Poštnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki 1 Din.
TRGOVSKI „
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici.	Naročnina za ozemlje SHS: letno 120 D, za pol leta 60 D, za četrt leta
—	Dopisi se ne vračajo. - St. pri čekovnem uradu v Ljubljani 11.953. TT 30 D, mesečno 10 D, za inozemstvo 150 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO VI.
LJUBLJANA, dne 6. februarja 1923.
ŠTEV. 15.
Ivan Mohorič:
Naša železniške-tarifna
vprašanja.
Ministrstvo saobračaja je začelo meseca novembra pr. 1. potom trgovskih zbornic nabirati gradivo za ureditev tarifnega vprašanja. S tem je bil storjen po štirih letih prvi korak, da se zasliši želje in predloge gospodarskih krogov v železniško-tarifnem oziru. Vse konference, ki so se vršile v tem vprašanju dosle), je označiti kot interna posvetovanja in razprave zastopnikov posameznih železniških ravnateljstev, h katerim pa niso bili pritegnjeni iz krogov interesentov nikaki predstavniki trgovine in industrije, obrtništva .ali poljedelstva. Tako se je vršila na Bledu konferenca o raznih vprašanjih obratnega pravilnika, dalje se je že 1. 1920 vršila konferenca železniških tariferjev koncem meseca januarja v Osjeku, katere naloga je bila, da izdela skupno blagovno klasifikacijo, to je za izjednačenje razvrstitve tovornega blaga po tarifnih razredih. Pri tem pa se je naletelo na nemale težkoče, ki so obstojale v tem, da imamo za en in isti predmet tri ali še več raznih jugoslovanskih izrazov in je tako nastalo sporno vprašanje, ali naj se uvrsti vse izraze v klasifikacijo, ali -samo srbskega odnosno hrvaškega in kako naj potem poslujejo naše postaje, na katerih osobje še ni vešče popolnoma srbo-hrvaškega jezika. V srbščini je manjkalo tudi mnogo izrazov za nekatere predmete, ki spadajo v železniško-ta rifni seznam blaga, za druge pa so imeli umetno stvorjene in dostikrat pogrešno prestavljene izraze, ki niso dobro odgovarjali predmetu. Ko-nečno se je vendarle posrečilo najti sporazum, izdelana je bila tarifa, ki ieži že dve leti v ministrstvu in ki še do danes ni bila poslana merodajnim korporacijam, predvsem zbornicam, zvezam industrijcev itd., da bi se o njej izjavili.
Poleg tega se je vršilo v zadnjih treh letih mnogo internih, kakor tudi mednarodnih konferenc, na katerih se je razpravljalo o posameznih vprašanjih iz obratnega pravilnika, med njimi so bile posebno važne konference glede skrajšanja dodatnih dobavnih rokov, dalje kontin-gentiranja tovornega prometa, ureditev sezonskega prometa, potem konference načelnikov reklamacijskih odsekov glede raznih vprašanj tičočih se obračuna itd. Razen tega je bila za nas posebno važna železniška konferenca v Celovcu maja 1921, na kateri se je uredilo vprašanje tranzitnega prometa z avstrijsko republiko, potem mariborska konferenca za ureditev avstrijsko-jugoslovanskega osebnega prometa, dalje koncem decembra lanskega leta v Beogradu za ureditev avstrijsko - jugoslovanskega tovornega prometa. Dalje je omeniti tudi konferenco v Celju glede blagovnega prometa s Cehoslovaško v tranzitu preko avstrijske republike, Potem konferenco v Kaniži in v Subotici glede ureditve madžarskega prometa . in tranzitnega prometa preko Madžarske v Cehoslovaško.
O	istem vprašanju se je razpravljalo že poprej ha posebni konferenci v Barču glede tranzita naših pošilja-tev preko madžarskega ozemlja do Barča in obratno. Konečno bi bilo omeniti še konferenco v Zomboli in v Beogradu glede prometa z Ru-^unsko in konferenci v Trstu in v
1	jubljani 1. 1919 za otvoritev prometa med našo državo in Italijo.
Od mednarodnih konferenc so posebno važne dunajska in neapeljska konferenca glede bernske konvencije o mednarodnem blagovnem promeiu. O tem vprašanju se ima v kratkem zopet vršiti konferenca v Monakovem. V Monakovem so se vršile tik pred novim letom konference za otvoritev direkinega blagovnega prometa med jugoslavijo in Nemčijo ter za ureditev direktnega prometa s Francijo. Pri važnih delih in velikih konferencah za vspostavitev avstrijsko - jadranske zvezne tarife ter čehoslovaško-jadranske zvezne tarife za Trst, na katerih so imenovane države in tržaški trgovski krogi po cele mesece pripravljali gradivo, se mi nismo udeležili in srno se zadovoljili s kratko izjavo, da jugoslovanske postaje na teh tarifah ne smejo parti-cipirati v laiiinem sosvetu generalne direkcije južne železnice na Dunaju.
To bi bil kratek seznam važnejših prometnih konferenc, ki so se vršile v preteklih letih od prevrata sem in katerih namen je bil urediti direktne zveze z inozemstvom in izjednačiti glavne predpise in določbe za nehanji lokalni promet.
Ker ministrstvo saobračaja ni smatralo za poirebno izdati o rezultatih večine zgoraj navedenih konferenc poročila in objaviti sprejete določbe, smo bili do sedaj navezani večinoma na to, da smo iz inozemskih virov črpali podatke o vsebini posameznih sporazumov. Ni dvoma, da bi bile določbe posameznih sporazumov v marsičem drugačne, ako bi bi) vprašan za mnenje tarifni odbor, odnosno, ako bi se bilo konferencam pritegnilo vsaj zastopnike na vprašanju direktno interesiranih zbornic. Ministrstvo pa tega doslej ni storilo in tekom 4 let ni niti enkrat sklicalo tarifnega odbora k zasedanju. Prošnje posameznih zbornic za udeležbo na konferencah pa je odklanjalo. Večina naših trgovcev in mnogo industrijcev ni niti o podrobnostih orijentirana kakšno škodo trpimo, da se to vprašanje rešuje zgolj po načelih slučajnih železniških zastopnikov našega ministrstva, ki niso vedno dovolj praktično informirani o gospodarskih posledicah načel, ki jih morda z najboljšim namenom uveljavljajo pri posameznih konferencah.
Znano dejstvo je, da je organizacija našega ministrstva saobračaja skrajno pomanjkljiva in stalež osob-ja na komereijalnem oddelku vseskozi nezadostno, da bi sistematično uredilo vsa komercijelna, špe-cijelno pa tarifna vprašanja. Opeto-vano se je že predlagalo, in jaz sam sem o priliki razprav privrednega saveta meseca februarja 1921 zahteval, da naj bi se ustanovil pri ministrstvu saobračaja poseben urad za vzpostavitev in obračun železniških tarif. A do danes zaman. Brez takega urada je podrobno in sistematično delo na tarifnem polju, ker se mora zasnovati vse na novo in opustiti tarifno-politične odredbe, ki so veljali za podjetja na ozemlju naše države pod prejšnjim režimom, da se nova gospodarska enota naše države tudi tarifno-politično izrazi in pride do veljave. In ako nimamo za ta urad moči doma, dalo bi se jih dobiti na Dunaju ali v Pragi, ako bi imelo ministrst. le malo interesa za praktično rešitev tega vprašanja
Namen tega urada bi bil, da nabira komercijelno - statistične podatke o naši domači industriji, o uvozu konkurenčnega blaga, o cenah domačega in tujega blaga, o smereh prometa, o letnem kontingentu prometa pri posameznih industrijah in da na podlagi tega izdela načrte kalkulacij, kakor tudi tarifnih ugodnosti, ki bi jih bilo treba v interesu narodnega gospodarstva uveljaviti. Tak urad bi tudi izdatno pospešil in sploh omogočil vzpostavitev in obračun mednarodnih zveznih tarif h katerim moramo čimpreje priti, ker je sedaje primitivno stanje v katerega smo prišli po prevratu že davno nevzdržno. Predvsem pa bi nudil važno kalku-Iacijsko bazo lastnih železniških prevoznih stroškov pri sedanjem iz-preminjanju cen, ki jo sedaj nimamo. Znatno bi koristil tudi vsej ostali računski službi v kateri smo radi pomanjkljive administrativne organir zacije zelo v zastanku, kar nam povzroča pri obračunu in gospodarjenju nedogledno škodo.
V	Sloveniji imamo v tarifnem oziru mešan železniški sistem, to se pravi, da imamo glavne državne železnice, glavne privatne železnice ter celo vrsto normalno - tirnih lo-kaik in eno ozkotirno, ki se upravljajo po večini po sistemu malih železnic. Posledica tega je, da računa glavna državna železnica zase samostojno in ločeno kilometre in vo-zarinske tarifne pristojbine, južna železnica kot privatna računa zopet do vseh prehodnih postaj po enakih principih tarife zase in lokalne železnice, na katerih vodi obrat deloma državna, deloma južna železnica, pa imajo svoja kilometrska kazala in samostojne tarife. Blago, ki prehaja iz državne na južno železnico in iz obeh imenovanih železnic na kako privatno lokalno železnico odnosno obratno, ne plača enotne tarife, ki bi pripadla na celo razdaljo, marveč do prehodne postaje začetno tarifo, ki pripada na kilometersko razdaljo za državno železnico potem zopet tarifo za kilometre, ki jih prevozi na južni železnici in nato, ako prehaja na kako privatno lokalno železnico še voznino po lokalni tarifi dolične lokalke.
(Dalje prihodnjič.)
K. P.:
Gospodarska uprava našega poštnega zavoda.
(Konec.)
Ogromna obremenitev gospodarstva z brezplodnim birolaatičnim delom bi se dala na korist prometnega razvoja po modernih vzorcih odstraniti. Za naš sistem uprave ne najdemo danes nikjer več primera. Ce imamo vzorno organizirano osrednjo poštno oblast, čemu vzdržuje poštna uprava dragocene in komplicirane pokrajinske direkcije?
Omrežje pošt. zvez so pljuča poštnemu telesu, ta oživljajoči del pa se suši, žile usehajo, organizem seveda opeša, ker se mu odtegujejo sredstva iz docela neumestnih gospodarskih pomislekov.
Iz tega gospodarstva odseva napačno pojmovanje za naloge in važnost poštnega zavoda za kulturno življenja; treba torej tej strani javne uprave posvetiti vso pozornost, če hočemo še kdaj doživeti kulturno vredne razmere.
Presoja, če je kaka prometna naprava potrebna, oziroma uvedbe vredna, ne sme biti edino le od trenutnega neposrednega gmotnega usepha za poštno podjetje odvisna, merodajen mora bili predvsem praktični učinek iz vidika prometnega razvoja, po strokovnem preudarku in proučevanju dejanskih razmer.
Vajeni smo, da nam naša pošta omeji aii celo ustavi prometne zveze; vzroke te nazadovalne politike ni težko uganiti.
Ko bi si naše poštno podjetje osvojilo vsa prevažna sredstva, za-siguralo bi si s tem neodvisnost v razpolaganju ž njimi.
Seveda je treba stopiti iz sedanje fiskalne ozkosčnosti ter posnemati napredno inozemstvo.
Sledljivost in varčljivost ste prav lepi in koristni lastnosti dobrega gospodarja, ampak kjer ovirate velikopoteznost podjetja, jih je treba s previdnostjo vpoštevati.
Ko bi se strokovnjaki lotili pre-ustroja naše pošte in po zdravem preudarku se ozirali na gospodarsko rentabiliteto, bodo morda našli, da bi se marsikak poštni urad lahko opustil, če se prometna služba da vršiti po rednih obhodih poštnih slov. Ko bi si v tem oziru prisvojili, recimo, nemški sistem, bi država ne le gmotno pridobila, ustreženo bi bilo prizadetemu občinstvu mnogo bolj kot sedaj.
Kot edini pripomoček za vzdrževanje ' gospodarskega ravnotežja služi danes našim poštnim krmilur-jem povišanje pristojbin; seveda je to sredstvo jako dvomljivega učinka, seveda tudi ne zahteva posebne ekonomične duhovitosti.
Popolnoma drug uspeh bi imela uprava, ko bi zajezila ogromno pre-plavo pošte s pristojbinskimi oprostitvami.
Tega perečega notranjegospodar-skega vprašanja se še pri nas nihče ni dotaknil, čeravno se vse te neštete ugodnosti ne dajo izlepa utemeljiti in, so jih domalega že vse druge države odpravile ali vsaj omejile.
Po obsegu in številu uživa danes dobra polovica vseh poštnih pošiljk v tuzemskem prometu pristojbinske prostosti.
Upravnemu aparatu državnih oblasti bi prav nič ne škodovalo, če se s krepko potezo odstranijo vse te srednjeveške predpravice na breme poštnega zavoda.
Nadomestilo za izjemno poslovanje z državnouradnimi pošiljkami bi bile »službene znamke«, kakor jih najdemo drugod, in ki predstavljajo obenem izvrstno kontrolo proti morebitni zlorabi priznanih ugodnosti.
Seveda treba zopet si ogledati in posnemati tuje vzore, to pa po izkušenih možeh z. odprtimi očmi, treznim preudarkom in strokovno sposobnostjo.
Sicer pa prečrtajmo par modeiv nih pravilnikov, primerjajmo njih vsebino z domačimi običaji v gospodarskih zadevah.
Ekonomični ukrepi so v velikopoteznih napravah ravno tako dobro premišljeni, kakor pri navidezno malenkostnih.
Švica n. pr. določuje dolžino špage za povezanje .pisemskih svežnjev z 80 cm, uprava celo predpisuje, kako se naj dela vozel, da je špaga za večkratno rabo primerna. Iz zanimanja sem se lotil statističnega preračuna ter na podlagi najneugodnejših prilik ugotovil, da bi naša pošta pri enakem pošto -
panju prihranila tri četrtine dosedaj porabljenega vezilnega materijala.
Razprava bi postala preobsežna, čeravno bi se dalo se marsikaj zanimivega in poučljivega navesti; pa prepustimo obširno snov poklicanim faktorjem, ki bodo našli pri podrobnem raziskavanju gospodarskih
grehov v naši poštni upravi dovolj gradiva, da dokažejo milijonske izgube, ki jih povzročuje upravna ekonomija, če ji manjka vodilna misel za pravo nalogo zavoda, ali zavest dolžnosti odgovornih činite-ljev napram državi.
St. Kukla:
Kako je treba citati bilance delniških družb.
(Nadaljevanje.)
Vse bilance, ki smo jih do sedaj priobčili, so izkazovale večji ali manjši dobiček. V naslednjem pri-
Aktiva.
našamo bilanco trgovske delniške družbe, ki končuje z izgubo.
Pasiva.
Investirani kapital:			Lastni kapital:		
Zgradba 3,699.084 91 Inventar 274.912M6 Ustan. slroš. 64.507'—	• 4,038.504	37	Delniška glavnice .... Tuji kapital:	3,750.000	
Prometni kapital:			Upniki		20,680.459	25
Blagajna 71.340"47 Dolžniki 8,728.833 29 Vred. papirji 40.750"— Blago 11,383.699-20	20,224.622	96			
Izguba		167.331	90			
	24,430.459	23		24,430.459	23
Navedli smo že v prejšnjih poglavjih, da se ugotovi poslovni rezultat na ta način, da primerjamo številke vrednosti, ki predstavljajo imovino družbe, s številkami lastnega in tujega kapitala, s katerim družba posluje. V koliko je vsota aktivnih postavk večja od vsote lastnega in tujega kapitala, nam kaže, da je družba v preteklem letu zaslužila, da se je nje imovina povečala. Družba torej izkazuje dobiček, ki se radi izravnave bilance stavi na isto stran, v kateri je naveden lastni in tuji kapital, torej na stran pasive, kakor smo to videli v dosedanjih primerih, ker je bila ista manjša nego aktive.
V	koliko je pa številka investiranega in prometnega kapitala, t. j. aktivnih postavk manjša nego vsota lastnega in tujega kapitala, kakor je to v našem sedanjem primeru, izkazuje družba izgubo, kateri se radi izravnave stavi na stran aktive, ker je ista manjša kakor pasiva.
Izguba družbe v tem slučaju znaša napram del. glavnici 3,750.000 dinarjev 167.331 Din 90 para, torej 4M> % ■ Družba obstoja šele malo časa in se ima boriti z raznimi začetnimi težkočami, kar je precej opravičbe. Moramo pa takoj nagla-
šati, da te začetne težkoče pri trgovskem podjetju niso tako velike, kakor pa pri industrijskem podjetju.
Izguba znači stvarno zmanjšanje lastnega kapitala in ga moramo radi tega pri nadaljnjem razmotri-vanju od istega odbiti, l.astna rsed-stva znašajo torej po odbitku izgube stvarno samo Din 2*582.668-10.
Rezerv družba nima nobenih. Z ozirom na to, da je družba šele v začetku poslovanja, ne more še tudi imeti rezerv.
Ce bi nam pa prišla v roke bilanca kake starejše delniške družbe, ki bi izkazala izgubo, pa ne bi imela nobenih rezerv, bi morali iz tega sklepati, da je stvarna izguba večja nego je izkazana ter so bile rezerve družbe porabljene ali že to leto ali pa prejšnja leta za odpis izgube.
Lastni kapital družbe 3,582.668 dinarjev 60 para napram obvezam družbe Din 20,680.459-23 znači približno razmerje 1 :6 ali z drugimi besedami: obveze družbe so šestkrat večje nego nje lastni kapital. To razmerje je mnogo boljše kakor ono zadnjih dveh bilanc, vendar se pa ne more trditi, da je to razmerje zdravo. Izraženo v odstotkih: od vsega kapitala, s katerim je družba delala, je bilo samo 10 % lastnega
kapitala, medtem ko je ostalih 90 odstotkov nje dolg.
Kakšno je razmerje med lastnim kapitalom družbe (Din 3,582.668-10) in nje investicijami (D 4,038.504-37)? Prvi pogled na te številke nam kaže, da je bil ves lastni kapital porabljen za investicije in da še za iste ni bil zadosten in se je za en del istih porabil še tuji kapital.
Isti predstavlja sicer samo 6 % vseh investicij, pa je vsekakor tudi to za poslovanje družbe zelo slab znak. Pri industrijskem podjetju bi take investicije še nekako razumeli, ali pri trgovskem podjetju se nam pa taka naložba celega lastnega kapitala v investicije zdi zelo opasna.
Družba za svojo glavno svrho — t. j. nakup in prodajo blaga — nima prostega lastnega kapitala.
Ker smo že pri investicijah, moramo objasniti eno stvar, katere v prejšnjih bilancah nismo opazili, katera bi pa mnogim čitateljem bila nerazumljiva. Med investicijami imamo tudi postavko »Ustanovni stroški«.
Osnovanje delniške družbe zahteva razne izdatke na reklami (poziv na subskripcijo delnic itd.), odvetniške in sodne stroške (sestavo pravil, protokolacijo pri trg. sodišču), izdajo delnic in drugo. V mnogih slučajih se zahteva že pri sub-skripciji delnic, da vplačajo pri vsaki delnici vsoto, katera odgovarja sorazmernemu delu teh ustanovnih stroškov.
Kolikor od te vsote, vplačane od delničarjev, po kritju ustanovnih stroškov preostaja, se navadno porabi v korist rezervnega fonda. Pri družbi, o kateri govorimo, ni bilo takega doplačila, ali pa to doplačilo ni zadostovalo. Zakon o tem ničesar ne predpisuje, pač pa dovoljuje, da se stavijo ti ustanovni stroški v bilanci kot aktiva ter se amortizirajo od zaslužka tekočega leta. Vsled tega predstavlja taka postavka za družbo neko investicijo ter smo jo radi tega stavili pod »investirani kapital«. Samo ob sebi je umevno, da je to investicija, katera sc v slučaju likvidacije ne bi dala unovčiti. Z ozirom na to bi bilo potrebno, da bi se pri raznih naših ocenah odbila tudi ta postavka ravnotako kakor izguba, od vsote lastnega kapitala.
Vračajmo se zopet k številkam naše bilance ter razjasnimo malo vprašanje likviditete. Celokupne obveze družbe so tudi v tej bilanci navedene pod edino postavko »upniki«, katera nam absolutno ničesar natančnejšega ne pove. Ka-
kor smo to že pri prejšnjih bilancah naglašali, moramo zopet poudarjati, da se mora radi jasnosti bilance vedno navesti, koliko je v teh obvezah dolga bankam, koliko je hipotekarnega dolga in koliko znašajo terjatve drugih upnikov. Ce bi imeli »upnike« tako razdeljene, bi zamogli takoj videti, ali so ti dolgovi ali pa njih deli samo mimoidoči (dobavitelji, trajni financirji ali pa tudi bančna zveza), ali pa je morda plačljiva kaka obveznost še tekom leta (hipotekarno posojilo), tako da nje uporaba v investicijske svrhe ne predstavlja nobene opas-nosti.
Ravnotako bi se moralo deliti tudi dolžnike v dvoje kaiegorij: »dolžniki« kot taki, ki so odjemalci družbe, ter v »bančne zveze«, kjer ima družba eventuelno naložbo na tekočem računu, s katerim lahko prosto razpolaga. V naših slučajih ne bo mnogo naložb pri bankah, ker trpi znaten odstotek naših družb na pomanjkanju kapitala.
V splošnem izgleda, da mnogo in mnogo naših delniških družb noče. da bi bila njih bilanca čim jasnejša.
Vsled zgoraj navedenega vzroka ne moremo pri ugotovitvi likviditete ničesar drugega reči, kakor da postavke prometnega kapitala približno krijejo postavke obveznosti družbe.
V našem članku je to prva bilanca, katera izkazuje izgubo. Ali za-moremo iz nje sklepati, kaj je razlog te izgube? Ne — in to tembolj, ker nimamo odgovarjajočega računa izgube in dobička!
Mislimo, da ne bodemo veliko zgrešili, če rečemo, da je baš to razmerje med lastnim kapitalom m dolgovi ter pomanjkanje lastnega prometnega kapitala bil glavni vzrok tega slabega uspeha. Obresti in provizije na izposojeni denar so najbrže požrle veliki del zaslužka, in to tembolj, ker lastnega prometnega kapitala ni bilo! — in tako bo šlo, če se v tem pogledu razmere ne izpremene, še vedno naprej!
(Dalje prihodnjič.)
M. Savič:
Naša industrija in obrti.
(Nadaljevanje.)
Da bi se dobilo potrebno osobje za vojno industrijo in za organizacijo celokupne industrije v obram-bene svrhe za slučaj vojne, bi bilo treba: 1.) sprejeti v službo vojnega ministrstva čim večje Število mladih inženirjev in tehnikov, katerim bi se dal čin poročnikov ter jih poslati po
LISTEK.
Gustav Frevtag.
Dati • Imeti.
(Nadaljevanje.)
»Pokrajina« se je imenoval velik kreditni zavod viteških posestnikov ki je izposojeval denar na prvo hipoteko na viteška posestva. Izplačila so se vršila potom zastavnic, ki so se glasila na imejitelja in veljala povsod v deželi kot najsigur-nejše plačilno sredstvo. Institut sam je plačeval obresti lastnikom obligacij in ubiraj od svojih dolžnikov razen obresti še malenkostni pribitek za upravne stroške, s katerim so obenem polagoma odplačevali svoj dolg.
»Denarnih kupčij ne delam«, odgovori pleminitaš ponosno, toda v njegovem srcu je še nadalje brnela struna, na katero je udaril trgovec.
»Kupčije, ki jih imam v mislih, so take, da jih dandanes dela vsak knez«, z vnemo nadaljuje Ehrenthal. »Ako vzame milostni gospod za-stavnice na svoje posestvo, dobi lahko vsako uro petdesettisoč tolarjev v dobrem pergamentu. Za to plačujete pokrajini štiri od sto, in ako ležijo zastavnice v vaši blagajni, dobite od njih obresti po tri in pol odstotke. Dalje plačate pol odstotka pokrajini, in s to polovico odstotka se še amortizira kapital«.
»Torej z drugimi besedami, naj napravim dolgove, da postanem bogat«.
»Oprostite, gospod baron, ako gospod, kakršen ste Vi, petdesettisoč tolarjev, ki ga stanejo letno pol procenta, lahko kupi z njimi celi svet. Vedno se najdejo prilike, pridobiti si posestva po smešno nizki ceni, ako imamo v pravem času pri roki denar v gotovini ali pa zastavnice. Tu so naprodaj viteška posestva, tam gozdovi, drugje zopet rudniki ali delnice kake solidne družbe. Ali si pa gospod baron lahko sami postavijo zgradbe na svojem posestvu, ako bi hoteli izdelovati sladkor iz pese, kakor na pr. gospod pl. Bergen, ali ameri-kansko moko, kakor vojvoda l.oban ali bavarsko pivo, kakor Vaš sosed, gospod grof Horn. Kake nevarnosti vidite pri tem? Vaš kapital Vam bo nosil deset, dvajset, celo petdeset tolarjev od sto; plačevali pa boste zanj le po štiri od sto«.
Plemenitaš gre zamšljeno pred se. Kar mu je povedal trgovec, ni bilo popolnoma nič novega in nezaslišanega, prišel je sam že večkrat na take misli. Ravno v tisti dobi je vzrastlo mnogo novih industrijskih podjetij. Najodličnejši posestniki so stali načelu obširnih delniških podjetij, ki so omogočala zvezo med moderno industrijo in starim poljedelstvom. Nič ni bilo novega in nepričakovanega v besedah trgovca, in vendar so zadele barona
v dušo kot goreč blisk. Izgovorjene so bile v pravem trenutku. Gospod Ehrenthal je opazil njih učinek in mirno nadaljeval: »Nimam pravice, dajati svete takšnemu gospodu, kakršen ste Vi! Toda vsak posestnik mora priznati, da potom takih kupčij z zastavnicami skrbe v današnjih časih odlični ljudje na najsolidnejši način za bodočnost svojih otrok. Ko bo že trava porastla grob starega Ehrenthala, boste mislili name in rekli sami pri sebi: Ehrenthal je bil sicer preprost človek, vendar mi je dal dober svet«.
Pleminitaš je še vedno molče gledal pred se. Misel, s katero se je že dolgo bavil, je postala hipoma trden sklep. Trgovcu je odgovoril z lahkoto, ki mu ni prišla prav iz srca: »Premislil bom stvar«. Ehrenthal se je z odgovorom zadovoljil in izročil damama poklon, kar je kot visoko omikan človek, za kakršnega se je sam smatral, le redkokdaj opustil.
Škoda, da plemenitaš ni videl trgovčevega obraza, ko je ta vstopil v svoj voz in mehanično vtaknil v gumbnico cvetko, ki mu jo je s šaljivo vljudnostjo izročila Leonora ob slovesu. Tudi gospod Ehrenthal je napravil vesel obraz, toda ne iz veselja nad lepo cvetko. Udobno se je zleknil v vozu in se globoko zamislil. Le sem in tja se je vzdramil, pogledal nazaj proti gradu in zamrmral: »Krasno posestvo!«
Po. odhodu Ehrenthala je krenil baron proti vrtni utici, kjer je se-
dela njegova soproga in listala v novih knjigah, ki jih je prejela danes iz bližnjega mesta. Njene misli pa so bile le na pol v knjigah, kajti le prepogosto ji je ušel pogled na tra-iico, kjer je njena hčerka zopet uganjala svoje muhe s ponijem.
Ko vstopi soprog v utico, mu položi baronica roko na ramo in pravi: »Oskar zaradi Leonore imam skrbi!«
»Ali je bolna?« vpraša oče prestrašeno.
»Zdrava je, toda predrzna in razposajena, bolj kot bi se spodobilo za njena leta«.
»je pač na deželi vzrastla«, odvrne baron pomirjevalno.
»Manjka ji čuta nežnosti in ne pozna pravega obnašanja pri občevanju s tujci. 5ojim se, da ne postane original«.
»No, to bi še ne bila največja nesreča«, pravi soprog, smeje se.
»Ni je večje za deklice iz naših krogov. Kdor vzbuja v družbi pozornost, postane polagoma tudi smešen. — Prisiliti moramo deklico da bolj pazi na se, toda bojim se, da je tu na deželi ne borno privedli do tega«.
»Ali naj otroka odpravimo od nas morebiti celo za več let, in dopustimo, da se razvije med tujimi ljudmi«, pravi oče nevoljno.
»In vendar bo moralo tako biti«, odgovori baronica resno. »Nevljudna je proti deklicam svoje starosti, proti gospem brezobzirna in na-
Štev. 15.	TRGOVSKI	LIST,	6.	februarja	1925.	Stran	3.
■■■UH I, I       !■ I ■ IIIIIT—11 I	'' ————--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
državi in tudi v inozemstvo v tovarne in šole, da se špecijalizirajo ter v eno ali dvoletni praksi pokažejo, ali so primerni za tako službo; v nobenem slučaju ne bi se smelo sprejemati častnike iz stroja ter jih Pošiljali v šole, da se izučijo tega posla; 2.) osnovati v vojnem ministrstvu centralne zavode za študij vseh vprašanj po vzoru takega z.a-voda v Parizu z artilerijsko-tehnič-“io, mornarsko, inžinersko-tehnično zrakoplovno, ekonomsko in lekarniško sekcijo, na ta način, da se vzame za vsako izmed imenovanih sekcij za upravitelje in pomočnike strokovnjake, katerim bi se pride-lilo mlade inžinerje in kemike, da se izučijo in upeljejo v posel; 3.) pri vojnotehničnem zavodu v Kragujevcu odpreti višjo dvoletno šolo za obratovodje tovarniških oddelkov, v katero bi se vzeli po odsluženju vojne najboljši absolvenli šole voj-notehničnega zavoda; dovršeni dijaki te vojnotehnične šole bi imeli v začetku čin podporočnika ter bi potem naprej kot častniki lahko napredovali do majorja; 4.) vsem in-žinerjem in kemikom ter trgovskim akademikom (za intendante) je treba dati v rezervi čin, ki odgovarja činu njihovih kolegov na vojni, po letih, ki sojih dosegli v praksi; 5.) vsem dovršenim dijakom srednjih tehničnih šol je treba dati v rezervi čin od podporočnika do majorja po letih prakse in starosti. Na ta način bomo dobili strokovnjake iz aktive in rezerve, ki bodo dorastli poslu v slučaju vojne.
V	dobi vojne so sodelovali vsi aktivni in rezervni častniki in so rezervni pokazali, da zaslužijo, da jim je treba dati čin in mesto, ki odgovarja njihovi izobrazbi in delu. S svojim delom so si pridobili strokovnjaki iz rezerve v vojni skušnje ter jih je treba za take posle v vojni industriji vprašati za svet.
81. Industrija Bosne in Hercegovine.
(Predavanje g. Milivoja M. Saviča o razvoju industrije v Bosni in Hercegovini o Joriliki olvoriive poljedelske razstave v Sarajevu).
Gospodje in gospe!
Hvaležen sem odboru srbske tr-'govsko-obrtne omladine, da me je Počastila s tem, da držim predavanje o razvoju industrije v Bosni in Hercegovini, da bi pri tej priliki razvil svoje nazore o stanju industrije v Bosni in Hercegovini.
Bosna je bila zbog svojih naravnih darov že od davna obrtno-indu-strijska pokrajina. Bosanska železna ruda je omogočila veliko železarsko industrijo in sicer vareško-
pram moškim veliko preveč predrzna«.
»Postala bo sčasoma drugačna!«
»Dokler bo na svojem poniju skakala čez jarke in celi dan uganjala okrog gradu svoje burke, se ne bo predrugačila«, odvrne soproga nežno.
»Ne morem se vživeti v to misel, da bi moral pogrešati oba otroka«^ pravi oče dobrodušno. »Hudo bi’ bilo to zame, še hujše pa za te, ti stroga mati«.
»Mogoče«, zašepeče baronica, in oči ji postanejo vlažne. »Toda ne smemo misliti nase, ampak le na bodočnost otrok«.
Plemenitaš opazi ginjenost ljubljene žene, jo pritisne nase in pravi odločno; »Poslušaj, Elizabeta, od otroka se ne ločimo. Pod tvojim nadzorstvom naj dobiva pouk in ti jo vpelješ v družbo. Preselili se bomo namreč v mesto vsi, in sicer še to zimo«.
Presenečeno se dvigne baronica. »Dobri Oskar!« _ zakliče, smehljaje se s solzami v očeh. »Toda — oprosti, ali ne bo v drugem oziru to za te prevelika žrtev?«
»Ne!« odgovori baron veselo. »Imam namreč načrte, ki takorekoč zahtevajo, da prebijem zimo v mestu«.
In pričel ji je pripovedovati o svojem razgovoru z Ehreritahlom, nakar je bila selitev v mesto sklenjena.
(Dalje prihodnjič.)
fojniško-kreševsko in potem staro-rujsko- staromajdansko- prijedor-ske železne industrije, ki so izdelovale iz železne rude vse železne izdelke pa tudi nože in puške.
Bakrena industrija je omogoče-vala izdelavo bakra in iz njega vse mogoče bakrene izdelke.
Bogastvo gozdov in pašnikov je nudilo možnost izdelavo metala, kakor tudi obilne živinoreje. Obilnost živine in ruja je omogočevala snovanje usnjarske industrije v Visokem, Plevlju, Mostaru itd. ter industrijo odej v Visokem, Cajniču itd
Vse zgoraj navedene industrije so bile tudi eksportne industrije ter so izdelovale prvovrstne proizvode ki so se izvažali na vzhod in na za-pad.
Bogastvo gozdov je nudilo možnost, da se je razvila domača industrija za izdelavo lesenih predmetov.
Odkritje ugodnih ležišč gline je omogočilo osnovanje lončarske industrije in sicer v obliki rokodelske obrti in kot domačo industrijo. Ločenost dežele vsled gričevnosti terena in komunikacij je omogočevala zasnovanje tudi drugih obrtov za kritje krajevnih potreb.
Bosna in Hercegovina ste imeli svoj splošni in posebni gospodarski obrtno - trgovski in industrijski sistem, kakor tudi svoj način živ-, ljenja. Ko jih je zasedla Avstro-ogr-ska, je najprej zgradila poti in železnice in je na ta način omogočila dovoz svojega in tujega cenejšega izdelanega blaga ter je upeljala nove potrebe in nov način živgenja in dela in sicer za svoje vojaštvo in uradništvo, potem pa tudi polagoma za ljudstvo, najprej po mestih, potem pa tudi po vaseh.
Pod vplivom novih razmer je velika železarska industrija propadla, ne da bi bili novo osnovali Bosanci; usnjarska, lončarska in druge industrije pa deloma propadajo, deloma se še vzdržujejo v toliko, da krijejo izumirajoče staroverske potrebe življenja.
Stari patrijarhalni način življenja se je začel umikati in propadati pod utisom novega denarnega gospodarstva. To se je sicer povsod drugod razvijalo polagoma, da bi se ljudje temu mogli prilagoditi. Tu pa je šlo naglo, preveč naglo, da bi se mogli prilagoditi in posebno pod tujimi gospodarji, da bi bili dobro izpeljali. Znana stvar je, da kadar se v enem odseku gozda les poseka in odpre pot burji, da ona polomi ves ostali les, ki ni na burjo navajan. Tako je bilo tudi tukaj.
Staro je hitro propadlo in ž njim so tisoči eksistenc gospodarsko propadli. 'L njim je propadla tudi prirojena sposobnost zlatih rok za železno industrijo in druge posle. Ceste so se zgradile in s tem so se odprla širom vrata avstro-ogrske-mu cenemu blagu, kateremu so se itak dajale vse ugodnosti in zato ni čudo, da je zmagalo. Zanje so se ustvarile nove potrebe, iz tujine so se privajali ljudje, ki so bili favorizirani in ni čuda, da so vse nove obrte upeljali tujci. Še le pozneje so se začeli naši od tujcev učiti in ti so sedaj naši predstavitelji obrtništva. Od početka ni nova uprava storila ničesar, še le pozneje, ko je uvidela strašno deruto starih razmer, začela je nekaj delati, ali tuji nohti ne odpravijo garij. Namesto, da bi bili omogočili, da bi bilo šlo na stotine in tisoče otrok vsako leto učiti se obrti, trgovine in industrije v Avstro-ogrsko in da bi se bili tam izšolali za življenje v Bosni, so odprli vajeniške šole v Sarajevu in Mostaru, ki ste dajali letno 20—30 pomočnikov, ki so šli navadno v železniško službo.
Zgradba komunikacij in železnic je omogočila eksploatacijo gozdov in rudnikov. K temu eksploatiranju je priganjala tudi državna uprava zaradi svojih dohodkov, ker so se na vse strani gradile vojašnice, ki so se polnile z vojaštvom in orožniki, ter gradile strategične ceste.
Sedaj pa so, namesto da bi vzeli sistem eksploatiranja gozdov, ki je v navadi na Kranjskem, Koroškem,
Štajerskem ali v Gornji Avstriji, ki omogočuje zgradbo in obstoj tiso-čev malih žag, olajša tisočem domačih rodbin življenski boj, oddali gozdove tujcem, ki so pripeljali s seboj svoje delavce in uradnike in posekali gozdove, so odšli ter odnesli ves dobiček s seboj. Tako so zginili hrastovi gozdovi na Posavju. Gozdove, slane vode, premogovnike, rudnike so dajali tujcem v eksploatacijo, ki so pripeljali s seboj zopet tujce in ustvarili cele nemške kolonije. Tako, da imamo še danes povsod tujce, kjerkoli je kak boljši zaslužek, našim pa je prepuščeno, da garajo in vlečejo, da so dninarji v svoji lastni deželi ali pa da se izselijo in grejo v Ameriko, na Vestfalsko itd. Naši ljudje niso izobraženi za nove vrste in načine dela in za nove razmere. Zaslužek, ki ga je nesla eksploatacija, se je izvažal v inozemstvo in se ni plodo-nosno uporabil v deželi.
Glejte tako je bilo v glavnih potezah do osvobojenja. Vprašanje je kako bomo sedaj?
(Dalje prihodnjič.)
Družba JURIJA", Ljubljana
Kralja Petra trg 8.	Telefon	št.	220.
Nakup gozdov. Prodaja vsakovrstnega lesa.
Izvoz in uvoz.
Zavarovanje valute za izvoz konoplje in cementa. Glasom rešenja ministrskega sveta z dne 31. dec. 1922 štev. 34443 je uvedeno zavarovanje valute tudi za izvoz konoplje in cementa odnosno kamna za izdelovanje cementa.
Izvoz svinj. Generalna direkcija carin je izdala carinarnicam v sporazumu z ministrstvi poljedelstva ter trgovine in industrije nov razpis o izvozu svinj in svinjskega mesa.
Izvoz nafte in premoga iz Rumunije na Ogrsko je vsled sklepa rumunsk :ga ministrskega sveta prepovedan.
Izvoz krompirja iz Poljske. Glasom priobčila generalnega konzulata poljske republike v Zagrebu tuk. trg. in obrtniške zbornice bo mogla Poljska izvoziti okrog 260.000 vagonov krompirja iz prostega leta. Interesenti se na to opozarjajo.
Narodno gospodarske zadeve.
Trgovina.
Pogajanja z Avstrijo. Te dni dospejo v Beograd delegati avstrijske vlade za konferenco glede sklepanja nove trgovinske pogodbe med Avstrijo in Jugoslavijo.
Povišanje cen nemškemu steklu. Cene za steklo v Nemčiji so povišane za 11.000 %.
Zunanja trgovina Italije. V prvih sedmih mesecih 1922 je znašal italijanski izvoz 8.847,906.288 lir.
Rumunska trgovska bilanca. V prvih desetih mesecih 1922 je izvozila Ru-munija blaga za 6.023,449.000 lei nasproti 5 milijardam lei v letu 1921. in 3.433,898.000 lei v letu 1920.
Industrija.
Sol iz Rumunije. Iz Beograda poročajo, da je naša vlada zahtevala od Nemčije, da nam pošlje na račun reparacij nekaj tisoč vagonov soli. Ker ;e Nemčija odgovorila, da nima soli, se je vlada obrnila na Rumunijo, kjer je sol cenejša in boljša.
Carina.
Prijava carinskega blaga. Trgovska in obrtniška zbornica obvešča intere: sente, da je minister za tinance na osnovi čl. 273. car. zak. izprememl člen h. postopka za predlaganje carinskih deklaracij in za carinjenje blaga (J. br. 1730 od 10. febr. 1918) ter se ima le-ta glasiti:	Za eno deklaracijo se
more prijaviti blago za uvoz in izvoz ne samo iz enega tovornega lista, temveč tudi blago enega lastnika iz več tovornih listov, četudi je prispelo v raznem času, bodisi da je v vagonu, — v katerem primeru mora biti po vsakem tovornem listu istovrstno v smislu tarife, da ima pravico do ocarinjenja v
vagonu po členu 23., točka 2. pod b) ali v) zakona o obči zarinski tarifi, bodisi da je iztovorjeno, v katerem primeru mora biti v istem skladišču, brez ozira na to, če je prispela istočasno ali rie.
Carinske manipulacije — mednarodna zadeva. Svet društva narodov je si.le-nil sklicati konferenco, ki bi se baviia s poenostavljenim carinskih manipulacij. Na konferenco bodo povabljene tudi države, ki niso včlanjene pri društvu narodov.
Trgovske kroge opozarja trgovska in obrtniška zbornica na knjigo »Zakon o opči carinski tarifi«, ki jo je založil naš rojak dr. Karol Šmid zaeno z dr. Go-spodnetičem. Za uvoznike in izvoznike je ta knjiga tiskana v latinici in obsegajoča približno 500 strani, izredno pripravna in koristna. Trdo vezana stane v predprodaji 200 dinarjev in se jo more naročiti naravnost pri dr. F. Gospodne-tiču v Zagrebu, Vodovodna ulica 20 ali pa potom Trgovske in obrtniške zbornice.
Denarstvo.
Pošiljanje čekov v pismih je po na-
redbi generalnega inšpektorata financ dovoljeno. Valute pa so še nadalje prepovedane.
žigosanje predvojnih avstrijskih posojil. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno:	Z	odlokom
g. finančnega ministra D. br. 25.583 z dne 6. novembra 1922 (Urad. list št. 118 z dne 17. novembra 1922) je bil določen rok za naknadno žigosanje obveznic predvojnih dolgov bivše Avstrije do dne 15. decembra 1922. — Ker se vzlic temu, da se je žigosanje vršilo tako dolgo, nahajajo na našem ozemlju še vedno nežigosane obveznice avstrijskih predvojnih posojil, objavlja ministrstvo financ, generalna direkcija državnih dolgov v Beogradu z dne 24. januarja 1923, D. br. 1411, da bo sprejemala prošnje za naknadno žigosanje avstrijskih predvojnih obveznic še do dne 20. februarja 1923.
Davki.
Razglas. V smislu člena 36. B. IV, št. 11 začasnega zakona o proračunskih dvanajstinah z dne 27. junija 1921, Uradni list št. 240 iz leta 1921. se objavlja, da se je odmera hišne aajema-rine za leto 1923. za davčne zavezance izvršila. Davčni zavezanci se opozore, da se jim posebni plačilni nalogi ne bodo vročili, da pa odmerni izkaz lahko vpogledajo 'pri pristojnem davčnem uradu, odnosno v občinah izven sedeža davčnega urada pri občinskem uradu v času od 5. do 19. februarja 1923. — Vsak davkoplačevalec ima pravico vpogledati le njegovo davčno dolžnost zadevajoče predpisne postavke, za druge davkoplačevalce pa le, če se izkaže s kolka prostim pooblastilom v davčnih zadevah. — Morebitne pritožbe proti predpisu davka, kolkovane s kolkom po 10 dinarjev, je vložiti v petnajstih dneh po preteku roka za vpogled, tedaj najkasneje dne 6. marca 1923 pri davčnem okrajnem oblastvu v Krškem.
— Davčno okrajno oblastvo v Krškem.
Promet.
Prometne izpremembe. Na progi Pri-jedor—Kni je promet zopet upostavljcn, vendar so od prevoza izključene še vedno one pošiljke v vozovnih nakla-dih, ki so naslovljene na Šumsko industrijsko poduzeče Dobrljin-Drvar d. d., Prijedor ter so namenjene za ponovno predajo na druge stranke v Dalmaciji.
— Promet na progi Srnetica—Jajce ostane še nadalje ukinjen.
Letalska zveza London—Pešta. Med angleško in češkoslovaško vlado je dosežen sporazum za vzpostavo stalne letalske službe na črti London—Koln— Praga—Budimpešta.
Transportna konferenca. Prve dni meseca februarja se sestane v Pragi posebna transportna konferenca, ki bo uredila vprašanje transportnih dolgov za tranzitni promet zlasti med nasledstvenimi državami.
Nov pravilnik za poštno službo. Minister pošte in brzojava je podpisal nov pravilnik za poštno službo, ki stopi v veljavo dne 1. marca. Vsi prejšnji pravilniki in predpisi se istodobno razveljavijo.
Eiektrizacija češkoslovaških železnic. Češkoslovaška vlada namerava
uvesli železniški promet na progi Praga — Zdice z električnim pogonom. Na praškem Wilsonovem kolodvoru bo služila električna lokomotiva za urejevanje vagonov. Ako se bo ta poizkus obnesel, bo prišla električna lokomotiva za urejevanje vagonov v uporabo na vseh praških kolodvorih.
Iz naših organizacij.
Vabilo k seji širšega odbora Zveze trgovskih gremijev in zadrug, ki se vrši v petek dne 9. februarja t. 1. ob 2. uri popoldne v prostorih Trgovske in obri. zbornice v Ljubljani, Bethovnova ulica št. 10, 1. nadstr. s sledečim dnevnim ledom: 1. Pravilnik k zakonu o delavnem času v trgovskih obratih. — 2. Prireditev IV. vseslovenskega trgovskega shoda v Ljubljani. —	3.	Trgovstvo in
stanovanjski pravilnik. — 4. Vprašanje ukinjenja reekspedicije na železnici. — 5. Ravnoterosti. — Radi važnosti dnevnega reda prosimo zanesljive in polnoštevilne udeležbe! — Ljubljana, dne 1. februarja 1923. — Zveza trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo v Ljubljani. — Ivan Jelačin ml.
Trgovski register.
Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se nastopne tvrdke: Mulej & Comp., lesna industrijska in trgovska družba na Bledu; Gornjeradgonska občinska opekarniška podjetja v črešnjevcih in Borečih; Anglkemika, družba z o. z. (trgovina s kemikalijami in podobnim) v Ljubljani; A. Kunstek & Pleterski, trgovina z usnjem, čevlji, manufakturo itd. v Ljubljani; J. Šutej & Comp., industrija in trgovina z lesom v Ljubljani. — Izbrisali sta se tvrdki J. & C. Bahovec, trgovina v Ljubljani in Saks & ITalnik, izdelovanje in prodaja elektrotehniških predmetov v Ljubljani.
Tržna poročila.
Cene kožam in usnju. Cene surovim kožam in usnju vsled padca naše valute razidno skačejo. Surove kože — slabše vrste — se plačujejo po 45 do 50 K, boljše vrste po 55 do 65 K, srednje vrste po 55 do 60 K, a težke vrste po 65 do 70 K. Na trgu je zelo malo ponudb. Cen usnju so sledeče: Crou-pon 110—115 Din, vaches polovice 75 Din, rjave kravje 110 Din, črne kravje 90 Din, rjavi pitling 125 Din, črni pilling 110—125 Din, rjava leleiina 150 Din, boks črni tuzemski 25—30 Din, boks črni inozemski 30—50 Din.
Žitni trg. Na novosadski produktni borzi noiirajo žitu sledeče cene: pšenica 470 Din, ječmen 312.50 Din, oves 290 dinarjev, koruza 220—275 Din, pšenična moka št. 0 695 Din, št. 2 670 Din, št. 5 600 Din, št. 6 575 Din.
Razno.
Iznos čekov in valut. Ker se je dogajalo, da so posamezne carinarnice za-državale pisma za inozemstvo, ki so vsebovala čeke, je generalni inšpektorat finančnega ministrstva po generalni direkciji carin obvestil vse carinarnice, da za nepravilno, izdajanje čekov odgovarjajo banke in da torej iznos čekov v pismih ni zabranjen. Iznos valut pa je brez posebnega odobrenja generalnega inšpektorata zabranjen.
Zabrana trgovine z nemškimi markami v Newyorku. Po vesteh iz New-yorka je nadzorni svet newyorške borze zabranil vsako trgovino z devizami na Berlin in z nemškimi vrednostnimi papirji sploh.
Cene radiju padajo. Angleški in francoski listi poročajo, da se je poslednji čas pridobila nenavadno velika množina radija in da je zato cena radiju v
predvojni dobi 600.000 frankov za 1 g, padla v današnjih dneh na 70.000 dolarjev 1 gram. Lansko leto še ni bilo mogoče radija kupiti, a danes )e produkcija radija v Ameriki že tolika, da ga imajo 16 gramov na prodaj. Tudi nova tvornica za radij v Antverpih izdela očividno več radija in afriška ruda daje 20 % več radija kakor jahimov-ska ruda. Sicer je pa tudi produkcija češkega radija večja, kakor je oila prejšnja leta.
Koliko nemških mark se sme izvesti iz Nemčije. Od 1. februarja dalje je dovoljeno izvesti iz Nemčije 200.000 nemških mark.
Dobiček dunajske devizne centrale
znaša po poročilu dunajske »Bdrse« 300 milijard a. K. Ta znesek je bil od devizne centrale spremenjen v pretežnem delu v efekte, ki predslavljajo z ozirom na zboljšanje borzne situacije še večjo vrednost.
Naraščanje konkurzov v Angliji. Leta 1922. je bilo v Angliji 7636 konkurzov, to je za 1966 več nego leta 1921. V zadnjih dveh letih je bilo v celem 13.276 konkurzov, dočim jih je bilo 1. 1919. in 1. 1920. le 3361.
Znižanje plač v avstr, tekstilni industriji. Senat avstrijskega poravnavnega urada je razsodil, da se morajo plače v tekstilni industriji od tega tedna dalje znižati za 5 odstotkov, v kolikor so določene po kolektivni pogodbi. To odtegovanje velja do 15. februarja. Kako bodo nastavili nove plače, je odvisno od novih pogajanj. Tekstilni industrijci so po poročilih listov kolektivne pogodbe preklicali za konec februarja.
Znižanje železniških pristojbin v Avstriji. Kakor se poroča z Dunaja praški »Tribuni«, namerava avslrijska vlada z ozirom na to, da je zadnji čas železniški promet jako padel, zmanjšati že-
Vabilo
na
prvi redni občni zbor »ORIENT1
mednarodne trgovsko - spedicijske in skladiščne delniške družbe v Mariboru, kateri se vrši dne 18. svečana 1922 ob 15. uri v posl. prostorih družbe v Mariboru, Meljska cesta 12.
1. Poročilo upravnega sveta o poslovanju za leto 1922 in predložitev bilance z zaključkom z dne 31. decembra 1922.
2. Poročilo nadzorstvenega sveta.
3. Odobritev bilance za lelo 1922 in sklepanje o predlogu upravnega sveta glede razdelilve čislega dobička.
4. Premestitev sedeža družbe iz Maribora v Zagreb.
5. Sprememba pravil oziroma, da se v to pooblasti upravni svet.
6. Preklic kooplacijc dveh upravnih svetnikov „Čechoslavije“ d. d. v Pragi, koja sta bila ob priliki seje upravnega sveta kooptirana.
7. Volitev novih upravnih svetnikov namesto odstopivših.
8. Volitev novih nadzorstvenih svetnikov namesto odstopivših.
9. Predlog fuzije fa. Pivljakovič z „Orienl“ d. d.
10. Poročilo o Čechoslaviji koja je stalno za časa poslovanja delovala izključno proti „Orient“ d. d.
11. Predlog, da se Orient d. d. energično zavaruje proti mahinacijam in miskreditiranju od strani Čechoslavie d. d. v Pragi in proti cinijam, koje zssleduje zadnje imenovana družba.
12. Slučajnosti.
V smislu pravil § 20 se smejo udelezti občnega zbora samo oni delničarji, ki so položili pri Trgovski banki v Ljubljani ali njenih podružnicah ali pa pri družbeni blagajni in njenih podružnicah vse svoje delnice najkasneje 6 dni pred zborovanjem in se izkažejo pri občnem zboru s tozadevnim od družbe izdanim potrdilom.
Za upravni svet ]anko Tavčar 1, r.
predsednik.
EN-GROS1
EN - GROSI
Galanterija, drobno in norimberško blago, nogavice, trakovi, vezenine ter bombaži.
GASPARI & F ANINGER
MARIBOR, Aleksandrova cesta 48. EN-GROS1	E	N	-	G	R	O	Sl
S
a
s
5
E
5
E
S
E
Raznovrstne
šolske zvezke
za srednje, obrtne in osnovne šole, kompendije, dnevnike in beležnice, raznovrsten papir in vse šolske in pisar, potrebščine dobavlja najceneje
TISKARNA „SAVA“, KRANJ.
Pozori Za trgovce posebno ugodne cenel
r. z. z o. z.
UVOZ IN IZVOZ.
Prodaja vseh vrst deželnih pridelkov, ko-lonijalnega blaga in mineraln. olja.
Brzojavi: „SLOGA“. Telefon štev. 86.
Ivan Jax in sin
Ljubljana, Gosposvetska c. 2.
H
-SS2 c ® -S uj
s Ti. • £ S
a r
S-3 S g.".
^ z Jz c -j.
S £.2 o-K« 3 ."‘j=
lezniške tarife in je že napravila v tem oziru potrebne korake.
Insolvence na češkem se še vedno množe. Januarja jih je bilo priglašenih 348. Konkurzov je bilo 22, skoraj lavno toliko kakor meseca decembra.
Draginja v Nemčiji. Poslabšanje nemške marke je povzročilo splošno draginjo. Na 25. jan. preračunana veleirgovinska indeksna številka nemškega statističnega drž. urada je od 2131 dne 15. jan. narasla na 3286 dne 25. jan., to je za 54 %. V istem času so poskočila živila od 1703 na 2/64 ali za 62 %, industrijsko blago od 2931 na 4262 ali za 45 %, uvozno blago od 3316 na 5360 ali za 62 %.
Produkcija zlata in srebra v Rumu-niji. Leta 1919. se je produciralo v Romuniji za 735 5 kg zlata in 2134 kg srebra, leta J921. 1104 3 kg zlata in 2872 kilogramov srebra. Največje zaloge so na Sedmograškem.
Češkoslovaška industrija vžigalic ogrožena. Poljske tvornice za vžigalice nameravajo v letu 1923. izdelati za domačo polrebo in ako bo mogoče tudi za izvoz 245 tisoč zabojev vžigalic pa 5000 škatlic, za kar bo treba približno 80.000 kubičnih melrov trepetlikovega lesa. Po uradnih podatkih znaša vsa površina poljskih gozdov 9 milijonov hektarjev, od teh je 50.400 ha trepetli-kovih lesov, tako da zadostujejo li lesovi le za 60 let, ako bi jih posekali vsako leto 840 ha. Da se pa še bolj za-sigura industrija vžigalic, namerava poljska vlada izdati zakon, ki bo prepovedal izvoz Ireptelikovega lesa, kar bi v živo zadelo češkoslovaško indu-slrijo vžigalic. Zato je češkoslovaška vlada po svojem zastopniku v Varšavi napravila potrebne korake, da bi omenjeni zakon zaenkrat še ne stopil v veljavo, ali pa da bi bila češkoslovaške republika glede tega zakon izvzelo.
 . Novo povišanje železniške
iarife v Nemčiji. Konzorcij nemških železnic je sklenil, da se povišajo s 1. februarjem t. 1. osebne tarife za 100 odstotkov.
.2 O) > >
Ceniki zastonj in franke. Začasno znižane cene.
Iz prvih tovaren: Dflrkopp, l\016Sa . . . styrla, Ufaffenrad.
Priporočamo:
=iii=iii=iii:=iii~iii
Veletrgovina
A.Šarabon
v Ljubljani
priporoča
špecerijsko blago
raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo.
Lastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom.
Ceniki na razpolago.
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7 Najboljši šivalni stroji v vseh opremah Griizncr, Kaiser, Adler za rodbinsko in obrtno rabo, istotam igle, olje ter vse posamezne dele za vse sisteme.
Borza
dne 3. februarja 1923.
Zagreb. Borza je bila za prta. V prostem prometu sr. notirali:	Dunaj 0.149, Milan
495—500, London 490—495, Curih 1955, Praga 304—305, Berlin 0.26—0.27, Pariz 637.50 do 650, dolar 100-102.
Curih. Berlin 0.03375, Ne\v-york 532.25, London 24.85, Pariz 33.65, Milan 25.62, Praga 15.50, Budimpešta 0.2025, Bukarešta 2.45, Beograd 5.20 Sofija 3.15, Varšava 0.015,. Dunaj 0.007425, avstrijske žigosane krone 0.0075.
”iu=m=iD=ni=m=ii!—!!i=m=iii=:ni=:iti=ii
“	Is
Zveza	slovenskih trgovcev	=
Cvenkel, EIsbacher in Ravnikar 1J
pri podružnici Ljubljanske kreditne banke
v Celju.	~
Nudi vedno po najnižjih dnevnih cenah sladkor, sol, |j petrolej, bencin, vseh vrst mineralna in mazilna olja, cilindrovo olje, mlevske izdelke, žito in razno
kolonialno blago.	—
sBBtusIEii
iz pisanega platna kakor tudi iz molina s cefir prsi in razno drugo perilo dobavlja najceneje izdelovalna perila
Srajce
bavlja najcenej
R. Stermecki, Celje.
Vzorce 24 komadov vsakemu po povzetju na razpolago in kar ne ugaja se sprejme nazaj in vrne denar.
Pišite po en-gros cenik „B“ čez perilo.
Lastnik: »Merkur* trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Glavni urednik Robert Blen k. — Odgovorni urednik: Franjo Zebal. — Tisk tiskarne »Merkur« trgovsko-industrijskc d. d.