1923 ZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJ2MAJZMAJZMAJZMAJZM' ZMAJ ZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ 3IAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ gla> zmaja Glasilo delovne organizacije ISKRA Industrija baterij ZMAJ Številka 4 APRIL 1984, leto XIX Slavje jubilantov dela na svečani seji delavskega sveta DO V četrtek 29. marca letos je v TOZD Specialne baterije v Šentvidu pri Stični potekala svečana seja delavskega sveta delovne organizacije ZMAJ, kateri so prisostvovali poleg jubilantov dela še predstavniki družbeno političnih organizacij in samoupravnih organov, vodje področij in oba direktorja temeljnih organizacij . Seja je bila sklicana za dvanajsto uro, zato smo nekaj po enaj- liilllili , , .... i lil z naslovne strani Shramba za velike kose železa in pločevino se zaradi pomanjkanja prostora nahaja kar na prostem pred mehanično delavnico, med upravno zgradbo in proizvodno halo. Stiglec Franjo z aparatom za plamensko rezanje se pripravlja na razrez materiala na manjše kose za nadaljno Obdelavo. Slika na naslovnici je tokrat del simbolike bližajočih se praznikov in zlasti 1. maja -PRAZNIK DELA. /fr sti krenili s posebnim avtobusom izpred Zmajat in se napotili v deževnem-^rbmenu proti Dolenjski. Sentvidč^ni so priredili nadvse prisrčen sprejem že na vhodu, ponudili aperitiv in vsakemu udeležencu seje pripeli nagelj. Takoj zatem so, čeprav ni bilo načrtovano, ponudili ogled proizvodnje specialnih baterij, kar je večina sprejela predlog z navdušenjem. Saj večina udeležencev že dolga leta ni bila v teh proizvodnih prostorih in mnogi so se tokrat tudi prvič znašli v Šentvidu in katerim je ogled tovarne še posebej popestril prazničen dan. Jedilnica je bila ta dan še posebej lepo pripravljena in na pogrnjenih mizah so bili šopki domačega pomladanskega cvetja. Javno je veljala pohvala doma izdelanemu odrskemu praktikablu in solidno primerne scene, ki je kot celota poživljala prizorišče svečanosti. Kaj takšnega, lahko že na tem mestu zatrdimo, nismo bili vajeni doslej in še zlasti v naši ljubljanski jedilnici bi si morali omisliti nekaj podobnega, ki bi bilo uporabno za vse svečanosti in srečanja in razne prilike tekom leta. Za izvedbo letošnjega slavja z jubilanti dela je delavski svet delovne organizacije imenoval poseben odbor in predsednik tega odbora Majer Marijan je nekaj po dvanajsti uri pozdravil poleg delegatov še vse prisotne udeležence svečane seje, nakar je v uvodu obrazložil tudi smisel tovrstnega podeljevanja priznanj sodelavcem, ki v letu 1984 zaokrožujejo osebni delovni jubilej. Istočasno pa je dejal, da ni naključje, da smo si izbrali mesec marec za takšno vsakoletno prireditev in za podeljevanje priznanj sodelavcem in ki poteka letos že osemnajstič zapored. Kajti mesec marec je obenem mesec ustanovitve naše tovarne baterij pred 61. leti. Nekoč smo ta dan obeleževali s praznikom podjetja in prirejali slavje v širših dimenzijah, je nadaljeval, in ki smo ga pred leti zaradi ekonomske nuje preoblikovali v skromnejšo, vendar niš manj prisrčno obliko v okviru takšne seje delavskega sveta, kot je danes na ta dan. Težišče svojega govora pa je potem namenil nekaterim vzrokom za možne oblike odklonov posameznikov od naše naravnane stvarnosti, jih kritično okvalificiral in pozval vse napredne sile k večji aktivnosti za preprečevanje stihijskega delovanja posameznih akterjev. Nekaj izvlečkov tega govora objavljamo na osmi strani tega glasila. V drugem delu svečanosti je predsednik delavskega sveta Jamnik Ljubo izročil priznanja najprej skupini delavcev z 10 letno delovno dobo v Zmaju, zatem skupini z 20 let dela ter na kraju še štirim prisotnim od petih delavk, ki so v Zmaju dopolnile 30 let delovne dobe. Predsednik odbora jim je v imenu celotnega kolektiva čestital, opravičil pa še odsotnost glavnega direktorja Rudi Vavpotiča, ki je ta čas imel v Ljubljani goste iz dveh drugih republik. Ni mu bilo naklonjeno, da bi se vsaj prvič udeležil slavja z jubilanti in katerim je bil namenil izreči tudi svoje čestitke. Vsem bralcem glasila čestitamo za delavski praznik -1. maj Po zakuski in nazdravljanju so bili na "programu" še obvezni posnetki posameznih skupin jubilantov, tudi zunaj, ko se je vreme razvedrilo. Čeprav je bil odhod avtobusa prvotno predviden za 15• uro, se je zaradi prijetnega razpoloženja zavlekel na znatno kasnejši čas in tudi zaradi postanka "Na klančku". Vsem udeležencem je ta dan ostal v prijetnem spominu, pri čemer velja izreči zahvalo vsem organizatorjem slavja in zlasti delavcem TOZD Specialne baterije za izredno prisrčno gostoljubje. My © © © © © © © © © © © © Kdaj gremo v Kumrovec ? Podobno vprašanje smo v našem glasilu zastavili že pred dvemi leti, vendar ga doslej načrtovalci družbeno političnih akcij še niso upoštevali, niti niso o predlogu spregovorili na nobenem sestanku. Veljalo bi - če preje ne, speljati organiziran izlet v okviru programa za prihodnje leto ob možni soudeležbi pri kritju stroškov, vsekakor pa z ustrezno in pravočasno informiranostjo in akcijo zainteresirati in omogočiti širokemu krogu delavcev, da se na ta način počasti spomin tovariša Tita prihodnjo pomlad ob 5« obletnici njegove smrti. Obisk Kumrovca je za vsakogar prijetno doživetje. Tudi daleč Uredništvo ni, saj je v neposredni bližini Slovenije. Kratek skok na Štajersko, čudovita vožnja preko Kozjanskega in čez Sotlo tja v Kumrovec se nam zdi tako blizu še zlasti, ko obiskovalec opazuje registrske tablice avtomobilov iz raznih republik do Kosova in Makedonije., Mesec maj je v Kumrovcu sploh čudovit - enkraten. To je tudi mesec Titovega rojstva in zato v tem času sprejema Kumrovec številne obiskovalce, ki si želijo ogledati rojstno vas in še posebej hišo, na kateri ob vhodu na enostavni plošči piše: OVDJE SE RODIČ TITO Napis, ki pove vse in njegov smisel občutiš v dno srca, ko vstopaš v skromno, lično in muzejsko ohranjeno hišo. Obiskovalci raznih narodov in narodnosti, obiskovalci z daljnega vzhoda in drugod si molče ogledujejo razstavljene eksponate . Štiri leta je že poteklo od najbolj žalostnega trenutka za vse narode in narodnosti Jugoslavije ter vsega naprednega človeštva, ko je tisto nedeljsko popoldne 4. maja 5 minut čez tretjo, v Kliničnem centru v Ljubljani umrl tovariš TITO. Še v živem spominu imamo tiste dneve, ko smo ga spremljali na njegovi zadnji poti, v Zmaju pa se zbrali na komemorativnem sestanku tistega deževnega ponedeljkovega dopoldneva. Tudi danes se spoštljivo priklonimo spominu tovariša TITA. Titova rojstna hiša v Kumrovcu Od vsepovsod prihajajo in še bodo prišli. Od blizu in daleč. In prihodnjo pomlad - morda tudi Ml. Naše čestitke letošnjim jubilantom dela 1974 - 84 1964 - 84 Pred desetimi leti smo pisali leto 1974. To je bilo leto, ko smo se intenzivno ukvarjali z razvojem novih sistemov prenosnih baterij, živosrebrnimi in litijevimi. Javno smo se pohvalili, da imamo živosrebrni sistem osvojen že v tolikšni meri, da ga bomo že v tem letu, letu 1974 vgradili v nekatere specialne baterije. To je bilo leto, ko smo praznovali praznik podjetja v hotelu SLON, ko smo šli v Bašanijo na dopust za 50 din na dan, ko smo konec leta prešli na avtomatsko obdelavo podatkov in ko se je začel proces odmiranja našega dizajna s popularnim plusom in minusom v krogu. To je bilo leto, ko je ZMAJ prejel državno odlikovanje RED zaslug za narod s srebrnimi žarki. To je bilo pred desetimi leti, ko se je v naši tovarni zaposlilo 69 delavcev, od katerih jih je do danes ostalo med nami še 17. BREZOVAR Franci BERDAJS Julka DEBELEC Djuro GROBOLJŠEK Karla IKIČ Olga IHAN Štefanija JAKOMIN Milan MANDIČ Anka MARKOVIČ Jožefa MATIČ Silva MAVRIN Anica OVEN Marta SMERAJC Zdenka STARINA Ivanka VARDIČ Ilija ŽNIDARŠIČ Danica ŽNIDARŠIČ Desanka "Dvajset let sem že v Zmaju!" To trditev lahko izreče danes 17 naših delavcev, ki so se zaposlili v naši tovarni leta 1964. To je bil čas, ko smo že premagali eksistenčno krizo minulega leta, to je bil čas, ko je največje število ročnih operacij v zgodovini Zmaja odmrlo zaradi nakupa, sicer rabljenih strojev na Dunaju. To je bilo leto izredne ekspanzije produktivnosti in do takrat največja uvedba avtomatizacije v proizvodnjo baterij. Kot primer priča podatek, da je delavka predtem potrebovala 6 dni za povezovanje 13.OOO mošnjičkov in kar je potem opravila popularna "Švicarka" enako delo v osmih urah. To je bil čas našega velikega navdušenja nad napredkom Zmaja in v tem obdobju, v tem času, je prišlo v našo Priznanja jubilantom je izročal predsednik DS DO Jamnik Ljubo tovarno med drugimi tudi 17 delavcev, še danes prisotnih med nami kot jubilanti. BALANTIČ Vera DIMITRIJEVIČ Stanka GORIŠEK Frančiška ILIČ Dosta KENDA Terezija KONČINA Stane KOJIČ Zorka KNEŽEVIČ Grozda KASTELIC Vida KOLENC Anica MAGTAR Franc POPOVIČ Olga PRAH Pavla REBERNIK Janez RETAH Kati SLADOJEVIČ Mara ZALETEL Peter 1954 - 84 Ge bi danes pregledali starostno strukturo zaposlenih v Zmaju, bi kaj hitro ugotovili, da je kar velika večina sodelavcev, ki še niso napolnili $0 let starosti. Mnogo jih je, ki so se šele rodili po letu 195*, ko so - danes med nami prisotne sodelavke - že delale in izdelovale baterije. To je bilo leto velike zagnanosti in začetek velikih izvoznih poslov. V tistem letu je ZMAJ izvozil prve baterije v Turčijo za 215.000 dolarjev, sklepale so se kupčije z drugimi državami za naše izdelke, kakršnih še nismo izdelovali, niti imeli izkušenj, dokumentacije in ljudi. Vendar so bile baterije pravočasno izdelane in poslane kupcu. To je bil čas drznih in rizičnih odločitev in navsezadnje tudi uspeha. Čas velikega idealizma. V tem letu je bilo izdelanih že preko 15 milijonov celic, kar je bilo petkrat več od prejšnjega leta. Leto 195* pa označujemo Zasluženi simbol tudi začetek proizvodnje baterijskih svetilk in zaradi tega je bil ustanovljen oddelek štancarije in pločevinarne. V tem času pred 50 leti, ko v Zmaju ni bilo še niti enega avtomobila, da o strojih ne govorimo in ko so še s konjsko vprego vozili baterije na železniško postajo, v tem času se je med drugimi zaposlilo tudi 5 delavk, ki so še danes med nami in ki letos dopolnjujejo 50 letno delovno dobo v naši tovarni. roleg običajnih priznanj bi morali delavci s 50 letno delovno dobo v ZMAJU v okviru njihovega jubileja prevzeti še skulpturo, ali kot bi drugače rekli, kipec. Ker pa je takšna skulptura, ki naj bi simbolizirala našega zmaja, šele v oblikovanju, jo tokrat petim delavkam nismo izročili, pač pa jo bodo prevzele naknadno še v letošnjem letu. FLIS Amalija HAJDAROVIČ Anka KOLAR Slavica LEMUT Tilka VARDJAN Mara '^///y///l/////////////jy////////////////////////////^^^ Nekaj zanimivosti iz plana sklada skupne porabe za letošnje leto Plan sklada skupne porabe pa zajema tudi druge postavke kot so: organizirano prehrano med delom, vzdrževanje počitniških objektov in opremo v teh objektih, solidarnostne pomoči in preventivna letovanja delavcev, kolektivno zavarovanje, dotacijo osnovnim organizacijam sindikata ter druge obveznosti iz sredstev skupne porabe. mk. BBBEEBBBBBEEEBSBBOBBBBBBEEBBSBBEBEBB Povečati moramo inovacijsko dejavnost Delavski sveti temeljnih organizacij in delovne skupnosti so v začetku aprila, po zaključnem računu obravnavali predlog plana skupne porabe za leto 1984 in ga potrdili. Za bralce glasila pa bodo verjetno zanimive nekatere postavke iz tega plana. Regres za letni dopust planiramo po dveh kategorijah. Prva kategorija - večina delavcev bo dobila 5-006,7° din regresa in druga kategorija - delavci s posebnim socialnim statusom bodo prejeli 7-51°,o5 din regresa. Nagrade ob upokojitvi znašajo 3 povprečne osebne dohodke v SOZD, tj. 53.44o,oo din v letu 1984. Jubilejne nagrade za lo let dela znašajo lo.698,oo din, za 2o let dela 16.o47,oo din ter za 3o let dela 21.396,00 din. Od gornjih postavk se odbijejo predpisani zakonski prispevki. Za obdaritev žena ob Dnevu žena smo namenili 75o,- din na delavko (bon za 7oo din in nagelj). Za obdaritev otrok za Dedka Mraza planiramo 7°o, din na otroka (pogostitev in obdaritev), za vsakoletno srečanje z upokojenci pa planiramo 1.2oo din na upokojenca (pogostitev in obdaritev). Obveščaj, bodi obveščen v preteklem letu je bila inventivna dejavnost v delovni organizaciji na nivoju leta poprej, če upoštevamo kot kriterij število prijav. Sami podatki pa so razvidni iz priložene tabele. V postopku reševanja sta še dve inovacijski prijavi in sicer po ena iz TOZD Baterije in ena TOZD Specialne baterije. Prav gotovo je potreba po večji množičnosti inventivne dejavnosti, ki jo moramo bolj vzpodbujati, da bi postala enakovredna sestavina samoupravnega načrtovanja in odločanja. Za večje dosežke na tem področju pa je potrebno, da se že v planske akte vnese razvoj raziskovalnega dela in inovacij v smislu tehničnih izboljšav in izumov ter naložb v tehnično tehnološko posodabljanje. Iz pregleda inovacij v preteklem obdobju je namreč raz- vidno, da se povečuje število koristnih predlogov, medtem ko je število tehničnih izboljšav (izumov niti ne omenjam) premajhno. Samoupravni sporazum o spodbujanju in vrednotenju ustvarjalnega dela, ki je bil sprejet ob koncu leta 1983, vsebuje kvalitetne spremembe, ki naj bi doprinesle k večjemu številu prijav inovacij, hitrejšemu reševanju ter v končni fazi povečanju dohodka delovne organizacije. Upajmo, da bo članek prispeval k aktiviranju večjega števila inovacij ter se na ta način pridružujemo javni razpravi, ki jo vodijo družbeno politične organizacije za uveljavljanje inovacijske dejavnosti kot množičnega gibanja. Z.J. TOZD Baterije TOZD Spec.baterij e Delovna skupnost št.prijav 6 2 1 Rešeno 5 1 - Izplačano 123.526,- 3.000,- loo.26o,- (za leto 80,81 in 82) Povečan dohodek 1.446.726,- 2.141.959,- - " - O delu delavskega sveta delovne skupnosti skupnih služb Delavskemu svetu delovne skupnosti je potekel dveletni mandat, zato je prav, da bralce na kratko seznanimo o njegovem delu. Delavski svet delovne skupnosti se je v preteklem mandatu sestal na $8 zasedanjih, od tega je bilo 7 izrednih sej. Za svoja zasedanja je delavski svet porabil 49 ur in 35 minut, sprejetih pa je bilo 206 sklepov. Povprečna udeležba na sejah je bila 80 % (daljša odsotnost 1 delegata zaradi prenehanja delovnega razmerja). Delavski svet je največ svojega časa posvetil naslednjim zadevam: - obravnavi osnutkov samoupravnih splošnih aktov, določanje predlogov aktov in sprejem, - obravnava in sprej emanje letnih programov, planov sklada skupne porabe, letnega plana reševanja stanovanjskih potreb delavcev, - obravnava in sprejem akcijskih programov in njihovo spremljanje, - obravnava periodičnih in zaključnih računov, - obravnava zahtevkov za varstvo pravic, ki so jih podali delavci, - obravnava in sprej em samo- upravnih sporazumov SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje ter drugih sporazumov v okviru družbenopolitične skupnosti in SOZD Iskra, - imenovanj e občasnih komisij, - odobravanje službenih potovanj v tujino in sprejemanje poročil s potovanj, - urejanje delovnega časa - evidentiranje oz. imenovanje delegatov v organe banke, SOZD, organe družbenopolitičnih skupnosti itd., - delegatska vprašanja in odgovori na ta vprašanja, itd. V tem mandatnem obdobju je delavski svet obravnaval 13 osnutkov samoupravnih splošnih aktov ter jih sprejel, v fazi sprejemanja pa je trenutno 5 samoupravnih splošnih aktov. Pregled aktivnosti kaže, da je bilo področje delovanja delavskega sveta obsežno in zahtevno. Delegati delovne skupnosti so na zasedanjih aktivno sodelovali, prav tako pa tudi strokovne službe kot predlagatelji. Delegatom preteklega mandata delavskega sveta delovne skupnosti izrekamo pohvalo za njihovo delo ter želimo, da bi se še naprej aktivno vključevali v samoupravljanje. mK Bližajo se prazniki Pred nami sta praznika 27.april, dan Osvobodilne fronte in 1.maj, praznik delavskega razreda. Kot vedno doslej se bomo tudi tokrat spomnili dveh pomembnih dogodkov iz preteklosti in sicer ustanovnega sestanka OF slovenskega naroda v letu 1941 ter stavke 1. maja 1886 v Chicagu, ko so delavci zahtevali osem urni delavnik . Letošnje praznovanje obeh datumov, vključno s soboto in nedeljo ter z letnim koledarjem načrtovan en dan letnega dopusta, se bo raztegnilo kar na šest dni in kar bo za marsikoga pomenilo krajši pomladanski dopust. Ce pa bo še vreme naklonjeno, si obetamo dober zalogaj počitka, oddiha, pred novimi delovnimi napori za uspešen poslovni zaključek prvega polletja. HlllilllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIEIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll 30 let Zmajevih V letu 1954 je ZMAJ v svoj proizvodni program med drugim vnesel tudi izdelavo baterijskih svetilk. Zato so v tistem letu ustanovili oddelek štancarije in pločevinar-ne in kupili 6, 15, 20, 25 in 50 tonsko Stanco ter škarje za rezanje pločevine. Razen stekel svetilk so začeli doma izdelovati vse sestavne dele in s 50 tonsko Stanco oblikovali iz pločevine tudi ohišja za različne svetilke. Zato beležimo v letošnjem letu 30 letnico izdelovanja oziroma montiranja svetilk z imenom ZMAJ. GLOBLJE SE MORAMO OZRETI NAVZNOTER ! Naš delovni vsakdan je vpet v izredno zaostrene gospodarske razmere v tem obdobju, v katerem se s povečanimi napori borimo za doseganje načrtovanih ciljev. Res je, da se ne srečujemo prvič z vprašanjem, kako trasirati našo nadaljno pot. Podobna vprašanja so se delavcem Zmaja postavljala že leta 19*8, 1952 in 1965. leta, če omenimo le tri minula obdobja. Le da je tokrat povsem drugače in da je sklop vprašanj o naši nadaljni poti prežet s širokimi družbenimi dimenzijami. Vpeti smo v okove gospodarske krize, v kateri se je razbohotila admini- stracija in birokracija, v kateri se naš samoupravni mehanizem uporno bori proti papirnatim, večkrat neživljenjskim ukrepom in mnogoterim pojavom, ki vplivajo na naše nezadovoljstvo. Zunanji dejavniki silovito posegajo v našo gospodarsko sposobnost, silovito posegajo v naše načrte in hotenja, nam brez zadovoljivih možnosti nalagajo nove zadolžitve in obremenitve . S tem se soočamo vsak dan. Prav tu - sodelavke in sodelavci - obstoja nevarnost, da' nekaterim posameznikom poide sapa, da postanejo pasivni in se začno prepuščati tokovom stihije, ali pa, spet drugi seveda, zavestno oblikujejo odklone iz naše skupne naravnanosti. Priče smo takšnim pojavom, ki ne dobivajo navdiha samo v vsesplošni družbeno ekonomski situaciji, temveč tudi v našem ne dovolj aktivnem angažiranju pri oblikovanju in vodenju lastne organiziranosti. Prav tu nas čaka pomembna naloga, časa za odlašanje ni več. čimpreje moramo utrditi našo notranjo enotnost, si izoblikovati skupne in enotne poglede na jutrišnji dan. Slehernega delavca, ne glede na izobrazbeno strukturo ali dela, ki jih opravlja, je treba aktivirati v naše skupne težnje. Naj ne bo nikogar, ki bi obstal ob strani in ki ne bi odgovorno prevzemal dolžnosti in dajal od sebe rezultate. Drugo področje, katerega ne smemo spregledati v tem trenutku, je delovanje nekaterih samozvanih aktivistov, ki na osnovi napak ali pomanjkljivosti na nekaterih področjih dobivajo oporo za izživljanje svojih osebnih teženj sklicujoč se na delavski razred ali pod okriljem samouprave. Takšni odkloni negativno vplivajo na normalne medsebojne odnose, rušijo delovno moralo in v končnih posledicah se lahko odražajo v padcu produktivnosti in v neizpolnitvi delovnih obveznosti nas vseh. Omenil sem le dva pojava, ki sta vsak zase potrebna širše obravnave in obvezne sanacije. Prav zato je skrajni čas, kot sem že preje omenil, da se na vseh toriščih našega delovanja, v družbeno političnih organizacijah, samoupravnih organih in v strokovnih krogih dosledno uveljavi naša aktivnost v tisti smeri, ko bo treba položaj Zmaja, ki ga ima danes, prevesiti strmo navzgor. Tovarišice in tovariši ! Prepričan sem, da vemo vsi, kaj hočemo. Ne bom našteval, pač pa bi rekel, da je takšen položaj v Zmaju, kot je danes, odvisen od objektivnih in subjektivnih okoliščin. Zato je pred nami naloga, da z zdravimi silami, s fizičnimi in umskimi zmogljivostmi popeljemo tovarno ZMAJ v novo obdobje, naravnano z družbenimi interesi, pa vendar zasnovano tako, v katerem bo sleherni delavec občutil socialno varnost, obenem pa uveljavljal družbeno koristno delo. To so obveznosti in od njih ni nikakršnega odstopanja. Sodelavke in sodelavci! Vse to, kar sem pravkar omenil, čeprav bolj na kratko, je le del naše stvarnosti, s katero se soočamo. Ob vsem tem pa kaj radi manifestiramo skupne probleme v izražanju vsesplošne kritike. Zato se y/////////////////m^^ Volili smo delegate lahko upravičeno vprašujemo, kaj je z nami, kaj je s tistimi, ki vsevprek kritizirajo. Kritika mora v naši družbi, tudi v naši delovni organizaciji najti ustrezno mesto, vendar z določenim namenom. Dogaja pa se nasprotno. Tu nekaj ni v redu. Vemo, da je največkrat slišati alarmantne kritike ravno od tistih, ki sicer stojijo ob strani in se ne vklapljajo v reševanje problemov po normalni poti. Nasprotje kritiki je pohvala, priznanje, in vsako zakonito ravnovesje med enim in drugim, je v našem primeru porušeno. Tu je naša pomanjkljivost, ki jo moramo odpraviti. Zato trdim, da začnemo uveljavljati tudi nasprotno stran, nasprotno težnjo. Če gojimo zdravo kritiko, moramo gojiti tudi izraze za pohvale in priznanja. Za ta primer pa smo V delovni organizaciji smo delavci dne 12. aprila 1984 volili delegate v organe SOZD Iskra in organe Interne banke Iskra. Volitve smo opravili na lepo okrašenih voliščih v TOZD Baterije, delovni skupnosti in TOZD Specialne baterije. Rezultati volitev pa so naslednji: V DELAVSKI SVET SOZD ISKRA sta bila izvoljena: JAMNIK Ljubo BAVDEŽ Matjaž. Delavci: delovne skupnosti skupnih služb so na volitvah dne 12. aprila 1984 volili svoje samoupravne organe. V DELAVSKI SVET delovne skupnosti skupnih služb so bili izvoljeni za naslednjo mandatno dobo naslednji delegati: HASANAGIČ Ahmed KARANOVIČ Breda KELBIČ Janja LENDERO Franc SITAR Marija SMERAJC Zdenka ŠTEFANČIČ Marija. V DISCIPLINSKO KOMISIJO delovne skupnosti so bili izvoljeni za dveletni mandat naslednji člani: TKALEC Franika, za predsednika ŽNIDARŠIČ Danica, za namestnika ERJAVEC Jože, za člana KOBETIČ Olga, za člana MILIČIČ Ljubica, za člana LAMPIČ Ciril, zunanji član GRABNAR Bojan, zunanji član. V delovni skupnosti skupnih služb pa so bile izvršene tudi nadomestne volitve za izvolitev enega člana v ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE DO (zaradi odhoda Podržaja). V odbor je bil izvoljen GROJZDEK Peter Novoizvoljenim delegatom želimo uspešno delo v naslednji dveletni mandatni dobi. mK. postali preveč skopi in kar nekako z jezika nam ne gre beseda pohvale, čeprav bi jo za konkretne primere veljalo izreči z velikim ponosom. Zato, tovarišice in tovariši, kritično presojajmo, določene stvari z zdravim in razumnim namenom, obenem pa sproščeno in radodarno izražajmo zaslužena, pa čeprav tudi takšna, kot smo jih tokrat namenili letošnjim našim jubilantom. (izvleček iz govora Mayer Marijana na svečani seji delavskega sveta delovne organizacije ZMAJ dne 29. marca 1984 pred podelitvijo priznanj jubilantom dela) Slavje z jubilanti v TOZD Specialne baterije je končano. Se trenutek in povratek v Ljubljano z avtobusom je predviden z obveznim vmesnim postankom. V ODBOR ZA SAMOUPRAVNI NADZOR. SOZD ISKRA sta bila izvoljena: KURENT Erik STRMOLE Ignac. V ZBOR INTERNE BANKE ISKRA sta bila izvoljena: MATER Marijan PETAČ Marija. V ODBOR ZA SAMOUPRAVNI NADZOR INTERNE BANKE ISKRA je bil za delegata izvoljen ANTONČIČ Slavko. Mandat izvoljenih delegatov v organih SOZD traja dve leti. Prilika za prvomajski nagelj "Naj živi prvi maj!" bom vzkliknila skozi okno navsezgodaj tistega jutra na delavski praznik, ko bo na mojo vriskajočo dušo posijalo sonce - tako je že pred mesecem zatrdil znani beograjski Koljčicki. Zastave in budnice me bodo vznemirile tako, da bom en, dva, tri na sebe vrgla potepajočo obleko in se s sosedo Jerico in njeno polovico podala na Rožnik, Katarino ali celo na Šmarno goro. Spotoma se bo obvezno prilepil še kakšen znanec in ni se bati, da bi pogrešala mojo domačo druščino, ki bo v tistem času doma po dolgem in počez v horizontalnem položaju pretegovala vse štiri okončine in se predajala lenemu zabušava-nju. Jaz jim oproščam, moj sosed pa zavida. Ima tudi nekaj takih manir, ki pa mu jih še ni uspelo praktično raztolmačiti, doma seveda. Ve se, kje in kdaj lahko nosi čevlje. Tudi delavskega praznika si ne zasluži, mi je lani rekla soseda, saj hodi v ono institucijo le zato, da "odštemplja" tisto zeleno kartico. Zato ga je tudi malce sram nositi prvomajski nagelj, mi je nakladala, ko se je tisto jutro sramežljivo protivil. Ve pa, da se rad izprsi, kadar mu nekje na vhodnih vratih za jubilejne in druge svečanosti natikajo rožco brhka dekleta. Pa še aperitiv dobi zraven. Jaz pa pravim, ni kaj, pošten je do sebe. "Naj živi prvi maj!" - Mi proletarci pa cule na rame in nagelj na prsi, pa hajdi v kolono navzgor, grizti kolena. Kondicijo že imam. S sosedo sva si jo nabira- li ob regratu. Moj sosed pravi, da je to hrana za reveže. Menda zato, ker se mu ne ljubi sklanjati se. Sicer pa je kar v redu družabnik, čeprav bolj molčeč, rekla bi redkobeseden takrat, kadar svoje besedičenje očisti tuje golazni in potem nič več ne konstatira, ampak ugotovi, da mu samo kaj malega ostane za povedati. V službi pa je menda kar uspešen, ker ima nekaj znanja, le da mu v klasje ne gre. Enega takšnega sem poznala tudi v prejšnji službi, ki je kar naprej nekaj sejal, in tudi oral, vendar brez pravega haska, ker je bila vedno kriva neka tuja, nepredvidena ujma, da ni bilo pridelka. Menim, da je to naša vsesplošna in specifična značilnost, hudo uporabna za naše razmere in salamensko nalezljiva . "Naj živi prvi maj!" - Ponovno vzklikam. Letos še posebej, ko se vračamo za nekaj let nazaj. Tej nuji bomo prilagodili tudi našo miselnost, le da se ne bomo pootročili. To ne bi bilo prav, ker ne bi vedeli kam dati naše nabrane dolgoletne izkušnje. Otroci imajo svoj svet in odrasli svojega. V nečem pa imajo le stične točke. Na primer, če sem bila še kot mini punčka neprilagodljiva igri drugih otrok, so me izločili. Tedaj sem jim zagrozila, da jih bom zatožila mami in šli bodo klečat v kot na proso ali polena. Danes, ko sem odrasla bi to naredila času primerno, na viteški način. Kako? - Če sem neprilagodljiva družbi, bi me ta izločila iz igre in takoj in precej bi pomislila na krivico. Te- daj bi družbi zagrozila, da jo bom zatožila pravobranilcu in šla bo na zagovor na sodišče združenega dela. Vidite, to so viteški dvoboji, ko gre za čast, priznanje, večkrat pa tudi za oslovo senco. Obe strani, tožnik in obtoženci, sicer porabita veliko delovne energije in zgrešeno kanalizirane sposobnosti. Takšen dvoboj namreč zahteva velike in dolge kondicijske priprave in vsakega udeleženca teh iger odteguje od drugih dolžnosti. Pa to ni važno. Važno je, da se dela in čeprav tudi tako kot mitološki kralj Korinta Sizif, ki je valil skalo na vrh visokega hriba. Delu čast, je bilo slišati nekoč. Naprezanju je treba dati oddih. Tudi za prvi maj. -Naj živi! Pa še moja želja, da bi vsaj ta dan imeli akcijo očiščevanja lastne osebnosti. Sele potem bi dojeli, kako lepo je biti delavec in sodelavec. Vsem, ki mislijo tako kot jaz, so z menoj, bi prosto rekla Kantorjeve besede iz Cankarja. "Naj živi delavski praznik!" Lanski prvi maj je bil za mene enkraten. Praznik na višku. Le moj sosed je prevečkrat nazdravil sebi in nato zavriskal po džungelsko kot Tarzan, da se je moja soseda počutila kot njegova Jane, jaz pa kot Chita in sem v svoji prešerni razigranosti s hriba navzdol prevrnila nekaj mladostnih kozolcev. In kako bo letos? - Lepo vam rečem. Lepo za tistega, ki bo odložil čemernost in slabo voljo, maskirano etiketo in vzvišeno oholost, ljudomrzništvo in ves balast, ki ga izkrivlja v svoji izvirnosti. In če boste vse to zmogli, se vidimo. Morebiti na Rožniku, Katarini ali celo na Šmarni gori, z rdečim nageljnom na prsih. Čakam tega dneva, zato vam že zdaj ponujam LEP PRVOMAJSKI POZDRAV !!! Zmajčica Himiiimmim minit' GROSUPLJE o e. y///////////////////////////////m^^^^ Na turnirju bovvling kluba ISKRA - ZMAJ ob odlični organizaciji rekordno število tekmovalcev Na igrišču bovvling a v hali Tivoli j e od 22. - 24.3.1984 pod pok rovi tel j stvora tovarne Zmaj in v organizaciji bovvling kluba Iskra - Zmaj potekal že osmi turnir v tej športni panogi- Nastopilo je, lahko rečemo kar rekordno število tekmovalcev in to 64 v moški konkurenci in 14 tekmovalk. Zanimivost je tudi to, daje med tekmovalci iz Zagreba in Ljubljane nastopil tudi en fili-pinec, ki je trenutno zaposlen na brniškem letališču. Samo tekmovanje je potekalo v dveh delih. Najprej so vsi tekmovalci odigrali po S iger v predtekmovanju, nakar se jih je 12 najboljših uvrstilo v finalni del, kjer je še vsak igralec odigral po 11 iger po sistemu vsak z vsakim. Po res ogorčenih bojih za vsak kegelj je prvo mesto osvojil Lojze Voglar, član B.K. Tivoli, drugi je bil Lojze Husar, član B.K. Olimpija, tretje mesto pa je zasedel igralec našega kluba Tomaž Križaj. Od naših igralcev so se kar trije uvrstili v finale, na koncu pa je Tratnik zasedel 9. mesto, Končina pa 12. Naj še omenim, da je imel Zmaj največ svojih predstavnikov v finalu, kot sem že omenil tri, Olimpija in Gramo-ščica po dva, ostali klubi pa po enega predstavnika. Med ženskami, ki so igrale samo po šest iger za končni plasma je prvo mesto osvojila Golja Breda z lo34 podrtimi keglji, drugo mesto pa je osvojila članica našega kluba Mojca Tršan, ki je zaostala za zmagovalko za 9 kegljev. Ostale naše tekmovalke so osvojile T.Tratnik 5, Vlah Jana 6 in M. Bertoncelj 8 mesto med 14 tekmovalkami. Na kraju naj omenim še to, da je turnir kljub velikemu števi- Spodaj levo: članice bowling kluba ISKRA - ZMAJ: Bertoncelj Milka Vlah Jana Tršan Mojca Tratnik Tatjana Spodaj desno: Predstavnik delovne organizacije ISKRA -ZMAJ Tone Orožim izroča Križaj Tomažu, članu našega kluba pokal za osvojeno 3• mesto. Končina Stane prejema priznanje za osvojeno 12. mesto v bowlingu po zaključku Zmajevega turnirja. lu tekmovalcev potekal brez zastojev in lahko rečemo, da je dobro uspel. Na žalost pa sta se kljub večjemu številu povabil zaključnega dela iz naše organizacije udeležila le tov. Tone Orožim, ki je tudi podelil priznanja in nagrade ter tov. Marijan Mayer ki je naredil nekaj posnetkov zaključnega dela. T T Antonu Škofiču v spomin Globoko nas je vse, ki smo ga poznali, presunila vest, da je iz vrste naših upokojencev za vedno izstopil Toni ŠKOFIČ. Na njegovo željo je bil v ožjem krogu pokopan na Žalah v četrtek 15. marca letos in tudi na njegovo željo je bila šele dva dni kasneje objavljena osmrtnica v DELU 17. marca 1984. Toni Škofič, rojen 9.junija 1907 se je prvič srečal s proizvodnjo baterij že v letu 1925 v takratni "Tovarni za galvanične elemente in elektrotehniko" na Miklošičevi cesti v Ljubljani. "Tehnične posle je takrat vodil nemški strokovnjak Schonfelt, kateremu sem bil kot absolvent Delovodske šole STŠ dodeljen kot pomočnik", je Škofič zapisal v BILTEN Zmaja v letu 1957• Polnih 58 let, od mladega praktikanta do pomočnika direktorja, je posvetil baterijam. In zaradi teh mnogih let je vedno trdil, da je bil vse življenje v Zmaju. Ponosno mi je to izrekel tudi v letu 1968, ko sem ga prvič obiskal na njegovem domu, na Jamovi cesti, odkoder je še vedno pešačil dvakrat na dan na Šmartinsko cesto, kot nekoč v službo, zdaj pa kot. upokojenec na sprehod, predvsem pa, da se je lahko ozrl proti strehi, na kateri je z velikimi črkami pisalo ZMAJ. Toni škofic se je upokojil na zadnji dan leta 1963 in vse do svoje smrti je čutil nenavadno pripadnost kolektivu, iz katerega je rasel in se razvijal, se z njim boril za obstoj in se veselil uspehov, katerim je tudi sam botroval. Ni bilo prijateljev in znancev, katerim ne bi stalno omenjal "svojega" Zmaja. Kdorkoli je prišel k njemu domov na obisk, je s ponosom pokazal na glasila Zmaja, zložena na kupu na klopi v kuhinjskem kotu. 0 tem sem se prepričal še lani, ko sem ga zadnjič obiskal 4. novembra. Bil je zgovoren in vedno je sukal pogovor o sedanjem Zmaju in kaj rad vpletal spomine na čas, ko je bil še aktiven delavec. Vedel je mnogo in mnogo je znal na zanimiv način povedati in vtis je bil, kot da zanj v življenju ni bilo nič in ničesar pomembnejšega od baterij. Živel je polno življenje in se v najlepših in plodnih letih široko razdajal za svoj kolektiv. Želel pa je oditi tiho, se molče posloviti, da nas ne bi vznemirjal in oviral pri sedanjem delu. Ni želel, da ga spremljamo na zadnji poti, da se poklonimo njegovemu spominu, da mu spregovorimo zahvalo za vse, kar je storil v preteklosti posredno tudi za nas, naslednike njegovega dela. Tudi v tem, njegovi zadnji želji in dejanju, je čutiti veličino človeka, ki je sooblikoval našo zgodovino. Dolžni smo mu zahvalo in obljubo, da ga bomo ohranili v globokem spominu. Zgoraj: Toni na srečanju upokojencev v Zmaju 25.novembra 1970. Levo: Pred vojno v tehnični pisarni. Desno: Na prvomaj-ski proslavi leta 1946 v Beogradu. V mesecu marcu so bili sprejeti v delovno razmerje': GLAVAN Tončka, kuharski pomočnik v TOZD Specialne baterije za nedoločen čas, dne 1.3.1984, KUS Anton, orodjar v TOZD Specialne baterije za nedoločen čas dne 1.3.1984, PATE Emilija, proizvodna baterijska delavka za določen čas, v TOZD Specialne baterije dne 1.3.1984, OZIMEK Jožica, proizvodna baterijska delavka v TOZD Specialne baterije za določen čas, dne 1.3.1984, PLANKAR Marija, proizvodna baterijska delavka v TOZD Specialne baterije za nedoločen čas dne 1.3.1984, GAJIČ Jelena, proizvodna baterijska delavka v TOZD Specialne baterije za določen čas dne 6-3.1984, CUDERMAN Helena, proizvodna baterijska delavka, za določan čas v TOZD Baterije dne 1.3.1984, STAMENOVA Spasenka, proizvodna baterijska delavka v TOZD Baterije za določen čas dne 1.3.1984, BOSNIČ Endvad, elektrikar v TOZD Baterije za nedoločen čas dne 7-3-1984, VAVPOTIČ Rudi, glavni direktor delovne organizacije, dne 3.3.1984, LUKAN Vojko, skladiščni delavec v TOZD Baterije za določen čas dne 9.3-1984 TODOROVIČ Danica, proizvodna baterijska delavka v TOZD Baterije, za določen čas, dne 12.3.1984, MANDIČ Verica, proizvodna baterijska delavka v TOZD Baterije, za določen čas, dne 13.3.1984, GRBIČ Mira, proizvodna baterijska delavka v TOZD Baterije za določen čas, dne 12.3.1984, JEKLAH Renata, proizvodna baterijska delavka v TOZD Specialne baterije, za določen čas, dne 15.3.1984, PERKOVIČ Ružiča, proizvodna baterijska delavka v TOZD Baterije, za določen čas, dne 19.3.1984. Delovno razmerje v mesecu MARCU je prenehalo: HRIBAR Tatjana, proizvodna baterijska delavka v TOZD Baterije, za določen čas, dne 14.2.1984, CUDERMAN Helena, proizvodna baterijska delavka v TOZD Baterije, za določen čas, dne 8.3.1984, KRAŠEVEC Miran, administrator-ekspeditor v TOZD Baterije za nedoločen čas, dne 12.3. 1984, KASTELIC Anica, administrator v TOZD Baterije Ljubljana, dne 31-3-1984 zaradi upokojitve, KOŠTRICA Rozina, proizvodna baterijska delavka v"TOZD Baterije, dne 31.3.1934 zaradi upokojitve, KUHELJ Tomislav, vodja tehnično razvojnega področja v delovni skupnosti, dne 31.3.1984, KREGAR Janez, strojni ključavničar v TOZD Baterije, za nedoločen čas, dne 25.3.1984, BUBIČ Radivoje, transportni delavec v TOZD Baterije, za nedoločen čas, dne 22.3.1984. SI|!!|||!inSn!Siisii!i!i!!|j|!i!!!||iii|!!linniln!0!!inm!l!fll!isnfiniI!iifl!II!ll!li!!n!iniI!! Ni bilo res ! V marčni številki glasila smo si tudi mi privoščili "resno" potegavščino za prvi april. Na zadnji strani smo objavili sestavek o slabi rasti dreves na Zmajevi lokaciji, katera bi morali po mnenju komisije za ekološka vprašanja zamenjati z novimi, hitreje rastočimi. Akcijo zasajanja novih dreves smo napovedali za prvo nedeljo v aprilu. Prav zato pa je tej novici marsikdo verjel, ker se ni na koledarju prepričal, da je letos prva nedelja padla ravno na 1. april. Ob vsem tem in pa navkljub, velja trditi, da smo nekoč že zasa-jali mlada drevesa ob starem Zmaju na Grabljevičevi cesti in ki so se že po šestih letih bujno in košato razrasla. Prvi april je mimo in še je šali kdo nasedel, naj si oprosti kar - sebi. Upokojitev treh Kastelic Anica Že predlanskim je slavila delovni jubilej in mu dodala še dve leti. Skoraj 32 let je delala in živela z Zmajem, kot bi bil njen in samo njen - in ostal bo njen tudi po starostni upokojitvi, ki jo je nastopila s 1. aprilom letos. Ni slučaj, da smo jo klicali "Ančka iz skladišča", kajti od Kdor vse življenje pridno dela naj le spočije se od dela. A pomni, vse dotlej, dokler boš živa še vedno del boš tega kolektiva. Čez 30 si let bila med nami in skupaj delali smo ves ta čas. Zato zdaj ob slovesu, ko greš v pokoj, želimo tudi mi, da ne pozabiš nas. NAŠI ANČKI najožji sodelavci Zadnji delovni dan naše Ančke Kastelic (zgoraj) in slovo s sodelavci v četrtek 8. marca v pisarni skladišča (desno). Slovo, kakršno nam bo še dolgo ostalo v spominu, tudi zaradi njenih obilnih, doma pripravljenih dobrot. Koštrica Rozalija sodelavk prvega dne 17. novembra 1952 do upokojitve je živela, delala in "dihala" s skladiščem, ekspedi-tom, odpremo pošiljk in se posredno ukvarjala tudi s prevozom še v času konjske vprege in kasneje s tricikeljni dotlej, dokler ni leta 1959 zapeljal na dvorišče prvi Zmajev kombi. Ančka je živa priča naše preteklosti in rada se vda spominom. Kako tudi ne, ko pa jih je toliko, lepih, srečnih in manj veselih. Dovolj jih bo tudi za obdobje upokojitve. Bila je priljubljena, vedno ustrežljiva in spretna, vedno pripravljena skočiti na pomoč in prav takšno bodo in bomo v skladišču še dolgo pogrešali. S to zavestjo smo se poslavljali in res ni bilo lahko. Pač slovo, ki je moralo priti, vendar smo si zatrdno obljubili še večkratno snidenje. Po 27. letih dela v naši tovarni se je v tem mesecu 2. aprila predčasno upokojila Koštrica Rozalija. V ZMAJ je prišla 26. februarja leta 1957 "in pričela s stiskanjem tablet za ploščiča-ste baterije, zatem pa je delala na vlaganju elektrolitskih lističev in podajanju tablet. Od leta 1961 dalje je bila na strojnem in ročnem stiskanju mošnjičkov in deset let kasneje kot polnilka depolarizatorske paste na strojih paperlined. Šele zdaj, ob njenem odhodu v pokoj lahko ugotavljamo, da ji je bilo namenjeno vso delovno dobo v naši sredini, polnih 27 let preživeti na tistih delovnih mestih, kjer je bila "črnina" kot smo nekoč rekli in kjer je imela opravka z depolarizacijsko pasto. Ob odhodu v pokoj ji želimo zaslužen oddih in še mnogo zdravja in dobrega počutja. Koštrica Rozalija je bila na naslovnici v prejšnji številki glasila. Spominski posnetek s sodelavci pa objavljamo na strani 13• ) 1 SPI F * 1 =3 * 73 i Eri; ml «■ ii Gamze Anica V TOZD Specialne baterije se je v ponedeljek 12. marca od svojih sodelavcev ob odhodu v pokoj poslovila Gamze Anica. Člani izvršnega odbora sindikata, vodstva, operativne kontrole in nekaj starejših delavcev so se zbrali v jedilnici, Ignac Strmole pa je zanjo pripravil priložnostni nagovor. "Skoraj bo 26 let od tistega 9* junija leta 1958, le dve leti po ustanovitvi tega obrata, ko si povpraševala po zaposlitvi pri nas," je dejal po krajšem uvodu. "Slučajno sva te videla z Miletom, kako si si ogledovala pisarno in ugotavljala, da so stene nekoliko bolj bele od stare sežgane peči in črner pisalne mize, kar je bil tudi ves inventar v tistem prostoru. S tem hočem prikazati takratne pogoje dela, v kakršnih si se znašla potem, ko smo se kaj hitro domenili, da ostaneš pri nas za stalno." Nato jo je Strmole spomnil, kako je začela delo kot kontrolni delavec in kasneje, da je bila v letu 1965 razporejena zaradi boljše organiziranosti dela ter znižanja režijskih stroškov v elektrodni oddelek na "rentgen", da je kasneje delala na površinskem brušenju elektrod, pakiranju elektrod, montaži svetilk do leta 1970, ko je prišla v medfazno kontrolo in se zdaj predčasno upokojila kot tehnični kontrolor. Ponovno je Strmole obudil spomine na nekdanje težke pogoje dela, umazanijo zaradi narave dela, na mraz v zimskem času in zaledenela okna ter zavetišče za ogrevanje ob pečeh za žganje elektrod, nato pa izrazil obžalovanje zaradi njene leto in pol trajajoče odsotnosti zaradi bolezni. Ob koncu ji je v imenu vseh delavcev izrazil priznanje za njeno dolgoletno delo, sodelovanje v družbeno političnih organizacijah in samoupravnih organih in raznih komisijah ter večletno uspešno vodenje blagajniških poslov osnovne organizacije sindikata. Svoj nagovor je zaključil s prisrčnim slovesom in z najboljšimi željami. S.N. GAMZE Anica v krogu nekaterih sodelavcev ob slovesu odhoda v pokoj po skoraj 26. letih dela v TOZD Specialne baterije. a', Rojeni v || .. . _ /v/''-: maju 0S_V- Marija TURJAČANIN Justina SATLER Jože TERŠAR Peter KOBE Frančiška ULČAR Rozalija PUCELJ Miran TOMŠIČ Milena GRBIČ Danica TODOROVIČ Justina BENKO Marija OVEN Simona GERMŠEK Štefanija DUŠA Stane PRAZNIK Senija BEHANOVIČ Olga POPOVIČ Marija KOCMAN Pavel PRAŠNIKAR Pavla GRABLJEVEC Rozalija MARKOVIČ Bogomir MIHELČIČ Marija ROZINA Branimir GAJSKI Jana GERBEC Suzana OŠTIR Marija PLANKAR Marija FINEC Albina URANIČ Selim PEPIČ Renata JERLAH mmmmmmmmmmmmzmmmmzm. En tip baterije Na letošnjem velesejmu v Hannovru med 50 jugoslovanskimi podjetji razstavlja tudi ISKRA, kateri se obetajo dobri posli, kot smo lahko prebrali v DELU od 9. aprila letos. Ob naštevanju, kateri izdelki se dobro plasirajo na zahodnonemško tržišče je omenjeno, da "Iskrin ZMAJ dobro prodaja tudi en tip baterije". Ker pa v članku ni bilo navedeno za kateri tip gre, naj povemo, da so to baterije 4R 25 iz proizvodnega programa TOZD Specialne baterije. ooc©oooeoooooooooooooooo< ZMAJ dvakrat drugi Na prvenstvu SR Slovenije za petorke igralcem Zmaja ni uspelo še osmič zapored osvojiti naslova najboljše ekipe v Sloveniji. Samo tekmovanje petork je potekalo v dveh delih. V prvem delu so igralci našega kluba po šestih igrah zasedli šele peto mesto, tako da so šli v drugi nastop z velikim minusom kegljev saj je bila razlika od prvouvrščenega Tivolija kar 24o kegljev. No omeniti moramo Napaka v tiskarni Ob izidu zadnje številke našega glasila so nas bralci opozorili na občutne napake v nekaterih izvodih. Pojavile so se namreč popolnoma bele - netiskane strani ali pa, da je bil namesto našega teksta vrinjena pola s štirimi stranmi čtiva o čebelarski dejavnosti. Takoj smo pregledali v tistem trenutku še nerazdeljene izvode in ugotovili, da jih je bilo verjetno kakih 25 z napakami. Ker pa je bilo medtem že preko 100 izvodov odposlanih na pošto našim upokojencem in drugim, nam ni znano, če so bila vsa glasila brez omenjenih napak. V nasprotnem primeru imamo še nekaj izvodov na zalogi. Na napake, ki so se prvič pojavile v lanskem decembrskem glasilu, smo opozorili Tiskarno Ljubljana, kjer so nam zagotovili, da bodo zaostrili nadzor in odgovornost neposredno v obratu tiskanja. -Ur. to, da sta v prvem nastopu kar dva naša tekmovalca nastopila z visoko temperaturo in to se je še kako poznalo v rezultatu. No v drugem nastopu so "zmajčki" zaigrali tako kot znajo in si priborili drugo mesto, ni pa bilo mogoče ujeti vodeče peterke Tivolija, ki ge tudi v drugem nastopu igrala odlično in zasluženo osvojila letošnji naslov slovenskih prvakov. m -T YwyvmYYVYryYmYYYvYvwvwmwmY« PRVENSTVO v dvojicah V prvenstvu SR Slovenije za dvojice sta od naših tekmovalcev imela največ uspeha I. Tršan in Tomaž Križaj, ki sta na kraju zasedla odlično drugo mesto, no, z malo več sreče posebno v zadnjih dveh igrah pa bi lahko osvojila tudi prvo mesto. Lanskoletna prvaka v dvojicah S. Tršan - J. Tratnik sta osvojila na koncu šele 8. mesto, to pa povsem po "zaslugi" Tratnika, ki je svoj prvi nastop odigral daleč pod svojimi zmožnostmi in tako nista mogla v drugem nastopu poseči po višjem mestu. Naš tretji par Končina - Perdigal pa sta na koncu zasedla 15. mesto T.J. i n in in n m n n i n i im um zadnji is k ! z Zadnji rok za oddajo ^ člankov uredniku za majsko glasilo 1 6 I b "GLAS ZMAJA" izdaja mesečno v nakladi 550 izvodov delovna organizacija ISKRA - Industrija baterij ZMAJ n.sol.o. Ljubljana, Stegne številka 23. Glasilo ureja uredniški odbor: Aleksander Jakomin, Antonija Krek, Matič Silva, Strmole Ignac, Marija Kocman in Daria Hostnik. Odgovorni urednik: Mayer Marijan. Tiska tiskarna LJUBLJANA. Oproščeno prom. davka po pristojnem sklepu št.421-1/73 'Ih TRATNIK Jani, predsednik TRATNIK Jani, predsednik bowling kluba ISKRA - ZMAJ, kapetan moštva,.blagajnik kluba in seveda tudi prizadevni tekmovalec in še redni sodelavec športne rubrike v našem glasilu. •«••••••••••••••• Državni prvaki Da so igralci bowling kluba ISKRA - ZMAJ na tekmovanju pred dnevi osvojili naslov državnega prvaka, je nadvse razveseljiva novica. Več o tem dogodku bomo pisali v naslednjem glasilu. Zdaj pa naj le omenimo, da je tokrat naslov državnega prvaka prvič osvojila neka slovenska ekipa in to ravno ISKRA - ZMAJ. Redakcijo glasila smo zaključili 16. aprila