RJUVJSKI ZVON
ŽUPNIJSKI UST ZA KRANJ IN OKOLICO.
aja: mestni župni urad v Kranju. Izhaja zadnji teden v mesecu.
L. 1936. Št. 10.
Posamezna štev. 1 Din
Krasen nagovor papeža Pija XI. na španske mučenike.
Dne 14. sept. je papež sprejel 350 španskih beguncev, duhovnikov in redovnic, katerim so bili na CeKi škofje Cartagene, Cordove, Vicha in Ugella. Na-'° je sv, oče imel velik in ginljiv govor, katerega Slavne mislil so bile sledeče:
Pozdravljeni, heroji in mučeniki!
„Prišli ste, srčno ljubljeni sinovi, da nam potoži-'e veliko gorje, ki vas je zadelo, oropani vsega, kar 8*6 imeli, zasledovani od morilcev, begajoči iz kraja v kraj, kakor prvi kristjani, mi pa vas vidimo v luči slave in največjega herojstva ter vas občudujemo z Največjim spoštovanjem in vas, koi skupaj z vami objemamo v duhu tudi one, ki so padli kot nedolžne žrtve svoje vere, z besedami Apostola pozdravljamo kot fiašo radoist in našo krono, in vas vidimo ovenčane z veiieeni mu če ni št va. Kakšno veličastno zadoščenje, ^agi sinovi in hčere, ste dali in dajete Bogu za štraš-fte žalitve, ki so bile prizadete Njemu, in kakšen zgled *Vestobe dajete v dneh, ko se po vaši domovini sliši Prašni vzklik: Brez Boga, proti Bogu!
k
Sadovi satanske propagande
Od te sijajne luči lieroizma pa se kakor v veličin apokaliptičnem videnju odražajo grozote, bogo-Kletstva, onečaščanja in uničevanja, ki ste jih deležni lQ katerih žrtve ste postali. Najsvetejše reči in svetim l'eČem posvečene osebe, neprecenljivi zakladi krščau-*• pobožnosti, kulture in umetnosti, najblagodejnej-Sl Zavodi, posvečeni pobožnosti, znanosti im dobrodel-n°sti, svete device, katerih roke niso nikomur prizadele ničesar zlega, ampak delile samo dobroto, častit-jlv« starčki in otročiči v prvem cvetu življenja — Vse je Postalo predmet barbarskega klanja in uničenja v razbrzdainloisti najbolj temnih in krutih nago-u°v človeške strasti, o kateri bi človek sodil, da je ^mogoča in katera nli v nasprotju, samo z moralnim do-stoJanstvom človeške osebe, ampak s človeško naravo saiia0 naj je paclla še tako globoko.
Iz vse te zmesi krvi in požara pa nam stopi nasproti dejstvo, da brat ubija brata, da sinovi istega naroda divjajo drug proti drugemu in uničujejo dobrine svojega lastnega rodu in domovine. Vojska je v vsakem slučaju strašna in nečloveška zadeva, kaj pa naj še rečemo o vojski med brati? Man zoni je dejal, da krvi enega samega človeka, prelite od lastnega brata ne odtehta ves svet; kaj naj porečemo o tem bratomornem klanju in oi klanju, ki ga nameravajo nekateri vprizoriti po vsej zemlji? Ne moremo si mislili drugače, kakor dal je to bilo vprizorjeno po satanskih pripravah, ki so uspele, da zanetijo plamen naj neusmiljene j šega sovraštva nlajprej v Španiji, in prav v tej katoliški deželi vpri zorijo proti katoliški veri in Cerkvi preganjanje, da poderejo edini najmočnejši branik zoper one sile, ki so dokazale, kaj znajo in kaj hočejo, že v Rusiji, na Kitajskem, v Mehiki in drugod. To je sad svetovne, neprestane in diabetično zvite propagande, ki si hoče osvojiti ves svet, da bi vse duše oborožila in povedla v napad zoper vsako človeško; in božjo oblast, ki sloni na podlagi krščanske morale in kulture in ki bo morala uspeti, ako se ji ne bodo postavili nasproti tisti, ki so zaradi osebnih in strankarskih koristi, zaradi medsebojne zavisti in rivalitete ter sebične strankarske narodne in državne politike že toliko zamudili, da se niso pravočasno postavili tej propagandi v bran.
Volk v ovčji koži
To, kar ste vi, dragi sinovi, pretrpeli, pa ni samo naravna posledica imenovane propagande, ampak pomeni tudi šolo in nauk, ki je obrnjen na Evropo in na ves svet. Evropi, ki jo po vojni itak že pretresajo najhujše zmede in preobrati, kličejo žalostni španski dogodki, naj se vendar enkrat zave, kako zelo so o-groženi temelji vsakega reda in vsake kulture sploh. Pri tej priliki se nam ne zdi odveč, če opozorimo tudi dobre ljudi na to, kako zahrbtna«, lažnjiva in nesramna je ta propaganda, ki se v zadnjem Času skuša približati tudi katoličanom in jjiih nuditi sodelovanje, češ, da od katoličanov ne zahteva, da bi sprejeli ideologijo te propagande, ampak da naj se pridružijo samo njenemu praktičnemu delu na gospodarskem in socialnem polju. Kakor da bi bilo mogoče ločiti gospo-
darski red od moralnega reda in sodelovati na praktičnem polju s to pogubno zmoto brezbožnega socializma, ne da bi se navzeli njenega ateističnega nauka! Ta propaganda se je kakor volk preoblekia v ovčjo kožo, hlineč nekakšno strpnost do katolicizma samo zato, da prevari in razoroži kristjane in ves svet, da bi ga lažje razrušila, kakor to sedaj vidimo na zgledu Španije, kar je pač izmodrilo vse katoličane, ni pa še docela izmodrilo ostalega sveta. Boljševizmu je pripravil tla meščanski liberalizem
Sovraštvo1 zoper vero in katoliško cerkev, ki se je v Španiji sedaj razkrinkalo do golega, pa daje Evropi še nek drug dragocen nauk, ki bo lahko prinesel dragocene sadove, to je namreč resnica, ki je sedaj postala popolnoma jasna, tudi tistim, ki so bili prej kakor udarjeni s slepoto, da je namreč edina prava o-vira boljševiškemu nauku ini praksi krščanski nauk in praksa krščanskega življenja, kakor ga uči in zahteva katoliška cerkev. In kdor se proti cerkvi in katoliški veri bori in se trudi, da bi preprečil njene blagodejne učinke na posameznika, na družino, na narod in državo, ta se nehote pridružuje prevratnim silam boljševizma z istim žalostnim rezultatom za človeško družbo in za lasten narod. Boljševizem je mogel doseči svoje uspehe, ker mu je pripravljal tla oni liberalizem, ki je ločil med katoliško vero in političnim udejstvovanjem, hoteč vero izpremeniti v golo nabožnjaštvo, ne da bi ji pustil svobodo, da se udej-stvuje po svoji zveličavni morali in njeni posvečujoči sili tudi v družabnem organizmu družine, občine, države, naroda, in) tako dalje. Kdor stavlja ovire polnemu razvitku krščanske vere v dejanskem življenju ljudstva, ta pospešuje in odpira pot vplivu in delovanju prevratnih sil sodobnosti. V tako važnem trenutku človeške zgodovine ste vi, srčno ljubljeni sinovi, najbolj žive priče posledic, ki so jih rodili nauki, kateri so šli za tem, da zmanjšajo in, če mogoče, popolnoma preprečijo blagodejni vpliv krščanske vere in katoliške cerkve.
Ali je Cerkev kriva?
V zadnjih dneh se sliši očitek, da se je katoliška cerkev pokazala kot preslaba in neučinkovita proti zlim posledicam boljševizma (tako je dejal znani Ro-senberg na kongresu hitlerjeve stranke v Niirnbergu. Op. uredn.) Toda tem je treba odgovoriti: Načela, ki jih katoliška vera in cerkev uči, sO vsa usmerjena v to, da bi vsak posameznik živel v skladu z moralnim zakonom, da bi; bilo posvečeno družinsko življenje, da bi se spoštovalo dostojanstvo človeške osebe in socialna pravičnost, ki vsakemu daje svoje in! egoistični interes podreja skupni koristi. Katoliška vera, ki uči božji izvor socialne avtoritete, ki ima čuvati socialno, stanovsko in individualno pravičnost, uči dostojanstvo dela in svetost, socialne solidarnosti vseh ljudi, kateri, je edina norma blagor in potrebe bližnjega, ki ga krščanstvo druži z vsemi ostalimi ljudmi tudi z vezjo božje ljubezni. Sedaj pa vprašamo: Kaj
naj Cerkev še stori, če omogoča, uči in) zahteva ter nudi vsa sredstva, da se taka družba med ljudmi u-stanovi in vzdržuje po gori imenovanih načelih, ki so vsa usmerjena v resnični blagor človeške družbe'-Mar je Cerkev kriva, če se ta načela ne izpolnjuje]0' če se slepota in! zloba takim načelom upirata in ce ravno tisti, ki vodijo boj proti Cerkvi in ji take očitke delajo, Cerkev ovirajo v njeni svobodi, da bi se mogla ta načela vseskozi privesti do prakse? CerkeV pač v takem slučaju ne more storiti ničesar drugega, kakor, da tako stanje obžaluje, da proti temu protestira in da moli razsvetljenja za vse one, ki vsak njen
korak k uresničenju kraljestva socialne pravice ovirajo. In kaj naj stori Cerkev, če državni oblastniki sami to cerkev zanemarjajo, jo ponižujejo in nje vpliv P* javne zadeve zmanjšujejo^ ter ga skušajo sploh onemogočiti? Kaj naj Cerkev stori, če ta država sama vzdržuje šolo, iz katere se izganja krščanski pouk, če se ona oropa svobode, vsak drugi nauk, ki v resnic družbo revolucijonira, pa se od zgoraj pospešuje i" trpi ter celo pusti, da ga časopisje razširja, hvali i» povzdiguje, medtem ko skuša krščanstvo prikazati kot nesodobno in celo državi škodljivo? In kaj naj rečemo k temu, če so mnoge države, ki mladino naravnost odtegujejo vplivu cerkve in če se na ta način v mladini podirajo vse ovire, ki jih je Postavila vera i11 Cerkev najhujšim strastem, iz katerih izvira potem v človeški družbi razdejanje največjih moralnih in socialnih vrednot.
Oče naš, kateri si v nebesih
Bratsitvo  vseh ljudi.
Oče naš! V tej besedi je izražena prva osnova, ki je edino na njej mogoče zgraditi povsem pravičen družabni red. Zakaj, če je Bog Oče nas vseh, tedaj smo mi vsi njegovi otroci, bratje in sestre.
Koliko globoke, da, najgloblje socialnosti tiČi v tem, da nas je Gospod učil moliti: „Oče naš" in ae morda „Oče moj"! V besedici „Očc naš" je izraženo več, nego bi mogli povedati v dolgih razpravah, in vec nego bi nam mogli zajamčiti najboljši zakoni.
Prav vsi brez sleherne razlike, moški in ženske-beli, žolti in črni, najrevnejši in najbogatejši, najbolj preprosti in najbolj izobraženi, prav vsi smo otroci enega in istega Očeta. Tu je rečeno, da nosimo vsi sebi podobo enega in istega Stvarnika, ki od njega izhajamo, da smo vsi brez izjeme res bratje in sesti*3.
Tu je izražena tista enakopravnost nas vseh pre^ najvišjim Gospodom in Sodnikom, enakopravnost, zfl katero so se ljudje morali boriti v krvavih revoluc^ j ah, da jim jo   priznajo zgolj   zemeljske oblasti, besedici „Oče niaš" so obsežena velika gesla francos* revolucije, gesla svobode, enakopravnosti in bratstV ' le da je tu izraženo vse to neprimerno bolj jasno 1 določno in kar je glavno, da je v teh besedicah i^1 žena tudi utemeljitev, in sicer najboljša utemelji6
štev. 10.
Stran 43.
teh gesel. Zakaj jasno je, da brat ne sme in ne more Podjarmiti brata, ker sta si enaka, sta oba enakopravna, oba iste krvi. Zato je in mora biti besedica »Oče naš", mora biti duh, ki nas uči tako moliti, prva in Slaviia osnova krščanskega socialnega aktivizma.
Naš k o n č ni   c i 1 j.
Še enlo moramo poudariti. „Oče naš, kateri si v aebesih," molimo. Torej naš skupni Oče ni navaden Zemeljski oče, zato pa tudi naš pravi, dom ni tu na Zemlji. Naša usoda se ne dopolni že na tem. svetu, aiarveč imamo drug, višji, cilj: dal pridemo k svoje; ^a Očetu, ki je v nebesih.
To je druga osnovna misel, na katero se krščan ski socialni aktilvizem opira ter iz nje snuje svojo mi Kel o družbi in družabnem življenju. Da ima to baziranje silno velik pomen ne le za individualno, aiarveč tudi za družabno življenje, s tem pa. tudi za areditev družabnih razmer, o tem smo govorili že v avodu. Zato bomo tu le povzeli najvažnejše misli.
Predvsem je treba, pribiti, da je velikanska raz-flka, ali kdo misli, da je ves smisel in smoter Njegovega življenja tu na zemlji, ali pa smatra to svoje življenje samo za pripravo, samo za pot, ki naj ga šele Privede v pravo življenje, tja, kjer bo resnično do-^egel svoj pravi in končni cilj. Zakaj ves pogled na mrvljenje je popolnoma drugačen, ako ga motrimo s tališča, da je z njim konec vsega dobrega in zlega ali pa če vidimo v njem samo pot, po kateri dospemo. do svojega pravega namena v posmrtnem življenju.
Ako se naša usoda resnično končuje že tu na zeniti, potem pač ne more biti prav nobenega dvoma, da favna zares pametno in modro samo tisti, ki skrbno Hi vestno, če treba tudi brezobzirno uporabi vse svo-Je sile in moči, sploh vsa razpoložljiva sredstva, da 8| to sedanje življenje kar najbolji olajša in olepša. 5aJ drugega bi bilo od razumnega človeka nemogo-ce pričakovati, še manj pa zahtevati, naj bi iz kakršnihkoli družabnih ozirov ravnal drugače. Tu more ^Ijati samo eno načelo, samo ena pot: vsak naj skr-* sam zase in za svoje lastno življenje, da si ga bo v Vsakem pogledu kar najbolj izpopolnil. Za vse drugo Se mu ni treba meniti, na vse drugo se mu ni treba najmanj ozirati.
1     V:j r''
IANKO t 12. IX. 1936.
splošno je bil znan po mestu, saj je tako rad pojavljal na trgu in hitro se je spustil s kom v po-6°Vor. Mislili smo že, da je njegova mladost obvarovana pred smrtjo, ko je po operacijah okreval; pa so
°stanki bolezni razvili ni Prenesel.
na novo in niove operacije
Janko ni bil čisto navaden otrok. O njem se je lahko reklo, kakor se v cerkvenih molitvah o mladih svetnikih pravi: „Zgodaj je končal, pa je izpolnil veliko let; zakaj všeč je bila Bogu njegova duša: zato ga je Bog hitrol k sebi vzel." Njegova mlada. duša. se je takoj in z vso vnemo oklenila vsake dobre stvari, ki se mu je kdaj priporočila. Pravzaprav mu še priporočati ni bilo treba; dovolj je bilo, da je dobro stvar spoznal. Vse dobro ga je veselilo: pogosto sv. obhajilo, vsakdanja sv. maša, popoldanska služba božja, Marijino češčenje, misijonsko delo, premagovanje, dobro berilo, boj proti grdim razvadam, itd. Povsod je bil takoj zraven! in navadno prvi med vsemi. Taki otroci so velik blagoslov za svojo okolico, ker s svojim zgledom še drugim dajejo pobude za koristno delo; s tem seveda tudi najlepše podpirajo svoje učitelje in vzgojitelje. In Janko je delal vse to še s posebno lahkoto in veselim zadovoljstvom. Pri vsej potrebni resnosti je bil zabaven in — kakor za vse skromen — tudi z malo šalo zadovoljen, da se je prav od srca nasmejal.
Iz njegovega globljega življenja je znanih precej lepili zgodbic in nekaj prav zrelih izjav, ki bi zanimale posebno vzgojitelje. Izreden) junak pa se je pokazal Janko v trpljenju. Po izjavah zdravnikov je moral včasih strašno trpeti. Videli smo, kako si je grizel ustnice v bolečinah, potožil je pa šele takrat, ko se nikakor ni dalo več drugače vzdržati. Dognalo se je, da je te velike žrtve prenašal iz posebnih plemenitih namenov.
Po prestanem trpljenju ob njegovi smrti se je žalovanju pridružilo neko prijetno pomirjen je in skoraj veselo slovesen je bil njegov pogreb. Podobno kot sv. Cerkev na smrtni dan svetnika veselo praznuje njegov god.
Zanimivo je, da so zadnjih 16 let umirali skoraj sami taki odlični otroci. Mislimo na Weisseisnovo, ki je bila takrat po mnenju vseh, najboljša, med vsemi; ali na Švegljevega fantka- ministrantka, ki je bil občudovan talent za vse dobro, laka je bila Bernikova, čudovito lino čuteča za vse, kaj je prav in kaj ni; dalje Šemrovova 1 Iclcnca, pravi angel; ali Ko-vačičeva Marica, sama smehljajoča.se dobrota; in zadnjič Šavnikova Vidka, ki je o njej pred tremi meseci pisal »Kranjski zvon«. In tej ljubi vrsti se je na god Marijinega imena pridružil še naš Janko.
Kakor pa je vsak teh otrok imel nekaj posebnega, iako je vse družila skupna lastnost: neka prirojena vnema za misij one, ki je bila pri Janku še posebno izrazita. Kakor da bi svojo dušno srečo, ki so jo imeli iz vere, hoteli čim preje oskrbeti tudi tistim, ki je še ne poznajo.
Znano je, da otroci, ki zgodaj pokažejo kake izredne umetniške talente, navadno ne živijo dolgo; hitro se razvijejo) in kmalu umro. Posebno se zdi, da je pri takih, ki se jim duša tako hitro razvije v božji lepoti. Kakor svetli meteorji: hitro zažarč in odbrzijo mimo nas.
Naj zdaj v spominu sije jo nad nami ti svetli vzori!
—ef—ek—t.
Župnija Kranj
Oznanila za oktober
Kožni venska pobožnost se visi ob nedeljali in praznikih pop. ob pol treh, ob delavnikih pa ob pol osmih zvečer. Do seduj se je vršila rožnivenska pobožnost ob delavnikih ob 6. uri zvečer, mnogi pa so želeli, da bi se prestavila na kasnejšo uro, ker so ob 6. še odprte trgovine lin. obrtni lokali, radi tega se je letos določila za to pobožnost ob delavnikih kasnejša ura.
2. Prvi petek v mesecu, ob 6. sv. maša z blagoslovom.
3. Ob 8. uri sv. maša v rožni venski cerkvi, z v. rožni venska pobožnost v rožnivenski cerkvi.
4. Rožnivenska nedelja, prva nedelja v mesecu, ob 6. sv. maša z blagoslovom, mesečno sv. obhajilo za moške, ob pol enajstih v rožnivenski cerkvi peta sv. maša z dvema blagoslovoma. Popoldan ob pol treh v rožnivenski cerkvi rožni venec in pete litanije M. B. Dopoldan in pop. je darovanje za rožni-vensko cerkev.
5. Ob 8. sv. maša v rožnivenski cerkvi.
11. XIX. ned. po binkoštih, spomin posvećenja cerkva, ob 6. sv. maša z blagoslovom, ob 10.8» slovesna peta sv. muša z dvema blagoslovoma. Pred slovesno sv. mašo se vrši procesija o-krog župne cerkve, ki naj se je udeleže verniki.
Popoldan je sliod /a žensko Marijino družbo.
18. XX. ned. po binkoštih, služba božja v župni cerkvi ob 6. in 8. uri? ob 10.3« pa lm Pungrutu.
19. ob 7. sv maša na Primskovem.
Misijonska nedelja, ta dan naj verniki prejmejo v obilnem številu sv. zakramente za misijone, ter molijo tudi za spre-obrnenje nevernilkov. Ta dan so vsi- zbirk« v župni cerkvi namenjene za katoliške misijone. Ob 6. se izpostavi Najsvetejše, ki ostane izpostavljeno do končane osme sv. maše. Pop. je ura molitve za misijone. Ta dan se morejo prejeti popolni odpustki, ki se morejo nakloniti tudi dušam v vicah. Pogoji so: prejem sv. zakramentov, molitev za spreobrnenje nevornikov.
25. Praznik Kristusa Kralja, ob 6. in 10.»o Sv. maša ž (Krema blagoslovoma, ob 10.30 peta sv. maša.
31. Vigiliju  k prazniku  vseh   svetnikov,  strogi post.
Župnija Šmartin pri Kranju
Oznanila za oktober
1. Prvi petek. Sv. maša. pri oltarju Srca J. z blagoslovom.
3, Sv. Terezija D. J.
4. XVIII. ned. po binkoštih, roženvenska. B. služba obakrat v Farni cerkvi, ob 9. tudi na Bregu. Popoldan ob 2. spravna in prosilna molitvena ura za preganjane kristjane v Španiji. Zjutraj vesoljna odveza, ker je ta dan god sv. Frančiška Asiškega.
11. XIX. ned. po binkoštih. Spomin posvećenja farne cerkve. Zjutraj sv. maša z blugoslovom, ob 9. slovesna sv. maša, popoldan ob 2.30 pete litanije
15. Sv. Terezija.
18. XX. ned. po binkoštih, misijonska nedelja. B. služba zjutraj in ob 9. v farni cerkvi.
21. Sv. Uršula. Sv. maša v Sred. Bitnju.
25. XXI. ned. po binkoštih. Praznik Kristusa Kralja. B. služba obakrat z blagoslovom. 28. Sv. Simon in Juda.
31, Zapovedan post pred praznikom, vseh svetnikov.
Poročeni pari
;i. septembra Dolenc Jožef, hišar v Zg. Bitnju in Marija Stal*' tovarniška delavka v Straž-šču.
f>. septembra Košir Pavel, stavb, delavec iz Poljan nad jo Loko in Angela Šilar, tov. delavka v Sred. Bitnju. 20.   septembra Kalan Mihael   posestnika sin iz Brega in ^e"' čina Rozn, tov. delavka v Stražišču.
Mrliška kronika
0. septembra Marija Kržišnik, hi&arja hči iz Diulovka, :-«u'a 5 mesecev
?. septembra Križnar Ivana, samska šivilja iz 5'iražišča, št011 %4 let.
23. septembra Peter Stare, zak. sin posestnika v Sred. Bitnju' star 1 mesec.
Razno
Bratvoščina sv. ReŠnjega Telesa. Udje bratovščine sv. Resnj*' ga Telesa naj tekom meseca oktobra prinesejo v župno p'sar no letne prispevke za bratovščino.
Kembel drugega velikega zvona župne cerkve v Kranj« > pretečeni mesec pri zvonenju kur naenkrat odlctel iz zvona 1 padel na tla ter prodrl pod. Velika sreča, da ni ubil nobe*1®0 izmed zonarjev. Treba je bilo napraviti nov kembel, ki je sta Din 1427.—.
Zimski red službe božje je s 1. oktobrom sledeči: Ob nedeljah: Sv. maše ob 5.80, brez pridige pri oltarju Pte" svetega Srca Jezusovega, ob 6. sveta muša s pridigo, ob 8. s Prl digo,   ob 9. šolska sv. maša s pridigo v rožnivenski cerkvi, 10.3« s pridigo. Popoldan služba božja ob pol treh.
Ob delavnikih: Redne sv. maše ob 6., 6.30., 7. in ob 8.
Rožnivenska pobožnost v oktobru: Ob nedeljah pop. ob P"' Irelt, ob delavnikih zvečer ob pol osmih.
Cerkovniško službo pri župni cerkvi v Kranju prevzame 1. oktobrom g. Karel Eržen. Dosedanji cerkovnik g. Peter M lec vstopi s tem dnem v pokoj.
Napisna tabla za mrliče. Na stranskih vratili župne ceT,i je sedaj obešena črna laibla, kjer bodo napisana imena nn'^'1^' ki leže na mrtvaškem odru z navedbo, kdaj se vrši p°f?1 Pri  članicah Marijinih družb bo  posebno označeno   da Je mrlu članica   Mar. družb«, da bodo vedele vse članice radi dcležb« pri pogrebu.
Sv. mnš« za sv. očeta papeža. Kakor ste morda že brali Glasniku prosv. Srca. Jezusovega, organizira Apostolstvo i«° ve sv. maše za sv. očeta papeža. Po vsem svetu se je prlt ' ta akcija, da bi se vsak dan brale sv. maše po določene«1 P dit za sv. očeta. V Kranju je prevzela Ženska Marijina
bo
oči
ba na se to obvezo  da bo skrbela,   da se po njenem nat bere vsak mesec ena sv. maša za papeža. Vsak mesec se brala ta sv. maša 15. dan ob 8. uri, 1« aprila, maja in °^0' se bo brala 19. v mesecu. Drugi župljani pa bodo plačevali 11 sečno tudi eno sv. mašo in sicer 18. vsak mesec, le maja novembra 20.
Cerkveni   sedeži:   Sedežnimi za 1. t936. se pobira v
/UP11!
tm
pisarni, v uradnih, urah od 28. sept. dalje do 11. oktobra. lj0 prispevek- za prejete sedeže znaša Din 15.—, za neprojet" j\ Din 30.—. Izpraznjeni sedež,: se, bodo oddali na dražbi, kakor oznanjeno v cerkvi.
Piimskovo. Sedežnimi od cerkvenih sedežev po Din 1
s" se
bo pobirala v nedeljo, dne II. oktobra v župniščii,   isti d«« fl, bo lam pobirala tudi najemnina za cerkvena in ustanovna z ljišču.
Odgovorni urednik in zastopnik izdajatelja: M. Škerbec, župnik v Kranju.- Tiskarna Tiskovnega društva Kranj