NOVI TEDNIK
Št. 12 - LETO 57 - CELJE, 21.3. 2002 - CENA 350 SIT
Odgovorna urednica NT Tatjana Cvirn
HRANA OD VIL
DO VILIC
Stran 5.
V LISICAH
ZARADI RULETE?
Stran 26.
ČRNI NOGOMETNI
VIKEND
Stran 20.
Zadnjo kroglo
prihranil zase.
Stran 8.
BSE pet mesecev
kasneje.
Stran 18.
Citroenovi
veterani na
Boču.
Stran 24.
GOLJUFIVO LEGALEN POSEL?
Stran 4
2
DOGODKI
UVODNIK
Brez odgoifora
Zdravniki stavkajo. Pravijo, da se borijo za izboljšanje
razmer v zdravstvu v celoti, za boljše pogoje dela in seveda
za svoj položaj v družbi, ki se dokazuje tudi s plačilom za
opravljeno delo. Se borijo za svoje nesporne, tudi že od vla-
de obljubljene pravice, ali se borijo za priviligiran položaj v
družbi?
Oboje je res, tako kot je res, da so nekateri zdravniki za
svoje delo resnično preslabo plačani, za druge pa tega res
ne bi mogli trditi. Tudi pri njih je namreč tako kot v drugih
poklicih. Eni zanj živijo in vanj vložijo vse svoje sposobnosti
in znanje, drugi iščejo samo koristi. Da jim ne gre slabo,
pravijo nekateri in s prstom pokažejo na njihove avtomobi-
le, hiše... Da njihovega odgovornega dela, od katerega je
odvisno prenekatero življenje, sploh ni mogoče dovolj pla-
čati, pravijo drugi.
A ne gre za to. Vprašanje je, koliko jih družba kot celota
lahko plača. Denarja za zdravstvo je, kolikor ga pač je. Če
ga bodo preveč porabili za plače, bo zmanjkalo za kaj
drugega. Tako kot velja za cel sistem plač v javnem sektor-
ju. Si država lahko privošči zanje več kot 537 milijard tolarjev
letno? Gospodarstvo pravi, da ne. Bodo torej na račun enih
prikrajšani drugi? Si bodo zdravniki zato, ker odločajo o
življenju, lahko izboksali večji kos pogače? Kaj pa na pri-
mer policisti, katerih življenja so cesto ogrožena? Ali pa
učitelji, od katerih je nenazadnje odvisno tudi to, kakšne
zdravnike bomo imeli v prihodnosti? Naštevali bi lahko v
nedogled, saj ima vsak poklic svoje primerjalne prednosti
in vse potrebujemo. Poskus, da bi vendarle naredili ne-
kakšen pravičen red med njimi, klavrno propada. In bo
zagotovo propadel, če bo zdravnikom uspelo s stavko izsi-
liti zase boljši položaj, pa naj bodo njihove zahteve še tako
pravične. Toliko o plačah.
Če pa pogledamo delovni čas - izobraževanje zdravnika
specialista je daleč predrago, da bi delali samo 40 ur na
teden. Opozorila, da v Evropi zdravniki ne preštevajo ur,
temveč so plačam za opravljeno delo, so pri tem več kot
umestna. Če bi delali dlje, na primer vsak dan do 17. ure,
bi bili tudi manj obremenjeni, več časa bi imeli za bolnike,
operacijske dvorane in drage diagnostične aparature bi bi-
le bolje izkoriščene (temu pa bi se morale prilagoditi tudi
drugi, na primer vrtci, šole, prevozniki, kar pa je že stvar
države). A potem bi zmanjkalo časa za »dodatne« popol-
danske dejavnosti, s katerimi si prenekateri (preobreme-
njen) zdravnik krepko poveča mesečne dohodke. Bi se te-
mu odpovedali, če bi bilo redno delo bolje plačano? Še eno
vprašanje brez odgovora. MILENA B. POKLIC
Stotnija čistila okolje
čistilne akcije, ki jo je pripravila Mestna občina Ce-
lje v soboto, se je udeležilo 125 občanov, predvsem iz
vrst ribičev in skavtov, nekaj pa tudi krajanov Loč in
Celja. Sodelovali so tudi predstavniki projektne pisar-
ne Celje zdravo mesto in predstavniki stranke Zele-
nih.
Očistili so bregove Šmartinskega jezera ter nabrežje Savi-
nje. Odstranili so več kot 30 kubičnih metrov odpadkov,
kar je nekoliko manj kot prejšnja leta. Razloge za to pripi-
sujejo rednemu čiščenju okolja, ki ga opravljajo pristojne
službe, pa tudi Šmartinsko jezero je bilo očiščeno novem-
bra lani. Že dan prej, v petek, pa se je akcije čiščenja Mest-
nega parka udeležilo 90 srednješolcev in mentorjev iz Gim-
nazije Celje Center, I. gimnazije v Celju, Poslovno komer-
cialne šole in Ekonomske srednje šole. Do 5. aprila bodo
ponovno organizirali akcijo zbiranja nevarnih odpadkov iz
gospodinjstev. NGL
Ko se razkurijo
zdravniki   i
Zdravniška stavka na Celjskem prve dni ni povzročila težav - Vsak dan bo slabjj
v torek, 19. marca, se je
v Sloveniji začela splošna
zdravniška stavka. Med
stavko zdravniki delajo v
povprečju toliko kot vsi dru-
gi zaposleni, torej 40 ur te-
densko ter še največ dodat-
nih 10 ur po pisnem nalo-
gu o podaljšanjem delov-
nem času. Na ta način ne
morejo povsod zagotovili
normalnega opravljanja
vseh dejavnosti. Zdravni-
kov je, kar s to obliko stav-
ke tudi dokazujejo, za to pre-
malo. Čeprav zaenkrat, vsaj
na celjskem območju, s
spremenjeno organizacijo
dela še uspevajo zagotav-
ljati dokaj nemoten potek
dela, pa bodo posledice vsak
dan bolj občutne.
V bolnišnicah v Celju, To-
polšici in Slovenj Gradcu
zaenkrat z rednim delom
zdravnikov v celoti zagotav-
ljajo vso nujno medicinsko po-
moč, povsem neokrnjena je
tudi pomoč mlajšim od 18 in
starej'šim od 65 let ter noseč-
nicam, vsaj na začetku stav-
ke pa tudi preostali pacienti
ne občutijo njenih posledic.
Zdravnikom so preklicali let-
ne dopuste in strokovna izo-
braževanja, tako da naj bi po
napovedih delo normalno po-
tekalo vsaj do konca meseca,
če se bo stavka nadaljevala,
pa bo verjetno prihajalo do
prerazporeditev, zlasti pri ne-
nujnih pregledih in operativ-
nih posegih. O tem bodo vse
tri bolnišnice že naročene pa-
ciente pisno obvestile. »Ta te-
den še ni razlogov za zaskrb-
ljenost. Pričakujemo, da bo-
mo lahko do konca meseca
opravili večino načrtovanega
dela, torej tudi naročene am-
bulantne preglede. Če bo za-
radi nadaljevanja stavke po-
trebno paciente prenaročati,
jih bomo o tem obvestili pi-
sno, sicer pa lahko za infor-
macije pokličejo po telefonu,«
zagotavlja strokovni direktor
celjske bolnišnice dr. Radko
Komadina.
Težave pa že prihodnji te-
den pričakujejo tudi v zdravs-
Bolniki zaenkrat še ne čutijo stavke, vsak nadaljnji dan pa bo zanje slabše.
tvenih domovih, kjer bodo
sicer zagotavljali dežurno
službo, zaradi tega pa bo
zmanjkalo zdravnikov za red-
no ambulantno delo. Vseka-
kor je pred obiskom izbra-
nega zdravnika pametno pre-.
veriti, kdaj dela.
Zakaj
staidcajo?
Sindikat zdravnikov in zo-
bozdravnikov Fides zahteva
upoštevanje z zakonom do-
ločenega 40-urnega delovne-
ga tedna tudi za zdravnike ter
pričakuje, da jim bodo oprav-
ljeno delo v podaljšanem de-
lovnem času plačali v skla-
du z veljavnimi predpisi. Zah-
tevajo najmanj 12-urni po-
čitek med dvema delovnima
dnevoma in odklanjajo na-
daljevanje dela po dežurstvu.
Od države pričakujejo, da bo
poskrbela za ustrezno števi-
lo zdravnikov prek izobraže-
vanja in speciaHzacij. Preo-
stale stavkovne zahteve so
povezane z odpravo izgub
zdravstvenih zavodov, ureja-
njem položaja zdravnikov v
zakonu o sistemu plač v jav-
nem sektorju ter kolektivno
pogodbo za poklic zdravnik
in zobozdravnik. Nova po-
klicna kolektivna pogodba je
sicer tudi pogoj za drugi del
povišanja zdravniških plač
oz. za dokončno, z aneksom
h kolektivni pogodbi dogo-
vorjeno uskladitev zdravniš-
kih plač s sodniškimi.
Jih je res
premalo?
v Fidesu trdijo, da je v Slo-
veniji vsaj 700 zdravnikov pre-
malo, opozarjajo pa tudi na
visoko starostno strukturo v
zdravniškem poklicu, saj bo
pogoje za upokojitev v prihod-
njih petih letih izpolnjevalo
od 500 do 700 zdravnikov To-
da število manjkajočih zdrav-
nikov je izračunano iz obsto-
ječega sistema, iz ur, ki so jih
opravili preko rednega delov-
nega časa. »Neumno je govo-
riti, koliko zdravnikov nam
manjka, dokler ne vemo, ko-
liko bi jih naj bilo za oprav-
ljanje določene dejavnosti. Te-
ga pa ne vemo, ker ministrs-
tvo za zdravje še vedno ni pri-
pravilo nujnih standardov in
. normativov,« je prepričan di-
rektor Bolnišnice Topolšica
Janez Poles. Direktor celj-
ske bolnišnice Samo Fakin
pa ugotavlja, da pri sedanjih
190 zaposlenih zdravnikih ne
moremo govoriti o njihovem
pretiranem pomanjkanju. »Če
bi preračunali iz ur, ki jih
zdravniki opravijo med po-
poldanskim in nočnim de-
žurstvom oziroma stalno pri-
pravljenostjo, bi jih potrebo-
van še 40, da bi lahko vsi de-
lali samo 40 ur na teden. Drugo
vprašanje pa je, če lahko de-
žurstvo obravnavamo kot pra-
vo delo. V povprečju zdrav-
niki med dežurstvom dejan-
sko delajo le petino časa.«
Prva stavkovna dneva pa
sta že pokazala, da je zdrav-
nikov tudi na celjskem ob-
močju premalo za delo v red-
nem delovnem času. Raču-
nica se izide samo v prime-
ru, če delajo vsi zdravniki,
če torej nihče ni ne na dopu-
stu ne na izobraževanju...
So premalo
plačani?
50 zdravniki plačani dobro
ali slabo? Obe pogajalski sku-
pini, torej sindikalna in vlad-
na, operirata z različnimi po-
datki. Januarja 2002 naj bi bi-
lo povprečno bruto izplačilo
brez nadur in dodatkov za de-
žurno delo ter stalno priprav-
ljenost 516.614 tolarjev. Po-
datki o tem, koliko dobijo za
dežurstvo, pa se gibljejo od
1300 do 3000 tolarjev na uro.
Kakorkoli že, vlada je zdpv-
nikom že ob prvi stavki pred
šestimi leti obljubila več. Dol-
guje jim uskladitev plač s sod-
niškimi oziroma povečanjje za
11 odstotkov, kar pomeni 6
milijard tolarjev letno.
51 vlada lahko dovoli izpol-
nitev svojih obljub? Težko, saj
za zdravniki čakajo v vrsti za
izpolnitev obljub zaposleni v
šolstvu... Zmešnjavo na po-
dročju plač zaposlenihl
nem sektorju, za katere
skupno 537 milijai-d tolarje,
no, je vlada skušala rešitisp
logom zakona o plačah v
nem sektorju. Očitno nedo
premišljeno, saj so vsi ostal
dikati, razen zdravniškega
klonili nadaljnja pogajanja
bo zdravniškemu uspelo,)
izbori poseben status, pase
ko od predvidenega zakoni
poslovimo. Poseben status
do potem zahtevali tudi d
in zmešnjava in nepregled
plač ne bo nič manjša,
celo večja, kot je sedaj. 0'[
pa tudi Gospodarska zbor
Slovenije že opozarja, da
podarstvo dodatnih obren
tev zaradi povečanja plačv
nem sektorju ne bo zmog
V Zdravstvenem do
Šentjur skrbi za zdravjep
ližno 18.500 ljudi devetzd
nikov. »Ta teden se stavb
našem delu ne bo pozn
tega pa nikakor ne mor«
zagotoviti, če bi bila do
trajna. V vsakem primero
mo zagotavljali deži
službo, v zdravniškii
bulantah se bo delal
poldne in popoldne, prc
pa bo dostop do izbral
zdravnika, saj bodo a
niki po dežurstvih odi
mov,« pojasnjuje dire
ca ZD Šentjur Draga 1
Škoberne, dr. med. Sled
lahko v temeljih zamaja
stem izbranega zdravnil*
pravico oziroma mož"
bolnika, da v primeru
ni sploh pride do njeg«
Predstavniki sindika
des in vladna pogajalsto
pina še niso našle sku{
jezika. Stavka se nadJ
za pogajalsko mizo bod<
va sedli danes. Zdravnilt
do še naprej delo opr3^
v turnusih, na urgentni^'
delkih bodo za bolnike*
loti poskrbeli, drugod p^'
visno, kako dolgo bo st<
trajala. Vsak dan bo sl^'
Za bolnike, seveda.
MILENA B. POf
Foto:
32. seja Mestnega sveta
župan Mestne občine Celje Bojan Šrot sklicuje v četrtek, 28. marca, ob 13. uri, v veliki dvorani
Narodnega doma v Celju, 32. sejo Mestnega sveta Mestne občine Celje. Na seji bodo svetniki
obravnavali naslednji dnevni red:
pod točko 3 - poročilo o realizaciji sklepov Mestnega sveta Mestne občine Celje od 11.11.1999 do 22.
3. 2002 in potrditev zapisnika 31. seje mestnega sveta z dne 19. 2. 2002; pod 4 - predlog Komisije za
mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade: a) imenovanje direktorja Javnega zavoda
za požarno, reševalno in tehnično službo Celje, b) imenovanje predstavnikov ustanovitelja v Svet Regij-
skega višjega in visokošolskega središča; pod 5 - a) imenovanje predstavnika ustanovitelja v Svet javnega
zavoda Pokrajinski muzej Celje in b) imenovanje predstavnika uporabnikov oziroma zainteresirane
javnosti v Svet javnega zavoda Pokrajinski muzej Celje in b) imenovanje predstavnika uporabnikov
oziroma zainteresirane javnosti v Svet javnega zavoda Pokrajinski muzej Celje; pod 6 - poročilo o delu
Nadzornega odbora Mestne občine Celje; pod 7 - Odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna Mestne
občine Celje za leto 2001; pod 8 - Odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na
območju Mestne občine Celje - prva obravnava; pod 9 - Odlok o uskladitvi organiziranosti javnega zavoda
Osrednja knjižnica Celje - prva obravnava; pod 10 - Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o
ustanovitvi Lokalne turistične organizacije - prva obravnava; pod 11 - Spremembe in dopolnitve pravilnika
o načinu oddajanja poslovnih prostorov v najem in o določanju najemnin; pod 12 - poročilo o izvajanju
»Gospodarske javne službe parkiranje v Mestni občini Celje«; pod 13 - poročilo o delu inšpektorata
Mestne občine Celje v letu 2001; pod 14 - Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ZN Stanovanjska
cona XII in xni - del Spodnja Hudinja - prva obravnava; pod 15- a) predlog stališč do pripomb in predlogov
na javno razgrnjeni osnutek lokacijskega načrta ureditve glavne ceste G1 - 5/286 Arja vas - Celje, podod-
sek magistrala zahod v Celju in bencinski servis - prva obravnava; pod 16 - a) odgovori na vprašanja,
pobude in predloge, b) vprašanja, pobude in predlogi.
Št. 12-21. marec 2002
DOGODKI
3
{Uve desetletji do
čistilne naprave
Aprila pričetek izgradnje centralne čistilne naprave
^2ačetku marca je bila
Ujii podpisana pogodba
Lajalcem del za izgrad-
.centralne čistilne napra-
1^ Gradilo bo avstrijsko
^pje Va Tech VVabag v
ijjlovanju z velenjskima
i^jetjema Vegrad in Gore-
jGTI. V ponedeljek se je
^tvo vseh treh podjetij
j^Io z vodstvom celjske
finske uprave in javne-
ipodjetja Vodovod kana-
^cija na t.i. uvedbi izva-
jja v delo. Gradnja čistil-
, naprave se bo pričela
ifila, so zagotovili,
Sponedeljkom je tako pri-
jteči 600-dnevni rok, v ka-
so vsa tri podjetja dolž-
j zgraditi centralno čistil-
Inapravo v Celju. To po-
eni, da mora biti dograje-
ido konca prihodnjega le-
Nato imajo izvajalci do-
mih 200 dni za poskusno
iratovanje centralne čistil-
naprave, v katerih lahko
ptavljajo morebitne po-
injkljivosti in jih odpravi-
Ug. Marko Cvikl, direk-
Vodovoda kanalizacije, je
pojasnil, da bodo blato iz
tilne naprave predvidoma
ražali na deponijo v Bu-
ifžlaku, iskali pa bodo tu--
cenejše načine odlaganja,
ito namreč lahko kompo-
rajo, sežigajo in podobno,
tilna naprava bo imela ob
pdnji zmogljivost 70 ti-
:populacijskih enot, pred-
lena končna velikost pa je
tisoč populacijskih enot.
'olovico potrebnih del pri
fadnji centralne čistilne na-
ive bo opravilo podjetje Va
ch Wabag, 40 odstotkov
grad, ki bo izvajal gradbe-
dela ter deset odstotkov
Gorenje GTI, ki bo zadol-
10 predvsem za električ-
in strojne napeljave.
V 70. letih
tačetki CČN
^četki izgradnje central-
^istilne naprave segajo v
" 1977, ko je dalo celjsko
^unalno podjetje izdela-
'udijo čiščenja odplak me-
Celje. Od takrat do devet-
^^tih let je projekt miro-
nato pa so pričeli s šte-
■^iini aktivnostmi, ki so bi-
Potrebne pred ptičetkom
idnje.
-eta 1991 je bil sprejet ob-
^ki odlok o spremembah
polnitvah prostorskih se-
družbenega plana ob-
V ponedeljek sta si v roke segla celjski župan Bojan Šrot in Peter List, direktor avstrijskega podjetja Va
Tech VVabag, ki ima na področju čiščenja voda že desetletne izkušnje.
čine, ki je opredelil lokacijo
centralne čistilne naprave.
Dve leti kasneje so z odlokom
o lokacijskem načrtu za zgra-
ditev centralne čistilne napra-
ve v Celju ter za rekonstruk-
cijo lokalne ceste in zgradi-
tve brvi čez Savinjo v Tremerju
in Košnici postavili urbanistič-
no prostorske temelje za iz-
gradnjo centralne čistilne na-
prave. Leta 1998 pa so začr-
tali še desetletni okvir reše-
vanja problematike odvajanja
in čiščenja voda na območju
Celja.
Leto kasneje je ministrstvo
za okolje in prostor v strate-
gijo gospodarjenja z vodami
uvrstila tudi izgradnjo celj-
ske centralne čistilne napra-
ve. Še isto leto so se prvič se-
stali s predstavniki Evropske
unije, ki so ocenili, da je pro-
jekt primeren, da ga financi-
rajo s strani predstrukturne-
ga sklada ISPA. Ministrstvo
je tega leta izdalo tudi loka-
cijsko dovoljenje za izgrad-
njo centralne čistilne napra-
ve. V Bruslju pa so se sep-
tembra istega leta s predstav-
niki evropske komisije po-
godili za sofinanciranje v vi-
šini 60 odstotkov vrednosti
naložbe iz sredstev sklada
ISPA. Februarja lani sta v Ce-
lju minister za evropske za-
deve Igor Bavčar in vodja de-
legacije evropske unije v Slo-
veniji Erik van der Linden
podpisala finančni memoran-
dum o sofinanciranju central-
ne čistilne naprave v Celju
med komisijo Evropske uni-
je in Slovenijo.
Od projektov k
dejanjem
Avgusta lani so pričeli z grad-
njo dovodnega kolektorja od
sotočja Voglajne in Savinje do
lokacije centralne čistilne na-
prave v Rifengozdu. Aprila le-
tos pa bodo pričeli z gradnjo
slednje. In kaj pomeni cen-
tralna čistilna naprava za Ce-
ljane? Župan Bojan Šrot pra-
vi, da se bo po njeni izgradnji
bistveno izboljšala kakovost
vode v vodotokih, predvsem
v Savinji in Voglajni. Hkrati s
tem se bo pocenila pitna vo-
da, saj bo nižja taksa za obre-
menjevanje voda. Ker je ob-
čina pridobila nepovratna
sredstva iz sklada ISPA, bo-
do Celjani manj obremenje-
ni z izgradnjo, pravi celjski
župan. »Delež občine Celje bo
za izgradnjo kolektorja in cen-
tralne čistilne naprave znašal
približno 2,6 milijona evrov,
država jih bo prispevala oko-
li 3,7 milijona, sklad ISPA pa
5,2 milijona evrov. Skupna
vrednost naložbe je okoli 12
milijonov evrov.«
Mestna občina Celje bo sku-
šala pridobiti iz sklada ISPA
še preostale dobre tri mili-
jone evrov. Po sklenjenem fi-
nančnem memorandumu z
Evropsko unijo so namreč
Celju za čistilno napravo odo-
brili dobrih 8,8 milijona
evrov. Ker so bile ponudbe
za izgradnjo na ponovljenem
razpisu nižje, znaša 60 od-
stotkov vrednosti naložbe do-
brih 5 milijonov evrov. »Da
bi vendarle pridobiU še te tri
milijone evrov, pripravljamo
dodaten projekt za gradnjo
zbirnih kanalov, s katerim že-
limo kandidirati za ta sreds-
tva. Ta denar bi uporabili za
izgradnjo kanalizacijskega
omrežja v Celju, ki ga še po-
trebujemo, saj je hkrati nuj-
no potreben za samo obra-
tovanje čistilne naprave,« pra-
vi Bojan Šrot.
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
Foto: GREGOR KATIC
Župani
opozicija
državi
Bo Savinjska statistična regija dobila
svojo postavko v državnem
proračunu?
»če ima Zasavje svojo po-
stavko v državnem proraču-
nu, ne vidim razloga, da je
tudi Savinjska statistična re-
gija ne bi dobila,« je v raz-
pravi o uveljavljanju regio-
nalnega razvojnega progra-
ma (RRP) na ponedeljkovem
posvetu županov in županij
31 občin iz regije v Laškem
poudaril celjski župan Bojan
Šrot. To bi bilo hkrati tudi po-
rok, da bi denar za razvojne
programe v regiji res dobih,
saj občine preprosto niso ta-
ko bogate, da bi lahko pro-
jekte pripravljale v naprej, na
zalogo.
V Laškem so delo predstav-
niškega telesa županov, ki je v
preteklem letu skrbelo za us-
kladitev RRP, dobro ocenili.
Še več, menili so, da je z de-
lom predstavniškega telesa, ki
ga vodi žalski župan Lojze Po-
sedel, treba nadaljevati, vanj
pa bi ob osmih županih občin
s sedeži upravnih enot vklju-
čili še dva župana manjših ob-
čin; Marjana Drofenika iz
Podčetrtka in Anko Rakun z
Ljubnega. Župansko predstav-
niško telo se je namreč doslej
izkazalo kot konstruktivna
opozicija v dialogu z državo,
ki je zakon o skladnem regio-
nalnem razvoju sicer res spre-
jela, v praksi pa ga preprosto
ne zna uresničevati.
Eden od ključnih razlogov,
da v Sloveniji tudi v praksi ne
zaživijo določila zakona o
skladnem regionalnem razvo-
ju, je po mnenju županov s
Celjskega tudi pomanjkljivo
oziroma nikakršno medresor-
sko usklajevanje ministrstev.
Tako se dogaja, da vsako mi-
nistrstvo denar, ki ga name-
nja za sofinanciranje regional-
nih projektov, razdeljuje po
svoji presoji, razpisi pa so tu-
di časovno neusklajeni. Žu-
pani s Celjskega so se v pone-
deljek zavzeli, da bi morali
biti temelj za delitev držav-
nega denarja v te namene spre-
jeti RRP. »Glede na to, da sta
edini regiji, ki imata razvoj-
na programa na svojem ob-
močju že potrjena, le Koroš-
ka in Savinjska statistična re-
gija, bi si na Celjskem lahko
letos in prihodnje leto nade-
jali nekoliko več državnega
denarja,« je prepričan laški žu-
pan Jože Rajh. »A le v pri-
meru, če bo država kot temelj
za alokacijo denarja iz drža-
ve na regije resnično upošte^
vala regionalne razvojne pro-
grame,« poudarja direktor
RRA Boris Klančnik.
IVANA STAMEIČIČ
Materinski dom odprt
v petek je vrata v Celju odprl Materinski dom. Uradna otvoritev je bila sicer konec
minulega leta, v uporabo pa so ga predali v petek, ko se je vanj vselila prva mama z
otrokom. Ta teden se ji bo pridružila še ena. Dom lahko sprejme največ štiri matere z
otroki. Projektna pisarna Celje zdravo mesto je dala v začetku meseca pobudo za zbiranje
igrač za materinski dom. Zbrali so knjige, kasete, družabne igre, igrače in oblačila, ki jih
bodo predstavnici centra za socialno delo predali jutri, v petek, v enoti Ringa raja Vrtca
Zarja. NGL
Ljubezen je ena sama pesem
v Modri dvorani Celjskega sejma je bila torek zvečer tradicionalna prireditev Ljubezen
je ena sama pesem. Kot osrednja gosta sta se predstavila Vita Mavric in Vinko Moderndor-
fer. Program je povezoval Andrej Karoli, na prireditvi pa so nastopili še: Mladinski simfo-
nični orkester celjske glasbene šole, plesna skupina Mojce Horvat, Andreja Zakonjšek,
Andraž Hribar, Mojmir Sepe in Branka Kraner. Tudi letos je podjetje Fit media, ki to
prireditev prireja že šestič, le-to namenilo ženam, materam in dekletom.        Fotb: GK
Podražitev v Energetild
^^Ijska Energetika je z marcem podraži-
^'lobavo zemeljskega plina za tarifni od-
^- Gre za povišanje v višini 3,1 odstotka,
ga potrdili na zadnji seji tudi celjski
Nni svetniki. Odjemalci, ki ga uporab-
ijo kot gospodinjski plin ter za ogreva-
bodo za porabo po popisu števcev pla-
^^li 80,35 tolarja za kubični meter plina.
Višja je tudi cena ogrevanja za stanovanj-
ske prostore v občinah Celje in Štore. Tako
je cena kilovatne ure v Celju višja za 0,06
tolarja za kilovatno uro, v Štorah pa za 0,09
tolarja. Razlika v ceni kilovatne ure nastaja
zaradi različnih cen pri različnih dobavite-
ljih energentov v občinah.
NGL
Št. 12-21. marec 2002
4
VROČA TEMA
Goljufivo legalen
posel?
Verižna igra na Celjskem - Ko smo želeli zadevo preveriti, je vse čudežno potihnilo - Izkušnje udeleženca
Zadnji mesec je na Celj-
skem veliko govora o tako
imenovani verižni igri, ki
to pravzaprav ni, pravijo ne-
kateri. Šlo naj bi za povsem
legalen posel. Zavit v never-
jetno skrivnost, saj kljub te-
mu, da smo govorili z ne-
katerimi, ki so visoko v »le-
galnem poslu«, nam ni us-
pelo izvedeti ničesar bistve-
nega, razen tega, da novi-
narji objavljamo same ne-
preverjene informacije in da
o tem ne vemo nič. Ko pa
smo se odločili zadeve še en-
krat preveriti in poiskati
primerne sogovornike, smo
se počutili opeharjene. Vse
je namreč kar naenkrat po-
tihnilo.
Znano je, da so številni, naj-
več jih je bilo ravno na na-
šem območju, na bančnih
enotah vplačali ogromen zne-
sek, vsaj za nekatere. Gre za
2290 evrov oziroma okrog
513 tisoč tolarjev, ki naj bi
jih nakazali na račun tujega
podjetja. Nekateri mediji so
poročaU, da je v enem mese-
cu v eni od bančnih enot v
Celju vplačalo takšen znesek
okrog 140 posameznikov. Kot
nam je uspelo izvedeti, so bili
nad tem presenečeni tudi na
bankah, predvsem po ostrem
odmevu v javnosti pa so ne-
kateri želeli tudi preklicati
nakazilo. V eni izmed celjs-
kih bank naj bi bili takšni tri-
je, eni osebi naj bi preklic
nakazila tudi uspel. Za vsem
naj bi stalo podjetje Fit for
success Academy iz Gibral-
tarja. Vsaj po prvih podatkih
sodeč. Čeprav smo zasledi-
li, da naj bi bilo to podjetje v
ameriški državi Delavvare. Po
neuradnih podatkih naj bi se
denar stekal ravno tja.
Za pol milijona vloženega
denarja naj bi vplačniki za-
tem dobili štiri knjige z na-
slovom Pot do uspeha (Way
to success) in tedenske semi-
narje na temo poslovnega in
osebnega napredka. To pa še
ni vse! Kdor iz seminarjev od-
nese največ, utegne celo baj-
no obogateti. »Člani« posla
naj bi se sestajali nekje na Hr-
vaškem. Spet se bomo oprli
le na domneve. Mesto sreča-
nja naj bi bil Karlovac. Če v
posel vpeljete dve novi ose-
bi, začne denar k vam prite-
kati v velikanskih količinah.
Menda bi imeli takrat večjo
plačo kot Janez Drnovšek. Do
tu so res samo domneve.
Tarča
»Posel« z denarjem je v jav-
nosti doživel odmev kot že
dolgo ne. V oddajo Tarča na
Radiu Celje nas je pred dne-
vi poklicalo kar nekaj poslu-
šalcev in jezo streslo na no-
vinarje, češ da delamo anti-
reklamo, da o tem ne vemo
ničesar. Še kar nekaj krep-
kih so nam napeli. In odlo-
čili smo ubrati drugo pot.
Pred radijsko oddajo smo na-
mreč želeli dobiti še kakšno
izjavo o omenjenem poslu,
ki milo rečeno še sploh ni-
ma imena, a nam ni uspelo.
Vsepovsod stroga anonim-
nost. Torej smo ostali brez
izjav, ki bi pojasnile marsi-
katero vprašanje, namesto te-
ga pa so številni očitki leteli
na novinarje.
Po oddaji so nas nekateri
le poklicali in se z nami po-
menili, nas vabili na semi-
narje oziroma njihova sreča-
nja, da se prepričamo o le-
galnosti in poštenosti posla.
Pripravljeni smo bili to za-
pisati in predstaviti tudi nji-
hovo stran. Ko pa naj bi »vo-
dilni« dovolili, da gremo lah-
ko zraven, so naši telefoni po-
tihnili. Omenili smo jim tu-
di možnost pisne izjave za jav-
nost, s katero bi lahko nega-
tivne govorice zanikali, to-
da z vsem skupaj ni bilo nič.
Novinarjem so tako spet os-
tale le govorice in dejstvo, da
sta »verižno igro« pod drob-
nogled vzela tudi Urad RS za
nadzor prirejanja iger na srečo
ter celjska policija.
»Konkretno o poteku pred-
kazenskega postopka ne mo-
remo govoriti. Če je kaznivo
dejanje storjeno na območ-
ju Republike Slovenije, sto-
rilce, tudi, če so tuji držav-
ljani, obravnavamo tako, kot
vse ostale storilce kaznivih
dejanj. Če pa je dejanje stor-
jeno v tujini in če so storilci
tujci, zapadejo v kazensko
pravni postopek tiste drža-
ve, kjer je dejanje storjeno,«
so zapisali na policiji. Toda
do danes še niso prijeli no-
bene prijave. Vsi, ki denar
nakažejo na tuj račun, mo-
rajo podpisati tudi izjavo o
tem, da podatkov ne bodo
nikomur izdajali. Konku-
renčna klavzula ali preme-
tena poteza?
Preverjeno!
Spregovoriti pa se je odlo-
čil nekdo, ki je bil na semi-
narjih. Zanj očitno »konku-
renčna klavzula« ne velja, pra-
vi, da je vse le goljufija. Kljub
temu ali pa prav zato je želel
ostati anonimen.
Izvedeli smo, da predava-
nja in seminarji niso v Kar-
lovcu, so pa blizu, v Dugi Resi.
»Kot vstopnico plačaš 140
kun, seminar pa se začne z
osnovnimi pojasnili, za kalc-
šno podjetje gre. Kaj podjet-
je ponuja, pa ne moreš raz-
brati, razen tega, da so na vo-
ljo štiri knjige o uspehu...
Podpisati moraš izjavo o mol-
čečnosti. Če izdaš poslovno
skrivnost, moraš plačati 100
tisoč evrov kazni,« pravi naš
Nekateri so mastne denarce tudi zaslužili, ne samo nakazali...
sogovornik. Knjige menda še
niso prevedene niti v slovenš-
činp niti v hrvaščino, redkok-
do pa naj bi jih sploh dobil.
»Kasneje podpišeš še pristop-
no izjavo, s katero se zave-
žeš, da boš v treh dneh pla-
čal 2290 evrov, vendar ti v
rokah ne ostane noben do-
kaz z njihove strani, da si ozi-
roma boš denar nakazal. Ko
vplačaš začetnih 140 kun, do-
biš naziv asistent, z dodatni-
mi 2290 evri in enim vpelja-
nim članom dobiš naziv asi-
stent asistenta. Potem lahko
nadaljuješ po lestvici navz-
gor. Če on vpelje novega čla-
na, si lahko asistent mana-
ger. Od tu naprej si razpoz-
naven le po številčnih kodah.
Vsak nov član, ki se priklju-
či tvoji verigi, pomeni zate
360 evrov, 540* evrov pa se
razdeli po lestvici navzgor.«
Seminarji naj bi bih vsako
soboto zjutraj od 9. do 13.30
ure, popoldne pa od 15. do
19. ure. »Vsak dan lahko pri-
pelješ na seminar le dve ose-
bi, na srečanju jih je torej
okrog 300,« dodaja sogovor-
nik.
Ljudje naj bi nakazovali
denar podjetjem v Ameriko,
Madagaskar, Ciper, Gibral-
tar in Maroko. V našem pri-
meru naj bi šlo za podjetje
Gam Collection s Češke, ki
je posrednik med podjetjem
Fit for success Academy in
posamezniki, ki vplačujejo
denar. Teh je v Celju nema-
lo, največ jih je menda med
vidnejšimi in eminentnejši-
mi Celjani, nekateri izmed
njih delajo tudi v bankah, za-
varovalnicah in so na vodil-
nih mestih. Baje so nekate-
ri ljudje vendarle zaslužili
mastne denarce, tudi do 90
tisoč evrov.
Čez Kolpo
Dokaj zanimive povezave
pa vas doletijo, če v spletne
iskalnike vnesete ime Fit for
success Academy. Prva stran
vam pokaže, da niste to, kar
si misUte, ampak mislite to,
kar ste. Tako je namreč na-
pisano na češki spletni stra-
ni, znova brez konkretnih
imen in številk. Nekatere
strani pa so strani črne kro-
nike hrvaških časopisov,
kjer so januarja pisali o tem,
da je policija v Splitu poda-
la kazenske ovadbe zoper
šest oseb (trije Hrvatje in tri-
je Čehi), ki jih sumijo kaz-
nivega dejanja goljufije.
Omenja se tudi češko pod-
jetje Vendo, eden izmed
osumljenih naj bi bil tudi
njegov lastnik. Sicer pa naj
bi na Češkem tak posel de-
loval že pet let, naštel naj bi
že 18 tisoč članov, policija
jih je preverjala, toda doslej
še niso našli suma kaznive-
ga dejanja. Omenjena šeste-
rica naj bi predvsem v Pri-
moštenu, Tučepih in Makar-
ski organizirala seminarje,
vsi udeleženci so morali pla-
čati 140 kun (4.200 tolar-
jev). Vsi, ki so del posla, so
morali na račun off shore pod-
jetja Fit for success Academy
v ameriški državi Delavvare
nakazati še 1900 ameriških
dolarjev (okrog pol milijo-
na tolarjev) in to preko gi-
braltarske banke La caixa.
Krog je torej sklenjen. Od
marca lani do januarja letos
je bilo v igri 1150 nakazil v
vrednosti več kot dva mili-
jona dolarjev. Denar naj bi
si po neuradnih podatkih raz-
delili vodilni. »Gre za lega-
len posel! Omenjenih na Hr-
vaškem niso zaprli,« so nam
ihteli razlagati nekateri. Ve-
do iz medijev ali zato, ker
se šesterica v »lovu na uspeh«
znova pojavlja?
Catch the cash je očitno že
pozabljen, nekateri so res obo-
gateli, nekateri pa ostali le v
upanju, da bodo po nakazilu
450 nemških mark okusili bo-
gastvo. Tudi tokrat je očitno
kratko potegnila naivnost
manj premožnih, res pa je tudi,
. da nihče ni silil nikogar v na-
kazila visokih denarnih vsot.
In medtem ko nekaterim us-
peva lov na uspeh, je v lovu
na uradne podatke malce obu-
pala tudi spodaj podpisana,
pa ne ravno po svoji krivi, ali
pa, ker novinarji ne mislijo s
svojo glavo, kot je dejal nek-
do v radijski oddaji, ampak
zaradi tega, ker bi uradna iz-
java tistih, ki se tako zelo skri-
vajo za »legalnim poslom«,
razblinila marsikatero neute-
meljeno in nepreverjeno in-
formacijo, ki o njih kroži v
javnosti...
SIMONA ŠOLINIČ
Foto: TRIARTES
REKLI Sd
Ali gre pri »verižni igri« o;
roma »poslu«, ki se je zadi
mesec zelo razširil na Ce
skem, v ozadju naj bi bi
podjetje Fit for success Ac
demy, za goljufijo ah legal«
posel? Poslušalci so v rad
ski oddaji Tarča povedali:
Marjan: »Novinarji del
te antireklamo! To ni tak bi
bav!«
Mirjam: »Nimate prev«
jenih podatkov!«
Martina: »Slovenci so sti
šno naiven narod. Nešte«
krat so že nasankali. Jazu
koli, hvala bogu, ker spi'
nimam toliko denarja, dal
ga lahko kam vložila.«
Natalija: »Če ste za toj
vas povabila zraven, da bi'
prepričali, da to ni nobe»
igra na srečo.«
Marija »Novinarji stei*
redili prav, da govorite o teJ
Tako boste preprečili, dat"
do reveži še večji reveži*
Marija: »Pozdravljam'
šo oddajo, gre mi na biut*
nje, ko poslušam tele
ne.:.. Upam, da se bo to
krilo... to ni pošteno...!**
Simona.solini'
radiocelJe.C
Tarča, vsak petek ob
12.15. na Radiu Celje
St. 12-21. marec 2002
TEMA TEDNA
5 -
Od vil prihajamo do vilic
^ konca leta morajo v vseh javnih kuhinjah zagotavljati varno hrano s pomočjo sistema HACCP - Velike kuhinje se
pospešeno pripravljajo, majhne čakajo
priznajmo: včasih
^ettto več, kaj bi sploh
Lq še jedli, da ne bi s
jiio ogrozili  svojega
u^vja. Beremo o težkih
^^iiah v naši solati, o sal-
"juelah v piščancih, o ne-
l^iiostih okužbe s človeš-
j obliko bolezni norih
^^y, o zastrupitvah s sla-
jfdom, o... Vsi pa si se-
želimo, da bi lahko
za mizo brez skrbi,
jlijerkoli že. Se nam bo
,|ja izpolnila z uvajanjem
jtenia HACCP, ki ga je z
jlionom predpisala drža-
jin ki postaja obveza za
jf živilske obrate?
flACCP (Hazard Analysis
[itical Control Point) kot si-
finska metoda analize tve-
jnja kritičnih kontrolnih
(^predstavlja najuspešnej-
I metodo za zagotavljanje
irne hrane. Uporabna je na
seh ravneh živilske proi-
fodnie, tako pri neposred-
iproizvodnji kot pri prede-
fiin v prometii. Preprosto
J10 ne pomeni nič druge-
j, kot da z vnaprej določe-
ni postopki in ukrepi iz-
ičimo možnosti, da bi bilo
živili kar koli narobe in to
ivsej poti »od vil do vilic«.
»Sistem je v bistvu oblika
ganizacije, ki zagotavlja
ijbolj zdrav način priprave
me. Z njim vedno skuša-
lo doseči sledljivost za vsa-
) živilo in vnaprej predvi-
;ti, kaj vse se lahko z njim
;odi. Osnovna pravila so to-
iiista za vse, vsak obrat pa
lora upoštevati svoje poseb-
osti, specifičnosti. Odkriti
nora možna tveganja in za-
lisati postopke, s katerimi jih.
Emogoče izničiti. Ravno to
apisovanje in tudi podpiso-
'ffije, da je bilo ravnanje po-
fflteznika v skladu z navo-
lili.je novo in med zaposle-
N nekako strah zbujajo-
či« razlaga vodja službe za
"igieno v Zavodu za zdravs-
tveno varstvo Celje Simona
Uršič, dr. med.
Mleko je
zavrelo
z novim sistemom lahko
zaposleni sami nadzirajo, če
so naredili vse tako kot je tre-
ba. Uvajanje sistema postav-
lja in kogrdinira HACCP
team, vendar so vanj, glede
na delovno mesto različno,
vključeni prav vsi zaposleni.
Ko je postavljena shema vseh
procesov, ki potekajo v ne-
kem obratu, ko so določena
in analizirana tveganja, opre-
deljene kritične točke in na-
čin njihovega nadzora, je po-
slovanje videti preprosto. Te-
melji predvsem na stalnem
samonadzoru, zato se zmanj-
šuje potreba po zunanjem
nadzoru pooblaščenih insti-
tucij. »Vsekakor pa pri postav-
ljanju HACCP-a ne gre za nek
končen dogodek, ampak za
proces, ki se po osnovni po-
stavitvi neprestano preverja,
dopolnjuje, izboljšuje,« pou-
darja Simona Uršič.
Prednosti organizacijskih
sprememb si najlažje pred-
stavljamo na praktičnih pri-
merih. Za prikaz prednosti
HACCP-a pred klasičnim na-
činom organiziranosti radi
uporabljajo primer priprave
mleka. Vemo, da pri zadosti
prevretem surovem mleku to
za zdravje ni nevarno. »Tisti,
ki ga pripravljajo, to vedo.
Ko pa imajo veliko gnečo, je
možnost, da bodo ponudili
mleko še preden je zavrelo,
velika. Pravilna obdelava -
vretje mleka je torej kritič-
na točka, ki jo je treba pred-
videti in določiti, kako pre-
veriti, da je mleko zavrelo.
Preverjanje je treba tudi za-
beležiti (podpisati) - prej
mleka ne smeš ponuditi. S
tako organizacijo možnost,
da ponudimo stranki neu-
strezno živilo, bistveno
zmanjšamo,« trdi Uršič.
Ravno pravšnja temperatu-
ra je pri živilih izredno po-
membna. To je temperatura,
ki je za razmnoževanje mi-
kroorganizmov in s tem za
kvarjenje živil čim bolj neu-
godna. Zato je temperatura
eden izmed parametrov, ki
ga najpogosteje kontrolirajo.
»Dobra proizvodna praksa
kot sestavni del oziroma te-
melj za vzpostavitev HACCP-
a v vsakem obratu predvide-
va tudi preverjanje tempera-
ture v hladilniku. To v kuhi-
njah delajo že od nekdaj, z
novim sistemom bo samo
bolj dorečeno. Določeno je,
kolikokrat je treba tempera-
turo preveriti, tisti, ki pre-
verja, se tudi podpiše, da je
to naredil, vedeti pa tudi mo-
ra, kaj narediti, če je tempe-
ratura previsoka ali preniz-
ka. Podpis, da je bila tempe-
ratura v hladilniku preverje-
na, je tudi dokaz, da se je v
tem obratu živilo pravilno
shranjevalo in je verjetnost,
da se je tukaj pokvarilo, manj-
ša. Podobno je z načrtom čiš-
čenja, ki prav tako določa
kdaj, s čim, kako in kdo je
dolžan nekaj očistiti. Za
opravljeno delo vsak osebno
odgovarja,« niza preproste
primere Simona Uršič.
Čisti vrtci,
umazane
gostilne
Prevzemanje odgovornosti
zaposlenih seveda pomeni
manjšo oziroma drugačno
potrebo po nadzoru v obli-
ki, kot smo jo poznah do se-
daj. Po prejšnji zakonodaji
so inšpektorji izvajali zuna-
nji, uradni nadzor, poleg njih
pa so nadzor v smislu sveto-
vanja ves čas opravljali tudi
zavodi za zdravstveno vars-
tvo. Ti zaradi dobrega poz-
navanja razmer v kuhinjskih
obratih nadaljujejo s pregle-
di in s svetovanjem, pri če-
mer vanj vključujejo osnov-
ne napotke za vzpostavljanje
HACCP sistema.
V letu 2001 so v ZZV Celje
pogodbeno izvajali nadzor v
več kot 400 kuhinjskih in
proizvodnih obratih pri 320
pogodbenih partnerjih v celj-
ski regiji (to seveda pomeni,
da je precej obratov v regiji
brez stalnega nadzora). Ob
obiskih so preverili ustrez-
nost prostorov, opremljenost
in osebje ter odvzeli vzorce
živil za oceno mikrobiološ-
ke in kemične neoporečno-
sti ter brise delovnih površin,
opreme in pribora ter rok za-
poslenih za ugotavljanje
snažnosti v obratu.
»Obrati, ki so bili namen-
sko grajeni, so ustrezno zgra-
jeni in opremljeni. Seveda pa
je za ustrezno poslovanje po-
leg primerne opreme pomem-
bno tudi tekoče vzdrževanje.
Opažamo, da so pri primer-
javi različnih kategorij obra-
tov (kuhinje v šolah, bolni-
šnicah, vrtcih, gostilnah...)
med najbolje opremljenimi,
predvsem pa imajo ustrezne
kadre, vrtci. Tudi po vseh na-
ših laboratorijskih pokazate-
ljih so vrtci v samem kako-
vostnem vrhu, saj smo pri
njih lani zabeležili le 4,8 od-
stotka nesnažnih brisov. V no-
beni kategoriji kuhinjskih
obratov pa delež neustreznih
brisov ne presega 15,1 odstot-
ka, kar je bistveno boljše kot-
V preteklih letih,« opisuje se-
danje razmere v obratih za
proizvodnjo in promet z ži-
vili v celjski regiji vodja služ-
be za higieno.
Dobri bodo še
boljši
Zanimivo ali pa razumlji-
vo je, da so se najbolj resno
lotili priprav na uvajanje si-
stema HACCP ravno tam, kjer
so že doslej vzorno skrbeli
za zdravo hrano. Torej razen
Simona Uršič, dr. med.
v bolnišnici in domovih upo-
kojencev prav v vrtcih in šo-
lah. Zavod za zdravstveno
varstvo Celje je pri svojih po-
godbenih strankah že lani pri-
čel s svetovanj eifi in izobra-
ževanjem v zvezi z uvajanjem
HACCP sistema, od novem-
bra redno izvajajo tudi izo-
braževalne tečaje. Brez pri-
merne izobraženosti bodo na-
mreč z novim sistemom ve-
like težave. To se vidi že se-
daj, saj so najdlje tam, kjer
imajo zaposlene ustrezno us-
posobljene ljudi (zaradi te^
ga so težave z uvajanjem si-
stema v na primer živilsko
industrijo, manjše).
V Vrtcih občine Žalec, kjer
skrbijo za hrano skoraj 730
otrok, vodi in organizira
zdravstveno higienski režim
in prehrano diplomirana sa-
nitarna inženirka Irena Kra-
ljic: »HACCP ni nekaj nove-
ga - je le dobra higienska prak-
sa, zapisana na papir (od spre-
jema živil, priprave prehra-
ne v kuhinjah do izdaje hra-
ne potrošnikom - otrokom v
igralnicah). To seveda ni pre-
prosto. Ugotovili smo, da bo
potrebnih tudi nekaj naložb,
čeprav za to ni predvidenih
sredstev. Poleg centralne ku-
hinje imamo še 6 razdelilnih
kuhinj, torej je potrebno te-
meljito proučiti tudi trans-
port in ravnanje s hrano v teh
kuhinjah. Vsi vrtci, ki ima-
mo notranji nadzor higiene,
imamo precej navodil že na-
pisanih in jih tudi sproti pre-
verjamo in dopolnjujemo.
Kuhinje v bistvu nov sistem
že izvajajo, le posameznih sto-
penj proizvodnih postopkov
ne dokumentirajo. Doku-
mentiranje, ki ga bomo ra-
zumeli kot kontrolo lastne-
ga dela oziroma potrditev pra-
vilnih ali nepravilnih postop-
kov, ne bo predstavljalo po-
sebne dodatne obremenitve.
Zame je to izziv. Vedeti pa
moramo, da vzpostavitve si-
stema ne bodo mogli izvesti
zaposleni v kuhinjah sami,
čeprav navodil brez sodelo-
vanja z njimi tudi ni mogoče
narediti. Praksa se namreč po-
gosto razlikuje od teorije in
se je potrebno odločiti za
kompromis, v mejah izvedlji-
vega in dopustnega. Dokler
ni podzakonskih aktov, pa os-
taja marsikaj še nedorečeno.«
Vsak dan
odlični
z delom so odločno zače-
li tudi v celjskih vrtcih. Bet-
ka Vrbovšek, ravnateljica
Vrtca Tončke Čečeve: »Os-
nove je pripravila vodja
zdravstveno higienskega po-
dročja. Imenovala sem za-
časno skupino, ki bo uvaja-
la sistem. Proučili smo že sta-
nje, sedaj pripravljamo do-
kumentacijo. Posebno po-
zornost namenjamo central-
ni kuhinji, ki dnevno pripra-
vi 760 otroških obrokov in
preko sto obrokov za odra-
sle. Preverili smo samo
gradnjo - ponekod bo treba
tudi kaj popraviti, opremo
- primanjkuje nam kovčkov
za prevoz hrane, razvoz hra-
ne - vozilo, ki ga uporablja-
mo za ta namen, ne smemo
uporabljati za nič drugega,
imeli smo že prvo izobraže-
vanje za vse zaposlene. Mo-
goče je pri nas lažje, saj smo
kulturo prehranjevanja vgra-
dili v vzgojno delo z otroki.
Restavracijski način ponud-
be jim omogoča samostoj-
nost in svobodo, ob tem pa
se je zgrajeval tudi odnos
osebja. Če hočemo uspeh,
mora cela hiša ravnati v skla-
du z določenimi cilji, vzgoj-
nimi vrednotami. Iz izkušenj
zato pričakujem, da bo si-
stem HACCP pripomogel še
k večji kakovosti prehrane.
Tako dober je, da ga bomo
uveljavili tudi na področju
čiščenja.«
Nov sistem z grdim, a
mednarodno uveljavljenim
imenom, vsakomur pomaga,
da je »odličen vsak dan«, da
ne dela napak. Kadar gre za
hrano, si to brez dvoma želi-
mo vsi: država, proizvajalci
in potrošniki (to pa smo ta-
ko vsi, ki jemo).
MILENA B. POKLIC
Foto: TRIARTES
Možnosti, da bo s prehrano otrok kaj narobe, bodo z uvedbo sistema HACCP še manjše kot doslej.
Št. 12 - 21. marec 2002
6
§ INTERVJU
Tisti znani glas
Maja Šumej o sebi in še čem - Brez Radia Celje je ne bi bilo
Odraščala je v Levcu. Os-
novnošolsko znanje je na-
birala v Petrovčah. Gimna-
zijske klopi je drgnila v Ce-
lju, na Kajuhovi gimnazi-
ji, kjer sva se vnovič sreča-
li, nezavedajoč se, da se bova
kdaj takole... resno! Potem
univerza: Filozofska fakul-
teta - izbrala je poglobljeni
študij anglistike. Danes pa:
njen prepoznavni glas se
sprehaja skozi vse tri pro-
grame Radia Slovenija, na-
povednike Televizije Slove-
nija, oddaje, ki jih sinhro-
nizira, reklame, vodi četrt-
kove popoldneve na Valu
202, Stop-pops 20...   ,
Kaj vas osrečuje?
Delo, ki ga rada opravljam.
Prosti čas - v njem znam pr-
vo povsem odmisliti. Lepi od-
nosi z ljudmi, ki jih imam
rada. Tisoč drobnarij...
Kdaj se je začela vaša pot
med velike radijske glaso-
ve?
O sebi težko sodim, potr-
ditev dobim od zunaj... Vča-
sih, pred desetletji in popla-
vo komercialnih radijskih po-
staj, je bil radio pravzaprav
edina oblika slušnega razve-
drila ter posredovanja podat-
kov. Zdaj je možnost izbire
veliko večja in veliko ljudi
svoje delo opravlja dol3ro.
Težko je izstopati (vsebinsko
in glasovno), ustvariti oseb-
ni, razpoznavni slog, zazna-
movati določen čas, saj se na-
čela neprestano spreminjajo.
Menim, da sem tozadevno še
na začetku, in upam, da na
pravi poti.
Kakšen je odgovor tistim,
ki se vprašujejo, kdaj vas
bomo videli na televiziji?
Resnih načrtov v tej smeri
še nisem imela. Radijsko delo
vključuje tudi kakšen televi-
zijski nastop, za kaj rednega
pa dopuščam vse možnosti.
Na televizijo ne želim za vsako
ceno, le da bi se pojavila na
zaslonu. Počela bi, v kar bi
verjela oziroma opravljala do-
bro. Dobro želim obvladati
eno področje, preden se lo-
tim drugega.
Kateri dosežek vam po-
meni največ?
Nedavno sem srečala ko-
legico z ene slovenskih radij-
skih postaj, rekla mi je: »Veš,
večkrat te poslušam in se učim
od tebe.« Potrditev iz lastnih
vrst pomeni, da ljudje verja-
mejo, da je tisto, kar počnem,
dobro. Sicer pa najbolj upo-
števam mnenje najbližjih -
družine in prijateljev.
Od koga ste se učili?
Šolanje za radijskega go-
vorca traja leto ali leto in pol,
odvisno od predhodnih izku-
šenj, ter vključuje vmesne
preizkuse znanja. Potem se
je treba nekaj časa trdno dr-
žati naučenih pravil, preden
se znanje nadgrajuje. Za vse,
kar sem se naučila, sta zasluž-
ni takratna mentorica za kul-
turo govora Ajda Kalan in fo-
netičarka Cvetka Šeruga-
Prek.
"Ko stvar vidim, vem, da
je prava! Prej nimam jasne
slike o njej. Nočem si us-
tvarjati vzorcev - kot ne mo-
rem iti v trgovino in reči:
"Zdaj si bom kupila to in
to!" Ne, najprej moram vi-
deti, doživeti, slišati, potem
vem: "To je pravo!"
Vedno sem si prizadevala,
da ne bi koga posnemala. Ko
sem prišla v Ljubljano, sem
pogosto slišala: »Ja, vidiš, ta
hoče posnemati tega, a mu
ne uspeva najbolje!« Taki po-
skusi se običajno izjalovijo.
Imam nekaj vzornikov, ki so
skoraj dosegli popolnost, če
je o njej sploh mogoče govo-
riti. Ko slišim njihov glas ali
interpretacijo... zame so še
vedno absolutno... Imen ne
bi izdala, da ne bi koga uža-
lila. Kot sem že večkrat po-
vedala, mi je Radio Celje dal
osnovo, in če ga ne bi bilo,
tudi mene tukaj ne bi bilo.
Takrat sem si želela nadgrad-
njo, po spletu srečnih oko-
liščin pa sem pristala na Ra-
diu Slovenija.
Kaj je torej skrivnost va-
šega uspeha?
Morda prava mera profe-
sionalnosti in razpoznavno-
sti, osebnega stila. Najpo-
membnejše se mi zdi: priza-
devati si biti vedno boljši, ne-
nehno delati na sebi, dvomi-
ti, nikoli se zadovoljiti sam
s seboj. Vložiti je treba veli-
ko dela in truda, se šolati za
tak poklic, česar si ljudje ver-
jetno niti ne predstavljajo. Us-
peh, ki se zgodi nahitro, ze-
lo kmalu zatone.
Ali ste kakšno povabilo
zavrnili, pozneje pa to ob-
žalovali?
Ne, mislim, da ne. Zave-
dam se svojih zmožnosti in
omejitev. Pri vodenju prire-
ditev vnaprej povem, kaj bom
počela in česa ne - kar se pač
sklada z mojimi načeli. Za-
bavljač nisem, torej na odru
ne bom pripovedovala šal, O
ponudbah, ki bi pomenile ve-
liko življenjsko spremembo,
mi še ni bilo treba razmiš-
ljati.
Razkrijete kakšno svojo
žensko skrivnost?
Kakšno kremo za obraz
uporabljam? Ha ha... Žensko
skrivnost?! Moj fant bi rekel,
da sem zelo spogledljiva. Hja,
parfum - ena kapljica vedno!
Visoke pete - genialni izum.
Kaj se skriva za vašo na-
videzno nedostopnostjo, re-
snostjo?
Včasih izpostavimo držo
nepristopnosti, da bi se izog-
nili prizadetosti - zid, ki ga
podremo pred redkokom. Z
ljudmi, ki mi niso všeč, po-
skušam biti obzirna, vendar
se ne silim v lažno prijaznost.
Tisti, ki so mi ljubi, vedo,
kakšna sem.
Vaši discipliniranosti bo-
trujejo tudi razvade?
Sploh nisem disciplinira-
na! No, do službe sem: ne
zamujam, kar je zelo pomem-
bno, saj smo nenehno veza-
ni na sekunde. Prespala bi vsa
jutra, če bi smela! Pri meni
vlada ustvarjalni nered.
Kaj prebuja vašo strast?
To bi morali vprašati koga
drugega. Pravzaprav malen-
kosti, tudi trenutek - človek,
ki ga morda ne bom nikoli
več srečala, in se z njim po-
polnoma ujamem - ali po-
gled, ko se zavem, da sem z
nekom na isti valovni dolži-
ni. Knjige me lahko razvna-
mejo, umetnost nasploh, gle-
dališče, opera - nazadnje sem
gledala La Boheme in joka-
la.
Lepo tudi pojete...
Petje je bilo moje veliko
veselje, a sem ga povsem od-
mislila... Dolgo sem resno
razmišljala o njem, a življe-
nje se je obrnilo v drugo smer,
sicer bi se verjetno ukvarja-
la s petjem. Ne izključujem
pa možnosti, da se bom še
kdaj. Trenutno svoj glas pač
uporabljam drugače. Pojem
le še, kadar sem s prijatelji,
med vožnjo v avtomobilu, do-
ma.
Z glasbo se redno druži-
te v radijskih oddajah...
Potrebe po klasični glasbi
na primer zadovoljim, ko de-
lam na 3. programu. Stop
pops - popularna glasba - mi
dovoljuje sproščen način vo-
denja. Ne da mi resne teme
ne ustrezajo, a teh in stvari,
ki obremenjujejo, je že v vsak-
danjem življenju preveč. Ne
želim biti cinična ali zajedlji-
va. Nimam določenega glas-
benega okusa. Pri radijskem
delu odkrijemo v vsaki zvr-
sti kaj, kar nas prevzame.
Kako ste se odzvali, ko
ste svoj glas prvič srečali na
TV-zaslonu?
Joj, trajalo je zelo dolgo, da
sem se navadila! To pravijo tudi
kolegi - vsi, resnično. Najprej '
nas moti, potem se ocenjuje-
mo in poslušamo, kar pa ni
posledica samovšečnosti.
Pri radijskem delu je na-
porna predvsem menjava
turnusov. Urnik se pripra-
vi za en teden vnaprej, a red-
nih terminov je malo. De-
lamo vsak drugi vikend in
pogosto med prazniki, a to
vzamemo v zakup. Na vo-
ljo so ugodnosti, ki jih de-
lavnik od 8. do 16. ure ne
nudi, nenehno novi dogod-
ki, ljudje, adrenalin...
Še vedno nisem ravnodu-
šna do svojega glasu - inter-
pretacije. »Mene poslušajo,
kaj če jim ne bom všeč?!« no,
ta zaskrbljenost morda ni to-
likšna kot nenehna želja, da
kaj izboljšam. Včasih doma
slišim napovednik ali odda-
jo in povečam glasnost: aH
je dobro, so poudarki pravil-
ni, kaj bi lahko naredila bo-
lje ... Ocenjujem se kritično,
a moj glas me ne moti več.
Zakaj ste radiu rekli: da,
vsemu drugemu pa: ne?
Že od začetka... kot da me
je vlekla višja sila - splet oko-
liščin, ki so si sledile v pra-
vem zaporedju. Trudim se, da
bi svoje delo obvladala in
opravljala dobro - nisem na-
mreč polovičar. Zakaj bi po
dvanajstih letih truda opusti-
la pot, po kateri stopam, in
se podala v kaj povsem nove-
ga? Res pa je, da včasih dvo-
mim in se spopadam s pomi-
sleki: ali bi kaj drugega poče-
la bolje ali bi me bolj izpol-
njevalo... Veliko mladih se pri
osemnajstem, dvajsetem le-
tu starosti obremenjuje, saj ne
vidi jasno svoje prihodnosti.
Neka pesem pravi:».. .in ne-
kaj najzanimivejših ljudi, ki
sem jih spoznal, še pri
petinštiridesetih letih ne ve,
kaj točno bi počeli s svojim
življenjem...« Določene stvari
nas pač pritegnejo, kar je po
mojem mnenju igra usode.
Kadar sem namreč najbolj
dvomila, se je pojavilo kaj
odločilnega in me vnovič ob-
držalo, kjer sem bila. Ohra-
niti poskušam mišljenje z za-
četkov svojega radijskega de-
la - o njem ne govorim kot o
službi. Ko bo postalo rutina,
bom začela razmišljati o čem
drugem.
Kaj vam daje moč ali po-
večuje samozavest?
Glede tega sem zelo podob-
na drugim ženskam: kompli-
ment (osebni ali profesional-
ni). Od dobrega lahko živiš
tri mesece, je rekel Wilde.
Enako v službi: pohvala za
tisto, kar sem naredila dobro,
obenem pa vložila veliko
energije, truda.
Česa ne marate?
Zgodnjega vstajanja. Za-
hrbtnosti. Pretirane ambi-
cioznosti. Hoje preko trupel
do cilja. Za vsako ceno se
družiti z ljudmi, ki mi ne us-
trezajo, le da bi komu ugo-
dila. Zime sploh ne - zelo
trpim!
Vas kdaj popade trema?
Pogosto. Včasih grem na
prireditev in me je strah, ker
je nimam, saj vem, da bo kaj
narobe - res se mi vedno za-
lomi kakšna malenkost. Če
pa čutim tremo, sta količina
adrenalina in stopnja koncen-
tracije takšni, da zadevo iz-
peljem, kot želim.
Kaj najprej opazite pri
srečanju s človekom?
Jasen pogled, oči. Odloč-
nost, stisk roke.
Ali se je kdaj šef zaljubil
v vas?
Ne da bi vedela.
O princu na belem konju
ste kdaj sanjali?
Odgovor, ki sem ga že po-
vedala: ko vidim, vem! Se-
veda sem sanjala o princu na
belem konju, ko sem bila
mlajša. A z leti spoznamo,
da ga pravzaprav ni (kot tu-
di princesk), in da je vsaka
zveza tudi delo dveh ljudi,
ki si prizadevata, da ostane-
ta skupaj. Zelo težko se spri-
jaznimo, da zaljubljenost in
ljubezen mineta, potem pa
se začnejo druge zadeve, t
boko v sebi sem zelo
romantik. Nikoli ne \
sprejela, da bi se partne:
zveza, ko prva zaljubljei.
mine, spremenila v medj
bojno prenašanje za vsi
ceno in sklepanje kompj
misov. Če bom to začu-
se bom ne glede na ok
čine umaknila. Ne preii
sem vsakdanjosti ne m,
časnosti.
Kaj vsa sprošča?
Biljard, pri njem sprošd
negativno energijo. Čebiiii
la več časa, bi več potova
Večino življenja bi preži«
na toplem in ob morju, m!
ville, avtor Moby Dicka
napisal, da vse, kar človek]
trebuje, najde na morju-
dušo svetlobo in širjavo,
telo pa školjke in vino. Av(
no ne moremo živeti v j
letju, zato si ga poskušaš
ustvariti.
Katera lastnost prevlai!
je v vašem značaju?
Trma mogoče. Poskus,
biti iskrena, kar pričakujf
tudi od drugih, čeprav n^vi
no prijetno. Za to si zelo p
zadevam in vest mi hudo o
ta, kadar se mi zdi, da bili
ko kaj povedala bolj ne[
sredno, jasno, a sem pre«
diplomatsko. Zelo pome
bni se mi zdita iskrenost
resnica!
Kaj ali kdo vas povezi
s Celjem?
. Pravzaprav vse, še ved
ga zelo pogrešam. Imamf
službo, ki zahteva člov«
zelo bhzu sebe, zato nin
goče živeti dve uri stran
nje. Včasih se moram'
RTV vrniti trikrat na dat
Kadar me popade domoM
je, izginem in se odpeli'
domov. Še vedno sen' ^
Ijanka, in si ne prizad
postad Ljubljančanka
ti govorno - pred miki
nom sem napovedovali^^
ljudmi pa govorim v svi"
narečju. Tega ne bom
minjala, ker pač živii'
Ljubljani. »Ja, ja. Staje"
že spet sekate po vaše!'
včasih šalijo kolegi, a n«'
se mi umestno, da bi se pf
zela. Mogoče se bom 1^'
vrnila v- Celje, kjer iiT^'
starše in prijatelje, a to
dolgoročni načrti.
MOJCA VOO
Foto: Studio Fo"
Št. 12 • 21. marec 2002
MNENJA
7
PREJELI SMO
bracun |
pri
upanu I. i
jjniih bralcev)ebil ob-j
Jn prispevek Željka Ci-:
vodje Oddelka za i
Lne dejavnosti MO Ce- i
(^(jbor za povezovanje;
jjl, vrtcev MO Celje ima I
jjpevku naslednje dopol- \
%\ trije vrtci smo pred- i
Ij2aključne račune o po- <
jjiju do roka, ki je zakon- ]
določen. .j
Ravnateljice znova pou- i
j[iio, da je poslovanje ra- ]
jvodski izkaz dejanskih i
iQ(jkov in odhodkov, za- j
f0iore biti drugačno kot \
^oma pozitivno (na nu-1
j Če bi ravnateljice reali- [
L vse zahteve, ki nam jih I
Jj(uje dobro gospodarje-1
Izviri, bi lahko vsak me-^
■presegle likvidna sreds- i
^Vprašanje je, kdo nami
ifi,da bi v primeru, ko bi]
anjkalo denarja za teko- \
poslovanje vrtca (plače,,
ijdin prispevki, elektrika,'
ia, komunalne storitve, 3
jirana, sredstva za nego, 1
Istva za igro otrok,...), po- i
mesečno ta primanjkljaj, I
edenarja sedaj na razpo-^
)samo na dvanajstine, ki;
jod ne pokriva niti razli- j
io cene programa?! '
Ravnateljice zavračamo ^
!nje Željka Ciglerja, ki ga;
ajno ponavlja, da mora.^
Celje financirati vrtce po
iskem poslovanju. Rav-]
iljice se sklicujemo na za- ]
0 vrtcih, kjer jasno piše,
okalne skupnosti »... za,
iko med ceno programov 1
lačilom staršev zagotav- j
1 sredstva...« (28. člen).]
-len je bil tudi predstav-;
in citiran iz Zakona o vrt- j
(Ur. 1. RS 12/96) na sa-l
1 sestanku pri županu. I
Vse druge lokalne skup-!
i s katerimi poslujemo, ^
i
razumejo ta člen tako, kot ga
razlagamo v celjskih vrtcih.
Še več, tako ga razume vsa
Slovenija, takšno razlago so
podprli tudi na Ministrstvu
za šolstvo, znanost in šport
(že leta 1998, ko smo imeh
z državno podsekretarko
Metko Malus skupaj s pred-
stavniki MO Celje sestanek
o isti problematiki). S strani
vrtcev bi šlo za neetično po-
slovanje, če bi plačilo zako-
nitega deleža vrtca morali pla-
čati samo starši, lokalne skup-
nosti pa ne. (Zaradi nedisci-
pliniranega plačevanja s stra-
ni posameznih staršev je bi-
lo izpeljanih že nekaj rube-
žev.)
5. V individualni odločbi,
ki jo dobi vsak starš in tudi
vrtec, vsakemu staršu piše,
kateri razred mu je določen
in kolikšen odstotek cene
programa to predstavlja.
Ravnateljice smo poudarile,
da ne moremo delati po dveh
merilih istega zakona: star-
ši morajo poravnati svoj od-
stotek cene programa, zato
tudi lokalni skupnosti ne mo-
remo dopustiti, da tega ne
naredi. Za oba plačnika is-
tega program, ki ga koristi
otrok, morajo veljati enaka
pravila!
6. Predlog cene programov
pripravimo v vrtcih po pri-
poročeni metodologiji pri-
stojnega ministrstva. O
predlogu razpravlja mestni
svet, ki sprejme tudi sklep
o cenah. S tem sklepom po-
stane cena programov zave-
zujoča tako za starše kot za
lokalne skupnosti. Od tako
določene cene programa pla-
čajo procentualni delež po
izstavljenem računu glede na
prisotne dni in na osnovi od-
ločbe starši vključenega otro-
ka, kar pa manjka do cene
programa, mora pokriti za
vsakega otroka posebej ob-
čina otrokovega stalnega bi-
vališča. Če tega ne naredi,
to je treba jasno povedati,
vrtcu za vsakega otroka (ki
ni številka, saj ima ime in
priimek!) manjkajo sreds-
tva.
7. Vsak celjski vrtec izsta-
vi (tako kot staršem!) tudi vsa-
ki lokalni skupnosti otroko-
vega stalnega bivališča račun
za program, ki ga je otrok ko-
ristil v preteklem mesecu.
Sredstva dobimo torej za pre-
tekli mesec.
Ravnateljice:
ANA RAMŠAK,
Vrtec Anice Černejeve,
BETKA VRBOVŠEK,
Vrtec Tončke Čečeve,
MARINKA GREŠAK,
Vrtec Zarja
Izjava za
javnost
v zvezi z neciavnimi dogod-
ki, ki mečejo na Klub študen-
tov celjske regije (KŠCR) čud-
no luč, moramo podati last-
ne vidike domnevno spornih
vprašanj.
V zgodovini obstoja in de-
lovanja Kluba študentov celj-
ske regije so se venomer po-
javljali interesi in s tem po-
vezani konflikti posamezni-
kov. Vrhunec delovanja klu-
ba na takšni ravni so trenut-
ne okoliščine in stanje, ki vse-
kakor klubu in aktivnim čla-
nom onemogočajo pravilno
smer delovanja in razcvet
kluba vsem študentom v do-
bro. Sedanje vodstvo s pod-
poro aktivnih članov bi tako
le hotelo priložnost za raz-
jasnitev in predstavitev reši-
tve nastale situacije v zvezi s
KŠCR.
Domnevno izginotje de-
narja: V zvezi s tem se po-
javlja nešteto oblik špeku-
lacij, ki vključujejo zelo
različne številke, kar zgolj
kaže na neverodostojnost
takih izjav - izginilo naj bi
enkrat šestdeset, nato se-
demdeset, v skrajni fazi pa
kar petsto milijonov tolar-
jev (večkratna vrednost ce-
lotnega premoženja). Pri
tem je potrebno poudariti,
da tu ne gre za nikakršna iz-
ginotja, kraje, pranja denar-
ja in podobna kazniva de-
janja, temveč zgolj za vpra-
šanje dopustnih načinov op-
lemenitenja premoženja
društva, kar KŠCR tudi je,
ter dopustnosti plasmaja
sredstev društva v dobičko-
nosne dejavnosti. Nekdanje
vodstvo (s tem pa tudi prejš-
nja vodstva, ki so se po ve-
čini vsa ukvarjala s plasmaji
sredstev ter oplemenitenjem
premoženja) je prepričano,
da so vse poteze v zvezi s
tem legitimne, mi pa bomo
vsa tozadevna vprašanja po-
novno proučili, medtem ko
je vsem domnevnim akter-
jem nastale situacije one-
mogočeno delovanje na
klubu, dokler se stvari ne
razjasnijo tako s strani klu-
ba, kot pristojnih organov.
Novo vodstvo KŠCR bo v
kratkem v sodelovanju s
pravnimi strokovnjaki for-
miralo ustrezno komisijo,
ki bo razjasnila poteze mi-
nulega vodstva, tako finanč-
ne, kot vse druge. Hkrati pa
se bomo zavzeli za sodelo-
vanje pri oblikovanju jasnih
meril dopustnosti dejavno-
sti in delovanja študentskih
klubov in drugih društev, ka-
terih odsotnost marsikdaj,
sploh pa v zadnjem času,
meče senco dvoma in slabo
luč na obstoj študentskih or-
ganizacij.
Prav tako bi želeli predsta-
viti dejstva in okoliščine glede
očitkov nelegitimnosti in ne-
demokratičnost zadnjih vo-
litev, saj so ti očitki poštah
na žalost tradicija in sreds-
tva za doseganje že prej ome-
njenih interesov nekaterih po-
sameznikov pri naskakova-
nju oblasti v KŠCR.
Legitimnost volitev: Ne-
kateri opozicijski študenti so
v nedavnih dneh izpostavili
legitimnost sklica volitev in
izvedbe samih volitev. V zve-
zi s tem moramo poudariti,
da so bile volitve sklicane po-
polnoma legitimno v skla-
du s sklepom upravnega od-
bora. Upravni odbor je bil v
tistem trenutku tako sklep-
čen kot tudi obstoječ in v
skladu s tem povsem delu-
joč. Namigovanja, da sklep
ni legitimen, saj naj bi štel
upravni odbor le štiri člane
od statutarno zahtevanih mi-
nimalno pet, ne držijo, saj
je odstopila kot članica
upravnega odbora le Sneža-
na Kneževič.
Demokratičnost zadnjih
volitev: Zadnje volitve so bi-
le sicer zaznamovane z moč-
no negotovostjo, ki je nasta-
la ob pridržanju nekdanjega
finančnika KŠCR, v zvezi s
katerim se bodo skozi ustrez-
ne postopke pristojnih držav-
nih institucij in organov druš-
tva zadeve vsekakor razjasni-
le, ter seveda napovedani ob-
strukciji občnega zbora in za-
groženimi vsesplošnimi ne-
redi. V skladu z akceptirani-
mi posledicami so bile zastav-
Ijene in izpeljane volitve,
poudariti pa moramo, da so
bile ne glede na vso posle-
dično pubUciteto popolnoma
legitimne, saj je bila zagotov-
ljena obveščenost članov,
omogočen vstop na občni
zbor vsem članom, zagotov-
ljena sklepčnost in opravlje-
ni so bili vsi ustrezni postop-
ki. Očitki tudi sicer ne teme-
ljijo na zakonodajni podla-
gi, temveč načelni, ki pa je
zelo relativna, saj so bili vsem
potencialnim kandidatoni,
zagotovljeni enaki pogoji. Naj-
bolj sporni očitki, glede gla-
sovanja s pooblastili, pa prei-
dejo pod vprašaj, saj so taisti
posamezniki, ki so glasovanje
s pooblastili v preteklosti odo-
brili in si tako pomagali na pre-
teklih volitvah, sedaj naenkrat
proti, zaradi efekta obračanja
lastnih sredstev pomoči proti
njim samim.
Takšne okoliščine in posa-
mezniki ne samo da zavirajo
delo in razvoj mladih v Celju
in okolici, temveč mečejo sla-
bo luč tudi na celotno študent-
sko populacijo in z njimi po-
vezanimi organizacijami.
Trenutno vodstvo pričakuje in
se veseli podpore in pomoči
vseh klubov v Sloveniji, na če-
lu z Zvezo študentskih klu-
bov Slovenije, saj smo enot-
nega mnenja, da lahko le z
jasno določenimi cilji in nad-
zorom nad delovanjem in po-
rabo klubskega denarja omo-
gočimo pravilen razvoj dija-
kov in študentov ter tako raz-
viti in pokazati ves potencial
mladih v Sloveniji, tako do-
ma kot v tujini. Za konec pa
bi radi pozvali vse mlade čla-
ne društev in organizacij k večji
aktivnosti, zanimanju in za-
vednosti za lokalno in global-
no dogajanje, saj je posamez-
nikova moč zelo podcenjena.
Samo z zanimanjem in delo-
vanjem vseh posameznikov,
lahko dosežemo resnični na-
predek in razcvet, ki bo kori-
stil skupnim interesom mla-
dih in ne le kopici posamez-
nikom, ki uveljavljajo svoje
interese, medtem ko vsi osta-
li sedimo križem rok in jih
kritiziramo.
Lep pozdrav vsem, ki vam
še niso ali niso hoteli prisluh-
niti.
MARKO ROMANIČ,
predsednik KŠCR
AMS MEDING d.0.0., družba z večletnimi izkušnjami pri
trženju medicinskih pripomočkov, inženiringu in zastopanju na
področju medicine vabi k sodelovanju.
1. PRODUKTNI VODJA ZA TRŽENJE
MEDICINSKEGA POTROŠNEGA BLAGA IN
APARATOV
2. PRODUKTNI VODJA ZA TRŽENJE
LABORATORIJSKEGA POTROŠNEGA BLAGA IN
APARATOV
Delo bo obsegalo:
- trženje v bolnišnicah, zdravstvenih domovih in zavodih za
zdravstveno varstvo
- organizacija strokovnih predstavitev
- sodelovanje s tujimi proizvajalci
- informiranje končnih uporabnikovo novostih iz zastopniškega
programa
Od vas pričakujemo:
Pod1.
- izobrazbo: doktor medicine ali diplomirani univerzitetni
farmacevt ali diplomirana medicinska sestra
- opravljen strokovni izpit
- najmanj 3 leta delovnih izkušenj v medicinski stroki
- znanje angleškega jezika
- pripravljenost na terensko delo do 3 dni na teden
- vozniški izpit B-kategorije
Pod 2.
- izobrazbo: univerzitetni diplomirani biokemikali laboratorijski
tehnik
- opravljen strokovni izpit
- najmanj 3 leta delovnih izkušenj - delo v laboratoriju v
zdravstvu
- znanje angleškega jezika
- pripravljenost na terensko delo do 3 dni na teden
- vozniški izpit B-kategorije
Pod 1. in 2. - v postav pridejo kandidati s prebivališčem
kjerkoli v Sloveniji.
Ponujamo vam:
- urejeno delovno okolje
- delo na uveljavljenih zastopniških programih
- dodatno izobraževanje v tujini
- dinamično in ustvarjalno delo
- stimulativno nagrajevanje
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim
življenjepisom pričakujemo v osmih dneh po objavi tega oglasa.
AMS MEDING d.0.0., Leona Dobrotinška 2,
3230 Šentjur, tel 03/7463-123, fax 03/7463-242.
OBČINA ŽALEC, Ul. Savinjske čete 5,3310 Žalec
objavlja na podlagi sklepa občinskega sveta
JAVNO DRAŽBO
nepremičnin v lasti Občine Žalec
I. PREDMET PRODAJE STA NASLEDNJI
NEPREMIČNINI:
1. pare. št. 457/24-pašnik v izmeri 2129 m^k. o. Zalog, po izklicni
ceni 6.508.140,10 SIT
2. pare. št. 457/71 - pašnik v izmen 1937 m^ k. o. Zalog, po
izklicni ceni 2.167.503,00 SIT
(predmetni parceli predstavljata nezazidano stavbno zemljišče na
območju bivše Farme Podlog in sta namenjeni za proizvodne
dejavnosti)
II. POGOJI JAVNE DRAŽBE NEPREMIČNIN:
Na javni dražbi lahko sodelujejo fizične osebe, ki bodo pred začet-
kom dražbe predložile potrdilo o državljanstvu R Slovenije ali oseb-
no izkaznico (izdano po 20. 6. 1998) in pravne osebe, ki bodo
predložile največ deset dni star izpisek iz sodnega registra v R
Sloveniji, vse v izvirniku ali pri notarju overjeni fotokopiji.
Pooblaščenci fizičnih in pravnih oseb se morajo pred začetkom
dražbe izkazati z veljavnim pooblastilom.
Dražitelji morajo plačati varščino v višini 10 % izklicne cene na
transakcijski račun št. 01000-0100004367 odprt pri Banki Sloveni-
je in plačilo dokazati s predložitvijo kopije nakazila.
Dražiteljem, ki na javni dražbi ne bodo uspeli, bo varščina vrnjena
brez obresti vtreh dneh po končani javni dražbi, uspešnemu draži-
telju pa bo vračunana v kupnino.
Najmanjši znesek za dvig izklicne cene za obe nepremičnini, ki se
prodajata, je 250.000,00 SIT
III. SKLENITEV POGODBE, PLAČILO KUPNINE IN
STROŠKI
Kupec mora skleniti kupno pogodbo v 8 dneh po opravljeni javni
dražbi in poravnati kupnino v 15 dneh od sklenitve pogodbe.
Če kupec ne sklene pogodbe v navedenem roku, se smatra, daje
odstopil od pogodbe in se mu varščina ne vrne, za opravljeno
javno dražbo pa se smatra, da ni uspela.
Stroške sestave kupoprodajne pogodbe in overovitve pogodbe
pri notarju plača prodajalec.
Davek na promet nepremičnin in stroške zemljiškoknjižnega prepi-
sa poravna kupec.
Javna dražba za nepremičnini:
pod točko 1. bo: v petek, 5. aprila 2002, ob 8.30 uri, v prosto-
rih občine Žalec, sejne sobe (prizidek, l.nadstr)
pod točko 2. bo: v petek, 5. aprila 2002, ob 9.00 uri, v prosto-
rih občine Žalec, sejne sobe (prizidek, l.nadstr)
Vse informacije (ogled nepremičnin) so na voljo na Oddelku za
premoženje in splošne zadeve Občine Žalec vsako sredo od 8.00
do 12.00 in 14.00 do 16.00 ure ali na telefon (03)713 64 14.
Št. 12-21. marec 2002
8
REPORTAŽA
Zadnjo kroglo
prihranil zase
Na odprtem dnevu na strelišču v Rečici pri Laškem si je 59-letni
Ljubljančan zadnji strel nameril v glavo - V žepu je imel poslovilno pismo,
šlo je za samomor
v nedeljo so na strelišču
Strelskega društva Dušan
Poženel v Rečici pri Laškem
pripravili »odprti dan«, ki
se ga je udeležil tudi starej-
ši gospod iz Ljubljane. Po-
tem ko je s strelnega mesta
številka 4 devetkrat ustre-
lil v tarčo na prostem, je ob
desetem naboju pištolo
znamke Češka zbrojevka,
kalibra 9 mm, nameril v
svojo glavo. In sprožil. Tik
zatem je na strelišču oble-
žal v mlaki krvi. Čeprav so
mu nudili takojšnjo zdrav-
niško pomoč, je za posle-
dicami strela skozi sence
dve uri pozneje umrl v celj-
ski bolnišnici.
Kot so ugotovili celjski po-
licisti, je šlo za samomor, o
katerem je pokojni prej do-
bro razmislil in ga je po vsem
sodeč napravil povsem za-
vestno. Čeprav policisti o pri-
meru ne dajejo izjav (samo-
mor ni kaznivo dejanje, za-
to o njem ne obveščajo jav-
nosti), je tragični dogodek
prizadel marsikoga.
Po raziskavi, ki jo je opra-
vila Nuša Konec Juričič, dr.
med. z Zavoda za zdravs-
tveno varstvo v Celju, je bi-
lo v obdobju zadnjih 15 let
največ samomorov v pom-
ladnih in poletnih mesecih.
Najvišji odstotek samomo-
ra je bil v Sloveniji in v re-
giji zabeležen v maju, vi-
sok je tudi v poletnih me-
secih. Najnižji odstotek sa-
momorilnih dejanj je bil v
Sloveniji v decembru, v re-
giji pa v mesecu novembru.
Po smrti so v žepu njegove
obleke našli poslovilno pi-
smo, ki ga je namenil pred-
sedniku strelskega društva
Vinku Lavrincu. »S tem nas
je rešil dodatnih zadreg, saj
je tudi zaradi pisma jasno,
da je šlo za samomor. Za var-
nost na strelišču je bilo do-
bro poskrbljeno, urejene
smo imeli tudi vse papirje in
dovoljenja,« pravi Vinko La-
vrinc, ki ga je dogodek moč-
no prizadel - tudi zato, ker
je pokojnega Ljubljančana
spoznal že pred nekaj časa.
S poslovilnim
pismom v žepu
»Prvič je k nam prišel pred
tremi tedni z obema sinovo-
ma in dekletom enega od nji-
ju. Bil je zelo urejen, veliko
sva se pogovarjala. Ogledal
si je strelišče, zanimalo ga je,
kako delujemo, hvalil je na-
še društvo. Pogovarjali smo
se bolj na splošno, vprašal je,
ali imamo tudi odprte dneve
in povedal sem mu, da bo na-
slednji 17. marca. V nedeljo
je prišel sam. Rokovala sva
se in pogovarjala. Deloval je
umirjeno, niti sanjalo se mi
ni, da je kaj narobe. Slučaj-
no sem imel s sabo propolis
in prosil me je, če mu lahko
naslednjič prinesem tri ste-
kleničke. >Kar zdaj ti bom pla-
čal,< je rekel, jaz pa sem mu
odgovoril: >Kar pusti, plačal
jih boš, ko ti jih bom prine-
sel...< Mislim, da takrat sploh
še ni bil prepričan, kako bo
vse skupaj izpeljal.
Najprej je streljal s puško
in strelci so se med seboj po-
govarjali, kdo je boljši. Ko
je izstrelil prvih pet strelov
in naj bi zaključil, je rekel:
>Izstrelil jih bom še pet.< Ku-
pil jih je in se vrnil na strel-
no mesto Izstrelil je prve šti-
ri in član, ki ga je nadzoro-
val, je stal tik za njim ter z
daljnogledom gledal v tarčo.
Zgodilo se je v trenutku. Obr-
nil se je, si pištolo nameril v
glavo in sprožil. Ko je nad-
zorni opazil, da je nekaj na-
robe, je že ležal na tleh, okoli
njega pa mlaka krvi. Tik pre-
den je sprožil, se je obrnil
tako, da je krogla potem, ko
je prebila njegovo glavo, zle-
tela ven, proti tarči. Očitno
ga je bilo strah, da bi s stre-
lom poškodoval še koga, za-
to je čakal na zadnji naboj,«
pravi Vinko Lavrinc, ki je pre-
pričan, da je imel pokojni na-
tančno preračunano, kako bo
samomor izvedel. »Ves čas,
ko smo se pogovarjali, je imel
v žepu poslovilno pismo, ki
je bilo naslovljeno name. V
njem je zapisal, da se opra-
vičuje, ker je to storil prav
tu. To je moja svobodna vo-
lja in oprosti mi, ker sem to
storil na vašem strelišču,< je
zapisal, več o vsebini pisma,
ki je na policiji, pa se zaradi
šoka, v katerem sem še ved-
no, ne morem spomniti.«
»Doslej ni
nihče dobil niti
praske!«
Strelec na mestu številka
štiri je zelo dobro streljal.
»Stal sem tik za njim, bil sem
ravno pri mizi. Opazoval je,
kdaj bo dobil priložnost,«
pravi tehnični vodja streliš-
ča Matjaž Piki. »Tudi, če bi
ga gledal v roke, tragedije ne
bi bilo mogoče preprečiti, če-
prav smo poskrbeli za var-
nost. Že zjutraj smo se do-
govorili, da nihče od obisko-
valcev ne more do orožja, do-
kler ga nimamo na očeh.
Strelivo pa so lahko dobili
le iz rok tistih članov, ki smo
bili zadolženi za to. Vsakdo,
ki si je izbral, s kakšnim orož-
jem bo streljal, je prišel k me-
ni, jaz sem šel k človeku, ki
je skrbel za strelivo in ga vzel,
potem pa sem odšel do strel-
skega mesta. Tistim, ki še niso
vedeli, kako se rokuje z orož-
jem, smo to razložili, potem
pa so lahko začeli streljati.
Po dva naša člana pa sta stala
za vsakim strelcem in pazi-
la, kaj dela.«
Po podatkih OKC Celje so
v letu 2001 na območju Po-
licijske uprave Celje zabe-
ležili 83 samomorov, v pr-
vih dveh mesecih letošnje-
ga leta 11, lani v enakem
času pa 10. Najpogostejši
način samomora na Celj-
skem v tem času je bil sa-
momor z obešanjem (7), štir-
je pa so se zastrupili.
Člane strelskega društva Re-
čica pri Laškem je nedeljski
dogodek pretresel in kar ne-
kaj časa bodo potrebovali, da
si opomorejo. »Društvo de-
luje že petdeset let in šteje
okoli 355 članov. Organizi-
rali smo razna tekmovanja,
dosegamo dobre rezultate, že
lani smo bili državni prva-
ki... V pol stoletja se je tu do-
gajalo marsikaj, vendar do ne-
delje ni nihče dobil niti pra-
ske,« pravi Vinko Lavrinc.
»Vedno smo pazili tako, da
je bilo poskrbljeno za vse, ta-
ko glede kvalitete tekmova-
nja kot glede varnosti. Kar se
je zgodilo v nedeljo, pa je
očitno golo naključje, ki pa
ga ne bi mogel preprečiti nih-
če. Tudi, če bi za njegovim
hrbtom stali trije ljudje in ga
držali za roko, ne bi mogli v
tistem trenutku narediti či-
sto nič. Mogoče bi bilo še
slabše, saj bi se prav lahko
zgodilo, da bi bil poškodo-
van tudi tisti, ki bi skočil zra-
ven.«
Kot pravi Vinko Lavrinc,
je pokojni že med prvim po-
govorom izkazal veliko že-
ljo po streljanju. »V sebi je
imel veselje in očitno tudi za-
vest, da želi oditi na tak na-
čin in to bi po mojem mne-
nju slej ko prej storil za vsa-
ko ceno...«
Pogreb pokojnika je bil v_
začetku tedna v ožjem dru-
žinskem krogu v Ljubljani.
To je bila njegova želja. Ali
jo je zapisal v poslovilnem
pismu svojcem ali pa jo je
izrazil že kdaj prej, ostaja
skrivnost. Kljub temu, da lju-
di, ki so bili ob njem, ni že-
lel spraviti v nevarnost ali v
zadrego, je S9-letni človek za
sabo pustil veliko odprtega.
Je življenje tako dragoceno,
da ga je potrebno ohraniti za
vsako ceno in ali imamo pra-
vico, da si ga odvzamemo sa-
mi? Četudi se človek odloči
za odhod in čeprav poskrbi
za to, da ob tem ni ogrožena
varnost koga drugega, za njim
ponavadi ostane veliko k;
končanega. Veliko spr;
vanj, žalosti, očitkov in j
zadetosti tistih, ki jih je;
stil za sabo. Dogodek vRi
ci je eden tistih, ob kata
se sprožajo številna vpri
nja, ki so obsojena na -1
no življenje. Ker ostajajo:
odgovora.
ALMA M. SED;
Foto: GREGOR KA
»Tu je obležal v mlaki krvi, in čeprav smo trije stali tik za njim, mm
nihče mogel pomagati ali dogodka preprečiti,« je pretresen tehi
vodja strelišča Matjaž Piki.
V trenutku se je obrnil in zadnji naboj sprožil tako, da je krogla skozi
njegovo glavo zletela na prosto, saj ga je bilo očitno strah, da bi
poškodoval še koga.
Št. 12 - 21. marec 2002
REPORTAŽA
9
prostovoljci vsega sveta
Oba sta Celjana, eden je prišel, druga odhaja, oba pa druži isti cilj - pomagati
^gko leto je bilo posve-
\^prostovoljnim humani-
JL delavcem, ki svoj čas,
^ skrb in sočutje pos-
.joljudem, ki živijo na ro-
Leživetja, Humana je
vjiied organizacij, ki skr-
takšno pomoč. Alen
p)covič se je po več mese
y Gvatemali pred dnevi
I v Slovenijo, Bernarda
^ič se odpravlja v Brazi-
I prostovoljca.
Ijuinana People to People
^.humana.org) je med-
^(jno gibanje, ki ima svoje
[enine v danskem združe-
jU-landshjaelp fra Folk
-polk. Leta 1977 so pod
jstvom karizmatičnega
^ensa Amdija Petersena
5eli s programi poučeva-
luličnih otrok, ustanavlja-
stiokovne šole, šolajo uči-
je, opravljajo socialno de-
, razvijaj o kmetijstvo, sa-
pdrevesa, lotevajo se gra-
jj... Eden od načinov de-
janja Humane je tudi mreža
jnanitarnih delavcev. Ne
Eza strokovnjake, ampak
ostovoljce, ki jih Humana
rojih šolah pripravi za de-
feni izmed revnih držav.
Alenova
Gvatemala
£ljan Alen Ivankovič je
[mesecev preživel v Gva-
lali. Pred tem se je pet me-
ev šolal v Humanini šoli v
nženih državah. »V tem ča-
Eveš svoje naloge in kako
jih boš opravljal, na kakšne
težave lahko naletiš, spoznaš
ljudi, s katerimi boš sodelo-
val v projektu,« pravi Alen.
Veliko časa je posvečeno tu-
di jeziku države, v katero pro-
stovoljci potujejo. »Večji del
šolanja je odvisen od zavze-
tosti vsakega posameznika, saj
je največ samostojnega izo-
braževanja. Na razpolago so
knjižnice, računalniške baze
podatkov, razna poročila, iz
katerih črpaš potrebne infor-
macije. Šolanje zahteva pre-
cej discipline,« opozarja Alen.
Za vključitev v program pro-
stovoljnih humanitarnih de-
lavcev ni posebnih pogojev,
edini je starost nad 17 let in
znanje osnov angleščine. Alen
se je usmeril v program pro-
daje rabljenih oblačil. »Hu-
mana ima v Gvatemali svoje
podjetje, ki manjšim in sred-
nje velikim trgovcem proda-
ja rabljena oblačila, zbrana v
Združenih državah. Dobiček
nato porabi za humanitarne
programe,« pojasnjuje Alen.
Med šolanjem spoznaš lju-
di z vseh koncev sveta. V Ale-
novi ekipi sta bili še dve An-
gležinji, Izraelka, Kolumbij-
ka, Brazilka, Američanka in
Avstralec. »Dejstvo je, da se
za Humano večinoma odlo-
čajo dekleta, starostna sku-
pina pa sega od 18 do reci-
mo 35 let, čeprav so nekate-
ri tudi precej starejši.« Mno-
gi menijo, da se za takšno delo
odločajo ljudje, ki so ostah
brez vseh motivov v življe-
Alen Ivankovič (drugi z desne) med sodelavci v Gvatemali.
nju. »Priznam, tudi sam sem
imel podobno predstavo, a
sem ugotovil, da se za pro-
stovoljno delo ponavadi od-
ločajo študentje, ki želijo po
koncu študija leto ali dve pre-
živeti v mednarodnem oko-
lju in narediti nekaj zase. Že
samo to, da se tekoče naučiš
vsaj enega jezika, je veliko
vredno. Profil ljudi, ki pri-
dejo v Humano, je zelo zani-
miv, velika večina ve, kaj ho-
če, imajo jasno oblikovane
cilje in trdo delajo,« trdi Alen.
V ZDA so bivali v majhni
skupnosti. »Šola nam je vsa-
kemu dala mesečni proračun,
mi pa smo pazili, da ga ne
prekoračimo. Denar je šel iz
šolnine, ki smo jo plačali na
začetku,« pravi Alen. Prosto-
voljno delo namreč ni za-
stonj, saj je potrebno plačati
šolnino in potne stroške (Ale-
nova šolnina je znašala 5000
ameriških dolarjev, vendar
mu je Humana priložila 4000
dolarjev v obliki štipendije).
Res pa je, da je moč šolni-
no »odslužiti« tudi s progra-
mom NetUp, v okviru kate-
rega bodoči prostovoljci
približno dva meseca oprav-
ljajo različna dela za Huma-
no v večjih evropskih mestih.
500 let
revščine
»Po petih mesecih pričako-
vanja prideš na cilj. V pre-
stolnici, Guatemala Cityju,
se je takoj začelo uvajanje ter
redno delo,« se spominja
Alen. Njegova naloga je bila
nadziranje programa proda-
je rabljenih oblačil, predvsem
v prestolnici. To 2,5-milijon-
sko mesto je namreč poslov-
no središče države, v katerem
je skoncentrirana vsa kupna
moč, preostaU del je koncen-
tracija revščine. »Kupna moč
Gvatemalcev je izredno niz-
ka, zato so dobesedno lačni
rabljenih oblačil. Prodajal-
ne so na vsakem vogalu pre-
stolnice, to je ponavadi tudi
najpogostejši korak v svet po-
sla za revnejše sloje,« razla-
ga Alen.
V prvem mesecu je delo-
val kot prodajni agent, da je
spoznal utrip tržišča, kasne-
je je pomagal pri iskanju lo-
kalnega menedžerja (kar je
bila pravzaprav njegova za-
misel, da bi izboljšali pro-
dajo). Vsak teden je dobil 35
ameriških dolarjev (okoli
9000 tolarjev), s katerimi je
plačeval vse stroške. »V Gva-
temali lahko s tem lepo ži-
viš, dovolj je bilo za hrano
in druge potrebe.«
V prostem času je najraje
odhajal na rekreacijo, potem
pa izčrpan padel v posteljo.
Konec tedna je ponavadi po-
toval. »Gvatemala je izredno
lepa, čeprav je onesnaževa-
nje ena večjih težav države,
ki doživlja izredno rast pre-
bivalstva, razvoj pa je groz-
ljivo počasen. Hkrati je zelo
divja, po tridesetih letih dr-
žavljanske vojne je veliko ro-
parskih tolp,« opozarja Alen.
Po njegovih besedah večina
prebivalstva enako živi zad-
njih petsto let. Kmetje z ma-
četami sekajo sladkorni trs
za dnino in živijo v neznan-
ski revščini, vse dobičke pa
pobirajo multinacionalke in
bogati veleposestniki, pona-
vadi evropskega izvora.
»Ko prideš v Gvatemalo, je
ena od tvojih dolžnosti, da se
vključiš v lokalno okolje, da
te ljudje sprejmejo in ti zau-
pajo. Zaupati pa moraš tudi
ti njim, humanitarno delo je
dvosmerna pot. Klasična pred-
stava je, da prostovoljci nek-
je delijo hrano in oblačila. A
je to zelo redek pojav v času
največjih kriz. Praviloma pa
v lokalnem okolju ljudi izo-
bražuješ, saj jim lahko samo
na ta način pomagaš, ničesar
ne deliš zastonj.«
Sam pravi, da ga to leto kot
osebnost ni radikalno spre-
menilo, spremembe so na vi-
dez drobne, a kljub temu
opazne. »Svet vidiš v drugačni
luči, bolj se zavedaš, kaj je v
življenju resnično pomem-
bno in kaj obrobno. Ostale
so tudi številne prijateljske
Bernarda Barišič
vezi, razpredene po vsem sve-
tu.«
Bernardina
pot
Bernarda Barišič šele od-
haja. V okviru Humane bo v
Braziliji tri mesece opravlja-
la raziskovalno delo, pred tem
pa jo čaka dvomesečno šola-
nje v Massachusettsu, na isti
šoli, v kateri je pet mesecev
preživel tudi Alen. »Marsiko-
mu se zdi moja odločitev ne-
navadna. Sama želim na ta na-
čin spoznati druge države in
kulture, živeti med ljudmi, ki
povsem drugače gledajo na
svet, jim hkrati pomagati po
svojih močeh. In nenazadnje
pomagati tudi sebi, saj verja-
mem, da se tako najlažje otre-
seš predsodkov in skozi dru-
ge spoznavaš predvsem sebe.«
Konec aprila bo za dva me-
seca odšla v avstrijsko prestol-
nico, kjer bo v okviru progra-
ma NetUp zbirala sredstva za
svojo šolnino v Ameriki. Na-
to se bo v ZDA pripravila za
delo v Braziliji. »Sodelovala
bom v raziskovalnem projek-
tu, zbrane podatke in izkuš-
nje pa bomo prenesli na naše
naslednike, ki bodo na njihovi
podlagi pripravili konkretne
programe pomoči,« pravi
mlada Celjanka.
Kljub delu v Avstriji še ved-
no zbira denar za potne stroš-
ke. »Letalska karta je izred-
no draga, zato sem se za po-
moč obrnila k slovenskim hu-
manitarnim organizacijam,
na mestno občino in na mo-
rebitne donatorje, podjetja in
posameznike, ki so priprav-
ljeni darovati za humanitar-
ne namene,« se Bernarda no-
če odreči svojim ciljem.
Sama pravi, da ji bodo na-
brane izkušnje koristile tudi
pri njeni bodoči karieri. »Zna-
nje tujih jezikov, prilagojenost
na skupinsko delo, hitra ko-
munikacija s tujci, vse to so
lastnosti, ki si jih želi vsako
podjetje, zato verjamem, da
bo moje delo v Humani tudi
dobra popotnica pri iskanju
zaposlitve po vrnitvi,« je pre-
pričana Bernarda.
SEBASTIJAN KOPUŠAR
Kriza v Humani
Podpornike in prostovoljce Humane je pretresla vest,
ISO v Združenih državah aretirali začetnika gibanja Am-
ja Petersena. Skupaj z najožjim vodstvom je osumljen
aje davkov. Kljub senci, ki je legla na Humano, ta brez
žav deluje naprej, saj so številni humanitarni programi
lativno samostojni, (www.tvindalert.org.uk).
Št. 12-21. marec 2002
10
GOSPODARSTVO
Za tujce ni ujčkanja
Direktor podjetja Hišni aparati iz Nazarij Matjaž Lenassi o poslovanju in načrtih znotraj koncema BSH
Podjetje BSH Hišni apa-
rati v Nazarjah, ki že od le-
ta 1993 sodi v koncern
Bosch Siemens Hausgerate,
GmbH, je bilo eno prvih slo-
venskih podjetij, ki so ga
kupili »tujci«. In ostaja eno
redkih slovenskih podjetij,
ki se nenehno širi in raste.
»Lani smo ustvarili 73 mi-
lijonov evrov prihodka, od
tega je ostalo 490 milijonov
tolarjev dobička. Z rezulta-
tom smo načelno zadovolj-
ni,« je ocenil »slovenski« di-
rektor podjetja Matjaž Le-
nassi. »Pri tem smo imeli
>srečo< zaradi bankrota Mou-
linexa, saj so se naročila v
zadnjih dveh mesecih izjem-
no povečala. Z 10 milijoni
evrov v mesecu novembru
smo dosegli največjo meseč-
no proizvodnjo. V letu 1992,
preden je podjetje prešlo v
BSH, so na primer dosegli 20
milijonov evrov letne reali-
zacije. Pomembno je, da smo
ostali pri enakem številu za-
poslenih, spremenila se je le
struktura režije in proizvod-
nih delavcev. Od 600 zapo-
slenih je 130 režijcev, ki pa
so odgovorni za razvoj in proi-
zvodnjo malih aparatov na
motorni pogon, za kar je na-
še podjetje center znotraj
koncema.«
Vpetost nazarskega pod-
jetja v BSH se gotovo odra-
ža na več nivojih?
Smo edini, ki znotraj kon-
cema proizvajamo male apa-
rate na motorni pogon, od-
govarjamo tudi za dokupni
program - to so sicer nemški
lastniki že prej napovedova-
li, vendar jim v Sloveniji dol-
go niso verjeli. Kot nekateri
še sedaj ne verjamejo, da ni
nobenega transfera dobička
v Nemčijo, temveč se ves do-
biček reinvestira v nazarsko
podjetje - gre za 40 milijo-
nov evrov investicij v tehno-
logijo in razvoj novih izdel-
kov v zadnjih osmih letih. La-
ni smo tako začeli izdelova-
ti sesalnik VSOl, kar je prvi
skupni produkt nazarske to-
varne in nemškega podjetja
za sesalnike. Skupaj smo po-
stavili linijo, ki je najboljša
v Evropi in razvili izdelek.
»V podjetju velja, da po-
magaj, če lahko, drugače pa
ne delaj slabega,« je o vpe-
tosti v Zgornjo Savinjsko do-
lino povedal Matjaž Lenas-
si, ki je sicer rojen na Kra-
su, vendar sedaj živi v Ra-
domljah. »Ko sem prišel, je
bilo v podjetju veliko nega-
tivne energije, danes pa >to
ni moje< ne velja več. V pod-
jetju je sedaj veliko pozitiv-
ne energije, skupaj pa želi-
mo postati najboljša firma
v koncernu BSH. Že tako
smo postali vzorčna firma
za nekatere tehnologije -
brizganje plastike in sesta-
vo sesalnikov, kar si hodi-
jo ogledovat predstavniki
drugih podjetij iz koncema
tako pogosto, kot da smo v
živalskem vrtu.«
Zanimivo je slovensko
razmišljanje o »tujcih« -
Zgornja Savinjska dolina
ima na eni strani Golte, kjer
naj bi bili Italijani nezaže-
leni, na drugi strani pa na-
zarske Hišne aparate, kjer
je položaj precej drugačen...
V Sloveniji klima tujcem
ni najbolj naklonjena. Je pa
tudi res, da niso vsi enaki:
dosti jih je prišlo slovenske
firme samo zapret ali izko-
riščat poceni delovno silo. To
je sicer »lari fari«, saj je slo-
venska delovna sila zaradi
obremenitve plač relativno
draga. V Nazarjah smo spo-
sobni konkurirati Kitajcem
- na eni liniji 6 ljudi naredi
700 sesalnikov na izmeno.
Dejstva so tudi, da se mora-
jo tujci nenehno dokazova-
ti, da ni ujčkanja in da mo-
raš biti na tekočem z dogaja-
nji. Sicer ob vseh priložno-
stih povemo, da smo z last-
niki zadovoljni.
Ena od odlik podjetja je
inovativnost, ki jo med za-
poslenimi še posebej spod-
bujate?
Prejeli smo dve zlati me-
dalji, eno za tehnološko po-
stavitev hnije za proizvodnjo
sesalnika, drugo pa za nov iz-
delek ožemalnik agrumov.
Na tem izdelku smo prijavi-
h deset mednarodnih paten-
tov, ki so izkaz znanja fan-
tov v našem razvoju. Dizajn
je od firme Porsche, mi pa
smo poskrbeli za vso tehno-
logijo. Tudi med petkovim
obiskom ministra Vlada Di-
movskega v Velenju je bilo
naše podjetje predstavljeno
kot ena izmed lokomotiv na
tem področju. Dejstvo je, da
lahko uporabljamo znanje in
tehnologijo BSH, po drugi
strani pa namenjamo veliko
pozornosti kadrom, inovativ-
nosti, motivaciji. Z name-
nom spodbujanja inovativno-
sti izvajamo »top« akcije, v
okviru katerih je vsak kori-
sten predlog nagrajen, če pa
se uporabi tudi v proizvod-
nji, se oceni gospodarska ko-
rist - akcijo bomo letos še
pospeševali. Tovrstni predlo-
gi prinašajo boljšo kakovost,
rast poslovanja in zadovoljs-
tvo zaposlenih. Prvi v kon-
cernu smo dosegli manj kot
odstotek odpovedi aparatov
v garancijski dobi. Deloma
izkazuje poslovanje tudi cer-
tifikat ISO 14001, ki smo ga
dobili lani, ostale pa že prej.
Kako vam kaže poslova-^
nje v letošnjem letu?
V dobrem mesecu dni bo-
mo poleg Slovenije, Hrvaš-
ke, Bosne in delno Makedo-
nije, odgovorni še za tržišče
v Srbiji in Črni gori, saj bo
beograjska filiala BSH-ja priš-
la pod naše okrilje, kar pred-
vsem pomeni, da nam BSH
zaupa. Plan je podoben lan-
skemu, sami pa vidimo mož-
nost 30-odstotnega povišanja
prodaje in proizvodnje, kar
potrjujeta izjemno dobra pr-
va dva meseca letošnjega le-
ta. Samo v Nemčijo smo v
tem obdobju v primerjavi z
lani prodali 60 odstotkov več
aparatov. Na naše delo seve-
da vplivajo sezonska nihanja
- zato si zaposleni v prvi po-
lovici leta ustvarjajo t. i. mi-
nus ure, ki jih nadomestimo
v drugi polovici leta, ko so
naročila najvišja.
Tare vas povsem konkre-
ten problem, to je cestni pri-
ključek na glavno cesto Mo-
zirje-Ljubno, kjer prihaja
tudi do polurnih zastM
Boste problem lahko nej
ko rešili? |
Ne le zastoji, pripetr,
je že tudi nesreča. Že vt.
smo prosili za semafor, k
ga vključili pol ure prd
pol ure po končanem dd
nem času. Lahko rečem,
imamo v rokavu še enegaa
ta in da bomo težavo nek
rešili. Moram pa poudj
dobro sodelovanje z mo
skimi policisti, ki pomaj
ob »špicah«.
URŠKA SELIŠ
Direktorja podjetja BSH Hišni aparati Nazarje: levo sogovornik Matjaž Lenassi, desno Rainer Kascit
predstavnik lastnika, ki je v podjetju odgovoren za področje gospodarjenja.
Ponudba slovenske obrti
v OZS že sedmič izdali poslovni katalog obrti
Obrtna zbornica Slovenije
je na obrtnem sejmu v
Miinchnu (IHM) predstavi-
la že sedmo izdajo poslov-
nega kataloga Ponudba
slovenske obrti. V njem so
vtreh jezikih, slovenskem,
nemškem in angleškem,
predstavljeni izdelki okoli
300 slovenskih obrtnikov.
Zastopanih je večina obrt-
nih dejavnosti, največ obrt-
nikov ponuja svoje stroje, raz-
ne izdelke iz kovine, lesa, gu-
me ali plastike ter gradbene
in elektro storitve. Novost le-
tošnjega kataloga so sezna-
mi obrtnikov z raznimi priz-
nanji in certifikati kakovo-
sti (ISO, SQ, cehi, znaki ka-
kovosti v gradbeništvu,...).
Anketa med obrtniki, ki v
publikaciji že leta sodeluje-
jo, je pokazala, da je katalog
zelo učinkovit promocijski
medij. Velika večina vsako le-
to izjavi, da so jih na osnovi
objave v katalogu poklicali
potencialni kupci od vsepo-
vsod, večina pa je tudi skle-
nila posle. OZS oziroma re-
vija Obrtnik, ki katalog iz-
daja, občasno o učinkih pub-
likacije povpraša tudi drugo
stran. Tiste, ki povprašujejo
po obrtniških izdelkih ali sto-
ritvah, in mnogi so v katalo-
gu našli zanesljive in dolgo-
letne poslovne partnerje.
OZS razpošlje več kot 3
tisoč izvodov kataloga po-
tencialnim naročnikom
obrtniških izdelkov po Slo-
veniji in vsem svetu: več kot
2 tisoč domačim podjetjem,
veletrgovinam in tehničnim
trgovinam, ustanovam, slo-
venskim državnim in gos-
podarskim predstavništvom
po svetu, tujim predstavniš-
tvom pri nas ter obrtnim in
gospodarskim zbornicam
po Evropi. Vsebina katalo-
ga je predstavljena tudi na
Internetu, na spletnih stra-
neh Obrtne zbornice Slove-
nije www.ozs.si.
»Katalog loči od podob-
nih publikacij dober izbor
prejemnikov, saj zanesljivo
ne konča v kakšnem nepo-
membnem poštnem nabiral-
niku ali košu za smeti pod
njim, temveč ga dobijo v ro-
ke ljudje, ki iščejo informa-
cije o ponudbi slovenskih
obrtnikov,« pravi urednik
Miran Jarec in dodaja, da
so obrtniki, ki se vpišejo v
katalog, posredno predstav-
ljeni na najmanj dvajsetih
sejmih doma in na tujem,
kjer razdelijo okoli 9 tisoč
izvodov kataloga. Zato ne
preseneča, da so se obrtni-
kom, vpisanim v katalog,
doslej že oglasili kupci iz
praktično vsega sveta, v zad-
njem času pa so najbolj ak-
tualna povpraševanja s trgov
nekdanje Jugoslavije.
I. STAMEJČIČ
Briketi namesto drif
v nazarskem podjetju Glin Pohištvo, ki je v lasti cerk-
niškega Bresta, razmišljajo, da bi začeli izdelovati le-
sne brikete za kurjenje.
V podjetju trenutno izdelujejo samo iverne plošče, let-
no pa jih izdelajo približno 65 tisoč kubičnih metrov. Za
nazarsko Pohištvo naj bi bila v ponedeljek izglasovana
prisilna poravnava, od 104 redno zaposlenih pa naj bi de-
lo izgubilo 20 delavcev, ki so že na čakanju. V želji, da bi
uravnali obseg posla in obdržali čimveč zaposlenih, raz-
mišljajo o izdelavi lesnih briketov. Proizvod ima po bese-
dah direktorja Pohištva Iva Glušiča visoko kalorično vred-
nost in služi kot gorivo v pečeh, ki so podobne pečem na
trda goriva. Ekološko naj bi bilo to gorivo neoporečno,
glede na kurilno vrednost pa je tretjino cenejše od nafte.
Ker je v Sloveniji malo ustreznih kurišč, računajo pred-
vsem na izvoz. US
Reševanje
Lesne družM
Kovinotehna les. Lesna
družba, d.o.o., skuša s pri-
silno poravnavo rešiti pod-
jetje in z njim skoraj 60 de-
lovnih mest. Narok prisilne
poravnave je sklican za 27.
marec. S pravnomočnostjo
prisilne poravnave, predvido-
ma sredi aprila, bo po napo-
vedi direktorja Lesne druž-
be mag. Marka Pogorevčni-
ka od trenutno 89 zaposle-
nih 32 delavcev odveč.
Stoodstotni lastnik oplot-
niškega podjetja Kovinoteh-
na les Lesna družba, d. o. o.,
je sedaj Kovinotehna d.d.. Na
zadnji skupščini oplotniškega
podjetja so namreč sklenili,
da Kovinotehna d.d. pokrije
njene dolgove in vloži kapi-
tal. Pred tem je imela 80-od-
stotni delež, 10,7-odstotni de-
lež so imeli delavci na pod-
lagi razlike neizplačanih plač,
preostali delež pa je imel slo-
venski odškodninski sklad.
Lesna družba Oplotnica je
v preteklih letih poslovala z
izgubo in se postopoma vse
bolj zadolževala. Zaradi dol-
gov in nelikvidnosti je proi-
zvodnja začela zamirati.
Lastnik (in obenem tudi nair
večji upnik) - delniška dm
Kovinotehna - se ni odi
za stečaj, temveč skušajo p
jetje rešiti s prisilno p
navo z nizkim, 20-odstoO
poplačilom upnikov.
Za prisilno poravnavo
sanacijo podjetja so seoi
čili, ker so lesena okna in'
ta, ki jih proizvajajo v'
lotnici, še vedno iskano'
no blago, ker so ocenili'
je izguba zadnjih let pf*
dica napak v poslovanja
starih bremen in ker se*
ko poslovnih partnerjev
nima za ohranitev proiz^
nje, delavci in lokalna sl^
nost pa želijo ohraniti del
na mesta.
Proizvodnjo lesenih
in vrat nameravajo 1^'
zmanjšanju števila zap"'
nih nadaljevati v enakeni i
segu. »Okrog 1500 do ''
oken izdelamo na mesec'
znaša med 50 in 60 miW|'
tolarjev mesečne realizaf^J!
še pove direktor, ki med''
gim ocenjuje, da bodo t^]
to zagotovo zaključili š^^*'
gubo. Zato pa si v letu
obetajo boljše rezultate^
Št. 12 - 21. marec 2002
GOSPODARSTVO
11
l|{ačunajo na podaljšano
dovoljenje za klanje
ohranili bi radi vse dejavnosti, vendar z bolj ozko specializacijo,« pravi
direktor Mesarstva Šentjur mag. Zlatko Zupane
\lesarstvu Šentjur je za
'p\ napovedana skupš-
Jjelničarjev, na kateri
jo sprejemali za prihod-
^ podjetja izjemno po-
ij,l,no odločitev. Uprava
^j^ba je od konca lanske-
Ijta v postopku prisilne
[3\nave - je namreč up-
.0 predlagala, da del
ijili terjatev spremenijo v
l^iške deleže v Mesars-
^ po sredine januarja je
predlog sprejelo 58
^l(ov, katerim Mesarstvo
,uje slabo polovico od
paj 971 milijonov tolar-
priznanih terjatev,
led največjimi upniki, ki
pripravljeni svoje terjatve
pneniti v lastniške dele-
V Mesarstvu, so Farma
D, Mesnine dežele Kranj-
ijn nenazadnje tudi Kme-
ka zadruga Šentjur, ki je
jilogu najdlje nasprotova-
nj se bodo tako občutno
fflienila lastniška razmer-
(podjetju. Prav uspešno
djan postopek prisilne po-
nave pa je po mnenju di-
lorja podjetja mag. Zlat-
Zupanca prvi korak k fi-
ični in kadrovski ter za-
itudi tehnično-tehnološ-
konsolidaciji Mesarstva,
'četrtek popoldne so se o
žnostih za ohranitev klav-
ke dejavnosti pogovarjali
ivministrstvu za kmetijs-
,gozdarstvo in prehrano,
govor ocenjujejo Šentjur-
liza uspešnega. Čeprav se
^nja zaradi zadržanosti
udeležil minister But, so
ntjurski župan Jurij Ma-
Ob konicah v Mesarstvu Šentjur zakoljejo tudi po 100 govedi na teden, zato zanje pridobitev statusa
»komunalne« klavnice, v katerih je dovoljen zakol do največ 25 živali tedensko, ni primerna rešitev.
lovrh ter direktorja podjetij
Gruda Jurmes in Mesarstvo
mag. Rado Teržan in mag.
Zlatko Zupane zlasti od di-
rektorja Veterinarske uprave
RS mag. Zorana Kovača sli-
šali vrsto neposrednih napot-
kov. V Sloveniji je v nastaja-
nju strategija razvoja klavniš-
ke dejavnosti oziroma uskla-
ditev s predpisi in standardi,
ki veljajo v Evropski uniji.
Mag. Kovač je Šentjurčanom,
ki so želeli pojasnilo neka-
terih nejasnosti v zvezi z or-
ganiziranjem »komunalnih«
klavnic za potrebe kmečkih
gospodarstev, razložil, da je
status teh klavnic že urejen v
obstoječi zakonodaji. »Gre za
obrate majhnih zmogljivosti,'
v katerih bodo opravljali
zgolj storitev klanja v ome-
jenem obsegu, s pregledom,
hlajenjem in grobim razko-
sanjem,« je pojasnjeval mag.
Kovač in dodal, da v VURS v
sodelovanju z resornim mi-
nistrstvom že pripravljajo tip-
ske projekte z minimalno
tehnologijo.
Ker je za te klavniške obrate
omejen tedenski zakol na naj-
več 25 živali, v Šentjurju pa
zdaj zakoljejo med 60 in 80,
ob konicah pa tudi po 100
govedi na teden, pridobitev
statusa »komunalne« klavni-
ce zanje seveda ni rešitev. Za-
to po besedah mag. Zupanca
računajo bolj na možnost, da
se zdajšnje začasno dovolje-
nje za zakol vsaj za krajši čas
podaljša, v tem času pa bi
družba - v primeru uspešne-
ga zaključka prisilne porav-
nave - z novimi delničarji po-
stavila nove smeri razvoja.
»Računamo na ohranitev vseh
obstoječih dejavnosti, vendar
z bolj ozko specializacijo,«
pravi mag. Zupane.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: TRIARTES
Gostje so edini barometer
Združenje turističnih kmetij Slovenije z jasnimi cilji
druženje turističnih
"etij Slovenije povezuje
''od 400 turističnih kme-
i^Sloveniji, kar 400 kme-
fpa se še pripravlja na tu-
^čno dejavnost. Glede na
•^žno delo, ki ga je zdru-
% opravilo v štirih letih
"lega obstoja, lahko pri-
Semo, da se bo za vklju-
'^v vanj odločilo še več
»eiij.
'Začeli smo iz nič, danes
'^^mo, kaj smo, kaj bomo
'^li in kako naprej,« s po-
Jom pove Vilma Topolšek
^riževca, dosedanja in za-
Jovo tudi prihodnja pred-
"■lica združenja (volilna
''Pščina združenja je bila
^ po zaključku redakci-
•^rva štiri leta so glede na
•koliko dela so si naložili
I^Jliko tudi opravili, izred-
"itro minila. Začeli so
Ustrezne zakonodaje o
J°lnilnih dejavnostih,
promocije in sedaj že
%vljenih katalogov. »S
Mmi močmi ministrstva
J^^etijstvo, ministrstva za
Podarstvo, kmetijske
^''nice, svetovalne službe
^^'^ije in nas, kmetov^ smo,
Vilma Topolšek
rešili večino najbolj žgočih
vprašanj,« ugotavlja.
Turistični icrog
Delo pa seveda še ni kon-
čano: »Turizem je krog. Ne-
nehno moraš slediti gostom,
trendom in se ne moreš za-
dovoljiti z že doseženim. Na-
ši cilji so visoki in prepriča-
na sem, da bomo te, ki si jih
postavljamo danes, tudi do-
segU.« Vilma Topolšek v to
lahko verjame iz dosedanjih
izkušenj. Navsezadnje je
združenju uspelo narediti vse,
kar so si zastavili - celo za-
posliti strokovnega delavca.
tako da so vrata združenja
kmetom sedaj vedno odprta.
Resda ni vse uspelo v pr-
vem poskusu - kategorizaci-
jo turističnih kmetij bodo na-
redili ponovno, boljšo, v
združenju pa se zavzemajo
tudi za kategorizacijo izlet-
niških kmetij, saj so razlike
med kmetijami velike in prav
je, da gost v naprej ve, kam
bo prišel in kaj lahko priča-
kuje.
IHnenje gostov
Pa še nekaj je pomembno.
Prepričanje, da je tudi na naj-
boljših kmetijah vedno mo-
goče kaj izboljšati: »Gostje
so edini barometer, po kate-
rem se moramo kmetije rav-
nati. Da bomo še boljši, po
čemer stremimo v združenju,
smo letos pripravili novost:
zbiranje mnenj gostov, ki bo-
do bivali na kmetijah. Še pred
pričetkom turistične sezone
bo vsaka kmetija dobila sim-
patično škatlico, v katero bo-
do gosti dajali svoja mnenja.
Mi jim moramo samo pri-
sluhniti,« je prepričana.
Sicer pa bodo letos poeno-
tili tudi informacijske mape
v vseh kmetijah, tudi izlet-
niških. V njih bodo poleg po-
datkov o kmetiji tudi vse tu-
ristične točke v bližnji oko-
lici. »S tem bomo naredili ve-
lik korak naprej k zadovoljs-
tvu naših gostov. To pa je tu-
di naš cilj. Ne smemo poza-
biti, da so veUk delež pri us-
pehu združenja prispevali
prav gostje. Če njih na kme-
tijah ne bi bilo, ne bi imeU
kaj delati,« zaključi Vilma To-
polšek.
MILENA B. POKLIC
FINANCE
Vrednostni papirji delniških družb
Vrednostni papirji investicijskih družb
Tečajnica
št. 12 - 21. marec 2002
12
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
Kormorani
redčijo ribje jate
Celjski ribiči so se pretekli teden zbrali na
letni skupščini, kjer so ocenili delo v preteklem
letu in sprejeli program dela in ribiško-gojitve-
ni načrt za letos.
Velik problem za ribiče so kormorani. Januar-
ja, ko je bilo uradno štetje Društva za opazovanje
ptic Slovenije, so jih v okolišu Ribiške družine
Celje našteli 550. Dnevno poje vsak kormoran do
pol kilograma rib. Tako celjski ribiči ocenjujejo,
da so letošnjo zimo povzročili v njihovih vodoto-
kih za milijon in pol tolarjev škode.
Po načrtu so izlovili salmonidne gojitvene poto-
ke: Libojsko Bistrico, Dobrnico, Jasenico, Rovski
potok, Drežnico ter gojitveni del Hudinje. Vseh 2899
izlovljenih postrvi so vložili v športno ribolovne vo-
de. V izlovljene pa so vložili 30.000 zaroda potočne
postrvi. V Šmartinsko jezero pa so vložili linje, smu-
če, ščuke in več kot devet ton krapov.
Lani so celjski ribiči v tekočih vodah ulovili
1.801 ribo, ki so tehtale 2.055 kilogramov, na
Šmartinskem jezeru pa 2.347 rib, v skupni teži
6.176 kilogramov.
Redno so skrbeli za kadrovsko krepitev komi-
sij. S pomočjo ribiške zveze Slovenije so organi-
zirali seminarje za gospodarje, čuvaje in elektro-
ribolov.
Posebno skrb so posvetili mladim. SodelovaU
so z osnovnimi šolami in jim pripravili predava-
nja v učilnicah, dvakrat tudi ob vodi. Mladino
seznanjajo z okoljevarstvom, vodnim in obvod-
nim življem tudi preko slovenske akcije »Voda je
vir življenja.« Šolarjem pa v času počitnic omo-.
gočajo tudi cenejše ribarjenje. Letos praznuje Ri-
biška družina Celje 50-letnico, zato bodo pripra-
vili razstavo, organizirali proslavo in izdali jubi-
lejno publikacijo.
FRANJO BOGADI
Foto: SHERPA
Bogdan Udovč, član Lovske družine Grmada
Celje, je ustrelil kormorana, ko je ta uplenil
ribo, težko 55 dekagramov in dolgo 31 centi-
metrov.
O vzgoji mladostnikov
v okviru Šole za starše,
ki jo organizira Lokalna ak-
cijska skupina Celje za pre-
prečevanje zasvojenosti, bo
v sredo, 27. marca, ob 18.
uri v Mladinskem centru Ce-
Ije predavala doc. dr. Zden-
ka Zalokar Divjak o prob-
lemih vzgoje in komunika-
ciji z mladostnikom v so-
dobnem času. Namenjeno
je staršem srednješolcev.
Zdenka Zalokar Divjak je
vrhunska strokovnjakinja,
doktorica psiholoških znano-
sti in docentka za psihologi-
je osebnosti. Za sabo ima čez
dvajset let praktičnega dela
zlasti s področja psihologije
osebnosti, medosebnih od-
nosov, pomena komunikacije
in to v izobraževalnem, sve-
tovalnem in terapevtskem de-
lu.
Posebno področje pred-
stavlja delo z otroki in mla-
dino, saj že 16 let vodi »Ta-
bore za ustvarjalno življe-
nje otrok in mladine«. Nje-
no delo zajema več kot 50
strokovnih člankov, štiri sa-
mostojne knjige (Vzgoja je
...ni znanost. Vzgoja za smi-
sel življenja. Vzgajati z lju-
beznijo in Jaz in ti - me-
dosebni odnosi v sodob-
nem času) in dva prji.,
ka.
»Po moje je najzahtj
ša naloga vzgoje otrolj
magati poiskati njego^
sel v življenju. To pa
odraščanja, nabiranja
šenj. Te izkušnje poti^
da začne razumeti sam?
be in vse druge, s kateij
želi vzpostavljati takšne,
nose, ki bodo zanj in 2^,
druge čim bolj zadovolji,
je zapisala. Kako otroku.ij
dostniku, pri tem poniag
pa bo tema zagotovo zanj
vega pogovora s starši|
nješolcev. m
Cvetlične pravljice v Celju
Nasproti blagovnice Vele v starokrščanski krstilnici se rojevajo cvetlične pravljice. Vi
strica floristike Veronika Ekart je polna novih idej in pravi naslov za tiste, ki si želijo nej
drugega, nevsakdanjega... Iz naravnih materialov in malih stvari nastajajo velike, domi^
ne in razkošne kreacije cvetov in barv. Foto: |
iUajboiJši mladi
literati
Javni sklad RS za kultur-
ne dejavnosti Območna iz-
postava Celje in Osnovna
šola Frana Roša sta danes
pripravila XV. Roševe dne-
ve - literarno srečanje naj-
boljših mladih literatov os-
novnih šol Slovenije.
Najboljši se bodo predsta-
vili danes ob 17.uri v Glasbe-
ni šoli Celje, kj.er jim bodo
podelili nagrade in priznanja.
Ob tej priložnosti bodo pred-
stavili tudi literarno zbirko
z naslovom »Korenine v za-
četek življenja gredo«, s pris-
pevki vseh učencev iz 41 šol.
V literarno delavnico so jih
izbrali 30, poseben gost de-
lavnice pa bo Primož Križ-
nar, učenec 5. razreda Osnov-
ne šole Naklo.
Za nagrade je bilo nomi-
niranih 11 učencev, od teh bo-
sta nagrado za poezijo dobi-
li Urška Majcen iz Osnovne
šole Vojnik in Veronika Žur-
ga iz Osnovne šole Dolenj-
ske Toplice. Nagrado za pro-
zo bodo podelili Lindi Ma-
darasi iz Osnovne šole Ro-
gaška Slatina, Gregi Černel-
ču iz Osnovne šole Polzela,
Nuši Farič iz I. osnovne šole
Murska Sobota in Anžetu
Sendelbahu iz Osnovne šo-
le Frana Roša iz Celja.
S.B.
Celje ima cepič z Lenta
Predstavniki Mestne občine Celje so v petek obiskali Ma-
ribor. Župan Boris Sovič je celjski podžupanji Janji Romih
na Lentu izročil cepič najstarejše vinske trte, za katero eno-
logi še proučujejo, kje v Celju bi najbolje uspevala. Najver-
jetneje jo bodo zasadili na Starem gradu. NGL
Sezona srednjeveških poroic
Na celjskem Starem gradu se bosta v soboto poročila Ce-
ljanka Alenka Strašek in Ptujčan Luka Botolin. Mladoporo-
čenca in priči bodo v srednjeveških oblačilih, ki so last celj-
ske Lokalne turistične organizacije. Poročil ju bo celjski
župan Bojan Šrot. Grajsko srednjeveško poroko bodo naz-
nanile fanfare, nastopila bo srednjeveška plesna skupina
Galiarda, mladoporočenca pa bosta prejela darilo iz rok
grofice Barbare Celjske in grofa Hermana. Prva srednjeveš-
ka poroka, ki naj bi ji sledile še mnoge, bo v soboto, ob 15.
uri. S tem se odpira sezona porok na gradu, ki bodo lahko
bodisi srednjeveške bodisi klasične. NGL
NAŠI MATURANTI
Maturanti Gimnazije Lava so svoj maturantski ples odplesali 9. februarja. Tokrat se
predstavlja 4.a razred (od zgoraj navzdol, od leve proti desni): Gregor Križnik, Martin
Čoki, Sašo Hribar, Uroš Tojnko, Lucija Čakš, Sanja Pihler, Ivica Glasenčnik, Katja Cigler,
Tjaša Stepišnik Perdih, Nina Štrucl, Darja Šribar, Neža Prah, Petra Feldin, Kristina Zelič,
Nataša Mlakar, razredničarka Dragica Pavšek, ravnatelj Janko Stegne, Sabina Volovšek,
Vesna Zidar, Ana Lorger, Nina Pap, Željko Oset, Sara Grobelnik, Anja Tratnik, Dušan
Tomaš, Leon Čuješ, Maksimilijan Hvaleč, Aljaž Cink in Aleš Kumer. SK
Maturanti, pošljite nam svojo fotografijo, pripišite imena sošolcev, vsak pa naj k
svojemu imenu pripiše še glasbeno željo. Vse skupaj pošljite s kupončkom na naslov:
Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Glasbenim željam boste lahko prisluhnili
vsak četrtek od 20.30 ure dalje.
St. 12 - 21. marec 2002
NASI KRAJI IN LJUDJE
13
[Vražji Gaberčani
ipometii z metlama
zabaviščni klub Gaberje ureja nov športno-igralni kompleks v doslej zapuščenem delu Celja
tjelu celjskega naselja
jrje, takoj za železniš-
Iprogo, ki prečka Mari-
^1(0 cesto, se je lani po-
jibrala skupina občanov
pfipravila akcijo, ki ji v
|u v teh medsosedsko od-
jfjih časih ni para, Ure-
|so športno in otroško
0e, se združili v druš-
)in ga registrirali z usta-
litvijo Zabaviščnega klu-
Gaberje. Povod za vse to
ibili metli.
[Ibjekt na Cinkarniški uli-
12 v Celju je prejel pred-
lani in še leto prej metlo za
neurejeno okolje, ki mu ga
je podelilo celjsko turistič-
no društvo v tradicionalni ak-
ciji ocenjevanja urejenosti
okolja. Nekaj krajanov si je
metli vzelo k srcu in se odlo-
čilo, da zberejo moči ter ob-
močje uredijo. Registrirali so
društvo Zabaviščni klub Ga-
berje, ki danes šteje 50 čla-
nov.
Vsak od stanovalcev je pris-
peval za akcijo po pet tisoč
tolarjev, vsi pa ogromno ur
prostega časa in prostovolj-
nega dela. Tako so najprej
očistili omenjeni kompleks,
zasadili travo, uredili travna-
to nogometno in odbojkar-
sko igrišče, košarkarsko igriš-
če, sami so izdelali in posta-
vili lesene gugalnice ter ličen
lesen paviljon, imajo tudi ru-
sko kegljišče. Pozimi so ure-
dili manjše drsališče ter po-
stavili zagotovo največjega
celjskega snežaka, ki je v vi-
šino meril kar tri metre. Z
vodo za drsališče nimajo te-
žav, saj so uredili zapuščen
vodnjak, iz katerega črpajo
zadostne količine vode. Te
dni nameščajo igrala, pri če-
mer jim je na pomoč v veliki
meri priskočila celjska ob-
čina. Objekt bodo dokonč-
no uredili predvidoma do ma-
ja letos.
Na izjemen posluh, pravi
Blazinšek, so naleteli pri celj-
skem občinskem vodstvu,
kjer sta se jim zamisel in vo-
lja krajanov zdeli zanimivi,
zato so jim v izdatni meri po-
magaU. Odstopih so jim zem-
ljišče, ki je občinsko, v za-
meno so se Gaberčani obve-
zali, da ga bodo urejali. Pred-
vidoma 1. junija namerava-
jo člani kluba pripraviti od-
mevno otvoritev. Blazinšek
pravi, da gre še posebej iz-
postaviti naklonjenost in po-
moč celjskega župana Boja-
na Šrota, podžupana Marka
Zidanška in Jožeta Smodile
s Komunalne direkcije. Med
podjetji pa Cinkarno in Hu-
dournik. Slednji jim je bil
brezplačano na voljo s stroj-
no mehanizacijo za ureditev
zemljišča. Potrkati pa name-
ravajo še na vrata podjetja
Emo kontejnerji, saj nimajo
klubskih prostorov. Uredili
bi jih v bivalnem zabojniku,
kjer bi nato lahko prirejali
tudi predvidene računalniš-
ke delavnice.
Svoje dosedanje delo so čla-
ni kluba ovrednotili na oko-
li 6 milijonov tolarjev, ki so
jih takorekoč s svojim delom
in prostim časom podarili šir-
ši skupnosti. Tajnica kluba
Mojca Žvegler pa dodaja: »Iz-
jemno moramo pohvaliti tudi
vse naše otroke, ki so veliko
počitniških ur namenili ure-
janju tega območja.«
In kaj bo na tem območju
po otvoritvi? Silvo Blazinšek
pravi, da bodo pripravljali
brezplačne likovne, fotograf-
ske, računalniške delavnice,
športna tekmovanja in po-
dobno. Vse zato, da bi otro-
ci koristno preživljali prosti
čas. Akcija Gaberčanov je za-
res nenavadna v časih, ko so
»udarniške akcije« takorekoč
pozabljene.
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
Foto: SILVO BLAZINŠEK
Takšno je bilo območje na Cinkarniški 12, ko so krajani pričeli z delom. -
Ob zaključku poletja so si v parku pripravili zabavo. Hrano in pijačo so dobili pri pokroviteljih, ki so jim jo
darovali brezplačno, gostinec Štorman pa jim je podaril torto. Na žurki so si nadeli klubske majice.
Iz »džungle« je nastal lepo urejen park, v katerega so že lani namestili
lesene gugalnice, ki so jih krajani izdelali sami.
Št. 12-21. marec 2002
14
NASI KRAJI IN LJUDJE
Pohvala za Deteljico
v torek se je že v dopol-
danskih urah proti priredi-
tvenemu prostoru v Petrov-
čah zgrinjala množica lju-
di, ki je z zanimanjem opa-
zovala dogajanja na tradi-
cionalnem Jožefovem sejmu.
Gre za enega prvih pomla-
danskih sejmov, na katerem
je moč kupiti vse od spodnje-
ga perila in plišastih igrač do
avtomobila in rabljenih kme-
tijskih strojev. Že med obi-
skovalci je bilo slišati, da je
bilo na glavni petrovški ulici
letos le malce preveč »cigani-
je«, medtem ko je predstavi-
tev ekoloških pridelovalcev in
predelovalcev, združenih v
društvu Deteljica, požela ve-
liko pohval. Sejem pod skup-
nim naslovom V življenju je
zdravje prvo poglavje so pri-
pravili žalska izpostava kme-
tijsko gozdarskega zavoda.
Združenje ekoloških pridelo-
valcev in predelovalcev De-
teljica, Društvo kmečkih že-
na Spodnje Savinjske doline
in petrovška kmetijska zadru-
ga. Na sejmu so se med dru-
gim predstavili tudi savinjski
gojitelji malih živali, prika-
zali so kmečke običaje, šte-
vilni obiskovalci pa so radi po-
segli tudi po različnih dobro-
tah, ki so jih proizvajalci po-
nujali na degustacijah.
U. SELIŠNIK
Društvo Deteljica se predstavlja.
Tečaja za boljše delo
Na poljih in njivah ta čas še ni pravega dela, zato so se v Društvu kmečkih žena na
Ponikvi odločili, da pripravijo še dva tečaja za svoje članice.
Kuharski tečaj, ki ga je gostila Marija Rezman, se je že končal. Obiskovalo ga je 12
tečajnic, vodila pa ga je Barbara Cokan iz Zreč. Udeleženke je poučila o pripravi hladnih
predjedi, narezkov, glavnih jedi s prilogami in slaščic. Kot je povedala predsednica društva
Nevenka Jelen, šiviljski tečaj še traja, obiskuje ga osem članic, gostujejo pa pri Mariji
Brdnik. Tečajnice se bodo seznanile z osnovami šivanja. T. TAVČAR
Bodo poslej jedilniki bolj pestri in jedi bolj slastne?
Srečanje župnijskih
svetov
v veroučni dvorani pol-
zelske župnije je bilo sreča-
nje župnijskih pastoralnih
svetov žalske dekanije, ki
jo kot dekan vodi polzelski
župnik Jože Kovačec.
V dekanijo spadajo župni-
je Petrovče, Galicija, Gotov-
Ije, Griže, Žalec, Šempeter
v Savinjski dolini in Polze-
la. V vseh župnijah imajo pa-
storalne svete, ki obravnavajo
stanje v župnijah, načrtuje-
jo in pomagajo pri oznanje-
vanju, bogoslužju in dobro-
delnosti. Na srečanju je prof.
dr. Vinko Potočnik sprego-.
voril o bibhčnem pojmova-
nju župnije in poslanstvu čla-
nov župnijskih pastoralnih
svetov; v razpravi pa so go-
vorili o oznanjevanju, bogo-
služju in dobrodelnosti. Med
drugim so ugotovili, da so
kristjani naklonjeni prazno-
vanju nedelj in cerkvenih
praznikov in ne odobravajo-
dejstva, da so trgovine odpr-
te, vendar pa vsi nakupujejo
v tem času. Srečanje so za-
ključili s sv. mašo, ki jo je
ob somaševanju daroval prof.
dr. Vinko Potočnik.
T TAVČAR
NA KRATKO
Salamiada v Braslovčah
Lovska družina in Turistično društvo Braslovče bosta v so-
boto, 23. marca, ob 19. uri pripravila šesto salamiado. Vsi, ki
bi radi sodelovali na ocenjevanju, lahko svoje izdelke, pred-
vsem salame in želodce, oddajo v petek, 22. marca, med 16.
in 20. uro v pisarni turističnega društva v Braslovčah. Razgla-
sitev rezultatov bo v soboto, 23. marca, ob 19. uri.
36 ekip v orientaciji
Planinsko društvo Polzela je bilo organizator 3. kroga
Savinjske orientacijske lige. Nastopilo je 36 ekip iz 8 pla-
ninskih društev. Start je bil na športnem igrišču v Andražu,
cilj pa na Gori Oljki, tekmovanje je bilo v 6 starostnih sku-
pinah. Vrstni red: učenci 5. in 6. razred: 1. PD Dobrovlje -
Braslovče L, 2. PD Zabukovica III:, 3. PD Braslovče - Do-
brovlje II., učenci 7. in 8. razred: 1. PD Dobrovlje - Braslov-
če II., mlajši člani 27. - 39 let: 1. PD Šempeter, 2. PD Pre-
bold, 3. PD Vransko, člani nad 40 let: 1. PD Polzela, 2. PD
Žalec, 3. PD Braslovče, družine: 1. PD Polzela (Palir
nard, Zofija, Denis), 2. PD Braslovče, 3. PD Zabukovil
Šoferji imajo radi čisto okol}
šoferji, člani Združenja šoferjev in avtomehanikov
vinjske doline, so se med prvimi lotili spomladanskega
čenja ob svojem domu in avtopoligonu v Ločici ob SaV
Kot je dejal predsednik združenja Ivo Serdoner, se j6
zimo nabralo precej navlake, ki jo je nanosil veter, še ve
je tiste, ki so jo odvrgli neozaveščeni in nesramni lju4
Razstavlja Marija Jelen
v mali dvorani Kulturnega doma na Polzeli bo do
marca odprta razstava likovnih del Marije Jelen, Člai
likovne sekcije Kulturno umetniškega društva Polzela-
otvoritvi je o razstavi in Mariji Jelen govoril predse
KUD Polzela Marko Slokar, ki je izrazil ponos, da ima ^
tvo v svoji sredi takšne amaterske slikarje. V kulturt
programu so nastopili učenci Glasbene šole Risto Savi^
lec, oddelek Polzela.
Med nastopom gledališke igralke Mojce Partljič pred vranskimi osnovnošolci.
Predstave z veljavo ^
v oš Vransko - Tabor so pripravili gledališki maraton, v katerem so se predst!
učenci od 1. do 8. razreda s kratkimi gledališkimi igricami. 1
Gosta sta bila pisec gledaliških del in predsednik Bralne značke Slovenije Tone Pad
ki je podelil bralne značke, in gledališka igralka Mojca Partljič. Učence sta seznaii
gledahškim in komedijskim ustvarjanjem, radovedneži pa so lahko primerjaU svojoa|
tersko igro s profesionalno. Za bralno značko je tekmovalo 150 učencev, mentorice pjl
bile Polonca Učakar, Marija Zagoričnik, ki je organizirala zaključno slovesnost, in dJ
Sedeljšak. Ob podelitvi je Tone Partljič dejal, da je nadvse presenečen nad izvirno^
gledaliških predstav učencev, še posebej pa zato, ker so sodelovaU vsi učenci in učitelj
T. TAVČI
Utrinek z razstave.
Dela žena na razstavi
Konec minulega tedna so članice aktiva kmečkih žena Braslovče proslavile 15
dela.
V počastitev obletnice so v Lovskem domu v Braslovčah pripravile zanimivo razst
ročnih del, prikazale so aranžiranje cvetja in daril, izdelovanje rož in šopkov ter s potni'
slikovne dokumentacije popeljale številne obiskovalce v svet kulinarike v posamezi
letnih časih. Ob otvoritvi je zbranim spregovorila predsednica aktiva kmečkih žena
Rojnik. Aktiv kmečkih žena je deloval in pomagal pri različnih dejavnostih in prirediti
v kraju. Članice so izvedle številne tečaje, sodelovale so na raznih seminarjih... Delo^l
va, ki se je pred kratkim registriral kot Društvo podeželskih žena Braslovče, je poh'
tudi župan Duško Goričar. T. TAVC
Št. 12-21. marec 2002
NASI KRAJI IN LJUDJE
15
Novi pristopi in
zastarela oprema
fja Upravni enoti Šmarje pri Jelšah skušajo z novostmi poenostaviti in
pospešiti postopke
^(gvilne spremembe jav-
.prave in upravnega pra-
jo v preteklem letu pre-
1 zaznamovale delo
-javnih enot, ki si na raz-
načine prizadevajo iz-
^Ijšati raven svojih stori-
jo, in se tako približati pri-
jgfljivim evropskim siste-
,oin. Pogoj za to pa sta
jjjnje oziroma izobraže-
,jQJe zaposlenih in seve-
^ ustrezna opremljenost,
j pa vse bolj postaja rak
jjja upravnih enot po vsej
joveniji. Na to je na novi-
nki konferenci minuli te-
lenmed drugim opozoril tu-
li načelnik šmarske uprav-
le enote Vincencij Habjan.
Lani so uspeli posodobiti,
iformacijsko usposobiti in
istveno razširiti delovno po-
iočje matičnih uradov. V Bi-
lici ob Sotli, Kozjem, Ro-
pški Slatini in Rogatcu so ra-
loialniško povezani v omrež-
jdržavnih organov in s tem
leposredno tudi z upravno
loto, tako da je možno v naj-
Hjšem času v elektronski
iki pridobiti podatke.
Stranke lahko na matičnih
radih pridobijo tudi potne
ste, osebno izkaznico, v pri-
odnje pa, upamo, tudi ob-
lejne prepustnice. V vsakem
[imeru pa bo možno že ta-
oj vložiti vse vloge za izda-
Heh prepustnic,« je še de-
il načelnik.
Prebivalcem znotraj 10-ki-
imetrskega obmejnega pa-
ti bodo po besedah Marte
Lorber, vodje Oddelka za
fpravne notranje zadeve,
?ropustnice pričeli izdajati
od ponedeljka. S tega ob-
močja bi lahko te dovolilni-
glede na zahtevo dobilo
približno 22.500 prebivalcev,
ffenutno je prehod z ma-
"obmejno prepustnico mo-
Z leve proti desni: načelnik Upravne enote Šmarje pri Jelšah Vincencij Habjan, predsednica komisije za
denacionalizacijo Nuša Toplišek, vodja Oddelka za gospodarstvo, kmetijstvo, ekonomske odnose in turizem
Darinka Šuc Lah in vodja Oddelka za okolje in prostor Irena Stepišnik Perdih.
goč samo na določenih med-
državnih prehodih, na ob-
mejnih prehodih pa bo, ko
bodo le-ti zgrajeni. Na uprav-
ni enoti pričakujejo veliko
povpraševanje, saj občani že
dolga leta čakajo na izvaja-
nje obmejnega sporazuma.
Od skupno 347 vloženih
zahtev za denacionalizacijo
jih je bilo do konca minu-
lega leta v celoti rešenih 223
oziroma 64,3 odstotka, sem
pa sodijo tudi zadeve, ki so
na prvi stopnji že rešene.
Sicer pa so v Šmarju letos
pristopili tudi k uvajanju stan-
dardov kakovosti 9001:2000,
s čimer naj bi udejanjiU od-
ločenost, da sledijo spremem-
bam časa. Pomembna novost
v letošnjem letu je tako ime-
novani inštitut informatorja,
to je osebe, ki je na upravni
enoti zadolžena za sprejem
strank in dajanje osnovnih na-
potil. Občanom naj bi pre-
cej prihranili tudi s samostoj-
nim pridobivanjem podatkov
iz uradnih evidenc, pogoj za
to pa je med drugim tudi pri-
dobitev ustrezne programske
opreme, ki bi to omogočila.
»Vendar pa imamo ravno pri
računalniški opremljenosti
precej težav,« je dejal Hab-
jan. »Vsaka upravna enota naj
bi namreč na leto dobila dva
računalnika in tiskalnik, to
pa bo verjetno tudi vse. Na
ta način bomo lahko opre-
mo obnoviH šele v 25 letih,«
je še dodal.
V nadaljevanju so o delu
posameznih oddelkov na
šmarski upravni enoti poroča-
li tudi njihovi vodje Marta
Lorber, Irena Stepišnik Per-
dih, Darinka Šuc Lah in
Mitja Krajnc. Prav slednji
je opozoril tudi na precejš-
njo prostorsko stisko v ar-
hivu oziroma skupnem vlo-
žišču.
V prihodnje na upravni
enoti pričakujejo tudi veli-
ko število vlog za izdajo pot-
nih listov, saj jih je do sedaj
zamenjalo le 2.100 občanov,
veljavnost starih potnih li-
stov pa poteče 5. avgusta. Ob
tem se zdi prav neverjeten
podatek, da kar 11.857 pre-
bivalcev od skupno 32.000
v tej upravni enoti nima no-
bene ustrezne listine, s ka-
tero bi se lahko identifici-
rali.
: > BOJANA JANČIČ
V objemu
morja in
rožmarina
V petek zjutraj bosta z avtobusne postaje v Celju od-
peljala dva Izletnikova avtobusa sto kmečkih žensk,
ki so bile izžrebane za sodelovanje na jubilejnem, 30.
izletu v organizaciji NT-RC.
Prvi in drugi izlet sta bila enodnevna v Portorož in Ko-
per z ogledom Postonjske jame in Lipice, od tretjega dalje
pa so kmečke žene na poti dva dni. Letos je smer izleta
nekoliko spremenjena, saj se bodo kmečke žene ustavile v
Lipici, končna postaja pa bo Belvedere nad Izolo.
Prvi postanek bo pri Štormanu v Šempetru v Savinjski
dolini, v Lipici pa bodo člani vokalnega kvarteta Trs pri-
pravili koncert v Upiški cerkvi, po kosilu pa si bodo potni-
ce ogledale znamenito kobilarno s čredo več kot tristotih
lipicancev.
Na Belvederu bo večerna prireditev, ki bo zaradi jubile-
ja tokrat še bolj slovesna, kot so bile podobne prireditve
prejšnja leta. Navzočih bo več županov iz občin, iz kate-
rih je največ kmečkih žena, predstavnikov pokroviteljev,
novinarji in verjetno tudi predsednik Kmetijsko gozdar-
ske zbornice Slovenije, geter Vrisk. V programu bodo na-
stopili ansambel Vitezi Celjski, trio Vikija Ašiča s Trsom,
harmonikarja Stanko Mikola in Joži Križnik ter čarodej
Jani Jošovc s Sabino.
Sobotno dopoldne bo namenjeno vožnji z ladjico iz Izo-
le do Pirana, ogled mesta s cerkvijo sv. Jurija ter po vožnji
skozi Portorož vrnitev in zaključek na Belvederu. Srečne
potnice se bodo vrnile v Celje v soboto med 17 in 18. uro.
Tako bo zaključen krog tridesetih let uspešne akcije NT-
RC, katere pobudniki so bili Anica Pevec, Jure Krašovec
in Jože Volfand. Med več kot 43 tisoč kandidatkami pa
smo jih 3000 popeljali v čarobni svet morja in rožmarina,
mnoge med njimi pa so to lepoto doživele prvič in tudi -
žal - zadnjič.
TONE VRABL
Obrtnikom
nov center
V Rogaški Slatini si že le-
ta prizadevajo postaviti v
ospredje področje obrti in
podjetništva. S tem name-
nom so leta 1997 ob pomo-
či Območne obrtne zborni-
ce Šmarje pri Jelšah usta-
novili Lokalni podjetniški
center, ki pa se mu sosed-
nje občine takrat niso pri-
družile. Letos naj bi Slatin-
čani končno dobili zaslu-
žene prostore v novem Obrt-
no podjetniškem centru.
Naložbo v skupni vredno-
sti približno 140 milijonov
tolarjev bodo finančno omo-
gočili Območna obrtna zbor-
nica Šmarje pri Jelšah, Sklad
za izobraževanje delavcev pri
podjetnikih in obrtnikih s se-
dežem v Žalcu, zasebno pod-
jetje in slatinska občina. V
objektu bodo urejeni prostori
obrtne zbornice, prostori za
izobraževanje delavcev in
podjetniškega centra ter pro-
stori za dnevne potrebe obrt-
nikov oziroma podjetnikov.
Sedež Območne obrtne zbor-
. niče bo ostal v Šmarju, svoje
prostore pa bo imela torej tu-
di v Rogaški Slatini. Tamkajš-
nja občina bo v ta namen pris-
pevala 11 milijonov tolarjev,
v centru pa bo imela dve pi-
sarni in skupne prostore. Ob-
jekt naj bi pričeli graditi že
ta mesec, dokončali pa bi ga
do konca leta. Stal bo na vsto-
pu iz zahodne smeri Rogaš-
ke Slarine pri restavraciji
Sonce, kjer bodo ob izgrad-
nji objekta obenem sanirali
že več kot desetletje zapuš-
čeno bencinsko črpalko.
......... B. JANČIČ
Mladi se predstavljajo
V dvorani gasilsko kulturnega doma v Šentvidu pri
Grobelnem se je minuli konec tedna predstavilo kakšnih
šestdeset glasbenikov med 8. in 17. letom starosti iz širše
celjske regije in dokazalo, da imamo na tem področju
kar nekaj odličnih, žal pogosto skritih glasbenih talen-
tov.
Prireditev »Mladi se predstavljajo« je pripravilo šentviško
kulturno društvo, pri izbiri najboljših izvajalcev pa sta ime-
li odločilno besedo strokovna komisija in komisija občins-
tva. Nastopajoči so se predstavili z znanimi melodijami že
uveljavljenih slovenskih izvajalcev in sami poskrbeh za in-
strumentalno spremljavo. Komisiji, ki nista imeli ravno lah-
kega dela, sta na koncu izbrali 18 najboljših in jim podelili
nagrade. Bo.J.
Pozor, žabe na cesti!
Migracijska pot dvoživk na Treb-
^ v Kozjanskem regijskem parku
*ena največjih v državi in prečka
■*sto Bistrica ob Sotli - Kozje. Ker na
*)poti vsako leto povozijo veliko žab,
* postavili zaščito.
Lani so zabeležili tri večje migracij-
Hrehode, kjer je prečkalo cesto šest
'° osem tisoč primerkov v nekaj ted-
j^- Leta 2000 so povoziU 1500 žab na
'nižini 400 metrov ceste na Trebčah,
^'^i pa zaradi poostrene kontrole le še
'"O- Biolog Bernard Goršak iz Koz-
^riskega regijskega parka pravi, da že-
letos lansko številko mrtvih žab še
'f^^njšati. So na dobri poti, saj je letos
I'' prečkanju nevarnega odseka kon-
^'o pod kolesi avtomobilov le 110 pri-
■^erkov. Postavili so okoli 600 metrov
^^^itne ograje na obeh straneh ceste,
Ogradi pa so pasti z vedri, zakopa-
N v zemljo, v katere se ujamejo dvo-
'^l^e, nakar jih ročno prenesejo čez
V veliko pomoč je tudi kanal, ki
^^^^a od ribnika na eni strani ceste
'^^odi pod njo do reke Bistrice. V ča-
^ selitve žab vseskozi kontrolirajo pro-
stor ter osveščajo prebivalce o naravo-
varstvenem pomenu teh prizadevanj.
Posebno pozornost posvečajo tudi so-
delovanju z lokalnimi osnovnimi šola-
mi, s katerimi lahko veliko storijo za
vzgojo otrok pri bolj-odgovornem rav-
nanju do okolice in živega sveta, ki nas
obdaja. ,
»Omenjeni način reševanja dvoživk
je začasen,« pojasnjuje Bernard Goršak,
»saj za Kozjanski park že pripravljamo
poseben, natančno izdelan upravljav-
ski načrt, prav tako pa želimo sredstva
za trajno rešitev problema znotraj raz-
ličnih projektov, tudi mednarodnih. Os-
nutki možnih trajnih rešitev že obsta-
jajo in segajo od izgradnje nadomest-
nega habitata do izgradnje podhodov
pod cesto.«
V Kozjanskem parku so prepričani,
da bodo problem čez hekaj let uspešno
rešili, saj so vse vrste dvoživk (pred-
vsem krastače in rjave žabe) z uvrsti-
tvijo na nacionalni rdeči seznam ogro-
ženih živali zavarovane.
T.VRABL

16
NASI KRAJI IN LJUDJE
Obnova
Lesnikove hiše
Na občnem zboru Turistič-
nega društva Ponikva so
ugodno ocenili lansko de-
lo, še več pa si obetajo od
izvedbe letošnjega progra-
ma. Predsednik TD Ponik-
va Slavko Špur je med pr-
vimi nalogami v letošnjem
letu omenil dokončanje oz-
načitve naravoslovnih po-
ti ter promocijo kraja z vse-
mi zanimivostmi preko TIC
v Šentjurju.
Nadaljevali bodo z zbira-
njem gradiva za dopolnitev
stalne razstave v pisarni druš-
tva, s pomočjo Zavoda za
varstvo naravne in kulturne
dediščine Celje in Občine
Šentjur si bodo nadaljevali
prizadevali začeti z obnovo
Lesnikove hiše, označili, oči-
stili in ogradili pa bodo tudi
ponikalnico na Perišah in Bo-
letini.
Februarja so sodelovali na
sejmu Alpe Adria v Ljublja-
ni, sodelovali pa bodo tudi
pri vseh prireditvah, ki jih
bodo pripraviU župnija in do-
mača društva. Novembra bo-
do izvedli tradicionalne Mar-
tinove dneve.
Spomladi bodo s čistilni-
mi akcijami poskrbeli za lep-
ši izgled kraja, obnovili bo-
do obvestilne table, pripravi-
li več predavanj, pomagaU tu-
rističnemu podmladku na OŠ
Blaža Kocena Ponikva in za-
čeli z uresničevanjem projek-
ta vinsko - turistične ceste.
Želja TD Ponikva je, da bi
se tudi zaradi njihovega dela
na Ponikvi in okolici ustavi-
lo še več obiskovalcev, kot jih
je bilo v zadnjih letih, ko so
največ prihajali zaradi Slomš-
ka ter velikonočnice. Ponik-
va pa premore mnogo več, kot
samo to. T V
Eko nadzor
v Šentjurju
šentjursko občino sta
prejšnji teden obiskala
predstavnika Eko sklada
Republike Slovenije, po-
močnica direktorja Vesna
Vidovič in strokovni sode-
lavec Dimitrij Segel, ki sta
želela na terenu preveriti,
kako bo s porabo dobrih 35
milijonov tolarjev posojila
za zagotavljanje oskrbe s
pitno vodo.
Šentjursko Javno komu-
nalno podjetje je posojilo po
ugodni obrestni meri
TOM+1,9 odstotka, z enolet-
nim moratorijem in 10-let-
no odplačilno dobo, decem-
bra dobilo od republiškega
ekološkega sklada za gradnjo
B in C etape 2. faze vodovo-
da Dramlje-Jazbine. Posoji-
lo je strogo namensko in po-
meni 43 odstotkov predra-
čunske vrednosti za gradnjo
te faze vodovoda. Pitno vo-
do bodo pripeljali v 113 gos-
podinjstev; zlasti v naselji
Jazbine in Gradišče. Z grad-
njo vodovoda bodo začeli ko-
nec pomladi. IS
Od Celjskih do
table in krede
Osnovna šola Primoža
Trubarja in Kulturni center
Laško Ijosta jutri, v petek,
in v soboto gostitelja prve-
ga zborovanja učiteljev zgo-
dovine. Tema srečanja, ki
ga pripravlja Društvo uči-
teljev zgodovine Slovenije,
bo vloga mitov v poučeva-
nju slovenske zgodovine.
Sodelovanje na zborova-
nju je napovedalo 90 učite-
ljev zgodovine iz vse Slove-
nije, srečanje pa je zasnova-
rro v obliki dopoldanskih pre-
davanj in popoldanskih de-
lavnic. Mite iz slovenske zgo-
dovine na splošno bo udele-
žencem predstavil dr. Peter
Vodopivec, »o dobrih grofih,
ki za nas skrbijo, nas trpeti
ne pustijo«, torej Celjskih, bo
govoril mag. Aleksander Ži-
žek, dr, Igor Grdina pa bo
skušal osvetliti mit o karan-
tanski slovenski državi. Pet-
kovo popoldansko delo bo
skozi delavnice namenjeno
projektnemu delu, kreativ-
nim pristopom k poučevanju
zgodovine ter predstavitvi de-
lovnih pripomočkov, v delav-
nici »Rušenje mita o tabli in
kredi« pa bodo učitelji zgo-
dovine govorili o uporabi ra-
čunalnika pri pouku ter med-
narodnem delovanju svoje-
ga društva.
V soboto dopoldne bo dr.
Egon Pelikan izpostavil mit
o Slovencih kot katohškem
narodu, saj Je svoje predava-
nje naslovil »Pravi Slovenec
je katoličan«, dr. Dragan Po-
točnik pa bo srečanje skle-
nil s predavanjem »Mit o Ma-
riboru«, torej za razliko od
Celjskih in Karantanije pre-
cej sodobnejšem mitu sloven-
skega življa.
I. STAMEJČIČ
V treh tednih
pred matičarja
Zlatoporočenca Milka in Anton Zalokar iz Laške vas
Na Razborju v Laški va-
si, v laški občini, so ostale
le še tri domačije. Življenje
tudi v tem lepem koncu
šentlenarske fare izumira,
saj je vse manj ljudi, ki so
še voljni delati in ostati na
kmetiji. Eni takšnih, ki
vztrajajo, so Zalokarjevi.
Pred dnevi sta Milka in An-
ton proslavila svoj zlati ju-
bilej.
Njuna zveza je nastala iz
ljubezni na prvi pogled. V
treh tednih, kar sta se spoz-
nala, ko je Anton prišel k Mil-
kinim v goste, sta se že tudi
poročila. Pred matičarja sta
stopila v Laškem, kamor so
se odpeljali s konjsko vpre-
go. Kljub tako hitri odloči-
tvi pa je njuna zveza ostala
trdna, skupaj z njunimi pe-
timi otroki. Slavica je najsta-
rejša, drugi je Tonček, oba
zdaj živita v Dramljah, tretji
je Marjan, ki je ostal doma
za birta, četrta, Silva je prav
tako v Dramljah, najmlajši
Roman pa živi z družino v
soseščini.
Kljub slabšemu zdravju
slavijenca so zlati jubilej pro-
slavili na Salobirjevi doma-
čiji v Trobnem Dolu, v druž-
bi 54 sorodnikov in znancev,
ob bogatem glasbenem pro-
gramu, saj je med 20 vnuki
skoraj polovica glasbenikov.
Milka se je rodila kot tret-
ji od petih otrok v družini v
Mišjem Dolu, Anton pa iz-
haja iz Harja, iz družine s sed-
mimi otroki. Letos bo dopol-
nil 80 let; njegova mladost-
na leta je zaznamovala voj-
na, saj je 34 mesecev preži-
vel v ujetništvu. Ko se je ra-
njen vrnil domov, je tehtal
le 43 kilogramov. Zatem je
nekaj let delal v Volni Laško
kot kurjač, vse dokler ga ni-
so v celoti potrebovali doma,
saj se je priženil na več kot
13 hektarov veliko posestvo.
»Dela je bilo dovolj, le de-
narja ni bilo,« potoži Milka
in pravi, da včasih ni bilo go-
tovine niti za otroške noga-
vice. A življenje je bilo le-
po, veliko so jima hodili po-
magat v tavrh, bili so zani-
mivi časi. Zdaj sta Milka in
•Anton poroko potrdila v do-
mači farni cerkvi v Šentlenar-
tu nad Laškim. Kljub letom
sta še vedno v veliko pomoč
'in oporo mladima na doma-
čiji. Odkar so se pred deset-
letjem vselili v novo hišo, je
življenje še dosti bolj prijet-
no. Če se tri leta mlajša slav-
Ijenka pohvali z zdravjem,
slednje ne velja za Antona,
ki zadnjih 15 let pošteno bo-
leha. Zato mu je v kratek čas
življenjska družica, ki mu ob
večerih na glas prebira časo-
pise, skupaj pa gledata tudi
televizijo, tako da tudi An-
ton izve za dobre in slabe no-
vice. Pa seveda domači i(
otroci z družinami, ki raj
prihajajo na obisk.      |
VLADO MARIJ
MODRI
TELEFON
Do prihodnjega četrtka bo val
klice na Modrem telefonu spn^
mala novinarka Urška Seiišnik.1
telefonsko številko 031/569^
jo lahko pokličete vsak dan mi
10. in 17. uro. Svoja vprašanjai
Modri telefon lahko med ponedi
kom in petkom zastavite tudif
telefonu 42-25-100.
Med dvema še tretji praznik
Na svojevrsten način je marčevska praznika, dan žena in 40 mučenikov, proslavila generacija učencev Osnov"'
šole Primoža Trubarja Laško, ki se je prvič znova sestala po 25 letih.
Srečanje je 10-članski organizacijski odbor pripravil v Zdravilišču Laško; rdeča nit večera pa je bilo seveda obujaA'
spominov na šolska leta, ki so jih preživeli skupaj. Od 110 nekdanjih učencev se jih je srečanja udeležilo okrog 80,
njimi tudi precej njihovih učiteljev in takratni ravnatelj Stane Kužnik. Prijeten večer pa so popestrili njihovi otroc'^'
kulturnim programom. VLADO MAR*^
Foto: JOLANDA SOJ' ■
NAICIIATKO
Eho iz mladih grl
v okviru Študentskega kluba mladih Šentjur se je v začet-
ku meseca na ustanovnem občnem zboru zbrala skupina
mladih pevcev in začela z ustanavljanjem Mešanega pev-
skega zbora Eho. V zboru, ki je že začel z vajami, je zaen-
krat 20 pevcev, v svoje vrste pa vabijo še nove člane.
Jubilej Korala
Pred desetletjem so v Laškem pod umetniškim vodstvom
Alenke Belej ustanovili MePZ Gloria. Program cerkvenih
in slovenskih narodnih pesmi so sčasoma razširili z umet-
nimi skladbami, leta 1997 pa so se preimenovali v MePZ
Koral, ki ga vodi Mateja Skorja. Jubilej so proslavili s slav-
nostnim koncertom v petek zvečer, ko so se občinstvu pred-
stavili s programom duhovne, ljudske in zabavne glasbe,
kot gostje pa so se predstavili tudi učenci Glasbene šole
Laško, člani KUD Anton Tanc iz Marija Gradca ter plesni
par Barbara Mulej in Marko Žličar.
Rez modre kavčine
Pred Ipavčevo hišo v šentjurskem Zgornjem trgu priprav-
ljajo v nedeljo ob 10.30 uri slovesno rez Stare trte, potomke
znamenite, več kot 450 let stare trte modre kavčine z mari-
borskega Lenta, za katero v Šentjurju skrbi pooblaščeni vi-
nogradnik, mestni viničar Aci Urbajs.
Do hiše v Debru
v laški občinski upravi še do 2. aprila sprejemajo prijave
zainteresiranih za nakup parcele v Debru. Na območju, pred-
videnem za individualno stanovanjsko gradnjo, je z javnim
razpisom naprodaj 7 približno enako velikih parcel, za vsa-
ko med njimi pa je že pripravljen tudi projekt stanovanjske
hiše z ustrezno dokumentacijo. (IS)
Št. 12 - 21. marec 2002
NASI KRAJI IN LJUDJE
17
Svetli prostori za
prijaznejši jutri
Novi prostori za delovno terapijo v Psihiatrični bolnišnici Vojnik
^ psihiatrični bolnišnici
^jnik so januarja odprli,
jgli dneh pa oživili nove
^jtore za delovno terapi-
f \ii s svojo prijaznostjo
^gpevajo k boljšemu po-
J(ju pacientov.
fjaložba v temeljito preno-
i objekta, ki dopolnjuje
jtno arhitekturno zasno-
;tavbnega kompleksa bol-
nice, je vredna 40 milijo-
iiv tolarjev. Bolnišnica je
ostore prenovila z lastni-
j^viri, razprostirajo pa se
[J kar 400 kvadratnih me-
površin. Bolnišnični te-
[jpevti v njih vodijo dejav-
j)Sti s področja likovne, glas-
,ene in gibalne terapije, raz-
ifna ročna dela ter dve prak-
jčni delavnici, na prostem
a še vrtnarjenje.
Dejavnosti delovne terapi-
[vVojniku prilagajajo naj-
lovejšim strokovnim smer-
icam. »Največja težava na-
li pacientov po hospitaliza-
ijije ponovna vključitev v
roje socialno in tudi delov-
0 okolje. Uspešna vključi-
IV in rehabilitacija pravilo-
laodločata o njihovi nadalj-
jiusodi, predvsem je nanjo
zan socialni status. Pacienti
'tega zelo dobro zavedajo,
Ito radi sodelujejo v progra-
u delovne terapije. Poseb-
)tisti, ki so se pri nas nau-
li kakšnih novih delovnih
hnik in spretnosti, se po-
)sto tudi pozneje oglašajo
zanimajo za novosti ali
ožnosti občasnega sodelo-
Vodja delovne terapije v Psihiatrični bolnišnici Vojnik Miro Čater poudarja pomen delovne terapije za
krepitev zdravega jedra pacientove osebnosti. Poleg strokovnega dela odigrajo pri tem svojo vlogo tudi
ustrezni prostori.
vanja. Nenazadnje se med pa-
cienti neredko vzpostavijo
pristni medsebojni delovni
odnosi, kot je to običajno
med sodelavci v kakšnem
podjetju - to pa je že zelo bli-
zu modelu odnosov med ljud-
mi izven naše ustanove,« je
o pomenu delovne terapije
pri psihiatričnih bolnikih po-
vedal direktor Psihiatrične
bolnišnice Vojnik Daniel Laj-
lar, specialist psihiatrije.
Delovno terapijo z različ-
nih področij danes izvaja zelo
dobro usposobljena skupina
šestih delovnih terapevtov in
treh inštruktorjev. Dejavno-
sti delovne terapije so name-
njene vsem pacientom, ki se
v bolnišnici zdravijo zaradi
različnih duševnih obolenj in
alkoholizma. V vsako od de-
javnosti se med zdravljenjem
vključujejo prostovoljno. Na
leto gre skozi prostore delov-
ne terapije v povprečju 900
pacientov.
Delovni terapevti iz Voj-
nika so si s svojim strokov-
nim pristopom zagotovili
pomembno vlogo na po-
dročju razvoja delovne te-
rapije v slovenskem prosto-
ru, so zapisali v sporočilu
za javnost. Letos, denimo,
so organizirali srečanje sku-
pin iz vseh slovenskih psi-
hiatričnih ustanov v stro-
kovno-ustvarjalni pustni de-
lavnici, v kateri so se sku-
pine izkazale z izjemno us-
tvarjalnostjo.
MBP
Foto: GREGOR KATIC
Vrtec in šola
pod eno streho
V Krajevni skupnosti
Stranice se že nekaj časa
pripravljajo na gradnjo
otroškega vrtca. Kaže, da
so končno našli ustrezno
rešitev za vrtec in hkrati po-
sodobitev osnovne šole.
Prvoten predlog, po kate-
rem bi bila večina vrtčevskih
prostorov v zemlji, vsa okna
pa bi bila obrnjena proti za-
hodu, so v krajevni skupno-
sti zavrnili. »Z novim pred-
logom, ki predvideva nad-
gradnjo osnovne šole za eno
etažo in njen zaključek z obi-
čajno dvokapno streho, ki se
bo vklapljala v okolje, smo
v krajevni skupnosti zado-
voljni,« ugotavlja njen pred-
sednik Maks Brečko.
Pridobili bodo 500 kvadrat-
nih metrov površin, kar je do-
volj za potrebe vrtca in šole
za naslednja desetletja. Če bo
vse po sreči, bodo gradnjo za-
ključili še letos, prve ocene
pa kažejo, da bo stala prib-
ližno 200 milijonov tolarjev.
MBP
Očiščeno Franicolovo
čistilna akcija, ki so jo v soboto pripravili v Krajevni
skupnosti Frankolovo, je pri delu združila številne kra-
jane.
Učenci osnovne šole so očistili okoUcb šole in skupaj s
športnim društvom okolico igrišča, turistično društvo je
očistilo in na novo nasadilo cvetlične grede v središču Fran-
kolovega in v Črešnjicah, počistilo sprehajalno pot ter oko-
lico gradu Lindek, na gradu pa so namestili tudi koše za
smeti. Izkazali so se še člani novo ustanovljenega društva
Talon, ki so skupaj s predsednikom krajevne skupnosti Mi-
lanom Dečmanom očistili dele potoka Tesnica in Briškega
potoka.
AB
Več vode za Zrečane
V Zrečah si prizadevajo zagotoviti dovolj pitne vode
tudi z iskanjem novih vodnih virov.
Občina in krajevna skupnost sta naročili podjetju Geohi-
dro iz Ljubljane potrebne raziskave in izdelavo vrtine. No-
vo vrtino pod Orožnovo kmetijo so že izvrtali in jo sedaj
preizkušajo. Iz globine stotih metrov priteče 5 do 10 litrov
vode na sekundo. Če bodo tudi nadaljnje raziskave tako
ugodne kot so prve, bodo novo vrtino priklopih na vodo-
vodni sistem že v dobrem mesecu.
MBP
Gospodičnina nova
oblačila
Potok Gospodična daje Staremu trgu v Slovenskih Konji-
cah poseben čar. Zadnja leta, ko so z različnimi prireditva-
mi oživili ta del kraja, pa je bila globoka struga potočka
kriva za marsikatero nezgodo. V njem se niso znašli le otro-
ci, ampak tudi drugi neprevidni obiskovalci. Te nevarnosti
kmalu ne bo več, saj so se v občini odločili, da speljejo
potok po lesenem ogrodju tik pod zgornjim robom. Voda
bo tako bližje očem in nogam, nevarnost za poškodbe pa bo
brez dvoma manjša. MBP
Novo društvo z
bogato tradicijo
Katoliško-prosvetno
ilništvo Konjice ima v Slo-
venskih Konjicah bogato
'radicijo. Pred drugo svetov-
"o vojno je namreč takrat-
l" društvo v veliki meri ob-
likovalo kulturni, vzgojni
••I izobraževalni utrip Ko-
liiškega. Po petdesetih le-
•"h nasilne prekinitve z de-
'"m so ga lani uspešno oži-
fili.
Člani ponovno oživljene-
društva so se pred kratkim
hirali na prvem rednem obč-
J^iri zboru. Pogled na oprav-
!^fio delo jim omogoča ve-
optimizma za prihod-
nost. »Ostati želimo zvesti
'^ojim predhodnikom in se
*^ivno vključiti v izgradnjo
^^ilne družbe v Konjicah in
njen aktiven član pozi-
'l^no vplivati na življenje v
j'^olici,« pravi predsednik
'^štva Jure Levart. Društvo
■^aveč kot 150 članov vseh
|'arosti. Pod svojim okriljem
■''■'užuje vse konjiške cerk-
^ne pevske zbore in razne
?*8e interesne skupine v žup-
Precej dela imajo z dvema
nekoliko večjima projekto-
ma. Izdajajo mesečno žup-
nijsko glasilo Jurček, s kate-
rim želijo graditi občestve-
no skupnost v župniji in kra-
ju ter povezati člane društva.
Slomškovo bralno priznanje
pa je vseslovenski projekt, v
katerega so vključeni sloven-
ski veroučenci, ki ob branju
dobrih knjig odkrivajo bujen
svet branja in domišljije.
Vsak, ki prebere zahtevane
knjige, prejme priznanje,
poimenovano po blaženem
Slomšku. V Konjicah je v ta
projekt vključenih kar sto
otrok, od prvega do osmega
razreda.
Še letošnjo jesen pa name-
ravajo speljati smelo zamisel:
glasbeno-dramski spektakel
Tujec, ob tem pa seveda ne
bodo zanemarili vsakoletnih
tradicionalnih prireditev, kot
so miklavževanje, materinski
dan, božičnica, razne kuhar-
ske in rokodelske delavnice,
predavanja, izobraževalni ve-
čeri, romanja in izleti.
MBP
Na prireditvi ob materinskem dnevu najlepše zazveni pesem otroškega pevskega zbora.
St. 12 - 21. marec 2002
18
NASI KRAJI IN LJUDJE
BSE pet mesecev kasneji
Po petih mesecih pričakovanj naj bi Brane Rihter iz Tiroseka pri Gornjem Gradu končno zamenjal čredo I
Skoraj pet mesecev je že
minilo, kar so v Tiroseku
pri Gornjem Gradu odkrili
prvi primer bolezni BSE, ki
jo navadno imenujemo kar
bolezen norih krav. Kaj od
obljubljenega je doslej že
dobila kmetija, ki jo je ta-
krat obiskal sam kmetijski
minister in ji zagotavljal
pomoč?
Očitno se je življenje pod
Črnivcem vrnilo v stare tir-
nice - minuli teden sta Brane
in njegova mama Marija pos-
pravljala »navlako«, ki jo je
na njuna polja in travnike na-
vlekla zima. Čistila sta robo-
ve, sekala grmičevje, med na-
šim obiskom na traktorsko
prikolico nalagala drva... Kot
da se življenje na tej idilični
kmetiji ni popolnoma spre-
menilo, kot da ne bi bilo iz-
vidov iz ljubljanskega in na-
to švicarskega laboratorija...
»Življenje gre naprej, >scaga-
ti< pač ne moreš,« je stoično
skomignil z rameni gospodar
Brane potem, ko je ugasnil
traktor. Minuto poprej je vozil
po takšni strmini, da bi mar-
sikomu vzelo dih. Toda na
to so na kmetiji, 800 metrov
nadmorske višine so name-
rili, navajeni. Sploh ker je vo-
zil po enem najbolj ravnih
travnikov na približno 20 hek-
tarjev velikem posestvu, se-
veda z »gmajno« vred.
Vendarle je bilo pri Rihter-
jevih minuli teden nekoliko
drugače. »Med obiskom sem
se z gospodarjem Branetom
in njegovo materjo pogovar-
jal o delovanju kmetije, o
krmljenju živali... Zagotovil
sem jim pomoč pri pokriva-
nju škode, ki jo bodo utrpeU
zaradi potrebe po uničenju
nekaterih živali. Predvsem pa
sem prišel izrazit solidarnost
z družino, kot tudi z vsemi
Brane Rihter
tistimi, kjer se lahko teore-
tično pojavi BSE. Bistvo je,
da povemo, da direktne kriv-
de ne moremo iskati in je tu-
di ni,« je pred skoraj petimi
meseci povedal minister za
kmetijstvo Franci But. Po pe-
tih mesecih pričakovanj, pro-
šenj in pritiskov v Ljubljani
je gospodar minuh petek do-
čakal odločbo veterinarske
inšpektorice Bojane Šturm,
s katero je dovolila odvoz ži-
vali, pa tudi v Ljubljani so
Branetu povedali, da se za-
deva »rešuje«. Kljub mese-
cem pričakovanj je bil gos-
podar optimist in napovedal,
da naj bi v teh dneh končno
dobil odškodnino.
Odškodnina
»Ocenili so krave, zanje
bodo izplačah odškodnino,
menda pa bodo nadomestili
tudi nekaj izpada dohodka,«
je pripovedoval Rihter j ev »ta
mlad« in se v mislih že neka-
ko poslovil od 10-glave čre-
de v hlevu. Vse živali naj bi
dah v zakol, namesto njih pa
bo s pomočjo mozirske za-
druge v hlev pripeljal pet krav
dojilj. Vsota, ki se je Brane
nadeja z ministrstva za kme-
tijstvo, naj bi bila tolikšna.
da bo lahko kupil nove kra-
ve.
Na srečo so tudi ljudje, ta-
ko kot država, bolj kot ne po-
zabili na dogajanja v lanskem
novembru. »Ni več dosti go-
vora, praktično nobeden več
nič ne reče,« pravi Brane, ki
je pokazal, da se zanima za
dogajanja v neposredni bli-
žini, v Zgornji Savinjski do-
lini pa tudi po svetu. Tudi zato
se včasih lahko upravičeno
začudi, od kod takšna poča-
snost pri reševanju njegovih
težav: »Skoraj pol leta sem
jih prosil in priganjal. Vča-
sih skoraj nisem mogel ver-
jeti, kako >uvelo< so se nosih
in se opravičevali, da ne mo-
rejo stresti iz rokava... Saj lah-
ko razumem, da takšnih stva-
ri ne morejo tako na hitro re-
šiti, vendarle, če enega z de-
setimi kravami rešujejo ta-
ko dolgo, to preprosto ne pelje
nikamor,« pravi Brane in do-
daja, da smo bili v Sloveniji
res pripravljeni na bolezen
norih krav in da je država v
nakup opreme za raziskave
veliko vložila, vendar pa je
ostala na tej stopnji - ni se
pripravila na stanje potem,
ko se je bolezen v resnici se
pojavila.
Želja po hitrejšem reševa-
nju izvira iz silno preproste-
ga razloga: ker se na kmetiji
v veliki meri preživljajo z go-
vedorejo, bi rada Rihterjeva
še naprej tako živela. Res, da
so kmalu sprostili promet z
živino, vendar se je gospo-
dar dogovoril, bo dal vso ži-
vino naenkrat (meso bodo
menda porabili v raziskoval-
ne namene, so zatrjevali Bra-
netu) . »Doma, za domačo ra-
bo, smo nameravali zaklati
eno kravo, dogovorjen sem
bil že s klavnico v Kamniku,
pa je potem nisem smel kla-
Kot je prazno stojišče obolele krave Brede, naj bi bil kmalu prazen cel Rihterjev hlev. (Foto: C. SEM)
ti. Tako se je zgodilo, da sem
moral kupiti polovico krave
od bližnjega soseda, da sva
imela meso - stala pa je pol-
na,« je pripovedoval Brane.
Stoično, kot da ga ne more
nič več presenetiti. In že raz-
preda nit pogovora o klavni-
ci, o oddaljenosti Tiroseka
od Kamnika, Solčave ah Ce-
lja... Življenje gre res naprej.
»Takoj ko bom imel ustrez-
no odločbo, bo šla živina ven.
Hlev bomo prebelih, uredili
in napolnili z novimi krava-
mi. Potem bo itak začela ra-
sti trava, že prvega maja pa
se bodo dojilje pasle zunaj,«
je govoril o svojih načrtih in
dodal, da je že pred izbru-
hom bolezni razmišljal o do-
jiljah.
»Prijaznost«
»Kaj bi se sekiral, ko pa ni-
sem ničesar kriv - zaradi ži-
vali mi seveda ni vseeno, to-
da zaradi kostne moke in vse-
ga, kar se je govorilo in pisa-
lo, nisem bil niti za trenutek
zaskrbljen. Čeprav se je do-
gajalo, da so nekateri hoteli
>potrucat<, da sem živali kr-
mil s kostno moko. To seve-
da ni res, zato se me niti niso
toliko dotaknili vsa dogaja-
nja in obtožbe, ki bi jih ali
pa sem jih prebral in slišal
na svoj račun. S kostno mo-
ko živali seveda nisem krmil
- kaj pa je bilo zmešano v kr-
milih, ni moja stvar. Zase sem
točno vedel, kako je bilo. Po-
tem pa je itak vse potihnilo.
Očitno se je nekje nekdo drug
zavedel, da ga je polomil,«
razpreda Brane tisto čudno
dogajanje pred skoraj peti-
mi meseci, po krajšem pre-
molku pa dodaja: »Za Evro-
po smo približno deset let za-
daj - če bomo imeli vse, kar
ima Evropa, moramo imeti
še nore krave.«
Črn humor Rihterja, kif
ga vsakdo, ki se je za treni
tek ustavil pri nesrečnei
gospodarju, lahko še kafe
dobro razume. V bistvu)
edino, kar mu je minul
pet mesecev dajalo mot,i
je z dvignjeno glavo klji
boval vsem. Tudi tistim,!
naj bi preverjali, kot jeo^
povedal direktor veterinj
ske uprave Zoran Kovač p
tem, ko so »sesuli« njegoij
teorijo o sporadičnem p|
javu bolezni, ali tistim,!
so na Braneta v resnici pi
tiskali, kako je bilo s kn
Ijenjem živali, ali pa tistii
»prijaznim« Gornjegrajcei
ki so sporočali, da so ga mei
da videli, kako je vozil kos
no moko v vrečki. Stvai
ki jih velja pozabiti, in ki
je rekel Brane, ne »scag
ti«.
URŠKA SELIŠN
»Tečajniki« z dodatnim znanjem.
Sadni vrt spomladi
Ljudska univerza Velenje in Kmetijska zadruga Šaleška dolina sta pripravili seminar za sadjarje in ljubitelje
sadnega vrta.
Strokovni del seminarja je izvedla Anica Jurkovnik, ki je odlična poznavalka sadjarske tehnologije in fito zaščitnih
sredstev, gnojil in škropiv. Praktični prikaz nege in obrezovanja sadnega drevja je bil v sadovnjakih Kmetijstva ob Celjski
cesti v Velenju, udeleženci pa so bili veseli zaradi dodatnega znanja, ki so ga pridobili na seminarjli.        J. MIKLAVC
Lija Modrijan, Pavla Letonja in Mija Žerjav v poglobljeni debati
Kvačicarija v Šmartneni;
člani amaterskega gledališkega »kozolca« v Šmartn^' i
ob Paki so po rekordno kratkem garanju pripravili n"^ ^
odrsko priredbo komedije Kvačkarija.
V glavnih vlogah v režiji Bogomirja Verasa blestijo Mija 2''
jav, Lija Modrijan, Pavla Letonja in Zvonka Peršič. Igralk"^- ^
se v zgodbo moških vživele z veliko dinamike in energije, k' ^
amaterskih igralcem kar težko pripišemo. Režiser Bog'' ^
Veras je bil izjemno zadovoljen, saj so ob 25-letnici delo\-r
Gledališča pod kozolcem v Šmartnem nedvomno postavilja
dališki časovni rekord od ideje do zrele igre.    J. MIKL^
St. 12 - 21. marec 2002
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
19
Za slovesnost so morali šolo kar precej pomanjšati. (Foto: C. SEM)
Ljubenski
ponos
Minuli petek so na Ljub-
f pripravili slovesnost,
jo bodo še dolgo pomni-
uradno so namreč pre-
ii namenu nov prizidek
telovadnico, pri gradnji
so s samoprispevkom so-
lovali skoraj vsi kraja-
;tem na Ljubnem zaklju-
iejo večletne investicije v
ski prostor. Že pred leti
preuredili staro šolo in s
»izselili učence iz prosto-
iobčine ter prešli na enoiz-
enski pouk. Nato so ure-
I vrtec in prostor za jasli,
mor vozijo tudi otroke iz
iigih občin, z novogradnjo
I je šola na Ljubnem pri-
pravljena za devetletko. V pri-
zidku je 9 učilnic, pet kabi-
netov, povečana jedilnica in
zbornica; še posebej pa so na
Ljubnem ponosni na novo te-
lovadnico, ki jo bodo upo-
rabljali tudi kot večnamen-
ski prostor. V občini je na-
mreč kar 24 različnih dru-
štev, poleg tega pa so učenci
do 3. razreda doslej telova-
dili v učilnicah.
Celotno investicijo na Ljub-
nem ocenjujejo na pribHžno
400 milijonov tolarjev. Dr-
žava je prispevala 93 milijo-
nov tolarjev, 107 milijonov
tolarjev "so zbrali s samopris-
pevkom,- ostalo pa so pokri-
li z občinskim proračunom.
Nov prizidek in telovadnico
na Ljubnem je poleg župa-
nje Anke Rakun in ravnate-
lja šole Rajka Pintarja odprl
sekretar za šport Janez Bed-
narik, učenci pa so v sodelo-
vanju z učitelji in občinski-
mi društvi pripravili nepoza-
ben program. Da so Ljuben-
ci ponosni na svojo šolo, je
bilo slišati skoraj na vsakem
koraku, veselje pa je bilo sko-
raj občutiti tudi v nabito polni
novi telovadnici. Vendar v šo-
li niso ostali brez načrtov - v
eni izmed učilnic bodo ure-
dili prostor, kjer bo našla
svoje niesto tudi občinska
knjižnica.
U. SELIŠNIK
Pri pripravi programa je sodelovala tudi Ljubenka Bernarda Marovt. (Foto: J. MIKLAVC)
Lokomotiva v cvetju
upravljavci Mozirskega
^ so v torek dobili tudi
^^Ho dovoljenje za pre-
^ 83-tonske lokomotive
Jiiost proti Lokam,
podjetje Vipap je na-
Mozirskemu gaju po-
^'o več kot pol stoletja sta-
''l^omotivo, ki jo bodo v
Jzirje predvidoma prepe-
j' ^ začetku prihodnjega
"^^^ To ni edina novost, ki
^'^eta obiskovalcem par-
ka v Mozirju. V gaju so na-
mreč že postavili žago vene-
cijanko, uredili'popolnoma
nov razstavni paviljon, v ka-
terem bo Cinkarna uredila uč-
no pot, zasadili pa bodo še
vrt z najmanj 500 rododen-
droni. Skupno bodo v uredi-
tev parka slovenskih vrtnar-
jev vložih več kot 8 milijo-
nov tolarjev, tako da bo Mo-
zirski gaj za obiskovalce še
bolj privlačen.
Gaj seveda še ni odprt, saj
bodo posamezne zelenice in
nasade urejali še cel marec,
vse investicije pa podrobne-
je predstavili na novinarski
konferenci proti koncu me-
seca. Še vedno pa upravljav-
ci gaja, kljub uradnemu do-
voljenju, na izvozu z avtoce-
ste niso uspeli postaviti oz-
načevalnih tabel, ker gaj ni
vpisan v register naravne in
kulturne dediščine.      US
Šaleška dolina brez
okoljskih problemov
Minuli petek se je v Vele-
nju mudil minister za oko-
lje in prostor Janez Kopač,
ki je obiskal podjetji Eso-
tech in Erico.
To je bil v dobrem letu dni
tretji ministrov obisk v Ša-
leški dolini, ki je z velenj-
skim premogovnikom in Šo-
štanj sko termoelektrarno po-
memben član Holdinga slo-
venskih elektrarn. »V Šaleš-
ki dolini na okoljskem po-
dročju ni posebnih proble-
mov,« je poudaril minister
Kopač na novinarski konfe-
renci, ki so jo pripravili čla-
ni velenjskega mestnega od-
bora LDS. Minister Kopač je
napovedal, da bodo v mini-
strstvu kmalu določili viši-
no sofinanciranja za projek-
te, ki so prispeh na razpis za
sofinanciranje komunalne in-
frastrukture. V Šaleški doli-
ni so to čistilna naprava Šmart-
no ob Paki, centralna čistil-
na naprava za Šoštanj in Ve-
lenje ter vodovod v Velenju.
S podpisom koncesijske po-
godbe s Premogovnikom Ve-
lenje v obliki, ki izvzema šo-
štanjski trikotnik in ki omo-
goča razvoj Šoštanja, je bil
po ministrovih besedah od-
pravljen potencialni konflikt
med premogovnikom in Ob-
čino Šoštanj.
Minister Kopač je podjetji
Esotech in Erico obiskal za-
radi velenjskih želja po vklju-
čitvi v projekte ministrstva.
Tako v Esotechu želijo sode-
lovati pri izgradnji razžveple-
valne naprave v trboveljski
termoelektrarni, v institutu
Erico pa želijo postati sloven-
sko izobraževalno središče za
področje okolja in energeti-
ke. Na novinarski konferen-
ci so spregovorili še o delu
velenjske pisarne, ki v okvi-
ru holdinga skrbi za prodajo
električne energije in v kate-
ri je 23 zaposlenih. Minister
je še posebej napovedal sejo
državnega zbora v tem ted-
nu, ko bodo poslanci prvič
obravnavali zakon o graditvi
objektov - gre za zakon, ki
naj bi bistveno skrajšal po-
stopke pri pridobivanju grad-
benih dovoljenj in za kate-
rega Kopač »srčno upa, da ga
bodo kmalu sprejeli«.
U. SELIŠNIK
Ugodno za manjše podjetnike
V občini Ljubno so že
pred časom sprejeli nov od-
lok o stavbnem zemljišču,
v katerem so med drugim
določili izračun števila
točk, ki služijo kot osnova
za plačilo nadomestila za
uporabo stavbnega zemljiš-
ča.
Zaradi pritožb manjših
podjetnikov, da je končno šte-
vilo točk previsoko in da je
nadomestilo v primerjavi z
drugimi zgornjesavinjskimi
občinami na Ljubnem pre-
drago, so svetniki na zadnji
seji spremenili odlok o stavb-
nem zemljišču. Podjetnike so
razdelih v dve skupini, in si-
cer so za gospodarske dejav-
nosti majhnih družb število
točk za nadomestilo za upo-
rabo stavbnega zemljišča
skoraj prepolovih, medtein^
ko za gospodarske dejavno-
sti srednjih in velikih družb
ostane točkovnik nespreme-
njen. Družbe bodo ločili na
osnovi zakona, na Ljubnem
pa so registrirani 103 manjši
podjetniki. S spremembo od-
loka so se na Ljubnem ize-
načih z drugimi zgornjesa-
vinjskimi občinami, razen z
občino Nazarje, kjer so te
vrednosti višje. US
Otroke na sedež ali
jahača
V okviru represivno pre-
ventivnih aktivnosti, ki jih
je do nedelje izvajala poli-
cija pod naslovom Sloveni-
ja, pripni se! in s katerimi
so želeli spodbuditi večjo
uporabo varnostnih pasov
in varnostnih sedežev, so
tudi v Nazarjah pripravili
posebno predstavitev.
V petek so predstavniki na-
zarskega sveta za preventivo
in vzgojo v cestnem prome-
tu, PoUcijske postaje Mozir-
je ter zgornjesavinjskega
združenja šoferjev in avtome-
hanikov na parkirnem pro-
storu pred nazarskim gasil-
skim domom predstavili upo-
rabo varnostnega pasu in var-
nostnih otroških sedežev. V
času predstavitve se je kar ne-
kaj Zgornjesavinjčanov pri-
vezalo z varnostnim pasom
na tako imenovanem zale-
tavčku. »Odziv med ljudmi
je bil izjemno dober. Polici-
sti ocenjujemo, da je na zad-
njem sedežu privezanih sa-
mo 9,6 odstotka potnikov v
avtomobilu. Navadno gre za
otroke in tudi zato radi ta de-
lež letos povečali na tretji-
no. Mimogrede - otroci do
6. leta morajo sedeti v otroš-
kem sedežu, starejši od 6 let
in nižji od 150 centimetrov
pa morajo sedeti na tako ime-
novanem jahaču,« je pojasnil
vodja policijskega okohša za
občini Mozirje in Nazarje
Slavko Šmigoc.
Na predstavitvi v Nazarjah
je kar nekaj obiskovalcev pre-
verilo delovanje alkotesta,
zainteresiranim pa je bil na
voljo informativni material,
saj želijo policisti tudi na tak-
šen način osveščati in pove-
čati varnost v cestnem pro-
metu. U. SELIŠNIK
Med predstavitvijo v Nazarjah.
Št. 12-21. marec 2002
20
ŠPORT
Črni nogometni vilcend
Moštva s Celjskega v 24. krogu lige Simobil brez točk - Štajerski derbi še tretjič Mariborčanom - V soboto Rudar-C|^
Publikum
Prvič se je v tej sezoni li-
ge Simobil zgodilo, da so
»naši« klubi ostali popolno-
ma praznih rok. Doslej je
bil najslabši izkupiček vsaj
ena točka v L, 20. in 21. kro-
gu. Šmarčani so še v zgor-
njem delu razpredelnice (36
točk), medtem ko so Celja-
ne in Velenjčane pri 32 toč-
kah ulovili Novogoričani.
Publikum je doživel že tret-
ji letošnji poraz, pred 2500
ali celo več gledalci na Skal-
ni kleti.
Helbl dvaicrat
zamudil
Branilca Gregorja Helbla
je po zmagi v Ajdovščini tre-
ner Marijan Pušnik še po-
sebej izpostavil zaradi dobre
igre, tokrat pa je 25-letni Ko-
rošec v 8. minuti »pozabil«
na Samirja Dura [odlično ak-
cijo sta izpeljala Karič in Šar-
kezi), v 38. minuti pa še na
Dorda Indiča. Ob tem je bil
obakrat v glavni vlogi (poleg
začetnika akcij Suada File-
koviča) še en Korošec. Glav-
ni sodnik Drago Kos je spre-
gledal prekršek nad Korenom
na sredini igrišča, njegovi soi-
gralci so pričakovali solidar-
nostno potezo gostov in br-
co žoge v avt, saj je Koren
obležal, a se je akcija usod-
no nadaljevala. Pred drugim
prejetim zadetkom je bil na
robu kazenskega prostora
zrušen Samo Vidovič, Kos pa
se je »ustrašil« nevarnosti za
enajstmetrovko in zamižal.
Vijoličasti so v protinapadu
prišli do drugega, zadnjega
vodstva. V drugem polčasu
so bili Celjani prikrajšani za
enajstmetrovko, vsaj po pri-
čevanju Roberta Korena, ki
je padel ob Mihi Golobu: »Bil
je prekršek. Morda je bil sod-
nik v takšnerrt položaju, da
ga ni dobro videl. Vseeno bi
lahko pokazal na belo toč-
ko. Zelo smo si prizadevali
za izenačenje, a nam ni us-
pelo. Gledalci so videli do-
Amir Karič in Vladislav Lungu.
bri predstavi obeh ekip.« V
10. minuti je s čelne črte Sa-
mo Vidovič odlično podal
Andreju Kvasu, ki je moč-
no streljal z 12 metrov za 1:1.
Porozna obramba Publikuma
v sistemu 4-4-2 je nato do-
volila nasprotniku izpeljavo
nekaj nevarnih akcij. V na-
daljevanju so sledili jalovi na-
padi Celjanov, Maribor pa je
rutinirano še sedmič zmagal
na gostovanjih.
Nepričakovani
poraz
če ste pred gostovanjem
v Domžalah pričakovali
gladko zmago Ere, ste se po-
šteno ušteli. Že v uvodu se
je videlo, da bo težko po-
noviti prejšnje uspehe, saj
je domačim šlo za nohte in
so krenili na vse ali nič. Zad-
njeuvrščeno moštvo si po-
raza doma ni smelo več pri-
voščiti in zato sta bila nje-
gova želja in motiv tokrat
premočna za Šmarčane.
Era, ki je bila do nedelje naj-
boljše gostujoče moštvo, je
v gosteh doživela šele dru-
gi poraz (prvič je klonila v
Kopru v uvodnem prvoligaš-
kem nastopu). Zmagovalca
je odločil Nenad Protega,
ki je po prestrogo dosoje-
nem prekršku Damjana Ro-
miha nad Živojinom Vido-
jevičem v kazenskem pro-
storu zadel z enajstih me-
trov. Matjaž Bohinc bi lah-
ko isto kazen dosodil že prej
v korist Šmarčanov, ko je
bil precej bolj očitno zru-
šen Alem Mujakovič. Vi-
joličasti si tokrat niso pri-
služili niti rumenega karto-
na, kar dokazuje prenizko
motiviranost. Na drugi stra-
ni so domači prejeli tri, in
poskrbeli (sicer nenameno-
ma), da je Edi Borštnar ne-
zavesten obležal na igrišču.
S prebito glavo so ga po sre-
čanju z rešilcem odpeljali
v bolnišnico. Šmarski stra-
teg Marijan Bloudek si je
zmage silno želel in je ves
čas glasno »komandiral«
svoje fante tik ob robu igriš-
ča: »Pred srečanjem smo bili
favoriti, vendar so Domžal-
čani z več želje prišli do za-
služene zmage. Nastop mo-
jih igralcev je bil pod pri-
čakovanji. Verjetno jih je us-
pavala misel na dve visoki
zmagi nad Domžalami.« Igra
šmarskih vijohc je bila res
pod njihovimi zmožnostmi.
vendar breme poraza ne mo-
re biti le na igralcih. Nogo-
metaši so namreč v letošnji
sezoni igrali veliko boljše,
kot smo od njih pričakova-
li. Vendar so številne me-
njave trenerjev vplivale
predvsem na njih same. Tež-
ko je vedno znova sprejeti
drugačen sistem igre, ki ga
goji novi trener. Čeprav nih-
če od njih ni bistveno spre-
minjal filozofije kluba, se
pričakovanja glede vloge
posameznih igralcev v igri
med njimi razlikujejo. Do
sedaj menjavanje trenerjev
ni puščalo slabih posledic
na rezultatih in upajmo, da
tudi tokrat ne bo tako. Pred
Šmarčani je namreč ključ-
no obdobje letošnje sezone.
Včeraj so igrali najpomem-
bnejšo tekmo sezone v pol-
finalu pokala Slovenije v Ki-
dričevem. Za ugoden rezul-
tat pred povratno tekmo z
Aluminijem so morali pri-
kazati eno svojih boljših iger
in popraviti pomanjkljivo-
sti, ki se kažejo v zadnjem
času.
V moštvu Šmarčanov
močno »škripa« v konici na-
pada, kjer se zimska okre-
pitev Predrag Divljak še ne
znajde najbolje in zato
Šmarski Martini vse pogo-
steje »vzdihujejo« za goli Jo-
vice Viča, ki je na treh tek-
mah Domžalam nasul pol
ducata golov (5:1, 6:1, po-
kal NZS 2:0). Na tretji pr-
venstveni tekmi Ere in Dom-
žal se je pomeril še tretji tre-
nerski par (8. krog Sredo-
jevič - Prašnikar, 19. krog
Bevc - Kostajnšek in v ne-
deljo Birjukov - Bloudek).
Čeprav razočaran po pora-
zu, je Bloudek po koncu sre-
čanja brez zamere povabil
zdajšnjega tekmeca na pijačo
v tamkajšnji lokal. Šmarča-
ne je s 5. mesta na lestvici
izpodrinila vse boljša Mura,
ki bo v nedeljo gostovala v
Šmartnem ob Paki.
Z igralced
več ostali bi
točke
Velenjčani so v za(
treh tednih že drugič gQ.
vali v Murski Soboti iJ
osvojili le eno točko vi
nem nastopu drugega del;
ge Simobil. Takrat je v,
slav Simeunovič celo ot)
loval, da niso osvojili
treh, saj so številne pri
nosti ostale neizkoriščei
Tokrat je bilo vse drugj,
Mura je pokazala iz^
borbeno in dopadljivojj
ter potrdila napovedi velg
skega stratega, da bo ^^||
»mešala štrene« tudi najbj
šim. Na štirih spomladi
skih tekmah so Murašin
mreč osvojiU kar deset toj
Rudarji pa so doživeli pi
poraz. Igralcem se je veiji
no poznala utrujenost poie
kih tekmah z Olimpijo ini|
riborom, tako da izredi
razpoloženi Muri niso prs
stavljali večje nevarnosti.Q
prav so Knapi igrali od!
minute z igralcem večf
ključen je bil Marjani
minko, ki tako ne bo sn
igrati v Šmartnem ob Pai
si kakšne resne priložnoi
niso priigrali. Črno-beli
lahko zmagali še z večjo ra
liko, vendar jim tega ni d
pustil Dino Lalič, ki jeobi
nil kar nekaj nevarnih sti
lov, dvakrat pa ga je rešili
di okvir vrat. Mesaričevi
iz uvoda srečanja je bil
rej edini na tekmi, ki je
dovoljila 2200 gledalcev
Fazaneriji. Ob jezeru jili
soboto ne bo toliko, pai
prav sta Rudar in Publii(B
v zadnjem medsebojni
obračunu uprizorila »evr«
sko« tekmo, ki je bila o&
čena v sodnikovem podal
ku - 3:4!
PETRA ŠAFW
DEAN ŠUSli
Foto: GREGOR KAl
Miha Golob in Robert Koren.
Št. 12-21. marec 2002
ŠPORT
21
)>Moško-ženskaff
košarka v Celju
lerkur dobil veliki derbi proti Jezici - Ramšak vplival na razplet - Ob
J preblagem sodniškem kriteriju košarka ostala v ozadju
j-fljske košarkarice so
^^fne« tekmice iz Ljubija-
j premagale še osmič do-
l^j v državnem prvenstvu,
^0 da je vprašanje o vo-
jj^em položaju pred pol-
j^lno končnico za prva-
^je ostalo odprto. Varo-
j^lce Gojka Žvižaja so na-
jfgč teden dni prej nepri-
pvdno izgubile v Mari-
jfU, za boleč spodrsljaj pa
,5e sijaj no oddolžile in na
jliu lestvice dohitele Ježi-
iflke.
0 »številki 1« v play-offu
(bržkone odločil obračun
jadnjem krogu lige šeste-
ice.
Skorajda
»pretep«
1 že uvodne minute so po-
^le odločenost obeh ekip,
fcza vsako ceno zmagata. Igra
lobrambi je bila na obeh stra-
lehtako zavzeta, da je meji-
ina »ragbi«, kot so nekateri
fisotni opisali dogajanje na
Bfketu. Mariborska sodni-
ka Sašo Pukl in Matjaž Ve-
hovar sta poskrbela za raz-
burjenja na obeh straneh, a
ohranila pravično razsojanje.
Kriterij, ki je dovoljeval le
preveč kontaktov, sta napo-
sled le spremenila, kar pa je
bilo za agresivne igralke pre-
pozno, saj so v drugem pol-
času osebne napake kar de-
ževale. Pri izidu 35:36 je teh-
nični direktor Merkurja
Franci Ramšak ostro prote-
stiral sodniku Puklu, ki mu
je velel, naj sede na stol ob
klopi. Ramšak je nato odšel
na tribuno (kar mu kot uradni
osebi vpisani v zapisnik ni do-
volj eno), Celjanke pa so zai-
grale kot prerojene in z del-
nim izidom 9:0 praktično od-
ločile srečanje.
Pri najvišjem vodstvu go-
stij (za 6 točk) je trener Mer-
kurja Žvižaj postavil consko
obrambo, ki je popolnoma
ohromila tekmice. Zadele so
le eno od 14 trojk! Celjska
slabost pa so bili prosti me-
ti: le 18 zadetih od 32.
Učinek
posameznic
Največ prostih metov je
zgrešila Mirna Deak (9-16),
ki pa je bila s 23 točkami naj-
boljša strelka obračuna in
znova nenadomestljivi člen.
Katja Temnik je iz igre za-
dela šele v 36. minuti, a je
ujela največ žog (7). V trdem
boju se je dobro znašla bra-
nilka Julija Perlič, nepriča-
kovano tretja najboljša strel-
ka tekme, ki je takoj s trojko
»razbila« ježiški poskus con-
ske obrambe. Nadomestiti je
morala tokrat manjši učinek
Ivone Kuštro. Srčno Hrva-
tico je mučila poškodba, dan
pred tekmo pa je njena tele-
sna temperatura znašala 39
stopinj C, a je odigrala kar
dobrih 36 minut in imela 5
asistenc. Kmalu po koncu tek-
me pa jo je »zvilo«: popol-
noma izčrpana je komaj di-
hala, srce pa ji je nevarno bi-
lo. Pravočasno so jo oskrbe-
li, še isti večer pa so ji dovo-
lili, da je zapustila bolnišni-
co.
Kapetanka Alenka Potoč-
nik je odigrala zelo zrelo:
»Naša obramba je bila feno-
menalna. Odločila je večja
srčnost, tekma pa ni bila po-
sebej kakovostna.« Tako kot
Temnikova, je'poudarila, da
pripomb na sojenje igralke
nimajo. Trener Gojko Žvižaj
je prvič na uradni tekmi pre-
magal Jezico, za uspeh pa se
je zahvalil tudi Sergeju Rav-
nikarju: »Trener Maribor-
čank je namreč po našem de-
baklu pravilno napovedal
razplet derbija. Kolega iz Je-
zice Dragomir Bukvič me ni
pogledal v oči, ko mi je če-
stital. Moja dekleta so si za-
služila zmago. Tudi sodniki
so ljudje, zato njihovih na-
pak ne smemo dajati pod
drobnogled. No, kriterij je
bil dejansko tak, da smo vi-
deli 'moško'žensko košar-
ko!«
DEAN ŠUSTER
Foto: GREGOR KATIC
Najboljši igralki med neizprosnim bojem, Daliborka Jocič in Mirna
Deakz žogo.
Da vam bo še naprej
toplo pri srcu ...
Srzic se Je odrekel Rizmanu
Ima spor v Šoštanju nacionalno ozadje? - Zbujeni šentjurski velikan - Hopsi precej razočarali
žoge za Rizmana v Šoštanju ni več, a bržčas ne za dolgo
Minuli konec tedna za-
radi srečanj pokala Spar ni
bilo ligaškega dela v Hypo
ligi, vendar košarkarskih
razburjenj ni manjkalo. V
pokalu so izpadli tako Elek-
tra kot Alpos Kemoplast in
tudi Savinjski Hopsi.
Šoštanjčani so po burnem
tednu, proti Kraškemu zi-
darju odigrali preslabo v
obrambi, da bi se lahko uvr-
stili v četrtfinale pokala. V
dvorani pa je bila pomem-
bnejša od samega srečanja
razprava o zadnji potezi
stratega Šoštanjčanov Deja-
na Srziča. Dan pred tekmo
je obvestil prvega strelca
ekipe Vladimirja Rizmana,
da nanj več ne računa in mu
prepovedal treniranje s pr-
vim moštvom.
Tako se je rigorozno kon-
čal nesporazum, ki pa je tlel
vse od prihoda Petra Arsi-
ča v ekipo Elektre. Takrat
je namreč Jugoslovan Srzič
napovedal, da se bo celot-
na igra Elektre prilagodila
Arsiču (njegovemu rojaku),
kar pa ni bilo povšeči Riz-
manu (v Slovenijo je prišel
iz Hrvaške), ki je vprašal,
zakaj se ne bi Arsič prila-
godil ekipi. Od tedaj je bil
prvi strelec Šoštanjčanov na
ledu. Igral je vse manj, pa
čeprav je še odločil nekaj
tekem v prid Elektre in je
bil glede na minutažo in sta-
tistiko še vedno ena gonil-
nih moči moštva.
Vse to je vodilo trenerja
Srziča, da je napravil pote-
zo, ki je košarkarski Šoštanj
prepolovila na pol, tako
vodstvo kluba kot navijače.
Večina pristašev Elektre je
na Rizmanovi strani, zato je
bil na zadnji tekmi izobe-
šen velik transparent »Riz-
man vrni se, Arsič go ho-
me«. Rizman je srečanje
spremljal s tribune, kjer pa
so polemiko vodili tudi še-
fi šoštanjske košarke. Med-
tem ko nekateri še slepo ver-
jamejo v Srziča, pa drugi vr-
tijo telefone in kličejo tre-
nerje iz ostalih klubov, če
bi bili pripravljeni priti v
Šoštanj. Vse skupaj bo prej
škodilo kot koristilo klubu
pred nadaljevanjem boja za
obstanek v druščini najbolj-
ših slovenskih košarkarskih
ekip. Koliko časa bodo v Šo-
štanju še verjeli »pravlji-
cam« Dejana Srziča, ki je si-
cer dober retorik, bo poka-
zal čas. Morda lahko do
preobrata pride že pred pot-
jo v Sežano na srečanje 3.
kroga.
Hopsi zgodaj
padli
v Šentjurju je bil v sobo-
to pravi košarkarski praz-
nik, saj je Union Olimpija
v dvorano Hruševec priva-
bil rekordno število gledal-
cev v tej sezoni. Čeprav je
bil zmagovalec znan že pred
srečanjem, so gledalci lah-
ko uživali v atraktivnih po-
tezah najboljše slovenske
ekipe, marsikaj pa je uspe-
valo tudi razpoloženemu
domačemu centru Nedža-
du Spahiču, ki iz tedna v
teden igra bolje. Očitno je
povečan obseg dela (sedaj
trenira dvakrat dnevno) zelo
dobro vplival na igro edi-
nega centra Šentjurčanov„ki
bo še kako koristen v nada-
ljevanju lige za prvaka.
Zanimivo je tudi, da so
gostitelji v soboto dobili
zadnjo četrtino, z mlado
ekipo, kar je samo poveča-
lo zadovoljstvo gledalcev in
domačih funkcionarjev, ki
naj bi v tem tednu poplača-
li zaostale obveznosti do
igralcev. Tudi poraz s 30 toč-
kami je glede na razmerje
moči več kot znosen za Šent-
jurčane. Sedaj bodo opra-
vili mini priprave, kajti po
(zelo nespametnem) kole-
darju KZS, so ekipe v hgi
za prvaka proste do 30. mar-
ca, ko se bo z drugim kro-
gom nadaljevalo DP.
Polzelani so v Kopru pad-
li že v prvi četrtini, ki so jo
domači dobili za kar 19 točk.
Kasneje se je igralo na obeh
straneh le z željo, da sreča-
nje mine čimprej. Posledi-
ca tega je visok poraz Hop-
sov, ki so se neslavno poslo-
vili od slovenskega pokala.
JANEZ TERBOVC
Foto: TRIARTES
Št. 12 - 21. marec 2002
22
ŠPORT
Odločilne tekme
Laščanov
Košarkarji Pivovarne
Laško so se danes, v četr-
tek, vrnili iz Francije, kjer
so sinoči odigrali prvo tek-
mo polfinala Koračevega po-
kala. O končnem zmagoval-
cu bo odločala povratna tek-
ma v sredo v Laškem. Ko-
nec tedna bodo Laščani v
hali Tivoli sodelovali tudi
na zaključnem turnirju Ja-
dranske lige.
Njihov nasprotnik v Kora-
čevem pokalu SLUC Nancy
je trenutno tretjeuvrščena
ekipa francoskega prvenstva
in že četrtič nastopa v poka-
lu Radivoja Korača. Do letos
so vedno obtičali v osmini fi-
nala, tokrat pa so najprej iz-
ločili nemški Bayer 04, v če-
trtini finala pa še rojake iz
Dijona. Proti obema tekme-
cema so v gosteh izgubili, ta-
ko da imajo Laščani, če so si
včeraj uspeli zagotoviti ugo-
den rezultat, realne možno-
sti za finale. To bi bil vseka-
kor izjemen uspeh, saj je
Nancy zelo dobro pokrit na
vseh igralnih položajih. Tre-
ner Sylvain Lautie zaupa v
glavnem osmim košarkar-
jem. Pod košem sta franco-
ska reprezentanta Cyril Ju-
lian in Fabien Dubos, na zu-
nanjih položajih pa trije na-
turalizirani Američani, na če-
lu z izjemnim Stevinom
Smithom. Z njimi se odlič-
no dopolnjujejo Vincent
Mansing, Ross Land in Go-
ran Boškovič. Njihova igra
je hitra in kombinatoma, v
moštvu ni ekstremno visokih
košarkarjev, s številnimi na-
kupi pred sezono pa želijo
uresničiti dolgoletne sanje -
napad na sam vrh razpredel-
Kapetan Laščanov Goran Jurak.
niče DP. Košarkarjem Pivo-
varne Laško torej ne bo lah-
ko. Pričakujejo polno dvo-
rano Tri lilije in bučno pod-
poro s tribun. Pred tem jih
konec tedna čaka še finalni
turnir Jadranske lige. V po-
finalu se bodo pomerili z
Unionom Olimpijo. Kot je
dejal kapetan Goran Jurak,
bodo v Tivoliju nastopih po-
polnoma sproščeni, saj sp
svoje cilje že presegli. Kljub
temu se bodo poskušali čim
bolje upreti Ljubljančanom
in dokazati, da njihova ude-
ležba na turnirju ni naključ-
je. Prejšnji teden je trener
Predrag Kruščič močno po-
večal intenzivnost treningov,
tako da so košarkarji pred od-
ločilnimi boji v najboljši pri-
pravljenosti.
PETRA ŠAFRAN
PANORAMA
NOGOim
1. SNL
24. krog: CMC Publikam
- Maribor Pivovarna Laško
1:2 (1:2); Kvas (10); Duro
(8), Indič (38). Domžale-Era
Šmartno 1:0 (1:0); Protega
(35, 11 - m). Mura - Rudar
Velenje 1:0 (1:0); Mesaric
(14). Vrstni red: Maribor Pi-
vovarna Laško 45, Koper,
Olimpija 41, Primorje 40,
Mura 38, Era Šmartno 36,
CMC Publikum, Rudar, Go-
rica 32, Korotan 23, Triglav
19, Domžale 16.
2. SNL
18. krog: Dravinja - Elan
2:0 (1:0); Hodžar (19), Be-
zenšek (65). Vrstni red: Dra-
vograd 48, Aluminij 42, Ljub-
ljana 39, Ivančnia Gorica 36,
Železničar 28, Bela krajina 27,
Dravinja, Drava, Zagorje, Ja-
dran 25, Nafta 23, Bakovci
22, Goriška Brda 15, Tabor
12, Pohorje 10, Elan 4.
3. SNL - sever
15. krog: Zreče - Inde
Vransko 2:2, Kozjak - Šmar-
je pri Jelšah 1:2, Mons Clau-
dius - Usnjar 2:\. Vrstni red:
Mons Claudius 40, Krško 34,
Paloma 27, Kozjak 26, Stojn-
ci 25, Hajdina 23, Malečnik
22, Vransko 19, Usnjar 18,
Šmarje pri Jelšah 16, Pobrež-
je, Bistrica 13, Zreče 12, Ge-
rečja vas 11.
MAU NOGOMET
1. SL, 18. krog: PuntarAlp-
komerc - Dobovec 3:0 (0:0);
Nazarje - Beton MTO 0:3.
Končni vrstni red: Svea Le-
sna 47, Puntar Alpkomerc
46, Beton MTO 36, Beton Lu-
cija 29, Koper 25, Sevnica
20, Dobovec 17, Napoli In-
telsat 16, Mizarstvo Širovnik
13, Nazarje 5.
KOŠARKA
HYPO LIGA
1. krog, za uvrstitev od 1.
- 8. mesta: Pivovarna Laško
- Helios 97:76 (84:60, 54:38,
31:23); Pavič 15, Novak 14,
Walker, Duščak, Djulovič 10,
Jurak 9, Miletič 8, Lerič 7,
Memčič 6, Brolih, Vujičič 4.
Slovan - Alpos Kemoplast
98:87 (74:66, 51:44, 30:23);
Petrovič 25, Kahvedžič 20,
Spahič 17, Ribezi 9, Kočar
6, Novakovič 5, Rovšnik 4,
A. Maček 1. Savinjski Hopsi
- Union Olimpija 76:105
(56:77, 43:56, 21:31); Tovor-
nik 23, Perkovič 16, Hughes
15, Ščepanovič, Ručigaj 6, Ci-
zej 4, Skok, Čatovič 3.
2. krog, za uvrstitev od 9.
- 14. mesta: Triglav - Rogla
77:82 (59:64. 46:44, 24:23);
Dundovič 24, Šporar 20, Pe-
tranovič 18, Sivka 12, Tem-
nik, Strnad 4. Elektra - Ko-
per 90:85 ( 72:60, 43:45,
23:25); Warmsley 25, Arsič
24, Marinkovič 15, Božič 10,
Nuhanovič 7, Mahčevič 6,
Čmer 2, Tajnik 1. Vrstni red:
Kraški zidar, Triglav, Loka ka-
va, Koper, Elektra, Rogla 3.
POKAL
SLOVENIJE
Osmina finala: Alpos Ke-
moplast - Union Olimpija
58:88 (43:74, 34:53, 14:21);
Spahič 17, Novakovič 10,
Kahvedžič 9, Kočar 7, Maček
A. 5, Rovšnik, Novak 3, Dža-
kovič, Ribezi 2. Triglav - Pi-
vovarna Laško 73:80 (22:21,
36:36, 54:58); Jurak 18, Duš-
čak 16, Novak 14, Walker 12,
Pavič 10, Vujičič 7, Green 2,
Lerič 1. Elektra - Kraški zi-
dar 97:105 (65:84,44:51,
22:25); Arsič 32, Belanovič
22, Warmsley 17, Marinko-
vič, Nuhanovič 8, Čmer 4,
Rupreht, Božič 3. Koper-Sa-
vinjski Hopsi 90:66 (74:53,
50:32, 31:12); Hughes 26,
Perkovič 13, Tovornik 12, Ru-
čigaj 7, Ščepanovič, Cizej 4.
1. SKL - ženske
s. krog: Merkur - Jezica
56:47 (10:12, 24:26, 46:38);
Deak 23, Perlič 10, Potočnik,
Kuštro, Čonkova 6, Temnik
5. Vrstni red: Merkur, Jezi-
ca 9, Maribor 8, Jesenice, Ili-
rija 7, Sežana 5.
ROKOMET
1. DRL - moški
18. krog: Celje Pivovarna
Laško - Termo 36:18 (17:11);
Pungartnik 8, Pajovič, Tom-
šič 5, Vugrinec, Kokšarov 4,
Rutenka, Žvižej 3, Oštir, Ste-
fanovič 2. Mobitel Prule 67
- Gorenje 34:24 (17:13); Ka-
vaš, Dobelšek 5, Begovič 4,
Kavtičnik, Plaskan 3, Sirk 2,
Mlakar, Sovič 1. Vrstni red:
Celje Pivovarna Laško 31, Mo-
bitel Prule 67 30, Trimo
Trebnje, Gorenje 20, Rudar
19, Prevent 18, Termo 16,
Slovan 13, Inles Riko 11, Ve-
hka Nedelja 7, Sevnica 3,
Izola 2.
POKAL
SLOVENIJE -
moški
četrtina finala, prvi tek-
mi: Rudar - Celje Pivovarna
Laško 24:38 (10:20); Tom-
šič 7, Vugrinec, Stefanovič 5,
Pungartnik, Milosavljel
Bedekovič, Žvižej, KokJ
3, Pajovič 2, Gajič,
Gorenje - Mobitel Pryš
26:34 (12:15); L. Dol
5, Sirk, Begovič 4, pfl
3, J. Dobelšek, KavtifJ
Mlakar, Štefanič 2, Tarnšg i
vaš 1.
1. DRL - žens|(,
18. krog: Žalec - /zo/gi
n 30:30 (16:14); V Dolar
Potočnik 8, Zidar 6, \^
3, T. Dolar 2, Čerenjal;
Vrstni red: Krim ENR;
MDM Piran 30, Olimpija-
Jelovica 20, Žalec 19,
16, Sava Kranj 15, Gramiz
Burja 3, Škocjan 2.
ODBOJKA ^
1. DOL - moški
četrtina finala, 2. tt
Šoštanj Topolšica -
Kamnik 1:3.
ŠPORTNI
koledah
" S0B0fA23 3. ^
NOGOMET
1. SNL, 25. krog. Vek
Rudar - CMC Publikum (i:
3. SNL - sever, 16. ^
Inde Vransko - Malečnik,^
loma - Mons Claudius,
njar Šoštanj - Hajdina, Šui
je pri Jelšah - Stojnci, Pobre
je Gradiš - Zreče (15).
MČL,ll.krog: Laško-K«
je, Oplotnica - Šentjur 20"
Vojnik - Posavje Brežice i
KOŠARKA
Jadranska liga, polfii
le, Ljubljana: Union Olimi
ja - Pivovarna Laško (20).
Hypo liga, 3. krog, zaus
stitev od 9. - 14. mesta, ^
žana: Kraški zidar - Elelcti
Zreče: Rogla - Loka kava (1!
ROKOMET
1. DRL-moški, Celje O
Ije Pivovarna Laško - Veli
Nedelja (18.30)
1. DRL - ženske, za u'
stitev od 5. - 10. mesta, Ž
lec - Burja (19).
_^ NEDEUA24.3^
NOGOMET
1. SNL, 25. krog, Šmar«
ob Paki: Era Šmartno - w
(15)
2. SNL, 19. krog, Seža"'
Tabor - Dravinja (15).
KOŠARKA
Jadranska liga, fin-
(17.30). 1
^^^^^^^^^^^^^^^^^^
_SREDA 27.3.
KOŠARKA   I
Koračev pokal, polfin^ I
druga tekma. Laško: Pivov^i
na Laško-Sluc BasketNaH^
(20.30)
ROKOMET
1. DRL - moški, 17 kr''
Velenje: Gorenje - Prev^''
(19). \
KOŠARKA   t
1. SKL - ženske. 7.
Celje: Merkur - Jeseni^ t
(18.30). 8
NA KRATKO
Drsalci na Hrvaškem
Zagreb: Na mednarodnem tekmovanju v umetnostnem
drsanju so bili uspešni tudi varovanci Ine Uspenske in Urš-
ke Germadnik. V skupini D je pri dečkih 1. mesto osvojil
Matic Horvat, 2. David Kranjec in 7. Kristjan Grobelšek, pri
deklicah je bila Pina Umek 4. V skupini C je bil Matic Ga-
briel 6., v skupini B pa Nastja Uspenska 2. in Daša Grm 6.
Urban Kalšek je bil peti najboljši mladinec, Anja Bratec pa
sedma med članicami. J.K.
Naj športniki Zreč
Zreče: Najboljše športnike in športnice za minulo leto so
izbrali tudi v Občini Zreče. Najboljše moštvo ima košarkar-
ski klub Rogla, najboljše med ekipami pa so odbojkarice
Cometa. Športnika Zreč sta postala atletinja Tamara Gole-
nač in košarkar Mario Dundovič. Posebno priznanje je pre-
jela šolska reprezentanca v nogometu za starejše dečke.
Ceieia niza zmage
Celje: V 19. krogu l.B lige za rokometašice je vodilna
Ceieia brez težav odpravila Novo mesto z 48:20, igralke
Celja pa so se večji del srečanja dobro upirale drugouvršče-
ni ekipi Polja, na koncu pa so izgubile z 21:28. Vodi Ceieia
s 34 točkami, velenjski Vegrad je 3. z 28, Celje pa je s 17
točkami na 8. mestu. J.K.
Velenjčani šesti
Celje: Plavalni klub Poseidon je uspešno organiziral zim-
sko DP za mlajše dečke in deklice, ki se ga je udeležilo 300
tekmovalcev iz 18 klubov. V ekipnem seštevku točk so pla-
valci Mladinskega servisa Velenje osvojili šesto mesto, Ma-
rines Celje je bil deveti, Poseidon pa štirinajsti. Med celj-
skimi plavalci se je najbolje odrezala Živa Krivec (Marines
Neptun), ki je na 50 m prosto osvojila 4. mesto. J.K.
Osem prvakov
Maribor: Na DP v ju-jitsu so v skupnem seštevku vseh
rezultatov naslov najboljše ekipe osvojili člani celjskega
Policijskega kluba borilnih veščin. Posamične naslove pr-
vakov so osvojili: Dragan Milutinovič. Boštjan Bevc. Urša
Tržan in Nina Gaberščak v članski, Mateja Rehter, Nina
Gaberščak in Gregor Ivačič v mladinski konkurenci ter Da-
niel Vuk med kadeti. J.K.
Miroteks na Slovaško
Celje: V soboto se bo nadaljevala evropska kegljaška liga
za ženske. Tekmovalke celjskega Miroteksa so po prvem
krogu na 2. mestu v svoji skupini, ki ga želijo zadržati tudi
po tekmi na Slovaškem. V pripravah na gostovanje so v red-
nem krogu DP premagale Proteus iz Postojne s 6:2. v naprej
odigrani tekmi zadnjega kroga pa Prosol Stiking iz Ljublja-
ne s 7:1. Trener Lado Gobec bo v Sučanyh računal na Peta-
kovo, Kardinarjevo, Razlagovo, Šeškovo, Strelčevo, Fide-
lovo, Grobelnikovo in Podlesnikovo. J.K.
Potrjena kazen Pajoviču
Celje: Upravni odbor rokometnega kluba Celje Pivovarna
Laško je potrdil finančno kazen Alešu Pajoviču, ki ga ni
bilo na razglasitvi najboljših celjskih športnikov. Proračun
kluba bo po prvem načrtu nižji kot prejšnji, morda pa ga
bodo še oklestili, ko bo znana nadaljnja strategija kluba.
Hokejsko SP v Celju
Celje: Slovenski hokejisti do 18 let se bodo v Diviziji 1 v
konkurenci Japonske, Latvije, Danske pa tudi Kazahstana,
Italije in Avstrije v Mariboru in v celjski Ledeni dvorani
borili za 13. do 19. mesto na svetu. Prva tekma v Celju bo v
soboto ob 15.30 med Kazahstanom in Italijo.
Na tatamiju uspešna študenta
Pariz: V soboto sta na EP univerz v j udu kot člana ljub-
ljanske univerze sodelovala tudi Celjana Rok Košir in Bran-
ko Holer (JK Ivo Reya). Med 28 univerzami je ljubljanska
osvojila 2. mesto.
Št. 12 - 21. marec 2002
KULTURA
23
Cinkarniški
dimniki za spomin
Ohranitev kulturne dediščine iz daljne in bližnje preteklosti
\linuli petek se je na de-
^fiTi obisku pri županu
' tne občine Celje Boja-
jfotu mudila ministri-
^ kulturo Andreja Rih-
j Slišati je bilo nekaj do-
f in spodbudnih novic,
|,p za nove prostore ob-
ilne knjižnice v Celjskem
0, o tem, da bo zobu ča-
i(;elje otelo tri cinkarniš-
jdimnike in en objekt, da
iLunova domačija v Lis-
,1, postala neke vrste
liansen«, ob Teharski ce-
jpa naj bi zrasli depoji za
ggocenosti iz muzejev, ga-
fije, gledališča in resta-
jjjtorska delavnica.
Vsebina pogovora med mi-
jstrico in županom je bila
uravnana na področje bogate
jlturne dediščine Celja. V
pstu so bogata arheološka
ajdišča, zanimiva pa je tu-
jzgodovina delavskega Ce-
jiz 19. stoletja. Zato trije
ioiniki in en objekt na ob-
ločju stare Cinkarne v Če-
me bodo »padli«, ampak
)do razglašeni za spomenik
linične kulture, sta bila
iotnega mnenja sogovorni-
1. »Pripraviti morava sreds-
iza obnovo tega spomeni-
in na tak način zaustaviti
/Ijenje tistega časa in ohra-
j spomin na delavsko Ce-
;«je pobudo o ohranitvi
tega dela Cinkarne, ki je prišl, i
iz Celja, komentirala Andreja   j
Rihter.
Celje pa bo končno dobi-
lo tudi nove prostore za knjiž-
nico, ki zdaj deluje na treh
različnih lokacijah in v utes-
njenih prostorih. Andreja
Rihter je potrdila novico, da
so strokovnjaki za varstvo
kulturne dediščine dali »ze-
leno luč« za prenovo in do-
zidavo Celjskega doma. Na-
ložba bo vredna okoli mili-
jarde tolarjev in jo bosta v
enakih deležih zagotovila dr-
žava iz »kulturnega tolarja«
in občina Celje.
Andreja Rihter je poveda-
la, da je vlada dan pred nje-
nim obiskom v Celju spre-
jela »krovni« zakon o jav-
nem interesu na področju
kulture, ki je zdaj v proce-
duri v državnem zboru. Za-
kon naj bi prinesel dokonč-
no rešitev 39 javnih zavo-
dov v Sloveniji, ki jih je mi-
nistrstvo sprejelo v stood-
stotno financiranje.
Trgovina Železninar v me-
stu, Lunova domačija v Lis-
cah, prav tako pa Stari grad
in Knežji dvorec so prednostni
projekti financiranja kultur-
ne dediščine v občini Celje.
Za Lunovo domačijo, ki je
še v spominu mnogih starej-
ših Celjanov, bosta projekta
prijavila oba celjska muzeja
s svojim videnjem ohranitve
kuhurne dediščine.
Novica o načrtovani grad-
nji depoja za oba muzeja. Ga-
lerijo sodobne umetnosti in
gledališče ter restavratorsko
delavnico v partnerstvu z dr-
žavo je na ministrstvo prav
tako prišla iz občine Celje.
Mesto tak objekt potrebuje
že zavoljo poplavne ogrože-
nosti in primerne hrambe
Nekaj dobrih novic za kulturo v Celju: ministrica Andreja Rihter na
pogovoru pri županu Mestne občine Celje Bojanu Šrotu.
muzejskega gradiva. Prvi del
fazne gradnje naj bi zastavili
že letos.
Bojan Šrot: »Dobra novi-
ca je tudi, da bo Celje lah-
ko s pomočjo države v več-
jem deležu saniralo objekt
Knežjega dvorca, ki kaže
na bogato zgodovino Celj-
skih iz 15. stoletja.«
Na sipinah
življenja
Branko Zupane izdal tretjo pesniško
zbirko
Ljubezenske, osebno iz-
povedne, lirične- tenkočut-
ne pesmi, mestoma že kar
pesimistične, posvečene lju-
bezni, bodisi do ljudi ali na-
rave in spoštovanja prija-
teljstva, je v tretjo pesniško
zbirko stkal Celjan Branko
Zupane.
Drobno knjižico je izdal v
samozaložbi v nakladi 500 iz-
vodov in jo naslovil: Sipine živ-
ljenja. Med bralce, po njego-
vih verzih bodo bolj posegali
romantiki, je prišla minuli me-
sec, opremljena z ilustracija-
mi Monje Drnovšek. Tako kot
prvi dve pesniški zbirki. Mo-
dre sence in Tišina samote, so
tudi najnovejše pesmi potrdi-
tev pesniškega izraza in iska-
nja poti iz samote, grenkih iz-
kušenj in doživljanj ter iskanj
zavetja v prirodi.
V uvodu v pesniško zbirko
je Saša Miklavc zapisal, da je
»kot pozna trgatev, polna od-
mikanj, zaključevanj, potem-
nelih tonov, utišanj, spravlji-
vosti in dozorevanja.« In res:
ob prebiranju njegove tretje
zbirke se porodi vtis, da je pe-
snik v preskoku dozorel v svo-
jem spoznanju in hkrati do-
polnjuje svoje pesniške spo-
sobnosti, ki vodijo med sipi-
ne življenja in onostranstva.
Branko Zupane je tudi av-
tor znanih besedil za songe v
plesni predstavi Potovanje v
modro in Smeško med črka-
mi, kjer songe prepeva Neca
Falk, uglasbil pa jih je Jani Go-
lob.
Kot član Celjskega literarne-
ga društva in društva pesnikov
slovenske glasbe objavlja pe-
smi v revijah Mentor, nekoč
jih je v celjskih Obrazih, za
katere pravi, da je škoda, da
ne izhajajo več in priložnost-
no tudi v drugih literarnih re-
vijah.
MATFJA PODIED
Živa beseda za praznile
Ob priliki 140-letnice us-
Jnovitve Narodne čitalni-
Celju in praznika mest-
liJetrti Celje, je bila za gos-
"^•n gospice 18. sušca 2002
"l^orani Narodnega doma
"JSodna slovesnost po »či-
^'Jiiškem« vzorcu: Slav-
'"stna bčseda.
jlišati je bilo vznesene in na-
"'''^0 zavedne besede in pe-
kakor so jih nekoč pri-
kovali ljubiteljski igral-
.'/Tokrat so v tej vlogi nasto-
r'; Jani Turnšek, Peter Simo-
% Zivko Beškovnik, Marija
JJovšek-Shuller, Srečko Cen-
Dragana Jusupovič, Kii-
'^11 Ropotar in dramski igra-
lec Borut Alujevič, dijaka I.
gimnazije v Celju Tjaša Šuc in
Luka Žgur ob spremljavi har-
monike Indire Simunič. Kata-
rina Arlič je ob glasovirju
spremljala pevko samospevov
Urško Arličeva Tokrat so za^
peli vrli pevci slavnega Celj-
skega pevskega društva pod tak-
tirko in ob. glasovirju »cesar-
sko kraljevega« profesorja Ed-
varda Goršiča in pevci Celjske-
ga okteta. MP
Foto: TRIARTES
Šepetanje duše Ane Marije Justin
v Levstikovi sobi Osrednje knjižnice v Celju je predstavila svoj pesniški prvenec
podpredsednica Celjskega literarnega društva Ana Marija Justin. Naslov zbirke je
Šepetanje duše.
V zglednem knjižnem izdelku je predstavljena intimistična hrika, ki je večinoma zapi-
sana v prostem verzu. Iz takšne liričnosti lahko razberemo razmišljanja o osebni usodi, o
naravi, ki nas obdaja, o izgubi ljubljene osebe ipd. Zelo dobro sta pesmi brala Marija
Upovšek in Kristijan Ropotar. S pesnico se je pogovarjal Marijan Pušavec.
11^ ZORAN PEVEC
Otroci odraslim
Galerija likovnih del
mladih na Starem gradu,
ki jo vodi Mihajlo Lišanin,
ponuja obiskovalcem no-
vo razstavo otroških. Pod
naslovom »Otroci odra-
slim 2001« so jo ob sprem-
ljavi zvokov učencev Glas-
bene šole Radeče - enote
Laško iz osnovne šole Pri-
moža Trubarja Laško, od-
prli minuli petek popold-
ne in jo obogatili še z go-
stujočo razstavo nagraje-
nih del Štefana Durašina
iz Kikinde.
Razstava Otroci odraslim
je nastala iz nagrajenih
otroških likovnih del Petro-
lovega razpisa, ki že vrsto
let spodbuja likovno izra-
žanje in domišljijo otrok.
Iz razstavljenih del se zli-
vajo otroške želje in spo-
ročila odraslim o svetu, v
kakršnem bi radi živeli ali
pa o dogodkih, ki jih pre-
tresajo.
Prave male mojstrovine
najmlajših umetnikov v ga-
leriji na gradu bogatijo še
likovne umetnine njihove-
ga vrstnika Štefana Dura-
šina, ki je za svoja umet-
niška dela prejel številna
priznanja in nagrade tudi
na mednarodni sceni (od Sr-
bije. Poljske, Češke, Slo-
venije, Irana) in se tokrat
predstavlja na temo konj z
deli v tehniki batik na plat-
no.
MATEJA PODJED
Foto: TRIARTES
MATEJA PODJED
Foto: GREGOR KATIC
Št. 12 - 21. marec 2002
24
REPORTAŽA
Citroenovi
veterani na
Boču
Spačkarji na Boču odprli letošnjo sezono - V Sloveniji že
preko 600 članov Citroen kluba
Celjska sekcija Citroen
kluba Slovenije je ta konec
tedna že petič zapovrstjo pri-
pravila srečanje ljubiteljev
legendarnega spačka, nje-
govih najožjih sorodnikov
in modernejših različic teh
francoskih štirikolesnikov.
Namen srečanja, ki se ga je
udeležilo 48 vozil in vsaj
dvakrat toliko udeležencev
iz vse Slovenije in celo so-
sednje Hrvaške, je bilo pred-
vsem druženje, izmenjava
mnenj in merjenje moči
(znanja) v izvirnih športnih
igrah, ki so si jih z zanima-
njem ogledovali tudi drugi
obiskovalci te pohodniške
postojanke.
Več kot pol stoletja je mi-
nilo od njegove prve predsta-
vitve na pariškem salonu. Da
je spaček legenda, dokazu-
jejo mnogi privrženci po
vsem svetu. Oboževani pa so
tudi njegovi najožji sorodniki
- dyana, ami, mehari, HY ali
tako imenovani pujs. V med-
narodnem združenju deluje
okoli 400 klubov s kar 10.000
člani, slovenski Citroen klub,
ki je bil ustanovljen natanč-
no pred desetimi leti, pa šte-
je že več kot 600 članov. In
teh je menda vsako leto več.
Klub sestavlja deset regij-
skih in veteranska sekcija.
Med prvimi je najštevilčnej-
ša koprska, kar je povsem ra-
zumljivo, saj so spačke, amije
in še nekaj drugih veteranov
nekoč izdelovali tudi v Ko-
pru. »Koper pa je primeren
za spačke tudi zaradi svoje
lege - tam je najmanj soli na
cesti, zato so tamkajšnji spač-
ki tudi najbolje ohranjeni,«
je pojasnil predsednik celj-
ske sekcije Aleš Matjaž. V
njej je bilo še do nedavnega
66 članov, ta konec tedna pa
so se jim pridružili še trije
novi. K vse večjemu zanima-
nju naj bi po besedah Matja-
ža delno pripomogel tudi lan-
skoletni sejem Avto in vzdr-
ževanje, na katerem so bili
Celjani, ki so se predstavili
pod okriljem kluba s sloga-
nom Vaški posebneži, deležni
še posebne pozornosti.
»Bistvo naših druženj je, da
pozabimo na vse prot3leme.
zadeve, ki nas težijo. S temi
avtomobili potujemo po vsem
svetu, Slovenci pa imamo tu-
di nekaj pomembnih dosež-
kov, s katerimi se lahko poh-
valimo - zimski Raid Lapo-
ma in poletni Raid Sahara,«
je povedal Matjaž.
Člani so zelo različnih sta-
rosti in poklicev. »Tukaj smo
tisti, ki podobno razmišlja-
mo in čutimo,« je dejal pred-
sednik. »Ne utrujamo drug
drugega. Najdemo se skupaj,
vsakdo dela, kar sam želi, bis-
tvo pa je, da si pomagamo. V
teh časih je to zelo pomem-
bno, saj so ti avtomobih vse
bolj redki, stari in potrebu-
jejo posebno skrb.«
Spačicar, ne
jezi se
Sobotno vreme je bilo kot
naročeno za zabavo na pro-
stem. Med prišleki se je zna-
šel tudi najstarejši Citroen v
Sloveniji, katerega ponosni
lastnik živi v Slovenskih Ko-
njicah. Njegov spaček »fur-
gon« je bil narejen davnega
leta 1956.
Po zboru še preostalih ude-
ležencev in podkrepitvi so se
pričele športne igre. Tradi-
cionalno »tehtanje avtomo-
bila«, pri katerem mora voz-
nik zapeljati na dva hloda in
loviti ravnotežje v zraku, je
zaradi prevelike množice žal
odpadlo, zato si je bilo po-
trebno izmisliti nekaj druge-
ga. Pa organizatorji s tem ni-
so imeli veliko težav.
Udeleženci so se tako po-
merili v igri natančnosti. Tek-
movalec oziroma voznik pri-
tisne štoparico, steče v avto,
zapelje do zarisane črte, iz-
stopi iz avta in znova steče
do štoparice. Šteje čas, ko je
ustavil štoparico, ter kazen-
ske sekunde, ki si jih je pri-
služil z vsakim centimetrom
oddaljenosti od roba črte, kjer
je ustavil. Za najbolj natanč-
nega se je izkazal tekmova-
lec iz Kopra.
Najuspešnejši (oziroma naj-
srečnejši) pri metanju kocke
pa so bili Radovljičani. V igri
Spačkar ne jezi se, ki so je za-
snovali na že znani igrici, so
figurice nadomestili člani sek-
cij. Za večjo pristnost so figu-
rice temu primerno odeli. Tek-
movalci so zagrabili za stvar
in igra je odlično uspela. Ce-
ljani v igrah načeloma niso so-
delovali, njihova 'pinki' eki-
pa pa je bolj skrbela za zdrahe
in seveda smeh.
Zabava pa s tem še ni bila
končana. Popoldne se je pre-
■vesilo v večer in spačkarji so
se preselili v domačni planin-
ski dom, kjer je bilo veselo
še dolgo v noč. »Kamorkoli
'gremo, žuramo skupaj,« je za-
dovoljno pripomnil Matjaž,
ko je gneča v domu postaja-
la vse večja. »Razbliniti pa že-
limo mit, ki smo ga še vedno
deležni, namreč, da smo pi-
janci in še kaj. Le-ta izvira iz
preteklosti, ko si je lahko
spačka kupil vsak študent za
sto mark in počel, kar je ho-
tel. Tega sedaj ni več,« je še
dodal.
Srečanje so zaključili z ne-
deljskim izletom ali v spač-
karskem jeziku 'raidom',l
s časovno dirko nima pu
nič skupnega. »Na čas spl(j
nismo vezani, ampak živi
mo z njim in se mu skuš^
mo prilagoditi, kolikor i
najbolje lahko,« je pojasi
Matjaž. Karavana se je taki
v počasnem, ritmu nameij
la v Olimje in pritegnila mai
sikateri pogled. V Olimjusj
si lahko gostujoči člani oj
ledali tamkajšnji samostai|
cerkev, zeliščno lekarno, 6i
koladarno, ki je bila zani
miva predvsem za juniorji
za zaključek pa še Jeleno
greben.
Prizadevanja so tako zadel
v polno. Ponosni lastnikili
gendarnih jeklenih konjičke
so odprli letošnjo sezono
obujali spomine, primerja
svoje lepotce in delili nasve
te. In se ob tem seveda nei2
mer no zabavali.
BOJANA JANČlI
Celjska pinki postava za igro Spačkar, ne jezi se.;
Igra Natančnost - čim bliže k črti.
Št. 12 - 21. marec 2002
REPORTAŽA
25
Atelšek, kateri
ije Gorenje gor
postavil
P čitalniškem večeru na Rečici je gostoval Ivan Atelšek, ki je pripovedoval
o mladih letih na Prihovi in rasti velenjskega Gorenja
Iv naši sredi bode to pot
jfl^tovani gost, naš rojak
inigledni gospodarstvenik
ijspod Ivan Atelšek, kate-
jjepodjetje Gorenje gor po-
javil ter dolga leta njegov
^0 uspešen direktor bil,«
jizapisali člani Turistične-
^ društva Rečica na pova-
liluza petkov čitalniški ve-
lel, ki so ga obogatili tudi
lani Kvarteta Joy.
Pogovor z zanimivim go-
lom je vodil Marko Jeraj.
(an Atelšek se je rodil leta
528 na Prihovi, ki je do par
It nazaj sodila v rečiško fa-
oinkrajevno skupnost. Do-
lana Prihovi so imeli majhno
netijo, redili kravo, telico
idva prašiča. V družim so
ii štirje otroci, ki so mora-
trdo delati. »Pet let sem bil
lar, ko sem moral vsak dan
Dati krave na pašo, tudi ti-
lidan, ko sem šel k prvemu
iajilu. Ravno takrat so bi-
[zrele jagode, ki sem se jih
bdobra najedel. Ko je ma-
liaizvedela, da sem pred ob-
lajilom jedel, mi je obljubi-
Ua bom kmalu proč pri-
no, pa še kar tlačim to
mljo,« je pripovedoval o
nladih letih.
Šolo je obiskoval na Re-
ici, potem pa se je želel izu-
itiza trgovca, vendar ni bi-
»vajenskega mesta, zato se
'pri Tratniku v Mozirju izu-
il za ključavničarja. Kot
m 14-leten fant je v par-
i^ane »odšel kot na nogo-
Wno tekmo«, po demobi-
^aciji pa opravil najprej de-
'vodsko, nato pa ekonom-
ijo šolo v Ljubljani. Kasne-
'Se je vpisal na maribor-
1^0 univerzo, vendar »stva-
'fiiso šle naprej«, se je izra-
il Atelšek.
»Največje darilo, ki sem ga
dobil, je bila zemlja ah pre-
sta - otroci smo se tega tudi
najbolj razveselili. To so bi-
li drugačni časi - če bi neko-
ga iz tistega časa prestavil v
današnji čas, dobo elektron-
ske pošte, televizije in še če-
sa, bi se mu verjetno >zasu-
kalo<. Ko to pripoveduješ mla-
dim, itak ne verjamejo,« za-
trjuje Atelšek.
Od jajc do
zapora
Prihovčanu je do poklica
pomagala tudi tedanja nazar-
ska Lesna industrija: »Štipen-
dije je bilo toliko, da sem je-
del enkrat na dan, drugače
pa sem ši pripravljal >truma-
nova jajca<, torej jajca v pra-
hu, ki so bila imenitna, ker
ni bilo luščin.« Gostu je ob
teh spominih prikimalo kar
nekaj obiskovalcev v gostiš-
ču Čujež. »Že takrat sem imel
nekaj v sebi - ne vem, kaj je
bilo, vendar sem bil prepri-
čan, da v tem režimu ne bo-
mo mogli preživeti. Leta 1952
sem rekel ženi Cilki, da bi
šla čez mejo, saj nisem videl
možnosti: vsi enaki med ena-
kimi, pametni med pamet-
nimi, zdravi med zdravimi -
to preprosto nismo mogli bi-
ti,« je omenil Atelšek, čigar
največja želja je bila, da bi
postal strojni inženir.
Zaradi štipendije je prišel
v Nazarje, »kjer so se najbolj
bali ljudi, ki so kaj znali in
so me hitro spustili.« Nato
se je zaposlil v Šoštanju v
enem izmed tamkajšnjih
podjetij: »Vse živo smo dela-
li, še kolesa, ki so jih ukrad-
li, smo barvali. Tu se je pr-
vič zapletlo: Po naravi sem
>freh<, še žena pravi, da me
>lahko obrne samo v poste-
ljic. Zaprli so me v samico v
šoštanjskem zaporu, češ da
ne bi bil zraven lumpov. Nek-
do je namreč zatožil velik
šverc, ki da ga Atelšek zga-
nja.... No, seveda se je izka-
zalo, kaj je bilo, celo opra-
vičiU so se mi, vendar sem
po opravljeni inventuri leta
1953 odšel v Gorenje.«
Gorenje na
»šporhertuff
V fabriki pod gorenjskim
klancem je bilo »več pirovih
flaš kot kladiv«. Takrat je bil
favoriziran kmetijski pro-
gram, zanj si dobil premijo.
Atelšek je naredil novo kon-
strukcijo mlatilnice, ki so jo
takoj začeli izdelovati in kma-
lu je firma, ki je imela tudi
svoj kamnolom, zelo dobro
poslovala - čeprav »sem mo-
ral kar naprej bšlihtati<, da
niso delah bedarij.« Mnogi
se Atelška spominjajo tudi po
motorjih - kar nekaj znamk
je zamenjal. »Še dobro, da
se me vse drži, ko sem se to-
likokrat obrnil na tistih luk-
njastih cestah. Seveda so me
lovili pohcaji, ker nisem imel
izpita, vendar me niso mo-
gli dobiti, saj še >bicikla< ni-
so imeli. Je bila pa zaradi mo-
torja strašna fovšija, ki je med
Slovenci prisotna vsepo-
vsod,« je povzel Atelšek.
V Gorenju se je začelo za-
res, ko so iz Šempetra prev-
zeli izdelavo tobijevih štedil-
nikov. Seveda so se veliko uk-
varjali z vprašanjem, katero
ime napisati na >šporhert<. Iz
imena vasi, ki jo je Franc Le-
skovšek Luka imenoval »vu-
kojebina«, in predvsem gla-
gola goreti je nastalo Gore-
nje. »V teh časih sem poznal
vse zaposlene in vsak >šrauf<,
kasneje pa so me dimenzije
prehitele - s povečano proi-
zvodnjo niti za vsak aparat
nisem vedel.«
Kmalu je Atelšek izbral ož-
ji krog sodelavcev, ki so iz-
hajali predvsem iz domačih
krajev. V tem času je podjet-
je obiskovalo veliko inšpek-
torjev. Znano je, da je Atel-
šek enega izmed njih lastno-
ročno vrgel čez vrata, se za-
radi tega znašel tudi pred so-
diščem in plačal odmerjeno
kazen. Takšnih in podobnih
spominov se je v rečiški či-
talnici v debelih dveh urah
ogromno nabralo.
»Ko so se začeli zbori zdru-
ženega dela, sem imel fičo-
ta. Po pregovarjanjih sem
kandidiral za ta zbor, na pro-
tikandidatovih plakatih pa so
me predstavljali kot nekoga
>za frderbat<. Leta 1947 sem
bil sprejet v partijo, torej ZK.
Že prej so me trikrat ven vr-
gh, v Šmartnem pa so to do-
končno storili - vseeno pa
sem na volitvah dobil 80 od-
stotkov glasov, zato so jih ho-
teli razveljaviti,« je pripove-
doval Atelšek in dodal, da ni
kandidiral zaradi svojega pre-
stiža, temveč zaradi Gorenja,
v katerem je že takrat bilo
veliko zaposlenih.
»Ko sem bil mlad, sem bil
strašno radoveden. Mlad člo-
vek počne neumnosti, pa tu-
di pametne stvari, in eno z
drugim prinese dobro pov-
prečje. V Mozirju, kjer sem
bil sekretar mladine, sem za-
radi čednih deklet dobil ukor
pred izključitvijo. Na tak na-
čin so me držali v pritličju,
da ja ne bi izstopil, danes pa
na srečo politično lahko re-
češ, kar hočeš,« se je hahljal
Atelšek.
Atelškova
filozofija
Gorenja
»Sem človek principa: če
si nekaj zastavim, moram to
speljati. Vendar se samo z ro-
kami ne da, potrebni so še
glava, volja in vztrajnost... Si-
cer pa človek mora delati, do-
kler lahko. Počivali bomo v
miru, ko bo čas za to. Poleg
tega ne smeš prevarati ljudi,
ne smeš jih goljufati, uresni-
čiti moraš dano obljubo. Ne-
nehno se moraš spraševati,
zakaj ne bi bil boljši? Zakaj
bi človek razmišljal, kje in
kaj ga boli, namesto da bi us-
tvarjal? Upoštevati moraš Le-
ninove besede: demokracija
je že fina, ampak kontrola je
le dobra. Pa časa za službo
ne sme biti škoda.« Iz te filo-
zofije Ivana Atelška je zra-
slo velenjsko Gorenje.
Gorenje pri Šmartnem je
za podjetje Gorenje postalo
premajhno. Najprej so proi-
zvodnjo preselili v stare pro-
store rudnika, nato se je pod-
jetje širilo. Vmes so imeli v
Ljubljani »rajt« šole, vlagali
v program Vse za dom, v Šo-
štanju zgradili tovarno kera-
mičnih ploščic, »če sam ne
bi bil Savinjčan, ne bi bilo
podjetja Mali gospodinjski
aparati v Nazarjah«, zaradi
pomanjkanja kakovostne de-
lovne sile se širili v druge slo-
venske kraje... »Prvi štedil-
nik na tujih trgih smo pro-
dali leta 1963, ko je bila Ju-
goslavija v svetu znana po ko-
Ivan Ateišek s »turističnim« šopkom.
ruzi, pšenici in bakru. Pa pri-
de msrano Gorenje iz Jugo-
slavije, ki je niko i ništa< in
se v tujini pojavi z industrij-
skim izdelkom - to ti je bil
dogodek,« je kot pomemben
mejnik v petkovem večeru
omenil Atelšek.
»Če sem v Srbiji ali Bosni
povedal, da sem iz Velenja,
ni bilo nič; ko pa sem pove-
dal, da sem iz Gorenja, so bi-
la vsa vrata odprta. Delo je
temeljilo na solidnosti, ki so
jo v državah bivše Jugoslavi-
je negovali tudi med vojno.
Tudi danes v Gorenju delajo
na podlagi trdno postavlje-
nih temeljev in kadrov. Člo-
veka, ki je Kardelju rekel, da
se ne zastopi na stvari, ki jih
dela, sem vzel v službo. Z
ljudmi je namreč treba znati
delati - velik je človek, če zna
okrog sebe zbrati velike lju-
di, ki te podpirajo in so tvoji
zagovorniki. Vseeno pa sem
na koncu zadnji prevzel od-
govornost, in če pri tem nisi
dovolj odločen, ne prideš ni-
kamor,« je Atelšek nizal po-
drobnosti o delu v Velenju.
Ko pridejo ta
rdeči
Pa vendarle je Ivan Atel-
šek moral zapustih velenjsko
podjetje. Nekaj je po naved-
bah moderatorja rečiške či-
talnice Marka Jeraja zakrivila
Atelškova grožnja, da »če ne
bodo dobro delali, bodo priš-
li ta rdeči«. Takrat se je zgo-
dil tudi Korting, bil je čas,
ko so barvne televizorje pro-
dajali za med, Ivan Atelšek
je bil nominiran za Avnoje-
vo nagrado, hkrati pa je po-
litika ugotavljala, da so ne-
kateri centri moči preglasni
in premočni ter da jih je tre-
ba vkalupiti. Atelšek bi mo-
ral v Ljubljano, izjava, da
»Atelšek niti vratar v Gore-
nju ne more biti več« pa sa-
ma po sebi kar veliko pove.
»Dve leti sem se upiral od-
hodu v Ljubljano, češ da ni
namestnika. No, njim je bi-
lo vseeno, saj je Gorenje >lau-
falo<, sam pa naj bi postal na-
mestnik predsednika Ljub-
ljanske banke. Zgodba se je
končala s predčasno invalid-
sko upokojitvijo, saj mi je na-
gajalo srce. Ukvarjal sem se
s kmetijstvom, posejal sem
koruzo in pšenico ter postal
največji pridelovalec pšeni-
ce,« se je nasmejal Atelšek
in čisto po svoje takoj dodal:
»Ko se človek rodi, ga vsi hva-
lijo, češ kako lepe očke ima.
Potem te celo življenje tepe-
jo, ko pa bom umrl, bo spet
kak tak govor, da bodo ne-
kateri solzni.«
»Ko sem šel iz Gorenja,
sem imel hišo in nekaj slik.
V podjetju sem bil zaposlen
27 let in še vedno lahko grem
v to firmo, kar je pravzaprav
sreča, saj je nešteto ljudi, ki
ne morejo v svoje podjetje,
ker ga ni več. Nasploh od-
nos do upokojenih ni pravi:
odprejo vrata, te sunejo v rit
in zaloputnejo z vrati, da te
čim dlje odnese. Mogoče je
na Gorenje vplivala tudi pri-
padnost podjetju, ki so jo vsi
zaposleni čutili v dno duše,
in dejstvo, da je nekdo, ki je
bil pet let dlje v podjetju, lah-
ko več povedal,« je čitalniš-
ki večer zaključil Ivan Atel-
šek, ki je v velenjski družbi
podpredsednik nadzornega
sveta.
URŠKA SELIŠNIK
Št. 12-21. marec 2002
26
KRONIKA
V lisicah
zaradi
rulete?
Kristijan Kamenik na novem sojenju navedel nekaj
novih dejstev, ki jih bo sodišče preverilo
Na ponovnem sojenju je
Kristijan Kamenik presene-
til z novimi navedbami, ki
bi ga lahko, če bi jih sodiš-
če spoznalo za resnične,
močno približale prostosti.
Toda, zakaj šele zdaj, po šti-
rih letih od začetka sodne-
ga procesa in pet let po groz-
ljivem zločinu, storjenem
naklepno in z koristoljub-
ja?
Gre za zločin v Tekačevem,
ko so bili 4. marca leta 1997
s pištolo znamke makarov,
predelane v kaliber 7.65,
umorjeni štirje ljudje. Nih-
če v okohci ni nič shšal, saj
je bil na orožju nameščen du-
šilec zvoka.
Konjičan Kristijan Kame-
nik (30) je bil decembra leta
1999 spoznan za krivega šti-
rikratnega umora in obsojen
na dvajset let zapora, a je vr-
hovno sodišče lani odločilo,
da se sodbi prvostopenjske-
ga in višjega sodišča razve-
ljavita, zadeva pa vrne sam
začetek. Ta se je zgodil prejš-
nji četrtek z branjem obšir-
ne obtožnice, ki jo je julija
1999 sestavil in dopolnil (te-
daj okrožni) državni tožilec
Milan Birsa, tokrat pa jo je
prebral njegov pooblaščenec.
okrožni državni tožilec Sta-
nislav Pintar. Birsa ne bo
vztrajal pri neposrednem za-
slišanju prič, ki jih je doslej
predlagal in ki so bile že za-
slišane na prejšnjih glavnih
obravnavah. Vztrajal bo le pri
neposrednem zaslišanju iz-
vedencev.
Zaicaj sem
osumljenec?
Po prebrani obtožnici se je
Karnenik obrnil na senat s
prošnjo, da prisluhne novim
navedbam, pomembnim za
ta postopek. Te navedbe je
podrobneje obrazložil že v
svoji pritožbi, ki jo je pred
letom dni obravnavalo vrhov-
no sodišče. Na retorično
vprašanje: »Zakaj sem prav
jaz osumljenec zločina v Te-
kačevem?«, je odgovoril s pri-
povedjo, kako je v času, ko
je policija mrzhčno iskala
morilca štirih ljudi, kupil
igralno ruleto, vredno nekaj
tisoč nemških mark, da bi jo
potem dal v najem nekemu
zasebniku. Seznanjeni s tem
nakupom, so se v policiji
spraševali, od kod Kameni-
ku toliko denarja, zato jim
je postal sumljiv. Med hišno
preiskavo so mu dokumen-
tacijo v zvezi z ruleto zase-
gli, dan za tem, ko je bila ru-
leta nameščena v lokalu
Orient Express v Divači, pa
so ga v Konjicah aretirali. Ka-
menik je v zvezi s tem še na-
vedel, da sta ruleto kupova-
la s prijateljem Sašom Fijav-
žem, da je sklenil (Kamenik
d.0.0.) pogodbo o leasing na-
kupu s firmo Lampo Elettro-
nica in da je plačal le avans.
Tožilec Birsa ga je potem
vprašal, od kod mu denar za
avans, Kamenik pa je odgo-
voril, da sta s Fijavžem od-
štela vsak po 25 tisoč mark,
sicer pa je z oddajanjem igral-
nih aparatov v najem lepo za-
služil, okoli 30 tisoč mark
mesečno. Po aretaciji je bila
ruleta vrnjena lastniku, de-
nar za avans pa je propadel,
je obtoženi dodal, njegova za-
govornica odvetnica Marje-
tica Nosan pa je sodišču
predložila kopije dokumen-
tacije o nakupu in najemu ru-
lete.
Podobnost z
Laščanom
Obtoženi je v svojem za-
govoru navedel tudi nekaj po-
drobnosti v zvezi s športni-
mi copati, ki so mu bili za-
seženi med hišno preiskavo
pri njem doma aprila 1997
in katerih sledi so bile naj-
dene na kraju zločina. Pove-
dal je (in dokumentiral s fo-
tografijami), da je copate I^i-
ke model air max nosil veči-
noma poleti in takrat, ko se
je vozil z motorjem. Nazad-
nje jih je imel na sebi januarja
1997, ko je bil na smučanju
na Rogli. Seveda pa bo mo-
ral Kamenik sodišču dokazati
predvsem to, da copat po 4.
marcu 1997, ko se je zgodil
zločin v Tekačevem, ni več
nosil. Sicer pa bo o teh co-
patih v nadaljevanju sojenja
še veliko govora in dokazo-
vanja, saj so le-ti materialni
dokaz, s katerim so se, po-
leg domačih izvedencev, uk-
varjali tudi švicarski strokov-
njaki z inštituta za krimino-
logijo Univerze v Lozani. Ti
se bodo v nadaljevanju soje-
nja neposredno soočili s slo-
venskimi izvedenci za sledi
in takrat se zna zgoditi, da
bo »kocka padla«.
Naravnost neverjetna pa se
je zdela tale Kamenikova iz-
java: »Zaseženi copati so ze-
lo podobni mojim, 95-odstot-
no sem prepričan, da so to
dejansko moji copati.« S to
izjavo je Kamenik vendar
spremenil svoj dosedanji za-
govor, ko je trdil, da zaseže-
ni copati niso njegovi.
Zadeva pa se zna obrniti
Kameniku v prid v primeru,
če mu bo uspelo dokazati, da
ni bil on tisti, ki je nekaj dni
pred zločinom v okolici Ro-
gaške Slatine prodajal svoje
.vozilo bmw 850, kot je na
sodišču na eni prejšnjih glav-
nih obravnav izpovedala ena
od prič. Z odvetnico sta se
namreč s pomočjo zasebne
detektivske agencije dokopa-
la do podatka, da je bil pro-
dajalec zelenega bemveja nek
Laščan iz Zgornje Rečice, ki
pa je menda Kameniku zelo
podoben. Tudi to je kot no-
vo okoliščino v svojem če-
trtkovem zagovoru navedel
Kristijan Kamenik.
Šibek alibi in
ustrahovana
priča    ^
Tudi tokrat je KamenU
vztrajal pri trditvi, da je ne
dolžen in da v Tekačevenii(
bil nikoli. Je bil usodnegai
marca 1997 popoldne inzvj
čer res pri sorodnikih v vaj
Brezje v Ločah pri Poljčanalf
kot so na sodišču leta 199|
izpovedale priče in mu
alibi? Tožilec Birsa jim^
verjame, ker gre za Kameni
kove ožje sorodnike, ki »s(
močno zainteresirani, dao|
dolženec ne bi bil kaznij
van.« i
In kaj bi se zgodilo, čel
na sodišču pričal (»kronsa
priča«) Jože Kobale iz Zg|
nje Polskave? Do zdaj
sodišče zaman vabilo na a
slišanje, tožilec Milan Birs
pa ga zna ponovno predlaga
ti za pričo. Gre za osebo,!
je iz Kamenikovih ust sE
la, kdo je morilec, kdo soži
tve in kdaj je bil zločin izvi
šen. V pismu, naslovljena
na sodišče, je Kobale jasn
povedal, da se boji pričat
ker je izpostavljen grožnjai
in pritiskom. »Po nekajta
dnevno in tudi ponoči mi g«
zijo, da bom fizično likvid
ran in da bo ubita tudi mo)
mama ter razstreljena moj
in mamina hiša. Iz strahu pi«
navedenimi posledicami vti
zadevi ne bom pričal, kern*
je strah za življenje in pi*
moženje...« je v pismu povf
dal Jože Kobale in dodal, <i
je zaradi nenehnih groženji
psihičnih pritiskov zbolel
Tudi tokrat je glavB
obravnava javna zoper Ki
stijana Kamenika javna, al
zanimanja za neposredn
spremljanje procesa malo,2
to je razpravna dvorana prej
nji teden napol prazna. Vi
trtek je glavno obravnav
spremljala tudi Kameniko^
sestra Klavdija Fideršek, *
cer pa smo »ujeli« tudi to P
drobnost, da Kamenik
privedbo iz zapora na sod
če ni več vklenjen v lisic
kot je bil doslej. Ne dajef
benih izjav in sploh sta
vetnico Nosanovo molčeča
nedostopna za novinars!
firbce. ^
MARJELA AGP
Foto: SHEP
Agresiven in brezčuten
Izvedenci so ugotovili po-
polno identiteto med sledmi
na kraju kaznivega dejanja
in sledmi, ki so jih za pri-
merjavo naredili s športni-
mi copati, last obdolženca...
Ker so bila zrna najdena
v bližini vseh žrtev in eno tu-
di v truplu Viktorije Krošlin,
ni nobenega dvoma, da so
bili vsi štirje pokojni ustre-
ljeni z istim orožjem, torej je
vse štiri umoril le eden od
obeh sostorilcev... V prostoru,
kjer je bila najdena mrtva
Frančiška Poharc, je bila v
krvi najdena sled gumijaste-
ga copata, ki ni pripadala ob-
dolženemu Kameniku niti
kateremu od pokojnih. Torej
je bila to sled sostorilca...
V preiskavi se je osumlje-
nec zagovarjal dvakrat. Pr-
vič ni hotel dati nobenih iz-
jav v zvezi s kaznivim deja-
njem, drugič pa je trdil, da
športni copati, ki so mu bili
zaseženi v stanovanju in pre-
dočeni ob zaslišanju, niso
njegovi ter da je bil v času,
ko se je zgodil umor, pri so-
rodnikih v Brezju pri Ločah...
Med posrednimi dokazi
ima posebno težo izpoved Jo-
žeta Kobaleta iz Zgornje Pol-
skave. Ta je 12. maja 1997
kriminalistom povedal, da
mu je Kamenik že konec no-
vembra 1996, ob srečanju v
hotelu Dravinja v Slovenskih
Konjicah, omenil, da name-
rava v bližini Rogaške Slati-
ne vzeti denar in zlatnino
pri dveh starejših osebah,
moškemu in ženski. Kobale
se je (po lastni izjavi) z ob-
dolženim Kamenikom srečal
tudi 12. aprila 1997 Ob tem
srečanju je obdolženec Koba-
letu povedal, daje dejanje že
izvršil, da si je prisvojil več
denarja... Med njima je priš-
lo še do tretjega srečanja, v
zaporih v Celju, ko je Kame-
nik dal Kobaletu vedeti, da
je dejanje storil on...
Obdolženi Kamenik je bil
obravnavan že kot mladolet-
nik. Njegova kazenska pre-
teklost je bila dokaj pestra.
Skupna značilnost njegovih
kaznivih dejanj in prekrškov
pa je, da gre v večini prime-
rov za premoženjske delikte
in delikte z elementi nasi-
lja... Pri tem ni mogoče mi-
mo mnenja izvedenca-psihia-
tra, ki je osebnost obdolžen-
ca ocenil kot neprilagodlji-
vo, netolerantno do drugih,
agresivno, brezčutno in nag-
njeno k nasilnemu načinu
uveljavljanja.
Nastopa kot neke vrste
podjetnik, lastnik igralnih
aparatov... Gre za dohodek,
ki se ustvarja iz iger na sre-
čo in za dohodke, ki se pri-
dobivajo na lahek način. Tu-
di sicer je pri obdolžencu
opazno izrazito nagnjenje k
dokaj razkošnemu življenju,
pri čemer ostajajo viri nje-
govih dohodkov večinoma
skriti...
Tožilstvo je štelo, da je bil
Štefan Poharc ubit na gro-
zovit način... Bilje najprej
ustreljen v levo stegno, na-
to vklenjen v lisice. Ranje-
nega je storilec izsiljeval in
ga bosega gnal iz hiše v de-
set metrov oddaljeno gospo-
darsko poslopje, kjer ga je do-
končno ubil. Mučen in v
smrinem strahu mu je Šte-
fan Poharc pokazal vsa me-
sta, kjer je imel skrit denar
in zlatnino...
(povzeto po obtožnici
okrožnega državnega to-
žilstva)
Št. 12 - 21. marec 2002
KRONIKA - PISMA BRALCEV
27
GORELO JE
r
Hflalomarnost pa taka!
j^ljyb temu da je po vsej Sloveniji še vedno razglašena
ji^jna požarna ogroženost, je F.O. iz Zagaja pri Šmarju
Jelšah čistil okolico starejše nenaseljene hiše in gospo-
.5l(ega poslopja, nakar je smeti zakuril. Zaradi močnega
se je ogenj razširil še na objekt in hišo, kar je povzro-
jjo okrog pol milijona tolarjev gmotne škode. Požar je
zajel tudi bližnji gozd, a so ga okoliški gasilci uspeh
.gsiti. Zoper F. O. bodo napisali kazensko ovadbo zaradi
jvzročitve splošne nevarnosti.
Neznani piromanček
y četrtek, 14. marca, je neznani piromanček zanetil ogenj
jlesenih zabojih na zadnji strani kioska za prodajo sadja
i^elenjave na Kidričevi cesti v Velenju, last R.K. V požaru
zgorelo priročno leseno skladišče, kiosk, elektronska teht-
■^0 in registrska blagajna, telefaks, klima naprava in drugi
^jši predmeti. Ogenj so pogasili gasilci, nastalo pa je za
(fog dva milijona tolarjev škode. Policisti za storilcem še
,izvedujejo.
V Ložnici pri Žalcu pa je dan prej zagorelo v prostorih
jtlinjaka, last B.Z. Ognjeni zublji so poškodovali pred-
em peč in napeljavo za ogrevanje. Gmotna škoda tako
laša okrog tri milijone tolarjev. Vzrok požara še ni znan.
CVETKE
I Že stara tradicija veleva, da ga Štajerci srknemo več kot
jjtali Slovenčki. Statistične podatke policije pa lahko str-
nemo v dejstvo: kakršni srkači, takšni vozači!
I V zadnjem času se v Celju tatovi znova spravljajo na
.jugece«. Smešno pri vsej zadevi je, da ukradejo iz njih stva-
],ki so vredne več kot avtomobili sami...
IV začetku tedna sta dva mulca v Velenju napadla svojega
iošolca in mu prav po tolovajsko pregledala žepe in vzela
ienar. Z njim si lahko kupita priročnik za tatove, da bosta
irugič policiji uspela vsaj zbežati.
I Očitno je bil zmeden tisti, ki je namesto bencina na eni
imed bencinskih servisov v Celju ukradel pijačo in sendvi-
eiz hladilnika. Podražil se je namreč ravno slednji, tako
labi bilo smotrno natočiti bencin še pravi čas, ne pa krasti
mdviče in pijačo.
PROMETNE NESREČE
Štirje ranjeni
Nesreča na cesti Šentjur - Celje, izven Vrbnega, se je v
sredo, 13. marca, končala s telesnimi poškodbami štirih
»seb.
Devetnajstletni N.Z., voznik osebnega avtomobila, je za-
M prehitevati osebni avto in pri tem trčil v nasproti vozeče
»žilo 19-letnega R.B. Slednji se je skušal trčenju izogniti,
fendar je kljub temu prišlo do silovitega trčenja, v katerem
saje odbilo na travnik ob vozišču, kjer se je vozilo večkrat
prevrnilo. V nesreči so se voznika in trije sopotniki lažje
'anili, sopotnica v avtomobilu R.B. pa je utrpela hude tele-
sce poškodbe.
Kar po sredini
Ena oseba je bila huje ranjena v prometni nesreči, ki
* Je zgodila izven Letuša v petek, 15. marca.
Sestinšestdesetletni F.M. iz Podgorja pri Letušu je poti-
kolo z motorjem po sredini desnega smernega vozišča,
^njim pa je takrat pripeljal 39-letni voznik osebnega avto-
mobila J.B. iz Letuša in trčil vanj. Pešca, ki ni uporabljal
''ti svetlobnega niti odsevnega telesa, so hudo ranjenega
°*lpeljali v celjsko bolnišnico.
Radarske kontrole
bodo-B-
* jutri, 22. marca, dopoldne na območju Celja, popold-
^^pa na območju Laškega;
* v soboto, 23. marca, dopoldne na območju Rogaške
^3tine, popoldne pa na območju Velenja;
v nedeljo, 24. marca, dopoldne na območju celotne
^^Ijske regije, popoldne pa na območju Šmarja pri Jelšah;
•v ponedeljek, 25. marca, dopoldne na območju Laške-
popoldne pa na območju Celja;
* v torek, 26. marca, dopoldne na območju Velenja, po-
^^Idne pa na območju Šentjurja;
* v sredo, 27. marca, dopoldne na območju Šmarja pri
^l^ah, popoldne pa na območju Laškega;
v četrtek, 28. marca, dopoldne na območju Celja, po-
^Idne pa na območju Velenja;
PREJELI
SMO
Od SZ Atrij
zaiitevam
javno
opravičilo
Dne 5. marca letos ste na
oglasni deski v stanovanjskem
bloku Ljubljanska c. 54 v Ce-
lju objavili spisek plačnikov
stroškov upravljanja, na ka-
terem mojega imena Zorko
Mirjana, ki sem redna plač-
nica vseh stroškov, niste na-
vedli.
Po telefonski obrazložitvi
gospe Pavle Lebič, predstav-
nice vseh lastnikov, je bilo
moje ime izpuščeno zato,
ker nisem hotela podpisati iz-
jave, s katero se lastniki stri-
njajo z objavo podatkov o
plačnikih, kar na drugi stra-
ni razkriva neplačnike, med
katere ste me javno uvrstili.
Odločno protestiram pro-
ti takšnemu objavljanju
imen, sploh pa zato, ker sa-
ma ne spadam med neplač-
nike in kot taka do vas ni-
mam nobenega dolga. To bi
morali predhodno preveriti
v vaših evidencah plačil, kjer
bi moje ime zagotovo našli
med plačniki. Ta vaša obja-
va imen plačnikov pa je odraz
vaše nesposobnosti, da po red-
ni pravni poti izterjate pla-
čila od »neplačnikov«.
Glede na to, da ste me v
stanovanjski zadrugi Atrij po-
polnoma neupravičeno in
brez preverjanja javno ozna-
čili kot neplačnika, kar pa ni-
sem, vas pozivam, da se mi
javno opravičite s pisnim
opravičilom, ki mora biti izo-
bešeno na oglasnih deskah
stanovanjskega bloka Ljub-
ljanska 54 - 64 v Celju, in to
najmanj toliko časa, kot je
bilo izobešeno vaše obvesti-
lo o plačnikih. Prav tako se
mi morate javno opravičiti v
časopisu Novi tednik.
V primeru, da na oglasni
deski in v časopisu Novi ted-
nik ne bo pisnega opravičila
in pojasnila, bom zoper vas
vložila tožbo pri pristojnem
sodišču zaradi žalitve časti in
pretrpljenih duševnih stisk.
Hkrati vas pozivam, da v bo-
doče pred objavo morebitne-
ga novega seznama predhod-
no preverite zakonske pod-
lage, na osnovi katerih lah-
ko objavljate takšne sezna-
me.
Lep pozdrav!
MIRJANA ZORKO,
Celje
Borčevska
konferenca
Pod
gradom
Krajevna organizacija ZZB
Tone Grčar Pod gradom je
opravila redno letno konfe-
renco. Kot gosta sta se je ude-
ležila občinski svetnik Jože
Bučar in član območnega
združenja Celje Igor Ponik-
var.
Poročilo o delu Krajevne
organizacije Zveze borcev To-
ne Grčar je podal predsed-
nik Lenart Horvatič, Igor Po-
nikvar pa je povedal, da se je
pojavil nekdo, ki zahteva
preimenovanje ulice Jake
Rojška. To je verjetno nera-
zumno nadaljevanje preime-
novanja šol in ulic po osa-
mosvojitvi. V programu za le-
to 2002 ima borčevska orga-
nizacija Pod gradom med
drugim tudi odprtje stalne
razstave o Majerjevi družini
iz Košnice v Muzeju novejše
zgodovine. Kot talce so Nem-
ci ustrelili zakonca Majer in
njune tri sinove, ker so hote-
li rešiti angleške ujetnike.
MILAN GOMBAČ,
Celje
Gasilci so
zborovali
v dvorani gasilskega do-
ma je bil 2. marca že 95. občni
zbor krajevnega gasilskega
društva, ki šteje 149 članov,
kar priča o dolgoletni tradi-
ciji prostovoljnega gasilstva
v Novi Cerkvi. Predsednik
društva Slavko Jezernik in po-
veljnik Ivan Jezernik sta pri-
sotne seznanila z minuUm de-
lom na preventivnem in ope-
rativnem področju.
Aktivni smo bili tudi na
športno tekmovalnem po-
dročju, saj so se naše članice
B ekipe uvrstile na kvalifika-
cije za nastop na gasilski
olimpiadi. Še posebej pa se
lahko pohvalimo s kar deve-
timi tekmovalnimi desetina-
mi na regijskem tekmovanju,
od katerih se je trem enotam
uspelo uvrstiti na letošnje dr-
žavno tekmovanje. Vse leto
smo sodelovah tudi na mno-
gih tekmovanjih, tako v tuji-
ni kot doma, in skupaj dose-
gli kar 38 pokalov ter sedem
prehodnih pokalov.
PGD Nova Cerkev se lah-
ko pohvali tudi z drugimi ak-
tivnostmi. Tako smo v letu
2001 v sušnem obdobju opra-
vili 65 prevozov (260 tisoč
litrov) pitne vode, pri tem pa
so naši člani opravili preko
130 prostovoljnih ur.
Sodelovali smo tudi v či-
stilni akciji v občini Vojnik
in v KS Nova Cerkev, redno
skrbimo za postavitev prvo-
majskih mlajev, bili smo or-
ganizatorji srečanja pobrate-
nih gasilskih društev Jugor-
je, Dragomlja vas, Grabro-
vec. Nova Cerkev, Vojnik in
Teharje. Prav tako smo bili
organizatorji dveh tekmovanj
za prehodni pokal KS Nova
Cerkev, štirinajsto leto zapo-
red pa smo bih organizator-
ji pustnega karnevala v Novi
Cerkvi.
Na izobraževalnem po-
dročju smo lani dobih nove
nosilce dihalnih aparatov,
mentorja za mladino, reše-
valca ob nesrečah z nevarno
snovjo, v okviru zveze smo
bili na praktičnem usposab-
ljanju v izobraževalnem cen-
tru na Igu, tečaj za poveljni-
ka pa je na Igu uspešno opra-
vil Boštjan Selčan.
Tudi letos bomo veliko po-
zornosti posvečali usposab-
ljanju in izobraževanju tako
na strokovnem kot na ope-
rativnem področju in pa se-
veda sodelovanju z osnovno
šolo, s katero zadnja leta
izredno dobro sodelujemo.
Ob zaključku občnega zbo-
ra smo posameznikom pode-
lih odlikovanja, priznanja in
značke za operativno delo in
delo v društvu. Priznanja ga-
silske zveze Vojnik - Dobr-
na so prejeli: Srečko Sentoč-
nik in Jože Dimec (III. stop-
nje), Ivan Štimulak, Tomi
Mastnjak in Andrej Prelož-
nik (II. stopnje), priznanje I.
stopnje pa Boštjan Selčan in
Jurij Jakop. Plaketo vetera-
na sta prejela Ivan Štimulak
in Franc Novak, odlikovanje
III. stopnje Gasilske zveze
Slovenije pa je prejel Štefan
Zupanek.
SLAVKO JEZERNIK
Telefonski
imenik in
Pavlihova
pratika
Sem eden tistih bralcev, ki
berejo časopis od zadaj na-
prej in pri tem ne izpustijo
niti vejice ne pike. Zato so
me začeli motiti prispevki g.
Parežnika, objavljeni v tej ru-
briki.
G. Parežnik, prav je, da
opozarjate na nepravilnosti,
vendar so ti vaši problemi ta-
ko majhni, da se mi ne zdi
prav, objavljati jih v spošto-
vanem časopisu. Saj ne vem,
kaj naj si mislim o vas. Ali
ste totalno izolirani ali pa mi-
slite, da ste vi središče veso-
lja. Zato verjetno ne vidite
problemov, ki resnično ob-
stajajo in grozijo vsem nam.
Mar vas ne zanima, kaj na-
duta vlada počne s premože-
njem, ki so ga, tudi s samoo-
drekanjem, ustvarili sedanji
upokojenci? Ali ne vidite, kaj
počnejo z bankami? Milijo-
ne mark davkoplačevalske-
ga denarja je bilo potrebnih
za sanacijo le-teh in to bo po-
basalo v žepe nekaj lakom-
nežev, ki so se z močnimi ko-
molci dokopali do pravih po-
ložajev. Npr. mahinacije v
newyorški Ljubljanski ban-
ki. Akterji neimenovani.
Kaj počne napihnjena sa-
mozadostna vlada z obram-
bnim tolarjem (najrazko-
šnejše letalo)! Upam, upajte
pa tudi vi, da bomo nekoč
izvedeli, kdo bogati s cest-
nim tolarjem. Včasih se zgro-
zimo, ko shšimo za italijan-
sko mafijo. To so navadni va-
jenci v primerjavi z našo ma-
fijo, ki ji uradno rečemo me-
nedžment.
Gospod Parežnik, poglej-
te kaj se dogaja v pravosod-
ju, pa vam bo takoj jasno, da
nekaj ni v redu. Policija, ki
ima po mojem mnenju pre-
malo pristojnosti, pripelje lo-
pove pred roko pravice, sod-
niki pa jih velikodušno izpu-
stijo. Izpustijo samo večje ri-
be, kurje tatove pa strogo za-
prejo, seveda po zakonu. Vas
ne zanima, kaj počne moč-
virniška mafija v Rdečem kri-
žu s sredstvi, ki jih je narod
dal v dobrodelne namene?
Kot rednega krvodajalca me
zelo zanima, kam prodajajo
mojo kri in kdo z njo bogati.
Vas pa ne zanima, ali bo kdo
za svinjarije odgovarjal. Šu-
štarja so za podkupovanje
simtjolično oklofutali, a ker
jim je zagrozil, da jih bo raz-
krinkal, se ga izogibajo kot
kužnega psa. Se kdaj vpraša-
te, kje je sedaj nekoč tako
opevan, kremenit, pokončen
in jeklen narod? Ta narod je
stisnil rep med noge, upog-
nil hrbet pod udarci lastnih
biričev, peščice bogatašev, ki
imajo pod krinko demokra-
cije v rokah lažno oblast in
moč. Tragedija vsega tega pa
je, da karkoli počnejo, poč-
nejo po zakonu. O morali in
etiki pa ni sledu...
G. Parežnik, ali veste, ko-
liko papirjev potrebuje nek-
do, ki hoče dobiti topel
obrok v javni kuhinji? Ali vas
ne skrbi izjava Petrinove, ki
je ne zanima, kako je direk-
tor nekdaj imenitnega Peka
tovarno oropal in okradel?
Ali veste, zakaj ni BMW-ja
na pogorišču TAM-a? Vas skr-
bi, zakaj je policijski čoln kar
naprej v okvari? Vas zanima,
kakšno plačo je imel Rop, ko
je pisal znamenito belo knji-
go, katere posledice čuh brez-
pravna raja in jih bo še bolj?
G. Parežnik, to je samo ne-
kaj kamenčkov iz mozaika,
ki bi vas moral skrbeti. Pre-
pričan sem, da bi ob tem po-
zabili, kako vam je mularija
obrcala Flokija, telefonske-
ga imenika tako ali tako ne
bi potrebovali, Pavlihovi pra-
tiki pa se ne bi smejali, ker
je v njej vse res.
Pa lepo prosim, ne zame-
rite mi, sem se pač moral iz-
kašljati. Lepo pozdravljeni.
VILI ERJAVEC,
Ločica
ZAHVALE,
POHVALE
Rešili so
muco
Koncem februarja nas je
poklical žalosten moški glas
iz Maistrove ulice v Celju in
vprašal, če lahko pomagamo
muci v stiski, ki se je znašla
tam in v paniki splezala na
zelo visoko smreko, kjer če-
pi že štiri dni vsa onemogla,
a si ne upa splezati dol. Re-
kel je, da so jo že na več na-
činov skušali spraviti s smre-
ke, a zaman.
Seveda tudi mi člani nismo
mogli pomagati, a smo se po
pomoč obrnili na gasilsko or-
ganizacijo na Dečkovi cesti.
Brez veliko besed je vodnik
g. Lorber takoj obljubil po-
moč in čez dobro uro sta v
zanju nevarnem podvigu mu-
co rešila trpljenja in strahu
dva gasilca, G. Kvas in D. Be-
lak.
Prijazna črna muca si je
opomogla in zdaj čaka na no-
vega lastnika.
Vsa zahvala in pohvala hu-
manim gasilcem, saj se jim
ni zdelo nevredno stopiti v
akcijo zaradi »ene mačke«,
prav zato je njihovo požrtvo-
valno delo toliko bolj spo-
štovanja vredno, saj rešuje-
jo življenja, pa naj gre za člo-
veka ali žival.
Člani in ostah ljubitelji ži-
vah jim želimo veUko uspe-
hov pri reševanju življenj in
premoženja.
IRENA VOLGEMUT,
za Društvo proti mučenju
živali Celje
Št. 12-21. marec 2002
AngkorWat-
biser Kambodže
Gregor, Peter in Rok so spoznavali skrivnosti nove turistične meke
pri, mogočni templji,
^ne plaže, bučeče reke,
ddostopni gozdovi... in (zu-
Angkorja) samo pešči-
jturistov. Kambodža se je
slekla iz desetletij vojn in
udnarodne izolacije, ki sta
jsabo pustili ogromno šte-
lo mrtvih, še več begun-
^ia politično nestabilnost,
jfobni Angkor danes pri-
nci horde turistov, ki se ne
jenijo za morebitne nevar-
jsti. Zaradi lepote templjev,
i so pod zaščito UNESCO,
država postala cilj večine
ipotnikov, ki se namenijo
1 področje jugovzhodne
aje.
Kambodža je naslednica
ogočnega Khmerskega kra-
stva - ki je na višku svoje
oči zavzemalo še Vietnam,
lOS in Tajsko, zato danes v
ej kar kipi bogate kulture,
elepih naravnih danosti in
lepše ter bogatejše zgodo-
iske zapuščine. Kratek, to-
relativno stabilen mir v dr-
idiz sosednjega Vietnama
Tajske privlači vse več tu-
tov. Navkljub nevarnim ze-
iljskim minam (po ocenah
je od 4 do 6 milijonov) in
)arskim tolpam v notranjo-
,zaradi katerih so zares var-
poti včasih že kar preveč
trpane s turisti. Pri izletih
lotranjost dežele pa je iz-
šen lokalni vodni več kot
iporočljiv...
Naporna
vožnja
rrije popotniki, Gregor, Pe-
in Rok, smo se polni pri-
čevanja znašli na mejnem
?hodu Poipet na meji med
isko in Kambodžo. Čaka-
iias je osem urna vožnja s
mbijem, kamor naj bi nat-
ili vsaj deset potnikov z
) prtljago, po 160 km dol-
'esti do drugega največje-
mesta v Kambodži Siem
apa
Weja. Kulturni šok. Ogrom-
otrok, ki ti za pet tolarjev
^ijo dežnik nad glavo, bo-
'i proti dežju, bodisi proti
^cu, ves čas ko čakaš, da
Rdeči Khmeri spustijo v
5)0 državo. Revščina se vi-
Že s Tajske strani, očara
te obelisk, ki se vije čez
'to in je na moč podoben
"adbam in templjem v Ang-
du. Tako se ob sumljivih
gledih domačinov natrpa-
'V naš nesrečni kombi, ki
po videnem moral preži-
i že kar nekaj divjih vo-
ženj, kakršna je čakala tudi
nas.
Naslednji dan smo se zbu-
dili še ponoči in se odpravi-
U z našimi najetimi motori-
sti (vsakdo od nas treh si je
najel motor z voznikom), ki
so nas ves dan za ceno 2500
SIT vozili po prostranstvih
templjev Angkor.
Angkor Wat
Kar je postalo znano kot
Angkor Wat, je v bistvu
ogromna površina ob mestu
Siem Reap, ki zavzema več
deset kvadratnih kilometrov.
Tempelj Angkor Wat je samo
eden izmed približno stotih
templjev v okviru zaščitene-
ga območja pod varstvom
UNESCO. Zgrajeni so bih med
šestim in trinajstim stoletjem
našega štetja, ker pa so nasta-
li na območju gostih gozdov
in džungle so zaradi hitre ra-
sti rastlinja, pa tudi načrtne-
ga uničevanja s strani oblasti
Rdečih Kmerov, v zelo slabem
stanju in jih trenutno aktivno
restavrirajo.
Celotno območje nadzira
vzpetina z imenom Phnom Ku-
len na kateri je vladar iz 9. sto-
letja zgradil kraljevo palačo z
imenom Angkor Thom, ki je
tako postala novo središče
Khmerskega imperija. Mesto
okrog te palače je na višku svo-
jih moči štelo neverjetnih mi-
lijon prebivalcev, ki so se v 15.
stoletju nenadno izselili, za-
radi česar je mesto propadlo.
V središču Angkor Thoma
je tempelj Bayon, ki ima ve-
liko število kamnitih stolpov
in stolpičev, najbolj znan je
pa po štirih kamnitih obra-
zih, ki gledajo vsak na svojo
stran neba. Takoj južno stoji
Angkor Wat, tempelj po ka-
terem je celotno območje tu-
di dobilo ime.
V samem mestu sta prvot-
no bili dve veliki jezeri, vsa-
ko s površino 17 kvadratnih
kilometrov, od katerih je da-
nes, čeprav pol manjše, os-
talo samo zahodno. Voda v
teh jezerih je bila strateške-
ga pomena za pitje in nama-
kalne sisteme.
Enodnevna vstopnina v ta
zaščiteni park znaša kar 70
% povprečne mesečne plače
v Kambodži (20 USD oziro-
ma približno 5000 tolarjev).
Ni veliko, v primerjavi z os-
talimi cenami v Aziji pa kar
zasoljeno.
Sončni vzhod
Sončni vzhod nad Angkor-
jem. Vzhičeno. Vznemirlji-
vo. Zanimivo. Noro lepo. Ba-
je smo imeli srečo. Posamez-
niki vztrajajo v Kambodži tu-
di po deset dni, pa ne doživi-
jo takšnega sončnega vzho-
da. No, potem so nas fantje
odpeljali na zajtrk v bližnji
bife, kjer smo si po dolgem
času privoščili »sunny side
up« jajčka. Ko smo se vsaj za
silo okrepčali pa je prišlo ti-
sto najlepše, razlog zaradi ka-
terega smo sploh prišli v Kam-
bodžo. Ogled kamnitih temp-
ljev Angkor Wata. Od same-
ga Angkorja (tu so Američa-
ni snemali Laro Croft - the
Tomb rider), do vseh ostalih
veličastnih templjev, ki je
vsak zase zanimiv po svoje.
Na veliko žalost so sami temp-
lji zelo različno ohranjeni,
povečini pa so v zelo slabem
stanju. Ogromno posameznih
zidakov imajo restavratorji
razporejene po travnikih ob
rpst/ih. sai so na takšen na-
čin hoteli vse skupaj očisti-
ti. Ko pa so stavbe razstavili
in popisali posamezne kam-
ne, jim je zgorel arhiv in os-
tali so brez zapiskov, kako
vse skupaj zložiti nazaj. Tra-
gikomično!
ROK ŽAGAR
MLADINSKI CENTER CELJE
Več o Kamboždi, pa Bangkoku, prostitutkah, transvesti-
tih, travestitih, festivalu lučk, lepih deklicah, otokih Phi-
Phi, o še nedotaknjenih plažah južne Tajske, o musliman-
ski Maleziji ter levji državi Singapur v Mladinskem centru
Cehe, danes (četrtek, 21. marca) ob 20. uri.
Št. 12 - 21. marec 2002
30

Vohunske
spletke ,
v Pravi stvari
Tonnyja Scotta je
Christian Slater
imel očeta (Denni-
saHopperjaj, s/ca-
terim dolgo nista
imela stikov, pa se
je oče, ko je nasto-
pila nevarnost, vendarle ne-
pričakovano žrtvoval zanj.
Eden od vzrokov je bil ta, da
sije Slater končno našel punco,
kije bila očetu všeč. VVohun-
skih spletkah ;e podoben (sim-
bolični) oče Robert Redford,
podoben (simbolični) sin pa
Brad Pitt. Da, v ozadju se ri-
šejo drugi epi - epska vohun-
ska igra, v kateri mora ope-
rater, intelektualni James
Bond, prevarati svoje šefe,
svojo državo in svojo vojsko...
vpletanja ameriške politike
v vsak delček sveta... epska
prizorišča, od Kitajske, Ber-
lina, do Irana... včasih kak
umor, ugrabitev ali eksplozi-
ja. .. toda srž je Redfordov oče-
tovski odnos do Pitta. Kije obe-
nem odnos intelektualca, ki
si nikoli ne zamaže rok, do
izvršilca. In odnos načrtovalca
do svojega plačanega moril-
ca. Odnos fantoma, skrite ro-
ke, sence, piša, do divjega, ka-
meleonskega, tvegajočega, na
vse pripravljenega vzvoda.
In tokrat si ta morilec, izvr-
šilec, vzvod - Pitt - najde pun-
co. Ki »očetu« ni všeč. Ker ne
stoji za istimi stvarmi kot on.
Redford cinično posluša svojo
vlado in izvaja okrutne mo-
rilske operacije. Catherine Mc-
Cormackje samostojna huma-
nitarka, ki se ne boji sklepa-
nja moralno oporečnih dogo-
vorov z bkalnimi moralno opo-
rečnimi mafijci, da bi le po-
magala lačnim in revnim. Vse
lepo in prav, ali ne? Toda ko
preko nadvse ljubezenskega
obujanja »očetovsko-sinovske«
skupne preteklosti ugotavlja-
mo, kakšen je ta odnos, in se
vprašamo tisto, kar se prej ali
slej moramo vprašati - na-
mreč, kakšni so vzroki za Red-
fordovo pomoč, ki
jo navsezadnje daje
kljub lastnim prin-
cipom; zakaj si je
Redford sploh pre-
mislil? - naletimo
na temo. Na praz-
nino. Na nekaj, kar
je ostalo nenapisano, neugo-
tovljeno, kar je ostalo v zraku.
Je Robert razočaran nad vla-
do in njenimi spletkami? Pa
saj je navajen na njih. Mu je
postala punca všeč? Le kdaj.
Ali tako zelo uživa v vohun-
skih spletkah? Že, ampak...
ne zadostuje. Film praktično
nima trdnega argumenta, da
bi nas prepričal v karkoli. Ker
se tozadevne natančnosti izo-
giba. Ker bi (drugače pamet-
no) politično noto filma ta na-
tančnost še poudarila.
In potem razumemo, zakaj
živahna kamera Tonnyja
Scotta hudo frenetično šviga
naokoli in dela nenavadne lo-
ke okoli junakov in se včasih
hudo nenadoma zabetonira
na teku ure, kot da bi hotela
poudariti: »Čas se izteka!!«...
hm, zato, ker se izogiba bis-
tvu, ker se boji ustaviti tam,
kjer filmu manjka motivov; ker
raje opozarja, da se čas izte-
ka, zato, da ne bi pazili na
druge podrobnosti. Hecje v tem,
da se celo zaveda, da potrebu-
je neke podrobnosti. A se v ta
namen raje posveča povzdigo-
vanju Redfordovih vohunskih
sposobnosti in mu že skoraj
preveč zanalašč, preveč očit-
no, nastavlja vse možne ugod-
nosti pri preigravanju njego-
vih šefov. Ki so, seveda, vsi po
vrsti nespretni in neumni in
bogve, kako so pravzaprav
prišli na ta položaj; verjetno
preko sorodniškihzvez. Postav-
ljanje Redforda na oltar po-
stane pomembnejše od politi-
ke, oboje pa premore luknje.
Če bi le te luknje bile mišlje-
ne kot namerni komentar na
karkoli aktualnega...
PETER ZUPANC
Ocena: 6/10
Gremo v kino!
Ljubiša Samardžič, legenda yu filma, je svoj prvi režiserski
poskus naslovil Nataša, vi pa ste morali našteti vsaj tri igralce
iz filma. Mlada zvezdica Tijana Kondič, poslovenjeni Davor
Janjič, kontroverzni Dragan Bjelogrlič, Anica Dobra, Nikola
Duričko... Gregor Petrovič iz Celja, Darja Kranjc iz Laškega
in Mladen Mirkovič iz Škofje vasi so tokratni izžrebanci.
Nagradno vprašanje: Gwyneth Paltrow je zmešala že mar-
sikatero Hollywoodsko glavo, mladenka pa se že lahko pona-
ša Oskarja za glavno žensko vlogo. V katerem filmu že?
Odgovore na dopisnici pošljite na Novi tednik, Prešernova
19, 3000 Celje, do ponedeljka, 25. marca (do takrat morajo
prispeti!). Izžrebali bomo tri dobitnike vstopnic za ogled fikna.
CELJSKIH PET
PRVAKOV
Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje (11. 3. do 17. 3.)
Filmska stičišča
Esenca filma - pop zabava ali umetnost vseh umetnosti I
Naj bodo to prve projekci-
je Mam Skladanowskyja ali
pa prihod vlaka bratov Uimie-
re, film od trenutka, ko se je
pojavil, buri duhove in prite-
guje pozornost. Po nekaterih
mnenjih se še vedno ni kva-
lificiral kot umetnost; po dru-
gih je tisto najboljše, kar je
zmogel, že zdavnaj opravil
in sedaj le še predsmrtno hro-
pe, prepuščen ponovitvam v
stilu in praznim spektaklom.
V vsakem primeru pa je to me
dij, ki v sebi zbira, ki potre-
buje, praktično vsako znano
zvrst ustvarjalnosti.
Gledališče, literatura, ples,
glasba - poskusi človeštva, da
bi skozi umetnost oponašalo
svet okoli sebe, so vedno težili
k popolnosti, k »celovitemu do-
živetju«, in vedno ostali kratki
za nekaj čutov. Vedno so po-
trebovali intenzivno pomoč
uporabnikove domišljije, pred-
vsem pa so morali prevarati oči,
jih prepričati, da vidijo nekaj,
česar ni, da so se prebili do mož-
ganov. Toda posnetek in mož-
nost vnovičnega predvajanja re-
sničnosti iz leta 1895 je takoj
odprlo nove poti omame. Oma-
me s premično sliko, ki se prak-
tično ne razlikuje od resnično-
sti. Omame, ki zavede oči - in
zlahka prevara možgane. Še
vedno sta za popolno opona-
šanje manjkala vonj... (pa če
prav so v ameriška kina nekoč
spuščali tudi vonje, vendar se
praksa ni obnesla, ker jih je bi-
lo kasneje pretežko odgnati)...
in seveda otip (Koš&va virtualna
realnost je še vedno nekje na
obzorju)... toda doseženo je za-
dostovalo. In da bi se učinek
izboljšal, da bi novi obstoje-
če/neobstoječi medij resnič-
nost oponašal čim bolj natanč-
no, bolj je moral jemati iz nje.
Od povsod, kjer je le mogel.
Film je ogromni lonec za ku-
hanje vseh možnih človeških
znanj. Zgodovina, psihologija,
biologija, arheologija - arhitek-
tura, kostumografija, maskers-
tvo, pisanje, fotografija, kaska-
derstvo, slikarstvo, petje, glas-
ba, ples, stiip, računalniško pro-
gramerstvo, mehke znanosti.
trde znanosti, politika, želje,
sanje, ideje in strahovi... in se
veda ekonomija. Film ne sa-
mo da lahko uporablja vse to
in še več, temveč ta znanja nuj-
no potrebuje. Na njih sloni.
Brez njih se ruši. Brez njih pred-
smrtno hrope. Morda je ravno
količina, idejna raznovrstnost,
možnost in harmoničnost kom-
binacij, tnič... tisti iskani do-
kaz, da film dobro diha. Film
lahko Zapleše v dežju, posta-
ne nosilec zvoka kot Škrlatni
dež, potem pa skoreografira gi-
be in obenem oponaša prete-
klost in vas prenese od starega
Pekinga v Prežečem tigru do ka-
mene dobe v Vesoljski odiseji
2001, v istem trenutku in istem
filmu od kosti do vesoljske ladje
in to v spremstvu klasične glas-
be. Slednja v kakšni Učiteljici
klavirja znova odmeva kot
sti-ast mazohistične zaprtosti in
se povezuje s skrajno orgazmič-
no nasilnostjo kakšnega Cesars-
tva čutil, ki se navezuje na ero-
tično slikarsko raziskovanje Pe-
tra Greenawaya. Film se sli-
karsko umiri v Jordanom Mo-
na Lisi in izzveni kot slikarsko
nebeški absurd v Tomovi obse-
denosti z Vanilla sky, se včasih
vrne v občudovanje fotografi-
je preko Antonionijeve Pove-
čave, Bbw up, ki najde para-
relo v filmskem homageu Blow
outa. Strela, ki ni bil izbrisan.
In če sta tako John Travolta kot
Tom Cruise brala predvsem
scientologijo, lahko film bere
vse, od preprosto napetega ro-
mana Firma Grishama do »neu-
podobljivega« Golega kosila, od
mladinskega Grincha do dru-
gosvemega Gospodarja prsta-
nov, predvsem pa seveda svoje
scenariste, ki lahko zapišejo
film na nekaj mastnih papirjev
in v glavo, ali pa si med sabo
podajajo stokrat prepisane in
spremenjene najkvalitetnejše
vezane formate A4... in ki so
jim usojena zbiranja drobcev
vseh možnih znanj ter večna
nedokončanost, skupaj z izzi-
valno neafirmiranostjo njiho-
vega dela. (Kajti tisto, kar na-
pišejo, ni nikoli povsem tisto,
kar se navsezadnje vidi.)
Kontrast med skrajnim voa-
jerizmom misli, čustev in tele-
sa ter klasično skrivnostnostjo
kazanja stvari še vedno tii - in
verjetno vedno bo - toda »no-
vi« mojstri kot Luhrman, Aro-
nofsky, Jeanut ga tkejo v svoje
vizije, v katerih spretiiost in volja
gledanja postajata spretnost
volja čutenja, kamera pa
vsem enakovredna samozavej
nemu čopiču, peresu, tip^
niči, glasu, telesu... očem.
kolikor lahko vidijo te,
vidi tudi film. In še več.    '
PETER ZUPAH,
Oskarjev teden
Nedeljsko podelitev najbolj mondene nagrade v sveti
filma so v Celjskih kinematografih zaznamovali s ted
nom kandidatov:
- Gospodar prstanov (13 nominacij)
vsak dan ob 17.30 v Unionu (in sobot
na matineja ob 10.00 v Metropolu)
- Čudoviti um (8 norninacij)
vsak dan ob 20.45 v Unionu
- Mouhn Rouge (8 nominacij)
vsak dan ob 16.00 v Malem Unionu
- Sestreljeni črni jastreb (4 nominacij)
vsak dan ob 18.15 v Malem Unionu
- Veličastni Tenenbaumi (1 nominacija)
vsak dan ob 16.30 v Metropolu
- Nikogaršnja zemlja (1 nominacija)
vsak dan ob 18.30 v Malem Unionu
- Nenavadna usoda Amelie Poulin (5 matinacij)
vsak dan ob 20.30 v Malem Unionu ter predstava za
ponočnjake ob 22.45
jjjjjjjl^
Nenavadna usoda
Amelie Poulain
Fabuleux destin d'Amelie Poulain
IGRAJO Andrej Tautou, Mathieu Kassovitz, Jamel Deb-
bouze Rufus, Volande Moreau, Artus de Penguern
REŽIJA Jean-Pierre Jeunet
SCENARIJ Guillaume Laurant, Jean-Pierre Jeunet
PRODUCENTA Jean-Marc Deschamps, Claudie Ossard
-ŽANR romantična komedija
DOLŽINA 122 minut
Amelie {Andrej Tautou) živi
v svojem lastiiem svetu sredi Pa-
riza. Zanimajo jo majhne stva-
ri - peka kolačkov, zagrebsti ro-
ke v posodo s semeni, razmiš-
ljanje, koliko ljudi v mestu v
tem trenutku doživlja orgazem.
Nekega dne v stanovanju odkrije
pločevinasto škatiico, polno spe
minov neznanega otroka, ki je
nekoč živel v stanovanju. Od-
kritje ji spremeni življenje, da začne iskati ljudi, ki bi jim lahko
polepšala življenje. Kdo ga bo polepšal njej. Majhen, topel is
kren film, ki se šibi pod kopico festivalskih nagrad, konec tedna
pa ea po vseh napovedih čaka še »tujejezični« oskar.
Veličastni Tenenbaumi
Royal Tenenbaums
IGRAJO Gene Hackman, Anjelica Houston, Ben Stille^'
Gwyneth Paltrow, Luke in Owen Wilson, Danny Glovel
Bili Murray...
REŽUA Wes Anderson
SCENARIJ Wes Anderson, Owen V/ilson
PRODUCENTI VJes Anderson, Barry Mendel, Scot Rndi^
ŽANR komedija
DOLŽINA 109 minut
Royal Tenenbaum {Gene Hackman) in njegova žena Eth?"
line {Anjelica Houston) živita ločeno in imata tri otroke. Ch^s
{Ben Stiller) je že kot najstnik začel kupovati nepremičnin^
in se odlično spozna na mednarodne finance; Margot {Gwyn^^
Paltrow) je v prvem letniku gimnazija napisala dramo in z^' (
njo prejela Bravermanovo nagrado; Ritchie {Luke VJilson]}^
bivši teniški prvak, ki je trikrat zapored zmagal na ameri^; i
kem državnem prvenstvu ter bil pri sedemnajstih letih dnig* j
na svetu. Kljub vsej nadarjenosti pa imajo slabe spomine n^ ^
otroštvo, vsega, kar se zadnjih dvajset let spominjajo so izd^'
je, neuspehi in katastrofe, za kar večinoma krivijo svojega i
očeta. Film o nenavadni družini, ki neke zime - naenkrat   i
nepričakovano - spet zaživi skupaj.
St. 12-21. marec 2002
NASVETI
35
ZDRAVNIK SVETUJE
Odgovor bralcu iz Nemčije
ZDRAVSTVENI DOM CELJE
Prim., dr. JANEZ TASIČ,
spec. inter. kardiolog
kar nekaj časa je od
, ^ odkar sem prejel pi-
• ^'^ in vprašanje bralca Ja-
ki živi v Nemčiji in
^ \|po prebira Novi tednik,
j pisma je razvidno, da ži-
i j zdravo in da se zaveda,
^je zdravje v veliki meri
j,isno od človeka same-
ga pa skrbi, ker je v zad-
jjti treh letih shujšal za
i   kilogramov in da je
ipraj stalno hripav. V us-
j, Iti so pretežno suha, ima
lJ^s po slanem, v glavnem
^robovih jezika in ustni-
jli. Pojavila se je lažja de-
fjgivnost in razdražlji-
(i5t, pa tudi bolečine v
podnjem delu križa in te-
,ve s sklepi.
Spoštovani bralec! Našte-
sta kar nekaj težav, ki zah-
vajo natančno analizo, saj
) lahko spremembe le ne-
omembne zadeve, ki se po-
ifijo z leti, lahko pa so po-
edica organskih obolenj ali
omanjkanje nekaterih mi-
foelementov ali aminokislin
prehrani.
Pa pojdimo po vrsti. Huj-
)nie, ki se pojavi brez pra-
ega vzroka, je posledica pre-
lovnih sprememb v organiz-
10, predvsem zaradi preve-
le porabe energije, ki je
Jiko posledica prevelike ak-
vnosti žleze ščitnice, pri
»tnjah resorbcije hrane in
[enaglem izločanju. Lahko
ije tudi posledica spreme-
jenega načina prehrane, ko
ilgoročno spremenimo slog
^ehranjevanja in uživamo
ano, ki vsebuje veliko kom-
leksnih ogljikovih hidratov,
alo maščob in veliko ba-
istnih snovi. Te snovi potre-
ujejo za presnovo več ener-
le, kot pa jo z njimi vnaša-
no v organizem. Hujšanje pa
ihko povzročijo tudi različ-
letvorbe, ki porabijo za svojo
istvso razpoložljivo hrano,
idiglikogen, maščobe in be-
^ovine iz drugih organskih
iistemov. Opravili ste že šte-
ilne preiskave, ki pa niso do-
i^le ali potrdile sum o kak-
šni resni bolezni.
Če imate zdravstvene te-
^ve in ne veste, kako rav-
Wi, pišite na Novi tednik,
'fešernova 19, 3000 Celje,
^rubriko Zdravnik svetu-
e,
Pogosto se hrana slabo pre-
"^vi pri razhčnih želodčnih
•oleznih, kot tudi pri mot-
feh delovanja trebušne sli-
'Jvke. Pri kroničnem vnet-
"se pogosto pojavijo različne
Pfernembe na sluznici v us-
'^.pri pomanjkanju vitami-
'"v B kompleksa pa na jezi-
^- Tudi povečana količina
^lodčne kisline, zlasti ob
'^bem delovanju zapiralne
^'^ice na prehodu iz poži-
^'nika v želodec, povzroča
'^vilne težave. Ob tem pri-
šla do refluksa kisline v po-
"'alnik, vse do ust. Ponoči,
''ležimo, pride želodčni sok
^sta in povzroči okvare sluz-
'^e na jeziku, predvsem na
i^ovih. Spremembe na
^2nici se pojavljajo tudi za-
'^i pomanjkanja vitaminov.
ki omogočajo obnovo epite-
la. Takšna pomanjkanja so po-
gosta pri kroničnih vnetjih že-
lodčne sluznice.
Ponoči, ko ležimo, se že-
lodčni sok razlije v požiral-
nik in preko njega tudi v gr-
lo. Takšen sok povzroča pra-
ve opekline na grlu in pogo-
sto je hripavost eden glav-
nih znakov, po katerem pre-
poznamo težavo. Zdravlje-
nje zahteva spremembo po-
ložaja telesa med spanjem.
Posteljo ali samo vložek
dvignemo pri zglavju za 10
do 15 cm. Pri kroničnih spre-
membah sluznice se danes
priporoča tudi ustna terapi-
ja po Karaču, kar omogoča
obnovo sluznice v ustni vot-
lini (več o tem zdravljenju
najdete na wv^w.zdravahra-
na.netl.
Depresija in razdražljivost
je lahko le simptom, ki se po-
javlja zaradi resnih težav, ki
jih imamo z zdravjem ali v
vsakdanjem življenju. Skrbi
in različne težave, ki jih vsa-
kodnevno prenašamo, se
končno izrazijo v našem psi-
hičnem stanju. Zaradi preo-
bremenjenosti s problemi sa-
mi težko uvidimo in odpra-
vimo pravi vzrok težav. Ta-
ko je pogosto potreben pos-
vet pri psihiatru ali s psiho-
terapevtom, ki nam bo olaj-
šal številne težave. Pri neka-
terih so te težave lahko prvi
znak različnih sprememb, ki
se dogajajo tudi na možgan-*
skih strukturah. Te se poja-
vijo zaradi okvar na ožilju
centralnega živčnega siste-
ma, lahko pa zaradi degene-
rativnih sprememb v sami
strukturi možganskih celic.
Kako se preprečuje ateros-
kleroza, je poznano. Holeste-
rol moramo imeti pod zgor-
njo normalno mejo, prav ta-
ko krvni tlak, uživati pa mo-
ramo hrano, ki vsebuje veli-
ko vitaminov in bioaktivnih
snovi. Pomembno je tudi pre-
prečevanje stresa. Predvsem
je nevaren kroničen stres. Ne-
kateri priporočajo tudi pre-
parate iz rastline ginko bilo-
ba (bilobil), je pa jasno, da
je za možganske celice naj-
bolj pomembna redna psihič-
na aktivnost. Torej nam red-
na telovadba z mišicami ko-
risti prav tako kot ona z mož-
ganskimi celicami.
Kronične spremembe pre-
bavnega trakta velikokrat
spremljajo tudi spremembe
na lokomotornem aparatu.
Pogoste so bolečine sklepov
in tudi hrbtenice. Te so izra-
zitejše ob spremembah hrb-
tenice, ki se pojavljajo za-
radi preobremenjenosti ah
zaradi prisilne drže. Bole-
čine so ponavadi posledica
vnetnih sprememb, pa tudi
zaradi izrastkov na hrbteni-
ci, ki ukleščijo živec. Pogo-
sto pa se bolečine v spod-
njem delu hrbtenice pojav-
ljajo pri kroničnem vnetju
debelega črevesa, pa tudi pri
nepravilnem delovanju pro-
state. Zato ne bo odveč, da
opravite preiskave še pri uro-
logu in tudi slikanje hrbte-
nice.
Spoštovani bralec: glede
na vaš zdrav slog življenja me-
nim, da težave, ki jih nava-
jate, ne predstavljajo pomem-
bne ovire za izvajanje vaših
vsakodnevnih aktivnosti. Ker
se boste kmalu upokojili,
vam svetujem, da naj ostane
vsak vaš dan poln aktivnosti,
ki ohranjajo telo in duha. Živ-
ljenje je že takšno, da gre ved-
no kaj drugače, kot bi zeleh.
Vedno nas kaj boli in skoraj
vedno prihaja kakšna nova
skrb. Popolnega miru ni, ni-
ti si ga ne želimo. Želimo pa
si vsaj toliko zdravja, da lah-
ko težave premagujemo in os-
tajamo aktivni ter življenje
živimo, ne pa, da ga opazu-
jemo od strani in da gre mi-
mo nas.
PESKANJE
PO SPLETU
En klasik na dan...
Veste, malce sem že sit ne-
nehnega poslušanja, da zara-
di Interneta in računalnikov vse
manj beremo in da počasi po-
stajamo z vsako novo genera-
cijo manj pismeni. Še vedno
namreč trdno stojim za mne-
njem, da je ljubezen do litera-
ture stvar osebne izbire in da
lahko tehnologija samo olaj-
ša dostop do nje. Eden izmed
spletnih servisov, ki omogoča
natančno to, je Classic Novels
(www.classic-novels.com).
Gre za preprosto in hkrati ge-
nialno rešitev, kako zaposlene-
mu človeku približati svetov-
ne klasike. Uporabnikom na-
mreč po elektronski pošti vsa-
kodnevno pošiljajo kratke iz-
seke iz knjig, na katere so se
naročili. Naj najprej opozorim,
da so knjige v angleščini in da
seznam ni posebej dolg, a ni
zato stran nič manj vredna og-
leda.
Zamisel je v tem, da si lahko
vsakdo, ampak res vsakdo, pri-
vošči pet minut na dan, ko bo
storil nekaj povsem zase. In če
mu je pri srcu literatura, bo tak-
šen servis kot nalašč. Vaš kla-
sični roman, ki ste si ga že tako
dolgo želeli prebrati, bo pri-
hajal po koščkih v vaš poštni
predal, vi pa ga boste brali kot
podlistek. Vsak izsek zajema
nekje med 1.500 in 1.800 be-
sedami, kar je najbrž ravno do-
volj, da lahko od prebranega
nekaj odnesemo in da nam bra-
nje ne vzame preveč časa. Ne
vem, kako se ideja obnese v
praksi, toda takole, na prvi po-
gled, vse skupaj sploh ne zveni
neprivlačno.
Sam sem se naročil na kla-
sične citate, tako da bom vsak
dan prejel po en citat iz ust sve-
tovno znanih osebnosti, od Ja-
mesa Joycea do Lao Ceja, kot
zatrjuje povzetek. Sicer pa so
v skrbno izbrani druščini res
zbrani sami klasiki: Mark
Twain, Charles Dickens, Sha-
kespeare, Levvis Carroll, H.G.
Wells in podobni patroni. Če
vam to ne zadostuje, lahko gla-
sujete za svoj izbor, kar je ko-
nec koncev tudi pošteno, kaj-
ne.
Na voljo je še nekaj korist-
nih povezav, kjer boste našli
elektronske knjige, lahko pa
si tudi naročite dvojno zgoš-
čenko, na kati je zbranih kar
5.000 naslovov. No, to pa je
že impresivna številka, če vpra-
šate mene. Človek se kar za-
misli. Pet tisoč knjig, zelo bo-
gata družinska knjižnica, ali
pa celo kakšna manjša lokal-
na knjižnica, na dveh srebrnih
ploščkih. In potem se prito-
žujemo, da ne beremo. Saj ne
gre za tehnologijo. Gre za vo-
ljo, se strinjate?
Kakorkoli že, bibliofili, ki z
izborom ne boste zadovoljni,
boste našli povezave na strani,
kjer je izbira večja, a vam žal
knjig ne bodo pošiljali po delč-
kih. In če se boste odločiU za
kakšno knjigo in se je boste na-
veličali, si lahko premislite in
se naročite na drugo knjigo, ki
bo nato počasi, a vztrajno kap-
ljala v vaš poštni predal. In po-
leg bralnega užitka boste imeli
tudi zadoščenje, da zaradi no-
vih tehnologij ne berete manj,
ampak kvečjemu več. Saj pra-
vim: kjer je volja, je vse mogo-
če.
Vasja Ocvirk
vasja@slowwwenia.com
filO KOLEDAR
Št. 12 - 21. marec 2002
36
I ZA AVTOMOBILISTE
VW polo je
povsem nov
v nižjem razredu se že
precej časa bije ogorčena
bitka za primat in seveda
kupce. Med tistimi, ki se se-
daj v ta razred vozijo po-
vsem na novo narejeni in
zato toliko bolj konkurenč-
ni, je VW polo.
Tokrat tovarna predstav-
lja že četrto generacijo (če-
prav je pri tem nekaj zme-
de), ki pa se oblikovno spo-
gleduje z manjšim lupom
(glej prednje luči) in seve-
da večjim golfom. Nasploh
je polo novih časov precej
zrasel v vseh pogledih, saj
je za več kot 15 centimetrov
daljši, 47 milimetrov višji in
18 milimetrov širši, za po-
vrh se je medosna razdalja
povečala za 55 milimetrov.
Prtljažnik je pridobil 25 li-
trov (sicer meri 270 litrov),
poleg tega je več prostora v
notranjosti, kar je seveda še
toliko bolj pomembno. No-
tranjost je seveda prav tako
narejena povsem na novo, iz-
brani so boljši materiali in
nasploh drži, da je novi po-
lo postal dovolj opazen kon-
kurent golfu, ki sicer še vedno
drži lovoriko najbolje pro-
dajanega vozila zadnjih let
na evropskih trgih. Motor-
na ponudba je zelo pestra,
saj bodo lahko slovenski
kupci izbirali med sedmimi
možnostmi - štirimi bencin-
skimi in tremi dizelskimi.
Osnovni bencinski motor je
1,2-litrski, ki ponuja 55 KM,
sledi prav tako 1,2-litrski mo-
tor, vendar razvije 65 KM,
potem prideta na vrsto dva
1,4-litrska motorja s 75 in
100 KM. Najšibkejši dizel-
ski agregat ima gibno pro-
stornino 1,4-htra in ponuja
75 KM, oba zmogljivejša mo-
torja imata pri gibni prostor-
nini 1,9-litra bodisi 64 bo-
disi 100 KM. Pri Porscheju
Slovenija, ki je uradni pred-
stavnik Volksvvagna pri nas,
računajo, da bodo letos slo-
venskim kupcem prodali kar
3 tisoč polov, kar je vseka-
kor zelo ambiciozen načrt.
Znane so seveda tudi cene.
Tako bo najcenejši polo na
voljo za 1,91 milijona tolar-
jev, najmočnejša bencinska
izvedenka pa bo naprodaj za
2,37 milijona tolarjev. Naj-
cenejši dizelski polo bo stal
2,31, najdražji pa 2,71 mi-
lijona tolarjev.
VW polo je povsem prenovljen.
Corolle tudi iz Turčije
Turčija postaja vse bolj popularna pri avtomobilskih hi-
šah. Pa ne le zaradi dokaj velikega trga, ki pa je v zadnjih
letih zaradi gospodarske krize zelo upadel, pač pa kot pro-
stor, kjer kar po tekočem traku rastejo nove tovarne.
Tudi japonska Toyota, naj-
večja japonska avtomobilska
hiša, jo ima tam, v njej pa je
pred nedavnim stekla izde-
lava nove corolle. To je po
nekaterih statistikah najbo-
lje prodajano vozilo vseh ča-
sov. V Turčiji bodo v tovarni
TMMT letno naredili do 40
tisoč coroll sedan in wagon,
prodajali pa jih bodo v 22 dr-
žavah. Sicer pa je letna zmog-
ljivost te tovarne do 100 ti-
soč vozil, skupna investicija
je bila vredna 425 milijonov
ameriških dolarjev. Kot pra-
vijo pri uradnem zastopniku
Toyote pri nas, ljubljanskem
podjetju Toyota Adria, bo-
do novo corollo pri nas za-
čeli prodajati v začetku mar-
ca, ponujah bodo tri in pe-
tvratno kombilimuzino, pa
limuzino in enoprostorski
verso.
Toyota corolla bo prihajala iz Turčije.
Nov Renaultov esapce je zaenkrat še koncept.
Renault predstavlja novega espacea
Na bližnjem ženevskem avtomobilskem salonu bo francoski Renault ponudili
ogled novega esapcea, veliko enoprostorsko vozilo, ki pa ga za sedaj označujejo!
kot koncept.
To pomeni, da bo do rojstva povsem novega espacea minilo še nekaj časa. Z novj
velikim enoprostorskim avtomobilom se Renault znova bolj konkurenčno vrača v razrsj
v katerem v zadnjih letih dokaj suvereno gospodari recimo VW sharan. Zunanja podol
novega espacea odkriva spogledovanje z renaultoma vel satis in avantime, za katera velji
da sta oblikovno in sicer skoraj revolucionarna. Ob vsem drugem so pri tovarni ponosnii
veliko strešno okno, ki meri več kot dva kvadratna metra, vsaj nekatere variante naj bil
opremljene tudi s 19-palčnimi platišči, za pogon pa bo med drugimi skrbel tudi novi i
litrski bencinski motor s 180 KM. 1
Št. 12 - 21. marec 2002
ZA AVTOMOBILISTE
37
Sejem, ki živi na icoiesiii
jgjemski četvorček Življenje na kolesih je v štirih dneh obiskalo 27.800 obiskovalcev -Od tekmovanja viličaristov
do subkulture motobikerjev
minulega četrtka do
j^lje so bili na razstaviš-
Celjskega sejma v sklo-
jgjemske prireditve Živ-
na kolesih na ogled
jejem Avto in vzdrže-
uje, 5. sejem Moto Boom,
U^zstava motornih vo-
|jp 4. sejem Logotrans,
m logistike in transpor-
feprav je bil sejemski če-
jffek letos za dan krajši
jllaiii, si ga je v štirih dneh
^pdalo kar 28.500 obisko-
ilcev.
^37.500 kvadratnih me-
ipovršin se je predstavilo
p 400 razstavljavcev iz
j držav, število obiskoval-
fpa je organizatorje, če-
jv so napovedali 30.000
jskovalcev, krepko prese-
lilo. Sejemsko prireditev
odprl minister za promet
^ob Presečnik, ki je pou-
[ilpredvsem urejanje pro-
tnih povezav in cest v skla-
zzahtevami EU ter trenut-
najpomembnejši cestni
ijekt v Sloveniji, gradnjo
oceste na Trojanah. Čeprav
lOo na sejmu letos razstav-
lih manj osebnih avtomo-
ivkot prejšnja leta, so av:
lobilom namenjen pro-
• zapolnila tovorna in dru-
ga vozila, razstavljavci pa so
prikazali novosti s področja
avtomobilizma in transpor-
ta.
Tekmovanje v gokardu,
moto in avtomobilske dirke
ter testne in spretnostne vož-
nje so bile ves čas sejma do-
bro obiskane. Veliko zanima-
nja je poželo VIII. državno
prvenstvo voznikov viličar-
jev, ki je bilo organizirano v
sklopu sejma Logotrans ter
tekmovanje za avtomehani-
ka in vulkanizerja leta 2002.
Člani avtoservisnih dejavnosti
pri Obrtni zbornici Sloveni-
je so letos na tem tekmova-
nju prvikrat izbrali tudi
podmladek leta. V sodelova-
nju s Slovenskim ekološkim
gibanjem so podelili prizna-
nja ekološko neoporečnim
avtomobilskim delavnicam
ter pripravili okroglo mizo
Izvajanje ekološke zakono-
daje.
Največ zanimanja obisko-
valcev je požel sejem Moto
Boom, ki je bil dvakrat večji
kot lani. Člani slovenskih
bikerskih klubov so v soboto
uprizorili romanje v Celje,
kjer se jih je z dvokolesni-
mi lepotci zbralo kar okoli
5000. V Hah D so obisko-
valcem prikazali motorje,
izbirali so lepotce letošnje-
ga Bike Shovva, s sabo pri-
nesli kače, organizirali
body painting in moto kul-
turo, ki jo živijo, prikazali
tudi obiskovalcem Celjske-
ga sejma.
Na tekmovanju za Avto-
mehanik podmladek leta je
prvo mesto osvojil Tomo
Podgoršek s Srednje stro-
kovne in poklicne šole Ce-
lje, za Avtomehanika leta
je bil izbran Ivo Pavlovič,
Vulkanizer leta 2002 pa je
med prireditvijo Življenje na
kolesih postal Karel Zahar.
Priznanja Celjskega sejma
so prejeli: podjetje Robert
Bosch d. o. o. Ljubljana,
učitelj varne vožnje Brane
Kuzmič, podjetji Sava Tires
Kranj, S. M. T. Ljubljana ter
LLUMARK Igor Koren s. p.
iz Rač.
Na dirkališču je bil že če-
trtič trening varne vožnje
Braneta Kuzmiča, v nedeljo
pa je bilo v organizaciji Mo-
to kluba Savinja Celje na sej-
mu tudi državno prvenstvo
v spretnostni vožnji z mo-
torji. »Glede na dejstvo, da
na vseh sejmih po Sloveniji
obisk v zadnjem času upa-
da, smo z obiskom sejma ze-
lo zadovoljni, morda celo ne-
koliko presenečeni,« je po-
vedal direktor sejemske hi-
še Celjski sejem Franc Pan-
gerl. »Za dobro se je izka-
zala ideja spremljajočih pri-
reditev, saj sta bila v petek
in soboto nočna koncerta, za-
gotovo pa so motorji tisti.
ki so privabili največ obisko-
valcev,« je dejal Pangerl, ki
je ob zaključku sejma že na-
povedal nove načrte. _bbPo
končanem MOS namerava-
mo pričeti z gradnjo nove ha-
le, saj se je izkazalo, da bo
potrebno sejemski standard
še dodatno posodobiti in po-
večati razstavne površine.
Tudi nova hala bo ustrezala
pogojem, ki jih imajo tovrst-
na prizorišča po Evropi,« je
še dejal Pangerl, ki zagotav-
lja, da bo prireditev Življe-
nje na kolesih v prihodnjih
letih ostala v enaki obliki,
na Celjskem sejmu pa raz-
mišljajo tudi o tem, da bi se-
jemski četvorček prihodnje
leto ponovno podaljšali za
en dan.
ALMA M. SEDLAR
Foto: GREGOR KATIC
Hyundai ponuja veliko novosti
Južnokorejski Hyundai
ima v svojem programu
malčka po imenu atos. Te-
ga ponuja v dveh izveden-
kah, in sicer kot atosa in
kot atosa urban.
Obe različici sta sedaj pre-
novljeni. Tako sta dobila bolj-
še oziroma učinkovitejše za-
vore, novi so prednji žaro-
meti, drugačna je maska hla-
dilnika z logotipom, drugač-
ne so tudi meglenke, spreme-
nih so še zadnje luči. Nekaj
novega je tudi v notranjosti,
kjer so preoblikovane reže za
dovod zraka, nov je tudi šti-
ristopenjski ventilator, me-
rilniki imajo belo podlago,
drugačne so sedežne prevle-
ke. Atos ima ob tem tudi za
35 milimetrov višjo kabino;
obe različici poganja enak
motor, in sicer 1,0-litrski šti-
rivaljnik s 43 kW. S tem mo-
torjem lahko izvedenki do-
sežeta najvišji hitrosti od 140
do 143 km/h.
Ob tem je treba zapisati, da
bo Hyundai letos predstavil še
nekaj drugih novosti. Tako bo-
do prenovili limuzino XG, ki
bo dobila še 3,5-litrski ben-
cinski V6 motor s 147 kW in
dvoliterski dizel CRDi. Letos
bo stekla tudi prodaja novega
coupeja, ki smo ga na naših
straneh že predstavili, poleti
pa naj bi na ceste zapeljal še
prenovljeni accent. Zanimivo
je, da bo tovarna predstavila
še majhen avtomobil v razre-
du B, vendar za sedaj še ni zna-
no njegovo ime oziroma oz-
naka. Kot pravijo, bodo ta av-
tomobilček poganjali štirje
motorji, vendar bo z dizelskim
na voljo leta 2003.
Hyundai si od coupeja veliko obeta.
Št. 12 - 21. marec 2002
38
GLASBA
Punk'n'roll s
pridihom mladosti
Ta naš svet po svoje je zadet, pojejo Hailensteinovci - Kriva je politika.
Mlada polzelska hard co-
re metal sexy punk ročk sku-
pina, kot so jo nekje označi-
li, je združila moči pred do-
brimi šestimi leti. Že leto ka-
sneje so kitarist in pevec Si-
mon Cukjati, basist Joži Jo-
šovc in bobnar Matija Kač v
celjskem Barflyju spoznali
razvpitega Pera Lovšina, se
mu pridružili na turneji in
kmalu celo postali člani Kri-
žarjev. Kot skupina Hailen-
stein so konec lanskega leta
posneli svojo prvo ploščo z
naslovom »Držmo skup« in
z njo ponovno obudili spo-
min na že nekoliko pozab-
ljeno 'underground' sceno.
Njihova glasba je začinje-
na z družbeno samokritič-
nostjo in kančkom seksual-
ne samovšečnosti, ki odloč-
no dopolnjujeta udarne akor-
de najrazličnejših zvrsti. O
tem je bilo govora tudi na ne-
davnem srečanju s simpatič-
nima 'graščakoma' Simonom
in Jožijem.
Kako ste se sploh našli?
Simon: Spoznali smo se,
naredili bend, podobno kot
ostale skupine.
Joži: Dve leti smo vadili
na graščini...
Simon: ...in od tod tudi
ime Hailenstein. Vseskozi
smo igrali in se tako tudi
spoznali s Perotom. Enkrat,
mishm da je bilo leta '97, smo
igrali v Barflyju, on pa je
imel takrat ravno turnejo. Ta-
krat so jih še spremljali Big
Foot Mama. Tistega večera
smo 'uleteli' mi in zadovoljs-
tvo je bilo obojestransko. Ta-
koj smo se 'zaštekali' in Pe-
Z leve proti desni: Simon Cukjati, zraven Matija Kač in Joži Jošovc, Pero Lovšin in solo kitarist Križarjev
Ivan Bekčič.
ro nas je takoj povabil na na-
slednji koncert. Tako smo dve
leti skupaj igrali po vsej Slo-
veniji.
Kaj pa plošča?
Simon: Posneli smo jo la-
ni decembra s pomočjo za-
ložbe Hipersound records. Po-
trebovali so nove bende, ker
pa so poleg pop skupin, ki
jih je bilo na pretek, zeleh
tudi rock'n'roll bend, smo se
na hitro zmenili.
Zakaj pa pravzaprav
punk? Sedaj ni ravno »in«,
če lahko tako rečem.
Joži: Mi smo zrasli z
Greendayi, poleg tega pa je
v tem za nas neka posebna
pozitivna energija. Pa še 'kul
folk' je vedno zraven. V tem
sicer ni veliko denarja, je pa
vedno žur.
"Ko pridem v plače, čekiram sceno, hočem vse bejbe, ne le eno; klobuk na
glavi, polne žepe denarja, a ostajam v punku, kjer se kaj dogaja."
(Milijonski glas)
Kateri so torej vzorniki?
Joži: Glasbi, Pistolsi..., kaj
vem. Šminkerska varianta, ki
jo predstavljajo ti novi ben-
di, nam ni ravno pisana na
kožo.
Na plošči Držmo skup so
zelo različne zvrsti.
Simon: Zvok se skozi vso
našo zgodovino spreminja,
stari komadi pa so bolj ali
manj ostali isti. Tako smo se
pač odločili. Ne da se nam
igrati eno in isto.
Kdo piše?
Simon: Besedila jaz, glas-
bo pa vsi skupaj.
Joži: Nekdo da idejo, po-
tem pa kar igramo iz glave.
Tako dolgo smo že skupaj,
da s tem nimamo težav.
Ko sem poslušala besedi-
la, so se mi ponekod zdela
precej abotna, nerazumljiva.
Simon: To je čar tega. Ne-
kaj časa bi se morala družiti
z nami, da bi razumela, ha,
ha. Ne, resno. Tisto, kar ti pa-
de takrat na misel, napišeš.
Ko je pravi trenutek, vzamem
kitaro v roke in zraven pišem.
In kaj sicer počnete?
Joži: Vse.. .smeh... Jaz štu-
diram, bobnar je natakar, Si-
mon ima pa svojo firmo.
Kakšna pa je glasbena
scena na tem koncu Slove-
nije?
Joži: Glasbenikov tod nao-
koli je ful, vendar pa se še
niso uspeh prebiti naprej. V
glavnem igrajo bolj zase in
študirajo v Gradcu. Tržišče
je namreč precej majhno. Če
torej ne delaš za dušo, nima
smisla.
Simon: V rock'n'rollu je
težko uspeti, sploh če si do-
ma v teh koncih. Razen če
res ne dobiš takšne priložno-
sti, kot smo jo mi.
Katere pa so prednosti, če
igraš denimo z Lovšinom?
Simon: ...smeh... Nič ti ni
treba delat. Vzameš kitaro in
jo vključiš. Si pa tako zago-
tovo pridobivaš izkušnje.
Joži: Pa ljudi spoznaš.
In sedaj verjetno nabira-
te tudi alko kilometre...
...Oba u smeh... Simon:
Rock'n'roll ti je pač najbolj-
ša šola. Pa ženske.
Zakaj vsi glasbeniki ope-
vate ravno te tri stvari - pi-
jačo, drogo in ženske?
Simon: Kaj pa naj še dru-
gega? Službo, šolo? Dej nebi.
Kaj pa samospev avtomo-
bilu?
Simon: Uh, to je pa že zelo
star komad. Enkrat smo ga že
posneli v studiu in smo ga imeli
za demo posnetek. Kasneje
smo ga nadgradili. Odraža pač
mladost med 17. in 18. letom,
ko sem začel delati izpit za
avto. Potem sem ga uspešno
naredil, ugotovil prednosti te-
ga in jih začel izkoriščati.
Glede na to, da živite na
območju, ki je bojda precej
prepredeno z drogami, se se-
veda to odraža tudi v glasbi.
Joži: Ja, smo dali že mar-
sikaj skozi. Pred nekaj leti
smo imeli tudi bobnarja, ki
je imel težave z drogami. Bil
je sicer zelo inteligenten, am-
pak...
Simon: ...je malo zabredel.
Predaleč. Tukaj mladi eno-
stavno nimajo nobenih mož-
nosti, zato mnogi vidijo re-
šitev v drogi.
Joži: To mesto ti praktič-
no nič ne nudi. Ni diskotek,
klubov, ničesar. Kaj pa naj
drugega počne mularija? Si-
cer pa lahko tudi sama vi-
diš.
Kaj pa videospoti? Raz-
mišljate kaj v to smer?
Simon: Z založbo smo se
za ta korak že dogovorili, se-
daj pa moramo samo še zbra-
ti nekaj denarja zanj in najti
prave sodelavce.
Za kateri komad?
Simon: Verjetno za Moj av-
to ali Milijonski glas, ki sta
si sicer precej stilsko različ-
na.
Kakšen pa je bil odziv ob-
činstva na ploščo?
Simon: Vseskozi poziti-
ven.
Vaša besedila so zelo op-
timistična.
Simon: Pa saj moraš biti
optimist, sicer padeš. Vse se
da narediti, slej ko prej.
Na plošči je tudi zimze-
lena Siva pot.
Joži: Enkrat smo jo začeli
preigravati, kasneje pa smo
jo - nekoliko prirejeno - tudi
posneli. Pa še dobro nam je
uspela.
Kakšna pa je razlika h,
svetom in nami, gledam
vidika zvezdništva?  '
Simon: Ko enkrat pfj
tako daleč, kot smo na!
mer mi - da dobiš zajoj
in imaš priložnost delatj,
stoodstotno uspel. V s1q,
niji pa to ni nujno.
Joži: Ni tržišča, zato,
daj že razmišljamo, da bi-
čeli nastopati tudi na j^!
Tamkajšnja scena se nan^
vse bolj odpira in tudi i^
glasbeniki pravijo, da soki^
nabiti in da ljudje žurajo,^
deti, ampak žurajo, ha,i|
Samo da je fajn energija |
morje. ^
V živo si jih lahko prjj
te pogledat to soboto obj
uri na promocijskem koj
certu v celjskem Plesnemu
rumu.
Nekdo vas je označil \
skupino, ki igra »samokr
tični punk'roll s pridih^
rahle seksualne samovSej
nosti«.
Joži: Ja, narcisi smo, b
ha.
Simon: Ne, všeč nam
sto, kar počnemo in to jen
Tudi če kasneje ne bo dobj
ga odziva, bomo to počeli!
naprej.
Tudi če ne bo denarja?
Simon: Saj tega tako nikt
ni bilo.
BOJANA JAN0|
Nostalgija osemdesetih
v Šempetru
Društvo mladih iz Šempetra bo jutri (petek, 22. marca)
ob 21. uri v šempetrski kinodvorani pripravilo koncert nek-
danjih glasbenih skupin, ki so Spodnje Savinjčane razvese-
ljeval pred približno dvajsetimi leti. Nostalgija zabavne lo-
kalne glasbe iz osemdesetih nas bo potopila v čase, ko Tita
že ni bilo več, štafeto pa smo še vztrajno prenašali od Trigla-
va do Gevgelije. Prah so s svojih inštrumentov spihali člani
sedaj že legendarnih skupin Spekter, Mesečina, Led, Jogy
bend, Delta in Radius. Izvrstna spominska zabava, vstop-
nice pa bodo po razumnih petsto tolarjev. SKO
f 20 VROČIH RC
Št. 12 - 21. marec 2002
GLASBA
39
MED
ItfOTAMI
^j^sambel Lojzeta Slaka
; fjvlja na Otočcu glasbe-
"Ljreditev »Kaj dela Do-
'j.',, ki bo 13. aprila. To-
'^j \)0 rdeča nit prireditve
Mali^n^**- Gostitelj Slak je
'^pjelovanju povabil Vite-
,,;eljske, Vesele Štajerke,
^vce, Primorske fante, Po-
^ in še nekatere druge sku-
in posameznike.
y ponedeljek, 25. marca,
igost v glasbeni oddaji 443.
0k polk in valčkov, od-
.(liansambel Tonija Verder-
jfja iz Bele Krajine.
Kulturno društvo Graška
jabo 18. avgusta pripravi-
i27. festival narodno zabav-
Pglasbe. Prijave zbirajo do
; niaja na naslov: KD Graš-
jgora, Drago Plazi, Graška
jra 26, 2381 Podgorje pri
[ovenj Gradcu. Vsakansam-
else lahko prijavi z dvema
lladbama, med katerimi
grabiti vsaj ena povsem no-
jinše ne objavljena. Na fe-
jvalu bodo podelili tri na-
[ade strokovne komisije ter
)grade občinstva, za naj-
oljše besedilo, melodijo in
labsolutnega zmagovalca.
TV
Šest najboljših
v Laškem
Vrhunski izbor narodnozabavnih glasbenikov v Laškem
Na predzadnjem koncer-
tu iz Avsenikovega abon-
maja polk in valčkov v Kul-
turnem centru Laško bodo
nocoj (21. marca) nastopili
najboljši z Vrtiljaka polk in
valčkov na Radio Celje, Slo-
venskih 5 v letu 2001.
Poslušalci Radio Celje in
bralci Novega tednika so vse
leto glasovali in izbirali naj-
boljše med najboljšimi in iz-
brali skupino, ki se bo pred-
stavila v Laškem. Tokrat gre
za vrhunski izbor, saj bodo
nastopili ansambli in posa-
mezniki, ki z redkimi izje-
mami predstavljajo vrh slo-
venske narodno zabavne glas-
be.
Zanimivost lanskega izbora
je v tem, da smo dobili dva
enakovredna zmagovalca, to
sta Alfi Nipič s svojimi mu-
zikanti in ansambel Gašper-
ji. Oba sta osvojila po 47 od
50 možnih točk. Še več - oba
sta osvojila enako število pr-
vih, drugih in tretjih mest,
tako da tudi po tej strani ni
bilo mogoče nekoga izdvo-
jiti. Alfi Nipič je navdušil s
pesmijo Gremo po nevesto,
Gašperji pa s Fantovsko, s ka-
tero so uspeh tudi v evrop-
skem tekmovanju najboljših
narodno - zabavnih ansamb-
lov.
Drugo mesto s 44. točka-
mi so osvojili Mladi prijate-
lji iz Pesnice pri Mariboru z
melodijo Vsak dan je praz-
nik, tretji so bili člani an-
sambla Igor in Zlati zvoki
(38) z melodijo Slovensko de-
kle, četrti Ptujskih 5 (36) z
Abrahamom in peti Mladi Do-
lenjci (32) z zmagovalko lan-
skega festivala slovenske pol-
ke in valčka Brez otroških oči.
Vsi najboljši se bodo v Laš-
kem predstavili dvakrat: v pr-
vem delu bodo zaigrali sklad-
bo,s katero so se uvrstili med
pet najboljših, v drugem de-
lu pa še tri uspešnice vsak iz
svojega bogatega glasbenega
programa.
Za uspeh bodo nagrajeni s
priznanji Novega tednika in
Radia Celje, izdelki Dekorja
Kozje in Kulturnega centra.
Zadnji koncert v osmi se-
zoni Avsenikovega abonma-
ja polk in valčkov v sezoni
2001/2002 bo 18. aprila, ko
se bo predstavil hišni ansam-
bel Jožovc iz znane gostilne
Avsenik v Begunjah na Go-
renjskem. V ansamblu igra-
jo nekateri imenitni glasbe-
niki, kot Vito Muženič, Re-
nato Verlič, Marjana Mlinar,
Braco Koren in drugi, tako
da se obeta lep večer pred-
vsem Avsenikove vedno pri-
ljubljene glasbe ob koncu se-
zone.
T V
Salamiada^
pa Slak..
Akcije Kluba ljubiteljev Vrtiljaka
polk in valčkov
z novim vodstvom Kluba
ljubiteljev Vrtiljaka polk in
valčkov, ki ga je lani ob kon-
cu leta prevzela Elica Šantl,
je delo ljubiteljev narodno
zabavne glasbe močno oži-
velo. Zanimanje je vedno
večje in število članov se iz
tedna v teden veča, pred nji-
mi pa so novi izleti in prire-
ditve.
Letos so si člani Kluba lju-
biteljev že ogledali jubilejni
koncert Mladih Dolenjcev v
Novem mestu, v začetku fe-
bruarja so bili na promociji
kasete in zgoščenk dvojčic Ve-
sne in Vlaste ter Janeza v Polj-
čanah, za Valentinovo na pred-
stavitvi Celjskih 5 v letu 2001
v Šempetru v Savinjski doli-
ni in v začetku marca na pr-
vem letošnjem Koroškem fe-
stivalu polke in valčka na Pre-
valjah.
8. februarja se je blizu sto
članov s celjskega območja
zbralo v dvorani gostišča Koc-
man v Šentrupertu nad Laš-
kim, kjer so uživali v imenit-
Eiica Šantl
nem enournem kulturnem
programu ter igranju ansamb-
la Unikat. Na srečanju je bila
tudi Ivica Cvikl iz Žalca in pod
vtisom srečanja napisala be-
sedilo za pesem, ki naj bi po-
stala himna članov Kluba lju-
biteljev vrtiljaka polk in valč-
kov Radia Celje.Večja skupi-
na se je v soboto udeležila Sa-
lamiade pri Kocmanovih v
Šentrupertu.
Elica Šantl pa je predstavi-
la program aktivnosti do kon-
ca poletja: »13. aprila se bo-
mo odpeljali v Novo mesto
na koncert ansambla Lojzeta
Slaka Kaj dela Dolenc'! Juni-
ja bomo obiskali festival Vur-
berk 2002, julija pa festivala
v Števerjanu in na Ptuju.«
Člani kluba si ob glasbenih
prireditvah ogledajo tudi raz-
ne kulturne in naravne zani-
mivosh. Vse informacije o nji-
hovih izletih je možno dobiti
ob ponedeljkih zvečer v glas-
beni oddaji Vrtiljak polk in
valčkov na Radiu Celje ter pri
Elici Šantl (03/5484 316).
»Pridruži se nam lahko vsak,
ki ima rad narodno zabavno
glasbo in smo tako združeni
okoli radijskega in tednikovega
vrtiljaka,« pravi Šantlova.
TONE VRABL
TV OKO ZA ODROM
Modrijani z Dobrne so se
za nastop na zaključni prire-
ditvi Celjskih 5 v letu 2001 v
Šempetru v Savinjski dohni
opevali kar v novih sanitari-
jah, ki so jih končno uredih
tudi za odrom. Peter, Blaž,
Franjo (trenutno v slovenski
vojski v Mariboru) in Rok (od
leve) so si bih enotni: aku-
stika je čudovita! Promoci-
jo prve kasete in zgoščenke
Daleč je dom bodo imeli Mo-
drijani 14. junija na prostem
na Dobrni.
Festivalov kot gob po dežju
Prvi letošnji festival sloven-
ske narodno zabavne glasbe je
bil 6. Koroški festival polke
in valčka v začetku marca.
Konec tega meseca, v sobo-
to, 30. marca ob 20., bo uri v
prostorih TV Slovenija 8. fe-
stival slovenske polke in valč-
ka. Nastopili bodo ansambli
Tornado, Vitezi Celjski, Na-
nos, Toni Sotošek, Štrk, Gre-
gorji, Anja Burnik s prijatelji.
Vrisk, Storžič, Sredenšek sex-
tet. Veseli planšarji in Vita
n. festival Vurberk 2002
bo 15. junija, 2. gorenjski fe-
stival narodno zabavnih viž v
narečju pa 22. junija ob 19.
na dvorišču loškega gradu v
Škof j i loki.
Od 5. do 7. julija bo 32. fe-
stival Števerjan 2002 (v pe-
tek in soboto predtekmovanji,
v nedeljo finale), le teden dni
kasneje, 12. julija, pa 33. fe-
stival Ptuj 2002, ki naj bi le-
tos na dan prireditve prvič po
dolgih letih dobil tudi svojo
kaseto!
18. avgusta bo festival na
Graški gori, 7. septembra bo
finale Zlate harmonike na Lju-
Občinstvo je na Koroškem festivalu polke In valčka na Prevaijah za »kralja smeha« Izbralo ansambel
Okrogli muzikanti Iz Laškega, ki so osvojili tudi zlato plaketo.
bečni in 12. oktobra festival
narečnih popevk v Maribo-
ru. Zadnji letošnji festival bo
18. oktobra 2002 v Cerkvenja-
ku.
Tako bomo letos po zaslugi
festivalov dobili več kot sto no-
vih melodij, ki bodo prav go-
tovo popestrile naše radijske
in druge programe. Če k temu
dodamo še mnoge druge tra-
dicionalne glasbene prireditve
(Pod mengeško marelo. Alp-
ski večer, Orfejeve stopničke,
Alfijevo mednarodno glasbe-
no srečanje. Pokaži kaj znaš v
Dobju v nedeljo, 28. julija, Do-
rijev večer v Laškem itd.), Av-
senikov abonma polk in valč-
kov v Laškem (od septembra
do aprila osem mesečnih kon-
certov), razne promocije in
obletnice, da o veselicah sploh
ne govorimo, po tem bo na-
rodno zabavne glasbe resnič-
no veliko. In prav je tako.
TONE VRABL
VRTILJAK POLK IN
VALČKOV
Št. 12-21. marec 2002
40
I NASVETI
KAJ BI DNES SKUHALI
Ko smo v
časovni stiski
Piše: MAJDA KLANŠEK
Saj poznate vsakodnevno mukotrpno tuhtanje, kaj bi najhitreje skuhali, ko pridirjate iz službe in so domači
zaradi predolgotrajne priprave kosila povsem sestradani? Tokrat ponujamo nekaj receptov za hitro pripravo jedi.
Zrezki s
hruško in
sirom
Pripravimo svinjske zrez-
ke, ki jih obložimo s krhlji
vložene hruške, prekrijemo
z rezino sira in popečemo v
pečici. K takšnim zrezkom
ponudimo bel kruh in vlo-
žene brusnice.
Za 4 osebe potrebujemo:
4 polovice hrušk iz kompo-
ta, 2 žlici olja, 4 svinjske zrez-
ke, sol, poper, 150 g sira ca-
memberta ali gaude.
Hruške vzamemo iz kom-
pota, odcedimo jih na cedi-
lu, če so močno sladke jih
oplaknemo pod tekočo vo-
do. V ponvi segrejemo olje,
na katerem popečemo zrez-
ke z obeh strani, da lepo por-
javijo. Ko so pečeni, jih soli-
mo in popramo. Na vsak zre-
zek položimo dva krhlja hruš-
ke. Ponev pokrijemo, na
majhnem plamenu dušimo
zrezke še 5 minut. Medtem
pripravimo sir. Če uporabi-
mo camembert, mu obreže-
mo skorjo, sredico pa nare-
žemo na tanko rezine. Gau-
do narežemo na rezine. Pe-
čene zrezke zložimo v nepre-
gorno posodo. Na zrezke in
na hruške naložimo nareza-
ni sir in popečemo v ogreti
pečici, da se sir razleze. Če
nimamo pečice, pečemo
zrezke še nekaj minut v po-
kriti ponvi, toliko, da se sir
zmehča in razleze. Takoj po-
nudimo.
Zarebrnice z gorčico
Svinjske zarebrnice so hi-
tro pripravljena jed. Če jih
namažemo z gorčico in spe-
čemo v pečici, nimamo s
kuho nobenega posebnega
dela. Tako pripravimo za-
rebrnice na primer takrat,
ko je povabljenih na kosilo
ali večerjo več ljudi, pa ima-
mo premajhno ponev, da bi
spekli vse meso hkrati - v
pekač gre več zarebrnic kot
v ponev.
Za 4 osebe potrebujemo:
4 svinjske zarebrnice, 6 žlic
pikantne gorčice, poper, 2
žlici olja, 2 čebuli, 2 stroka
česna, 4 žlice olja, 1/8 li-
tra belega vina, sol, 1/8 li-
tra sladke smetane.
Zarebrnice oplaknemo, s
papirnatim prtičem jih
obrišemo do suhega. Tan-
ko jih premažemo z gorči-
co in nato popramo. Pekač
namastimo z oljem in vanj
zložimo zarebrnice. Čebulo
in česen olupimo in drob-
no sesekljamo. Zmešamo s
4 žlicami olja, naložimo v
enakomerni plasti na zare-
brnice. Pečemo v pečici pri
220 stopinjah 15 minut.
Medtem zmešamo vino in
preostalo gorčico. Po 15
minutah zlijemo to vino v
pekač k zarebrnicam. Pe-
čemo še 10 minut. Zarebr-
nice preložimo na pladenj.
V omako v pekaču zame-
šamo sladko smetano. So-
Umo. Omako prelijemo čez
zarebrnice.
K tako pečenim zarebrni-
cam ponudimo krompirjev
pire ali slan krompir v ko-
sih, namesto solate zadostu-
jejo tudi kisle kumarice.
Narastek iz
kitajskega zelja in
gnjati
Hitro pripravljena zele-
njavna jed je narastek iz ki-
tajskega zelja. V pekaču pe-
čemo zelje, narezano gnjat
in nastrgan sir. Ponudimo s
kruhom za samostojno jed.
Za 4 osebe potrebujemo:
maščobo za pekač, 150 g ri-
ža, 1/8 litra belega vina, 1,5
kg kitajskega zelja, 300 g
gnjati, 300 g gaude ( v ko-
su), sol, poper
V veliki kožici zavremo vo-
do, pečico pa segrejemo na
220 stopinj. Namastimo ve-
hk, ne preglobok pekač. V
pekač stresemo riž, zalijemo
ga z vinom in rahlo solimo.
Od kitajskega zelja odreže-
mo na spodnjem koncu prib-
ližno 3 cm, tako, da i
odluščimo vse liste, m
hamo jih, nežne notranj;
ste blanširamo 5 minut t
zunanje liste pa 8 minut
ste zložimo na cedilo, dj
dobro odcedijo. Gnjat hj
žemo na pramene, sir pa„
bo nastrgamo. Na rižzk
mo zeljne liste, gnjat iusj
čim več tankih plasteh.i
vrhu naj bo plast sira. Vsj
plast zelja solimo in pop
mo. Narastek pečemo V|
čici približno 15 minut, |
katere vrste riža moramo p
prevreti v vodi. Ko se rižj
io zmehča, ga odcedimo
do konca skuhamo v p^^
ču, v vinu.
/k. Nasveti
Okrasna drevnina, primerna za vrt
v naših podnebnih razmerah imamo veliko izbiro okrasnih grmovnic in dreves
Toda vrtovi so v večini primerov majhni in ne prenesejo prevelike zasenčitve. Zati
moramo pri izbiri rastlin upoštevati, kako se razrastejo. ^
Pravilno sajenje
Zelo pomembno je, da rast-
line pravilno posadimo, sicer
ne bodo uspevale. Drevje,
vzgojeno v drevesnicah, ki je
staro običajno 3 do 5 let, po-
sadimo v jamo, veliko
100x100 cm in globoko 70
cm. Mrtvico iz jame odstra-
nimo in jo nadomestimo z hu-
mozno zemljo, ki ji dodamo
naravno gnojilo (Bogatin, Plan-
tella plus) ali mineralno (Flo-
rin 2), ki pa ne smejo priti v
neposreden stik s korenina-
mi. Drugačen je način gnoje-
nja z Agrovitom, ki ga ob koncu
sajenja, ko zemljo okrog po-
sajene sadike že rahlo potla-
čimo, le poti-esemo po povr-
šini v območju korenin.
Pred sajenjem obrežemo
vse poškodovane korenine,
nato pa pazimo, da drevesa
ne posadimo pregloboko,
ampak na isto višino, kot je
bilo posajeno prej. Po sadi-
tvi drevo utrdimo, če je po-
trebno, tudi s primerno opo-
ro. Rastlino takoj po saditvi
temeljito zalijemo, da se zem-
lja prileze h koreninam.
Sajenje grmovnic
v skupine
Pri saditvi grmovnic, ki jih
posadimo v skupino kot ne-
ko pregrado ali mejo, pri-
pravimo jame, ki so primer-
ne velikosti grmovnice, do-
damo naravno ali mineral-
no gnojilo (Plantella plus. Bo-
gatin, Florin 2), jih utrdimo
in prav tako dobro zalijemo.
Za grmovnice, ki jih bomo sa-
dili posamič, poskrbimo ne-
koliko izdatneje, naredimo
večjo sadilno jamo in jih tudi
izdatneje pognojimo.
Rastline nam bodo za skrb
pri sajenju zelo hvaležne ter
nam bodo naš trud vrnile z
lepo in bujno rastjo.
Bambusove opore ter gno-
jila Agrovit, Bogatin, Plantella
plus in Florin 2 (NPK 15-15-
15) boste našh tudi v Ponud-
bi meseca marca.
Izbira
Pri izbiri iglavcev se bonio
odločali predvsem za rastli-
ne, ki imajo ožje krošnje, k"'
so omorika, ginko, macesen,
cipresa, pacipresa, nekateri
cedre. Pri listavcih pa bom<'
verjetno izbrali belo brezO'
glog, jerebiko, pahljačasti j^'
vor, okrasno jablano, japo"'
sko češnjo...
Prav tako kot pri drevj"
moramo tudi pri grmovni'
cah poznati njihove lastni
sti, da jih lahko pravilno i^'
beremo in jih med sabo uS"
kladimo.
KO IIVIAIVIO VEČ ČASA
Piščanec z riževim nadevom
Za 4 osebe potrebujemo:
piščanca, težkega 1200 g, sol,
poper, mleto papriko; za na-
dev: 1 žlico masla ali mar-
garine, 100 g riža, 1/8 litra
mesne juhe iz kocke, 2 šop-
ka peteršilja, 200 g prekaje-
ne mesnate slanine, 3 čebu-
le, 1 žlico masla ali marga-
rine, 1/4 litra belega vina,
1/8 litra smetane.
Piščanca očistimo, oplak-
nemo, obrišemo in natremo
s papriko, soljo in poprom
z zunanje in notranje stra-
ni. Za nadev segrejemo v ko-
žici maslo ali margarino.
Na maščobi prepražimo riž.
Zalijemo ga z juho in ku-
hamo, da se zmehča. Peter-
šilj in čebulo drobno sese-
kljamo, slanino narežemo
na majhne kocke. V ponvi
scvremo slanino, na maščo-
bi, ki jo izpusti, popražimo
sesekljano čebulo, da poste-
kleni. Zmešamo riž, slani-
no, čebulo in peteršilj, do-
damo maslo ali margarino,
solimo in popramo. Z na-
devom polnimo piščanca.
Odprtino spnemo z zobo-
trebcem ali zašijemo. Piš-
čanca povežemo, da so pe-
ruti in bedra tesno ob tru-
pu. Na maščobi popečemo
piščanca, da z vseh strani
zlato zarumeni. Zalijemo ga
z vinom. Pri 200 stopinjah
pečemo piščanca 80 minut.
Med pečenjem ga večkrat
prelijemo z omako iz peka-
ča. V omako zamešamo
smetano, pustimo, da pre-
vre. Piščanca razkosamo in
ponudimo z omako.
St. 12 - 21. marec 2002
(NASVETI
41
Trendovsko krilo; z ali brez...
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
^e, da bi ga trendi kak-
^;ezono povsem prezr-
Jfilo pač od svojega rojs-
fed dobrima dvema sto-
•[nia ostaja kot zvezda
! Lca na modnem nebu.
^pa ga je na letošnjem
^nem prizorišču opazi-
.jljčutno več kot lani ali
fdlani-
pl<šno vas bo torej v se-
pomlad-poletje 2002
Ijggiiilo, prebudilo vašo
j^jšljijo in navdušilo ne-
celo zaprisežene »hla-
jiaiike«? Najprej - pri naj-
n^ejših krilih ne gre zgolj
dizajn, ne gre za ukaz: ši-
1(0, ozko, dolgo ali krat-
po navdih ic
Sončnemu
icraiju!
se bodo torej letoš-
icrila zapisala v modno
idovino? Z materiali, bar-
Bii, vzorčenjem!
Irokat, vezenine, ujete v
^ate tkanine, kot prefinje-
farovnije, ki popeljejo na-
čute v nostalgična, stara
dušja... Ja, celo na fran-
ski dvor Sončnega kralja
idvika XIV., kjer je v mo-
vsaka plast govorila svo-
godbo, vsak košček ob-
la šepetal svojo skriv-
it...
Malce nenavadno, res, svet-
i tkanine za vsakdanje,
;vne priložnosti, vendar le
prvem vtisu. Tukaj namreč
istopi prvi »brez«. Novo-
lodna krila iz prestižno svet-
lečih oziroma vezenih deze-
nov so namreč brez vseh do-
danih čičkanj, značilnih za
baročne čase.
Ukrojena so presenetljivo
preprosto, celo asketsko. Dol-
žine tam nekje okrog kolen -
decimeter navzgor ali navz-
dol; to je povsem vaša odlo-
čitev. Ravna ah rahlo zvona-
sto ukrojena, pogosto polo-
žena v gube. Vendar ne pre-
gosto, v stilu legendarnih pli-
sirk!
Včasih je guba le ena spre-
daj, včasih sta dve spredaj,
dve zadaj - kaj več, bi bilo že
preveč, pravi moda. Sem ter
tja se pas krila spusti na bo-
ke, ki so dodatno poudarje-
ni s pasovi iz blaga. In še za-
nimiv detajl - znova so ak-
tualne z blagom preobleče-
ne pašne sponke!
V družbi
razporicov in
naboricov
Pri gubah se zgodba o kri-
lu pravzaprav šele začenja,
saj se čisto sveže domislice
tega oblačila ponašajo z asi-
metričnimi rezi, drznimi raz-
porki, ki se po potrebi z za-
drgami ali gumbi prelevijo v
povsem spodobne... Opazna
je koketna večplastnost s so-
fisticirani naborki, nagajivo
frfotavimi volanci.
Kroji teh kril so raznoliki
- od širokih, nabranih v stilu
new-looka iz petdesetih let
ali volanastih kot pri kostu-
mih španskih plesalk.
In kako jih nositi, s čim
kombinirati? V duetu z za-
peljivim topom, nežnim
tvvin-setom, zapentljanim v
viktorijanskem stilu, ali sen-
zualno razpeto srajčno blu-
zo z dolgimi, v zapestju na-
branimi rokavi. Za toplejše
dni pa s kratkimi, napihnje-
nimi rokavčki ali brezrokav-
nimi bluzami.
Št. 12 - 21. marec 2002
48
ZANIMIVOSTI
NA KOLESIH
Foto: GREGOR KATIC
Račke se sončijc
in smučajo
Vogel je bil minuli teden
prizorišče že 35. državnega
prvenstva novinarjev, čla-
nov mednarodnega kluba
SCU, ki združuje novinar-
je - smučarje.
V že kar kičasto lepem oko-
lju bohinjskega kota je okoli
110 novinarjev smučarjev pre-
živelo lep, smučanja, zabave
in resnih aktivnosti poln te-
den. Ob tradicionalnih tekmo-
vanjih v veleslalomu, smučar-
skih tekih in kombinaciji, so
opravili tudi 1. občni zbor ne-
davno ustanovljenega društva
novinarjev športnikov, ki bo
ob smučanju razvijal tudi dru-
ge športne aktivnosti, zlasti te-
nis, teke, kolesarjenje in še
kaj.
Smučanje na izjemno do-
bro pripravljenih progah, v
sanjskem vremenu in ob ču-
doviti scenografiji tega dela
Julijskih Alp je še najbolj spo-
minjalo na pomladansko prav-
Ijico.
S Celjskega smo se sre-
čanja udeležili Hinko Jer-
čič (Gorenje), Janez Krof-
lič (Žalec), Vili Einspieler
(Delo) ter Igor Šarlah in
Branko Stamejčič (NT&RC).
Popoldanska in večerna
druženja pa so utrjevala že
spletena in nova prijateljstva.
Nova zato, ker so v društvo
slavnostno sprejeli novih osem
članov in jih po predpisih kr-
stili. Srečanje je dobilo tudi
svojo himno - Kokodajs pol-
ko. O večernih zabavah, ša-
ljivi tekmi na dogah in izle-
tih se bo še dolgo govorilo.
Tako kot tudi o nočnem ogle-
du Hudičevega mostu in obi-
sku Mrcina ranča, kjer so ude-
leženci lahko jezdili island-
ske konje in preizkusili sre-
čo ob lokalni igri frn, ki je v
začetku prejšnjega stoletja
marsikoga pognala na kant in
v Ameriko s trebuhom za kru-
hom, saj so igrali za denar in
več izgubljali kot dobivah.
Srečanje si bodo zapom'
tudi po proslavi rojstnih'^
TV voditeljice Petre Keri^,
in legendarne novinarke ,
ne, Albine Podbevšek, 1^'
na Voglu »dodala 30 na 30 P'
lage« (na sliki), organiz^'
srečanja, Tine Guzej pa
nedavnega Abrahama pf^
iz rok bohinjskega župani
kilogramov bohinjskega
V anale bo šlo tudi vseh ^'
izdaj na terenu izdanega ^
sila društva Raca, ki je po'
lo že kar obvezen spren^
valeč srečanj.
Št. 12 - 21. marec 2002