRANC KENK, Ljubljana, Židovska ulica 3. X Kraljevska banska uprava dravske banovine razglaša: Radi pravilnega tolmačenja pravilnika o izredni davščini delojemalcev in službodavcev z dne 23. marca 1935 se pojasnjuje, da so sedaj zavezani plačevati l%no izredno davščino v »Bednostni sklad« vsi službodavci ne glede na to, koliko uslužbenskega davka plačujejo njihovi uslužbenci, tedaj tudi v onih primerih, v katerih so uslužbenci te davščine oproščeni. X Francoski obisk. Na Oplenac je včeraj prispela delegacija francoske vojne mornarice z admiralom Maugetom na čelu. V spremstvu admirala Mougeta je bil tudi francoski poslanik na našem dvoru grof de Dampierre, v imenu nrinistra za vojno in mornarico so bili pa prisotni admiral Perič, general Arašid in ste sprejel novi narodni poslanec za oplenski srez Aleksander Lazarevič z županom Topole in mnogoštevilnimi osebnostmi iz sreza. Ko je admiral Mouget stopil v cerkev, je francoska godba zasvirala našo himno. V kripti se je admiral poklonil pred grobom blagopokojnoga viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Položil je na grob venec za napisom: V slavo kralja Mučenika francoska mornarica. Francoski gostje so si ogledali tudi kraljevski dvo- poveljmk sumadijske divizije general Stojano vič. Pri prihodu na Oplenac je francoske go ree na Oplencu, kjer jih je sprejel upravnik dvora Leko. V domu na Oplencu je admiral Mouget sprejel člane delegacije združenja odlikovancev s Karagjorgjevo zvezdo z meči in delegacijo rezervnih častnikov. X Skalaški dom na Voglu je do glavne letne sezone odprt le ob sobotah in nedeljah. Kdor želi med tednom obiskati Vogel naj to pismeno sporoči oskrbniku na naslov: Franc Ertali, Srednja vas — Bohinj. Možnost smučanja na Voglu je še izredno ugodna, snega je še dovolj. X Ekskurzija v Jutrove dežele. V pripravah za gospodarsko-propagandni izlet v Jutrove dežele z novim parnikom »Princesa Olga« so nastale težave zaradi palestinskega vizuma. Palestinska vlada namreč zahteva od obiskovalcev garantno pismo na 16.800 Din, brez tega pa vizuma ne da. Ker bo na ureditev tega vprašanja treba čakati nekaj mesecev, so mnogi prijavljeni izvozniki opustili misel na potovanje. Drugi predlagajo potovanje za jeseni, ko bo zavod za pospeševanje zunanje trgovine gotovo uredil vprašanje palestinskih vizumov. Gospodarstveniki, ki so pa vzlic temu sklenili posamič odpotovati 1. junija iz Splita z ladjo »Princesa Olga« bodo imeli vse popuste, navedene v prospektih za to gospodar-sko-propagandno ekskurzijo. X Razpis službe. Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje pri javni bolnici v Slovenjgradcu službo duhovnega oskrbnika. Služba je združena z brezplačno hrano in stanovanjem s popolno oskrbo ter z mesečnim honorarjem Din 200-—. Prošnje je vložiti pri kraljevski banski upravi do 15. junija 1935. X Proslava kraljeve garde. Konjeniška brigada kraljeve garde je proslavila danes svoj vojaški spomin na 12.—25. maja 1838 leta, ko je bila pred 97 leti ustanovljena prva vladarjeva garda. Ker pa kraljeva garda žaluje za Blagopokojnim viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem, se je današnja proslava vršila v skromnem krogu poveljstva brez gostov. Cerkvenemu obredu je prisostvoval N j. kr. Vis. knez-namestnik z ministrom vojske^ in mornarice, armijskim generalom Petrom Živ-kovičem. Nj. kr. Vis. knez-namestnik je takisto konjeniški oficir kraljeve garde. X Parnik »Princesa Olga« je včeraj ob 9. prispel v Dubrovnik. Na parniku je bila tudi kneginja Olga. V njeni družbi so bile dvorne dame ge. Rozanič, Grujič in Hadžič in angleški poslanik Henderson. Na vsej poti od Splita do Dubrovnika je primorsko prebivalstvo pozdravljalo včeraj krščeni parnik z navdušenimi ovacijami. Povsod so pokali možnarji, na vrhovih pa so goreli ognji. Svečanemu sprejemu v Dubrovniku so prisostvovali ban zet-ske banovine g. Mujo Sočica, poveljnik zetske divizijske oblasti general Petrovič, občinski odborniki, zastopniki civilnih in vojaških ob-lastev in ogromna množica, ki je navdušeno pozdravila prihod novega parnika. Danes popoldne ob 16. pojde Nj. kr. Vis. kneginja Olga v Cavtat, kjer se udeleži čajanke, ki jo priredi njej v čast ravnatelj jugoslovanskega Lloyda g. Banac. Zvečer bo na parniku »Princesa Olga« svečana večerja s sprejemom, ki mu bodo prisostvovali Nj. kr. Vis. kneginja Olga s svojim spremstvom, ban zetske banovine g. Sočica, poveljnik zetske divizijske oblasti general Petrovič, predsednik občine v Dubrovniku in več drugih uglednih oseb. X Vpisovanje v vadnico in v otroški vrtec državne učiteljske šole v Ljubljani je samo v sredo 29. maja 1935 od 8. do 10. ure. Zdravniški pregled bo na državni šolski polikliniki v Gledališki ulici 7. X Vsem Maistrovim borcem! Kakor vse kaže bo 30. t. m. v Gornji Radgoni o priliki prenosa radgonskih žrtev v domačo zemljo mogočna narodna manifestacija. Maistrovi borci moramo biti častno zastopani. Pridite vsi, ali ste organizirani v Zvezi ali ne, da izkažemo čast padlim tovarišem, ki so s svojo krvjo začrtali meje osvobojene domovine. Pridite zlasti vi, ki ste sami kedaj stali na murski fronti. Iz Maribora pojdemo z avtobusom oz. vlakom, v večjih krajih pa sami organizirajte odhod in javite nam število udeležencev. V Gornji Radgoni bo skupen nastop. Zveza Maistrovih borcev. ilubliana DNEVNA PRATIKA Danes: Nedelja 26. maja, kat.: Filip Neri, pravosl.: Glikerija. Dežurne lekarne: Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva 20, Gartus, Moste, Zaloška cesta. Prireditve: Odkritje spominske plošče kralju Mučeniku ob pol 16. na Viču. Slavnostna akademija ob 20. v Sokolskem domu na Viču. Jugoslovanski zimski športni savez ima ob 8. uri glavno skupščino v beli dvorani »Uniona :. Jugoslovansko novinarsko združenje ima ob 10. uči občni zbor na magistratu. Lahkoatletska tekma Beograd : Ljubljana na igrišču ASK Primorje ob 16. Jutri: Ponedeljek 27. maja, kat: Beda, pravoslavni : Isidor. Dežurne lekarne: Sušnik, Marijin trg 5, Kuralt, Gosposvetska cesta 4, Bohinec, ded., Cesta 29. oktobra 31. Obleka ati рашпИс pa svafi žetfi dabiU pti pcivnana solidni b/edki /. Iflaiek, Aleksandrova cesta IZ * * Nesrečen padec. Janez Pavšič, nočni čuvaj, je včeraj, ko je bil v službi, padel tako nesrečno po stopnjicah, da je dobil težje poškodbe na glavi. Prepeljan je bil v bolnišnico, njegovo stanje ni nevarno. * Društvo »Soča« naznanja vsem onim pri-glašencem za Oplenac, kakor tudi tistim, ki se še nameravajo priglasiti, da je poseben vlak zagotovljen. Pohitite s prijavami in vplačajte takoj znesek za železniško vožnjo : III. razred 130 Din, II. razred 195 Din in še 40 Din za avtobus, in sicer trgovcu Simonu Jurčiču, Tyrseva cesta ali pa po položnici ček. rač. št. 12.727. Omenjamo še, da se vrnemo v Ljubljano v torek, t. j. 11. junija pred 7. uro. Prireditveni odsek. * Promenadni koncert v Tivoliju. Ljubljanska radijska oddajna postaja bo v primeru lepega vremena priredila danes v nedeljo ob 11. uri svoj prvi letošnji promenadni koncert pred gradom Tivolijem. Igrala bo vojaška godba 40. p. p. Triglavskega. * Karambol dveh kolesarjev. Upokojeni žandarmerijski narednik v Ljubljani Matija Kučen se je peljal s kolesom proti Sv. Križu. Skoraj tik Sv. Križa je imel karambol z nekim drugim kolesarjem. Pri padcu s kolesa je dobil Kučen težke notranje poškodbe. * Valčkov večer Sokola L, ki je tradicija Tabora, bo letos v soboto 1. junija. * Društvo »Soča« matica v Ljubljani vabi vse svoje člane na XIV. redni letni občni zbor, ki se bo vršil v soboto 1. junija 1935 v salonu pri »Levu« ob pol 21. uri z običajnim dnevnim redom. V slučaju nesklepčnosti se bo isti vršil pol ure kasneje in bo sklepal pri vsakem številu navzočih članov. Vesna-elfnüujafar Pariser avio-, radio- (motorne) baterije Domači proizvodi Enoletna garancija * Mestna ženska realna gimnazija. Sprejemni izpiti za I. razred gimnazije bodo v sredo, dne 26. maja ob 8. uri. Prošnje je vložiti do 24. junija t. 1. pri ravnateljstvu. * Krakovčani in Trnovčani se odpeljejo 1. junija na Oplenac, da se poklonijo manom viteškega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja. Na njegov grob postavijo naš domači »Jtober« t. j. svetilnik, ki je služil pred davnimi časi — tedaj seveda priprost lesen, brez kovinskih ali drugih okraskov — našim pradedom in prababicam za razsvetljevanje njihovih domov in za luč, ki je gorela v čast božjo ob raznih cerkvenih praznikih. Ta luč naj gori na grobu Njegovem tudi sedaj v znak globoke in neusahljive ljubezni do blagopokojnega kralja viteza. — V dolbini štobra je shranjeno posvetilo, napisano na pergainenu in listina s podpisi pripravljalnega odbora za to poklonitev. Srebrni okraski na štobru in inicialka na posvetilu so izdelani v našem narodnem slogu. Vse to bo v ponedeljek razstavljeno v izložbi tvrdke M. Tičar, Šelenburgova ulica. * Društvo absolventov državnih trgovskih šol za Dravsko banovino v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo dne 2. junija 1935 ob 10. uri dopoldne v prostorih Državne dvorazredne trgovske šole v Ljubljani, Gregorčičeva ulica s sledečim dnevnim redom: 1.) Otvoritev in pozdrav predsednika. 2.) Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3.) Poročilo odbora. 4.) Poročilo nadzorstva. 5.) , Poročila delegatov pododborov. 6.) Volitev odbora. 7.) Slučajnosti. Vljudno vabljeni vsi člani in članice. Maribor Danes: Narodno gledališče: ob 20. uri Šorlijevi »Blodnji ognji«. Zadnjič in globoko znižane cene. Kino Union. Premijera »Petrogradske bele noči« po romanu Dostojevskega. Sport, ob 17. uri na igrišču Rapida prvenstvena nogometna tekma ČSK : Rapid. Д Današnje sokolske svečanosti. Današnji javni nastop vseh mariborskih sokolskih društev bo potekel izredno slovesno kot že dolgo let ne. — Uvod v nastop bo svečana povorka, ki bo krenila ob pol 15. uri s Kralja Petra trga skozi mesto. V povorki bodo naslednji oddelki: konjenica in fanfare, prapori (župni in društveni), članstvo v krojih, godba »Drava«, ženska deca, članice v krojih, ženski naraščaj, vojaška godba, moška deca, moški naraščaj, vojaštvo in članstvo v civilu. Takoj po prihodu povorke na telovadišče v Ljudskem vrtu bo javni nastop, kjer bo nastopilo okoli 1600 telovadcev in telovadk. Spored je izredno pester in bo zadovoljil tudi raz vaj ene jše gledalce. Posebna zanimivost bo štafetni tek 4X100 m, pri katerem tekmujejo najboljši tekači sokolskih društev, pa tudi nastop sokolskih konjenikov bo nudil lep užitek. Po nastopu bo veliko narodno slavje. Vsa mariborska javnost, ki ume cenili važnost smo-trene sokolske organizacije, naj pohiti danes popoldne v ljudski vrt. Dajmo našim vrlim Sokolom novih pobud za še uspešnejše delo, ki je bilo in bo vedno v korist narodu in državi! Д Smrtna kosa. V soboto dopoldne je preminul v Mariboru 651etni Anton Simonič. Pokojnik je bil velik narodnjak in je bil ob prevratu med prvimi Maistrovimi borci, ki so zasedli takratno dravsko vojašnico. Za njim žaluje vdova in trije sinovi. Eden od njih je novinar pri mariborski podružnici »Slovenca«. Blagemu narodnjaku bodi ohranjen lep spomin, žalujočim naše sožalje. Д Promenadni koncert bo v primeru lepega vremena v koncertnem drevoredu. Д Nočna lekarniška služba. V nedeljo imata nočno lekarniško službo Minafikova lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgu, in Königova lekarna na Aleksandrovi cesti. V ponedeljek pa imata nočno službo Medajnova lekarna »Pri zamorcu« v Gosposki ulici in Albanezija, lekarna »Pri sv. Antonu« v Frankopanski ulici. Д Šolski nastop Glasbene matice bo prihodnji ponedeljek in torek v mali unionski dvorani. V ponedeljek 27. t. m. nastopijo gojenci nižjih letnikov ob 17. uri, v torek 28. pa gojenci višjih letnikov ob 20. uri. Vstop prost proti nakupu programa. Cali© B Hudičev graben je razmeroma malo znana romantična soteska v neposredni bližini Celja. Skozi sotesko šumi potok, ki dela množico slikovitih slapov. Izletnik se tu rad ustavi, da občuduje divne naravne prizore v tem skritem kotu pod mogočnim, skalovitim Srebotnikom. Pot je tod zaznamovana; začenja se pri železniškem mostu pod restavracijo Stegu, vodi pa mimo znane Kolenčeve gostilne, dalje prek travnikov in mimo malega zaselka, pri samotnem mlinu pa krene navzgor, da nas privede ob robu gozda do spodnjega vhoda v Hudičev graben. Zadnji dve leti, ko je bila pot slaba, pa so se je skoro vsi izogibali. Dasi so stroški za popravilo prav občutni, je SPD, sporazumno z oskrbnikom Celjske koče, pred kratkim pot skoz sotesko spet uredilo. Ob izhodu iz soteske se cepijo tri poti: leva, strmo navzgor, nas pelje na vrh Srebotnika, srednja v vas Svetje, a desna, markirana, k Celjski koči, kamor se pride v dobri pol uri. B Lekarniška služba. Ta teden bo imela nočno službo lekarna »Pri Mariji Pomagaj« na Glavnem trgu. ■ Uprizoritev drame »Brez tretjega«. V torek dne 28. t. m. poda ljubljanska drama v mestnem gledališču Milana Begoviča dramo »Brez tretjega« v režiji g. prof. Osipa Šesta. Edini vlogi igrata ga. Mira Danilova in gospod Levar. Predstava je za naročnike. Ne-abonenti se naj pobrigajo za vstopnice v knjigarni »Domovini«. B Celje v radiju. Ljubljanski radio priredi v juniju vrsto prenosov iz raznih krajev Slovenije pod geslom »Predstavljamo Vam naša mesta«. Prvo bo Celje. Na sporedu so predavanja, glasbene točke in interviev. H Celje. V nedeljo, dne 26. maja t. 1. bo redni občni zbor Pododbora Zveze kmetskih fantov in deklet za celjsko okrožje v dvorani Narodnega doma v Celju. Ob pol 8. uri zjutraj je seja ožjega odbora, ob 9. uri pa pričetek občnega zbora. Včlanjena društva so yprejela vabila z dnevnim redom. Nasvidenje! Odbor. S Jadranski dnevi v Celju. Tudi v Celju polagoma prodira med ljudstvo zavest o ogromnem pomenu morja za vso državo. Razširjenje in utrditev te zavesti je tudi namen Jadranskih dni, ki jih priredi krajevni odbor Jadranske Straže. Dne 1. junija bo v mestnem gledališču večerna akademija s sodelovanjem orkestra Glasbene Matice pod vodstvom ravnatelja g. Sancina, Mladinskega zbora mestnih šol pod vodstvom, učitelja g. Preglja, ko nastopi preko 200 otrok deloma samostojno, deloma pa z orkestrom. Nadalje nastopijo učenke višjih razredov gimnazije pod vodstvom ge. prof. Mršove in pa moški zbor kulturnega društva »Svobode« pod vodstvom g. Preglja ter ansambel Dramatičnega društva. V nedeljo dopoldne bo prva veslaška tekma na Savinji med Kapucinskim mostom in brvjo. Zmagovalci dobe primerna darila. V nedeljo popoldne bo tombola na Dečkovem trgu. V zvezi s temi prireditvami je tudi razstava dalmatinskega slikarja Stevana Bakoviča v Mestni hranilnici. Izložbena okna bodo dekorirana po enotnem geslu »Naše morje«. Gospodarska, kulturna in prosvetna društva Trnovskega okraja v Ljubljani prirede dne 1. junija romanje na Oplenac, da se poklonijo smrtnim ostankom Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Odhod iz Ljubljane z večernim brzim vlakom v soboto, dne 1. junija ob 20. uri. Povratek dne 4. junija ob pol 11. uri. Vožnja za osebo tja in nazaj vštevši avtobus Din225"—. Ob poklonitvi bo položen na grob kralja Mučenika krasno izdelan slovenski svečnik »Stöber« _s spominsko knjigo. Prijave se sprejemajo v gostilni Soklič, Pred Konjušnico, do itici. 26. t. m. Vse članstvo trnovskih društev in njih prijatelji se vabijo, da se prijavijo v čim večjem številu. Pripravljalni odbor. Vič pri Ljubljani Vsi Vičani stoje pod vtisom pietetne svečanosti, ki bo danes ob pol 16. na občinskem trgu na Viču. Okoli spomenika se ureja park, postavljajo drogovi za zastave in ovijajo venci, tako, da bo tudi zunanja slika nudila lep estetičen užitek. Največ posla ima seveda viški Sokol, pod čigar okriljem bo ta izredna pietetna svečanost. Za odkritje spominske plošče blagopokojnemu kralju Mučeniku vlada tudi v Ljubljani veliko zanimanje in prepričani smo, da bodo tudi množice Ljubljančanov prisostvovale temu svečanemu aktu. Vse udeležence današnje slavnosti ponovno opozarjamo, da je zbirališče vseh društev, organizacij in korporacij ob 15. pred Sokolskim domom, slavnostno odkritje plošče in zasaditev lipe bo ob pol 16. Po slavnosti pri odkritju bo mimohod društev in občinstva, nato pa razhod. Drevi ob 20. bo v Sokolskem domu svečana akademija z izbranim sporedom, kamor vljudno vabimo. Cbčinstvo prosimo, da se brezpogojno pokori rediteljem in varnostnim organom ter naj zavzame prostore, ki bodo določeni ! Medvode K mehko slavje v Medvodah. Dne 30. t. m. proslavi Društvo kmetskih fantov in deklet v Medvodah lOIetnico svojega obstoja. V ta namen priredi pod pokroviteljstvom g. ministra Drago Marušiča številne originalne tekme iz kmet. življenja. Ob tej priliki razvije tudi svoj prapor, kateremu kumujeta kmetska prijateljica Manica Komanova in predsednik medvodske občine g. Jože Šušteršič. Prireditev, katera obeta izredno velik obisk, se prične že ob pol 13. uri — ob prihodu vlakov — s sprejemom gostov na postaji. Nato krene pestra povorka z godbo in novo zastavo na čelu na prireditveni prostor — na posestvo Filipa Bohinca. Za razvitjem prapora, ki je ročno delo marljivih članic in članov, se pričnejo takoj tekme, ki obetajo letos še posebno izreden užitek. Vse častilce in prijatelje kmetskega izživljanja se iskreno vabi. Se o ßreureditvi Zvezde Izvedba načrta Kluba arhite ktov je popolnoma nemogoča že večkrat smo pisali o načrtih za preureditev Zvezde in smo precej obširno poročali tudi o debati na občinski seji. Objavili smo v 2. številki našega lista dne 16. aprila tudi načrt arhitekta inž. Hermana Husa, ki ga je Klub arhitektov predložil odboru za postavitev spomenika kralju Aleksandru I. Z edini-telju. Že tedaj smo omenili, da bi visoke obrezane zelene stene na treh straneh trga bile nekako tuje v našem mestu in da bi te bariere francoskih in avstrijskih veličanstev ne bile primeren okvir spomeniku kralja, ki se je najboljše počutil sredi svojega naroda. Sredi Ljubljane bi s tem rokokojskim nasadom nastalo novo tuje telo, ki bi delovalo skoraj kakor s cipresami zasajeno pokopališče sredi mesta. Pred seboj imamo stenografski zapisnik zadnje seje mestnega sveta ljubljanskega. Iz tega zapisnika se jasno vidi, da nekateri go- tega trga naj nam srečnejši časi prineso nekake prokuracije z arkadami in najmonu-mentalnejšimi poslopji, ki bi bila vsa urejena po enotnem načrtu. Z nameravano pokopališko steno ali pa — recimo milejše — z nameravanim versajskim ali schönbrunn-skim nasadom bi pa ta novi trg odrezali od Kongresnega trga in Vegove ceste, ki bo v kratkem podaljšana prav do Trnovske cerkve. Osi Ljubljane bi bila odsekana glava — Paradni trg. Sploh so bili gospodje na seji silno navdušeni za parade, ki jih pa nikakor ni imel v mislih projektant Paradnega trga. Nekako ogromno vojaško vežbališče so zahtevali sredi mesta in se tako navduševali za Saharo v Ljubljani. Paradni trg bi bila grandiozna dvorana pod milim nebom za naj svečane j še prilike, nikakor pa ni namenjen za parade velikih množic. Le s svojo monumentalnostjo Plečnikov načrt za preureditev Zvezde. Večji krogi pomenijo drevesa, mali pa kantone ob robu, z malim pravokotnikom je pa nasvetovan prostor za spomenik Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju. vorniki niso. vedeli, za kaj prav za prav gre. Če bi bili videli našo sliko, ki je javnosti pokazala perspektivičen pogled na Kongresni trg po Husovi preureditvi, bi se gotovo ne bili zavzemali zanjo. Ti gospodje so tudi premalo pogledali pri seji jim predloženi tloris in so pri tem prezrli, da je nad tlorisom tudi narisano, kakšne bodo zelene strižene stene na treh straneh trga. Te skoraj gladke zelene stene so namreč silno široke in tako visoke, da bi se čeznje sploh ne videle hiše okrog trga. Nasprotniki Plečnikovega načrta tudi niso pomislili, kako lepo in prijetno bo za temi stenavii. Noben žarek solnca ne bo mogel prodreti skozi goste stene iz postriže- in enotnostjo arhitekture bi Paradni trg deloval dostojanstveno in paradno, nikakor pa ne z dolgočasno in nepregledno prostornostjo. Paradni entuziasti naj bodo potolaženi, saj je Kongresni trg bil dosedaj še vedno dosti velik za največje prireditve v Ljubljani. Letos imamo že pomlad, ko sploh ne moremo več govoriti o stavbni sezoni in ne obeta se nam tudi za bodočnost nič boljšega. Le počasi raste Ljubljana na periferiji in še dolgo ne bo milijonsko mesto, ki bi rabilo ves Kongresni trg za svoje parade. Če se pa primeri čudež, da bi Ljubljana spet obogatela in pričela rasti, ne bomo v skrbeh zaradi parad. Pojdite na nebotičnik in poglejte doli na Muzejski trg Pogled na Kongresni trg po preureditvi po načrtu arhitekta inž. Hermana Husa. n ih gabrovih ali cipresnih vej na cesto, prav tako bi pa tudi stanovalci za temi stenami ne imeli skoraj nikoli solnca v svojih stanovanjih. Večen hlad in večna vlaga bi bila posebno pred kazino in na vsej tej strani Kongresnega trga, mnogo boljše bi pa tudi ne bilo proti nunam in Slovenski Matici. Gospodje so pozabili, da so prav na strani proti Slovenski Matici lastniki hiš dosegli, da je mestna občina obsekala kostanje in s tem vsaj nekoliko omogočila dostop solncu. Po že odobrenem Plečnikovem regulacijskem načrtu vsega mesta imamo pa na prostoru, kjer je sedaj kazinski vrt ter se razprostirajo velika dvorišča med šelenburgovo, Wolfovo in Prešernovo ulico, takozvani »Paradni trg«. Okrog in Nunski ter čez Pollakov vrt, nato se pa ozrite proti Frančiškanom, na njih vrt in na vsa ogromna dvorišča med Тугševo in Miklošičevo cesto tja do Trga kralja Petra pred justično palačo! Ko bo Ljubljana tako velika, da ji bo za parade Kongresni trg premajhen, bomo tudi na teh praznih prostorih že imeli trge. Da bodo pa entuziasti za parade brez najmanjših skrbi, jim lahko izdamo, da se ljubljanski arhitekti pečajo tudi že z osnutki za te ameriške Mamutske trge. Prav težko se zadržujemo, da bi ne rekli več, vendar pa moramo pribiti vsaj to, da se v Ljubljani večkrat govori in prepira samo zato — da se govori. Iz stenografskega zapisnika bi lahko dokazali, da je bila med go- vorniki celo pogrešna misel, da bo po Hu-sovem načrtu na Kongresnem trgu le prav nizek nasad. Opozarjamo še enkrat, da bi bile zelene, ravno obstrižene mase tako visoke, kakor se sedaj hiše na Kongresnem trgu. Če bi bili to vedeli lastniki hiš na Kongresnem trgu pred mestno sejo, bi jo bili preprečili brez najmanjšega dvoma. Ali so gospodje mislili, da bi ta nasad v stilu rokoko bil gotov v enem ali v dveh letih? Najmanj 30 let bi čakali, da bi bilo sploh kaj. Kdo je pa tudi računal, koliko bi veljalo vzdrževanje striženih zelenih sten? Že sedaj ima mestna vrtnarija tako skromne dotacije, da nikamor več ne more, sedaj pa gospodje predlagajo izdatke, ki zanje ne morejo najti prav nobenega kredita. Resnica je, da ni treba takoj tlakovati vsega trga, in torej vsaj nekaj časa lahko še prihranimo za tlakovanje potrebni poldrugi milijon dinarjev. Nasuli bi ga lahko z belim peskom, ki tudi nekaj velja, poleg tega pa stane tudi lepo vzdrževanje z belim peskom posutega trga. Za snaženje sedanje Zvezde zadostujeta en delavec in en vrtnar. Nekdo je celo mislil, da bi lahko ves nameravani trg zasejali s travo. Gotovo ne pozna znane anekdote o ameriškem milijonarju, ki je od angleškega lorda zahteval recept, kako bi v Ameriki dosegel lepo trato v svojem parku. Lord mu je namreč odgovoril : »To je vendar malenkost : samo 300 let kultiviranja !« — Saj poznate Pongračevo vilo na Bledu in trato pred njo. V boljših časih sta vedno čepeli dve ženski v trati in jo pleli. Na zeleni trati Kongresnega trga bi morali dan na dan imeti kolonijo ple-vic ! če trata ne bi bila negovana in kultivirana, bi pa seveda imeli sredi mesta lačno pašo in gmajno. Vrtnarska arhitektura je popolnoma ločena od ostale arhitekture, saj stavbenik dela z betonom, kamenjem in opeko, vrtnar pa z živimi rastlinami. Teh stavbenik ne pozna in ne more graditi z njimi. Če bi bil načrt za Kongresni trg izdelal vrtni arhitekt, bi gotovo ne bil na Kongresni trg postavil rokoko jskega nasada. Glede tega smo se obrnili na ravnatelja g. Lapa, ki nam je na kratko povedal, da projekt Kluba arhitektov kratko-malo ni izvedljiv. Posekajmo torej sedanjo Zvezdo in ves trg nasujmo s peskom. Po nasvetu Kluba arhitektov bomo okrog trga nasadili majhne sadike gabra, tuje, lipe, javorja in tako ustvarili prvo leto le nekaj decimetrov visoko živo mejo. Solnce bo pripekalo in tlakovana ter z belim peskom posuta puščava se bo razbelila do neznosnosti. Ljudje ne bodo več mogli dihati v stanovanjih in tudi nežna živa meja bo žalostno poginila in se posušila. Med žarečimi hišami je na razbeljenem Kongresnem trgu vsak podoben nasad torej popolnoma nemogoč. Z obrezovanjem vedno ranjeno drevje rabi, kakor rekonvalescent, tudi mnogo, mnogo svežega zraka, ki ga pa sredi mesta ni. Poglejte, kje so drugje taki nasadi ! Na Dunaju ni nobenega in tudi v Parizu ni nobenega, pač sta pa Versailles in Schön-brunn daleč ven iz mesta. Zato pa še enkrat, da stavbenik ni vrtni arhitekt. Po Plečnikovem načrtu bi Zvezda ostala skoraj taka, kakor je sedaj. Mojster ima izkušnje iz nasadov v Pragi in drugod. Dobro ve, da povsod ni mogoče nasaditi, kar bi želel. Rastlina dobiva hrano iz zraka in naši prijatelji rož prav dobro vedo, da niti nagel jna ne moremo vzgojiti v mestu navzlic najskrbnejši negi. Zato, ker nima dosti zraka, in zato, ker ga uničita vročina in prah. Tako bi pomanjkanje zraka, vročina in prah uničili tudi nameravani Husov nasad. Sedaj menda se ne bo več treba preklati zaradi njega. Mojster Plečnik torej Zvezde ni mnogo iz-preminjal in je ohranil v glavnem njeno dosedanjo obliko. Ne zaradi penzionistov, temveč zato, ker Ljubljana nima milijonov, ki bi jih morala vreči na Kongresni trg za negovanje nasadov. Na sredi je prof. Plečnik prerezal Zvezdo s 24 m široko cesto, okrog križišča ravnih drevoredov je pa položil še ovalno pot. Če bomo sedanje kostanje pomlajevali z rednim obrezovanjem, jih bomo imeli še 50 let. Vendar bomo pa med tem lahko posekali vse kostanje, ker je s starimi kostanji tak križ in njih vzdrževanje tudi premnogo velja. Ker so pa kostanji že popolnoma izčrpali zemljo, bi morali za nove kostanje pripeljati tudi nove zemlje. Tudi to bi bilo predrago in zato bomo Zvezdo posekali, ko bo mestna vrtnarija imela vzgojenih dosti platan, ki jih bomo zasadili po Plečnikovem načrtu na Kongresni trg. Sadili pa ne bomo v to vročo puščavo mladih nežnih drevesc, temveč že velike platane, ki bodo že prvo leto prebolele posledice presaditve in bodo drugo ali tretje leto že jele razvijati svoje košate krone. S tem naj računajo arhitekti in kiparji pri svojih osnutkih za spomenik in vse bo prav! Nimamo mnogo denarja za spomenik, zlasti pa ne za tako velik spomenik, da bi obvladal ves Kongresni trg. Ali ste čitali, koliko bi veljali štirje Meštrovičevi konji za novi most v Beogradu? Po tem računu bi pa na Kongresni trg morali postaviti spomenik, ki nas bi veljal najmanj 25 milijonov dinarjev! Gospodje, sedaj pa govorite dalje, kje dobimo denar. Ante Gaber. Pred razstavo slovenskih likovnih umetnikov Žirija na razstavi: Prof. Ivan Vavpotič, dr. Rako Ložar, Miha Maleš, G. A. Kos, Janez Zorman in France Gorše. * -k V četrtek, 30. maja otvori društvo slovenskih likovnih umetnikov svojo prvo razstavo v Jakopičevem paviljonu. Društvo slov. likovnih umetnikov je bilo ustanovljeno šele pred enim letom z namenom, da družabno veže slovenske likovne umetnike, da ščiti njihove moralne in socialne interese in da priredi vsako leto na pomlad reprezentativno razstavo strogo izbranih del slovenskih umetnikov, ki naj dokumentira nivo tvornosti naših umetnikov. Na teh razstavah bomo videli predvsem še nerazstavljena dela, ki jih je izbrala stroga žirija. Le na ta način lahko dobimo res pregledno sliko skozi vso našo upodabljajočo umetnost. Umetniki sami so izbrali iz svojih vrst in iz vrst kritikov žirijo v kateri so upravnik Narodne galerije g. Janez Zorman, kustos Narodnega muzeja g. doktor Rajko Ložar in umetniki G. A. Kos, Miha Maleš, Franc Gorše in Ivan Vavpotič. Žirija je vsako delo tajno izglasovala, tako da so bili izključeni vsi osebni vplivi in debate. Za razstavo se je priglasilo 48 umetnikov, nekaj jih je kasneje odstopilo, nekaj jih je žirija odklonila, tako da bo na tej razstavi zastopanih 39 umetnikov, kiparjev, slikarjev in grafikov s 151 deli. Slikarstvo zastopajo Maksim Gaspari, Fran Klemenčič, G. A. Kos, France Košir, Tone Kralj, Miha Maleš, Zoran Mušič, France Pavlovec, Elza Piščanec, Maksim Sedej, Mira Pregelj, Albert Sirk, Rajko Slapernik, Henrika Šantel, Saša šantel, Mit ko Šubic, Fran Tratnik, Franc Trsten j a», Ivan Vavpotič in Fran Zupan. Kiparji-ra« stavljalci so Lojze Dolinar, France Gorše, Stanko Dremelj, Tine Kos, Zdenko Kalin, Ka-Putrih, Tone Kralj, Ivan Sajovic, Anton Sever in Vladimir štoviček. Grafiko zastopajo Božidar Jakac, Mara Kraljeva, Dolfe Lapajne, Janez Mežan, Franc Mihelič, Avgusta šantel, Fran Plestenjak, Bruno Vavpotič in Lojze Žagar. Razstavljenih bo skupaj 59 olj, 46 grafik in 36 plastik. Izgleda, da bo ta razstava nad vse pestra in zanimiva, da bo pokazala marsikaj novega, zlasti v razvoju naših mlajših. Zadeva časti vseh Jugoslovanov so rojaki v sužnosti! Ščitimo svojo nacionalno čast ter pristopajmo k Braniboru! Sokolstvo Iz jugoslovanskega Sokolstva Načelništvo Saveza SKJ, ki je bilo doslej v Ljubljani, se. je preselilo v Beograd. Predaja načelniškili poslov je bila opravljena v soboto 18. t. m. v navzočnosti novega načelnika brata dr. Alfreda Pichlerja, I. podnačelnika brata Miroslava Vojinoviča, brata Šulceja, brata Jerasa, načelnice sestre Skalarjeve in podnačelnic sester Brozovičove in Trdinove. — Dosedanji načelnik SSKJ brat Miroslav Ambrožič se je zahvalil vsem članom načelništva in TO za dosedanje delo ter želel novemu načelniku srečno in uspešno delo za napredek Sokolstva. Predsednik Saveznega prosvetnega odbora br. dr. Vladimir Belajčič, ki je pet let uspešno vodil prosvetno delo v našem Sokolstvu je podal ostavko na mesto saveznega prosvetarja. II. jugoslovanski vsesokolski zlet v Beogradu, določen za prihodnje leto je definitivno preložen na leto 1937 in to iz razloga, ker ni mogoče dobiti v Beogradu primernega prostora za zle-tišče. V zvezi s tem sklepom glavne skupščine Saveza SKJ je preložen tudi IV. pokrajinski zlet v Subotici, ki bi bit letos v Vidovih dneh. Pokrajinski zlet v večjem obsegu v Subotici bo prihodnje leto ob istem času. Vse priprave za ta pokrajinski zlet pa se bodo kljub temu nadaljevale. Nj. Vel. kralj Peter II. kuni sokolskemu praporu. Naš mladi kralj, ki je v nedeljo 19. t. m. prvič kot kralj kumoval dečjemu praporu Sokola I. Tabor, bo drugič kum praporu sokolske čete v Podturnu, župa Varaždin. Slavnostno razvitje prapora bo v nedeljo 10. junija. Trije novi namestniki staroste Saveza SKJ. Na letošnji glavni skupščini so bili izvoljeni za namestnike staroste odlični in dolgoletni sokolski delavci. Dočim sta ostala 1. namestnik starosto br. Gangl in II. br. Paunkovič, so novi III., IV. in V. namestnik starosta sokolske župe Zagreb br. Oton Gavrančiv, starosta s«kolske župe Mostar, znani organizator kmetskih sokolskih čet br. Cedo Milič in starosta sokolske župe Novi Sad br. dr. [gnjat Pavlas. Novo starešinstvo bolgarskih Junakov. — Na glavni skupščini bolgarskih Junakov je bilo izvoljeno naslednje starešinstvo: starosta brat Rastko Atanasov, general in aktivni minister v sedanji vladi gosp. Toševa, njegova namestnika hr. ;Peter Jakimov in br. dr. Nikola Stojanov, načelnik br. Genev, načelnica sestra Marija Dobreva, tajnik br. Peter Petrov, prosvetar br. Konstantin Mišajkov, blagajnik br. Dimitrov, gospodar br. Košev, upravitelj sav. muzeja brat major Slojev, ter člani br. dr. Minev, br. Pašov in br. Ljutov. Iz Sokolske župe Ljubljana Sokolsko prosvetno delo Dolenjskega okrožja. Iz statističnih podatkov edinic tega okrožja za I. četrtletje je razvidno, da se prosvetno delo dokaj lepo razvija. V okrožju je bilo 66 predavanj najrazličnejše vsebine, katera je poslušalo 16'2ó članstva, 447 naraščajnikov (nie), 726 oboje dece in 1365 nečlanov. Nagovorov pred "vrstami jn bilo 65, ki jih je poslušalo 605 članov in članic, 119 obojega naraščaja, 712 oboje dece in 243 ostalih. V okrožju je bilo 11 društvenih in 41 debatnih večerov, 22 dramskih predstav, tri lutkovne igre, 41 kinopredstav, dva koncerta, dve, zabavi, devet svečanih proslav, dva izleta in dve drugi prireditvi. Za naraščaj se je priredila ena akademija, en izlet, dve lutkovni |i "ds ta vi in dve drugi mladinski prireditvi. Sokolsko tehničnih knjig imajo edinice 1065, za- bavnih in leposlovnih 3996, sokolsko idejnih knjig za deco in naraščaj 260 in mladinskih knjig zabavne vsebine 327. Okrožni prosvetni dan bo v jeseni. Okrožni prosvetni odbor priporoča vsem edinicam, da nadaljujejo s prosvetnim delom tudi v poletnih mesecih in da so prosvetno delo ne bo pokazalo samo v statistiki, marveč tudi v pravem razumevanju sokolskega vzgojnega dela. * Predavanje o lutkarstvu. Da s>e vzbudi čim večje zanimanje za to pretopo prosvetno pa-noog v našem Sokolstvu, je priredi! ŽPO — lutkovni odsek v ponedeljek v lutkovni dvorani Narodnega doma javno predavanje, ki se ga je udeležilo lepo število prijateljev lutkovne umetnosti, med njimi tudi'predsednica TKD Atene ga. Minka Kroltova. Predavatelj br. Lojze Kovač je v prelepem predavanju s pomočjo skiop-tičnih slik, ki jih je velikodušno prepustil ŽPO-u konzul ČSR v Zagrebu br. dr. Resi, tolmačil pomen lutkarstva za vzgojo naše mladine. Predavatelj je bil deležen toplega priznanja. Konzulu br. dr. Res»lu izrekamo za njegovo naklonjenost svojo iskreno zahvalo. Sokol v Mengšu dobi prapor. Pri Sokolu v Mengšu so je osnoval poseben odsek za nabavo društvenega prapora pod predsedstvom br. Frana Panjana, z nalogo zbrati potrebna sredstva za nabavo društvenega prapora. Odseku ye je Kdo je boljši? Danes ob 16. na igrišču Primorja dvoboj lahkoatletskih reprezentanc Beograda in Ljubljane. Današnji lahkoatletski dvomatch bo ena največjih letošnjih prireditev te vrste. Nastopili bodo najboljši atleti in posebno beograjska ekipa je malone kompletna. Borba bo z ozirom na izenačene moči obeh nasprotnikov, gotovo ostra in izredno napeta. V teku na 100 metrov je siguren favorit Kovačič, ki je pred kratkim izenačil državni rekord 10.7 sek. V teku na 400 m sta favorita Banščeg in Stefanovič, ostro jima bosta konkurirala naša mlada atleta Gaberšek in Czurda. Veliko vprašanje je tek na 800 m. Nikhazi ima letos v primeri z našima, Gaberšekom in Czurdo precej slabši čas. V metih krogle in diska, bosta delala konkurenco Kleutu in Nikoliču edino Stepišnik in Serše. Tek na 5000 m se bo odločil med našimi tekmovalci. V troskoku ima Ljubljana močna zastopnika v Korčetu in Perparju. Na 1500 m imamo sigurna favorita v Goršku in Srakarju F. čisto negotov je izid v skoku v višino in pa v štafetnem teku 4X100 m. Kot rečeno so moči obeh reprezentanc zelo izenačene in bo današnji dvoboj zato odločila predvsem večja borbenost in vztrajnost, pa tudi rutina. Lep uspeh Primorja v Beogradu Primorje : Jugoslavija 1:1 (0:1). Naša včerajšnja napoved, da se Primorje ne bo vrnilo domov brez točke, se je res uresničila. Remis, ki ga je doseglo naše moštvo v borbi z Jugoslavijo, pomeni vsekakor uspeh. »Politika« pravi o tekmi med v polni meri posrečilo dobiti potrebna sredstva in tako bo novi sokolski prapor slavnostno razvit 7. julija t. L Opozarjamo na to slavje Sokola v Mongšu in že danes bratsko vabimo. Ruski Sokol v Ljubljani je izročil diplomo časitnega članstva zaslužnemu članu br. Mihajlu Nikitiču Jasinskemu, vpok. univ. prof. Diplomo je izročila odlikovancu deputacija ruskega Sokola s starostjo br. Nikolajem Tkačevem, na njegovem stanovanju. Br. Jasinski se je prisrčno zahvalil za odlikovanje in obljubil vso pomoč ruyki sokolski družini v Ljubljani. Diplomo je umetniško izdelal br. Pavel Beznikov v akva-relnih barvah. Iskreno čestitamo! * — : Zlet dolenjskega sokolskega okrožja bo v Kočevju v nedeljo 2. junija. Zjutraj oh 6. uri se prično tekme vseh oddelkov, nato skušnje vseh telovadečih, a ob pol 12. uri povorka skozi mesto. Zbirališče na telovadišču pred šolo. Popoldne ob pol 3. uri nastop vseh društev in čet včlanjenih v dolenjskem okrožju. Ker je to edina večja sokolska prireditev v dolenjskem okrožju, in se vrši vrhutega v nacionalno ogroženem mestu, se vabi vse članstvo in prijatelje sokolstva, da pohite ta dan v Kočevje in s tem potrdijo sokolsko misel ter podkrepe kočevske Sokole v njihovem nacionalnem delu. — : Sokol I. Ljubljana-Tabor prosi vse fotoamaterje, ki so napravili kakršnekoli posnetke ob priliki sprejema bratske češkoslovaške sokolske dece in razvitja dečjega prapora, da odstopijo društvu po eno kopijo posnetka. Eveu-tuelne stroške se povrne. Obenem sporoča svojemu članstvu in prijateljem Sokola L, da so nekateri posnetki že na upogled v društveni pisarni, kjer se lahko naroče. Zdravo! Uprava Sokola I. drugim: »Primorje« je zadavoljilo s svojo igro. Ljubljančani so imeli boljši start od »Jugoslavije«, večjo brzino, in kar je najbolj iznenadilo gledalce, dali so lepšo in kombinatornejšo igro od svojih protivnikov. Zaradi boljšega starta in večje brzine so prišli preje do žoge.« Nadalje pravi list, da bi po situacijah pred golom, minimalna zmaga »Primorja« ne bila nazaslužena. Izmed igralcev pohvalno omenja Slamiča in njegovo dobro igro z glavo, nadalje še Uršiča in Bertonclja, o obrambi pa pravi, da se njej zahvaliti, da je s svojim startom preprečila, da »Jugoslavija« ni bila nevarna pred golom. Kritika v »Vremenu« seveda ni tako laskava. Pohvalno pa omenja Bertonclja in Janežiča. O triu Pupo-Bertoncelj-Caleari pravi, da je bil boljši kot oni »Jugoslavije«. O Uršiču pravi, da mu pri zelo slabem Petroviču ni bilo težko zabiti gola. Gola sta padla takole: v 3 minuti drugega polčasa, dobi Miloševič od Lojančiča polvisoko in iz čiste pozicije ustreli prvi gol. V 12. minuti centra desno krilo »Primorja« Janežič in Uršič iz 6 metrov tolče neubranljivo in s tem izenači. S to tekmo se je »Primorje« s 6 točkami pomaknilo za eno mesto navzgor, Gradjan-ski pa je zopet padel na zadnje mesto. 'e Ligaške tekme. Danes odigra Primorje svojo drugo tekmo v Beogradu. Njegov nasprotnik je prvak BSK. Lep rezultat, ki ga je dosegel naš ligaš v petek proti Jugoslaviji (1:1), je gotovo dvignil njegova samozavest, čeprav moramo imeti pred očmi dejstvo, da bo BSK mnogo močnejši nasprotnik kot je bila Jugoslavija. V Zagrebu se igrata danes pomlajeni »majstor s mora« Hajduk in pa Gradjanski. Podsavezno prvenstvo v Ljubljani: ŽSK Hermes : SK Celje. Na igrišču Hermesa, v šiški se srečata danes dva enako močna nasprotnika. Če upoštevamo slabo igro, ki jo je pokazal Hermes v tekmi z Ilirijo in pa nedeljsko zmago SK Celja nad Mariborom, potem so seveda favorit Celjani. Upamo pa, da se bodo tudi Hermežani že enkrat spomnili svojih boljših dni. Tekma bo ob 15'30, Predtekma: SK Sloga : SK Iliriji (ob 14, uri). Prvenstvu TI. razreda. Jadran : Grafika, ob 4. pop. na igrišču Jadrana. Državno prvenstvo v sabljanju. V petek se je v Beogradu, v veliki dvorani oficirskega doma pričelo tekmovanje za državno prvenstvo v sabljanju. Tekem se udeležuje 67 atletov, od teh je 8 dam. Najštevilnejše je zastopan Zagreb, sledijo Ljubljana (Ilirija), Split, Subotica, Petrov-grad in Zemun. Izmed znanih sabljačev nastopajo: Pengov, Tretinjak, Štern, Pod-hraški, Hauptman, favorit Singer itd. Posebno pozornost vzbuja šele 14-letni Nikola Nikolič iz Petrovgrada. O tekmovanju bomo še poročali. Drobne športne vesti Izbrisali so iz internacionalne boksarske amaterske zveze (FIBA) Jugoslovanski boks. savez, ker že tri leta ni plačal članarine (à 600 Din letno). Naš savez sicer zopet lahko postane član zveze, če seveda plača zaostalo članarino. Ker pa bo kongres FIBA, ki bi potem razpravljal o ponovnem sprejetju v zvezo, šele jeseni 1936., naši boksači ne bodo mogli sodelovati na berlinski olimpiadi. Brez komentarja! Matti Järvinen, finski svetovni rekorder je prvič startal v tej sezoni v Raumo. V metu kopja je zmagal z metom 67.26 metra. Wembley Stadion, ki ima sedaj prostora za 93.000 gledalcev bodo povečali tako, da bo prostora še za 40.000 gledalcev. Seveda bo tudi potem še včasih premajhen. Za letošnjo finalno tekmo za angleški pokal je bilo kar 750.000 interesentov. Kwasniecovska je dosegla s 40.38 metra v Poznanju nov poljski rekord v metu kopja. Po zelo slabi igri madjarske reprezentance v Parizu (2:0 za Francijo), so sedaj isti zmagali nad repr. Berlina s 7:1. Ivica Gajer, znani centerhalf Haška, je bil radi svoje izjave v zagrebških »Novostih« suspendiran po § 67, ki določa najmanjšo kazen 30 dni. Punčec zmaga v Parizu. Med tekmami za teniško prvenstvo Francije je Jugoslovan Punčec premagal francoskega igralca Glaceta s 6:1, 3:6, 6:1 in 6:6. Beograd—Praga—Bukarešta. 15. in 16. junija bo v Beogradu lahkoatletska tekma gori imenovanih treh mest. Avstrijci—čehoslovaki bodo jutri v Pragi merili svoje moči v dviganju uteži in v rokoborbi. Trgovina $ čevlji Ivana Strniša, Ljubljana. Jurčičev trg 3 Ta specialna tréovina tu- in inozemskih luksuznih in športnih čevljev, Vam nudi damske in moške čevlje po najnižjih cenah SpeZeiic Tiberi sobno slikarstvo Ljubljana Emonska 25 Telefon 3175 Sport smi.: O zdravili, zdravnikih in zdravilih Sicer je res krize res toliko, da se kar bližamo kritičnemu stanju, a vendar, kar je res, je res; kriza pa taka, da še zlepa ne. Pa sem tuhtal in mencal in sem jo končno uganil. — Zdravniki so krivi, kajpada zdravniki. Bolan sem, to je res, hudo bolan. Lani mi je neki zdravnik predpisal kapljice iu ne vem še kaj, češ da imam čire v želodcu. Tudi je silil vame, naj se dam operirati. Da bom najceneje in najhitreje ozdravel. Ne boš, sem dejal, predobro poznam take operacije. Ko so mojemu očetu vezali slepiča, so mu, mrcini, res da temeljito prišli v okom. Temeljito pravim, zakaj so je povsem zdravega slepiča držalo še dobra dva komolca očetovih čev. In je lilla še neki sreča, da s’e niso teh čev držala še jetra ali vsaj želodec, ter je moj oče — Bog mu daj dobro — vse svoje žive dni sila hvalil spretnost zdravnikov, ki so ga takrat še pustili pri življenju. Ali vendar, odsihmal ni bil več tisti, če je sedel pri cvičku, tistem cekinastem izza Gadove peči, ga kar ni véc zmogel, najgi bi ga še tako rad. Notranjščina nm je bila prekratka, je pravil. Zdravniki pa so tomu rekaii dijeta. A naj je bilo kakorkoli, take »dijete« pa ne, dokler bom živ! Če mi same kapljice nc po-morejo. rajši umrem naravne smrti. Pa sva se nazadnje z zdravnikom pobotala in je šlo tudi brez operacije. Ko se mi je pa pri njem nabral previsok račun, sem si prebral in si poiskal d rugega. Prebobnal me je, «predaj in zadaj. Ukazal mi je globoko dihati, govoriti in kašljati. Poslušal je, majal z glavo in naočniki in zopet bobnal, bobnal do neskončnosti. Končno se je le oddahnil in mi z veselim nasmehom objasnil, da sem sušičen. Naj ne pijem, je rekel, kadim naj tudi ne. Naj živim v gorah in gozdovih, le v mestu nikarte. Če bom v treh mesecih bruhal kri, me bo kmalu pobralo. On si seveda umiva voke, ker je jasno, da bi moral prej priti k njemu. Napisal je tri recepte in je še dejal, da ga v ostalem jako veseli, češ da predstavljam zelo redek, v njegovi dolgoletni praksi tako rekoč edinstven slučaj. Končno pa je še dodal, da se mu za trud dolžan toliko in toliko in me je vsega prepadenega izrinil skozi vrala. Šele ledaj so se mi odprle oči! Res je, pred mesecem me je v čebrih tako neznansko zbodlo. Pa se za to v svoji nespameti še prav zmenil nisem. Že dolgo nič kaj dobro ne spim. Zato prihajam šele z zoro domov. V spanju me pogosto obliva mrzel pot, pa se kar nenadoma prebudim. A sem v svoji zaslepljenosti dajal to pasji vročini na rovaš. Kadar se vzpenjam po stopnicah, me tako upeha, da komaj sopem. In sem tako naštel nebroj znakov, ki so zdravnikove besede pov.«?m potrjevale. Sam ne vem, kako sem prišel domov. S tresočo roko sem odklenil vrata. Pred očmi se mi je meglilo, po telesu so mi gomazeli mravljinci. Tipaje sem se zvlekel do postelje in sem kar tako padel čeznjo. Moj Bog, kdo bi še pred pol ure slutil, da je z menoj že resi tako pri kraju! Smrtne misli so me obhajale. Kri. Sveče. Venci. Nagrobni govor. »Vigred«. Miserere in — br... Z muko sem odtrgal roko z razpaljenega čela in sem butnil oh steno . »Gospa Tereza!« »Že gre-em!« se je oglasila iz kuhinje. Lonci so zaropotali in že so sie bližale mojim vratom drgajoče copate. »Ali, gospod Stanislav! Moja odeja. In vi že zopet ležite s čevlji na njej. Ali vam nisem ...« »Umrl bom, gospa Tereza, umrl...« sem zatulil, da je blaga Tereza kar obnemela. »Umrl... umrl... Jezus, tl križani, se nas usmili... umrl... ali... naj tečem po gospoda? si je končno opomogla in je že hitela snemati predpasmik. »... saj še ne bom zdaj... čez tri mesece ... slišite, gospa Tereza... čez tri mesece...« sem ji v raztrganih besedah pojasnjeval. »No, hvala Bogu! Torej se še ne mudi. Kako yem se prestrašila!« Pa mi je smehljaje pomežiknila in zaupljivo šepetnila: »Zdravilca vam prinesem, gospod Stanislav, zdravilca!« čez čas je spet mlaskajoč pridrsela z veliko steklenko pod pazduho in kozarčkom v roki. »Tako! Enega na vaš.-', drugega na moje. a tretjega na zdravje obeh! je nalivala. In je še sama potegnila kar iz steklenice, mm! In je bilo zdravilce dobro, da bi angelci pili, pa bi ga tudi jaz v božjem imenu še pil na zdravje vsega svojega in še gosp»; Tereze številnega yoi'od-stva, da ga ni brž odnesla. Zdravilce namreč. Pa nič za to! Tri Šilca so mi dovolj dobro dela, da so me kaj kmalu navdale svetlejše misli. Trije meseci? Figo, sedaj pa nalašč ne! In sem brž prižgal cigareto. Skušal sem s po-ylclj.e in — čudo! Kar šlo je! Stopil sem k oknu. Solnce. Sznrt. Kaj še! Popadel sem klobuk in sem odhitel na cesto-Veselo sem požvižgaval in stopal mimo voz, konj in avtomobilov. A je bilo Ireh šile vendarle premalo in nisem še z njimi razjedajočega črva zamoril. Prebudil se je in je začel znova glodati. Počasi. Globlje. Silneje. Kaj če se zdravnikove napovedi vendarle uresničijo. Pa seni z roko zamahnil nad s'itno muho. »Najboljše, če poizkusim še enkrat. Pogledam še k enemu, da vidim, kaj poreče,« sem navsezadnje sklenil. Na drugi strani ulice zapazim lablico: Dr. Deziderlj Kacafura, ordinira od ... do ... Baš prav. Ko sem pa stal v njegovi sobi, me je zgrabil neprijeten občutek. Tršat in širokopleč si je umival roke. Hotel sem začeti z razkladanjem svojih rev in težav, pa mi z oblastno kretnjo pokaže na nekak ytol, visok, s čudnimi mehanizmi opremljen. »Sedite!« Pogledal sem, kakor da ga ne razumem prav. »Sedite! je ponovil in 1Ue z mogočno roko potlačil nanj. Izbral je nekakšno orodje. Odprite usta!« Dovolite vendar, gospod doktor, da vam...« »Odprite usta! In me je pograbil za tilnik, da sem kar na široko zazijal. Pobrskal mi je po žrelu in buljil vanj, da me je kar zona obhajala. »Aha!« je zamrmral. In je ročno zamenjal orodje z drugim, segel z njim nekam globoko, iti — O Bog! Kako sem zavpil. Izdrl mi je z#b. Zdravniki? Še danes se mi razliva žolč, kadarkoli se zmislim nanje. Prvi me je hotel z. nožem. Drugi mi je kar na lepem obetal na oni svet. A j tretji.., 1 Fejl SKRBI Dobroznan raziskovalec na polju astroloških ved Vam poda nap oved BODOČNOSTI On Vam razen važnih dogodkov iz Vaše preteklosti ugane tudi Vaše odnošaje do ljubezni, zakona, poklica, lo-trije itd. Njegov svet Vam prinese zažeijeni uspeh v življenju. Zahvalna pisma, ki jih prejema vsak dan od vsepovsod, dokazujejo izredno zanesljivost njegovih napovedi. Navajamo nekatere izmed neštetih zahvalnic : Gospa Irma Schwarz iz Ljubljane se najsrčnejše zahvaljuje, ker je v največjib denarnih stiskah poslušala njegov svet, igrala v razredni lo-triji in zadela 1П0.000 Din. — Gospod P. N. Beneš iz Prage piše: „Dovolite, da se Vam s temi besedami zahvalim za veliko uslugo, katero ste mi storili z Vašo napovedjo. Vse je resnica, samo škoda, da nisem takoj zvedel za Vas, tako bi se bil lahko obvaroval vseh življenj, razočaranj in neprilik.“ Pošljite tudi Vi še danes svoj rokopis in rojstni datum ter Din 30-— kot honorar za Vašo psihoanalizo in horoskop na točni in stalni naslov: GRAFOLOŠKI BUREAU - CELJE POŠTNI PREDAL 106 GRAND HOTEL CENTRAL SARAJEVO JUGOSLAVIJA Prvovrsten hotel v sredicču mesta, renoviran 1.1932, 60 sob, v vseh tekoča topla in hladna voda * Električna luč, telefon, kopeli, centralna kurjava * Restavracija z izvrstno kuhinjo in pristnimi vini * Kavarna z vsem komfor-tom * Igralnica * Biljardi * Domači in tuji časopisi * Shajališče odlične domače in tuje publike * Krasna terasa * Skrbna postrežba * Lasten avtobus vozi k vsem vlakom - - Cene zelo zmerne! Popclnoma brezplačno ! Izrežite ta oélas ter ga predložite v prvi trafiki. Nudimo Vam brezplačno začetek res lepega romana. Prepričajte se samil P. n. trafika, prodaj, časopisov Prosimo Vas, da donosi-telju(ici) tega kupona izročite popolnoma brezplačno in brezobvezno začetek romana „V naročju sreče“. Če tega začetka nimate, pišite ponj na odprti dopisnici. Ako „Družinskega tednika“ še ne prodajate, nam to sporočite, nakar Vam pošljemo prodajne pogoje. „Družinski tednik“ Uiihljana. Tvrševa t. 26 „Gospodarska Zveza11 Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov RUDOLF ZORE. UUBUANA Gledališka 12, Telef. 38-10 Za pismen odgovor priložite 3 Din v znamkah Olle in Bliiole $ 50% izpod cene cenika SEVER & KOMI» UUBUANA. Goipoivetika 5 Vsaka elegantna dama kupuje klobuke v salonu Ztfrt-Zßto Kristina Stadler ^ JSlrjV Ljubljana,Dalmatinova4 Damske obleke za poletje nudimo v zelo veliki izberi v vseh veliko-slih, in sicer: navadne, perilne za dom že od 55 Din naprej, boljše perilne, delen, k rep, cefirje od Din 90"-— naprej, iz najlinejših modnih perilnih blagov od Din 120"— dalje. Velika izbera damskih kril, bluz, pisarniških halj, otroških obleke po jako nizkih cenah. Oglejte si zalogo pri F. 3. GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra resta 29. ©csiiZnzčczr/em nudim pristna štajerska in dolenjska vina po ugodni ceni v vsaki množini. Priporočam tudi svojo dobro znano gostilno. Domača solidna postrežba 1 Ob nedeljah na razpolago ribe iv«h grad berkevo Povečan izvoz in uvoz v aprilu V prvih letošnjih štirih mesecih je naša trgovinska bilanca aktivna za 140 milijonov Din Naša zunanja trgovina se je v aprilu znat- Naš uvoz no zboljšala ter se je povečal tako izvoz ko Skupno smo v aprilu uvozili 95.058 ton bla- tudi uvoz. Zato se je tudi naša trgovinska ga v vrednosti 325,4 milijona Din za ' 25.205 bilanca zboljšala m docim j*e bila lani v prvih ton in po vrednosti za 42,8 milijona več ko štirih mesecih pasivna za 1 milijon Din, je v aprilu 1934. letos aktivna sa Ut0 milijonov Din. Med drugim smo uvozili: Skupno smo v aprilu izvozili 324.554 ton ton za milij. blaga v vrednosti 368,2 milijona Din, to je Din po količini za 64.360 ton in no vrednosti za sirovega bombaža 1.631 23,3 104,9 milijona Din več ko v lanskem aprilu. bombažnih prediv bombažnih tkanin 1,121 296 28,6 18.3 Med drugim smo izvozili: drugega bombažnega blaga 39 1,0 ton za milij. dugih rastlinskih prediv 498 3,7 Din ovčje volne 269 5Д pšenice 5.969 7,7 volnenih prediv 96 6,4 drugih žit 1.763 2,05 volnenih tkanin 91 15,0 koruze 52.302 38,4 drugega volnenega blaga 5 0,9 otrobov 2.607 1.9 svilenih prediv 159 7,3 fižola 1.148 1,8 svilenih tkanin 22 9,8 suhih češpelj 557 2,17 sirovega in polpredelanega že- zdravilnih rastlin 145 0,9 leza 1.891 4,4 hmelja 22 0,7 železne pločevine 635 2,5 tobaka v listih 1.116 35,6 cevi 276 1,8 konoplje 1.300 9,9 žic, mostnega materijala in konj (glav) 3.427 6,4 drugih železnih konstrukcij 1.594 4,9 goved (glav) 4.346 7,03 raznih železnih predmetov 1.030 12.2 svinj (glav) 13.184 14,9 sirove nafte 13.758 7Д perutnine 908 ton 7,7 nepredelanih kož 544 6#6 svežega • mesa 932 11,9 kože za čevlje in sedlarje 13 2,7 svinjske masti 252 3,3 neoluščenega riža 1,114 2,1 svežih rib 180 1,04 oluščenega riža 436 1,0 jajc 1.855 13,4 limon in pomaranč 1,349 3.9 puha 103 3,6 južnega sadja 512 1,8 telečjih kož 84 1.5 kave 547 o,7 kož od divjačine 37 1,7 soli 7.232 1.8 drv 14.771 2,2 premoga 41.501 11,0 gradbenega lesa 88.101 71,4 oljnatih semen 1.602 4,3 pragov 51 1,5 modre galice, cink. klora 547 1.7 lesnih izdelkov 820 3,8 železnih odpadkov 34.602 1,5 raznih ekstrakov 366 1.4 bakrenih izdelkov 11 1,0 kavstične sode 496 1,9 strojev in aparatov 664 17.6 ferrosilicija 1.285 6.4 električnih predmetov 106 5.7 cementa 42.022 6,7 prevoznih sredstev 775 6,0 železa 385 0.9 zdravil 7 1,7 svinca 334 0,7 umetne org. barve 74 3.6 sirovega bakra 5,700 51,4 porcelanastih izdelkov 181 2Д drugih rud 72.848 11,0 tiskarskega papirja 589 1,4 pnevmatike 45 1,2 V vseh prvih štirih letošnjih mesecih smo Skupno smo uvozili v prvih štirih mesecih izvozili skupno 1,012.771 ton blaga v skupni 266.634 ton blaga v vrednosti 1.095,2 milijona vrednosti 1,235.557.888 Din. Lani smo v istem Din, dočim smo v istem času lani uvozili času izvozili 1,012.633 ton v vrednosti 1 mili- 256.875 ton blaga v vrednost 1.1004 milijona jarde 099.030.068 Din. Letos smo torej izvo- Din. Po količini smo letos uvozili blaga za žili po količini za 138 ton in po vrednosti za 9.759 ton več, po vrednosti p: i za 5,1 milijona 1-36,5 milijona Din več ko lani. manj ko lani. Gospodarske vesti ™ Nove tarife za prevoz riža. Z odlokom prometnega ministra stopijo 28. t. m. v veljavo nove tarife za prevoz oluščenega in neolušče-nega riža. Za prevoz oluščenega riža z Rakeka v Ljubljano, glavni kolodvor je dovoljena olajšava po postavki 7.70 Din za 100 kg, s postaje Reka, J. D. Ž. — Rakek, državna meja in Sušak — pristanišče do Novega Sada po postavki 37 Din, do Pančeva 37 Din, do Slavonskega broda 33 Din, do Zagreba gl. kolodvor in Zagreba—Savn ‘22.80 Din za 100 kg. Z vseh postaj do postaje Kočane in Strumica bo veljala postavka razreda V 41 za količine od 5000 kg in postavka V 42 za količine od 10.000 kg. Za oluščeni riž bo veljala s postaj Bosrac. Gradsko, General Henri, Ljubljana gl. kol., Metković, Novi Sad, Pančevo, Slavonski Brod, Sušak, Zagreb gl. kol., in Zagreb—Sava do vseh postaj v državi za količine od 5000 kg postavka razreda 9, za količine od 10.000 kg postavka razreda 10, za pošiljke v kosih postavka razreda 4, znižana za 25%. Od oluščevalnic riža, in sicer od Ljubljane gl. kol., Novega Sada, Pančeva, Slavonskega broda, Sušaka, Zagreba, gl. kok, in Zagreba—Sava pa do večjega števila železni- ških pos'taj v državi so dovoljene posebne .voz-nittske postavke, in sicer za količine od 5000 kg, od lO.OvO kg in za pošiljke v kosih. Od postaj Kočane in Sl nimica do vseli postaj v državi bodo veljale postavke razreda 5, za pošiljke v kosih. za količine od 5000 kg postavke 41 in za količine od 10.000 kg postavke 42. — Živahen izvoz lesa v Italijo preko Metkovića. V prvi polovici maja je bil dosežen rekordni izvoz bosanskega lesa preko Metkovića. Do 15. maja so natovorili nad 7000 kubikov gradbenega lesa in ca 50 vagonov drv in orehovih ter javorjevib debel za izdelavo furnirjev. Debla so bila po največ izvožena v Benetke. Do konca meseca bo izvoženih še nad 300 vagonov gradbenega lesa in okrog 50 vagonov orehovih in javorjevib debel. = Ljubitelji živali bodo mnogo novega in zanimivega našli na razstavi društva Živalce# v okviru letošnjega pomladanskega velesejma v Ljubljani od 1. do 11. junija. Razstave tega delavnega društva so vsako leto popolnejše in vedno znova nam pokazujejo razne vrste malih živali vedno boljše reje. Letos hoče razstavni odbor tega društva presenetiti obiskovalce zopet z novimi posebnostmi. Zato ne pozabite obiskati te razstave, ko pridete na velesejem! *)ztcÌ4tÌU04ft kakor tudi posetnikom Tjubljane se uljudno priporoča za obisk na dobro okusno, sveže pripravlieno hrano po izbiri jedilnega lista KOSILO DIH 10 — IN DIN 8.50 * VEČERJA DIN 6 — ,,hwa UuUUija" MùUscmdcwa ceda 5|/.—-- I2DELU1E 6УПеГ SOUOUO BUS Anna ST. DEU L3 U Q1.3 O 14 O - PO L M Q T IM O V O U L. врл i*enovirana dvonadstropna Kl OOfl stanovanjska hiša v prometnem kraju ob italijanski meji, pripravna tudi za trgovino ali obrt, tudi proti vložnim knjižicam večjih domačih denarnih zavodov. — Informacije v Kmetski posojilnici ljubljanske okolice. m O o m c & c c Razpis, Občina Dol, srez Ljubljana, razpisuje pragmaf, mesto občinskega delovodge (pripravnika). Šolska izobrazba 4 razrede srednje ali njej enake strokovne šole-Potrebna varščina Din 5000. Pravilno kolekovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. do 8. uredbe o obč. uslužbeucih, je vložiti do konca junija t.l. pritej občini. S »G — Naša pohištvena industrija in obrt se čimdalje bolj uveljavlja. Razstave pohištva na Ljubljanskem velesejmu so že tradicionalne in občinstvu priljubljene. Tudi na letošnjem Ljubljanskem velesejmu od 1. do 11. junija nam bo domače pohištveno mizarstvo pokazalo svoje zmožnosti in napredek. Naši mizarski mojstri so pravi specialisti v raznih interieurih, oblikah arhitekture, tehniško- konstruktivnem izdelovanju, kombiniranju lesa in lužila itd. Razstavljeno pohištvo bo prvovrstno, cene pa vendar vseskozi konkurenčne. Vsak obiskovalec velesejma naj si temeljito ogleda tudi pohištveno razstavo, ki obsega preko lisoč kvadratnih metrov prostora. Po m n iie 1. -11. ifisnii IV. Velesejem v Liuklgani Pregled domače produkcije Posebne razstave: Gasilska razstava Modna revija — gospodinjstvo Salon avtomobilov Pohištvo Male živali Polovična voznina na železnici, parobrodih in avijonih Razstavišče obsega 40.000 m2 Borzna poročila Ljubljana, 25. maja. Jugoslovanske borze danes niso poslovale. Devize Curili, 25. maja. Beograd 7 92, Pariz 20"3775. London 15*315, Newyork 309"5, Bruselj 524575. Milan 25'45, Madrid 42-225, Amsterdam 209-075. Berlin 124*60, Dunaj 58"—, Stockholm 78"95. Oslo 7l>"95, Kopenhagen 68"40, Praga 12"875. Varšava 58*25, Atene 2*90, Carigrad 2*48, Bukarešta 3'05, Helsingfors (i'76. Buenos-Aires 0*8125. BLAGOVNA BORZA Chicago. 25. maja. Pšenica: maj 87*25, julij 88*—, september 88*75, december 90'75. — Winipeg pšenica: maj 821125, julij 83*75. — Koruza: maj 84*175, julij 79*25, september 72*125. — Oves: maj 44*75. julij 43*175. — Rž: september 52*875. — (Cene za pšenico v centih j)er hushels == 60 Ibs = 27*21 kg.) — (Cene za koruzo, rž in oves v centih jier bit shels = 56 Ibs = 25*40 kg.) Za ni' l'Eia lasi’ Plošče — Gramofone izposojamo, zamenjavamo, prodajamo in kupujemo ELEKTRCTON dr. z o. z. PeseŽA NEBOTIČNIK» MALI OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki išvejo službe, plavajo samo po 25 par za besedo. Pri malih oglasih reklamnega značaja stane petitna vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. - Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu. ELEKTROMOTORJI POCENI! »Mestna elektrarna ljubljanska proda intere seulom elektromotorje za istosmerni lok, 300 voltov, po zelo nizkih cenali. Interesentom v Ljubljani, ki so priključeni še na istosmerni lok. nudi za zmerno mesečno odškodnino motorje na posojilo. Pojasnila daje ravnateljstvo mestne elektrarne, Ljubljana, Krekov trg št. 10/11.« BETONSKO ŽELEZO, trboveljski cement, krov no lepenko, štukaturno trstje, pločevino, živo mrežo za ograje, stavbno okovje, orodje in vso železnino ima najceneje na zalogi Fr. Siti pica. zaloga poljedelskih strojev, nakup sla rega železa in drugih kovin, zaloga smodnika itd. Ljubljana, Gosposvetska cesta 1. MAJHNO POSESTVO v ljubljanski okolici (go renjska stran) je zaradi odselitve zelo ugodno naprodaj. Posestvo ima najlepšo lego oh vodi. je gosposko urejeno in je zlasti primerno za letovišče. Ponudbe pod »Mirni dom« na uprave »Glasa Naroda«. Primcu štafer. perutnina pitane kokoši, kokoši za juho, piščanci (pollativi in za pečenje), pilani z mlekom v lastnem pitališvu, vedno po konkurenčnih cenai v zalogi. — Stalni odjemalci dobe posebee popust. KMETIJSKA DRUŽBA V LJUBLJANI, prodajalna Igriška ulica 3 (za dramo). — Telefon 21-05, odnosno 37-55. Lojzka H (x'evar-Meg li ve va ; „Moi novorojenček*' »Ženski svet« je pieci kratkim izdal lepo opremljeno, koristno knjižico gospe Hočevar-Megtičeve. izučene otroške negovalke z mnogoletno. prakso. Knjižica ima naslov: »Moj novorojenček;:, in daje pouk in navodila mladim materam, kako je treba otroka oblačiti, hraniti, kopati itd. Glede oblačil daje res nekaj praktičnih, modernih nasvetov, n. pr. da so nerodne Stare, na hrbtu zavezane majice in je bolje, ako ‘jih zavežemo spredaj ob strani, potem, kako se lahko pritrde pleničke v obliki hlačk, i. pod. Zelo hvalevreden je prav energičen nastop pisateljice proti navadi, povijati otroka od nog do glave, da he more revček ganiti niti rok niti nog. To je res nečloveško mučenje otroka in ga .povrhu nujno ovira v razvoju. Žal je ta navada pri nas še vedno prav razširjena. Saj je samo nekaj let, ko sem videla tako povite otroke v — ljubljanski ženski bolnici. Upam, da se je to zdaj odpravilo. Ree, da so otroci tam le nekaj dni, vendar je to slab vzgled materam. (Pri tem se človeku vsiljuje misel, da bi pač kazalo, na-istaviti v tem zavodu, kjer je toliko naših otrok v najnežnejši starosti, nekaj izučenih otroških negovalk -1- usmiljenke so preobremenjene z delom in jim tudi manjka strokovna izobrazba.) V poglavju o prehrani povdarja pisateljica zdaj že splošno znano resnico, da je edina pravilna hrana dojenčka materino mleko, in more biti kravje mleko le nadomestilo, ako materinega mleka ni. Pri naravni in umetni, prav posebno pri umetni, prehrani otroka je treba naj-več.je snage. Otrok mora zgodaj dobiti primerne množine vitaminov, v obliki sadnih sokov, ev. ribjega olja. ter zelenjav. Jajca pa se vobče priporočajo šele po drugem letu. Glede kopanja daje pisateljica podrobna navodila, kaj in kako je treba pripraviti — obleko, brisačo, banjico in vodo (mislim le, da bo kopalni termometer zanesljivejši za merjenje temperature, kakor materin komolec); potem navodila glede pravilnega umivanja obrazka, nege popka itd. Važni so tudi nasveti glede solnčenja, ki je otrokom tako potrebno, a se vendar ne sme pretiravati; zanimiva je domislica s celofanskim oknom, ki prepušča zdravilne solnčne žarke in omogoča pravilno solnčenje otroka tudi pozimi. Otrok mora imeti z vsega začetka svojo lastno ležišče, najprej košarico ali voziček, pozneje posteljico, ki naj bo lesena in pobeljena, da se da lahko čistiti,. Ka koncu pisateljica še pove, kako je treba navaditi otroke na redno odvajanje, kako se mu ..razvijejo zobki in kako jih je treba negovati, kako se duševno razvija in kakšne naj bodo igrače. i Knjižica je pisana preprosto in razumljivo, ter je opremljena z jasnimi risbami z razlago, tako da bo razumljiva tudi malo izobraženi ženi, kateri je predvsem namenjena. Kamor bo prišla in kjer bo možnost in dobra volja, da se bo matT ravnala Po njej, bo mnogo koristila. A naj ob tej knjižici povem še nekaj misli o otroški negi: bar ga. Megličeva zahteva v svoji knjižici za otroke po veliki cecini ni nikak Juksus, temveč .potreba. In vendar večina otrok po, revnejših. mestnih delih, predvsem pa na kmetih, tega. pogreša. Nekaj je tega res kriva nevednost, premajhna izobrazba matere. Tam bo knjižica prav prišla. A .mnogo je žen, posebno na .kmetih, ki knjižice ne bodo nikoli videle ali je kljub nizki reni ne bodo kupile, ali ker res ni denarja, ali pa tudi zato. ker kmetice nimajo preveč zaupanja v knjige in se ravno pri negi otrok rajši držijo nasvetov svojih mater in starih mater. In vendar je nega otrok ravno na kmetih zelo slaba. Tu je treba osebnega kontakta z živim človekom in neprestanega pouka, ako hočemo preprečiti nadaljno strašno zapravljanje materihih sil in otroških življenj. Vsaka občina, vsaka večja vas bi morala imeti svojo izurjeno otroško negovalko, ki bi poučila noseče žene, ter nadzorovala nego otrok; v času najhujšega dela na polju bi varovala dojenčke Skupno v primernem prostoru, da ne bi ostali bréz nadzorstvu, kadar so matere na polju. Skupno z zdravnikom in ev. notarjem naj bi tvorila nekak posvetovalen odbor za vsm ona mnoga zdravstvena, pravna in socialna vprašanja, pri katerih si priprost človek ne ve pomoči. To bi dalo primernega dela mnogim našim mladim dekletom. Seveda bi stalo denarja — a kjer gre za dobrobit naših otrok, bodočnosti naroda, bi se ne smelo Siediti. Tudi po mestih je še vedno premalo zaščitnih sester. Zelo mnogim materam in otrokom bi mogel dober nasvet v pravem časni ogromno koristiti. Še hujše je pa seveda tam, kjer vzrok otrokovi zanemarjenosti ni nevednost , temveč — beda, naj si bo v mestu ali na vasi. Ako materi manjka denarja za najnujnejšo hrano zase in za družino, ako ostaja dolžna še tisto borno, pogosto vlažno in temno stanovanje, ki ga ima, čeprav sama dela po ves dan in je zato vesi dan zdoma — kje naj vzame denar za primerno otroško opremo? Za banjico, posteljico itd.? Ako hi denarja za kurivo, kj.c naj otroka koplje, kje mu pere pleničke? In vse to ni liiksus, temveč potreba. Tu ne zadostuje niti dober nasvet, niti pouk, tu je treba pomoči. Z zakoni je prepovedano javno poučevati ljudi o preprečevanju spo-àetja, ter splavljenje. To se pravi, da si država želi naraščaja. S tem prevzame nase pa tudi moralno dolžnost:, da za ta naraščaj skrbi. Vsaka revna mati hi morala dobiti ob porodu popolno otroško opremo. Treba bi bilo že enkrat izvesti zakon, po katerem so podjetniki večjih podjetij dolžni, ustanoviti pri obratih dečje domove. Za otroke, katerih matere so zaposlene v manjših obratili, bi morala obstojati občinska zavetišča, V Sloveniji skoro ne poznamo prave pomladi. Prehod z zime v poletje se običajno kar zabriše. Pa tudi v letih, ki nam privoščijo nekoliko lepih spomladanskih dni, je vreme kaj muhasto. Zato tudi ni nič čudnega, če smo tako pogosto prehlajeni ravno v majniku in septembru. Pa tudi poznejši poletni meseci niso vedno preveč zanesljivi. Ena sama nevihta včasih tako shladi ozračje, da nas v lahkih poletnih Za svobodo! - Kakor smo že javili, bo na praznik Vnebohoda, 30. majnika ob pol 11. uri dopoldne slovesen pogreb ostankov slovenskih vojakov bivšega avstrijskega pešpolka št. 97, ki so bili kot jugoslovanski nacionalisti po vojnem prekem sodu obsojeni ha smrt in 27., oziroma 29. majnika 1918 v Radgoni ustr<-ljeni. Dogodki 23. maja 1918 Pisatelj France Bevk pripoveduje: France Bevk, priča radgonskih dogodkov pravi o povodu upora : Leto 1918. je bilo četrto leto vojne, ki je potekala h koncu. Vojaki so bili lačni in naveličani, postajalo je že vsakomur jasno, da se zmaga ne bo nagnila na nemško-avstrijsko stran. Glasovi, ki so jih bili dvignili jugoslovanski in češki poslanci v dunajskem parlamentu za pravice svojih narodov, tudi med vojaštvom niso bili brez odmeva. — Na dvorišču Kodoličeve vojašnice so stali dolgi, barakam podobni hlevi, v katerih so bili nastanjeni tisti vojaki, ki so se vrnili iz ruskega ujetništva. Ti so že enkrat pretrpeli grozo fronte in pomanjkanje v ujetništvu. Po polomu boljševikov jih je prignalo hrepenenje v domovino. Verjeli so celo, da jih bodo pustili pri svojih družinah. Zmotili so se. Poslali so jih samo po nekaj tednov na dopust in jih nato pripravili za novo fronto. To jim je bilo odveč. Vsa ta dejstva so pripravila upor, ki je izbruhnil nenadoma. Kot so pripovedovali, se je nahajalo tisti večer v neki radgonski gostilni več vojakov, ki so se ob pijači razvneli zaradi aretacije Andreja Melihna. Ta je bil obdolžen, da je imel hujskajoč nagovor na vojake in da je vzkliknil: »Živela Jugoslavija!« Res je, da je Melihen svojim tovarišem navdušeno govoril o jugoslovanski deklaraciji. Da je moral biti Me- vsaj za čez dan. ( Dečji dom kraljice Marije:: ima prostora za kvečjemu 30 otrok.) To bi bilo vsaj nekaj pomoči, čeprav še ne dosti. Nekatera ženska društva so priredila v tednu od 19. do 26. maja »otroški teden« pod geslom »Noben otrok v Jugoslaviji ne smo stradati«. To je lepo geslo. Dodajmo še: »Noben dojenček v Jugoslaviji ne sme propadati v nesnagi, v mrzlih, zatohlih sobah, brez nege, ob pomanjkanju sobica in hrane!« oblačilih prav pošteno zebe. — Za take dni je kakor nalašč mornarsko modra obleka, krojena iz volnenega krepa, ki jo tudi v jesenskih mesecih lahko prav dobro uporabimo. Mirni in preprosti kroj lahko s krojaško spretnostjo ljubko dekoriramo. Delno pojsraiffieiffe krivke S 1. junijem je razveljavljen odlok glede odtegovanja draginjskih doklad osebam, ki stanujejo v skupnem gospodinjstvu s starši ali drugimi rodbinskimi člani, ki imajo lastne dohodke. S tem se bo popravila marsikatera težka krivica in moramo biti tudi žene s tem zadovoljne, saj nas je bilo mnogo prizadetih. Vendar moramo ugotoviti, da jy bil razveljavljen prav oni del tega odloka, ki je prizadel tudi moške, medtem ko je oni del, ki zadene samo ženske (poročene žene v državni službi) ostal v veljavi. To potrjuje našo trditev, da morajo žene dobiti pravico, da zastopajo same sebe, ker moški povsem naravno skrbe predvsem sami zase. Treba je tudi povedati, da je s tem odpravljen ohi del naredbe, ki je ogražal obstoj starejših rodbin, ki že po naravi razpadajo, ko otroci odrastejo, ni pa bil odpravljen oni del, ki ograža obstoj mladih rodbin z majhnimi otroki, ki še ne morejo skrbeti sami zase in zahtevajo ogromno izdatkov za obleko, šolanje itd. »Zadostni zaslužek moža« je v večini slučajev fikcija in je žena primorana zaslužiti svojim otrokom če ne za kruh,: pa vsaj za priboljšek, za obleko, za nekaj skromne zabave, kar pač ni preveč zahtevano za zdravje in razvoj naše mladine. Upamo, da bo g. minister to uvidel in ustregel tudi opravičenim zahtevam poročenih žen, da dobe za svoje delo polno plačo. Saj je ne potrebujejo za luksus, kakor se to dostikrat trdi, temveč za nujne potrebe svojih otrok! Za Jugoslavijo! lihen nied ostalimi vojaki priljubljen, priča pač dejstvo, da jih je bolela njegova aretacija in so tej bolečini dajali vnanjega izraza. Nekdo je skočil v eno izmed barak, prinesel puško in ustrelil v zrak. Počili so похч streli. Slišen je bil klic: »Po puške! Na upor! Na ulico!« Po prvih strelih so se prikazali častniki, ki so bili tisto uro že zbrani v svoji menzi. Pri vojašnici so srečali nekaj vojakov s puškami, Strel je padel, pričela je bitka. Uporniki so ležali ob vojašnici in streljali na trg, častniki eo ležali v strelni črti na trgu in streljali na upornike. Boj je postajal brezupen. Okrog polnoči je bilo, ko so za-peketale na trgu strojnice, pred vojašnico se je raztegnil krik prvega ranjenca. — Ob prvi zarji je utihnil zadnji strel. Redki uporniki, ki so še ostali, so prišli do spoznanja, da je bilo vse zaman. Nekateri go izstrelili slepo patrono in legli v posteljo, drugi so zbežali proti Madjarski. Dva dni za tem je že prišel vojaški avditor. Takoj naslednjega dne je začelo delovati sodišče. Obsojena sta bila Andrej Melihen in Rudolf Uko-vič. Ta dva so imeli za začetnika upora. Izvršitev smrtne obsodbe se je dogodila še istega dne ob pol 8. uri zvečer. Puške so se dvignile, častnik je dal znamenje z golo sabljo, Melihen je bil mrtev. Ukovič si ni pustil zavezati oči; ko je stal pred puškami, je zaklical: »Živela Jugoslavija!« Tako je padel. V pričakovanju smrtne obsodbe Ivan Lampe iz Kočevja, ki je služil v prvi polovici 1918. kot navaden vojak pri 97. pehotnemu polku v Radgoni, pripoveduje: »Že nekaj dni pred uporom sem neposredno od Melihna, Ukoviča in tovarišev, ki geni jih osebno poznal, izvedel, da se pripravlja upor. Na predvečer X Mesto justifikacije upora je bil raport, ki je potekel v polnem nedu. Po raportu pa je bilo življenje po vojašnicah in zunaj posebno živahno. Okrog pol 10. ure so padli prvi streli. Kmalu nato je bilo splošno streljanje m povsod so se slišali vzkliki: »Živela Jugoslavija!« Ko so prišle proti jutru še čete iz drugih mest na pomoč našim nasprotnikom, smo uvideli, da jo nadaljna borba zaman. Z nekim tovarišem sem med žvižganjem krogel zbežal proti Gornji Radgoni. Na mostu je stalo več častnikov, ki so nas ustavili z revolverji v rokah. Vzeli so nam puške in nas gnali v zasilne zapore, kjer so nas zaslišali in nam grozili, da ! bodo vsakega desetega ustrelili, ako n.e izdamo ! krivcev. Drugi dan smo doznali, da sta bila dva tovariša obsojena smrt. Meni so odpustili smrtno kazen, ker sem imel komaj 18 let in po zakonu I ni bilo dovoljeno ustreliti mladoletnih. Dodelili so me zopet k četi. kamor sem prišel tako izčrpan, da n»? niti moji najboljši prijatelji niso spoznali.« Pol ure pred smrtjo je pisal Rudolf Ukovič pisma staršem, sestram in sorodnikom, kjer pravi: Le še eno prošnjo imam do vas, da moje kosti ne bodo tukaj ležale. ampak da jih prenesete v mojo domovino in da bodo rožice cvetele na njih, kakor na nedolžnem otroku. Po sedemnajstih letih jim bodo tako uresničene vsaj delno njihove zadnje želje. Naša dolžnost pa je, da vredno počastimo spomin žrtev za našo svobodo, za našo Jugoslavijo! w. Se o malih harmonikarjih Maribor, 24. maja. V 18. številki našega dnevnika smo objavili krajši članek o malih harmonikarjih. Ker so v njem navedena ali pa prezrta dejstva, ki niso popolnoma v skladu z resničnostjo in ker pisec članka gotovo ni bil točno informiran o podrobnem udejstvovanju mariborskih harmonikarjev, radevolje objavljamo naslednje vrstice, da se tako čuje tudi druga plat zvona. V Mariboru obstojata samo dva zbora mladih harmonikarjev in sicer zbor Pomladka Rdečega križa in zbor »Harmonija«, ki je prej deloval pod okriljem ISSK Maribora. Trditev, da so pri teh zborih samo otroci imo-vitejših slojev ni točna, ker je dejstvo to, da prevladujejo prav otroci siromašnejših krogov iz železničarskih in delavskih družin. Onim, ki si ne morejo sami nabaviti instrumenta, ga kupi društvo, prav tako narodno nošo in tudi stroške za turnejo plača društvo. — Ker so v teh zborih otroci najrazličnejših družin, je ; umljivo, da je prav s tem povdarjena širokogrudna socialna vzgoja, posebno pa še prav s potovanji nacionalna vzgoja. Le kdor je sam videl naše harmonikarje, kako so se počutili med Hrvati in Srbi, ono res prisrčno bratstvo, ta bo trdno prepričan o tem. Socialna plat je pa prav posebno povdarjena še z dejstvom, da gre izkupiček koncertov izključno v dobro raznim socialnim ustanovam. Tako je »Harmonija« razdelila med take ustanove v vseh mestih, kjer so harmonika; ii n-Mopili ! 25.329 Din podpor. Trditev, da ui bili mali harmonikarji nekak privilegij za imovitejše f sloje je izmišljena, ker je dostop prost vsem, — tudi deci proletarcev —, ki imajo veselje do harmonikarskega udejstvovanja. Razlike, ki so morda bolj jasne pri nas odraslih, so tu izglajene, pri harmonikarjih ne poznamo bogatašev (?) in revežev vsi smo eno. To se povdarja vedno in na vsakem mestu, na turnejah se ne dela nikake razlike. Prve turneje harmonikarjev so bile morda res nekoliko nespretno organizirane, sedanje pa se vrše v veliki udobnosti. Otroci niso prikrajšani pri počitku, prehrana je obilna in dobra. Taka potovanja pa so prav za deco velikega pomena. Saj se s tem malčkom že zgodaj vceplja v srce ljubezen do zemlje po kateri potujejo in ki jo spoznavajo. Sicer pa turneje niso tako pogoste in se vrše največ dvakrat letno. Ker je že pisec članka v 18. štev. »Glasa naroda« pravilno omenil veliko važnost harmonikarjev za našo propagando, naj na tem mestu povdarimo, da so prav mali harmonikarji ponesli ime Maribora daleč po vsej Jugoslaviji, glas o njih pa je segel tudi preko mej. »Harmonija« je prejela laskava vabila za koncerte v Nemčiji, Franciji in Avstriji. Ge bodo turneje po teh državah uresničene, bo to zopet velika pridobitev za propagando Maribora in Jugoslavije. Dr. S. P.: Nekai misli o borbi proti jetiki na kmetih Nobene bolezni se naš kmet ne boji toliko, kot se boji jetike. Ta bojazen je upravičena in je na mestu, saj mu jetika navadno uniči ves njegov dom, pobere mu v par letih vso družino, njegovo gospodarstvo tira na rob propada. Iz te bojazni bi moralo slediti, da skuša podeželan to njegovo največjo sovražnico spoznati, se seznanili z vsemi lastnostmi te bolezni, predvsem pa vedeti, kake vrste bolezen je to, kako nastane, kako se razvija. Kajti šele potem, ko bo dodobra spoznal bistvo in zahrbtnost te bolezni, se bo lahko uspešno boril zoper to kugo. Kot zdravnik na deželi, ki stalno živim v najožjih stikih s kmečkim ljudstvom, ki vidim njihove domove ob vsaki uri, ki gledam takorekoč v njihove lonce, ki poznam vse kmečke šege in navade in kmečko miselnost, predvsem one, ki se nanašajo na obrambo in zdravljenje vseh mogočih bolezni, lahko mirno izjavim, da naš kmet jetike še ne pozna. In to nepoznanje bistvenih lastnosti jetike je glavni vzrok, zakaj sledi enemu članu družine, ki je umrl za jetiko, kaj kmalu drugi, tretji itd., zakaj so okužene cele kmečke hiše, cela podeželska naselja. Kmet ne veruje. da je jetika nalezljiva, prenosna od človeka do človeka, ne ve, da povzroča to bolezen edinole majhna bolezenska glivica, takozvani bacil jetike, bacil tuberkuloze, ki živi v velikih množinah v pljučah jetičnika. Ni mu znano, da te jetične kali tak bolnik izkašljava na tisoče in tisoče, da jih meče v obraz in usta vsakemu medtem, ko se pogovarja ž njim, da je vsa okolica bolnika polna teh bacilov, prav posebno pa bolnikova postelja, soba in vse stvari, ki služijo za oskrbo bolnika. Ker ne smatra jetičnega bolnika za nalezljivega, zato se dan za dnevom brezskrbno k reta v okolici jetičnika, spi ž njim v isti sobi, zdrav otrok leži skupaj v eni postelji z bolnim očetom, materjo ali sootrokom. Hrano, ki ostaja jetično bolnemu, ki nima dosti teka, zavživa s slastjo ostala zdrava družina. Saj je ta brana navadno boljša, kot jo dobivalo zdravi člani družine. Nikdo se pa ne zaveda, da na lepi pečenki, ki je ostala bolniku, čaka množica tuberkel bacilov, da jih zdrav človek obenem s pečenko ponese v svoje še neokuženo telo. Nikdo na deželi ne smatra za potrebno, da se bolniška soba po smrti jetičnika temeljito razkuži, da se razkužijo vsi predmeti, ki jih je rabil bolnik, perilo, postelja, obleka, skratka vse. Obleko si poraz-dele takoj ostali člani družine, soba se pomete, mogoče se tla pomijejo, posteljno perilo se za en ilan obesi na zrak in že se vseli v sobo, kjer ie živel jetični k mesece in mesece, mogoče leta zdrav človek. Zakaj kmet ne veruje v nalezlji-'■nsl jetike? Osnovna zahrbtnost te bolezni je. da 1" ' orekoč zabriše za seboj vsako sled. Če zboli v hiši en otrok na davici, na škrlatinki ali drugi akutni nalezljivi bolezni, zbole za njim v prav kratkem času drugi zdravi otroci na isti bolezni. Tukaj bolezen sama pokaže v jasni obliki vsakemu neukemu, da obstoja vzročna zveza med prvim in naslednjimi obolenji, ali drugače povedano, bolezen se sama razkrinka kot nalez-Ijiva. Jetika ni tako odkritosrčna. Po okužen ju z jetičnimi bacili lahko minejo meseci, leta, da, desetletja, predno bolezen izbruhne pri okuženemu. In če izbruhne, ni potreba, da se pojavi na istem organu, n. pr. na pljučih, lahko se pojavi na ledvicah, na bezgavkah, črevesju itd. Kako naj misli do 18. leta zdrav mladenič, ki mu naenkrat zateče desno koleno in kateremu pove zdravnik, da boluje na tuberkulozi kolena, da se je okužil z jetičnimi bacili takrat, ko je bodij kot šolski otrok, star 8 let. k sosedovemu lončku, ki je takrat hudo kašljal, poležaval in s katerim sta se igrala. Vzročna zveza med tem nioo-ovim obolenjem kolena in med obolenjem plnič sosedovega Tončka je v tem slučaju za vsakega neposvečenega radi dolge dobe in radi druge oblike tuberkuloze nevidna in neverjetna. Bolezen sama zakriva svojo naravo. Zato vidimo dan za dnem kako se v bolniški sohi jetičnika na vasi po dokončanem delu aii pa ob nedeljah in praznikih gnete obiskovalcev, ki posedajo po cele ure ob bolnikovi postelji, vidimo mlade fante in dekleta, šolsko d eco, da, celo matere z dojenčki v naročju. Kramljajo in kramljajo ter vsrkavajo v sebe bacile jetike. Kako naj potem poneha jetika na vasi, ko se vrši okuženie ob izvoru, ob jetičnem bolniku, v takih masah. Zdravnik, ki vrši svojo službo na deželi, ki leta in leta opazuje gibanje bolezni in kako se n apra m bolezni zadržuie podeželski prebivalec, mora priti v borbi proti tuberkulozi do spoznanja in zaključka. Borba proti tuberkulozi bo le takrat uspešna in umrljivost in obolelost na jetiki bo začela padati občutno šele takrat, ko bomo rekli jetiki svoj »stoj« pri jetičnem bolniku, katerega se več rešiti ne da. Sistematično moramo preprečiti ta velika okuženja ob bolniški postelji. Mnogo nam bo koristila v tej smeri intenzivna zdravstvena prosveta naroda. Zdravnik na deželi naj se ne bavi samo s kurativno medicino, on naj skuša razkrinkati in ovreči lažno mišljenje, da jetika ni nalezljiva, da se dobi samo s prehladom. V tej njegovi borbi in poslanstvu pa mu mora stati v pomoč vse, kar je že posvečeno v misterij jetike. Predvsem narodna šola, duhovništvo, vsa nacionalna kulturna, prosvetna in dobrodelna društva. Le s tako strnjenim zdravstveno prosvetnim delom bi se poznavanje jetike širilo med najširše sloje naroda in gotovo bi se ta velika okuženja zmanjšala. Pri današnjem stanju jetike na vasi in pri današnjih gospodarskih in socialnih prilikah podeželja pa ta način borbe nikakor ne zadostuje. Mora še priskočiti na pomoč trdno organizirana družba, občina, banovina, država. Narod sam ne more, tudi če je prosvetljen, popolnoma preprečiti okužitve po neozdravljivih jetičnikih. Izolacija takih bolnikov na vasi je skoraj nemogoča. AH se je v tej smeri do danes že kaj storilo? Če smo odkriti moramo priznati, da bore malo. Kaj doživljamo podeželski zdravniki še danes. Da nam zavod, v katerem se je oskrboval jetični bolnik pošlje tega potem, ko se je ugotovilo, da.ni več za ozdraviti, enostavno domov, torej med narod, da potem, ko je že on zgubljen, okuži svojce, sovaščane. To prakticirajo tako civilni kakor tudi vojaški zdravstveni zavodi. Zakaj to? Pač radi tega, ker še nimamo potrebnih zavodov, kamor bi lahko dali naše neozdravljive jetičnike, da bi bili v dobri oskrbi in ločeni odstalega zdravega sveta. Imamo sicer, dasi v nezadostnem številu, oddelke za jetičnike, sanatorije in okrevališča, ampak vsi ti zavodi imajo nalogo in cilj ozdraviti jetičnega bolnika, dokler je še za zdravljenje sposoben. Neozdravljiv jetični hira-lee pa mora ležati doma v hišni negi. Bodoča naloga organizirane družbe naj bo, čimpreje postaviti zadostno število azilov za neozdravljivo jetične. Še le potem bomo lahko rekli, da vodimo borbo proti tuberkulozi smotre-no, ob pravem času in na pravem mestu. Dokler tega ne storimo smo podobni vojaški četi, ki začne streljati na sovražnika še le takrat, ko je ta že v njenem rovu, ne pa takrat, ko se pripravlja k napadu. Vso delo zdravilišča za jetične ironizira dejstvo, če ta zavod pošlje neozdravljivo bolnega nazaj med zdrave ljudi, izgleda kakor, da bi hotel skrbeti za vedno boljšo frekvenco zavoda, za vedno svež dotok je-tičnikov. Ves ogromen izdatek, ki bi bil potreben za postavitev azilov za jetične, bi se sigurno amortiziral z poboljšanim narodnim zdravjem, vsled tega povečano gospodarsko pridobitno sposobnostjo in ojačeno državno obrambo. To so misli in ugotovitve zdravnika na deželi v Protituber-kuloznem tednu leta 1935. Pomanikanie višinskega zdra-vilišia sa kirurško tuberkulozo -■ v Jugoslavia Slovenija ie poklicana da ga ustvari Maribor, 25. maja. V preteklem tednu je bil takozvani proti-tubcrkulozni teden, v katerem so bile razne prireditve in predavanja o tuberkulozi. Ob tej priložnosti je zdravniško društvo v Mariboru v zvezi z mariborsko splošno bolnico priredilo 25. t. m. znanstven protituberkulozni večer. Na tem večeru so bila številna predavanja o tuberkulozi in so se obenem pokazali primeri bolniške službe. Predavali so: asistent medicinskega oddelka dr. Houika: o primarni infekciji v pljučih in njenem zdravljenju ; asistent oddelka za bolezni vratu dr. Aleksič: o tuberkulozi grla ; sekundarij očesnega oddelka dr. Tominšek: o tuberkulozi očesa ; šef kirurškega oddelka dr. Černič pa : o tuberkulozi trebušne mrene, kosti in sklepov. Pri tej priliki je slednji opozoril da imamo v Jugoslaviji za dravljenje kirurške tuberkuloze samo eno zdravilišče in sicer v Kraljevici na morju. Nujno potrebujemo višinskega zdravilišča kakor jih imata Švica, Avstrija in druge države. Slovenija s svojimi planinami je kakor nalašč ustvarjena za takšno višinsko zdravilišče in je torej naša dolžnost, da se zamisel takšnega zdravilišča čim prej uresniči. Za dr. Černičem so predavali še: asistent kirurškega oddelka dr. Vrbanjak: O tuberkulozi bočnih sklepov; asistent za kožne bolezni, dr. Krajčigar: o tuberkulozi kože; sekundarij internega oddelka dr. Smerdu: O milarni tuberkulozi pljuč; sekundarij internega oddelka dr. Rozman : O tuberkulozi pljuč z razsipom v bočne sklepe, primarij dr. Hribar: O tuberkulozi črevesja in slepiča ter šef oddelka za ženske bolezni dr. Bencan: O tuberkulozi v ginekologiji. üDoZmph« pz?z Golju je odlično zdravilišče za srčne, živčne in ženske bolezni ter za vse počitka potrebne. Od dne 15. aprila do 30. junija in od 1. septembra do 31. oktobra dnevno pavšalno zdravljenje (avtobusna vožnja iz Celja in nazaj, stanovanje, prvovrstna hrana, kopeli, zdravnik in takse) za skupno ceno Din 1000-—, Din 1250'— in Din 1.4SÒ-— (trije razredi) za državne nameščence itd., oziroma Din 1.300-—, Din 1.500-— in Din 1.650 — (trije razredi) za vse druge goste. — Prospekti na zahtevo! Mestna obilna liublianska v boiu proti tuberkulozi V okviru prolituberkuloznega tedna prirejajo mestni uradni zdravniki skupno s Protituber-kuloznim dispanzerjem in še nekaterimi drugimi zdravniki predavanja, da s tem natačneje seznanijo prebivalstvo z vsem, kar je potrebno, da se čim uspešneje branimo proti tuberkulozi. Tuberkuloza je zahtevala v letu 1934. od ljubljanskega prebivalstva 67 smrtnih žrtev, od teh 36 moškega in 31 ženskega spola. Vseh smrtnih primerov ljubljanskega prebivalstva v tem letu je bilo 632, torej je znašal odstotek umrljivosti na tuberkulozi lO’/Wo. V letu 1933. je znašal ta odstotek še 11%. V številu 67 je vštetih 9 duševno bolnih hiralcev, ki so umrli v zavetišču sv. .ložefa. V 82% je bil vzrok pljučna tuberkuloza, v 18% j>a druge oblike tuberkuloze. Kot običajno je bila največja umrljivost med 15 in 30 letom starosti; v tej dobi jih je umrlo 26. Enako prejšnjim letom je bilo največ žrtev med pripadniki uradniškega stanu in javnih nameščencev. Za to boleznijo je umrlo tudi mnogo redovnic. Umrljivost za tuberkulozo med ljubi ja n ssk im mestnim prebivalstvom od svetovne vojne dalje stalno pada. Leta 1918 je umrlo za tuberkulozo od vseh smrtnih primerov 29%, leta 1919. 24%, leta 1920. 20% in tako dalje vedno manj, da jih je lani umrlo le še lOW/o. Če upoštevamo, da se časi vedno slabšajo in narašča pomanjkanje, je to vsekakor zelo razveseljivo dejstvo, ki jasno dokazuje, da organizirani boj proti tuberkulozi le ni bil brezuspešen. Ako bi ne bilo tolik i brezposelnosti, bi se odstotek gotovo zmanjšal na minimum. Ljubljansko prebivalstvo je v pretežnem številu zavarovano pri raznih socialnih ustanovah. V takih socialnih ustanovah nezavarovanemu prebivalstvu je na razpolago dispanzer Proti-tuberkulozne lige. Mestni ubogi se zdravijo v ambulanci mestnega fizikata, kjer dobivajo poleg zdravniške oskrbe vsa zdravila brezplačno. Velike vsote plačuje mestna občina za zdravljenje bolnih za plučno tuberkulozo v raznih zdraviliščih, na Golniku in Topolščici, za kostno tu-berk ’ozo obolele pa pošilja v specieino zdravilišče v Kraljeviče. Ogroženi mladini nakazuje mestni socialni urad po navodilih mestnega fizika ta mleko in priboljške v hrani. Ogroženo šolsko mladino pošilja mestna občina v počitniške kolonije na Gorenjsko, odgovarjajoče primere pa na morje. S kontrolo stanovanj se skuša zabraniti uporaba povsem nehigienskih prostorov. Primere odprte tuberkuloze sc po možnosti izolira p< naročilu mestnega f izikata skupno s Protiluber kuloznim dispanzerjem. Velike važnosti je tudi strogo nadzorstvo nad prodajo živil. Tudi obrt ni in poslovni lokali so pod stalnim oblastnim nadzorstvom. Uspehi, ki smo jih dosedaj dosegli, nas ne smejo zadovoljiti, toda dati nam moraio še večjo pobudo, da se v boju proti tuberkulozi sirne vse ljubljansko prebivalstvo, da se organizira v čim največjem številu v Protiluberkulozno ligo in s tem tudi gmotno podpre na ta način uspešni boj proti tuberkulozi. G/as naših izza meie Pregled ljudskega štetja na Koroškem Ljudska štetja na Koroškem so bila vedno eminentna politična zadeva. Nemci so se že od nekdaj trudili, da bi prepričali svet z uradnimi številkami, da je dežela v jezikovnem pogledu zelo mešana in da število Slovencev stalno nazaduje. Obenem pa so s takimi podatki hoteli najti podlago za reduciranje slovenskih šol. Ta tendenca se je kazala že pred vojno, posebno očito pa pri štetju 1. 1910. Zakon je tedaj določil kot kriterij nacionalne pripadnosti občevalni jezik, kar je za razmere na Koroškem seveda nepravilno. Dasi je celo upravno sodišče samo neštetokrat razsodilo, da se podatki o občevalnem jeziku pri ljudskem štetju ne morejo jemati za podatke o narodnostih, so se oblasti pri svojih ukrepih in odredbah kljub temu stalno opirale nanje. L. 1880. so našteli na Koroškem uradno 85.200 Slovencev (26-6% vsega prebivalstva), Nemcev pa 235.000 (71-8%). L.' 1910. je to število padlo že na 66.600 ali 18-4%. Po plebiscitu se je vršilo ljudsko štetje 1. 1923., in sicer na podlagi noveliranega zakona. Izkazalo je samo še 37.224 Slovencev, t. j. samo 10% našega prebivalstva! Ce bi verjeli tem številkam, bi morali zaključiti, da so Slovenci v pičlih 13 letih nazadovali kar za 29.000 duš. To pa je že spričo velikega naravnega prirastka našega življa izključeno. Seveda, kdor pozna metode uradnih števnih komisarjev, se temu ne bo čudil. Padec od 1. 1910. do 1. 1923. pa je bil le tolik, da so Slovenci sami želeli izvesti nepristransko štetje, ki naj ugotovi dejansko število Slovencev. Iz teh podatkov se da ugotoviti, da je samo v 57 občinah na Koroškem, kjer je bilo to štetje izvedeno, najmanj 71.452 slovenskih prebivalcev, če vpoštevamo še občine, kjer se to domače štetje ni izvršilo, potem lahko zaključimo, da živi na Koroškem najmanj 90.000 Slovencev. Do istih rezultatov pridemo, če upoštevamo razmerje pri verouku na osnovnih šolah. Ti naši ljudje so zdaj skoro brez voditeljev, ker je morala skoro vsa slovenska inteligenca, ki je pokazala količkaj agilnosti, zapustiti svojo domovino. Lahko rečem, da ni danes med uradni št vom v politični upravi, med sodniki in učitelji, na srednjih, meščanskih in ljudskih šolali uiti enega Slovenca več. Po plebiscitu so ostali v deželi samo štirje učitelji, a še te je avstrijska prosvetna uprava odstavila. Enega izmed teh je pozneje nastavila v nekem popolnoma nemškem kraju, a drugi trije še danes zaman čakajo na nastavitev. Ziljski. * Heimatbund se je s podvojeno silo vrgel na delo za — nemško propagando med Slovenci. Z avtom prevaža vsako nedeljo pevce, govornike in odre iz kraja v kraj. Celo vrsto vasi po Rožu je že obredla ta druščina, ki pa ji naše ljudstvo noče v zanjko. Ali se Heimatbund ne spominja, kako je pred časom sam avstrijski kancelar obsodil narodno odpadništvo? In čemu se Heimatbund tolikanj trudi, da bi med nami nalovil kaj kalinov, ko vendar Nemci tako rad: pridigujejo, da nas Slovencev na Koroškem ni, ampak da so samo »vindišarji«. S svojim trudom zdaj Heimatbund sam potrjuje obstoj Slovencev na Koroškem. In ker smo včasih radi tudi malo poredni, smo mu za to celo — hvaležni. V Dohrli vasi smo po desetih letih ta mesec zopet, imeli birmo. Birmancev in birmank je bilo 141. Prošt mil. g. Truppe je pozdravil škofa v slovenskem jeziku, zastopniki oblastev pa so ga pozdravili nemško. Med mašo je škof dvema bogoslovcema, od katerih je eden tukajšnji rojak, podli 1 nižje redove. Za župnijo je bil to izreden dogodek, ker redove škofje podeljujejo navadno le v škofijskih cerkvah. Praznik knjige v Trstu V soboto 8. in v nedeljo 9. junija bo italijanska Narodna književna zveza priredila na glavnem trgu v Trstu praznik knjige, ki ima namen, da v obliki književnega velesejma razširi med prebivalstvom Julijske Krajine italijansko knjigo. Knjige se bodo prodajale po znižanih cenah. Kakor po navadi, bodo tudi to pot izključeni od velesejma pisatelji in izdajatelji, ki niso včlanjeni v fašističnem pisateljskem sindikatu, izključene pa so nadalje tudi knjige s »protiitalijansko« vsebino in takšne, ki bi po svoji vsebini »žalile« občinstvo. — Največjo pozornost pa bo po poročilih italijanskih listov vzbujala julijska novost, neka antologija ali cvetober pisateljev Julijske Krajine, ki bo obsegala nad 300 strani in bo predstavljala nekako panoramo julijskih povojnih pisateljev. »To bo prva knjiga,< pripominjajo listi, «ki bo združila v enoto po Julijski Krajini raztresene pisatelje, izmed katerih jih je mnogo, ki so dosegli velik sloves in priznanje. To bo publikacija, kakršne je do-zdaj majkalo in ki bo pokazala, koliko je Julijska Krajina prispevala in doprinesla k narodni književnosti in koliko odličnih mož je dala tudi na tem visokem polju.« Ni treba tu še posebej omenjati, da na tem velesejmu ne bo ne slovenske ne hrvatske knjige in da v »Cvetoberu« naši najodličnejši književniki, ki nam jih je dala zlasti povojna doba v Julijski Krajini, še omenjeni ne bodo. Prostor za razstavo tolikokrat cenzurirane in konfiscirane slovenske in hrvatske knjige je nekje čisto drugje ... Ce je župnik — detektiv... Iz Doberdoba smo prejeli: Pri nas imamo že nekaj časa italijanskega duhovnika, ki mu pa dušno pastirstvo ni prva naloga. Na vso moč si prizadeva, da bi si pridobil naklonjenost oblasti. Uvedel je italijansko pridigo v cerkvi in razpu stil je cerkveni pevski zbor, ker je pel sloven ske nabožne pesmi. Domačini so proti tenu večkrat protestirali, a pomagalo ni nič. Da bi sc maščeval, si je izbral za žrtev znanega posest nika in bivšega spravnega sodnika naše občine Andreja Grgoleta. Mož ima že 68 let, a se je le z največjo težavo rešil konfinacije, ki mu je že resno grozila. Pač pa je zgubil častno mesto spravnega sodnika in plačati je moral še občutno denarno kazen. Dogodilo pa se je še hujše: Neka žena je v spovednici namignila gospodu župniku, naj preneha z zatiranjem slovenskega jezika v cerkvi. Naslednjega dne se je že pripeljalo z avtobusom deset agentov v vas Zaslišali so navedeno žensko in še mnoge dru ge družine, s katerimi je imela ta kakršnekoli zveze. Ko je razpustil cerkveni pevski zbor, je zahteval od organista, naj bi zdaj pevce naučil italijanskega nabožnega petja. Ker pa organist tega ni hotel storiti, je bil postavljen pod policijsko nadzorstvo. _ Verouk podaja šolski mladini samo v italijanščini. Ko ga je šest mater v cerkvi prosilo, nai bi otrokom pri verouku tu in tam kaj povedal tudi v slovenščini, jih je nagnal. Takoj nato pa so bile pozvane h karabinerjem in so morale plačati po 50 lir globe... Ko so domača dekleta tudi še po razpustu pevskega zbora zapela kako nabožno slovensko pesem, je krajevni fašistični tajnik pozval vse vaščane v šolo, kjer jim je fašistični tajnik iz Tržiča zagrozil, da bo konfiniran na otočje Lipar! najmanj za pet let vsakdo, ki se bo drznil po slovensko samo pošepetati v cerkvi. Nič čudnega, če je cerkev zmerom bolj prazna. Vabimo Vas k nakupu v naiceneiši oblaiilnici Д. PRESKER LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14 V Carigradu Dve sto kilometrov je dolgo Marmorno morje, toda široko in varno in »Bengalija« ga reže s polno paro. Bregovi se umaknejo v sivo poldnevno megleno daljo in se zopet približajo. Na levi strani opaziš malo naselbino. To je Sveti Štefan, kjer je bil leta 1878. sklenjen mir med Turčijo in Rusijo. Na desnici vidiš par malih otokov: to so Prinčevi otoki. Na enem je živel nekaj časa v pregnanstvu ruski bolj še viški mogotec Trocki j. Bregova se skoraj združita, parnik popusti malo in gre počasneje, zavije mimo svetilnika na levo okrog köse in pred začudenimi očmi se ti daleč naokoli razgrne naj-lepše velemesto sveta : bajno lepi in tolikokrat zaželjeni Carigrad. Skoraj trideset let bo, odkar sem ga videl tretjič in zadnjič. Vendar mi je ostal v spominu in če zamižim in se spomnim nanj, ga vidim kakor na dlani. Nepopisno krasen je po svoji naravni legi ob svetlomodrem zalivu Zlatega roga, s svojimi devet sto mošejami in' sto dvainsedemdesetimi cerkvami, katerih kupolg in vitki minareti kipe kot tihe molitve vernikov, kristjanov in Turkov, visoko v brezoblačno sinje nebo. Kakor nepregledna množica ljudi, glava pri glavi se stiskajo k njim tisoči in tisoči ravnovrstnih palač, hiš in hišic in se vzpenjajo druga nad drugo do vrha s starinskimi stolpi in zidovjem zavarovanih gričev. Pred dva tisoč in šest sto leti že so Grki iz Megare ustanovili tukaj svojo naselbino, pozn. so se pa naselili tu še Korinčani, Mi-lezijci in Beotijci. Mesto, ki so ga tedaj imenovali Bizanc, je radi silno ugodne geografske lege na križišču dveh poti: suhe iz Azije v Evropo in vodne iz črnega v Egejsko in Sredozemsko morje, bistro vzcvetelo, posebno še radi neprekosljive, od vseh strani zavarovane luke; iz katere se je razvila morska trgovina po vsem tedaj znanem svetu. Ni čuda torej, da so se zanimali za mesto vsi tedanji bližnji in daljnji narodi in si ga skušali na lep ali grd način prilastiti. Ko se je perz. kralj Dare j odločil za pohod na divje Skite, je bilo njegovo prvo delo, da je zavzel Bizanc. Ker je mesto sodelovalo pri jonskem uporu, so Perzijci pregnali iz njega vse prebivalstvo, ki se je nato naselilo ob Črnem morju; Bizanc sam pa so silno utrdili, da jim je bil v oporo pri gospodstvu nad Evropo. Toda dolgo niso gospodovali, ker že čez dobrih trideset let so zavzeli mesto Grki in pod njihovim pokroviteljstvom je ostalo samostojno in cvetoče, dokler ga ni zavzel Aleksander Makedonski. Po njegovi smrti so ga zaman napadali Selevkidi in Galijci, pozneje se je pa pridružilo Rimljanom in jim pomagalo v bojih proti Azijcem. Leta 196. po Kr. je bilo drugič razrušeno. V tretjem stoletju po Kristusu so ga skoraj neprenehoma napadali barbarski narodi, dokler ni 1. 330. po zmagi cesarja Konstantina Velikega postalo glavno mesto rimskega cesarstva ter si nadelo ime Konstantinopel. Ko se je kasneje razdelilo rimsko cesarstvo na dva dela, je postal Konstantinopel glavno mesto vzhodno rimskega, to je bizantinskega cesarstva. Razkošje je vladalo pod bizantinskimi cesarji v tem bogatem trgovskem mestu. Obdano z mogočnim zidovjem in bojnimi stolpi je bilo nepremagljivo in se je lahko brez skrbi udaj alo vsem zemeljskim sladkostim. Tu je bilo vsega v izobilju za dušno in telesno hrano. Dni in noči so jedli in pili, prešuštvovali in nato molili in se plazili po kolenih okrog oltarjev neštetih cerkva in kapel, se trkali na prsa in prosili odpuščanja, da so se potem lahkega srca ponovno udajali požrešnosti in razuzdanosti in vsem drugim poglavitnim in tujim grehom. Spomladi leta 1453. pa so udrli po kratkem obleganju skozi ena od osemintridesetih vrat v mesto Turki pod poveljstvom sultana Mohameda drugega in ga zavzeli. Turki so imeli dvesto tisoč vojakov in dvesto petdeset ladij, zadnji bizantinski cesar Konstantin enajsti pa samo enajst tisoč hrabrih Grkov in tri tisoč še hrabrejših Italijanov. Seveda je bilo na ta način vsako zoperstavljanje zaman in Turek je z lahkoto stopil v mesto in ga izropal do golega. Petsto let bo kmalu od tega trenutka, toda stolpi in zidovje, čeprav že zelo okrušeno še stoji. In tudi ona vrata se še vidijo: Top-kapu, konjska vrata jim pravijo »Bengalija« spusti sidra in se ustavi sredi zaliva, čolnarji obkolijo ladjo od vseh strani, splezajo nanjo ko mačke in se z velikim hrupom in kričanjem šiloma polaste prtljage in potnikov. Tudi mene vleče neki Grk ali pravzaprav Armenec v svoj čoln, kamor je poprej spravil že precej drugih. Po njihovih obrazih spoznam, da je tako početje nekaj čisto vsakdanjega in da se zaradi njega ni treba razburjati. Ko smo že malo stran od ladje, začne čolnar pobirati voznino. Tudi jaz mu izročim v razprostrto roko svoj obolus. Pelje nas na stambulsko nabrežje. Vsi potniki iz- stopijo, mene pa cariniki ne puste, temveč reko Armencu, naj me pelje tja, kamor spadam, to je na pristanišče v Galati, ker sem tuj državljan. Voznik se jezi in kolne na vse mogoče načine, da je groza, toda nič mu ne pomaga: odriniti mora. A Gala ta je ravno na nasprotni strani zaliva. Zapelje me nekako na sredo, daleč od brega, ustavi čoln in zahteva, naj mu plačam voznino, ker drugače mi vrže kovčeg v morje in še mene povrhu. Kriči po levantinsko, kolne in maha z rokami. Jaz pa sedim mirno v čolnu in mu po slovensko zatrjujem, da sem že plačal in da ne dam niti pare več, ker nisem kriv, če me je zavlekel v čisto napačno stran. Jezen skoči pokonci, zagrabi moj kovčeg in ga hoče menda res zagnati v vodo. Tedaj planem nadenj, čoln se nagne in zajame vodo. Z obema rokama se mòràva prijeti zanj, da ne padeva v morje. Grk spozna, da z grožnjami nič ne doseže, prime za vesla in čez čertr ure sva v pristanišču Galati. Tu se začne zopet kregati in dokazovati ljudem, ki se jih je nabrala na nabrežju cela tolpa, da mu moram plačati. Pride tudi policija. Povem slovenski, kako in kaj, seveda me nihče ne razume, le spogledujejo se. Zdajci pristopi Črnogorec v narodni noši in njemu povem vse natanko, ta pa policiji in finačni straži. Zdaj ne pomaga nič: Armenec mora pristati s čolnom k obali in me pustiti na suho. Policija pregleda potni list, pritisne pečat in podpiše, financa pa pretakne kovčeg in ko je formalnost opravljena, grem kamor le hočem. Cela tolpa nosačev me obsuje, jaz pa pokličem Črnogorca in ga poprosim, naj me pelje najprej v kakšno zavetje, kjer se lahko pogovoriva in ukreneva potrebno. Stopiva v bližnjo okrepčevalnico in sedeva. Naročim dva kozarčka mastike, napi j e va si »na dobro srečo« in izpravniva do dna. Precej časa se že pogovarjava o tem in onem, ko vstopi v prodajalno slaboten, nizek človek s fesom na glavi, čigar obraz se mi zdi zelo znan. Tudi on me zagleda, glasno se zasmeja in mi poda roko: »O, dober dan, stari smimski prijatelj !« me nagovori nemški. — Kaj, viste, gospod Pulfermaher?! Kako ste pa prišli v Carigrad? — Bil je namreč pripovedovalec zgodbe s cekinom. »Z istim parnikom, kakor vi. — Seveda se nisva mogla videti, ko sem bil ves čas v kuhinji in pomagal pospravljati in pomivati. Zato sem se pa tudi zastonj pripeljal semkaj ! — Zdaj-le izpijem mastiko, pa hajdi v hotel počivat. — Ali greste tudi vi z menoj? Imenitno stanovanje dobite tam pri mojem prijatelju; en pij aster bodete plačali na dan, pa bova lahko skupaj v eni sobi spala. Ceneje ne dobite v vsem mestu.« — Je že prav, gospod Pulfermaher! — pravim. — Malo potrpite, takoj grem z vami. — Plačam, poslovim se od Črnogorca, vzamem kovčeg in odidem z Židom. Ne hodiva dolgo po glavni ulici Galate, kmalu zavijeva na levo v precej široko ulico, toda polno nesnage in psov, ki se koté kar tu na cesti, ne da bi jim storil kdo kaj hudega. Greva kakih sto metrov, pa sva že v prej omenjenem hotelu. Dobim posteljo in plačam za dan naprej. R. Peterlin-Petruška. Tvrdki Teohovcvič je dospela pošiljka najnovejšega blaga: kamgarna, freska in burett-svile po znano nizkih cenah Thomas Edvard Lawrence Thomas Edvard Lawrence je bil upokojen polkovnik in letalski poddesetnik obenem. Poleg tega pa tudi knez Meke ter najznamenitejši angleški špijon. V svetovni vojni je bil pravi vladar arabskih čet in je z njimi ogromno pomagal antantnim armadam. Beduini so oboževali svojega bajno hrabrega poveljnika in 1. 1917. in 1918. je bil v resnici pravi nekronani kralj Arabije. Kralj Hedžasa ga je odlikoval z naslovom knez Meke. Londonska vlada ga je obsula z odlikovanji in ga poslala na mirovno konferenco v Parizu. Politika Anglije so je tudi zasukala proti Arabcem in polkovnik Lawrence — je odložil svojo polkovniško šaržo ter vrnil vsa odlikovanja. Kot prostak je stopil k letalcem in šel v Indijo pod tujim imenom. Kmalu so ga pa spet spoznali in imenovali »poddesetnik Shaw«. Kot letalski poddesetnik je služil zadnji čas spet v Angliji ter so pobil pri vožnji z motorjem in umrl v vojaški bolnišnici v Dorsetu, star šele 47 let. Naša slika nam kaže pogreb tega največjega angleškega špijona, junaka in tudi vojskovodjo ter nekronanega kralja Arabije na poti na vaško pokopališče. Smrt je vzbudila senzacijo in imel je velik pogreb, saj je tudi angleški kralj postlal sožalno brzojavko. Preprosti narod, zlasti pa njegovi zvesti Be-duinci pa sploh ne verjamejo, da je njih legendarni junak umrl. Emil Vs€toek : 34 Kri ne kliče po maščevanju... Dosedanja vsebina: Bivša avstrijska častnika, Letz in Astenburg v Pragi, se bojita osvete zaradi med vojno zagrešenih zločinov. Major se umakne na Dunaj, Astenburg uradno odpotuje na Slovaško, pozo-rišče strašnega dejanja, ki ga je zakrivil med vojno. Pred njim vstajajo vsi ostudni dogodki, ki v jarki luči razgaljajo notranjo gnilobo nekdanje monarhije. ČETRTO POGLAVJE. 1. Bila je to cela vrsta zmerom enakih slik. Tisti stari mož je kazal moški ponos in korakal, ne da bi ga bilo treba poganjati. Toda njegova žena — pod njo so se šibila kolena — in vojak jo je moral neprestano izpodbujati. Drug vojak je zadrževal v primerni razdalji dekle, tisto črnolaso in lepo mlado ženo, ki je tako grozno ječala, kakor bi slutila, kaj pride. To je bilo skoraj že tuljenje. Tulila je brez prestanka. Astenburga je to tuljenje težilo, toda ni imel poguma, da bi se ga bil energično iznebil. Dvakrat je že pomisli na to, da bi ukazal, naj jo privežejo k drevesu, ji zamašijo usta, a vendar se ni upal. Le neprestano je govoril »Dalje, dalje!« kakor stroj in se jezno oziral na dekle. In okrog tega se je prav za prav vse sukalo: Je 11 bilo vse, kar je takrat delal, trans? Ali pa je to delal s hladnim razumom? Ne malo važno vprašanje, kajti od tega, kakšen bo odgovor, je bil zmerom bolj odvisen mir njegove duše. Koliko težkoč pri reševanju tega vprašanja! če je bilo že skoraj nemogoče pravilno odgovoriti nanj in če se mu je navzlic temu porečilo, je vstalo takoj novo vprašanje, anarhistično, čemu je to dobro. Kje je bila tu zanesljiva, oporna točka, ko je bilo vse naokrog tako nejasno? Kje je bila kaka avtoriteta, ki bi pomirila vest z izjavo, da je dejanje, izvršeno v transu, nekaj drugega kakor dejanje, storjeno s hladnim premislekom? Bernard je v svojo grozo spoznal, da take avtoritete ni. Njegov čut, prva avtoriteta, h kateri se je zatekel, je govoril zdaj to, zdaj ono. Ljudsko pravno mnenje je bilo, kakor je dokazovala zgodovina njegovega primera, ostro razdeljeno. Vera je sicer delila dejanja v zla in dobra, toda od tega bi človek kvečemu zblaznel, kajti vera je predvsem prepovedala ubijati, in vendar velja za eno na j višjih kreposti mož, da znajo v določenih okolnostih ubijati. Slednjič je ostal še zakon, in Bernard se je v svoji bridkosti zatekel k njemu. Kazenski zakonik omenja določene okolnosti, ki delajo tudi naj hujša dejanja nekazniva. Kazenski zakonik imenuje te okolnosti občasno čutno zablodo. Ali je takrat trpel na občasni čutni zablodi? Na vojni poti Bernardovi je bilo več takih trenutkov, v katere se je pogreznil kakor slep in gluh in iz katerih se je izkopal, ne da bi vedel kako, toda ali je spadalo to, kar je storil takrat pri Volosjanki, v to skupino? Takrat je bil utrujen, razdražen, nenaspan, poln tistega strahu, ki se ga ne otrese niti utrjen vojak, v tistem zagonetnem gozdu, iz katerega se lahko vsak čas dvigne sovražnik. Bil je že tretji dan v ognju in njegov oddelek je dotlej izgubil dva in trideset mož, ubitih in ranjenih pri brezuspešnih napadih na Volosj anko, odkoder so bili vslej zopet pregnani. Zaradi vsega tega se je gotovo tvorilo stanje, v katerem bi se na primer ne bil zmožen razgovar j ati z nikomer o kakem vprašanju. Toda ali je bil v transu? Na to je bil edini odgovor — bil je močno razdražen, toda ni izgubil oblasti nad seboj. če bi se bili ti ljudje pojavili šele čez pol ure, ko je bil pričakovani ruski demonstrativni napad že odbit, bi se morda to ne bilo zgodilo. Na srečo so mu prišli pred oči v trenutku, ko se je prigodilo nekaj, kar je njegovo razburjene vzgnalo do viška. Astenburg je ležal za razklanim drevesom in nervozno gledal z dajnogledom v gozd, odkoder so pričakovali ruski napad. Hipoma je v zraku nekaj zasikalo in razlegnil se je močan pok in tresk. Ko se je razpršil dim, je bilo videti zmedo na desnem krilu, kjer je poveljeval Wurmbrand. Astenburg je hitel tja. Ruska granata si je poiskala skupino pri 126. strojnici, ubila dva moža in enega ranila. Eden obeh mož je ravno umiral, in Bernard se je sklonil nadenj. Bil je Häntschel, eden vojnih dobrovoljcev, osmošolec kadanjske gimnazije. V odmorih ga je Bernard često poklical k sebi v kritje in sta igrala šah. črepina granate je mladeniču razbila prsi in njegove oči so osteklenele. Astenburg je začutil jezo in bol. To je bil začetek. Prihajal je tisti nesrečni sprevod. Astenburg se je nanje zadrl, čemu lezejo sem, ko vidijo, da je streljanje Rusov namerjeno na to mesto. Poddesetnik, ki je šel na čelu, je odgovoril, da gre tod najbližja pot k brigadnemu štabu, šele sedaj si jih je Astenburg pozorneje ogledal. Nič posebnega ni bilo na njih — trije preplašeni civilisti. Astenburgu prav za prav ni ugajal samo izraz mladega moža, ki je imel eno nogo krajšo. Mogoče je bil to navadni izraz tega paglavca, toda Astenburgu se je zdelo, ga zre z zadovoljstvom na mrtve in umirajoče. Zagledal je v njegovih očeh iskrico posmeha. Pokazal je nanj s prstom: »Kdo so ti ljudje?« Poddesetnik je odgovoril, da je to rodbina šolskega vodje iz Volosj anke in da so bili aretirani zaradi vohunstva. Tile trije. Izdaja »Narodna Prosveta« v Ljubljani, zadruga z o. z., predstavnik dr. Goljar, ureja Ante Gaber, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik 0. Mihalek, vsi v Ljubljani. (iiflS SLOVEMSKiH OTROK - Hedelja, 20. V. 1935. - Šlev, 1. Našim prijateljem in prijateljicam! Nesreča nikoli ne počiva, pravi pregovor. Tudi mi moramo občutiti njegovo resničnost. Le pomislite, strica Janeza, tega Vašega zvestega prijatelja, nam je iz naše srede ugrabila nevoščljiva nesreča! Pisal Vam je pravkar drobno pismo in Vam je hotel napisati še lepo povest, pa ga je prijel krč. Joj, kakšen krč! V desno roko ga je prijel in še v očeh se ga je lotil. Ubogi stric je skoraj zajokal, tako mu je bilo hudo, meni pa še zdaj silijo solze v oči, ko se spomnim žalostnega trenutka. Seveda sem mu morala obljubiti, da bom odslej jaz skrbela za Vas. Saj bomo prijatelji, ali ne? Kakor on, želim tudi jaz, da postanemo ena sama zadovoljna družina. Vsako nedeljo se bomo kaj pomenili. Za najbolj pridne in vnete mi je stric izročil nekaj lepih knjižnih daril. Kar natanko preglejte svoj list, pa boste videli, kako jih lahko postanete deležni. Pišite mi pridno, v nedeljo pa na svidenje Vam kliče teta Meta. "'Ulmu...........................................'Ululili"".......................IIIP'll....I»"""l......... ....Nili""""1.....Il""""......I"".....U....""""Un,......... Mladi damici pri »dami« Naši dami, Ines, Mary, ki ju vendar vsi poznamo, zaželeli sta razkošno zaigrati igro »Damo«. Nekaj časa šlo je v redu. Ines z desne je igrala v nadi, da bo mlajšo Mary zmagoslavno pokončala. Pa je Mary, drobna Mary vlekla desno, vlekla v levo in pahnila zalo Ines v kot poraza, ubogo revo. Od sramu in jeze Ines zardijo obla lica, v srdu buši ji iz ustec strašna takale resnica: »Kar zapik! Igrati nočem — Misliš, da si vladarica, Mary?! Kajpak! Kakšna Mary?! Saj si le slovenska Mica!« Mica - Mary se zasmeje in takole se odreže: »Prav. če Mice ti ne maraš, jaz pa ne — domače Neže!« Kaj bi rekli, kaj nam neki ta prepirček dokazuje? — Da ni dobro, po imena se podajati na tuje. Neža šla je na španjolsko, da se v Ines je odela, Mica na Angleškem — Mary si na posodo je vzela. No, na srečo nista dolgo se grenili v razprtiji. Kot Slovenki: Nežka, Micka k novi stopita partiji. V sporazumu lepa igra brez prepira se razpleta, zadovoljni sta dekleti, zadovoljna teta Meta. liiii||iitl Cujie deklice ! Ko ste prebrale tolo zgodbo o Neži in Micki, ki sta se spakovali z imeni, pa o igri, ki jo najbrž še malo poznate, ste si morda tudi zaželele take igre. Ako je to res, mi kar pišite, če bo dovolj želja, vam prihodnjo nedeljo narišem in natančno opišem igro, da jo boste lahko igrale doma. Že danes vam zaupam, da si jo lahko brez najmanjših stroškov napravite same. Igra je primerna tudi za dečke. Celo starši jo bodo radi igrali z vami. Tedaj, dekleta, kar pero v roke! Ne veste, kako bo srčno vesela vaših pisem vaša stara teta Meta. iiii'I'iiii m v Volk je obiskal psa in mu rekel: »Kakšen revež si ti. Na verigo si privezan in nikamor se ne moreš ganiti. Jaz pa sem svoboden, hodim po gozdovih, njivah in travnikih, ležem, kadar se mi ljubi, in nihče mi nima pravice ukazovati, če si pameten, uidi in živi kakor jaz.« In je odšel. Pes je premišljeval o tem. Ko so ga nekega dne odvezali, je stisnil rep med noge in pobegnil. Prvi dan je bil še čisto zadovoljen, ko pa je napočil drugi dan, ga je že trla lakota. Povsod je stikal za hrano, a ni ničesar našel, ker mu jo je sproti odnašal močnejši volk. čez nekaj dni se je ves sestradan vrnil h gospodarju. Povedal mu je, kako je bilo, in ga prosil odpuščanja. Gospodar ga je potrepljal po hrbtu in mu rekel: »Res je lepo, kar ti je povedal volk, toda nekaj ti je zamolčal: kdor hoče biti svoboden, mora biti dovolj močan in vajen svobode. Ti si vajen tega življenja in v njem si se pomehkužil. Boj za obstanek ni več zate, zato si se moral vrniti.« Zopet ga je privezal, pes pa je mislil na prvi dan svobode in — jedel za tri. E. P. Iliii||iillllii'||iiiiiiiiiiiiiiiiiiii|iiiiiiiiii3!:iilllllii|l,iiilllii||iiiilllii'|iiiii!iiii|iiiii Le poglejte ščinkovčkovo mamico, kako udoben domek si je zgradila — v cvetličnem loncu na oknu strica Ma-težva. Ja, stric Matevž, to je zlata duša, kamor se zatekajo tako otročički kakor ptički. Stric Matevž je predsednik Društva za varstvo ptic. Dedek skavi Z dedom Rokom oni teden šla sva malo na oddih. Vse je bilo prav zabavno, pa je planil vmes — prepih. Ocvirkova poiica Tone je hodil šele v četrti razred, pa je bil že brihten in je marsikdaj uganil kakšno prav zvito. Nekega večera je oče utrujen prišel iz gozda. Sedel je za mizo in začel večerjati. Takrat je stopil Tone predenj in ga je vprašal: »Oče povejte mi, kaj je to: Okroglo je, rumeno, pečeno in z ocvirki vmes potreseno, radi to jemo — pa tako visoko skače ko naš kozolec.« Oče je odložil žlico in premišljal, nato pa je rekel: »Nak! Tega pa ne vem!« Tone se je posmejal in odgovoril: »Veste, oče, kaj je to? To je Ocvirkova potica!« Oče ga je začudeno pogledal in odkimal z glavo: »Vse drži, Hiša se je zamajàla — Le poglejte, kaj je z njo: Dedek v strahu venkaj leze, da bi rešil vsaj glavo. kar si povedal. Da bi pa Ocvirkova potica tako visoko skakala kot naš kozolec, tega pa že ne!: Tone ga nato zvito vpraša: »Kako visoko pa skače naš kozolec, oče?« In oba se od srca zasmejeta. Vi tudi, ali ne? E. P. lllll|llll| lilaček in Raček Hlaček sreča račka in potegne ga za rep. Raček prime Hlačka za ogromen žep. Hlaček se smeji, raček gaga: ga, vsak na svojo stran hiti — zadovoljna sta oba! Marijana željeznova-Kokalj. I. S. Mavcov: Maščevanje gospoda Plina Gospod Plin prebiva v globočinah zemlje in gospodari pod hribi in gorami, rekami in lehami, nikogar se ne boji in vsakogar je strah pred njim. Gospod Plin je namreč krvoločen gospodar. Neviden je človeku in nikomur ne prizanese. Gospodar je podzemeljskih jam. premoga, ki je naložen med skalami, vodovja, ki se pretaka daleč, daleč pod nami. zlatih rud, ki so nakopičene od pamtiveka pod zemljo — in ni ga, ki bi ga mogel zmagati. Tako kraljuje gospod Plin že tisočletja in bo kraljeval do konca dni. Zgodilo se je nekoč, da je človek kupil velike planjave zemlje in gozdov. Napregel je konje in se je peljal v mesto. Tam je razglasil brezposelnim, da jim bo dal delo. Z vseh strani so začeli vreti ljudje. S kmetij, mest, trgov ir, vasi, barak in gozdov, od povsod, kajti velika revščina je bila takrat na zemlji, malo ljudi je bilo, ki so bili siti vsak dan in še manj jih je bilo, ki so imeli streho nad sabo. človek jih je naložil na vozove in jih odpeljal. Ko so prišli na planjavo, so dobili krampe in lopate, sekire in cepine in začeli so kopati v živo zemljo. Kopali so noč in dan in čim dalje globlje. Globoko pod zemljo so napravili velike oboke in jih podprli s tramovi, hlodi in deskami, naredili so ceste pod njimi in pripeljali vozičke. Nato jim je ukazal gospod: »Vzemite krampe in lomite s sten kamenje ter ga zvozite na beli dan! Kamenje bom namreč prekuhal in pretopil, kar pa bo ostalo, bo čisto zlato.« Zdaj je konec taborenja ne pomaga jok in- vzdih, domek tihi v letovišču je porušil mi prepih. .............................................................................................................................................Ul,,,,,.......'lili,,,,....................................................................... Vrat in oken ni zapiral pozabljivi dedek Rok, pa v prepihu veter lopnil z vrati v bajto je pok-pok! Toleiule Kmet Janez je životaril sam zase v majhni preprosti hiši. Sčasoma mu je prišlo na misel, da ne bi bilo napak, ko bi imel prijazno zakonsko družico. Stopil je k zali sosedi in jo vprašal: »Ali bi hotela biti moja žena?« »Zakaj pa ne,« je odvrnila, šla sta v cerkev in se poročila. Po poroki jo je posadil na sedlo in odjezdil z njo proti domu. Srečno in zadovoljno sta živela in nekoč jo je Janez vprašal: »Metka, ali znaš molsti?« »Oh kajpada, Janez. Saj je moja mati ! redno molzla, ko sem bila še pri njej.« Janez je odšel na sejem in ji kupil sedem krav. Bile so same lepe rumenke. Dobro jih je opravljala. Toda ob neki : priliki, ko jih je napajala ob globoki ko- j tanji, se ji je zdelo, da krave prepočasi pijejo vodo. Pognala jih je bolj proti1 sredini kotanje, da bi se prej napile. Krave pa so bile pretežke in so potonile. Ko se je Janez vrnil z dela, mu je ! povedala, kar je bila storila. On pa je | dejal ravnodušno: »Nič zato, ženka, boš! pa prihodnjič imela več sreče.« živela sta nekaj časa brez krav. ' »Metka, ali znaš rediti prašiče?« vpraša spet nekoč Janez. »Oh kajpada, Janez. Saj je moja mati tudi redila prašiče, ko sem bila še pri njej.« Pa je odšel Janez na sejem in ji kupil nekaj prašičev. Dobro jih je opravljala. Toda ob neki priliki, ko jim je bila nasula krme v korita, se ji je zdelo, da prašiči prepočasi žro. Potisnila jim je glave globoko v korito, da bi se prej nažrli. Prašiči pa niso mogli dihati in so se zadušili. Ko se je Janez vrnil z dela, mu je povedala, kar je bila storila. On pa je rekel ravnodušno: »Nič zato, ženka, boš pa prihodnjič imela več sreče.« živela sta nekaj časa brez krav in prašičev in neki dan jo je Janez vprašal: »Metka, ali znaš peči kruh?« »Oh kajpada, Janez. Saj je moja mati vsak teden pekla kruh, ko sem bila še pri njej.« In Janez ji je nakupil moke in droži, da je pekla kruh. Dobro je opravljala to. Neki dan pa je hotela napraviti Janezu malo veselja in mu speči belega kruha. Odnesla je moko na vrh griča, jo stresla na rjuho in čakala, da bi zavel veter ter raznesel otrobe. Veter pa je razpihal oboje, brašno in otrobe, in Janez je moral biti brez belega kruha. »Nič zato, ženka,« je rekel ravnodušno, »boš pa prihodnjič imela več sreče.« živela sta dalje brez krav, prašičev in belega kruha in neki dan jo je Janez vprašal: »Metka, ali znaš kuhati žganje?« »Oh kajpada, Janez. Saj je tudi moja mati kuhala žganje, ko sem bila še pri njej.« Nakupil ji je vsega, česar je bilo treba za kuhanje žganja, in dobro je kuhala I nekaj časa. Toda nekega dne, ko je bila skuhala žganje in napolnila z njim sod-; ček, se je priklatil od nekod velik črn pes in začel skozi vrata zijati vanjo. Za-; podila ga je izpred hiše, ali kmalu se je ; pritepel nazaj in jel spet zijati vanjo. ! To je Metko tako raztogotilo, da je izdrla sodčku čep in ga treščila v psa, rekoč: »Pasja taca, kaj zijaš vame. Jaz ! sem Janezova žena.« Pes jo je odkuril po cesti, žena pa za njim, da bi mu za zmerom izbila veselje, hoditi zijat pred njeno hišo. Ko se je zasopla vrnila k ognjišču, je videla, da ji je medtem izteklo vse žganje iz sodčka. Ko se je Janez vrnil z dela, mu je povedala, kar je bila storila. On pa je rekel ravnodušno kakor po navadi: »Nič zato, Metka, boš pa prihodnjič imela več i sreče.« Zasekali so torej s krampi v stene, luščili kose skal, jih metali na vozičke, ki so jih majhni konji vlačili po temnih cestah globin na vroče sonce. In delavci so delali od jutra do večera. Tedaj se je na dnu zemlje prebudil gospod Plin. Prisluhnil je in primaknil roko k ušesu. Od daleč je namreč zaslišal odmev udarcev in mrmranje skal. »Kaj je?« je vprašal in poslal glasnika, da bi poizvedel, kaj se godi. Glasnik se je preplašen vrnil in povedal: »Ljudje so vdrli v tvojo domačijo, gospodar Plin! Globoko kopljejo in odnašajo na zemljo tvoje bogastvo.« Gospod Plin se je dvignil. Njegova ogromna rumena lica so se napela, belo-žareče oči so zagorele v sovraštvu, pretegnil se je, napel svoje prsi in se uprl v oboke nad seboj. Stegnil je svojo gorečo roko med skale, jih razmaknil, nato pa se je pognal kvišku in udrl v rove, ki so jih izkopali delavci. Zagrmelo je ko udarci tisoč bliskov iz neba, skale so se razmajale, nastal je hrup in trušč, zemlja se je premaknila, kamenje se je valilo na vse strani, oboki so se podrli in se užgali, hlodi in tramovi so zagoreli in črn dim se je valil na vse strani. »Plin!« »Plin ! « »Plin!« so zavpili delavci in se z znojnimi telesi pognali v beg. Toda besneči Dva foSovaja Dva razbojnika se srečata, dva čisto majhna, zato pa tem hujša tolovaja. Prvemu je ime Da vež, drugemu Gladež, oba pa sta še bolj neznatna kakor najbolj neznatni palčki. »Kako je to mogoče, da bi dve taki majhni stvarici mogli biti tako grozni?« vprašujete. No, kar z menoj vred ju poslušajte, kaj se pomenkujeta. Davež: Kod pa hodiš, Gladež, da te že tako dolgo nisem videl? Gladež: O, ti si, bratec? Saj te skoraj nisem spoznal, ko se ti tako imenitno godi v temnem, zaprašenem kotu. Dovolj imaš vlage, dovolj prahu, nihče te ne preganja niti s soncem niti s svežim zrakom. Blagor tebi, a gorje meni!« Davež: Kaj se ti je vendar zgodilo? Saj že nimaš skoraj nobenega glasu več. In tudi zmedlel si tako, da te res ni mogoče spoznati. Gladež: E j, bratec, to je strašna povest. Pred kratkim sem bil še čvrst kakor ti. Nemara celo bolj krepak, živel sem v pljučih mladega človeka, ki je rad pil in kadil ter posedal po zakajenih in zaprašenih gostilnah. Davež: No, in potem —? Gladež: Potrpi malo, da si nekoliko odpočijem! Oh, kako mi dobro de tu pri tebi. Ali smem malo v tvoj vlažni kotiček? Davež: Kar sem, bratec, nič se ne boj! Za oba bo dovolj pijače in še za tisoče drugih. Gladež: Hvala! No, vidiš, tisti mladenič je kašljal in kašljal. Nekoč pa — smuk, in sem bil že na cesti! Strašno, ti pravim. Jasen, sončen dan. Toliko sve- Plin jih je dohitel, jih omamil in jih pometal na tla, nato pa jih je zakopal pod gomile razgretega kamenja in divjal naprej. Ni ostal kamen na kamnu, ne drevo pri drevesu. Zgradba dolgih dni se je prevrnila v prah in nikogar, ki je bil tisti čas pod zemljo, ni več videlo človeško oko. Mrtva zemlja je žalostno gledala proti nebu. Gospod Plin se je zarežal in se vrnil v svoje domovanje. Smejal se je na ves glas in se trkal po nabreklem trebuhu, nato pa je legel vznak in zaspal. Nad njim so ležala pisana polja in bele vasi. Kmetje so vpregali vole in hodili na njive, orali, sadili in sejali. In ko so slišali, kako krvoločno se je podzemski gospodar Plin maščeval, so se obrnili proti nebu, ki je žarelo v soncu in so rekli: »Hvala Bogu, da nam ni treba iskati kruha pod zemljo! Zemlja, ta naša lepa črna zemlja, nas redi in nihče drug ne gospodari na njej ko mi sami!« In prekrižali so se in delali naprej. Pod zemljo pa je ta čas hodil Plinov glasnik in štel mrliče, štel jih je leto in dan in še ni vseh preštel. Gospod Plin je namreč hud gospodar in hud maščevalec. Tudi nima srca in ne ve, koliko tisoč vdov in sirot joka na zemlji zaradi njega. tlobe povsod, da sem bil kar vrtoglav! Komaj sem se ujel na plotu kraj ceste. Davež: Ubogi siromak. Gladež: Bil sem že prepričan, da bo po meni, ko pride mimo razigran deček. Davež: Aha! No, potem? Gladež : Saj veš, kakšni so otroci. Poskakoval je sem in tja, drsal z roko po plotu in me srečno zajel na prst. Davež: Torej vendar?! Gladež: Bil pa je tudi že skrajni čas, sicer bi me bilo sonce ugonobilo. Vesel sem bil in sem že upal, da pridem kako v dečkova pljuča, toda — Davež: Zakaj se pa nisi požuril? Gladež: Je bilo čisto nemogoče. Komaj pridem z otrokom domov, je deček brž hotel seči po kruhu in sadju, ki mu ga je mama pripravila za malico, mati pa: »Hop, tako pa ne! Najprej si boš umil roke!« In je že šlo po meni! Voda, milo, joj, vse strahote tega sveta. In zrak v stanovanju tako čist, da me je kar rezalo v nos in me bolelo čez in čez. Komaj, komaj sem utekel živ, samo malo živ. Davež: To je res nekaj strašnega! Kjer se nas lotijo ljudje s soncem, zrakom in s snago, tam nam preti neizogibna smrt. No, tu pri meni je bolj po domače. Zračijo komaj vsake kvatre, prahu navadno nihče ne briše, kadar pa dekla pometa, prepeva še bolj veselo kakor jaz, ki vem, da bom s prahom lahko šinil visoko v zrak in si izbral primeren dom. — Gladež: Kar vidno se mi vračajo moči! Dokler bo še kaj krajev, kjer se bodo ljudje ogibali sonca in zraka in snage, bova lahko živela in uspevala oba, ti Da- vež in jaz Gladež, oba bacila — jetike! Hura! OTROKU SOINCA IN ZRAKA 0SP1DN/A PROIIlUEimiOZNA LICA Ali ju zdaj poznate, otroci? Proč z njima, proč z vsemi iz njunega rodu! Na sonce, otroci, na zeleno trato, kjer vas kliče zdravje v svoje naročje! IIIMIHIII Uganite i. Pozimi ni je grela topla v...., zato je Anica še zdaj spomladi b...., II. - n - Izberi tukaj žensko si ime! — n - Kar jedli so nekoč v puščavi. ------n - Je pomorila rože davi. — m - če sam ne uganeš, ona ti pove. če hočeš uganko pravilno rešiti, primerno razporedi mesto črtic tele črke: Aaaaaaaalmms. III. Z r-----dvozložna ljubko ti dehti, s k-----te čez in čez odeva, zn-- ti enozložen pušča kri, z m - - nekoč junak boš tudi ti. IV. Previdno dom svoj s sabo nosi, pod tujo streho milosti ne prosi, nikdar nikamor se mu ne mudi — Kako mu je ime, povej pa ti! V. Tri črke dajo mu ime in prva zadnji je enaka. Pri ženski to se še za tri poveča. Ljudje povsod se ju boje: sramota svojcem, drugim sta nesreča — Kdo neki sta* nerodna spaka? P$i, na uho io novico ! Na delo, kar je svežih glavic! Kdor reši pravilno vseh pet ugank in nam najkasneje do petka pošlje rešitev, prejme v dar knjigo »Potovanje po zvezdi večernici«. Ako bo več tako pridnih, odloča o darilu slepa sreča — nepristranski žreb. IIIUI'llll Vidovo Jaz pojdem pa na Kosovo, na polje naše slave, junakom bom na Vidovo ponesel te pozdrave: »Vstanite, borci slavnih dni, da vidi vas mladina, in ognja dajte v našo kri, da srečna domovina v ponosu novem zablesti in bomo trije bratje v svetišču sloge in moči — jugoslovanski svatje! Kot bili vi nekoč ste vsi ponosni Jugoviči, tako v zvestobi bomo mi vsi — Karad jord je viči ! « Križanka (Štev. 1) Vodoravno : 1. domača žival, 6. francoska vojna luka, 11. kraljica (lat.), 13. del obraza, 14. reka v Rusiji, 15. se-savec, 17. zločinec, 18. veznik, 19. redovnik, 21. francoski spolnik, 22. kaz. zaimek, 23. pristanišče v Maroku, 25. mesto v Italiji, 27. mesto v Siriji, 28. bajno mesto, potopljeno v Baltiku, 30. števnik, 32. pamet, 33. rastlina, ki vsebuje nikotin, 35. predlog, 36. sorodnik, 38. odposlanec, 39. element, 40. leposloven članek, 42. morska plitvina (ital.), 44. franc, revolucionar (1744—1793), 45. perzijski šah (1688—1747). Navpično: 1. trg na Gorenjskem, 2. mesto pri Sušaku, 3. turški gospodar, 4. osebni zaimek, 5. žensko ime, 7. kem. znak za rutenij, 8. je (lat.), 9. znan ruski politik, 10. Mongol, 12. mesto v Grčiji, 16. kazalni zaimek, 19. um, 20. žel. postaja na progi Lj,—Trst, 22. glas (tujka), 24. reka v Rusiji, 25. poslana menica, 26. sv. gora v Grčiji, 28. Velika noč, 29. svetopisemska oseba, 31. veznik, 34. gora v Velebitu, 35. mandžurska reka, 37. veznik, 39. žid, 4L srbohrv. osebni zaimek, 43. osebni zaimek. Skuš usniava Mamica uči: Janezek, ostani dober, priden vedno, vselej zgodaj vstani in umij se čedno! Potlej moli mirno, kakor se spodobi in pokloni verno sveti se podobi. Ljubi pa resnico in nikdar ne laži, v boju za pravico se moža pokaži. Hudobec šepeta: Janezek, budalo med ljudmi ne bodi; mamica za šalo le za nos te vodi. Pojdeš res med štore? Saj si zal fantiček. Kdo največ premore? — Zmäzljivi jeziček! če se v zlo obrača, tarnaj, toži, kriči, bodi kakor kača in v potrebi piči; če pa prav je, laži, klevetaj in kradi ter kar moreš draži, kakor je v navadi. Bodi krvoločen, brezobziren zraven — in postal mogočen in postal boš slaven. Janezek sklene: Ti, hudobec! Skušal bi me rad? Pogubil? Vedno bom poslušal mamico in ljubil. Kadar pa odrasem, ko bom fant od fare, stresem te za lase za vse zle prevare. — R. Peterlin—Petruška. ...................m........min.Hlini.Hlinil' Pisma in odgovori Stric Janez! Za materinski dan sem dala mamici velik šop majnic. Lahko si predstavljaš, kako je bila vesela. Drugič Ti bom povedala še nekaj, kar te bo razveselilo. Pozdravljen, striček! Marica Horvat, učenka 3. r., Ljubljana. Draga Marica! Majnice si dala. To so šmarnice, kaj ne. Tako jim pravimo pri nas. Na mestu besede »predstavljaš«, drugič napiši: lahko si misliš. To je lepše slovensko. Torej, piši in pozdravi tudi mamico. Tvoja teta Meta. Poseinica iiiiiiiihi Kaj čita ta gospod? Poslušajie otroci? Tele štiri slike mi je dal še stric Janez, preden se je odpeljal v zdravilišče. Strogo mi je naročil, naj Vam jih objavim v vašem »Glasu«. To naročilo mi je sveto. Primerila pa se mi je huda smola: Besedilo k slikam sem založila in ga ne morem najti. Zato vas prosim, premislite vi in mi napišite, kaj bi naj te 4 slike pomenile. Pišete lahko v pesmici ali v prozi. Medtem bom še enkrat pretaknila vse kote in upam, da najdem pravo besedilo. Kdor pa izmed vas napiše najboljšo razlago slik in mi to pošlje najkasneje do srede 26. junija, mu za nagrado pošljem lepo kopalno obleko. Na delo Vam kliče teta Meta. Spoštovani stric Janez! Upam, da sem kraj in prostor, kjer imajo nas otroke radi, prav pogruntala iz teh čarobnih črk: gkloarstsolhoivsken, ki pomenijo v rešitvi kraj »Glas slovenskih otrok«. Drugič kaj več v ta priljubljeni kraj. Pavla Burkeljc, učenka IV. a razreda. Draga Pavla! Ker je stric obolel, Ti odgovarjam jaz. Prav razveselila si me, ko si tako točno uganila kraj. kjer imamo otroke srčno radi. Oglasi se še kaj! Teta Meta, iiii'i'iiii Se iole novico! Z današnjim dnem sem priredila vaš »Glas« tako, da bo res čisto vaš, vaša last. Ko prejmejo starši list, jih prosite, naj vam po dolgem odrežejo vašo prilogo iz njega. Nato jo preganite, številke, s katerimi so označene strani, vam bodo pri tem najboljše vodnice. Ako preganete prav, dobite samostojen list: »Glas slovenskih otrok.« Priredite si zanj iz lepenke primerno mapo in teden za tednom spravljajte vanjo svoj list. Tako si boste do konca leta nabrali lepo ! božično darilo, celo knjigo, ki bo obse-I gala čez 100 strani. Jaz pa vam bom o Božiču za nameček poslala še lep ovitek j in kazalo za ves letnik, če ste s tem za-! dovoljni, je vesela tudi I teta Meta.