Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abb. pos. 2. Gh\
fPVBHKi
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Gorici v ulici Orzoni štev. 38 — Cena oglasom po dogovoru.
KATOLIŠKI TEDNIK
IZIDE VSAKjČETRTEK
Postiti čekovni račun št. 11/5092
Leto 11. Štev. 4
GORICA DNE 24. JANUARJA 1946.
Cena L. 4.-
Zapri bogokletna usta!
Kdor v Boga veruje, ga mora spoštovati, ga ljubiti, njegovo voljo izpolnjevati in se potruditi, da po svojih močeh v tem tudi drugim koristi, bodisi z lepim zgledom bo-goljubnega življenja, bodisi tudi z besedo.
Kdor brez spoštovanja izreka božjo ime in vse, kar je z Bogom v zvezi (osebe, stvari, kraje), Boga žali.
Ako kdo svoje predstojnike žali, je v nevarnosti, da bo zato kaznovan. In nihče ne smatra tako kazen za neprimerno. Kako nas boli tudi, če kdo žali nam drage osebe! Radi se potegujemo zanje in iščemo za take prestopke zadoščenja, če je treba, tudi na sodniji.
Toda ne le predstojnike in nam ljube osebe branimo, ako jih kdo krivično napada, marveč smo prepričani, da tudi najbolj preprosti pošteni človek ima pravico zahtevati, da ga nihče ne žali. Postava brani vse ljudi.
Kaj pa naj rečemo o ljudeh, ki Boga preklinjajo, se iz njega norčujejo in mu najgrše priimke dajejo? Res obstoje sicer tudi civilne postave, ki kaznujejo javne žalivce Boga, a ljudje se za take postave žal ne zmenijo. Tudi nam manjka pravičnega junaštva, da bi te po stave v dokazanih slučajih upora bljali.
Razumen in pošten človek ve tu di ne glede na take morebitne postave, da je žaljenje Boga podlo, krivično, predrzno in neumno.
Potegujmo se vedno za božjo čast, kakor nas uči Kristus:	»Po-
sveti se tvoje ime!«
Iz življenja Cerkve
Za „to ljubo zdravje11
Leta 1900. je živel človek povprečno 49 let; sedaj se je njegovo živ ljenje podaljšalo za enajst let. Kljub temu so ljudje št) vedno bolui in še vedno umirajo. V Združenih državah jo okrog' 130 milijonov ljudi. Od teh je en milijon in sto tisoč, ki porabijo ves svoj čas za to, da zdravijo ostalih 130 milijonov. Letno imajo okrog- sto milijonov sJu-čajev bolezni. V bolnicah je zasedenih vsak dan 700.000 postelj. Bolnikom (loma in v bolnicah streže 142 tisoč zdravnikov, 65 tisoč zobozdravnikov, 15 tisoč lekarnarjev in 280 tisoč bolniških strežnic. Poleglega imajo 7000 bolnic, 8000 klinik 60.000 lekarn. Vsako leto porabijo za zdravila 715 milijonov dolarjev, za zdravniško oskrbo pa tri milijarde in pol dolarjev.
Toliko stane vojska zoper bolezen samo v eni državi. Ti izdatki se morejo primerjati le s stroški za vojno eno državo zoper drugo.
Goričani!
V	petek 25. jan., na spomin spreobrnjenja sv. Pavla, bo v stolnici slovesen sklop molitvene osmine za zedinjenje cerkva. Zjutraj 'ob 6. uri bo sv. maša s pridigo in petjem, zvečer ob 6.30 govor, pete litanije M. B. z ljudskimi! odpevi in blago-slov prevzv. g. nadškofa. Pri večerni pobožnosti bodo stolni pevci izvajali pesmi tudi v staroslovenskem jeziku.
Slovenski verniki ste prisrčno vabljeni k tej pobožnosti.
Ob nedeljah in praznikih je ob 8.30 v curkvi sv. Ivana sv. maša s pridigo za slovensko srednješolsko mladino.
Ob nedeljah in praznikih je ob 10. uri na Placuti sv. maša s slovensko pridigo in petjem.
VATIKAN. — Središče vatikan skega življenja in zanimanja je bližnje imenovanje novih kardina lov in njihovo zborovanje v Vatikanu. To bo obenem prvo veliko mednarodno romanje k sv. očetu po končani vojni. Saj si ne moremo misliti, da bodo prišli kardinali sa mi. Pričakujejo, da pride skupaj kardinali, starimi in novimi, še
. kih pet sto oseb njihovega spremstva. Bo torej res svojevrstno romanje, ker bodo zbrani prav iz vseh delov sveta. Kakor je navada, bo imel sv. oče dva konzistorija (zborovanje kardinalov); tajni bo 18. 1'ebr. v konz. dvorani, javni pa v baziliki sv. Petra 20. febr. Kardinali se bodo pomenili s papežem o položaju sv. Cerkve v vesoljnem svetu.
ITALIJA. — Prostozidarji so, k a-Kor je znano, hudi sovražniki Cerkve in vsake vere. Kdor se vpiše v framasonsko ložo, g-a zadene cer kvena kazen izobčenja iz Cerkve. Pred kratkim je umrl veliki učitelj italijanskih prostozidarjev Albert Pavoni. Toda če je živel izobčen iz Cerkve, se je ob koncu življenja hotel znova združiti z njo, odpovedal se je svojim zmotam iu umrl kot dober kristjan. Zapustil je oporoko, v kateri obžaluje svoje zmote in svari vse, naj ne sledijo njegove mu zgledu iz prejšnjih let. — Milost božja tudi takih starih grešnikov ne zapusti.
UKRAJINA. Angleški list »Ca-iholic Herald« piše: »Vse grško-ka-toliške škoie v deželah onkraj Cur-zonove črte (v Galiciji iu Belorusiji, ki sta prej bili pod Poljsko, sedaj pa sta prišli pod Rusijo) je sovtjeska policija aretirala in odpeljala v notranjost Rusije. Aretirani so bili tile: nadškof v Lvovu mons. Slipyj in njegov pomožni škof, škof v Sta-nislavovu mons. Jan Latyševski in apostolski vizitator za cerkve bizau tinskega obreda s sedežem v Kove-lu mons. Nikolaj Carnecki.
Na vsem ozemlju zapadne Ukraji-ne ni nobenega škofa več. Isti položaj je v Podkarpatski Rusiji, kjer so zaprli in odvedli škofa v Užho-rodu in Hustu.
Jasno je (zaključuje angleški časnik), da hočejo ruske oblasti uničiti ukrajinsko grško-katoliško cerkev iu prisiliti tamkajšnje vernike, da preidejo v pravoslavje. V ta namen so organizirali posebno komisijo.«
Duhovniki in verniki pa se dobro držijo. Nič čudnega, saj so že utrjeni v preganjanjih. Prej so jih preganjali Poljaki, ker so bili zavedni Ukrajinci, sedaj jih preganjajo boljševiki, ker so zvesti katoličani. To je res mučemška cerkev. Molimo zanje v tej osniiui.
POLJSKA. Poloeka škofija na Poljskem je 1. 1939. štela 395 duhovnikov. Sedaj jih ima komaj 99. Od tistih, ki manjkajo, je umrlo 94 v nemških zapornih, 40 po taboriščih. Od ostalih 160 no veclo nič. Tudi nadškof v Polocku mons. Novo-viejski je umrl v nacističnem taborišču.
BRAZILIJA. V Braziliji so dali na razpolago ]*osebno ladjo, ki bo pripeljala v Evropo one tri južnoameriške škofe, ki bodo 18. febr. prejeli kardinalski klobuk.
SOVJETSKA RUSIJA. Ameriška agencija N. B. C. poroča iz Moskve, da so tam izdali prvo sv. pismo po letu 1917. Izdala ga je pravoslavna cerkov v posebni tiskarni pod kontrolo sv. Sinoda. Sv. pismo ni last države.
Poročajo tudi, da so 7. jan. zelo slovesno praznovali božič v Moskvi. Pravoslavni praznujejo svoje praznike 33 dni za nami. Cerkve so bile natrpane do neverjetnosti.
Kaj pomeni vso to? Vsa ta iu podobna poročila jHimenijo, da jo bila
cerkev v Sovtjeski Rusiji do nedavno res preganjana, kakor je prejšnji sv. oče vedno poudarjal, dočim je o tem ves svetovni tisk po večini molčal. Sovjetski Rusiji naklonjeni tisk je trdil, da tam ni cerkvenega preganjanja. In vendar je bilo.
Sicer bi sedaj ne bilo treba posebej poudarjati, da se sme tiskati sv. pismo, da so je praznoval božič itd. Drugod so vse te stvari samo po sebi umevne, le za Sovtjesko Rusijo so izreden pojav.
Take vesti o verskem življenju v Rusiji tudi ne pomenijo, da se je odnos sovjetske države do pravo slavne cerkve spremenil. Pravilno bi morali reči:	odnos do uradne
pravoslavne cerkve se je spremenil. Ni pa se spremenil odnos do vere sploh in še manj do katoliške Cerkve. Vatikan je postal sedaj, ko na več Hitlerja, znova sovražnik št. 1, zoper katerega se zaganja sovjetski radio.
Zakaj se je spremenil odnos sovjetov do uradne pravoslavne cerkve? Totalitarni režim bi se je rad posluževal v svoje namene. To nam potrjuje tudi vest, ki jo prinaša agencija C. I. P. Govori o pismu, ki ga je pisal neki duhovnik iz Rusije lansko leto. V tem pismu odgovarja duhovnik svojemu prijatelju, ki ga je vabil, naj prestopi v pravoslavno cerkev, »ker je postala sedaj zelo močna«. Odgovarja pa takole: »Vaša pravoslavna cerkev jo sedaj bolj šibka "kakor kdaj koli prej. Do sedaj je bila preganjana, ovirana skoro pri vsem svojem delu, kljub temu ni bila tako odvisna od države kakor sedaj. Sedaj je pravoslavna cerkev popolnoma odvisna od države, ki je ustanovila poseben urad za »razvoj« odnosov med državo in cerkvijo. (Tu se vidi, odkod je prinesla naša O F idejo verskih komisij in verskih referentov.)
Moskovska radijska postaja je 12. t. m. oddajala pripombe k papeževemu božičnemu nagovoru, ki jih je objavila moskovska »Pravda«.
»Osservatore Romano« odgovarja
na t 'ditve od točke do točke iu ugotavlja, da so vse brez izjeme golo natolcevanje iu zlonamerne laži. Moskva laže in ne more prinesti za svoje trditve niti enega dokaza. Vatikansko glasilo pa ugotavlja z do kazi, ki so vsem ljudem dobre volje dostopni, da »Pravda« zavaja svoj narod in vse narode sveta v zmoto z golimi izmišljotinami iu z dobro premišljenim potvarjanjem papeš-nih besed in dejanj.
Tudi izkušnje, prebridke izkušnje slovenskega naroda pričajo, da si komunizem utira med svobodoljub no in resnicoljubne narode pot le z grozovitim orožjem lažnive propagande. Laže pa tako nesramno da si dobri ljudje sploh ne morejo predstavljati, dii so take laži mogoče, in zato vse verjamejo, dokler so iz laži ne porodijo grenki sadovi Jezus sam je rekel o krivih prerokih:	»Po njih sadovih jih boste
spoznali«. Na žalost pa od spoznanja zmote do poprave njenih zlih posledic vodi dolga pot.
BERLIN. — V Berlinu in v onem delu Nemčije, ki so ga zasedli Sovjeti, imajo sedaj z veroukom slične težave kakor v Jugoslaviji. Komunistična in sooialnodemokratična stranka sta izdali proglas, kjer za htevata, da se mora ločiti šola od Cerkve in da vzgoja mladine mora postati stvar, ki se tiče edinole državo iu nikogar drugega. »V imenu demokratske enotnosti«, pravi proglas, »noben privatnik ne sme odpirati šol za splošno vzgojo.- Nemška šola mora pospeševati in utrjevati demokratično enotnost naroda. Ne sinemo pustiti, da bi jo razne veroizpovedi iu ideologije razkrajale.« Katoličani opozarjajo, da se je istih razlogov posluževal nacizem, ko je preganjal in zapiral katoliško šole v »imenu narodne enotnosti».
Berlinski škof mons. Preysing jo protestiral zoper odlok berlinskih oblasti, ki so ukinile obvezno poučevanje verouka v šoli. Nemški kalo-ičani protestirajo zoper nasilno ločitev šole od Cerkve, čeprav so v manjšini, saj jo dve tretjini protestantov in ena tretjina katoličanov-Slovenci, ki smo vsi katoličani, pa bomo k temu molčali?!
OKNO V SVET
IZ SLOVENIJE pišejo časniki, da je tam Vrhovno sodišče za špekulacijo in sabotažo obsodilo razne trgovce, med njimi Ivana Malavašiča iz Vrnike na smrt z ustrelitvijo, istotako Miloša. Pšeničnika in Franceta Dobovicnika, trgovca iz Celja; znanega trgovca iz Celja. Rudolfa Stermeckija pa na prisilno delo za 10 let. Vsem so tudi zaplenili premoženje in odvzeli državljanske pravice. — Proti razsodbam senata ni priziva in so takoj pravo-močne iu izvršne. — Tam pa res pometajo z železno metlo. Nam se zdi vse to prestrogo — a vzdržimo se vsake sodbe, ker nam ni znana kriv-a obsojencev. Naj odgovarjajo za to sodniki, ki bodo nekoč tudi sojeni pred večnim Sodnikom.
JUGOSLAVIJA. Maršalu Titu je \ uti fašistično italijansko-slovensko (druženje poslalo za novo leto brzojavno voščilo. On je odgovoril, da e srčno zahvaljuje in da tukajšnjemu ljudstvu tudi v imenu vlade vso dobro vošči. Od strani Jugoslavije bo vse mogoče storjeno, da bi se uresničile želje ljudstva po dokon-ni priključitvi teh krajev federativni ljudski republiki. — Da, to žejo imamo, ako se diktatura komunizma tam odpravi in uvede prava demokracija. Kdo bi potem ne hotel domov k materi?
SLOVENIJA. Obnovili bodo tam Družbo sv. Cirila in Metoda, ki bo letos praznovala 60 letnico svojega
obstoja in je imela namen reševati slovensko mladino pred potujčevanjem. Tudi v Trstu smo imeli Ciril-Metodovo šolo pred fašizmom.
Ljubljansko okrožno ljudsko sodišče je pod predsedstvom soduiktf Prohinarja obsodilo člaue bivših Slovenskih narodnih varnostnih straž: Vasle-ta na smrt na vešalih, Cokana na smrt z ustrelitvijo, Šinkovca, Šmida, Dolinška, dr. Stareta in dr. Koritnika pa na odvzem svobode s prisilnim delom. Vsi izgubijo tudi častne državljanske pravico in jim jo zaplenjeno premoženje.
V	»Ljudski pravici« se dopisnik iz Maribora pritožuje nad brezvestno malomarnostjo šoferjev, ki pokvarijo mnogo avtomobilov. Ob državnih cestah stoje taki avtomobili, ki jih je dobavila UNRRA in za katere se nihče ne zmeni. Krvavo bi jih rabili za obnovo države.
Dr. Lado Vavpetič je kot bivši minister Narodne vlade v Sloveniji za trgovino izrabljal svoj položaj v protiljudske, sebične in špekulac.ijske namene — tako poročajo ljubljanski dnevniki. Zagovarjati se. bo moral pred ljudskim sodiščem.
Ljudstvo s Kodeljevega — Ljubljana — zahteva, da preide Salezijanski mladinski dom z vsem inventarjem in kinom v nepreklicno last slovenskega ljudstva.
Zadruga »Železničarski Dom« v
Ljubljani je poklouila svojo hišo komunistični partiji.
Po vsej Sloveniji pripravljajo načrte za hitro razdelitev zemlje, ki spada pod agrarni zakon. Na Turjaku bodo razdelili veleposestvo grofa Auersperga, šentviškemu ■upniku bodo vzeli 70 ha, stiškemu samostanu pa 200 ha zemlje ter bodo nekatere patre zaradi »proti ljudskega« gospodarjenja postavili pred sodišče. Tako beremo v časnikih. — Vse revolucije so si pač ua las podobne.
ZAGREB. V celi Hrvatski se vršijo sodne obravnave proti bivšim Paveličevim ustašem. Nekaj jih je bilo osojenih na smrt, drugi na 10-20 let prisilnega dela.
NEMČIJA. — Glavni stan kanadske zasedbene Armade poroča, da jo bila nemškemu generalu Kurtu Mayer-ju spremenjena smrtna kazen v dosmrtno ječo. Višje sodišče je dognalo, da general ni bil tako odgovoren za umor kanadskih vojakov — nemških ujetnikov — da bi zaslužil najhujso kazen — smrt. Prepeljan bo v Kanado, da bo tam zadostil pravici. Tako premišljeno sodijo kulturni narodi v Ameriki. Naj bi jih povsod posnemali, kjer sodijo vojne zločince!
V	NORNBERGU v NEMČIJI se nadaljuje kazenska razprava proti nekdanjim Hitlerjevim generalom in diplomatom, ki kaže, da se bo zavlekla še dolgo, predno jim bodo našteli vse njihove vojno zločine.
ITALIJA. Angleška vlada je u-raduo sporočila, da je zahtevala od ZDA, Rusije in Francije, naj se brez odloga začne delo za sklenitev miru z Italijo. Ta mirovna pogodba mora biti sestavljena v vseh potankostih do maja 1946, ko naj bi jo zunanji ministri v Parizu podpisali. Italija se trudi na vse načine, da >i bila tudi suma povabljona k tem pogajanjem in so sklicuje na svojo vojno pomoč Zaveznikom v zadnjem obdobju vojne proti Hitlerju.
Zavezniki so do sedaj še gluhi za te. italijanske želje, ker jim je le predobro v spominu vojna napoved Italijo z dne 10. junija 1940, ko je kazalo, da bo Hitler zmagal.
Med ITALIJO in FRANCIJO bo že tekom januarja popravljena pro-ga Mentone-Ventimiglia in bo začel tam železniški promet. Pri Modane pa predor s francoske strani se ni dokončno popravljen in se bo začel promet šele ob koncu pomladi. Mine hitro podirajo proge, a delo jih le počasi upostavlja. Tudi promet v Švico skozi semplonski predor bo kmalu odprt.
FRANCIJO zelo skrbi spolna razbrzdanost zlasti v Parizu. Zato je mestna komisija tam začela tej 'n de vi posvečevati večjo pozornost m po natančni preiskavi je načelnik policije v Parizu Karl Luiset določil, da bodo po 15. marcu zaprli vso javne tolerančno hiše v mestu in da bodo hudo kaznovali vse, ki bi se hoteli izogniti tej naredbi.
AVSTRIJA. Vsi Zavezniki so priznali novo avstrijsko vlado pod načelstvom g. Fiegla iu republiko pod predsedstvom dr. Rennerja, o-stauejo pa še tam s svojimi četami. Zdaj pa kliče Avstrija, ko je postala spet samostojna republika, vse profesorje in druge begunce pred nacisti spet. domov, ker jih nujno potrebuje, da zasedejo učne stolice, kjer so učili do sedaj nacistično usmerjeni profesorji.
ROMUNIJA. Na pritisk velesil jo bila romunska vlada razširjena in sta stopila vanjo šo dva ministra kot zastopnika liberalne in kmetske stranke. Ameriški poslanik Harrhnan je izjavil: Prvi korak za demokratizacijo Romunije je storjen, upam, da bomo dosegli tudi ostale namene Moskovske konference: svobodo tiska, združevanja in svobodne volitve. — Tako svet prihaja počasi k pameti.
Slran 2.
SLOVENSKI PRIMOREC
Š lev 4
Zveza narodov
Skupščina »Združenih narodov« v Londonu je začela s polno paro delovati. Za predsednika je bil izvoljen g. Spaak, belgijski ministrski predsednik, ki je v svojem nastopnem govoru izjavil, da mora ta skupščina imeti pred očmi koristi celega sveta in da bodo koristi posameznih držav marale biti podrejene. Rekel je tudi. da je za novo zvezo Združenih narodov življenjske važnosti, če bo vladalo medsebojno razumevanje med velesilami.
V soboto je skupščina volila svoje odseke. Najvažnejša je bila volitev v varnostni svet. Ta bo najvažnejši organ skupščine, ker ima namen, varovati mir na svetu in nemil neže med državami spravili k pameti zlepa ali zgrda. V tem varnostnem svetu sedijo koL stalni elani zastopniki velikih Zaveznikov ZDA, Anglije, liusije, Kitajske in Francije. Poleg njih izvoli skupščina še šest nestalnih članov, zastopnikov manjših držav, ki so voljeni za dobo enega ali dveh let. — Volitev je bila precej dolgotrajna, nazadnje so bile poklicane v ta svet z večino glasov, naslednje države:	Brazilija, Egipt, Mehika, Poljska, Nizozemska in Avstralija.
V gospodarski in socialni svet je bilo izvoljenih 18 držav, med njimi tucli Jugoslavija.
KJTAJSKA. Dne ‘J. januarja je bil dan ukaz, naj se prekinejo sovražnosti med četami nacionalne vlade in komunisti. Pri tem ima veliko zaslugo osebni odposlanec predsednika Trumana g'. Mar-sehall.
MADŽARSKA. Dne 10. januarja je bil ustreljen bivši ministrski predsednik dr. Laslo Bardossy za zločin, da je Madžarsko zapletel v vojno na strani Hitlerja.
ALBANIJA. V Tirani je sto topov oddajalo strele v proslavo proglasitve republike po ustavodajni skupščini. Kralj Zogu je begunec v Londonu že od leta 1939. — Zdaj je postili izgnanec. Res se kraljevski prestoli zelo majejo v bivših malih kraljevinah.
Logika pa taka!
»Soški tednik« piše v uvodnem članku svojo 1. št. 1946:	»Prav	nič
se ne bomo oddaljili od naukov, ki jih jo Nazaren.ee (očividno se boji napisati ime Kristus) učil pred dva tisoč leti.« Na drugi strani iste številko pa ogorčeno protestira, naj se že »preneha s srednjeveškim raziočevanjm, kot dela to Slovenski Primorec, ko govori o dobrih in slabih ljudeh — vernih in nevernih, pametnih in nespametnih.«
Ali so pri »Soškem tedniku« tako pozabljivi? Saj Kristus v evangeliju tolikokrat govori o razločevanju luči od teme, Ijuljke od pšenice, pametnih devic od nespametnih...
S tiskovne konference
V torek je bila v Gorici tiskovna konferenca, kjer so razpravljali o raznih zanimivih stvareh. Za nas je-važno vprašanje o pomoči boleli-ntim otrokom v poletnih kolonijah pri "morju in na planinah. Kakor drugi prej, hoče tudi ZVU prihodnje leto preskrbeti potrebnim otrokom oddih v poletnih kolonijah. G-guverner je obljubil, da se hoče za to vprašanje zanimati tudi pri vojaških edinieah, ki bodo gotovo šle na roko, kakor so šle na roko ob obdarovanju otrok za božične praznike. Seveda morajo za to poskrbeti in vse organizirati merodajni čini-telji, ki morejo biti le šola in cerkev, zakaj učitelji in duhovniki najbolj poznajo otroke in -njihove potrebe. Morajo pa predložiti načrte in poračune kaj kmalu, da bo g. guverner lahko dobil potrebna sredstva od ZVU v Trstu.
Potem je g. guverner razložil, kdo ima pravico do podpore ustanove UNRA. To so vsi državljani bivših zavezniških držav, kot so Jugoslavija, Grčija, Rusija itd., ki bivajo začasno v coni A. Nimajo pa pravica do podpore italijanski državljani.
Na vprašanje o preiskavi zaradi umora ameriškega vojaka letos za božič je izjavil, da so ugotovili;, da sta storili to dve osebi, ki sta sedaj v coni B. Pri jugoslovanski vojaški misiji so zahtevali njiju izročitev. Kolikor mu je znano, ju do-sedaj še niso aretirali. Izključil pa je g’, guverner sum, da bi bili storilci osebe, ki bivajo v coni A ali kje drugje v Italiji.
Delavci, ki se jim je pripetila kaka krivica na delu, naj se obrnejo na Delovni urad, ki bo poskrbel, da se storjena kilivica popravi. Svoboda besede in prepričanja mora vladati tudi na delu. Upoštevati se mora mnenje večine kakor manjšine, sicer nismo demokrati, je izjavil major Long.
V predilnici v Podgori se pridno dela. Do sedaj so izdelali iz bombaža, ki ga je dala na razpolago ZVU, 280.000 m blaga, v bližnji bodočnosti pa ga bodo izdelali še dva milijona metrov. Blago je vseh vrst in za vse potrebe. Služilo bo za civilno prebivalstvo. Cene blagu bo določila komisija v Trstu, razdeljevali pa ga bodo na nakaznice.
Na pritožbo o zapostavljanju slov. jezika od strani nekaterih ital. uradov v coni A je g. guverner razložil, kakšno je pravno stališče glede rabe slovenskega jezika v Julijski krajini. Z mirovnim dogovorom ))o prvi svetovni vojni so določili, da je uradni jezik v Julijski Benečiji italijanščina. Tega tudi ZVU ne more spremeniti, temveč samo nova mirovna konferenca. Kljub temu je ZVIJ skušala ugoditi tudi Slovencem in je vpeljala dvojezično uradovanje, slovenske šole itd..
Če je kdo, ki so mu poitalijančili priimek, sedaj na svojo pest pri izdajanju novih izkaznic dal zapisati p ritim ek po starem, je ravnal neop-stavno. Ti in vsi drugi ki žele, da se jim priimki znova vrnejo v slovensko obliko, naj se obrnejo s prošnjo na ZVU na prefekturi v Gorici —
Pravosodni-oddelek (Ufficio legale) — in se jim bo prav gotovo in v kratkem času ugodilo.
Z ozirom na to izjavo g. guvernerja je naše mnenje, da moramo vsi, ki se nam je krivica zgodila, poskrbeti, da se nam priimki zopet
//////////////////////////.
postavnim potom vrnejo v staro ; bliko. Pripominjamo pa, da ZVIT ne misli izdati nobenega splošnega ukaza, s katerim bi se morali priimki pisati zopet po starem, temveč bo samo ugodila prošnji tistih, ki bodo za to prosili. Zato kdor se sam ne bo zanimal, bo še nadalje nosil italijanski priimek.
Nazadnje ,ie g. major Long povedal še, kako učinkovito so začele oblasti čistiti 'Gorico od neljubih žensk, ki so se nateple k nam od vseh strani Italije in tudi iz naše ožje domovine kakor vrane, ko čutijo mrhovino. V enem tednu so jih izgnali več ko 300. Čiščenje pa se še nadaljuje.
Domače novice
Nadškof mod Slovenci
Pr oteklo nedeljo je bil prevz. g. nadškof med Slovenci stolne župnije. Maševal je zanje in jim pridigal. Med mašo pa je stolni moški z bo f prepeval naše lepe pesmi.
Dornberg
Skupina zavednih katoliških žen iz Dornberga nam piše pismo, ki ga objavljamo:
»Gospod urednik!
Čitale smo v partizanskem listu članek, ki pravi, da so doruberške žene zelo navdušene, ker so Cerkev ločili od jugoslovanske države. To je tudi vaš list ponovil v nekem Janku.
No vemo, kako more dopisnik kratko malo reči »doruberške žene«, ko bi moral vendar vedeti, da je v Dornbergu še dosti, dosti razumnih in vernih žen, ki so v dno duše u-žaijtne, ker je tako težko pričakovana in nadvse ljubljena Jugoslavija brezobzirno pahnila od sebe sv. katoliško Cerkev.
Vidi se, da so tiste žene, ki ta ža-lostiu ukrep države pozdravljajo, ati,o slabe katoličanke in kratkovidne v duševnem gledanju. Kar se pa narodnosti tiče, moramo povedati, da je večina izmed njih do poloma Italije vneto častila Duceta. Te vrste žene so bile zelo ponosne, ko so smele nositi okoli vratu rute z napisom »Duce«. Kdor danes zagovarja Cerkev in duhovnike, je zanje izdajalec in »belogardist«, ki bo treba z njim obračunati, ko pridejo partizani. Kdor piše o takih stvareh, naj ne trdi, da so »doruberške žene« za komunistično »enakopravnost« žene in za ločitev Cerkve od države, ampak naj po pravici pove, da so za to samo tiste dornberško žene, ki jim ni ne do krščanskega ,.akona ne do vere:
Nočemo, da bi radi nekaterih žena padla sramota na vse katoliške žene naše vasi, ki hočejo ostati zveste veri svojih očetov in zveste članice sv. katoliške Cerkve. Naj pride kar
koli, me hočemo stati na tistem temelju, ki ga je postavil Jezus Knistus.«
Uredništvo želi dornberškim ženam v pomn jenje poudariti, da naš člaukar, ki navaja besede »Primorskega dnevnika«, stavi besedi »Doruberške žene« med uavednice, ker je vsakomur jasno, da se s takimi protiverskimi ukrepi v nobeni katoliški vasi ne strinja večina slovenskih žen, ampak povsod le po nekaj žensk, ki so malo poučene 'n ne vedo, kje se jih glava drži.
Naša javnost ima pa\ v tem slučaju nov dokaz, kako se pri nas umetno ustvarja »javno« in »ljudsko« mnenje. Tako početje se imenuje po pravici duševno nasilje nad ljudskimi množicami, ki je pro-li vsaki resnični demokraciji.
Alojzijevišče
S i. februarjem 1946 se bo zopet odprlo Alojzijevišče za omejeno število dijakov. Pogoji za sprejem po dogovoru.
Obinein priporočamo, da zavod Alojzijevišče podprete z darovi v hrani in denarju.
Pristojbine za radio
Pristojbina za radio za 1. 1945. je zvišana v mejah Julijske krajine na 163 lir, če je plačana z enkratnim zneskom, na 167, če se plača na obroke. Razliko med dosedanjo pristojbino in med poviškom je treba poravnati v teku 40 dni.
13. zbor zanika
Pri 13. zboru uradno izjavljajo, da novice o spopadih in nemirih na meji vzdolž Morganove črte nimajo nobene podlage. Takih nemirov nikoli ni bilo.
Sladkorno bolni
V	goriških bolnici pri Rdeči hiši je začel delovati oddelek za ugotavljanje in zdravljenje sladkorne bolezni. Vsi sladkorno bolni se lahko javijo v bolnici, da jih pregledajo in da dobijo potrebnega insulina. l/mik je vsak delavnik od 8.—9. ure dopoldne.
Častna goriška meščana
Občinski goniški svet je ua svoji redni seji 9. t. m. imenoval za častna go riška meščana podpolk. Sniuts-a in majorja Gold-a v zahvalo za njuno delo v Gorici.
Položaj slovenskih učiteljev
V zvezi s preklicem Splošnega u-kaza št. 19 (za javne službe v Julij-■ ki krajini se zahteva italijansko ,iža\ Ijaustvo) je bilo polk. Bo\v-
manu zastavljeno vprašanje, kakšen je sedaj položaj onih učiteljev, ki niso državljani. Polk. Bowmaii je izjavil na tiskovni konferenci v Trstu, da medu. pravo daje ZVU pravico nastavljati ljudi ne gleda ua pravo zasedenega ozemlja. V slučaju slovenskih učiteljev v Julijski krajini gre za nekaj man.) kot 100 ljudi, ki niso ital. državljani, iu še od teh je manj kakor 50 ljudi rojenih izven Julijske okrajine.
Obisk generala C. H. Lee-ja
Namestnik vrhovnega poveljnika sredozemskega področja general C. H. lx“e je te dni obiskal Gorico, kjer je bil sprejet z vojaškimi častmi. Ob tej priliki je odlikoval poveljnika 88. ameriško divizije »Modlih vragov« generala Bryaut K. Moore-ja za njegove velike vojaške zasluge.
(ieneral C. F. Colson
V Gorico je prispel brigadni general C. F. Colson, da prevzame mesto namestnika poveljnika 88. divizije »Modrih vragoy«. Gen. Colson spada med najsposobnejše ameriške častnike.
Obvestilo
Mestno županstvo v Gorici obvešča, da vsi tisti, ki imajo ali želijo prejeti dovoljenje za hrambo ali varstvo koles na javnih ali zasebnih prostorih, bodo morali imeti posebno policijsko pooblastilo, ki ga bo izdalo Nadzorništvo Civilne policije Julijske Benečije.
Pooblaščeni morajo imeti vedno izstavljeno tablico, na kateri je označena tarifa za hrambo kolesa.
Darovi za list
N. N. 500; v priznanje naši duhovščini za njeno vztrajnost, v odporu med 25 leti fašizma in v zadoščenje za, današnje rovarjenje proti njej nabrali zavedni Slovenci iz. Brd 2500; N. N. 300, Z. Breg. 200, N. N. 500, K. O. 200, K. iz republike B. 200, iz Dornberga ‘278, iz svobode 100, dobra duša s Krasa 100, iz Kozane 200, iz Vedrijana 300, resnicoljubni čitatelji z Gorenjega polja 600. V Trstu daruje nekdo vsak teden 80 h za tiste Tržačane, ki ne morejo plačati lista. Dekliška Marijina družba fare sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio ZDA daruje 1000 L.
Odgovorni urednik msgr. ALOJZIJ NOVAK Tiskano z dovoljenjem fl.l.S.
Tisk. G. lucchi - Gorica
Urh in Žef
Urh sedi v zasilno obnovljeni hiši na ognjišču. Ob njem krpa njegova žena par obupno razcefranih hlač. Mož je pravkar potegnil izpod žerjavico črno oblico. Ker je še prevroča, jo meče iz roke v roko, kakor otrok, ki se igra z žogo, medtem po polglasno pripoveduje svoji ženi:
»Sosedov Stanko je bil do pred nekoliko leti še prav dober in nepokvarjen fant. Odkar pa je prišel z visoke (Urh jo besedo zaničljivo poudaril iu vrgel oblico do stropa m jo spet ujel) šole za propaj/an-(lo, je kakor vreča napuha iu domišljavosti. Fantič je gotovo prepričan, da ve več kot mi vsi in tudi več kot gospod župnik in papež v Rimu. In vaška mladina je vsa zaverovana vanj in poisluša njegova predavanja, kakor da ima pred seboj najbolj učenega profesorja. Dobro zna prodajati, kar so mu vtepli v glavo. Toda preklemano slaba je tista učenost. Zadnjič je pridigal, da človek nima duše, ampak da je samo malo bolj razvita opica. In dekleta so poslušala, kakor da jim je prinesel najbolj osrečujoče spoznanje, samo Poganova je rekla, da se ne čuti prav nič srečno, ker jo bila njena prastara mati »šlinja«. To reč sem žo v mladih
letih slišal. Oznanjali so jo tedanji ndlci brezverci, ki jim je bilo živalsko življenje najbolj prijetno. Pa zaradi tega Vera še ni propadla. Kar je bilo pošteno, je le še nadalje skrbelo za dušo, kajti prav gotovo le ni, da jo tudi Peter pred nebeškimi vrati tega mnenja, da ju človek opica. Ta pa jo resnična, da se na svetu vso razvija in spopol-ujuje ali pa tudi pohujšuje. Iz istega človeka lahko nastane svetnik, lahko pa tudi baraba in hudič v človeški podobi. — Pa če kdo trdi, da se jo človek razvil iz nižjih bitij, bi rad vedel, zakaj so ustavljajo ti preroki nevere ravno pri opici. Ali se ni tudi opica razvijala iz nižjih bitij? — Po moje bi ta reč utegnila biti taka: najprej jo bila ropu (medtem je bil repo že olupil in je začel jesti), potem jo nastal iz rope krompir, iz krompirja kapus, iz kapusa zajci, iz zajcev opice, iz opic ljudje brez vere, iz teh komunisti... iu potom... nekateri so spreobrnejo, kakor smo brali v »Slovenskem Primorcu«, drugi pa ne... Bog nas varuj hudega! Sveto pismo samo nam kaže pot iz prahu v prah za telo, ali dušo je vdahnil Bog in ta je ustvarjena zanj — za nebesa... To je prava krščanska modrost, ta drži na vse krajo in amen.... Vso drugo so čenče ljudi, ki hočejo na vsak način nekaj novega povedati. Če no morejo ziniti
pametne, povejo neumno, samo da je nova.«
Vrata zaškripljejo in popolnoma nepričakovano stopi v kuhinjo Žel', ki si v polni zimi briše pot s čela, kakor da bi obhajali praznik svetega Urha.
»Žef, ti pri nas! Prej bi bil pričakoval belo ženo s koso. Pa kaj te nosi tod!«
rav sama radovednost. Hotel sem so prepričati na lastno oči, kako je v vaši svobodi, po kateri tako hudo hrepenimo pri nas in ne vidimo ure, da pride tisti zlati maj ali junij ali kateri mesec že, kajti prerokbe” v naši deželi zelo počasi zorijo...«
»No, in kaki so tvoji vtisi?«
»Čudni, prav čudni... Vsi pravijo, da je vse prav, ali le malokateri; se od srca smeje. Zdi se mi, kakor da se me vse boji, kakor da tu vladajo strahovi pred nekom in nečem.... Tudi vipavska mladina ne gleda več tako brezskrbno in nedolžno veselo kot nekdaj... Nekaj ni v redu.«
»Nekaj in še dosti po vrhu....«
»Sicer pa se ni čuditi, da ui še vse v pravem redu, ko pa hodiš od Gorice sem mimo samih pogorišč...« Žef nadaljuje bolj potihoma: »Tega pa mi noben propagandist ne bo izbil iz glave, da so bila ta pogorišča popolnoma odveč in da bi naše junaško osvobodilno gibanje lahko veliko gorja prihranilo na-
šemu ljudstvu. Tega ni bilo treba in le težko bo popraviti vso to škodo. Do svobode bi bili prišli tudi brez nje po zgledu drugih bolj prebrisanih narodov...«
»Pa da bi vsaj imeli kaj upapja, da se te razvaline kmalu spet spremenijo v lepe nove hiše, kakor nam je bilo obljubljeno... A denarja ni in no vemo, kdaj od katere strani pride, ko pa moramo še sedaj ved no le dajati... Pri vas je bolje. Pra vijii’, da viun mislijo zavezniki ob nov iti 3000 liiš in da bodo za vsako potrosili 500.000 lir. To je lepa pomoč!«
»Toda te dni sem slišal, da naši nočejo, da bi se hiše gradile pod zavezniško kontrolo, ampak zahtevajo denar, da bodo sami gradili po potrebi iu zaslugi prizadetih... Ne vem, če je to res, ampak tako som slišal...«
»Žef, podobno jim je, kajti po ujih mnenju ni treba denarja samo za pogorelce, ampak tudi za razne napise, zastave, knjige, časnike, policiste, propagandiste in pro-pogandistke lil ne vem, za koga še.«
»Res, res, vse to stane lepe denarje... in je vendar potrebno.«
»In revež plačuj le naprej iu čakaj...«
»To' jo pač porod, težki porod novega časa.«
»To pa je že od sile! Zakaj pa naj
bodo ti porodi vedno samo za malega človeka težki, dočim imajo gotovi ljudje že sedaj Ameriko doma?«
»Le bodi miren, jaz mislim, tla graditelji mislijo na vse ljudi z najboljšo voljo. Počasi bo vsem dobro. Zaenkrat imajo najbolj zaslužni ljudje na naj višjih mestih zlato, manj zaslužni pojedine, preprosti pa, ki jih je zelo veliko iu za vse še ni dovolj dobrot, imajo zaenkrat v tolažbo iu olajšanje položaja mitinge iu plese ter veselo navdušenje, da je vendar prišla svoboda... Vse drugo pride počasi... Naenkrat še trava no zraste.«
»Žef, pustiva rajši to reč. Moja dolžnost je sedaj ta, da pogostim dragega gosta. Toda kaj naj ti ponudim, ko pu sam ničesar nimam.'? Pečene oblice so premajhna pogostitev za moža, ki ne živi od navdušenja. - Žena, stopi do Stankove matere, naj ti kaj posodi za najinega dragega gosta... Žena odide ,iu l rh dostavi: »Veš, posebno zaslužni možje smejo prav nagloma reševati socialno vprašanje tako, da manj zaslužnim, t. j. manj kričavim, poberejo in imajo sami vsega dovolj. Oškodovanci pu jim delajo povrhu še prav prijazne obraze, ker se bojijo zamere tistih, ki so danes mogočnejši od grofov nekdanjih dni...«	•