737 2023 Ocene in poročila Janez Bilc: Kronika fare trnovske na Notranjskem. Ilirska Bistrica: Župnija, 2022, 178 strani. Duhovnik Janez Bilc (1839–1906), ki se je v slo- vensko kulturno zgodovino zapisal kot pesnik, pre- vajalec, publicist in predvsem kot zbiralec ljudske- ga izročila, se je leta 1878 iz zdravstvenih razlogov umaknil iz rednega pastoralnega dela in se naselil na domu v Trnovem, takrat še ločenem od (Ilirske) Bistrice. Čeprav je bil krhkega zdravja že iz študij- skih let, je več let opravljal manj zahtevna duhov- niška dela. Slednjič se je odločil za umik in zadnja tri desetletja, poleg prevajanja in ustvarjanja izvirnih besedil, čas namenil zbiranju gradiva o župniji sv. Pe- tra in njenih podružničnih cerkvah. V istem času je za objavo pripravil več izvirnih pesniških del in po- ljudno-zgodovinskih zapisov o domačem kraju in širši okolici, med drugim tudi večkrat ponatisnjeno delo o Postojnski jami. Iz hrvaščine je prevedel epsko pesnitev Ivana Mažuranića Smrt Smail­Age Čengiča . Na liturgičnem področju pa je zapustil trajno sled s prvim prevodom latinskih cerkvenih himen v sloven- ski jezik, ki so izšle v dveh zvezkih (1869, 1881). Na kroniko se je podpisal kot manemissarius (zgodnjik; duhovnik, ki je opravljal prvo jutranjo mašo). Sad njegovega zbirateljskega dela je Kronika fare trnovske na Notranjskem, katere izvirni rokopis hra- ni Škofijski arhiv v Kopru. Začetek kronike (ali prvi zvezek) sega v najstarejši čas, ko se je v ta del rim- skega imperija začelo širiti krščanstvo in se je začela oblikovati cerkvena organizacija. Potem ko je na prvi strani pripravljen seznam poznanih trnovskih župni- kov in dekanov, so orisani začetki trnovske krščanske skupnosti, domneva se, da ima svoje korenine že v 10. stoletju, ter cerkvene ustanove, ki so se razvile iz nje ter njihova škofijska pripadnost. Predstavljeni so patroni trnovske fare, farna cerkev in njene podru- žnice ter duhovniki, ki so oskrbovali župnijsko in druge cerkve. Dodani so temeljni podatki o trnovski župnijski šoli (začetki segajo v leto 1814). Posebno in najbolj obsežno poglavje je namenjeno kronološke- mu pregledu pomembnih dogodkov, ki so se zgodili na ozemlju župnije: segajo od srede 12. stoletja, ko naj bi bila župnija uradno ustanovljena, do leta 1904. Kronist je pri tem pokazal zanimanje ne le za cerkve- no dogajanje, temveč za vse, kar je kraju dajalo pečat in je pritegovalo pozornost ljudi. Spomnil je na na- ravne nesreče in druge preizkušnje, kulturno in dru- žabno dogajanje, navade in razvade, ki so spremljale življenje ljudi. Pozorno je sledil začetkom političnega življenja in oblikovanja strank v kraju. Spremljanje življenja v kraju ga je spodbujalo, da je bil redni so- delavec Janeza Bleiweisa pri izdajanju Kmetijskih in rokodelskih novic in kanonika Luka Jerana pri obliko- vanju Zgodnje Danice ter da se je oglašal v več dru- gih publikacijah. Na koncu zvezka je dodan seznam duhovnih pomočnikov trnovske župnije od leta 1700 dalje. Drugi zvezek kronike je bil zastavljen po navo- dilih za pisanje župnijskih kronik, ki jih je pripravil škof Anton Bonaventura Jeglič. Del starejšega gradi- va, ki ga je zbral Bilc, je bil objavljen v Ljubljanskem škofijskem listu leta 1880. Osrednji del je kronološki pregled dogodkov od leta 1904 do 1929, ko je moral župnik Janko Dolenc pod pritiskom fašističnih obla- sti zapustiti kraj. V tem obdobju so bili pisci kronike 738 OCENE IN POROČILA, 737–740 2023 vsakokratni krajevni župniki, ki so nadaljevali Bilče- vo delo, drugo so dodali uredniki. Ta zvezek se začne s kratkim popisom trnovskih župnikov in zajetnim seznamom kaplanov v župniji po letu 1700, dodana so še imena duhovnikov, ki so oskrbovali duhovniji Harije in Postojna, ter seznam duhovnikov, ki so v trnovski župniji delovali od leta 1929 dalje. Vnema za zbiranje gradiva za zgodovino doma- čega kraja nasploh in še posebej župnije je bila izraz Bilčeve tesne povezanosti s krajem in z ljudmi, za- nimanja za njihovo preteklost in želje, da bi prihod- njim rodovom ohranil zapis preteklih časov in del. Vsebina zapisov zato presega okvir naslova in je vir za celotno krajevno zgodovino. Zavzeta skupina čla- nov župnijske skupnosti v Ilirski Bistrici, ki za svoje delo zasluži priznanje, pa se je potrudila, da je ro- kopis prepisala, ohranila izvirni čar jezika, vnesla le manjše pravopisne popravke in kronološko uredila dodatek. Tiskana oblika kronike je izšla leta 2022, ob 750-letnici prve znane omembe župnije. Objava vsebuje tudi nekatera krajša spremna be- sedila. O sporočilu kronike trnovske fare in o pome- nu zbiranja zgodovinskega gradiva nasploh sprego- vori v uvodu dr. Rafko Valenčič, ki v župnijski kroniki (liber memorabilium) vidi »pomemben zgodovinski dokument za krajevno zgodovino, skupaj z drugimi zgodovinskimi viri, pa tudi za širše področje«(str. 8) in pri pastoralnem delu »nepogrešljiv vir za po- znavanje preteklosti župnije, razumevanje sedanjega stanja in pastoralnega načrtovanja«(prav tam). Mar- tina Petek Gojak je na koncu knjige dodala pred- stavitev pisca kronike Janeza Bilca. Slikovna priloga dopolnjuje besedila in pokaže na najstarejše slikov- ne spomine kraja, ljudi v njem (tudi avtorja kroni- ke J. Bilca in ustanovitelja zavoda šolskih sester de Notre Dame Ivano in Ivana Valenčiča) in nekatere značilne pomnike krajevne zgodovine. Kot bistveni del objave so obsežne opombe, ki dodatno in izvirno razlagajo zapise v kroniki ali manj znane izraze (za prevode latinskih izrazov in besedil je poskrbel Bo- gomir Trošt). Bogdan Kolar Vlasta Beltram: Svet med Snežnikom in Slavnikom med drugo svetovno vojno. Koper: Pokrajinski arhiv, 2021, 2 zvezka, 320 + 318 strani. Leta 2021 je Pokrajinski arhiv Koper izdal mono- grafijo Vlaste Beltram, v katerem je avtorica preuče- vala zgodovino nekdanjega brkinskega okrožja med drugo svetovno vojno. Monografija je izšla v dveh knjigah: prva nosi (pod)naslov Narodnoosvobodilno in socialno­revolucionarno gibanje v nekdanjem brkinskem okrožju in druga Narodnoosvobodilno gibanje po posa­ meznih krajih nekdanjega brkinskega okrožja. Pričujoča monografija je znanstveno obdelala nekdanje brkinsko okrožje, ki v dosedanjem zgodo- vinopisju širšega območja Primorske in Istre ni bilo deležno celovite analize. Kot brkinsko okrožje, ki je obstajalo samo v obdobju med 20. decembrom 1943 in avgustom 1944, avtorica obravnava ozemlje, ki je segalo »od nekdanje jugoslovansko-italijanske meje v občini Ilirska Bistrica do današnje slovensko-ita- lijanske meje v občini Hrpelje–Kozina, na severu do Košanske in Zgornje Pivške doline, na jugu pa do današnje slovensko-hrvaške meje in koprske občine«, pri čemer je okrožje dejansko segalo vse »do Bazovi- ce in zajelo še tri vasi na hrvaški strani«. V prvem poglavju prve knjige je avtorica celovito pregledala in analizirala medvojno dogajanje na do- tičnem območju, od konca aprilske vojne leta 1941 pa vse do konca druge svetovne vojne maja 1945. Pri tem je navedla različne organizacijske (teritorialno- -upravne) enote in njihove reorganizacije, ki so bile izvedene v sklopu narodnoosvobodilnega gibanja (NOG) oziroma Osvobodilne fronte (OF) v času vojne, ter to dopolnila s pregledom podrejenih or- ganizacij, ki so tu delovale. Med predstavljenimi or- ganizacijami so tako Komunistična partija Slovenije, terenski odbori OF, Slovenska protifašistična ženska zveza, Zveza slovenske mladine in Narodna zaščita. Na koncu poglavja se avtorica posveti vzponu par- tizanske prisotnosti na tem območju po italijanski kapitulaciji septembra 1943 in prihodu nemškega okupatorja. Drugo poglavje je posvečeno pregledu različnih dejavnosti NOG v tem okrožju: gospodarska in fi- nančna dejavnosti, šolstvo in kultura, agitacija in propaganda, Narodna zaščita, zdravstvo ter Komisija za ugotovitev zločinov okupatorjev in njihovih po- magačev. Sledi poglavje, v katerem je natančno iden- tificirano vojno nasilje, usmerjeno proti lokalnemu prebivalstvu. V samostojnih podpoglavjih avtorica obravnava tako italijanske in nemške vojne zločine kot tudi vojne žrtve, ki so jih povzročile zavezniške sile (preko letalskih napadov) in partizani. V okviru tega je avtorica priložila še nekaj krajših pričevanj o omenjenih medvojnih dogodkih. Za zgodovinarje in lokalno prebivalstvo je pose- bej dobrodošlo naslednje poglavje, saj je v njem av- torica objavila seznam žrtev druge svetovne vojne. Seznam je tako razdeljen na popise padlih in umrlih v vojaških formacijah (NOG, drugih odporniških formacijah v tujini, ameriških oboroženih silah, ita- lijanski kraljevi vojski, fašističnih in kolaborantskih formacijah) ter popise civilnih in vojaških žrtev (ob- sojeni na smrt, umrli v zaporih in taboriščih, ubiti v Sloveniji s strani okupatorja in NOG, žrtve zavezni- ških letalskih napadov). Dodan je tudi seznam oseb, ki so se smrtno ponesrečile zaradi uporabe vojaške