Poštnina plačana v gotovini Štev. 40. V Ljubljani, dne 1. oktobra 1936. Leto XIX. w Upravni štvo »Domovine" v LJubljani, Knatlova alioa 3 Uredništvo .Domovine", Knaflova ulica 5/11, telefon 3122 do 3120 Izhaja vsak četrtek Narotaltu ta tizemitro: četrtletno t Dla, polletno II Dla, celoletao ji uia: <* temjtro raieo AmerlMi četrtletno It Ola, polletao 24 Dla. celoletao M Ofej »merita letu I dolar. — Rafan pottat kraallatee, podrainlee • Llakllaal. it 10.111. NOVA UREDITEV KMEČKIH DOLGOV Dolgo obetana in težko pričakovana uredba o razdolžitvi kmetov je izšla in stopila v veljavo 26. septembra 1936. V mnogih ozirih je podobna dosedanji uredbi o zaščiti kmetov (kdo je kmet, kateri dolgovi so izvzeti itd.). Sicer pa globoko reže v vse gospodarsko življenje, saj prinaša za dolgove do 25.000 Din črtanje polovice dolga pri denarnih zavodih in zadrugah. Od tega nosi polovico država, drugo polovico pa denarni zavod kolikor more iz svojih sredstev, brez vsake škode za vlagatelje, sicer prevzame tudi ostanek država. Dolgovi nad 25.000 do 500.000 Din pri denarnih zavodih in zadrugah se bodo odpisali do 30 odstotkov ali celo do polovice po sklepu sodišča, ki bo na dolžnikovo prošnjo presodilo njegovo plačilno zmožnost. Dolgove zaščitenih kmetov za blago, kupljeno na up pri trgovcih in obrtnikih pred 20. aprilom 1932 bodo morali plačati nezmanjšane v enakih obrokih v teku 12 let brezobrestno. Dolgovi zaščitenih kmetov zasebnim upnikom se znižajo v celotno breme upnikovo za polovico. Ostanek plačajo kmetje v enakih letnih obrokih v 12 letih z 3°/o obrestmi. Do 1. novembra 1936. morajo iziti v po-jasnitev in spopolnitev te uredbe razni pravilniki. Do tega dne ni treba dolžniku drugega, kakor da si preskrbi pri občini potrdilo, da je kmet v smislu te uredbe. V prihodnjih številkah našega lista si bomo podrobneje ogledali posamezne člene nove uredbe, ki jo v izvlečku prinašamo. Uredba velja le za dolgove do 20. aprila 1932 Ta uredba se nanaša na vse dolgove, ki so nastali pred 20. aprilom 1932, in sicer onih kmetov, ki so v času zadolžitve in dneva, ko je uveljavljena uredba, bili kmetje in izpolnjujejo pogoje uredbe. Kdo je kmet Za kmeta v smislu uredbe se smatra fizična oseba, kateri je kmetijstvo glavni poklic, ki obdeluje zemljo ali sama ali s člani svoje družine, v primeru potrebe pa tudi z najeto delovno močjo, kateri obdavčeni dohodki izvirajo pretežno iz kmetijstva (poljedelstva, vinogradništva, sadjarstva, vrtnarstva, živinoreje in podobno), katerih posestvo pa ne presega 50 ha orne (za obdelovanje sposobne) zemlje, odn. pri rodbinskih zadrugah 100 ha orne (za obdelavo sposobne zemlje). Za rodbinsko zadrugo se smatra tudi ona rodbinska skupnost, v kateri obstoji tudi skupnost življenja in dela sorodnikov po krvi ali posvojitvi in v kateri so najmanj 3 moški člani. Uživalci, zakupniki ali spolovičarji, ki obdelujejo tujo zemljo, čeprav nimajo svoje zemlje, pa izpolnjujejo ostale pogoje, se' smatrajo za kmete po tej uredbi. Omožena ženska, ki živi v skupnosti s svojim možem, se smatra za kmeta samo tedaj, če osebno izpolnjuje pogoje, katere predpisuje za kmete uredba, njih skupni dohodki pa pretežno izvirajo iz kmetijstva. V maso orne zemlje se všteva osebno posestvo kmeta in posestvo njegove žene in otrok, če živi z njim v hišni skupnosti. Za kmete v smislu uredbe se smatrajo tudi osebe, pod pogojem, da njih obdavčeni dohodki izvirajo pretežno iz kmetijstva, njihova posest orne zemlje pa ne presega površine, določene v uredbi: a) ki zaradi bolezni ali drugih neuklonljivih zadržkov ne morejo sami obdelovati svoje zemlje, nedolefni otroci kmetov za časa trajanja svoje nedoletnosti, kakor tudi zapuščine kmetov, dokler se ne izroče naslednikom; b) ki sami ali s člani svoje rodbine obdelujejo tujo zemljo — kmetijski delavci, če jim je to glavni poklic, ne plačajo pa razen uslužbenskega nobenega drugega davka; c) ki se kot starešine zadruge ali posamez. rodbine ali kot člani teh, živeče v hišni skup nosti, bavijo z drugimi postranskimi pridobitnimi posli kot s preprodajo, . domačim obrtom (hišno industrijo), ribolovom, voz-ništvom (fijakerstvom), brodarstvom in podobno, da pridobe svoji zadrugi ali rodbini, ki je obdržala vse znake kmeta, več zaslužka; d) ki se bavijo poleg kmetijstva tudi s posli vaškega trgovca ali vaškega obrtnika. Pri oceni velikosti obdavčenih dohodkov se ne vpošteva obdavčeni dohodek od hiše, v kateri kmet stanuje sam ali s svojo rodbino. Potrdila Na zahtevo upnika ali druge interesirane osebe mora dolžnik preskrbeti potrdilo o tem, da je kmet. To potrdilo izdajajo občinska oblastva (občinska uprava, mestno poglavarstvo). Zahtevati more izdajo potrdila vsaka prizadeta oseba. V potrdilu morajo biti navedena stvarna dejstva, iz katerih se more ugotoviti, da dolžnih izpolnjuje pogoje uredbe. V to svrho mora občinsko oblastvo preskrbeti si od pristojne davčne uprave podatke o višini posameznih dolžnikovih obdavčenj. Občinsko oblastvo mora izdati potrdilo, odnosno sklene, da ne da potrdila, v roku 14 dni. Če občinsko oblastvo tega ne stori, bo nadzorstvena oblast na zahtevo zainteresiranih oseb pozvala občino, da ji dostavi potrdilo, odnosno sklep o odbitju tega v roku 14 dni. Kateri dolgovi so zaščiteni m kateri so izvzeti Za dolgove kmetov se smatrajo vse one obveznosti v denarju zasebnopravnega značaja brez ozira na to, s kakšne osnove izhajajo in da-li jih dolguje kmet kot glavni dolžnik ali kot porok. Porok, odnosno solidarni dolžnik, četudi ni kmet, odgbvarja odgovarja obveznostim kot glavni dolžnik kme-govarja obveznostim kot glavni dolžnik kmet. Obveznost solidarnega dolžnika ali poroka se smatra kot njegov dolg, ko mora izpolniti to obveznost. Predpisi uredbe se ne nanašajo na poro« ka, odn. solidarnega dolžnika, če je on upnik kmeta, pa se je zadolžil na podlagi kmečke menice, ki jo je v to svrho žiriral. Uredba obsega dolgove tudi onih kmetov, nad katerih imovino je bil razglašen konkurz pred 20. aprilom 1932. Za dolgove kmetov se ne smatrajo: dolgovi kmeta, v kolikor skupno ne presegajo 250 din ali v kolikor presegajo 500.000 din; javne davščine in z zakonom predpisane pristojbine; blagovni dolgovi do 500 din. nastali po 20. oktobru 1931, v kolikor niso pretvorjeni v menične terjatve'; dolgovi, V kolikor so kriti z zastavo; terjatve za vzdrževanje, ki pristoje komu proti dolžniku kmetu na osnovi dolžnikove zavarovalne dolžnosti; terjatve, ki izvirajo iz kaznivega dejanja; terjatve za plačo (mezdo) oseb, zaposlenih v dolžnikovem gospodinjstvu ali gospodarstvu: terjatve obrtnikov do 500 din za izvršena obrtniška dela, nastale po 20. oktobru 1931. Dedni deleži in dote Za dolgove kmetov se ne smatrajo obveznosti, ki izvirajo iz dedovanja, dedni. deleži in dote, kakor tudi ne obveznosti iz na« sledstvenih pogodb katerekoli vrste (pogodba o darovanju, predaji in podobno). Če dolžnik-naslednik in sopogodbenik, ki so kmetje v smislu uredbe, smatrajo, da je dedovana nepremična imovina, iz katere se ima drugim dedičem, odn. sopogodbenikom izplačati dedovanje v denarju, izbila več kot 25% na svoji vrednosti za časa nastanka dolga more zahtevati v teku enega leta od dne uveljavljanja te uredbe, da se dolg zmanjša sorazmerno zmanjšani vrednosti te nepremične posesti. To zmanjšanje ne more iti čez 50Vo prvotnega dolga." Za dolgove, nastale po 20. aprilu 1932. sc smatrajo le tisti, ki so stvarno novi, nc pa tudi taki, ki so nastali z obnovo starega dolga, n. pr. z običajnim podaljšanjem menic in podobno. V primeru prenosa imovine ali dela imovine osebe, ki je kmet po uredbi, na drugo osebo, uživa novi lastnik olajšave po uredbi po prevzetem dolgu samo tedaj, če je prenos izvršen na podlagi dedovanja in če je novi lastnik kmet v smislu uredbe. (Pri nakupu tujega posestva prevzeti dolgovi torej niso zaščiteni). V kolikor je upnik, ki je neposredno kreditiral kmetu terjatev, obseženo v uredbi, odstopil po cesiji, lombardiral ali reeskon-tiral pri kakšni kreditni ustanovi, ne more od nje zahtevati olajšav, katere je moral dati dolžniku po predpisih uredbe. Za dolgove kmetov proti siromašnim kmetom, ki nimajo svoje imovine niti drugih dohodkov za potrebno vzdrževanje, na veljajo predpisi uredbe. Siromašnost tigo« tavlja sodišče na zahtevo upnika. Kako se ugotovi višina dolga Višina dolga kmeta se ugotovi na ta način, da se obračunajo neplačane pogojen« obresti ali ne več kot 12°/o do 20. aprila 1933 in priračunajo glavnici. Tako ugotovljena V»iiia dolga bo služila kot podlaga za zmanjševanje dolga po odredbah uredbe. Neplačane in nezastarele obresti, ki so tekle od 21. aprila 1932 do 15. novembra 1936, ki pa so priznane s prejšnjim zakonom in uredbami o zaščiti kmeta kot tudi z odobrenimi odplačilnimi načrti zadružnih zvez, se priračuna nezmanjšana glavnici dolga, ugotovljeni po zgornjem odstavku. Glavnici dolga se bodo prišteli tudi pravnove-ljavno dosedanji pravdni in izvršilni stroški do 20 aprila 1932, za tem stvarni izdatki za zavarovalne premije, javne dajatve, takse za vpis hipoteke ali zaznambe (vknjižbe in izpremembe), kakor tudi ostala plačila, katera je upnik izvršil mesto dolžnika Na ta p v';n povečana glavnica uživa isti vrstni red kot prvotna glavnica, zavarovana s hipoteko ali zaznambo (vknjižbo, predznambo). 1 Tnniku. ki je ubral po 20 aprilu 1932 od r^v/nika-kmeta večie obresti kot so priznali- s prejšnjimi zakoni in uredbami kakor tu z odobrenimi odplačilnimi načrti za-dn''"n'Ji zvez, se odbije presežek od glavnico 'olga. K?ka ss foado plačevali dolgovi zavarovalnisam in sličn?m ustanovam F oje dolgove zavarovalnicam, ustanovam delavskega in nameščenskega zavarovanja, ustanovam, ki upravljajo pupilni denar, (blagajnam sirotinjskih sodišč, mestnim in občinskim sirotinjskim blagajnam in podobno). cerkvenim zakladom, kulturnim človekoljubnim in prosvetnim ustanovam, ko se jgetov' niibovo stanje na dan uveljavljanja te uro<'Sp (26.X. 1.1.) brez kakršnikoli zmanjšani '-v-vio dolžni kmetie izplačali po odpla-či'r>'"i na o1 iin -n na-rtu v teku 12 let s 3°/o. Prvi letni .1. plačati do 15 novembra 1936, r.c- "'-.roki pa se plačajo vsakega nasledil'- " *■■< najdlje do 15 novembra 7 »" "itene dolgove prevzame L.«' ilegirana agrarna banka Plačilo dolgov, obseženih v uredbi proti denarnem zavodom, kreditnim zadrugam vseh oblik in onim zadrugam, ki so po svojih pravilih mogle dajati denarne kredite k"vtom-7adružnikorn izvzemši nabavljalne zadruge in konzumne zadruge vseh oblik, potem izplačilo dolgov njih zvezam prevzame Priv. agr. banka (.PAB), ki je pooblaščena, da za račun države po odredbah uredbe uredi te obveznosti in da izvrši izterjanje teh terjatev. Te ustanove morajo izročiti PAB v teku 3 mesecev po posebnem seznamu vsa upniška izkazila glede dolgov, skupno z izkazili o izvršenih zavarovanjih, kakor tudi vse podatke o nepremičninah obvezanih' c» ^ Pri tej izročitvi se prenesejo vse pravice takih terjatev na PAB, ki z njimi pridobi vse upniške pravice in ostale pravice *n s tem Vostane lastnik vseh zastavnih pravic (vknjižb, predznamb, hipotek in zaznamb) dosedanjih upnikov z istim prvenstvenim redom, ne da bi ji bilo treba podvzeti posebnih ukrepov. Zadruge bodo v roku 3 mesecev te dokumente predložile po svojih revezijskih zvezah. v kolikor so včlanjene v teh zvezah. Zmanjšanje kmetskili dolgov do 25.900 za polovico Skupni dolg kmeta denarnim zavodom, (bankam, hranilnicam, in kreditnim zadrugam) ki ne prekaša zneska 25 tisoč dinarjev, se zmanjša za 50%). Zmanjšanje dolgov nad 25.099 za 39 do 50 odstotkov Skupni dolg kmeta ki prekaša znesek 25.000 Din, se zmanjša, ceneč posebej odnos dolga in imovnega stanja vsakega posameznega dolžnika za največ 30°/o. Dolžniki, katerih skupno nezmanjšano dolgovanje, obsežno s predpisi uredbe; znaša nad 50% vrednosti njih imovine v času razprave o znižanju dolga morejo zahtevati znižanje dolga do 50°/». Vrednost zemljišča se ugotavlja na podlagi katastrskega čistega dohodka Kmetijski minister bo v sporazumu z ministrom trgovine in industrije ter fin ministrom predpisal s pravilnikom način cenitve vrednosti dolžnikovega zemljišča in ostale imovine Znižanje dolgov v smislu gornjih odstavkov bodo izvršila okraina sodišča, ki so kra'eTTnn nristnipa 73 rlol7n'ke Pri sklepanju o zmanjšanju dolgov bodo okrajna sodišča posebej upoštevala sledeče okolnosti: a) znesek vsote nezmanjšanega dolga v primeri z velikostjo in vrednostjo skupne imovine dolžnika; b) razmerje vsote dolga proti povprečnemu dohodku dolžnika; c) dolžnikovo obremenitev s številom članov njegove hiše in d) pravno podlago dolga, pogoje, pod katerimi je dolžnik sklenil in užival posojilo, kakor tudi to, za kaj je bilo posojilo porabljeno. Dolžniki, katerih skupni dolg presega 25.000 Din se moraio v teku 2 mesecev od dne objave pravilnika o cenitvi posestev obrniti s prošnjo za zmanjšanje dolga na okrajno sodišče, ki je zanje pristojno. Prošnji za zmanjšanje dolga mora dolžnik izročiti sodišču tudi tale izkazila: a) potrdilo, da je kmet po odredbah te uredbe; b) seznam vseh unnikov z oznako višine in pravne podlage dolga; c) spisek in oznako vrednosti vse nepremične in premične imovine Cra-^en hišnih stvari) kakor tudi vseh dohodkov, od koderkoli in kogarkoli bi izhajali; d) potrdilo občinske uprave o številu hišnih članov in o površini zemljišča, katerega daje ali jemlje v zakup: e) potrdilo občinske uprave o številu in vrednosti živine in drohnice. katero redi Dolžnik ki ne postona tako. izgubi pravico okoriščenia z zmanišaniem dolga Po preiem" nrošeni " -rrnani^nie dolpa, ki so opremljena z izV-^ili bodo nkraina sodišča zahtevala od PAB potrebne podatke o nrevzetib dolgovi1* do'žnikov, ostale dolgove pa bo preverilo Čim postane odlok o zmanjšanju dolga pravno veljaven oa bo okraino sodišče takoi dostavilo PAB z nalogom, da 'z^ede kniiženie doltfa " srn;s1n r>rHr>V« Kako se b«do otfolačevali dolgovi Tako zmanjšana dolgovanja katerim se bodo prištele nezmanišane še neplačane obresti od 20. anrila 1932 do 15. novembra 101(S. Viorlo Holžp;Vi "'ačali PAB s 4.5°/« ob- T0NE BRDAR: 8 Velika ljubezen ROjVHN IZ PRETEKLIH DNI »Ali ste že mislili na svojo prihodnost?« je po k^a^kem molku vprašal duhovnik »Kaj mislite zdaj početi?« »S?rn;f ne vem!« je obupano odgovorila Cvetka. »No. jaz sem mislil tudi na to!« je dejal stari mož »Ce bi se hoteli posvetiti bolniški postrežbi, bi vam prav lahko pomagal. Priporočil h; vas prednici usmiljenih sester. Ta. ko ineli delo in bi bili rešeni skrbi in nevarnosti* Ne d-> bi se pomišljala, je Cvetka hvaležno spTiela ta predlog. Naslednje dni je preživela v težkem priča, kov n ju. Ali ji bo dobri duhovnik pripomo-ge! do boljše prihodnosti? Drugi dan zvečer je šla na grob svoje ma. te-e Ko je s sklenjenimi rokami molila, se je naglih korakov približala med grobovi moška postava. Prestrašena, je skočila Cvetka nazaj. »Nič se ne bojte, gospodična Cvetka!« je zaslišala znan glas. »Jaz sem — vaš prijatelj!« Zdaj je spoznala v došlecu Kolarjevega Jurija in se pomirila. »Nekaj zelo važneg.) vam moram povedati!« ie začel Jurij. »Prihajam iz gostilne v sorski kotlini Zanimive stvari sem tam od. kril in mislil sem si. da vam moram fkoj vse sporočiti. O. še vse bo dobro gospodična Cvetka, in veseli me da vam morem jaz prvi ptrinesM veselo novico'« Njegov glas se je tresel od notranjega veselja in Cvetko ga je poslušala z dvomom v srcu Saj ni mnsrnče. da bi bilo za njo še kaj veselega, tolažilnega na svetu! »Vsi misliin«. ie nadaljeval Turij. »da gre slabo grofu Stanku Toda. ne! Njegova ne. dolžnost se bi izkazala!« »Kako9 — Moi Bog. a1! V tn mogoče?« je radnstmo presenečen*, vzkliknila. »Da, mogoč° je. Sovražniki in hudobneži sicer plavijo, da ie on umoril svojega očeta. Malo iih je. ki te obrestmi, začenši z dnem uveljavljenja uredbe v enakih letnih obrokih, katerih prvi zapade 15 novembra 1936; za dolg, ki odpade na preostali del posestva (nad 50, oz. 100 ha), kakor tudi za dolg, ki je manjši kot 500 Din na ha na skunnem posestvu, ne veljajo predpisi te uredbe. Kmetijski minister bo v sporazumu z ministrom trgovine in industrije predpisal s pravilnikom, katere parcele se bodo vračunale v površino 50. oz 100 hektarjev. jih in si gotovo slutila, kakšne nesreče in kakšno trpljenje naju čaka. Oh, zdaj pa boš videla z nebes, kako Bog skrbi za trpečč in nedolžne. Veselil;) se brš sreče svojega otroku. Stankova nedolžnost se bo izkazala.« Počasi se je zravnala. Obrisala si je solze in zaupno je pogledala proti zvezdam. Potolažs-na in mirna se je napotila domov. Drugo jutro je Cvetka skoro pozabila da mora iti v mesto k usmiljenim sestram. Toliko je mislila na Stanka, d:a jo je neprijetno presenetilo, ko jo je prišel iskat župnikov hlapec. Oditi bo morala in Stanko je ne bo 'našel doma, ko pride. Tu pa ni mogla ostati, ker bi se župnik gotovo čudil, če bi naenkrat izpre-menila svoj sklep. Ločitev od doma ji je bila toliko bolj težka, ker ne bo mogla videti njega, ki ga je tako prisrčno ljubila. Samo eno je mogla še narediti. V naglici je napisala pismo za Stanka in je pismo izročila hišni gospodinji. Potem je odhitela z zavitkom obleke v župnišče Voz je bil že pripravljen in stari župnik jo je pričakoval na pragu. Razburjena mu je povedala, kar ji je snoči sporočil Rotorjev Jurij. Pazljivo jo .je župnik poslušal in je začuden zmajeval z glavo. Zamišljeno se je ozrl proti grofovskemu gradu, ki se je svetil izmed drevja, ko sta se peljala skozi vas. »Bog bo pomagal, da se vaše upanje uresniči!« je pripomnil starec. Ko sta prišla v mesto, sta šla takoj s posta- Teh terjatev ne ho prevzela Priv. agrarna banka Do 20. decembra letošnjega leta se mora plačati prvi obrok dolga Dokler PAB ne ugotovi končnega obračuna obrokov za plačilo denarnih zavodov, se bodo plačila obrokov vršila po začasnem proračunu, katerega bo banka sestavila na podlagi dostavljenih ji seznamov in izkazil od denarnih zavodov te uredbe V kolikor bodo obroki, plačani od dolžnikov, večji od dolžnih obrokov po končnem obračunu bo banka vse plačane presežke ali vrnila dolžnikom, ali porabila za plačilo naslednjih obrokov Predložitev prošnje za zmanjšanje dolga ne vpliva na redni tok plačil dolžnih obrokov. PAB bo izterjala od odnosnih dolžnikov tudi v primeru predložitve take prošnje one obroke, ki odgovarjajo velikosti njih nezmanjšanega dolgovanja s tem, da v kolikor bo sodišče naknadno prineslo zahtevani odlok o zmanjšanju. PAB mora izvršiti nov proračun odplačil in vse preveč plačane zneske mora vrniti dolžnikom ali porabiti za plačilo naslednjih obrokov. Denarni zavodi morajo ob izročitvi seznamov PAB predložiti tudi izvršen obračun enoletne anuitete na polovico za dolgo--ve pt>d 25 tioč Din, za ostale na nezmanjšani znesek dolga. je v hišo usmiljenih sester. V samostanu podobnem poslopju je vladala sveta tišina. Cvetka je ostala v čakalnici, župnik pa je šel k prednici. Ni dolgo čakala, da so jo poklicali v sobo, kjer jo je prednica, prijazna stara dama, prisrčno sprejela. »Pozdravljam vas, otrok« je dejala prednica. »Slišala sem, da ste sami na svetu: Gospod župnik vas je toplo priporoči] in hočem vam postati druga mati.« Ganjena se je Cvetka priklonila, in poljubila roko častitljivi prednici. Stara dama pa je potegnila objokano Cvetko k sebi in jo materinsko poljubila na čelo. Župnik se je poslovil zadovoljen, ker je vedel, da je Cvdtka v dobrih rokah. »Kakor hitro se kaj zgodi, vas obvestim,« ji je pri odhodu obljubil glede Stanka. Še tisti dan so Cvetko preoblekli v bolniško sestro. Ker se je hotela ogniti vsemu zasledovanju, je prosila sestro prednico, naj jo pošlje h kakšnemu boljšemu bolniku na deželo. Precej dolgo je čakaila, da je bila njena prošnja uslišana. Nekega dne pa jo je prednica le poklicala k sebi in jo vprašala, ali ne bi hotela iti v neko graščino ob meji, odkoder ji je pisal neki grof, da je hudo bolan in da želi dobre postrežnice. Cvetka se ni dolgo pomišljala in je pristala na to ponudbo. Lepega dne se je z vlakom odpeljala. Vožnja. je bila, zelo dolga, naposled pa je le prišla na cilj. Grnd, kamor je mislila iti, je bil daleč cd postaje, kjer jo je čakal voz. Tri ure so se vo- Letne odplačilne obroke (anuitete) bodo polagali dolžniki PAB po pristojnih davčnih upravah. Po seznamih, katere bo v to svrho PAB dostavla vsem davčnim oblastvom. bodo te zadolžile odnosne dolžnike z letnimi obroki in kolikor jih dolžnik ne plača ob prispelo-sti, te izterjale z izvršbo, računajoč pripadajoče stroške izvršbe po zakonu o neposred" nih davkih. Izterjanje obrokov v polnem letnem znesku kakor tudi izročitev Poštni hranilnici po davčnih oblastih morata biti izvršena popolnoma nadalje do 20 decembra vsakega leta. Plačila dolgov zasebnim upnikom Kmetje, obsežni z uredbo, bodo plačali svoje dolgove drugim upnikom tako-le: Dolgovi, ki izvirajo iz nakupa blaga na kredit ali iz obrtniškega posla, se bodo brez zmanjšanja, plačali v roku 12 let v enakih letnih obrokih, počenši s 1. novembrom 1936. Za take dolgove ne tečejo obresti. Dolgovi iz ostalih pravdnih odnošajev (to je pri zasebnikih) se zmanjšajo s 50°/o; tako zmanjšani znesek bo dolžnik, potem ko se mu prištejejo še neplačani obroki in obresti od 20. aprila 1932. do 15. novembra 1936, plačal po odplačilnem načrtu v roku 12 let s 3°/o obresti v enakih let. obrokih najdalje do žili, preden so prišli do gradu. Naposled pa so ss iz gozda pokazali njegovi vitki stolpi. Dvorane so bile temne. Stene so bile okrašene s starim .orožjem in oklepi. V gradu ni bilo dostii služabnikov. Razen stare hišnice ni videla Cvetka nobene druge ženske. L;udje so prebivali samo v enem delu grada. Stolpi in prizidki so bili prazni in zaklenjeni. Zvečer je šla na vrt, ki je bil okoli in okoli obzidan. Tam so rasla mogočna, senčnata drevesa. Skrivnostno tiho je bilo povsod. Iznenada pa se je začul pretresljiv klic skozi tišino. Prestrašena se je Cvetka ozrla na okna, pa ni nkogar zagledala. In vendar je prihajal tožeč, zamolkel glas od nekod za zidovjem. Cvetko je izpreletelo, da je naglo zbežala z vrta. Neko skrivnost so imeli na tem gradu, a Cvetka se ni upala vprašati nadzornika ali kateregakoli izmed služabnikov. Vsii td i ud e so bili tako tihi in odurni. Pri večerji je Cverka povedala hišnici Bar bari, kaj je slišala na vrtu. Starka jo je mračno pogledala in jo posvarila: »Tja ne smete iti nikoli več! Sicer se pa čud>im, da niso bila vrata zaklenjena!« »Ali je gospod marki zmerom žive! v taki samoti?« de radovedno izpraševa'a Cvetka. »Ali nima nič otrok in drugih sorodnikov?« »Otrok nima, pač pa nečaka, kj mu je ime Klemen Rochefort. Tega zdai; ni tukaj, pač pa ga pričakujemo v prihodnjih dneh.« Ko je Cvetka zaslišala to ime, se je sklonila nad krožnik, da bi zakrila svoj strah. Klemen Rochefort! To je tisti, kj je pahnil 15. novembra. Prva anuiteta se mora plačati 15. novembra 1936. Dolžniki kmetje iz tega člena ne uživajo zaščite po uredbi, če so v boljšem gmotnem položaju kot njih upniki. V primeru spora odloča za dolžnika krajevno pristojno okraj no sodišče. Vsa obstoječa dolžniška izkazila za dolgove po tej uredbi se morajo zamenjati z novimi obligacijami dolžnikov na znesek dolga, ki je določen po predpisih tega člena. Ta zmenjava se bo vršila pod občinsko upravo, ki je pristojna za dolžnika, po formular- i'u in postopku, ki bo predpisan s pravilni-:om ministrstva pravde v sporazumu z ministrstvom trgovine in industrije ter kmetijskim ministrstvom. Kedaj more upnik zahtevati nad polovico dolga, kedaj dolžnik še večji odpis Upnik, ki smatra, da je njegov dolžnik, zmožen plačati več kakor 50°/o svojega dolga, lahko v roku enega leta od dneva, ko stopi ta uredba v veljavo, potrebnimi dokazili zahteva od pristojnega okrajnega sodišča, da zmanjša ali popolnoma razveljavi zmanjšanje. Dolžnik, ki dokaže, da ni v stanju plačati niti 50% svojega dolga, al dokaže, da ie pred 20. aprilom 1932 za ta dolg plačal oderuške obresti, more v roku leta dni od dne uveljav ljenja uredbe zahtevati od pristojnega okraj nega sodišča, da se mu dolg zmanjša tudi nad 50°/o. . Izterjevanje obrokov po novi uredbi Ako dolžnik ne plača svojega dospelega obroka po uredbi, izvzemši primere elementarnih nezgod, zaradi katerih je bil oproščen plačanja davkov, doseže upnik pravico, da takoj doseže plačilo celokupnega ostanka dolga po redni sodni poti; v kolikor je dolg zmanjšan po predpisih uredbe, je dolžnik dolžan plačati ostanek zmanjšanega 'dolga Kadar terja izplačilo dospelih obrokov 'davčna uprava, izvedla rubežen premičnin 'dolžnika. Ako rubežen ne da nobenega ali 'da nepovolien usneh. bo davčna uprava na njenega očeta v nesrečo. In kmalu bo prišel sem in bo prebival z njo pod isto streho! ALi ne bo spoznal v njei hčere tistega moža. ki ga je uničil, ko bo slišal meno ime?-.. Ze prvo noč. ki jo je Cvetka prebila na gradu, je odkrila nekaj strašnega. Zaradi razburjenja ni mogla zaspati. Po ušesih so ji še zmerom doneli tožeči glasovi, ki jih je slišala. Menda ni bi samo nočni veter, ki je zavijal po samotnih hodnikih, morda je bil res človeški glas, ki je obupno klical na pomoč? Cvetko je nekaj priganjalo, da se mora sama prepričati o tem. Iznova se je oblekla ln stopila na hodnik. In res! Zdaj ie razločno spoznala človeške glasove. Premagala je strah, ki jo je obšel in šla po hodniku s svečo v roki. Na vel:kem grajskem stolpu je udarila ura polnoči. Ko jie potihnil zadnji udarec, je za-' vladala grobna tišina. Tudi tožeči glasovi so v trenutku umolknili. Cvetka je obstala kakor prikovana. • Toda neko čustvo, ki je bilo močnejše kakor njen strah, jo je gnalo dalje. Prišla je v prazen prostor, kjer ie opazila samo vrata. Odprla jih je in prepih je ugasnil svečo. Vendar ni bilo temno okoli me. Z utripajočim glasom je stopala dalje, dokler ni prišla v okroglo, veliko dvorano. To je bila nekakšna rotunda in nad njo se Je visoko dvigala okrogla streha. Okoli m okoli so bile galerije. Na sredi je visela od stropa svetilka, ki je razsvetljevala dvorano. Cvetka je prišla na galerijo. Pogledala je dol in opazila neko bitje, ki se je tam pre- podlagi potrjenih izvlečkov svojih knjig zahtevala od pristojnega sodišča prodajo dolžnikovih nepremičnin. Dolgovi umrlega dolžnika se morejo plačati iz zaostalih zapuščinskih nepremičnin kakor tudi iz ostalih nepremičnin. Predpis uredbe se ne morejo s pogodbo spreminjati na škodo dolžnika. Ako so med dolžnikom in upnikom dogovorjene glede roka obresti ni drugo za dolžnika ugodnejši pogoji od teh, ki jih določa uredba, potem ostanejo v veljavi dogovorjeni pogoji. Dolžnik more pred potekom roka položiti dobisi en ali več obrokov ali pa izplačati ves dolg. Dolgovi kmetov, ki skupno niso večji ali po izvršenem zmanjšanju ne bodo večji od 500 Din, se morajo plačati v dveh enakih letnih obrokih. Dolžnik-kmet, ki je po 20. aprilu 1932 odtujil ali obremenil svoje premoženje z namenom, da oškoduje svojega upnika, kakor tudi vsaka oseba, ki je z namenom, da jerebi ali komu drugemu pridobil v nasprotju s predpisi te uredbe kakšno korist, se kaznuje — v kolikor to dejanje ne bi bilo občutneje kaznivo, po kazenskem zakoniku z zaporom do 6 mesecev in denarno do 10.000 Din; tak dolžnik izgubi vse pravice do olajšav po tej uredbi, v kolikor bi nanje imel pravico Razen tega ga zadenejo posledice po zakonu o pobijanju pravnih dejanj izven konkurza. Ravno tako zgubi te olajšave tudi njegov svetovalec in pomagač, če sta kmeta v smislu uredbe. Vsi posli, sodna dela in vse listine po tej uredbi so oproščeni vseh taks, razen taks na pritožbo okrožnemu sodišču. Politični pregled V Španiji je položaj še vedno nejasen. Državljanska vojna se nadaljuje z vso krutostjo Zahtevala je doslej že nad 100.000 žrtev Uporniki so zadnji teden dosegli znatne uspehe ter zavzeli več važnih postojank, med njemi sloviti grad Alcazar. in se obroč mikalo. Ali je bil človek? Zdaj je prišla čisto pod luč. Da! To bitje je bila ženska, bleda ko strah, in oblečena v dolgo, črno obleko. Jetnica? — Nedvomno je bila ta ženska jetnica. — Vila je roke in stokala, da bi se je bile morale gole stene usmiliti. Cvetki se je jetnica smilila do srca. Razkrila je veliko strašno skrivnost tega gradu! Kdo je ta nesrečnica? Tedaj je iznenada nekdo položil od zadaj roko na njeno ramo. Prestrašena se je Ccetka obrnila in pridušeno kriknila- Pred njo je stal velik, temno zroč mož, ogrnjen z lahkim popotnim plaščem. Imel je črno brado, n egov obraz pa je. bil ponosen in zapovedovalen. Svetle ooi so se tako grozeče bliskale, da je Cvetka vztrepetala. »Kai iščete tu?« jo je osorno vprašal in jo še močneje prijel za roko. »Kako ste prišli sem?« Tako ostro jo je gledal, kakor bi jo hotel z očmi prebosti. Ko pa je natančneje pogledal bledi Cvetkin obraz, je z začudenjem izpustil njeno roko. Tuiec se je obrnil proti vratom, odkoder je bila Cvetka prišla na galerijo. Tam je stal molče in nepremično star mož v obleki grajskih služabnikov. »Blaž.« ga je kratko vprašal plemeniti tujec. »Ali je to nova strežnica gospoda mar kija?« »Da. milostljivi gospod!« »Ali boste zdaj odgovorili na moje vprašanje?« se je tujec spet obrnil k Cvetki. »Kako ste prišli sem in zakaj zasledujete tajnosti tega gradu?« okrog Madrida vedno bolj zožuje. V Londonu zaseda poseben mednarodni odbor, kateremu se je sedaj priključila tudi Portugal« ska, ki se prizadeva, da bi se'španske zmede ne razširile tudi na druge države. , Najvažnejši dogodek preteklega tedna je pa prizadevanje za izenačenje vrednosti denarja. Pobudo za to je dala Francija, ki je razvrednotila svoj frank za 30 odstotkov. Franciji so sledile tudi Švica, Nizozemska, Grčija, Berlgija in Rusija. eVrjetno je, da bodo sledile nijhovemu zgledu tudi druge države. S tem se bo olajšala mednarodna izmenjava blaga in bodo odpadle razne omejitve, ki so ovirale mednarodno trgovino. Ju-goslavija bo zaradi znižanja vrednosti francoskega in švicarskega franka prihranila pri svojih inozemskih dolgovih okroglo 2 in pol milijardi Din. Kakor zatrjuje finančni minister, dinar s tem razvrednotenjem ne bo prizadet. V Ženevi so imeli hud teden. Italija je zahtevala, naj se Abesinija črta iz Društva narodov, to pa je z veliko večino zavrnilo italijansko zahtevo. Abesinija ostane še nadalje član Društva narodov, Italija pa grozi zato s izstopom. Veliko pozornost je vzbudil predlog ruskega zunanjega ministra Litvinova, ki je predlagal sklicanje nove svetovne konference. Tudi angleški zunanji minister Eden je zahteval revizijo mirovnih! pogodb. V Abesiniji je začelo zopet vreti. Dolgotrajno deževje je porušilo mnogo cest. ki so jih Italijani zgradili, kar zelo otežkočuie gibanje njihove vojske. Abesinci zopet napadajo in se razvija ogorčena četaška vojna. V našoj notranji politiki je vsa pozornost osredotočena na občinske volitve. Preteklo nedeljo so se vršile občinske volitve v mo-ravski banovini. Kakor je bilo pričakovati je dobila JRZ večino občin. JNS so sicer prerokovali polom, dobila pa ie presenetljivo veliko glasov in lepo število občin. Poleg nje so dosegli znatne uspehe borbaši, združena opozicija pa se ni posebno dobro odrezala. Staroradikali Ace Stanojeviča so dobili le tri občine. V velikem delu dravske banovine bodo občinske volitve 25 oktobra in so naši liudje že pridno na delu. da "p uvp>iaviio. »Ničesar nisem zasledovala!« je odvrnila Cvetka, ki se je bila med tem opogumila. »Zaslišala sem klice na pomoč in sem šla za temi klici.« »Kako pa ste prišli sem?« "Vrata so bila odprta.« »Kaj?« se je raztogotil tujec nad služabnikom. »Tako izpolnjuješ dolžnosti?« »Milostljivi gospod« se je opravičeval slu" ga, »samo za nekai trenutkov sem šel stran, ko sem zaslišal vaše znamenje.« Tujec se je spet obrnil k Cvetki in jo ostro premeril, ne da bi vedel, kaj naj z no stori-Cvetka je bila v njegovi oblas-ti in dobro je vedela, da je v veliki nevarnosti, ker je odkrila to skrivnost. Vendar je molčala. Toda nazadnje se ni mogla več premagati. Uboga jetnica se ji je preveč smilila in zato je vzkliknila: »Našla sem to nesrečnico in zdai lahko zahtevam od vas pojasnila, kdo je in zakaj ste jo zaprli.« »Molčite1« je osorno velel tujec. »Na to vprašanje vam ne bom odgovoril.« Preden je mogel še kai dodati, se je začul strašen krik iz globine. Jetnica je bila zaslišala glasove in zagledala človeške postave na galeriji. »Alii si že spet tu, zločinec,« je kriknila-Ali si me spet prišel mučit, ali me pa misliš nanosled rešiti iz tega groba?« Ko je tuiec zaslišal ta obupni krik, se ie samo zaničljivo nasmehnil. Cvetki pa so ti glasovi predrli srce. »Za božjo voljo! S čim se je ubožica pre* grešila, da ravnate tako kruto z njo? Če imate človeško srce v prsih, se je usmilite,« je poprosila. Mladinski delovni odbor JNS za Slovenijo V soglasju s predsedstvom banovinskega odbora. JNS je bil osnovan mladinski delovni odbor, ki si je postavil nalogo, da organizira v smislu strankinih pravil mladino JNS na področju dravske banovine. Odbor sestavljajo: predsednik inž. J. Rus; podpredsednika dipl. fil. Viktor Hrovatin in abs. iur. Boris Kalan; tajnika abs. iur. Andrej Uršič in abs. iur. Dušan Vargazon; blagajnik abs. iur. Dušan Verbič. Odborniki so inž. S. Zajec, dr. Ah-čin, dr. M. Zajec, mag. ph. Albin Podvršič, abs. iur. Rudolf Zore, cand. iur. Stane Klemene, cand. iur Albert Heric; revizorja; abs. iur. France Artnak in abs. iur. Franio Bradač. Iz gibanja JNS V Bosni je bi'o zadnje dni ustr novi jenih ter obnovljenih več občinskih organizacij JNS. Na sestankih in številnih konferencah, na ka' nh so govorili senator dr. Glušac ter narod .0-slanci Milan Božič, Vojko Ristič in Ante 'e izpraševal, zakaj o vsom drugem se je že'el sam prepričat' na lasno oči. Drugo jutro se je prav zgoda; odpravil na pot, čeprav čas še ni bil primeren za obiske. Hišico je kmalu našel. Stala je sredi velikega vrta. ki j« bil pomlad1 gotovo poln lepega cvetja, a zdai poziimi je napravljal žalosten vtisk. Prebivalci hišice so še spali, kakor je bilo sklepati iz spuščenih zastorov. Seve;r se je zato obrnil in hodil po mestu in okolioi dve uri. nato pa se ponovno vrnil k hišici in pred stanovanjem vdove pritisnil prst na gumb zvonilne naprave. Stare;ša oseba, ki je imela videz gospodinje, je povprašala Severja po njegovi želji. Ko j' je naročil. na.i ga javi gospodčni Veri Planinčevi, ga ie žena začudeno in skoro neprijazno pogledala, vendar pa ga je take' prosila, naj vstopi. Povedla ga je v lepo opremljeno sobioo in ga prosila, naj sede. Niti za trenutek ni mislil da ta gospodična Planin- tirali nasilnega 25-letnega brezposelnega čevljarskega pomočnika Antona Jeršeta iz O;oka v občini Bočna. Imenovani je v družbi nekega Ivana Bezovška prišel k posestniku Jožefu Štiglicu pri Sv. Florjanu in od njega zahteval denar. Ker mu posestnik denarja ni hotel dati, je potegnil revolver in nanj oddal dva strela, ki pa k sreči nista zadela. Po dejanju sta oba roparska napadalca pobegnila. Orožništvo ju je takoj začelo zasledovati in enega aretiralo ter ga oddalo sodišču, kjer bo za svoje nasilje dobil primerno plačilo. * Premišljuješ, kako bi z malim denarjem napravil veselje svojim ljubim. Zenki, ki tako rada čita, kadar ujame kak prost trenutek, in otrokom, ki jim želiš razširiti duhovno obzorje. Nič dolgo ne premišljuj! Brž se naroči na lepe Vodnikove knjige, pa boš za Din 20.- razveselil vse drage domače! * Zaljubljene ženske je izkoriščal. 39 let stari ljubljanski policijski stražnik Jakob Z. je bil obtožen, da je ponaredil neko potrdilo, katerega je potem priložil v neki civilni pravdi, in da je zvabil denar neki 531et stari kuharici, ki je bila več let njegova ljubica, čeprav je sam oženjen in oče dveh otrok. Med razpravo je prišlo na dan, da je več dekletom obljubil zakon in se na njih stroške dobro imel. Vsem je obljubil zakon, češ, da se bo itak ločil. Neka natakarica mu je dala na ta račun okoli 20.000 Din. Obtoženi je zanikal krivdo, mali senat ga je pa spoznal za krivega in ga je obsodil zaradi ponaredbe listine ;n zaradi zava;an:a v zmoto kuharioe, ki ga je ovadila, na 5 mesecev strogega zapora in na izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti. Kuharici mora plačati 4500 Din. * Namesto peklenskega stroja — zavoj vžigalnikov. V zadnjem času so avstrijski teroristi v vagone drugega in prvega razreda polagali peklenske stroje, ki so na avstrijskem ozemlju večkrat eksplodirali. Jugoslovenski organi morajo zaradi tega natančno preiskati vse vagone, ker bi se moglo zgoditi, da bi napačno tempirani peklenski stroii eksplodiral na našem ozemlju. Te dni so naši organi zopet pregledovali vagone avstrijskega brzovla-ka. V nekem kupeju so pod sedežem odkrili dva zavoja, kar ie povzročilo ve'iko vzne-mirenje. Ker v zavojih ni bilo slišati udarjanja ure, s katerimi so opremljeni peklenski stro'ii. ie eden od naših organov previdno oba čeva ni tista, ki jo išče. Samo m"sel, da bi ga morda ne hotela sprejeti, ga je navdajala v teh napetih minu'ah čakana z nekim strahom. Tedaj je zaslišal v sosedni sobi lahne korake in šum ženskega oblačila. Vrata so se odprla n pred Seboj je zagledal svojo lepo neznanko, ki se mu je v tem trenutku zazdela še očarljivejša, kakor je bila v temini onega deževnega večera. Ob'ečena je bila v temnomodro jutrno oblačilo, ki ji je izredno prista alo. Šele danes ie zapazil Sever nežno barvo njen'h plavih las in spomni! se je v tem trenutku, da je bankirjev sluga izpovedal, da je izginila fotografija z gospodarjeve mize. Čeprav je nepričakovani obisk skoro neprijetno preseneti mlado damo. je bila vendar toliko ljubezniva, da mu tega ni pokazala. S prijaznim nasmeškom in brez vsake" zadrege mu n'e odvrnila pozdrav. Če bi se že ne bil iz pisma prepričal, kako ie bi'o njegovo sunr nčenje neumno, bi ga zdaj njen pogled uve-ril o njeni nedolžnosti. »Moj obisk vas preseneča, kajne?« jo je vprašal. »Svoj obisk vam lahko opravičim. Zato, da hi se vam pokazal pošttmega najditelja, sem si dovolili poiskati vas.« Vzel je robec iz žepa in ji ga izročil z flahnim poklonom. Začudena ga je vzela v roke in se mu potem, ko si je robec natančno ogledala, zahvalila s prijaznim gibom g'ave. »Prinesli ste mi izgubljeno reč. o kateri nisem rriti vedela, da sem io izgubila. Ali smem vedeti, kje ste robec našli?« »Tam, kjer sem se od vas poslovil. Našel sem ga na tleh, ko sem se nekaj minut pozneje vračal mimo tiste hiše.« zavoja zanesel na prosto, kier so ju z največjo pažnjo odvili. Z, veseljem so ugotovili, da v njih ni nobene razstrelilne snovi, marveč 300 nedolžnih vžigalnikov, katere je neznan tihotapec skušal pod sedežem spraviti čez mejo. * Otroka zažgala domačijo. V Dolnji Bistrici pri Slovenski Bistrici je zgorelo gospor darsko poslopje posestnika Ivana Zalika. Požar je napravil 25.000 dinarjev škode-, ki pa ni krita niti z denarjem zavarovalnine. Ogenj sta povzročila dva dečka, ki sta bila sama doma, in sta se v hlevu igrala z vžigalicami. * Vlomilec ukradel konja in voz. Nedavno noč je neznani nepridiprav vlomil v hlev posestnika in mešana Ivana Koresa pri Devici Mariji v Puščavi na Pohorju in odpeljal konja z vozom. Kores trpi 8.000 dinarje-V škode. * Pogrešanec. Na praznik 8. septembra je odšel od doma 69-letni posestnik Počrvina Jože iz Potoka. L!udje so ga videle ko je šel iz Kodi ubna proti Mraševernu. Od tu pa je za mjim izginila vsaka sled. Počrvina je imel na sebi črn sukn ič in črn klobuk ber rjave hlače in je bolj šibke rasti. Na desno nogo šepa. Kdor bi kai v°dN o n;em. nai sporoči orožni" ški postaiji v Birčni vasi, ali občini Šmihel-Sto-piče. * Denar So ponarejali. Oblastva so v Gu-štanju prišla na s'ed neki družbi, ki je ponaredila 50 dinarske kovance, ki so se zadnje dni poavili v Guštanju in okolici. * Obsodba dveh tihotapcev, ki sta ubila orožniškega podnarednika. Letos v začetku februarja so kumanovski orožniki zasledovali neke tihotapce v okolici. Orožniški podna-redtiik Ravanovič in kaplar Smiljan sta zajela tihotapce v nekem samotnem naselju na planinah. Stopila sta -v hišo, ter zapovedala, naj vsi dvignejo roke. V hiši je bilo 5 mož, med njimi zasledovana tihotapca Trajkovič in Božinovič. Božinovič je podnarednika ranil z revolverskim strelom, potem pa je vrgel ročno granato, ki je že rarojenega podnarednika razmesarila ter ranila tudi nekega kmeta. S pomočjo kmetov je kaplar Smiiluan tihotapca razorožil in odvede! v zapore kumanovskega sodišča. Te dni se je proti tihotapcema vršila razprava in ie bil Božinovič obsoj.n na dosmrtno, njegov pajdaš Trakovič pa na 20-letno robijo. »Kako pa ste vedeli, da je moja last? Zanima me, na kak način ste odkrili moje bivališče in moje ime.« Sever ji je pojasnil, na kako preprost na" čin je iztuhtal vso zadevo. »Ali ste samo zaradi tega robca dopotovall v Tržič?« je vprašala nekoliko v dvomu. »Ne. gospodična Planinčeva.« je odgovoril in njegov glas je imel resne si prizvok, čeprav ni tega nameraval. »Nisem prišel zavoljo tega. Gotovo ste slišali, kako strašna usoda je zadela bankirja Korena?« Njeno smehljajoče se lioe je zdajci dobilo izraz prepadenosti. »Ničesar nrisem sllišala,« mu je presekala besedo. »Nevem. kako nai si vaše besede tolmačim. Ali je Koren morda mrtev?« »Da, mrtev! Tistega večera, ko sem imel srečo, da sem vam lahko napravil majhno uslugo, je bil v svojem stanovanju ustreljena »To je strašno!« je zašepetala očitno globoko pretresena. »Torej umorjen!« »Nisem mogel niti slu'iita, da vas je moija vest našla nepripravljeno,« je nadaljeval Sever, »zakai vsi časopisi že dva dni gowre o pred polnočjo pretepli tožit J.a. Kai ne veste, da to ne gre?« Obtoženec: »Prosim, gospod sodnik, če bi bil vedel, da to ne gre t: red po noč o. bi ga bil prem kastil po polnoči. •.« NE DA SE Kapitan sprerme novinca na ladjo. »Seveda,« pravi: »to je stara zgodba, da na morje pošilja:o vedno najbolj zabite sinove.« Novnec: »Ne. gospod kapitan, zdaj je to drugače kakor je bilo v onih časih, ko ste prišli na morje vi-« ZASLIŠEVANJE Vlomilec trdovratno taji svoi zločin, toda policijski komisar se ne da premotiti. Zbral je mnogo dokazov in pripovedne vlomilcu točno, kako je vlomiL Naposled ga vpraša: »Ali je bilo tako?« Natančno tako ni bfo. gospod komisar, vidim pa. da imate dober način. Prihcdn;:č se bom ravnal po njem tudi jaz.« BANKA BABUCH 11 Rut Atiber, Puns 'T) odpremli derm » luguslavito naihitrete m po na|bc>l)št-m denarnem kur/u Vrii »st oančne p> naikulanfncie Poštn' urad- v Be.giii (irsin-i|i. Holandiji in Luk^cnihurgu spreietnatr planila na naše fekovne rajune Belila šl 64 Rni*el- les; Franci la: št 1117 «-»-» Puh« Hoandna itrt. I45S 66 Sled ,>ienst. I.ukspruburo št S06/ Lu-JCemhourg — Ma tahtevo p,ia blaga — v«e spravi ta grozna strast v pogubo, na beraško palico, v blaznico, v grob. Bilo je no starega leta dan. Kitajec je te-kei h kitajcu, siromak k bogatinu Kaj naj to pomeni. Kmalu sva zvedela, da mora Kitajec na starega leta dan poravnati vse dol gove. če ne. mu zn rabijo vse imetje in pre rrtičnme, a po priznikib mu vse tudi prodajo. Na novega letn dan hodijo dobri duhovi od hiše do hiše. Ker dobrim duhovom ugaja samo rdeč papir, vidiš na novega leta dan vse ulice prepletene z rdečim psipirjem. Ta din je od ranega julra do pozne noči vse na ulicah. Vse se raduie in veseli. Vsi javni lokali in prodajalne so zaprt«1 ves teden. Tako sva bila tudi midva prisiljena, da sva ves teden praznovala. Prehodila sva vse mesto od ,iuž nih vrat do severnih predmestij, to je kakih osem kilometrov na široko. V iužnem delu mesta žive Kitajci, v severnem delu pa tako zvani M. jaraatkj« Din 49-50 M. ttMl MTttij enimi la (Urili (Rad i um) Din 59 50 /.ahtavajte Molk. H ra ram Doilje » -tooj In poilaM ocvrto n. suni UUBIDANA 6 Lastna protokot Urana tovarn*] ar t SrM