I VESTNIKVESTNIKlBi NIK VESTNIK VE^ L vestnik VEM I HIK VESTNIK VES* •BK VESTNIK VEŠ^ VESTNUtVESMli NIKVESnjIkvtf vestnik VESTNIK NIK VESTNIKVES dneh ada sivi zaradi pokojnin Ivan Boršntner je odprl svoj dosje, ali spomine na slovensko pomlad izpred sedmih let f - Kdo je preoral cesto med Križevci in Grlavo? VREME Gospodarstveniki se sprašujejo komu bo služila železniška povezava z Madžarsko prek Hodoša Ob koncu tedna bo oblačno z občaanlml padavinami. Vestnikov koledar 11, ma]. četrtek. Žiga 12. maj, petek, Pankracij 13. maj, lobota. Servaclj 14. mal, nedella, BonHadl 15. maj, ponadellek, Zotka 16. maj, torek, Mojzes 17. maj, sreda, Mojca Murska Sobota, II. maja 1995, letoXLVII,$t.l9, cena 150 SIT 1‘elike sl Evropi zvrstile sprave in samopotrjevanja še kaj? Kako pre- ^'‘etovne ^b 50. obletnici konca druge mastiti prepad med dvema nasprotujočima se dneizmom^^^^ fašizmom in stranema? hvaležnost' h;aterih jo se s ponosom in VstJ fa vprašanja se nam nehote vsiljujejo. z orof''^ spominjali vseh mož in žena, ki ko ugotavljamo, da so pri nas žal ozki stran-1‘astni zm^^ Moga prispevali k veli- karski interesi prevladali, s čimer je bila zamu-1'faia v 'u petdesetimi leti so se odprla jena še ena priložnost, da se ob tako velikem zAivi -“^dsi. Po največji moriji v sve- jubileju zmage nad nacizmom umirijo politične njih zad"''^' zavezniki v prizadeva- strasti in strnejo narodove vrste. Naposled smo i^ijšo n ■ ^diezjevega režima prehodili naj- se celo odrekli paradi kol demonstraciji države i^Žnje vse ^^^'^ krvavo pot, so bile in državnosti. Tako so nas prikrajšali za dobro A Lpf^^^^doljubnega človeštva usmer- predstavo, kakršnih ne moreš videti na pretek. si'ohode i nekakšnega otoka miru. Zato pa so pravcati spektakel pripravili v dru- danzmap jj^kmje. 9. maj, ki ga slavimo kot gih predelih Evrope. Parada v neki normalni a , t>i moral pomenili zmago Življenja, državi sploh ne more biti problem. Problem je ;i ie fQ dobrota izjemna priložnost za pomiri-ran'^^ idealno orožje Previ^ pismen vrednot? Zakaj naujejo zgoj čustva, medlem ko posta demokracija, lepota in }eni na stranski tir? Ali je poleg iO le, če si če vnaprej proti skupnemu imenovalcu in driave ne vidiš v pravi luči, ker v slepi zaverovanosti v svojo pozicijo, kot edino pravilno in zveličavno, ne preneseš drugačne resničnosti. Resda nisem goreč ljubitelj procesij ne sprevodov, Se manj pa vojaških parad, toda menim, da so v iivljenju človeka, skupine ali naroda posamezni izjemni dogodki in redki trenutki nadpovprečnih naporov in dosežkov, ki izstopajo iz vsakdanjega toka življenja; in spomin nanje je treba ohranjati. Tak spomin, vreden dosežek slovenskega naroda, je nedvomno mednarodno priznani prispevek Osvobodilne fronte k zavezniški zmagi. Deset tisoči. ki so se iz golega domoljubja pridružili osvo- 1 bodilnemu gibanju, po svojih močeh zanj delali, tvegali imetje in življenje, trpeli in umirali, imajo pravico do spominske počastitve, preživeli pa pravico do dostojne proslave ob 50. obletnici zmage. Mar se tega pri nas še vedno sratnujemo?! MILAhl JERŠE I *■ r j ■ hrenovka, vakuumsko pakirana 639,50 SIT/kg . 525,00 srr/kg ' rR\i šunkarica 779,10 SIT/kg ASThn A , 613,60Sn/kg 541,80 srr/kg ^CIJSKA ^^ERVTNime PTUJ PRODAJA SNEMANJE CD ROM-ov CREATIV /069/31*303 Pregovor Po svetem Servetl ni mreže se beti Prizadetih več sto hektarjev sladkorne pese 0 '«r. M ir* 1 W ... 4 - ’1 ? = \.; * / -A '-l J> - f* Jtt 1 ti.' ■S- 4« c .:Ra ' w _ .* S-*' 5 J, It "i ■ * ■e-*' '1 5S- M “ Ji k' 1. 4. "i-?. +*■/ X' ■l >1 = ' e' 'k 4 ■fc K 1 .. e? v ■'I, r*<’ 'i, 73 V tV ^vseh P^’*^ajalnah Vjl ^^Utrgovine f '/ ..c- ■ . «* > J ILh ■ I -E( ut .f ■ tT \ K j ' i ,- -j:-- flM 4 .e;\ 'k pašteta o»hkii * <\ >■ K 'U .-1 v h I t ,1^ Foto: Jure Zauneker Pridelovalci so s .škropljenjem namesto plevelov uničili kulturno rastlino. V tovarni Pinus v J Račah, kjer izdelujejo herbicide, trdijo, da so njihova zaščitna sredstva neoporečna, odgovorno- sd za posledice pa ne prevzemajo tudi pridelovalci. Slednji trdijo, da so delali po navodilih, zato do uničettja ni moglo priti po naključju. To še toliko bolj, ker so prizadeti posevki pri različnih pridelovalcih in na različnih pridelovalnih območjih. Ker bo zaradi presejavanja prišlo do izpada pridelka, bodo pridelovalci zahtevali odškodnino, ki naj jo plača krivec. Kdo je krivec, pa ostaja za zdaj še vprašanje. Več na strani 3. fTT¥<|T J L . E J 2 vestnik, 11. maja Ijj; aktualno okoli nas VI PO SLOVENIJI Glosa ■ LJUBLJAN'A - Od 71 je 50 poslancev po končani splošni razpravi odločilo, da se sprejemanje predlaganega državnega proračuna nadaljuje. Minister Gaspari je zavrnil očitke, da je proračun neuravnotežen in daje namenjen le preživetju. ■ AJDOVŠČINA - Slovesnosti v dvorani, v kateri so pred natanko petdesetimi leti takratni odposlanci potrdili zmagoviti boj Slovencev, osvoboditev izpod fašizma in nacizma ter priključitev Primorske k matični domovini z izvolitvijo narodne vlade Slovenije, sta se poleg predsednika Milana Kučana udeležila tudi edina še živeča člana takratne vlade Vida Tomšič in Zoran Polič. ■ LJUBLJANA - Predsednik Milan Kučan je s častnim znakom svobode Republike Slovenije odlikoval dr. Walterja Reinartza. Avstrijec, velik prijatelj Slovenije, je odločilno pomagal utirati pot li-onizmu pri nas. Ta država je meteorološka tvorba in Maj, maj, maj I PO SVETU ■ NEW YORK - Varnostni svet Združenih narodov je obsodil nadaljevanje bojev na Hrvaškem in od Zagreba zahteval, naj v celoti spoštuje pravice lokalnega srbskega prebivalstva. Stalne članice varnostnega sveta so tudi menile, da je izključeno, da bi ZN na Hrvaškem s silo vzpostavili prejšnje stanje. ■ ZAGREB - Posebni odposlanec generalnega sekretarja Združenih narodov Jasuši Akaši je izrazil zaskrbljenost zaradi bojev na posameznih območjih Hrvaške, vključno z okolico Pakra-ca. Po njegovem mnenju incidenti lahko povzročijo stopnjevanje spopadov, zato Akaši poziva obe strani, naj se vzdržita vseh izzivanj iji vsakršnega maščevanja. Po nedavni vojaški akciji hrvaških sil v zahodni Slavoniji se stopnjuje napetost v vzhodnem delu te pokrajine, kjer hrvaška vojska in uporni hrvaški Srbi kopičijo težko orožje in dovažajo okrepitve. ■ BEOGRAD - Predsednik vlade samooklicane Republike srbske Krajine Borislav Mikelič je od varnostnega sveta ZN zahteval takojšnje ukrepanje za zaščito Srbov v zahodni Slavoniji. V pismu Mikelič navaja, da je zaradi »hrvaške agresije« umrlo več kot tisoč ljudi, več tisoč pa jih je bilo pregnanih. Preživeli naj bi bili sedaj v »koncentracijskem taborišču* v Bjelovarju. ■ LONDON - Na lokalnih volitvah v Angliji in Walesu so vladajoči konservativci izgubih v vsaj polovici vseh volilnih okrožij. ■ OKLAHOMA CITY - Reševalci v Oklahoma Citjju, kjer je 19. aprila v zvezni zgradbi odjeknila eksplozija, so končali z delom. Po končnih podatkih je v eksploziji umrlo 168 ljudi. ■ WASHINGTON - Za posledicami raka je umrl predsednik Svetovne banke Lcwis Preston. To funkcijo je opravljal od leta 1991, ■ SARAJEVO - Med minometnim napadom je bilo v sarajevskem naselju Butmir v bližini letališča ubitih devet ljudi, 15 pa je bilo ranjenih. ■ BEOGRAD - Jovanka Broz, vdova Josipa Broza - Tita, je počastila obletnico smrti svojega moža tako, da je položila cvetje na grobnico v spominskem centru Hiša cvetja na Dedinju. Predsednik SFRJ-a in ZKJ-a ter vrhovni komandant oboroženih sil je umrl 4, maja 1980 v ljubljanskem Kliničnem centru. ■ BONN - Tibetanski verski voditelj Dalajlama se je sestal z nemškim zunanjim ministrom Klausom Kinklom. ■ ALŽIK - Oblasti so izvedle novo operacijo proti islamskim upornikom v kraju Ain-Defla, približno 150 kilometrov zahodno od Alžira. Ubili so več oboroženih islamskih skrajnežev, med njimi sedem emirjev - območnih voditeljev. ■ ALŽIR ’ V območju Gardaja je bilo ubitih pet tujcev (dva Fran- coza. Kanadčan, Anglež in Tunizijec) in en alžirski državljan. Napad je izvedla oborožena teroristična skupina islamskih upornikov. Število tujih državljanov, ubitih v Alžiriji od septembra 1993, seje tako povzpelo na 82, od tega je 28 Francozov. PEKING - Na Kitajskem je približno trideset oporečnikov usta- novilo Demokratično-liberalno stranko, ki naj bi se borila za odpravo komunističnega režima in za vzpostavitev demokracije zahodnega tipa. Tiso leta 1989 sodelovali v velikih nemirih na pekinškem trgu Tienanmen. ■ LONDON - Tu so potekale slovesnosti ob 50. obletnici konca 2. svetovne vojne, Id se jih je udeležilo več kot Sopredsednikov držav in vlad z vsega sveta, med njimi tudi slovenski predsednik Milan Kučan. Državniki so se udeležili tudi proslav v Parizu, Berlinu in Moskvi. RIM - V Italiji je v nedeljo potekal drugi krog delnih občinskih in pokrajinskih volitev. Približno 30 milijonov volilnih upravičencev je izvolilo predsednike pokrajinskih svetov v skoraj polovici pokrajin in župane v skoraj 200 občinah. Prepričljivo je zmagala koalicija levosredinskih strank. ■ PARIZ - Novi predsednik Francije je konservativec, neogolist, pariški župan in doslej dvakrat kandidat na francoskih predsedniških volitvat, 62-lctni Jaegues Chirac. V drugem krogu predsedniških volitev, ki so bile v nedeljo, je dobil 52.65-odstotka glasov, protikandidat, socialist Lionel Jospin pa 47,35-odstotka. Chirac je tako nasledil FraneoisaMitterranda, ki je v Elizejski palači preživel 14 let. gospodarski čudež II I karikaturaiZ.Gnezda kar je rekord pete republike. Ml I I I I s s s I 1 I r ( VESTNIK Izdaja Podjetje za infonuiraitje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedernjak. Štefan Ci-gut, Zlatko Erlih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar. UredniStvo; Inna Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balaiic-PeČek. Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan JerSe, Feri Maučec, Stefan Smej, Stefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Some n (tehnična urednica). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota. Ulica arh. Novaka 13. tel. St.; 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika). Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za D. trimesečje 1995 je 1 850.00 SIT, polletna naročnina je 3.340,00 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri AbanJci Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Ttsk; Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. I6/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13, točke tarifne številke 3. za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. 1 1 ' " "S*"” t- stvo, in kakor smo rekli, ti avtomobili so zvečjega uvoženi, kar priča, da jih ne vozijo nezaposleni, ki jih je sicer tudi veliko. Kdo potem dela. Če se ljudje kar naprej nekaj vozi kaj o? Zaposleni starši prihajajo po otroke v vrtec pred koncem delovnega časa; državni uradniki si jemljejo čas za malico kakor jim prija: povožene mačke ležijo na cestiščih, dokler jih kolesa vozil popolnoma ne izsušijo in zmeljejo; kandelabri in drugo železje v javnem dobru - kot na primer mostne ograje - rjavi; železniške postaje so zanemarjene; uniformirani policisti slonijo ob točilnih mizah; cestarji ne čistijo obcestnih jarkov; šolarji se ne pozdravljajo; državni gozdovi so oskubeni; trgovci, natakarji in drugi zaposleni v storitvenih dejavnostih so ravnodušni ob pripombah; motorno olje se izpušča kjerkoli, na javna odla- račenje vendarle redko. ‘tI in storitve nimajo cen no podobnim blagom tvam na svetovnem trgU-žba ni stanovsko spoštovanje med opravi)* različnih poklicev ni rti# no. Večina državljanov da pravna država ne prav tako jih je večinsfj pričanih, da tisk ne piše kvarjenih pridobitnikih, oni osebno poznajo življajo, marveč samo o razvpitih primerih, ki , li status državnih sti, tudi o teh pa se piše škode zanje, prej za oji>‘ / promocijo kot za nega«’’-) stigmatizacijo. Sistem v tej državi je blodni krog, vloge v njeR^^ permutabilne in nihče se^ ■ li ne najde v taki, da bi 1* kaj popravil. Ta država je ■ ■ tka meteorološki pojav, rt ; - aa, p: I 1 I i I 1 I 1 i ■« ,•^"4 zemljepisna lega ka^e. ’ gališča se vozijo tudi nevarni “ lahko vlada kdorkoli, t* odpadki, na divja pa tako ali njen obstoj odvisen sai« tako... Mnogim siromakom nihče ne pomaga, pa je javno be- vremena. štefaH 01 čedalje bolj se mi zdi, da ta država obstaja zgolj kot ekološki oziroma, handkejevsko rečeno, kot meteorološki pojav, Nihče ji ne vlada, če vladanje razumemo v tistem smislu, da se nekaj ravna, ureja, načrtuje. To, kar tukaj velja za vladanje, je samo uzurpiranje oblasti, je zgolj uživanje privi- . legijev vladanja. Za zdaj se to dogaja z razmeroma malo nasilja, bolj po inerciji, ker velja prepičanje, da so mnoga lovišča še neprehojena in ljudje čakajo na svojo priložnost. Dokler ne bo prišlo do velikih podnebnih sprememb, do velikih suš ali povodnji, če ne priletijo kobilice ali jo sploh ne prizadene kaka druga egip-lovka nadloga, bo ta država obstajala. Ob predpostavki seveda, da je nobena sosednja država ne bo priključila k sebi, Ta država je zaradi meteoroloških okoliščin gospodarski čudež. Seveda ne tiste vrste kakor pravimo takrat, ko v neki državi cveti gospodarstvo. Čudež je preprosto zato, ker se v njej razmeroma dobro živi, čeprav se malo dela. Morda je ta čudež še najučinkovitejši prav v pokrajini ob Muri. Samo poglejmo. Gostiln je čedalje več in po ves dan so polne, ni opazne razlike med delom dneva, ko je uradno delovni čas, in popoldanskimi urami; na cestah pa je kljub temu čedalje več dragih avtomobilov. Vsakovrstno povpraševanje po blagu narašča, kar priča o zadostni kupni moči in bi potemtakem naj kazalo na ustrezno storilnost: na cestah pa je med uradnim delovnim časom vse polno avtomobilov, ki jih povsem sodeč vozi aktivno prebival- r Iz Ljubljane piše Kvinton že poganja na Baiju Vsako pomlad oiivija tudi rale biti velike le 2 krat 3 metre, vse ljubljanske nepozidane krpe postavljati bi se morale le ize-zemlje; vrtičkarji vseh barv se lene, ograje, vendar izvedbo spravijo k lopatam, k sadikam odloka ni nihče kontroliral, niti in irebljem, kajti vsak košček ni bilo sankcij proti kršiteljem, vrta, pa naj je divji ali pa nad zdaj pa je le vse tako ali tako njim bedijo vrtičkarske organi- prepozno. V društvu Emona, ki zacije, nujno potrebuje lopo, med drugim razpolga z zemljo na Barju, last ljubljanskih mle-Prav slednje so letos razburile karn in mesta Ljubljane, ugo- ih>)\ove irt Ljubljančane, kt vr- tovljajo, da lam ni niti ene lope, tovov nimajo, saj naj bi s svojo pi ne bi imela zabetonirano koga je to vse skupaj le biznis! Do sedaj najemnine vrtičke niso bile velike, 50 za 350 metrov, saj so na 5^ veliki vrtički, toda nova kraiična oblast se je eidločU^, bo tudi tu pristavita svoj Novi lastnik vrtičkarskih Ijišč v Ljubljani je sklad km^ skih zemljišč. V skladu da bodo uredili vrtičkart _____________________________________________________ _______________ v Ljubljani, začeli bodo podobo kazile podobo Ljub-_______________jg večina ograj beton- pati zakupne pogodbe ht. ano, ua je večina vgraj ueiun- jjuh caicajjav -j- •jane. Ljudje jih nikakor nočejo jjjp železnih in da so vse lope prvo, jasno, so določili irz-if > i v _J j f'... _-i. ____ l. sr/,^ . sprejeti kot umetniški izdelek rrinogo- večje od dovoljenih, cene. Za vrtičke, ki I v. 7() kvadratnih metrov bo cena 50 mark na leto, za ■' posameznikov, pa čeprav bi Prav za prav so .sr nekateri rta ' marsikatera vrtna lopa lahko vrtovih uredili kar male I Mzi i__J_ _______ J___7_-__ VI- sodelovala na bienalu graftč- Jegnde, z vso dodatno opremo nadatjni kvadratni meter pi’' nega oblikovanja. Po drugi kot so postelje, ležalniki, tuši, potrebno plačati 0.50 marke, . strani pa zanemarjajo dejstvo. rojjUji v vseh mogočih baikan- Barju pa 0,40 marke T" ! tla pogled na te sračje gnezda oblikah. Sobote in nedelje konu bi sklad moral vlagtd* človeku tudi omogoči, da ugo- prazniki, ko od jutra do ve- denar nazaj v urejanje vrtič foi'4 je dotičnt lastnik vrta ^gf.^ j^gignem barju namesto skih zadev okoli zemljišč, ' zaposlen. Ce je glavni material pg gnoju smrdi po pečenju, pe- pa seveda vsak normalen za gradnjo lope železniški prag, čenju, pečenju, bruhanju, bru- vek ne verjame; je gospod vrtičkar zaposlen na hanju. društva pa bi dobite 10 odsie železnici, recimo. Nekateri na- Jaiv riti tbnstiega denarja toicujejo, da so za temi lopami Vrtičkarsko društvo, kate- bodo morati porabiti v P^",, kar prave farme - od kokošjih rega član sem tudi sam, Emona sko- preventivne svrhe! do svinjskih. Sam ne bi dat vrtiček, obstaja že 15 let, v dru- deta neumnega, ko zanem^^i agrit) I- za to. če pa se ie nju jg okoli 1.000, razpota- da skoraj že deset let nekdo at 20 ali 30 svinj letno zredi v utah gamo z 25 hektarji zemlje, raz- vrtičke urejuje in je v njih Ljubljane, pa tudi ni tragedija deljeni smo v vrtičkarske skup- nekaj Ivlagal,! Za večje vr^j„ za slovensko svinjsko indu- nosti. mi smo /Bohri. da se ve bo tako najemnina od ! Či‘’- i . za vrtičkarje sredi Ljubljane so dobimo bio koledarček vrtnar- bodo v nalogi upoštevati last mesta, določijo pa se s sred- jenja; v naših pogodbah so tudi rodnost moje na novo zas^P njeročnimi in dolgoročnimi določila, da moramo skrbeti za brajde; kvinton in izabelt^ piani mesta. Tudi odlok o ure- red na vrtu, da moramo koto- Prekmurja sta se na barja janju vrtičkov iz leta 1985 ob- bariii in da ne smemo uporab- bro prijela, šmarnica iz staja, vendar ga nihče ne upo- Ijati herbicidov in umetnih gno- in Dolenjske poganjata j t števa. Betoniranje na tej zemlji temveč se držati naravnih spodobi za 50-obleinico ni dovoljeno, tudi lope bi mo- načinov pridelovanja. Za ne- nad fašizmom! Marjan I I K i rt I I t ■ E' I I K« Vf 19 K* Dlt 9* I* * a#' P/ >P’.. ■Jf' lett los ni*, tud’ jdn = 1* t‘ lil* aSP st*. daf 61)“ i"*! I, 11. maja 1995 aktualno doma Prvič povabljeni tudi na sejo sveta Občine Sveti Jurij Konjenik zabada zmaja Po Županovih besedah je bilo doslej največ papirnate vojne - Med prvimi ^ojeli tudi svoj statut BUi SUM nemalo presenečeni, k« smo nnp«^ le hib "»»«1° nnjoobčinskega sveta Občine Sveti Jurii svetniki snbotn. Doslej smo imeli namreč infonnacijo, oa bodo itlijo, da bi jib pri delu »motili« Dovioarji, oz« *o MIHA-jwbili, ko se jim bo to zdelo potrebno. N«, zup " naiaimru prt-Ut Bas je že pred sejo in potem še v svojem uv dobrodošli med Preval, da je šlo predvsem za kratki stik m da s napisali kij da bo res tako, četudi bomo mord yktga, kar jim ne bo najbolj pogodu. Na „poUtizi- * k« ugodrn vtis, saj ni bilo nepotrebnega zavla anj pa it kot se to rado dogaja ob takšnih priložnosti*- Seveda pa fr Pnntulao, da prihaja do različnih ^^joobčinsh Našo pozornost pa je sicer PSjpiej pritegnil pečat na vabilu, "n katerem je vrisan že tudi grb Občine Sveti Jurii oh šz-aun«''* U- * pečat na vabilu. 3 Jurij ob Sevnici. so namreč že sprejeli Svoj statut, v katerem so oprede-011, kakšen je njihov občinski gib, in »cer je na njem konjenik, Id s ^co zabada zelenega zmaja, finski praznik pa bodo prosla-vljiU Vsako leto eno nedeljo pred M godom svetega Jurija - v počastitev 24. aprila leta 1329, je bila izdana listina o obstoju niselja Sveti J««’'" finski Prva Jveti Jurij. ;«l>inska točka na seji ip župana o dose- - lustvfHiSKft i PzjcbilaPoročaoi,.,—« Vsajeni delu. Slavko Mihalič jc bzipiej podal pregled dosedanjih so obravnavali) in svetnike s svojimi priza- ^^nanil *S« so pogledov in predlogov. devanji (dopisi na več ministrstev Republike Slovenije), da bi dobili dodatna sredstva za nemoteno delovanje OS Videm ob Ščavnici (4,7 milijona tolarjev za prevoze otrok in šolske malice), za domsko oskrbo svojih občanov v Rakičanu, Lukavcih in Hrastovcu (manjka jim 4,8 milijona SIT), posodobitev cest Gom i la-fCokol anjšča k-G alušak-Sovjak, Grabšinci-Kokolanjščak, GrabonoS-GrabonoSki Vrh, Ter-begovci-Sovjak in Dragotinci-Okoslavci, za dokončanje obnove mlina na veter in nekatera nujna obnovitvena dela v kulturnem domu pri Vidmu ob Ščavnici. Proračun Občine Sveti Jurij naj bi znašal nekaj čez 106 milijonov tolarjev, samo predračun za posodobitev omenjenih cest pa znaša okrog 95 milijonov tolarjev, Brez širše družbene pomoči si torej ne morejo obetati vi-dnega napredka. Ker spadajo med demografsko ogrožena območja, pričakujejo, da bodo dodatna sredstva tudi dobili. Poslanec v državnem zboru Jožef Kocuvan (tamkajšnji domačin) jih je seznanil, da so nekateri njihovi načrti že vključeni v predlog republiškega proračuna. In kakšno »finančno gospodarjenje« načrtujejo za letos? Kot že omenjeno, naj bi znašal občinski proračun okrog 106,4 milijona tolarjev. Od tega bo potrebno 82,6 milijona tolarjev zagotoviti oziroma razporediti za tekoče obveznosti, tako da bi jim ostalo za investicijska vlaganja in razna sofinanciranja (tudi dotacije) le okrog 23,8 milijona tolarjev. Konkretno so v osnutek odtoka med drugim zapisali, da bodo namenili 4,9 milijona tolarjev za opremo in ureditev prostorov v zdravstveni postaji pri Vidmu, 2 milijona tolarjev za ureditev občinskih prostorov, I milijon za sofinanciranje obnove dvorane pred cerkvijo. 4,8 milijona tolarjev za pososodbitev ceste Gra-bonoš, 4,4 milijona tolarjev za cesto v Grabšincih in 600,000 tolarjev za posodobitev ceste v Kokolanjščaku, 100.000 tolarjev za vodovod v Seliščih in 300.000 tolarjev za kanalizacijo v Blagušu. Med tistimi organizacijami in društvi, ki naj bi prav tako dobiti nekaj denarja iz občinskega proračuna, pa je tudi Zveza borcev (76.872 SIT). Svetnik Stanko Gregorec je menil, da bi morali to črtati, oziroma ta denar nameniti za kaj drugega, saj po njegovem ne bi smeli več podpirati takšnih, ki so bili 50 let na oblasti. Nekateri drugi (med njimi tudi republiški poslanec Jožef Kocuvan in župan Slavko Mihalič) pa so menili, da bi bilo vseeno prav, če zagotovijo nekaj denarja tudi borčevski organizaciji za vzdrževanje spomenikov in spominskih obeležij NOB-ja. Tako so se potem odločili tudi na glasovanju, na katerem so bili vsi razen predlagatelja spremembe za to, da ostane dotacija za borce v občinskem proračunu. »Vzeli« pa sojo Ribiški družini (1(X). ^0 tolarja. u aeZODB, gotovo naRjiih derivatov. To znaša maloprodajna cena kuril- M. JERSE Svetniki in KS na dveh bregovih? Določilo, da krajevne skupnosti niso pravni subjekt, močno buri duhove. Ne manjka pa tudi obtožb, da je to predvsem v interesu določene lokalne politike In lokalnih mogočnežev, ki bi radi vso moč odločanja osredotočili v svojih rdcah. In kakšne so lahko posleAce tega? S tem krajan v bistvu nima nikakršne možnosti za uveljavljanje svojih interesov in pravic, kajti to lahko stori le preko pravnih oseb, torej krajevnih skupnosti. V nasprotnem primeru pa krajan izgublja te pravice. Formalno krajevne skupnosti sicer obstajajo, kar pomeni, da bodo delale tisto, kar jim bodo naročili svetniki oziroma župan. Pravno pa to pomeni, da v krajevnih skupnostih brez pravnega statusa krajan ne more odločati o nikakršni zadevi. Med drugim na ta način ni možno sklicati ruti zbora krajanov in tako zadovoljevati svoje interese in potrebe, kijih sicer jasno določa tudi nova ustava iz leta 1991. To pomeni očitno centralizacijo vse oblasti v rokah občinskih svetnikov. M. JERŠE Na svoji zadnji seji je Vlada Republike Slovenije obravnavala in sprejeta besedilo predloga zakona o prevzemu državnih funkcij, ki so jih do 31. decembra 1994 opravljali organi občin. Predlog zakona je bil pripravljen na podlagi odločbe Ustavnega sodišča in bo nadomestil razveljavljeiii 101. člen zakona upravi in 99. n-člen zakona o lokalni samoinrravi. Vlada bo predlog zakona posredovala državnemn zbora in mu hkrati predlagala, da predloženi zakon sprejme po hitrem postopku na izredni seji, saj odločba Ustavnega sodišča določa 1. junij kot rok, ko začne učinkovati razveljavitev navedenih členov zakonov o upravi in lokalni samoupravi, Vlada je danes sprejela tudi predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 1994, ki bo prav tako poslan državnemu zboru v obravnavo in sprejem po hitrem postopku. Uveljavitev tega zakona je namreč pogoj za izvrševanje proračuna za leto 1995. S predloženim zakonom se ne spreminjajo načeta, določena za leto 1994, temveč so predlagane le spremembe, ki so potrebne za nadaljnje izboljšanje proračunskega financiranja, ter spremembe, k izhajajo iz predpisov, ki so bili sprejeti v zadnjem obdobju. Vlada je tudi sprejela sklep o zagotavljanju pogojev za čim večje usmeijanje cestnih prevozov na oprtne vlake v vseh glavnih transpo-srtnib smereh. V ta sklep so vključeni tudi ukrepi za spodbujanje kombiniranega transporta; sem sodijo subvencioniranje storitev v kombiniranem transportu, finančna podpora za nabavo transportnih sredstev in prekladalne mehanizacije potrebne za kombinirani transport, davčne olajšave pri plačilu letnih povračil za uporabo cest za vozila v kombiniranem transportu, oprostitev davka od prometa storitev v kombiniranem transportu in dopolnitev odredbe o omejitvi prometa na cestah v Sloveniji, tako da bo veljala skozi vse leto in dovoljena bo višja skupna teža za vozila, ki sc uporabljajo pri dovozu v terminal oziroma odvozu iz njega. Za realizacijo posameznih ukrepov je vlada zadolžila pristojna ministrstva. Realizacija ukrepov za spodbujanje kombiniranega transporta, kijih uvajajo tudi države Evropske unije, bo prispevala k večji konkurenčnosti kombiniranega transporta v primerjavi s klasičnim cestnim transportom. Uvajanje omenjenih ukrepov pa predstavlja tudi enega od pogojev za postopno vključevanje naše države v EU, Člani vlade so danes sklenili, da se pripravi in začne z izvajanjem projekta harmonizacije slovenske tehnične zakonodaje z zakonodajo Evropske unije. Vlada je ob tem imenovala delovno skupino sestavljeno iz predstavnikov vseh ministrstev, ki bo nosilec priprave projekta. Harmonizacija tehnične zakonodaje bo omogočila odpravo pravilnikov in odredb o obveznem atestiranju ter JUS-standardov z obvezno uporabo. S tem se bodo odpravile tehnične ovire pri doseganju proste izmenjave blaga in storitev med Slovenijo in državami EU. Na zadnji seji je vlada sprejela tudi predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o poravnanvanju davkov in prispevkov javnega podjetja Slovenske železnice Ljubljana. S predloženim zakonom se za dve leti, s 25. julija 1995 na 25. julij 1997, prelaga začetek odplačevanja obveznosti iz naslova odloženih davkov in prispevkov za javno podjetje Slovenske železnice, s čimer naj bi se omogočilo doseganje načrtovanih ciljev sanacije tega podjetja. MARJAN HORVAT Pridelovalci s škropljenjem plevelov prizadeli sladkorno peso Poškodovanih več sto hektarjev Vzroke in krivce še iščejo Sladkorna pesa je pri nas razmeroma nova poljščina, vendar bi zdaj že lahko trdili, da smo si z njeno pridelavo pridobili precejšnje izkušnje. Zato toliko boli presenečajo novice, ki so v zadnjem času prihajale iz raznih koncev severovzhodne Slovenije in v katerih se številni pridelovalci pritožujejo, da so s škropljenjem proti plevelom prizadeli ali celo uničili posevke sladkorne pese. V Tovarni sladkorja Ormož pravijo, da so prizadeti predvsem tisti posevki, ki so bili škropljeni med 26. in 29. aprilom s herbicidoma betanal AM 11 in betanal progres, medtem ko betanal in betanal tandem nista nere-dUa občutnejše škode. Kdo je kriv za nastalo Škodo, je v tem trenutku težko povedati. saj posebne komisije Se ugotavljajo okoliščine, v katerih je škoda nastala, je pa dejstvo, da je k temu pripomoglo več dejavnikov. Pridelovalci krivde ne morejo prevzeti, saj na tem področju niso začetniki, pri zaščiti pa so upoštevali tudi navodila proizvajalca zaščitnih sredstev in strokovne službe. Da krivde ne gre pripisovati zgolj pridelovalcem, pa priča tudi dejstvo, da so škodo utrpeli različni pridelovalci, od kmetov do družbenih posestev in je nemogoče, da bi vsi naredili enako napako. Tudi v tovarni Pinus v Račah zagotavljajo, da so bila njihova zaščitna sredstva brezhibna, zato bo na odgovor, kaj so vzroki za nastalo Škodo, potrebno počakati. Kakršna koli ugibanja so seveda zelo nehvaležna, je pa skorajda povsem jasno, da so k temu pripomogli različni dejavniki, Vremenske razmere med 26. in 29, aprilom so bile spe-cilične, zaščitna sredstva v takšnih posebnih okoliščinah niso bila preizkušena in verjetno je tudi v tem eden od vzrokov, da je prišlo do poškodb. Prizadeto je bilo tako rekoč celotno pridelovalno območje sladkorne pese, škodo so utrpeli tudi pridelovalci, ki imajo s pridelavo že dolgoletne izkušnje, zato bo del krivde potrebno vsekakor pripisati zaščitnemu sredstvu. V Kmetijskem gospodarstvu Rakičan, ki je eden od večjih pridelovalcev sladkorne pese, so nam povedali, da so pregledali vse posevke in ugotovili, da je prizadetih okoli 350 hek-taijev. škoda pa je precejšnja. Ta se bo seveda najbolj odra-zila v izpadu pridelka, zato bodo zahtevali ustrezno nadomestilo. Direktor Štefan Horvat trdi, da so delali po navodilih, zato krivde za nastalo škodo ne prevzemajo. Podobnega mnenja so tudi v Kmetijskem gospodarstvu Lendava, kjer so letos sladkorno peso posejali na 360 hektarjih, 120 hektarjev je bilo tako prizadetih, da so jih morali presejati, na 55 hc^arjih je bil izpad nekoliko manjši, preostalih površin pa k sreči še niso škropili. Po besedah direktorja Ma-gyarja je na najbolj prizadetih površinah ostala le tretjina posevka, presejavanje pa je bilo neobhodno, saj sladkorno peso sadijo na dokončni sklop. Ponovno setev so opravili takoj po prvomajskih praznikih in zdaj le upajo, da bo narava nadoknadila zamujeno. Bo pa do izpada pridelka gotovo prišlo, saj izkušnje kažejo, da je na presejanih površinah pridelek manjši. Zaradi zaskorjenosti so morali namreč tudi lani ponovno posejati nekatera polja in na njih je bil pridelek za kakšno četrtino nižji od običajnega. LUDVIK KOVAČ 3' 4 vestnik, 11. maja | Vodi plačilni kaos v intervencijsko zakonodajo?! Podpisniki dogovora o politiki plač v gospodarstvu - vlada, sindikati in delodajalci - so se znašli v zagati, kako vendarle uzakoniti podpisano listino. Zakon, ki naj bi zagotovil izvajanje dogovora o plačah v gospodarstvu predvideva, da se plače zaposlenih in tudi pokojnine usklajitJejo vsake tri mesece, in sicer z 80 odstotki rasti drobnoprodajnih cen. Upokojenci pa zahtevajo, da se pokojnine usklajujejo kot doslej. Sledijo naj gibanju povprečne plače oziroma lahko rastejo vsak mesec. V tem je tudi bistvo protesta upokojencev. Ob tem delodajalci menijo, da bi morali upokojenci veliko I i bolj deliti enako usodo z vsemi zaposlenimi, saj je nesprejcm- Ijivo dejstvo, da so najnižje pokojnine višje od najnižjih plač. Po predlogu sindikatov so se vendarle odločili, da mora zakon ostati tak, kot je, vendar brez tistega dela, ki ureja pokojnine, invalidnine in nadomestila za čas porodniških dopustov. Te prejemke naj bi urejali sistemski zakoni, ki na splošno urejajo ta področja in so še v parlamentarnem postopku. Zdaj lahko rečemo, da je tako imenovanemu upokojenskemu lobiju uspelo prizadeti socialne partnerje. Kdo bo še prehiteval? Morda poslanci, ki so sc enkrat že izognili iz neugodnega zakona o razmerjih plač, saj tudi sedanji dogovor omejuje njihove plače. Ob vsem tem pajetrebaračnnatišena gnev sindikatov, ki bodo od dogovora odstopili, če ne bo sprejet istoimenski zakon. Le-ta namreč po dolgem času zagotavlja nekoliko višjo najnižjo plačo in kršitelje celo sankcionira z milijonom tolarjev. Čeprav je jasno, da se morajo vsi partnerji držati podpisanega socialnega sporazuma in dogovora o politiki plač, pa v sindikatih menijo, da je treba s pomočjo zakona zagotoviti izplačevanje najnižje plače, ki znaša 45 tisoč tolarjev bruto. In to navzlic dejstvu, da ima kar precej podjetij težave zaradi zvišanja najnižje plače od 31 na 45 tisočakov. Poleg tega pa so v nekaterih podjetjih morali celo znižati ■ plače na račun previsokih prejemkov vodilnih po individual-I nih pogodbah. Hkrati slišimo dramatična opozorila izvoznikov, ki sicer sindikalnim zahtevam po najnižji plači ne oporekajo, toda pričakujejo določene težave. Zato gospodarska zbornica terja vladne ukrepe za pomoč pretežnim izvoznikom, ki so se znašli v resnih težavah zaradi padca tečaja tujih valut v primerjavi z rastjo domačih cen. Kaj se bo torej zgodilo z omenjenim zakonom? Se bomo I ob ugodnih gospodarskih razmerah znašli sredi plačilnega ■ kaosa, saj sta v parlamentarni proceduri kar dva zakona, ki naj bi opredelila najnižjo plačo, in doživeli še eno nepriljubljeno intervencijsko zakonodajo? To pa bi bilo v sedanjih razmerah najslabša rešitev, ki bi se ji morali na vse kriplje upreti! MILAN JERSE Certifikat ISO 9001 za vse Murine tovarne Za večji ugled v svetu Uradna podelitev bo ob praznovanju 70. obletnice Mure S kakovostjo svojih izdelkov se je Mura iz Murske Sobote že uveljavila v svetu, saj so si izdelki iz te tovarne uspešno utrli pot na najzahtevnejša zahodna tržišča. 1$.500-članski kolektiv tega največjega pomurskega podjetja zdaj že več kot 90 odstotkov celotne proizvodnje proda na tujih trgih, v tovarni pa si v zadnjem času močno prizadevajo, da bi povečaU predvsem klasični izvoz. Kljub močni konkurenci iz vzhodnih držav, kjer ponujajo nižje cene svojih storitev, jim v Muri uspeva zadržati poslovne partnerje; kot smo že zapisali, pa to dosegajo predvsem s kakovostjo. Da bi zaposlene spodbudili k še večji kakovosti, so se že pred časom odločili, da si pridobijo certifikat za celovito obvladovanje kakovosti serije ISO 9001. Ob koncu lanskega julija so preverjanje kakovosti uspešno opravili v Tovarni lahkih oblačil in v Tovarni ženskih plaščev, pred koncem letošnjega februarja se je tema tovarnama pridružila Tovarna moških oblačil, v začetku maja pa še Tovarna ženskih oblačil. V slednji je strokovna komisija pooblaščene nemške agencije DQS preverjanje kakovosti opravila 4. in 5. maja in ugotovila, da tovarna, ki v Murski Soboti in Gornjih Petrovcih zaposluje 1.600 delavcev, izpolnjuje vse pogoje za dodelitev certifikata. Tako ima zdaj celotna Mura certifikat kakovosti ISO 9001, s čimer seje samo še potrdila dosedanja visoka kakovostna raven Murinega poslovanja in njenih izdelkov. To soboško podjetje je tako eden redkih svetovnih konfekcionarjev, ki so si pridobili tovrstni certifikat, z njim pa se ugled Mure v svetu še povečuje in bo prispeval k še uspešnejšemu trženju njenih oblačil in znanja po svetu. Pridobitev certifikata kakovosti pa vodstvo in vse zaposlene v Muri zavezuje, da nadaljujejo s prizadevanji za izboljševanje kakovosti poslovanja, saj jih bodo pri tem nenehno preverjali. Tako bodo že v avgustu preverili kakovost poslovanja v tovarnah, ki sta certifikat prejeli lani, po treh letih pa bo opravljeno ponovno certificiranje. Certifikat kakovosti ISO 9001 bodo Tovarni moških oblačil in Tovarni ženskih oblačil uradno podelili v juniju, ko bodo prola- vljali 70-letnico Mure. LUDVIK KOVAČ gospodarstvo Na zboru delavcev Tehnostroja iskali krivca Prostovoljca ni bilo Na koncu je bilo treba povedati še zaposlenim delavcem; to namreč, da je skupščina družbe Tehnostroj - Modema oprema predlagala stečaj podjetja. Zaposleni so prav gotovo o predlogu skupščine ali o tem, kaj čaka podjetje, vedeli že pred sklicem zbora delavcev, toda uradno so jim direktor po^je^a Jože Roškar, predsednik skupščine Bojan Žunič, pomočnik direktorja Emil Polanič in pravnica Ljubica Žabota položaj podjetja pojasujeva-li na zboru konec prejšnjega tedna. Nekdo mora biti kriv, da je podjetje spet prišlo na boben, zato so iskali krivca. Zaposleni seveda pri vodilnih delavcih podjetja. Po proizvodni hali, tisti, ki je bogata s stružnicami in drugimi stroji in nad katero ima Ljubljanska banka - Pomurska banka hipoteko, je odmevalo, da je bil prvi stečaj podjetja speljan s prevaro in lažjo. Delavskemu svetu, kije takrat na predlog strokovne službe in profesorja dr. Ivanjka pristal v programiran stečaj podjetja, je bilo zagotovljeno, da bo »novo nastala hči lepa, čista in zdravav, da torej ne bo prevzela prav nobenih obveznosti starega podjetja. Tako seje potem takratni organ upravljanja odločil za stečaj. Toda šele čez pol leta se je izvedelo, daje bila isti dan, kot je bil uveden stečaj podjetja, podpisana tudi pogodba, s katero je Vrednost kapitala Tehnostroja Moderna oprema je 697 milijonov tolarjev. dolgovi družbe pa znašajo 723 milijonov. Od 36 artiklov je samo 40 odstotkov takih, ki ustvarjajo dobiček, vse ostale pa so prodajali pod ceno. S kompenzacijami je podjetje poravnavalo obveznosti od dobaviteljev v deležu od 80 do 85 odstotkov. Krivca spet ni! To je ena sam’ mafija! Več ne delam, nisera* Za koga naj delam, Če nedo plače! To in še marsikaj s" povedali delavci po razšli. Kateri izmed (spet) pobrani v »zdravo J podjetja? lieidtaff Da. prav to vprašanje^ ga jedra postaja sedaj, koP čaj podjetja pred vrati, hj ’ pomembnejše. Je mords o Predsanacijski program za Tehnostroj Modema oprema je s pomočjo vodilnih iz podjetja pripravljal Milan Koren, račun, ki gaje prejel Tehnostroj za opravljeno analizo ekonomsko finančnega stanja pa je podpisal Bojan Žunič, direktor Feniksa, podjetja za finančne storitve, trženje in svetovanje. Za opravljeno analizo so Tehnostroju zaračunali 1 026 270 tolarjev, račun pa je podjetje moralo plačati v osmih dneh. novonastalo podjetje v celoti prevzelo obveznosti starega podjetja do Ljubljanske banke - Pomurske banke. Pogodbo, o kateri so se menda vodilni dogovorili že v decembru, je podpisal takratni direktor. Tudi za to pogodbo je bila seveda še druga kupčija, in sicer ta, da je bUa banka pripra- Projekcija bilance uspeha poslovanja do konca leta, ki so jo zapisali v predsatiacijskem programu ali Poročilu o stanju delniške družbe, ugotavlja, da bi poslovni prihodki do konca leta znašali 402 milijona tolarjev, poslovnih odhodkov pa naj bi bilo za 513 milijonov; razlika je negativna in znaša 110 milijonov. K tej izgubi moramo prišteti še stroške finansiranja za kredite, ki so že zapadli, in tiste, ki jih podjetje Že koristi, ter stroške za iztožene obveznosti (ti stroški bodo vsaj trikrat večji, kot če bodo dobavitelji vlagali tožbo z enako intenzivnostjo kot od januarja ’95). Ti odhodki znašajo 108 milijonov tolarjev. Skupaj torej samo za enoletno poslovanje 218 milijonov tolarjev. Najeta posojila ali enoletne obveznosti odplačevanja kreditov, ki znašajo že četrtino načrtovanih letnih poslovnih prihodkov podjetja, so naslednji (ali morda prvi) mlinski kamen, ki je potopil Tehnostroj - Moderno opremo. I vljena novemu podjetju dajati jamstva le v primeru. Če to prevzame obveznosti starega podjetja do nje. Kdo vse je takrat vedel za ta dogovor, so zaposleni spraševali nekatere iz vodilnih vrst, ki so na teh mestih bili že tudi pred štirimi leti? Medsebojno prepričevanje. spraševanje in pojasnjevanje je prišlo do točke, U so jo na zboru samem imenovali osebni obračun. Vinko Klememnčič, predsednik sveta delavcev, je hotel zbor delavcev izpeljati do konca z izglasovanim sklepom o odstranitvi Emila Polaniča in Ljubice Žabota z vodilnih mest v podjetju. Slednjega ni uspel, zato je zbor končal, ne da bi zaposleni sploh o čem glasovali. Predloga niti ni dal na glasovanje, po tem ko so mu ti s pravnim znanjem vrgli v obraz, da imenovane lahko odstavljajo tisti, ki so jih imenovali, še najmanj pa je to v moči zaposlenih ali zbora delavcev. važno kot vse razprave kaj se je »štrikalo« ob pred štirimi leti. O tem, proizvodnje je zdravo zboru delavcev niso poveu mar to skupina petih dela ■ jo vodi stokovnjak, za so nekateri upali, da jjj direktorsko mesto in,ki znotraj podjetja v celoti m stojno dela za avstrijske! ca? Bo zdravemu jedro za P . vanje prav prišlo staro Tehnostroj - Industrija'^ kmetijske mehanizacije' stečaju ni bilo brisano z' in kateremu dicektoruje 1^ Žunič? Slednje podjetje, a .. 1___nvlf " I KI?' ga zaradi zakonskih ov^. ,1 niso mogli spraviti s katerega so načrtovali f v programu " blikovanja podjetja Tenu .. Moderna oprema, iioa ( žiroračun, ki je .L I jjtt, SiS Stari Tehnostroj pa J® kot 80-odstotni lastnik jeh""' stroja - Modeme opretn®' . ■ ‘.ize'r,,: tero smer se ho bo mogoče napovedati _ vetiau*: fjit, ko bo imenovan tl telj. Bo morda to Milan je pripravljal predsaria^iJ gram? Bodo spet bančni!^,, bodo posredno in odločali o vseh stvareh. jif cij jim ne manjka, saJ njihovi ljudje na čelu odbora in skupščine, . - bil' odbora in skupščine, lahko najbolje zaščitili s j n tal in interes. MAJDA HORVAT ! E ! Predstavitev slovenskega gospodarstva v Švici Na sejmu LUGA ’95 še razstavo živali, letos predstavili dosežke rt**: letos prea stavni aoscx-> j,, pokrajine Sursee. 1.800 r ----J---’ --- ■- A e - te švicarske pokrajin« J ziranih v 26 rejskih drus^ prevladuje govedo . Slovenski razstavljalci na 600 kvadratnih metrih Jh' prcviatiujc govcuu ‘j- (uf katerega plemenska 7.800 glav, sledi svetlohsa^ smaz2.200 kravami m’* . jiT ska pasmas 1.700 kravai« Spomladanski sejem gospodarstva in obrti, ki ga vsako leto pripravljajo v švicarskem Luzernu, sodi prav gotovo med osrednje in največje sejemske prireditve v tej državi. Letošnji je potekal med 28. aprilom in 7. majem, tokrat pa so se na njem predstvila tudi nekatera slovenska podjetja. Kanton Luzern, ki je gostitelj sejemske prireditve, namreč vsako leto brezplačno odstopi del razstavnih prostorov eni od tujih držav in letos so izbrali Slovenijo. Organizacijo in tehnično izvedbo predstavitve slovenskega gospodarstva je prevzel Pomurski sejem, ki je tudi pripravil strokovni ogled sejma za novinarje in nekatere svoje strokovne sodelavce. Na letošnjem sejmu LUGA ’9S se je na 50,000 kvadratnih metrih razstavnih površin predstavilo okoli 400 razstavljal cev, med njimi nekaj čez 40 iz naše države. Sloveniji je organizator odstopil 600 kvadratnih metrov razstavnih prostorov, saj je halo 21 v celot! namenil slovenskim razstavljalcem. V okviru sejma LUGA '95 seje slovensko gospodarstvo predstavilo z industrijskimi in agroživilskimi izdelki ter s turistično ponudbo in izdelki domače obrti. Ves čas sejma je bilo med obiskovalci za slovensko razstavo izredno zanimanje, v slovenski hali pa je bilo še posebej živahno v nedeljo. 30. aprila. ko je bil slovenski dan, pa tudi osrednja zabaviščna dvorana je bila ta dan rezervirana za Slovence, ki so se predstavili z ljudskimi plesi in običaji, obiskovalci pa so lahko poskusili tudi naše specialitete in slovenska vina, V program prireditev na sejmu so se še posebej aktivno vključili tudi naši delavci na začasnem delu v tujini, saj so v Luzern prišli številni slovenski delavci iz Švice, Avstrije in Liechtensteina, v kulturnem programu na slovenskem dnevu pa so se predstavili tudi šolarji slovenskega dopolnilnega pouka iz šole pri Bodenskem jezeru. Slovenski dopolnilni pouk v tem kraju obiskuje 205 šolarjev osnovnih in srednjih šol iz treh omenjenih držav, s svojim programom na prireditvi pa so dokazali, daje slovenska beseda v teh krajih živa in prisotna. Sejem LUGA v Luzernu vsako leto obišče okloli 130.000 obiskovalcev, po naši oceni pa se ta sejem po kakovosti ne more primerjati s sejmom v Gornji te- Organizatoiji sejma LUGA ’95 so tokrat 21. razstavno 600 kvadratnimi metri razstavnih površin brezplačno odsfoP vljalcem iz Slovenije. Predstavilo se je nekaj Čez 40 slovensk^^^ ki so razstavili industrijske izdelke in izdelke živUsko-prede^^f* dustrlJe, obiskovalcem pa se je Slovenija predstavila tudi z d turistične ponudbe ter z izdelki domače in umetne obrti. Radgoni, saj je dobršen del sejemskega prostora namenjen gostinskemu in zabaviščnemu delu. Sejem je letos spremljalo 9 specializiranih strokovnih razstav, poseben poudarek pa so dali biokmetovanju, tradicionalni peki kruha ter vlogi veterine pri zdravju živali. Omeniti velja ace m umetne ooru. , boljše živali vseh treh Juljuic xjva.n vbcii >■ si obiskovalci lahko og* na letošnjem sejmd, cijah govedi pa srno Uljiiu guvcul pa razstavljene ovce in k tjar n1 pantjincL-0 CVlTllC 1^ ter plemenske svinji Luzern. LUDVlf^^^ vestnik, 11. m^a 1995 5 gospodarstvo Državna sanacija ol r n 9 K 9 « I f P e it m n k t gospodarstva kot sladoled na soncu odpiraj - prijava na javni razpis - poroštvo RS * fli [io p« i/ s* iK? Idi ?■ d, JI I# n* 1* ILl a*' e H* bili iHf fT-: jrf’ I ' J' 1 I rilo nad olajšave za podjetja v težavah. Z državno inieiveiv »t-. , t^^Podarste težave. Sanacijo podprte vse poslanske sku-^hrez pripomb ni šlo. Te naslove smo na prvih straneh Pritriev^- ’**'*‘* prebirali sredi oktobra tanakega kta ter stva k™™ državni projekt sanacije gospodar- ri so »»t***'**** prelomnica v gospodarski politiki države. sanartjo gospodarstva sprejeli oktobra, E veGkini lam in močno medijsko spremljavo, toda minilo je hoi pol prav nič. Podjetja so si vbljiibe evJadnikovt _ c—pi- ^“tijeni roki kvečjemu lahko obesila na prazno eIcho v Opomin, kako prazne so lahko pjihpve besede. prebirali sredi oktobra tanakrea kti ter države za i^^tkoročnih skfli uVr» *sanacij- opozarjali, da 2^0^ ukrepom bodo'so- hmS Zakone r?" obveznostih?*^® Slovenije za h Poslnh gospodarskih družb Fusiov restniw...4_. . , smo v nekate- država z admini- ne bo pri- o poro- F« O bančnih posojil podjetij v ugodnejše dolgoročne. Banke, ki bi sklenile takšne aranžmaje s podjetji v težavah, bi od države prejele delno poroštvo v višini od 30 do 50 odstotkov vrednosti posojila, odvisno od bonitete podjetja. Ampak banke niso šle na led, saj je bilo zanje ne-sprejemijivo tisto določilo, da morajo banke pri tem odpraviti vsa zavarovanja terjatev. Trd oreh so bile predvsem tiste te- rjatve, ki so jih banke dobro zavarovale in se zato, kljub slabemu bonitetnemu položaju komitenta, uvrščajo med dobre terjatve. Državni zbor je potem februarja sprejel spremembo zakona, po katerem se bankam ni treba več odreči zavarovalcu terjatev. Sedaj bo torej Slo, bi si mislili, vendar pa bi banke spet morale za terjatve, zavarovane z državnim jamstvom, oblikovati rezerve, kajti po tolmačenju Banke Slovenije jih ne morejo uvrstiti v terjatve s prvo-vrstrtim zavarovalcem. Če bo tako mnenje Banke obveljajo, je seveda tudi takšen, popravljen zakon skorajda brez pomena. Našla se bodo podjetja, ki jih bo banka glede na njihov dolg in boniteto spustila skozi svoje sito, potem pa bodo morala Se skozi tistega, Id ga imajo pripravljenenega na 8Wje n«L®®\™*^“riranja dol- Predvideval — • Vsak četrtek Vestalk z vami in za vas! s ministrstvu za gospodarske dejavnosti. A kot da se nekomu prav nikamor ne mudi, saj je bil zakon o merilih in postopl^ za dajanje poroštev države objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije šele srede aprila in teden dni pozneje javni razpis s strani ministrstva za gospodarske dejavnosti. Od tega, da morajo biti prijave poslane v kuverti z oznako Ne odpiraj - prijava na javiti razpis - poroštvo RS, je seveda mnogo pomembnejše, kaj vse je ministrstvo zmrežilo v svoje sito, skozi katerega bo sejalo prijavljena podjetja oziroma njihove dolgove. Podjetja sc bodo na raspis lahko prijavila do konca junija oziroma dotlej, dokler ne bo izčrpan ves znesek poroštva. To pa je 20 milijard tolarjev. Podjetja morajo v kuveri priložiti prav vse, kar zahtevajo na ministrstvu, saj drugače vloge sploh ne bodo obravnavali. Med drugim tudi dokazila o tem, da podjetje izkazuje trajen pozitivni rezultat iz tekočega poslovanja, ob upoštevanju normalne stoprve zadolženosti, pri katerih lahko podjetje še akumulira del dobička in obenem razumno servisira svoje dolgove. Rezultate poslovanja bodo pregledali za poslovanje zadnjih treh let. Četudi bi jih iskali s svečo, takih podjetij, ki bodo izpolnila vse postavljene pogoje, ne bo veliko, a ta, ki se bodo prebila, bodo morala še skozi superre-vizijo finančnega ministrstva. Država bo torej s poroštvi pomagala slabim med najboljšimi. MAJDA HORVAT Lendava_______________________________________________________________________________________ ^^jih cena metanola ne bo ganila *®toi prazniki se je v Nalil I^rodaTa pnti Mvlal ttad- 4«tai,L^“ ■ 8» '^®di dr. Andro Orrirk, kar pomeni, da se je s ^ovorito obdobje ustanavljanje Nafte d. o. o, kot Je bil? ?*• bta prri pogodi med dežaro ta Petrolom - Trgovi- *®teta Hozjan^ nadzornega sveta so za direktorja podjetja imenovali ^PtojtnuK so P® so tudi polenti načrt družbe za to leto, ^httetje teta vendar pa Je podje^e po načrta delalo ze v» v Dodu«.., ' so n^ornikl že Imeli poduLt tudi o tem. ?»-Na aodu«.”,"' da so nadzorniki že Imeli poduke tudi o tem, *^’’P»lhin)ejo načrtovano. pravi, da rt, J® Pozitivna, J’"'* jih imeh *=ot bo tako OcvirL ®'’®askrNien7i.’°®*®‘o?VNafti napo, nafte i,-^*^'a rafinerijsko ‘^8Ub0 Sektorju rafinerija Odločitev vlade, da zniža rafinerijske cene, je po njihovem mne-iyu neutemeljena, saj so lendavske rafinerijske cene na lestvici evropskih nekje na sredi, v vsej Evropi pa je zaradi pritiska zelenih predvideno posodabljanje rafinerij v višini treh milijard dolarjev. »Zato mislimo, da v skladu s tem ni pravi čas, da se s pri- tiskom na znižanje rafinerijskih cen slabi finančni položaj Nafte Lendave in s tem tudi razmišljanje o nadalnjem razvoju,« je povedal dr, Andro Ocvirk. Petrokemija je dosegla najboljše rezultate v zgodovini Nafte Lendava, ker je bila v marcu dosežena 8-tonska mesečna proizvodnja. Tega niso dosegli še nikoli doslej. Za to proizvodnjo so uspeli najti trg in načrtujejo, da bodo proizvajali še naprej. Zakaj taka odločitev? »Kakršnakoli bodo gibanja cen metanola na svetovnem trgu, je pomembno to, da čim več te surovine porabimo doma in sekundarne, vzporedne procese razvijemo tako, da bo čim večja poraba metanola v lastni proizvo- Tekstilci in usnjaiji bijejo Pfet zvona! ^^»Iniii »“lovnega skupnega sestanka združenj i^*riie ž direkto^®* Podlefti tekstilne n uminrsktKuedelovalne J Jritstijti in ponog. Pokazalo se je namreč, da so Vft* ki », vedno '0^ slepe uli- tl*** delav ", Skoraj teč^^^ ‘nčustriji.se '"»krocko-države ter zrna- tor zrna- njSanc konkurenčne sposobnosti na tujih trgih znašlo v težavah, zato upravičeno bijejo plat zvona, Izgub, ki sc kopičijo tudi zaradi precenjena tolarja, ne morejo več pokrivati sami, saj so notranje rezerve že skoraj povsem izčrpali. y še posebno težavnem položaju so se znašli izvozniki. Zato kot eno izmed možnih rešitev usnjarsko-predclovalni industriji, ki je na robu preživetja, njihov izvoz pa ni ustrezno spodbujc-van. Poleg tega opozarjajo na previsoke zamudne obresti, ki znašajo zdaj 25 odstotkov. Predlagajo, da bi jih znižali vsaj na 16 odstotkov. MILAN JERŠE STANKO POLANlC, dipl, inž. 6 vestnik, 11. maja 1995 vest I I I I I;. sociala, šolstvo, zdravstvo O projektu Zdrav vrtec v enoti Turnišče Tudi preproste igrače so zanimive Otroci so se vedno radi igrali. Najprej z ročicami in nožicami, nato s kamenčki, želodi, koruznimi storži, listi... torej z vsem, kar ditK narava. Tudi današpji otrok ima potrebo po svobodni igri, v kateri sam raziski||e igralne možnosti raznih predmetov. S svojo domišljijo, razumom in čustvi daje svoji igralni domišljui neizmerne možnosti ustvarjanja. Igra mu je predvsem v prvih letih življenja glavna dejavnost, nenadomestljiva potreba. Zanjo potrebnje veliko možnosti za svobodno gibanje. Potrebuje tudi čas, prostor pa tudi spodbude, družbo, samostojnost... V igri je otrok srečen. To se iskri v njegovih očeh, ko ga opaznjemo med njegovimi igračami. Igra mu daje velike možnosti za kasnejše ustvarjalno delo. Našega otroka resnično razveseli tudi preprosta igrača, ki jo pred njim in zanj izdelajo oče, mama, dedek, babica, bratec, sestrica ali kdo drugi. To so priložnostne igrače. Narejene so lahko iz odpadnega industrijskega ali naravnega materiala. Pogosto si otrok, zlasti majhen, ne more sam narediti takšne igrače. Razveselimo pa ga že s tem, če nas opazuje pri izdelavi in ker ve, da jo delamo zanj. Tudi toje zanj igra, ki mu daje občutek domačnosti, zavest varnosti in brezskrbnosti. To pa je zelo pomembno za njegov čustven razvoj. Tudi na prvem srečanju s starši jasličnih otrok, ki obiskujejo naš vrtec, smo se pogovarjali o igrači. Sklenili smo, da bomo skupaj izdelovali preproste igrače iz PVC-materiala, lesa, lepenke in tekstilnih ostankov ter z njimi popestrili otrokovo igro. Že v tednu otroka, ki smo ga praznovali oktobra, so nekateri starši skupaj z otroki narediti marsikaj zanimivega (punčke iz cunj, hiše iz kartona, košare iz šibja idr.). Za naslednje srečanje smo se dogovorili - toje bila dasti moja želja - da v decembru, mesecu pričakovanj in presenečenj, spet presenetimo otroke. In ta presenečenja so bili paketi - veliki, mali, oviti v raznobarvne papirje z raznovrstnimi pentljami... Tudi s paketi so sc otroci igrali, preden sojih odprli. Prenašali so jih, tehtali, zlagali... V njih pa so bile preproste igrače, kot so lesene ploščice, palčice, škatle, baloni, plastenke idr. Za miklavža so nas starši presenetili z lepo belo nogavico, obrobljeno z rdečim trakom in iz volne narejenim cofom. Vanjo smo otrokom dali presenečenja - orehe, arašide, mandarine ... Tovarna Planika nam je odstopila material, iz katerega sva z varuhinjo izrezali šablone različnih'živali in predmetov. Vanje so starši »iztisnili« luknje in prinesli vezalke, otroci pa sedaj »šivajo« in se igrajo. Starši so pomagali tudi pri postavitvi hišice v igralnici, v kateri so shranjene razne igrače. V tej hišici se otroci tudi radi skrivajo, dajejo vanjo spat punčke in postavljajo igrače na police. Naredili smo tudi lutke iz rokavic, piščalke iz vrbovega lubja... Pri vsem tem starši zelo radi sodelujejo. Ob koncu bi morda razmislili še o tem, da naj bo preprosta igrača tudi estetska. Resje, da se otrok zna igrati z vsem in da je za igračo v prvi vrsti pomemben igralni užitek. Vendar je pomembno tudi to, da otroka usmeijamo k estetskim materialom. Pazimo, da pri izdelavi ne mešamo dveh različnih materialov. Ob tem bomo ugotovili, da lahko vsako stvar, vsak predmet, tudi tistega, ki ga želimo zavreči, koristno uporabimo. Z zbiranjem in uporabo odpadnih industrijskih in naravnih materialov se bomo skupaj z otrokom navadih vsako stvar uporabiti do konca. Tako bo mnogo manj stvari prišlo med odpadke. Otroku bomo s tem privzgojili tudi varčnost in potrebo po ohranjanju čistega okolja. Vse to pa smo zasledovali v našem projektu ZDRAV VRTEC - najmlajši v jaslicah, njihovi starši, varuhinje in vzgojiteljice. ' _ TREZIKA VIDOVIČ I Bolnišnični svet še vedno brez zunanjega člana Zanj kličejo v Ljubljano Svet javnega zavoda Splošne brdnišnice M. Sobota še vedno nima zunanjega člana, ki ga mora imenovati vlada, pa čeprav nanj čakajo že dobre štin mesece. Prav zato Svet ne more sprejeti statuta zavoda, in vse dotlej, dokler le ta ne bo sprejet ne morejo razpisati direktorskega mesta bolnišnice. Sploh pa je to pravno rojevanje bolnišnic kot javnih zavodov birokratska maškerada največjega kova. Takrat, ko bo statut bolnišnice ali javnega zavoda sprejel Svet, bo moral v odobritev še na ministrtsvo za zdravstvo, potem v proučitev ministrstva za pravne zadeve in na koncu Sc vftnančno ministrstvo. V tistih javnih zdravstvenih zavodih, kjer je ustanovitelj republika in ki so v ustanavljanju korak pred murskosoboško bolnišnico, vedo povedati, da postopki trajajo celo večnost ter da imajo pri tem kup problemov. V Svet bolnišničnega zavoda, kot je znano, ni bil izvoljen noben zdravnik. Zato so nekateri predlagali, da bi dva člana Sveta prostovoljno odstopila in bi na njuni mesti volili nova člana. Predlog sindikalna predstavnika v bolnišnici nista sprejela, zato bo članstvo Sveta osta- lo nespremenjeno. MH Z Vestnik vsak četrtek z vami in za vas! jf Zdravstveni minister o zdravstvu v novi lokalni razdelitvi v Ce je občina, še ne pomeni, daje tam tudi zdravnik Tudi nove občine in mesta imajo po zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovapju ter zdravstveni in lekarniški dejavnosti številne naloge, ne da bi natačno vedele, kako se jih lotiti. Minister za zdravstvo seje zato odločil za pisanja strokovnih navodil, kako naj se nove občine lotjjo nalog, ki jim jih nalaga zakon. Vsaka nova občina ne more imeti zdravnika Do sprejetja Piana zdravstvenega varstva Republike Slovenije lahko deluje mreža zdravstvene službe največ v obstoječem obsegu, kar pomeni, da zaradi nove teritorialne ureditve ni dovoljeno povečevati obsega programa niti naložb v nove prostore javne zdravstvene službe. Minister občinam predlaga, da do razmejitve ustanoviteljskih pristojnosti med občinami do javnih zdravstvenih zavodov (zdravstveni domovi, zdravstvene postaje, lekarne) ne začenjajo novih naložb niti ne povečujejo števila zaposlenih v teh zavodih. Sploh naj bi s tem počakali do sprejetja Plana zdravstvenega varstva v državnem zboru ( pripravljajo ga za drugo obravnavo), ki bo vseboval tudi merila za določitev javne zdravstvene službe na primarni ravni. Minister v strokovnih navodilih občinam pravi, da dosedanja mreža javne zdravstvene službe na primarni ravni zadošča in je usklajena z razpoložljivimi sredstvi za obvezno zdravstveno zavarovanje. Če bodo posamezne občine želele več ali presegle določene standarde, jc to mogoče le, kot jim sporoča zdravstveni minister, na račun dodatnih sredstev občin ali občanov. Sedanja mreža javne zdravstvene službe je bila pisana za območja starih občin, iz podatkov o novih občinah pa sledi, da kar štiri, ki imajo manj kot 2 tisoč prebivalcev, ne izpolnjujejo pogojev niti za eno zdravniško ekipo družinske in splošne medicine. Te občine se za zagotovitev osnovne zdravstvene dejavnosti občanov lahko povežejo z drugo občino oziroma zdravstvenim zavodom, saj je po ministrovih besedah bolj smotrno organizirati prevoz občanov v ambulanto, kot načrtovati gradnjo lastne ambulante. Nova teritorialna razdelitev Slovenije ne more in ne sme biti razlog za razmišljanje, da je v vsaki občini potrebno tudi lokacijsko zagotoviti zdravniško ekipo, trdi zdravstveni minister ter dodaja: »Spreminjanje mreže in razmestitev zmogljivosti je dopustno le ob sočasni uskladitvi mreže z drugimi občinami, in sicer najmanj s tistimi, ki so nastale na ozemlju nekdanje občine,« Občinsko ustanoviteljstvo: pravice strižene, dolžnosti pa ostajajo Tista občina, kjer je sedež zdravstvenega javnega zavoda, naj bi za določeni čas izvrševala tudi ustanoviteljske pravice. Za to naj bi dobila soglasje ostalih občin. Toko naj bi bilo dotlej, dokler se občine ne dogovorijo o izvrševanju ustanoviteljskih pravic. Zdravstveno ministrstvo ustanoviteljske pravice misli striči tudi v prihodnje. Občine ustanoviteljice lahko v obstoječih zdravstvenih zavodih spremi- Tu Preprečili usklajevanje pokojnin po socialnem sporazumu Vlada sivi zaradi upokojencev Trditev, da so volitve pred vrati, je napačna. Volitve so že tulc^, saj si drugače ni mogoče razložiti velikega uspeha upokojenskega lobija. S tem, ko je uspel to, da državni zbor ni obravnaval zakona o plačah ter so na soctalno-ekonomskem svetu pristali v to, da se pokojnine ne bodo uskl^evale po socialnem sporazumu, je vladi pritnazal zaušnico, kot ji že dolgo ni nihče. Takrat, ko so se sociabu partnerji neštetokrat sestali na dogovoru o sociabem sporazumu, je upokojenski lobi, vsaj v med|jih, molčal. Ko pa je prišlo tako daleč, da so sporazum podpisali, pa so se le-ti oglasili in naznanili, da sporazuma ne priznavajo, ker vlada upokojence ni vabila k pogajanjem. Vlada se je v vseh dosedanjih poizkusih reforme pokojninskega sistema opekla, toda izgleda, da ne dovo|j. Lahko bi uvidela, da so upokojenci izredno močna politična sila, taka, ki stopi na prizorišče vedno ob pravem trenutku tn taka, da jolahko pritisne ob zid. Uspeti to, da se pokojnine ne bodo usklajevale po socialnem sporazumu, trimesečno po enotni eskalacjjski lestvici glede na rast cen, ampak da se bodo še nekaj časa usklajevale z rastjo povprečne plače na zaposlenega, pomeni, da upokojenci, organizirani kot so, lahko zamajajo tudi vladne stolčke. Pa tudi v tem zapisu načni-mo tolikokrat omenjano vprašanje razmerja med plačami in pokojninami. Povprečna starostna pokojnina za lansko leto je znašala 77,2 odstotka povprečne plače na zaposlenega, leto prej 74,5 in pred dvema letoma 78 odstotkov povprečne plače. Med vsemi starostnimi upokojenci je le 32 odstotkov takih, ki so sc upokojili s polno pokojninsko dobo. Po zadnji negativni uskladitvi pokojnin pa je najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo, za 35 ali 40 let dela, nekaj več kot 36 tisoč tolaijev. Najnižja zajamčena pokojnina za 15 let dela je nekaj več kot 15 tisočakov, zajamčena plača po socialnem sporazumu pa bo znašala bruto 45 tisočakov. Po teh podatkih ne bi mogli trditi, da so pokojnine pri nas v primerjavi s plačami visoke in previsoke. To pa, da upokojenec dobi višjo pokojnino od zaposlenega, ki ga jc nadomestil na delo- vnem mestu, kaže na to, da je razmerje med plačami in pokojninam i porušeno v določenih dejavnostih, najpogosteje tam, kjer so svoj čas imeli visoke plače, pa se je sedaj to spreme- nilo. MH njajo, razširjajo ali ukinjajo določeno dejavnost le s soglasj^di ministrstva. Soglasje je potrebno tudi ob ustanovitve novegajavne-ga zavoda. Tudi nove občine bodo podeljevale koncesijo, vendar s pr®-dhodnim mnenjem pristojne zbornice in Zavoda za zdravstva no zavarovanje ter s soglasJ®'” ministsrtva. Kaj jim potem splori ostane? To, da plačujejo obves''’ zdravstveno zavarovanje občanom, ki nimajo prejemkov, tern® take prijavijo v obvezno zdravstveno zavarovanje. Občina itio rff plačevati tudi delo mrliškoprt-gledne službe in delovanje le-’®; S pristojnim javnim zavodom a zdravnikom koncesionarjem ra skleniti pogodbo o opravlJa^P te dejavnosti, v nji pa mora bi poimensko imenovan zdravin za opravljanje te službe, na mora biti višina povrao zdravstvenemu zavodu ali koo sionarju, občina pa sc mora z® zati, da bo plačala tudi in transportne stroške, če vzr®* smrti ni mogoče zanesljivo ug toviti ali če obdukcijo iz ut meljenih razlogov zahteva z« vnik, ki je bolnika zdravil. DUASa BOS mJRSKA SOBOTA S li || M« 1 S S FR □3 ms ■ b xxjun. oojniAnA 1S.-1S. IKA^ 199S ŠPOHTNO-KULTURNO SREČANJE DIJAŠKIH DOMOV SLOVENIJE SLOVENSKA DOMIADA PRI NAS - To je prva stran pO" vabila na 33. domiado Slovenije, ki bo od 12.-13. maja v Mnb ski Soboti. Gre za tradicionalno športno in kulturno srečaDF srednješolcev, ki med šolanjem prebivajo v enem od dijaških domov. PooKrili se bodo v različnih športnih disciplinah, un^** bodo šolske delavnice o lončarstvu, izdelkih iz slame, izdelovanju bidermajerskih šopkov ter drogah in njenihovi prisotnosti med mladimi; na programu pa so še kviz na temo Kako poznaš Prekmurje, pester kulturni program in ples z ansambloo* Royal Flash. I TRADICIONALNE ( Ji Or ! .K .t-r! ! Solnikov - v petek 1 so se v Puconcih zbrali ( drugi delavci iz 15 šol bivše s ne soboške občine. Imeli so n ! cionalne sindikalne športne '' cionflUic siAGiKSinc spoi^^^ hj^ ^3^ ki bi jim lahko rekli tudi igve . V«__________....................... k k'‘: E meja. Svoje spretnosti j I namreč treba pokazati in 1 R pri iskauiu zaklada, J I (kremenčevega) peska in J I hokeja na travi. Čeprav ' I pomembni rezultati, so j točkovali, najbolje pa so s* . j zale ekipe OS Proseujako*^ I Bogojina ter Skupnosti i Pri izvedbi tekmovanja žabnega srečanja so jim p^^ji li na pomoč tudi dokaj št® pokrovitelji. FotograRja: J. ZAUNE V Usi i* Ve Kd Sil ttu: von Niz. razi Van Uri rov ®asi dob daj »iz; »an 5e. tla; Zen zae zdr Pril Ni2 in I hjs lije Od dki del, dan 'ftl; leži čal tila bf dol lor del ki $1« iili s« hi be nii V5, kil ko le, dr Vo Vo 11. maja 19Q5 7 kmetijska panorama ^e izkušnje kmetovalcev Na Nizozemskem Južnoameriške činčile (obvladujejo proizvodnjo ndelovalci p ^^ziranost pridelave sladkorne pese I •* sistema v^d Prehodu iz enega politicmrgi 11 ki so dobro pogledati izkušnje drugih, predvsem ti- i* ''>istvo Tova^*i ™ raje vali svoj sistem. In prav t ti namen PKt Ormnž * ® Ormož in Zadruge za pridelavo sladkor-organiziralo ogled Suiker unie na Nizozemskem. ^«0 in kaj “pravzaprav ^uiker oziroma prehodu iz enega političnega li ^ujpudtrtlie- unie? ! imeli več bo #(5™?"*' '■^^govo-"la si Ustva”^"® v?''™ celotno ampak se obračuna s sladkorno peso. Prva tri leta se ne obračunava in se šele nato obračuna v petih letnih obrokih. Pridelovalci sladkorne pese - člani zadruge - so v celoti lastniki zadruge. Zaposleni v zadrugi ne morejo vplačati članskih deležev, saj je le-ta vezan strogo na proizvodnjo oz. pridelavo sladkorne pese. Delavci opravljajo svoje delo izključno iz delovnega, in ne članskega razmerja. volijo svoje predstavnike v svet članov zadruge, ki šteje okrog 100 članov. Ta svet članov se redno sestaja vsake tri tedne in vedno v torek. Je /svet članov/ najpomembnejši organ v zadrugi. Daje soglasje k vsem pomembnejšim odločitvam, voli vodstvo zadruge in nadzorni odbor zadruge. Člani sveta so voljeni za 5 let in ne morejo biti starejši od 65 let. Vsi člani zadruge - 16 okrajev - se sestanejo vsaj enkrat letno in na vsakem zboru mora biti prisoten generalni direktor zadruge, ki mora podati poročilo o zaključnem računu in drugih pomembnejših zadevah v zadrugi. Delovanje zadruge Suiker unie ega še na druga področja, kot so proizvodnja semen, začimb, zelenjave, sadja, idr. Prijaznost na vsakem koraku l. tega’///''™ celotno p-" i:'>iSS"°.Bladomepe-t P^^delajo Vfe "a Nize ou zadrugo, se kmetov ti, L^^j^lhiško zadružno “ "aših. V at '";<=£krai večje ?.'’^“ProS"®"’^n2adru- 5“ eS P" “z. niAP- pa čeorflv J\SuHer po- I orfii-svoji lasti 4 to- izo- •bora P-’ ^^P^av /Plačati več de-;/Površine in pn- ^^kovani ■ -'itnui J 'lobi 'e na 360 je dolžan 'n največ 35 ' po enem Pp vplača takoj. Zadruga lastnik podjetij Zadruga je nastala v začetku tega stoletja in so jo v tem času samo nadgrajevali. Do sedaj je postala oz. je lastnik več podjetij oz. družb na Nizozemskem in po svetu; med drugim je 100% la stnik vodilnega Nizozemskega agrarnega podjetja Van d er Have, katerega del smo si tudi ogledali. Predstavniki zadruge so povedali, da so pod določenimi pogoji pripravljeni tudi pri nas vlagati svoj kapital. Okrog 17 tisoč kmetov - pridelovalcev sladkorne pese - se povezuje v zadrugo Suike unie na dva načina. Deset tisoč jih je povezanih direktno v zadrugo, sedem tisoč pa preko drugih dveh zadrug, ki sta prav tako članici Suiker unie. Zadruga je razdeljena na 16 okrajev, v okviru katerih imajo svoje vodstvo in Bili smo zelo spoštljivo in prijazno sprejeti. Na sedežu firme Van der Have so izobesili tudi slovensko zastavo. Nizozemska se zaveda, da lahko uspeva samo s svojim strokovnim znanjem. Temu primerno ima organizirano celotno šolstvo. De! tega znanja smo lahko videli v firmi Van der Have. Njihovi laboratoriji so polni vrhunskega znanja, Biotehnologija je na pohodu in kaže neslu-tene razsežnosti. Ne samo nove sorte, tudi nove vrste že ustvarja. Se izvajajo takšni poskusi tudi na človeku!? Morda v drugih laboratorijih? Kadri in spet kadri. Povsem jasno smo lahko videli, in to so nam tudi povedali, da samo lastniki nameščajo poslovodstvo in da mnogokrat tudi zaradi »objektivnih okoliščin« zamenjajo morda dobro poslovodstvo, če ne dosega predvidenih rezultatov. Način in zahtevnost dela ter fizični napori zahtevajo zelo stroko- i opravila y mesecu maju i I i ’ ‘»'ikor ftd Ib smo “Mu: s v kolik, or in k.?' zavarovali boleznimi. 1. Zel / ^tivnost če-vadn.. na- 5 ra,;; ™“ ze na- ^je takrat iE "'JOsat. d ft Zaposlimo z gra- ‘J ah se ■ -‘'^ze I- - ?2vijejo to- liko, da nekateri padejo tudi na dno panja. Če s spomladanskimi ukrepi zamudimo, imamo večkrat škodo, kajti manjša sta pridelek voska in obnova satja ter pridelek medu. Prestavljanje ali povečevanje zalege je pri AŽ-panju ukrep za učinkovito razširitev delovnega prostora. S tem zaposlimo čebele in matico. Prestavljamo tako, da iz plodišča prestavimo dva do Štiri sate pokrite zalege v sredino medišča. S tem ukrepom razdelimo družino na dva dela. Prazno mesto v plodišču zapolnimo z novimi satnicami, in sicer tako, da preostalo zalego str- nemo v sredino, ob njo pa postavimo lepe nove satnice. Postopek naj bi ponavljali na vsakih deset dni. Pri tem pa moramo paziti, da matice ne prenesemo v medišče. Pri prestavljanju pazimo, da ne zmečkamo čebel in matice. Po nekaj dnevih moramo odpreti mediščna žrela, da izletijo troti. V mesecu maju je torej glavna skrb pri čebelah, da preprečimo rojenje, nekateri čebelarji pa že sedaj točijo cvetlični in še mogoče kakšen med. Kmetijska svetovalna služba za Pomurje mag. STANE KAPUN, dipl. inž. agr. vno usposobljene in fizično vzdržljive kadre. Vsak vodilni delavec govori najmanj dva svetovna jezika. »Starejši« kadri se pravočasno umikajo »mlajšim«. Mladi dobivajo pomembne funkcije, starejši /nad 60 let/ postajajo svetovalci ali gredo v penzijo. So odprti in pripravljeni na sodelovanje. Svoje izkušnje in znanje so pripravljeni posredovati drugim. To so pred nami storili že več skupinam Slovencev -od politikov do gospodarstvenikov. Poslovodstvo opravlja svojo funkcijos ciljem za čimvečji profita, seveda po zadružnih principih za svoje člane, zato pri racionalizaciji stroškov tudi kadri niso problem, saj je za njih dolžna v primeru brezposelnosti poskrbeti država. Videli pa smo jasno, da za svoje zaposlene zelo dobro skrbijo. Na posebno vprašanje nisem dobil povsem jasnega odgovora, zakaj so se Nizomski kmetje odločili za predelavo sladkorne pese v okviru zadruge in ne delniške družbe. Med eno in drugo obliko organiziranosti je po slovenskem zakonu o gospodarskih družbah precejšnja razlika. Z mojega vidika so se odločili pravilno, saj je poslovanje v zadrugi dosti bolj samostojno, oz. ne zahteva toliko formalnosti kot pri delniški družbi. Slovenija vstopa v nove družbenogospodarske odnose, zato bo potrebno ustvariti ne samo dobre tehnične, ampak tudi ostale pogoje, Pri tem nas ne smejo voditi samo proizvodni cilji. Potrebno je misliti tudi na politične, strateške in socialne razmere, v katerih bomo v prihodnje v Sloveniji živeli. Dobra Tovarna sladkorja Ormož s pravimi lastniki je gotovo Sloveniji nujno potrebna, pa ne samo zaradi pridelave sladkorne pese, ampak tudi zaradi strateške samostojnosti. Naloga pridelovalcev sladkorne pese je, da poiščejo ustrezno organizacijsko obliko za pridelavo in predelavo, Ali je to samo Zadruga za pridelavo sladkorne pese ali so to samo splošne kmetijske zadruge ali obe obliki organiziranosti ali pa samo ena od teh, bo pokazal čas. Novi svet /vstop v Evropsko zvezo/ ne bo prijateljski, zato je dobro imeti partnerja, ki ti v stiski pomore obvladovati novi in včasih nori svet. »Kadar angelčki potujejo, se nebo veseli,« so nam povedali svoj stari pregovor. Imeli smo res ves čas lepo vreme. Gotovo zato, ker smo Šli vsi na ta ogled z dobrimi nameni in se je nebo tega veselilo. Bo pri vzpostavljanju odnosov med kmeti (pridelovalci), delavci TSO (predelavo) in državo kot potrošniki tudi prisotno nebo?! JOŽE TIVADAR Večkrat sem že doživel, da so to lepo živalico zamenjali z drugimi živalmi - včasih z nutrijo, največ pa s pri nas poznanim kuncem činčila, s katerim pa južnoameriška činčila nima nič skupnega. Južnoameriška činčila daje krzno, ki spada k trem najkvalitetnejšim na svetu. To so sibirski lux, zobel in činčila. Od omenjenih ima činčila najbolj gosto in svileno krzno in je edina, ki jo lahko farmsko vzgajamo. O činčili Pradomovina činčil so Kroddjeri v Peruju, Bolivija in Čile. Že inkovski vladarji so to dragoceno krzno uporabljali zase in za svoje spremstvo. Lov nanje je trajal vse do začetka tega stoletja, in to ne samo človeka, ki je spoznal enkratno lepoto tega krzna, ampak tudi drugih živali. Tik pred popolnim iztrebljanjem živali so po prvi svetovni vojni sprejeli strog zakon o zaščiti narave in prepovedali lov na činčUe ter tudi na vrsto drugih živali, kot na primer na nekaj vrst mačk in ptičev, ki pa so naravni sovražniki činčil, tako da seje njihovo naravno iztrebljanje nadaljevalo, Leta 1923 je ameriški rudarski inženir Chapman dobd dovoljenje, da izsledi poslednje še prosto živeče činčile in jih poskusi umetno rediti. Chapmanuje uspelo ujeti 17 činčil, in te so predniki današnjih. In če je nekaj ljudi še tako proti farmski reji živali, jih v primeru činčil s takšno rejo tudi ščitimo pred iztrebljanjem, ker v naravi živijo danes posamezno samo še v rezervatih, V Evropi so začeli činčile gojiti v začetku petdesetega leta. Ker niso zahtevne živali, je reja lepo napredovala, in ker je nekaj vrst živali z drugačnim krznom, katere v naravi živijo zaščitene pred lovom, se povpraševanje po krznu činčile stalno dviga. Kupci tega krzna so ljudje z visokim standardom. To se je do sedaj pokazalo pri vsaki recesiji, ko so se druga krzna slabo ali pa se sploh niso prodala. Tako, če sedaj mislite, da se vse, kar se činčila imenuje, tudi proda, se hudo motite. Moram jasno poudariti: Govorim o kvalitetnem krznu, ki gaje možno dobiti samo od kvalitetnih živali, katerih pa v Sloveniji in tudi drugje primanjkuje. Razen nekaj malih izjem je kvaliteta činčil v Sloveniji zelo slaba. Veliki del jih vzgaja brez potrebnega znanja. Preprodajajo se kot zajci, nekateri celo na čeke ali obroke. Interesenti obljubljajo odkup krzna za vsako ceno, v resnici pa večina od njih še rrikoh krzna ni prodala. Ljudje, ki so na ta način živali kupili, spoznajo njihovo vrednost šele, ko hočejo prodati krzno. Razočarani potem širijo slab imič za činčile. Pri njih ne smemo strmeti za kvantiteto, temveč za kvaliteto. Dobro, če jih kdo hoče imeti za otroke kot hišne živalice, potem ni važna kvaliteta in cena, če pa hoče, da bo od njih korist, naj se prej dobro informira, da ne bo brez zveze razmetaval denarja. Verjetno poznate star pregovor: Poceni kupiti, drago plačati. Upam, da ljudje, ki to preberejo, spoznajo, kakšna živalica je činčilla in da je v bodoče ne bodo več zamenjali, Vsem, ki te živalice že imajo, pa želim pri reji veliko uspeha! RUDOLF KOVAČ Poudarek biološki pridelavi tirane Za zdrav način življenja Ustrezne spodbude za ta način pridelave Pridelava biološke hrane dobiva v svetu vedno večji pomen, saj je ob sedanji kmetijski pridelavi, ki si je skorajda ne moremo zamisliti brez uporabe najrazličnejših zaščitnih in drugih kemičnih sredstev, vedno več takšnih, ki povprašujejo po biološko neoporečnih pridelkih. Na letošnjem sejmu LUGA '95 v švicarskem Luzernu so biokme to vanju namenili posebno pozornost, saj so kar dve razstavni dvorani ali več kot desetino razstavnega prostora posvetili tej dejavnosti. S prikazom biološkega kmetovanja so le-to želeli čim bolj predstaviti obiskovalcem, cilj organizatorjev tovrstne predstavitve pa je bil, da bi se povpraševanje po biohrani še povečalo, saj v veliki meri prispeva k bolj zdravemu življenju. II h S: »sin para Olik) 'isti imaj ntm stav la« vins «01 inii Sed: yve ihij, PRs Več! *ljai mit bili koj, sebi I dela dob ' tvs tre) Žale . vest 1 Vrti i 'hhi 1 vho ' bo ' Piet ! Čloi j stva ; ** ( i 'I I I I I I fib »sk kih Jas Usa bile Pet Se) >1*1 '( 11»! I ka ig n Ric ''Iji iitii 'ih 'Id Up, Pil Sel Sk klil »M I ge, Sta iUj ki rol Pol riti Ml 1 I 1 5 9 .rfF 133 SI _ _ proknistova postelja kulturna obzorja Milan Vincetič 11 ^&odor W. Adomo je govoril o Auschwitzu kot o kolektivni ustriji smrti, ki se je zgodila vsej bogati tradiciji filozofije, •^‘‘tnosti in razsvef°nih znanosti navkljub. V zadnjih kon-1 idii I pa poletjem bi li bi na /tvoritev ljubke razstave Diaia 9 1 " »l* na otvo- 1 1 1 —-»f* f -""Vta Jt taft, kat , V »iSušF F W lahku rekli, ‘ 'Hitil DdtkhHiee« otvoritve so v hsicm značilnem priča-‘“iM, ftjM prepoiaaio, -'i-kknn srečanjem oči jc sleAiV ki je govorit tk- H SpBivi—' Peilič, toJrainj so- s? priča- prav Se LJ u ■P*>-sporočalo. sl ^remonialu’ oMspa Nada Kohenict, fcia-likovne sekcije Vir pri rado- lividu. Za šolarje 2^novane nižje stopnje v ‘*“'WwšoiAt-ca«--'- tako - iz bel-t>kolisa ..E,a oKoUša v še-' ® sedemdesetih lerih je ^i^benteijeva znana v m Jerkiče' -—j n Vi je pred leti prist^ ,,’^'^enjem likovni sekciji, '^'jo vodi prof. Rudi Gaherc. oživijajočc načeio .^''UgospeV.'''- - AllTv., ^nana kot ;va«. Zdaj je T' ■-^iin^SPspe v l tt>vkoP2v°?^nterj, , ' ocntctjevc opl- , Pl v kontekstu odnosa med učiteljem.ker W 7 ’ priTOetnejšega w nekdanjo v" . St af ' ’‘33tedu osnovne '^'hred njeno sliko, - e-/Je prekTnuTsVj motiv; lAtiiikit-vlil u* gtavj an v V Al TOft takokotaUtrtUfd«'' Hi skia&ita narisati- NaV jU ^MftiVtKttnltioarettlo.dab' S 'tl med tttvvjo me :*»•’? IIA f se nam načina ooiteljico v dni- Sole sva 'ti prika- I iiisrc 7 bogled, , Pi" vodo "3 to podo- bo prišel v usta okus po rahlo mlačni vodi in listjem trte, s katero je bila putra zataknjena, skušala pa sem prikazati prizor. Pripovedovali ste mi, da je bila košara, v kateri so nosili jestvine na njivo, prekrita z belim prtom in sem tako narisala, pa mi je profesor Gabre rekel; Kaj pa nosi tale na glavi, perje? Zato sem košaro odgrnila in se zdajle v njej vidijo kruh in druge jedi ...* Ljubko poslušanje avtoritete, kakršnega je bil gospa Kobenlerjeva sama deležna, dokler je bila uči- th »?«• *f '- 1 2^ I I v dnevni sobi in skušala zatisni; ...I. Zjutraj gaje na mizi čaka- tcljica. Postopku, ki tako verno sledi nasvetom in formam sveta objektov, se v slikarstvu reče realistični. »V takih primerih, ko gre za določne segment naše kulturne dediščine,« piše o slikarstvu Nade Kobenter Cene Avguštin, »želi avtorica gledalcu prikazati povsem oprijemljivo podobo objekta, tako, ki bi kdaj v bodoče lahko služila kot dokument, če spomenika morda ne bo več.« Vendar je potrebno reči, da je avtorica več kot dokumentari-stka, tudi takrat ko se odloča, da bo tako rekoč elnografirala, kajti ne riše, temveč slika, poteze čopiča ne sledijo mejam predmetov, marveč to mejo strukturirajo z njenim prestopanjem, robovi stvarnega sveta nastajajo iz odnosa med svetlobo in senco, med prostorom in barvo. Na večini slik so prizori gorskega sveta, iz okolja, kjer ta čas živi, v zadnjem času pa je, prav za razstavo tukaj, naslikala tudi nekaj panonskih motivov. Š. SMEJ lo pričakovano sporočilce, da je pač na hitro odpotovala in da ona že ve kam in kako, naj ne bo v skrbeh zanjo in naj je, bognedaj, ne išče. Čez dober teden so ga zadnjič videli. Iz kovčka je potegnil zensko lutko, jo napihnil in dolgo, dolgo zri v njeno suho, osladno kosmuljo. - Zdaj mi priznaj, Wu, zdaj mi reci, moja Wu, kateri pesjan te je s slinastim, je mrmral pod brado. Kapitan, ha? Ali tisti njegov Dan, ki je imel ključe njegove omare, pa te je dobrodušno posojal za poldrug dolar? O, mojbog, kako si nagravžna in rumena, kako sem te le mogel... Posadil jo je na stol, jo pogladil po bakrenastih ščetinah, ki naj bi bili lasje, in navlekel nanjo še povaljano Anino kombinežo. - Slejkoprej te bom zadavil, ljubica, je izpljunil med vrati in šele čez dobra dva meseca, ko je Wu že postala ogabno ohlap- I na cunja, je prispela iz Gaoshionga kartica, nakracana s ki- tajskimi pismenkami. 10 vpRtnik, 11 - maja ne zgodi se vsak dan 1 7^ * zvezde vam kažejo OVEN .^^1«:—. Ona: Poskusi razmisliti čimbolj nepristransko in mogoče boš končno spregledala, daje on popolno-■ ma drugačen, kot pa si si ga zamišljala. Zalo nikar ne rini z glavo naravnost v zid, saj se lahko zid podre... On: Poskusil boš tudi tam, kjer sicer ne pričakuješ kdo ve kakšnega uspeha. Toda izkazalo se bo. da imajo norci srečo. Nikar se ne obotavljaj in ne čakaj na prihodnji maj, saj je ta še zelo daleč. BIK Ona: Nikar ne skrbi za partnerjeve težave, saj ti N lahko to še pošteno zameri. Bolje mu boš pomaga-r’ la s svojo ljubeznijo. Srečanje s starim prijateljem te bo spomnilo na pretekle čase, ki mogoče le niso povsem mimo. 1 Od: Še vedno se ne boš uspel pomiriti z nastalo situacijo, toda vsa tvoja naprezanja bodo le boj z mlini na veter. Še najbolje bo. da si vzameš nekaj dni odmora in si poskušaš urediti svoje misli. । DVOJČKA I Ona: Neprijetne zadeve ne boš mogla odlagati v ; nedogled, zato se raje čimprej spoprimi z njo. Ko pa bo nevihta mimo, pazi, da ne boš ponovila napake. ki tc je spravila v takšen položaj. In nikar se I ne zanašaj na pomoč drugih’ On: To. da si nekaj želiš, še ni dovolj, potrebno se bo tudi । angažirati in storiti potrebne korake. Predvsem pa se ne po- ' dcenjuj, saj si sposoben tudi takšnih reči, ki so bile nekoč tudi resnično nedosegljive. RAK Ona: Ce boš predolgo odlašala, ti bo nekdo hudo zameril, zato se raje odloči in si vzemi tisto, kar ti tako ali tako pripada. Ne pričakuj preveč od prehitro dane obljube, ampak poglej na vse skupaj malo bolj realno... On; Hazardiranje se ti ne bo ravno najbolje obneslo, pa tudi pretiranih izgub se ti ni treba bati. Prišlo bo novo obdobje, ki ti bo prineslo veliko več odgovornosti, zato je najbolje, da se na to tudi pošteno pripraviš. LEV Ona: Zaradi nepričakovane ljubezenske izjave boš ' sprva ogorčena, nato pa ti bo vse skupaj začelo ugaja- ; ti. Prijatelji bodo sicer začudeni, vendar pa Si bodo kar hitro uspeli razjasniti novonastalo situacijo. On: Prebroditi boš moral določene težave, ki ti L lahko še dodobra spremenijo tvoje poslovne načrte. Poslovni f partner ti bo predlagal konkretno ponudbo, ti pa se boš vse pre- 1 več obotavljal. Raje pohiti’ DEVICA Ona: Trenutek je zelo resen, zato ti nikakor ne bo škodilo, če bi se poskusila zbrati in se vključiti v igro. V nasprotnem primeru se ti lahko kaj hitro zgodi, da te bodo dogodki okoli tebe enostavno prebite li- On; Še vedno se nisi popolnoma izvlekel iz kritičnega poslovne- . ga položaja, zato je potrebno paziti na sleherni korak konkurence. Naložba se bo povrnila šele sčasoma, zato samo brez panike. TEHTNICA Ona; Pred očmi imaš en sam cilj, zato pa ne vidiš priložnosti, ki se ti kar ponujajo. S silovitim rezom boš prekinila trenutno zvezo, ki ti greni življenje, nato pa se boš posvetila tudi lepšim in prijetnejšim stvarem. On: Sicer boš poskušal poslušati dobronamerne nasvete, vendar pa ti tvoja trma ponovno ne bo pustila ukloniti se. Proti koncu ledna se ti bo odprla nepričakovana poslovna alternativa, ki je doslej sploh nisi opazil. ŠKORPIJON Ona: Prišel je čas, ko se boš morala dokončno i odločiti, komu posvetiti svoja čustva. Vendar se bo pojavil nekdo povsem tretji, ki bo uspel še dodobra prekrižati tvoje načrte. Ob koncu tedna se ti obeta prijeten obisk. On: Namesto da bi pametno molčal, se boš na vse kriplje širo-koustil. kar ti bo nakopalo obilico težav na poslovnem področju. Pa tudi v ljubezni se ti ne obeta nič kaj dobrega. Drži se raje tistega. kar že imaš’ STRELEC Ona: Preveč si obljubila, sedaj pa ti zmanjkuje čas in še česa drugega. Ob koncu tedna bo v tvoje življenje prišel nekdo, ki bo v njem zapolnil dosedanjo praznino, vendar pa je vprašanje, ali je ta tisti pravi. On: Poslovni partner ti bo omogočil ponovno afirmacijo tam, kjer si jo zaradi svojih nespretnih potez izgubil. Pazi se prehitro izgovorjenih besed, ki tc lahko ponovno pripeljejo tja, kjer ti ni bilo prav nič všeč. KOZOROG , Ona: Izlet v neznano ti bo odprl neslutene možnosti v ljubezenskem življenju. Obeta sc ti teden poln neobičajnih, toda prijetnih presenečenj. Nasploh bo vse skupaj na prvi pogled povsem nora zadeva, toda glavno je uživati. On: Imaš odlične možnosti, da uspeš na področju, kjer si to že dalj časa prizadevaš. Vendar pa možnosti same niso dovolj - za uspeh se je potrebno tudi pošteno truditi, prav pa bo prišel tudi kanček sreče. VODNAR Om: Neko povabilo bo sicer zanimivo in obetavno, a vendar to ni edina pot, da si zagotoviš njegovo prijateljstvo. Sprejmi povabilo, pa četudi boš v začetku nekoliko zmedena, predvsem zaradi nekoga iz preteklosti. Ob: Precej se boš moral potruditi, da ti bo uspelo pridobili osebo, ki ti že dalj časa ne da miru. Toda pozor: vsaka medalja ima dve plati, zato nikar ne dovoli, da bi zaradi ljubezni trpelo tvoje poslovno življenje. RIBI Ona: Bolje, da ne obešaš na veliki klin svojih preteklih podvigov, saj lahko pridejo novice na povsem napačna ušesa. S partnerjem se bosta sicer sprla, a bo vendarle vse skupaj ostalo v bolj mirnih vodah. On: Pazi se predvsem zadev, povezanih z neznanim, saj se lahko pošteno opečeš. V ljubezni se lahko pripraviš na precejšnje pozitivne spremembe, ki pa bodo prav prijetno poživilo v tvojem vsakdanjiku. J I O našem koledaiju Smeh je lahko zdraviloi že od nekdaj si ljudje prizadevamo v čas vpeljati red. Pri tem so upoštevali različna pomagala, zvečine pa so bili osno ; va ponavljajoči se naravni poja-; vi. Drugje so se ozirali v nebo, Tam so merjenje časa določale lunine faze. Naš koledar sega v 8. stoletje pred našim časom. Tedanje leto Rimljanov je štelo vsega deset mesecev in sc je končalo z decembrom, po latinsko »deseti«. Januar in februar so dodali šele 650 let kasneje. Julij Cezar je hotel zadevo še bolj precizirati: število dni v letu je s 354 povečal na 365, vsaka štiri leta je uvedel prestopno leto in je koledar uskladil z navideznim gibanjem sonca. f * 1-1 J Robert H<*j V 16. stoletju pa so ugotoviti, da koledar zamuja za dejanskim sončnim utripom že najmanj za deset dni. Zato je papež Gregor XIII. enostavno odločil, da bo po 4. oktobru 1582 takoj sledil 15. Problem pa ostaja: po 3333 letih bo naš koledar spet zaostal za en dan. Od pomembnejših koledarjev, s katerimi so merili čas v preteklosti. so: egiptovski sistem, sistem Majev, kitajski sistem, židovski koledar, perzijski koledar in islamski koledar. Novega leta dan ne proslavljajo povsod kot mi. Na Tajskem se začne 13, aprila, v Tibetu 2. marca, v Izraelu začenjajo novo leto 25, septembra. J Vrline smejanja je raziskal britanski psihoterapevt L- „ Smeh utrjuje zgornje telo: lOO-kratni smeh je enako vreden 1» minut teka. Premika vse pomembne telesne organe, jU* 1*^ krepi. Izgine napetost mišic, živci se pomirijo. Minuta smdP** 45 minut duhovnih vaj proti stresu. Smeh znižuje krvni ilit* buja globoko dihanje in povečuje prekrvavitev. Razgrajuj'* j hormone. Sproža tudi izločanje endorfinov (naravnih ubij"* lečin). Krepi imunski sistem. Pijavke, kirurški asisten« j ii Ameriški zdravniki so spet odkrili pijavke. Tamkajšnjii mii '"J Hi',' so jih lani uporabili 65.000, izsesale pa so odvečno sovih in ušesih njihovih pacientov.Tudi nemški zdravmlu primerih posežejo po pijavkah, za eno pa je treba plačali I J J a 11 II Hajbole pa Beieka svadir kažejo pri penzijaj. Idnouk mn ka njemi v drgouč za 0,3% znižajo, P^rej toga, kelko v ton časi ji za 0-2% ka je vse odviso® z gospodarstva pnjde- Un pa zna, ka je velki kiip pejne^ so penzionrsti v prejfinji lejtaj fkiip pej"" država potrošilar zdaj njin ga pa neŠče iP* pj Tou je blAgo povejdano ne j pošteno. ir spouti, kakše mlade lidij administrativno P®" epravlajor te ga pa, poštenjš ste vrejdnir .j potrebo stisne. Eto je stau v vrsti pred ka bi kujpo karto za fuzbaisko tekmo. stau admin ia t rat i v no upokojeni ilij* ne *' pred nJ’” II 8 S' ii 'Didi za mošlie! Kdor je mislil, da so se v kozmetiki domislili že vsega, kar je mogoče, se je zmotil. Pleskanje z bojnimi barvami, kot temu pravijo nekateri zlobneži, se z obraza Siri po vsem telesu. Na svetovnih sejmih kozmetike je slikanje na telo v središču pozornosti tako obiskovalcev kot strokovnjakov. Pri tovrstnem ličenju pa moški nič ne zaostajajo za ženskami. ec tA/KXe of77tA//re 3rtT-| rw 'f/ POUlCOA . . V l d A pcniionist-ik Stou >'\'L prejk ste roga gviišno zna, ka raa prej k s tou J penzije. Star je 40 lejt, zdraf, za dele 1 sposoben, pa je proso karto za tekmo, penzion«« Stera je odprilike 40* falejSa. Un, Bela, k« | pa sigdar cejlo karto z* jjj ka s ten Cuzbali malo prpomore, Gda j, 11 jUrja penzije, kii jpi> rna sdraf, za del<5 karto te si je že p^ zaželo/ primer pred sebof vido, si je že pž zaželi/ biiu šankrejt v bližini, ne bodi Bougi spono^^n*’ Belekof sousid se njemi je pa eto poton^o# užaljeni. Proglasili so ga za kurvejša. * elektro Maribor terja- ka more elektriko plačuvati. un pa dobro zna, ka se kurvan vpa plačuvle, zaton je po takdon un kurvejS. J* kon tou le j ko praviš? Spitavle Bela. Po toni doubo aprila račun za plačilo obroka energije za MAJ, na zapadlost 18. r^aja 95. povejdano. Niti Steron Histin, ne ven, či je pisalOiT ka je RIO po 3 18. li* ten - elektrike troSo, pa Či tou ka nemo troSo ne do konca mej seča do mi zaračunavali obrest >-pa odklopijo za kazen elektriko. Aprila sart P* nej znau, či mo maja edče živo. at»» Brat I n Sadam Husein si je vtepel v glavo, da bo s« palačami prekosil faraone in francoske kralje. Oih’ cesarska poslopja s številnimi vrtovi, marmornatimi s mi. fontanami in vodometi. Ob koncu vojne v Zalivaj ^do galomanske arhitektonske projekte zapravil 1,2 Inria.r 1-T.AVb T i Vi lA MClIctA raVrtri 1 '1 Eltl _ ut. larjev. V treh letih je zgradil 39 palač, samo 13 r'^ glavnega mesta, nekaj pa še v svojem rojstnem | Največja je predsedniška palača v Bagdadu, ki večjo površino kot Bela hiša, V Bassori je zgradil .7 ,..._____ 1 presega Versailles in ima štiri umetna jezera. jiJ^ J pibovga v VI Miuivia iJ I iJij« i UJ riVLua JVZ.V1«. / u*'—* .« ,■ odkrili Sadamove načrte. Na ZN prihajajo številni J vki za oprostitev embarga na uvoz marmoria, alabas«’ I II vki za oprostitev embarga na uvoz marmorja, [ gega dragocenega materiala, ki bo krasil iraške pala’’®- ce VlStS ft 'D«' fi4/ 1 4 / vestnik, 11 maia 1995 |S)S za vsakogar nekaj 1» loti »tl «* L* ^1 Ko te zadene kap h ****** navedenun naslovom objavljen 16. 2.1995, UiV**^*^^*l postavil več pomeuibnih vprašanj o aktualno- «pi. BOO bi zdo klavnto z medicinske strani, Če ne bi dobil odgo- oziroma navodU, kak« ravnati v takšnih primerih. 11' I^til se bom »le« pristopa k ^i^gansk! kapt kot nevropsihia-se namreč na tem področju tim zadovoljivo kompetentne-■ Upam, da se bo glede srčne oglasil kardiolog. (jKpod Franko pravilno ugo-^lja(vsmislu),da je VH preveč hni-T*^ * j**' zaznamuje ^asa, možgansko-bolezen, zlasti paše njena I C d i4 I, l'< !« d F j H i‘ I* iJ ti ij N i* |A li 1) i J K ((#■ (ir lH 11 ! iivl t SJ / I* k 7 ^oačna faza - j bnu? ^‘jbrim poznavanjem te v kni L J' **'*^*’ ntečemo ali pa, nas jc zadela, preboli. lahko naredi vsak izt>o’r^ zdravje in se s tem J(gp| vnm poznavanio™____1. možganska kap. * Z do- ^^znavanjem pa bo posa- meniii- L PVba- ti tn kajpočc- ’ 'tanjšalnjeno pogubno dice inJf"** hude poslc-konrav^ V**' ** okolje kot ena-bolezc ^*^^nska žilna "‘VdmSTnir'* ''SZalost ■ ■ ■ problemov. civi- ’>'>lezen L l žilna lezni?r>m p®*?® ho-druga velika -...................... ten človeku, Bole- nevarnost, ki ieiise«™. J Človeku, Bole-'"liini ona znamenji P ne vsesplošne arterio- !Wdba1ieseca skleroze ali pa z vidno sliko možganske kapi. Med navedenima skrajnostima je niz kliničnih slik motene možganske cirkulacije. Možganska kap je najtežja in kronična faza v razvoju možganske žilne bolezni. Možganska kap ima lahko izrazite negativne posledice za zdravje, saj uničuje osebnostno celovitost, telesno in duševno zdravje, komuniciranje in neodvisnost. Za možgansko kapjo zboli na leto okrog milijon ljudi. Starostna meja seje bistveno pomaknila v obdobje srednjih in celo mlajših let. Okoli 45 % bolnikov z možgansko kapjo zboli v obdobju 40 do 50 let. Med spoloma ni bistvenih razlik. V enaki meri so prizadeti revni, nerazviti in bogati narodi. Zakonsko stanje pa vpliva na bolezen: pogosteje zbolijo poročeni moški in neporočene ženske. (Podatek je iz knjige Obvarujmo sc mož- Eskimi so verjetno posledica skoraj izključno ribje prehrane. V Ameriki se možganska kap javlja pogosteje med črnci kot med belci. Kot posledica preventivnih ukrepov, torej urejanje krvnega pritiska, manj kajenja, zdrava prehrana, upadajo žilne bolezni v razvitih deželah za okoli 5 % letno. V Sloveniji Je število možganskih žilnih bolezni konstantno. Umrljivost obolelih v prvih treh tednih znaša 25-35 %. Prognoza jc odvisna od vrste možganskih kapi in je slabša pri krvavitvah kot pri zoženju ali popolnem zaprtju možganske žile. Slaba znamenja so motnje zavesti, motnje dihanja in sprememba zenic. Invalidnost, ki jo povzroči možgansko-žilna bolezen, ostane v 20-30 % trajna, huda, 50-75 % pa ostane samostojno pokretnih, vendar bistveno omejenih v vsakdanjem življenju. Med mlajšimi obolelimi, do 55 let, so statistično pomembno prevladovali moški. 60 % so kapi v smislu zoženja ali zapore možganskih žil, 40 % pa so krvavitve, torej poči ala. Velike težave dela možganski otok po kapi, ki še dodatno vodi do zmanjšanja možganskega pretoka, torej mart) kisika in posledično še dodatne možganske okvare. Vzroki za možgansko kap so: .dogajanja na srcu - slabitev srčne moči iz raznih vzrokov; možganska embolija - po žilah potuje v možgane krvni strdek ali zrak, mast recimo pri poškodbah; tromboza - nastajanje strdkov v možganskih žilah; krvavitve možganskih žil. Daleč na prvem mestu je arterioskleroza -oženje žilne stene - upočasnitev krvnega obtoka in tromboza, torej nastajanje krvnega strdka. S staranjem zgubijo arterije svojo elastičnost, njihova notranja plast zadebeli, narašča količina kalcija; govorimo o arteriosklerozi. Vzroki za takšen neugoden potek so seveda zvišanje holesterola v krvi, kajenje, zvišan krvi pritisk. Najpogostejši vzrok za krvavitev možganskih žil jc zvišan krvni pritisk. (nadaljevanje prihodnjič) Zelenjavne tržnice so vsak dan bolj založene s svežo zclciija-vo. Za zdravo prehranjevanje podeželskih ljudi so neprecenljive vrednosti domači zelenjavni vrtovi. Ob prizadevnem delu sodobnih gospodinj je domači vrt od pomladi do pozne jeseni bogata »shramba« dnevno različne zelenjave in delno tudi j^odičevja. Poseben užitek in zadovoljstvo je prinašanje sveže, neuvele zelenjave dan za dnem v kuhinjo in pripravljene na različne načine na jedilno mizo. Skrbna in razgledana gospo-I dirya lahko ob količkaj ugodnih pridelovalnih pogojih izbira med različnimi vrstami. K inske kapi, dr. Erih Tetičkovič.) itevilo kapi raste z naraščanjem vlage v zraku, največ jih je pri temperaturi 0-5'C in v ugodnih toplotnih razmerah pri 15-20’C, najmanj pri ekstremnih temperaturah, Tako se pojavlja možganska kap najpogosteje v januarju, juliju in decembru. Maloštevilne možganske in srčne bolezni med d.d, MARIBOR PRODAJNI CENTER MURSKA SOBOTA Cvetkova 2a tel.: 31 760 5’4 POPUST V MAJU! ® štiritaktnin motorjem BRIGGS •900 SIT in še darilo: 1 liter motornega olja. S kartico zvestobe Še 5% popust * Veselimo se vašega obiska! SEDrm __________ I.SC N&TghlUV 5.(lAFj-r.^lIW^YOU-S- J ' Annie Lennox Ž- VOU - V»n Hakn -* - Green Day - Bruci SpringslMn IteME Majska ljubezen do cvetja Cvetje ima v življenju mnogo večji pomen, kot mu ga je dala s svojimi zakoni narava. V posameznih deželah in različnih dobah je Človek razvijat različen odnos do cvetja. Eno velja za vse - cvetje je vedno bilo in jc znamenje ljubezen!, spoštovanja, prijateljstva in pozornosti. Človek jc spoznal tako v domu kot v naravi njihovo notranjo bit, kajti videz urejanja cvetja je odvisna od vrste cvetja, njegovih lastnosti in načina, kako ga razporejamo v šopek ali aranžma. Oblikovanje cvetja v cvetlični aranžma se sprva zdi preprosto, vendar ko se lotimo razporejanja cvetja v celoto, ni tako. Ni vseeno, katero cvetje izberemo - ali bomo imeli srečno roko pri barvni uskladitvi -, kajti videz končnega cvetličnega aranžmaja mora ustrezati namenu. Cvetlični aran- zmaji, ki prihajajo iz rok izkušenih floristov, so nemalokrat prava umetnija. Uporabjamo različne načine urejanja cvetja: - modemi slog - aranžiranje nam dopušča manj cvetja in veliko zelenja, - klasični aranžma - je za razliko od modema bogatejši; v njem je mnego cvetja, veliko barvnih kombinacij in oblik. Pri aranžiranju moramo upoštevati ne samo barvno kombinacijo, ampak tudi optično ravnovesje; spoštovati moramo naravne lastnosti cvetja. Oblikovanje šopka oziroma cvetličn^ aranžmaja, bodisi kombiniranega s sadjem ali zelenjavo, je umetnost, vendar vsaka umetnost ima v sebi kanček ustvarjalnosti. Olga Varga I Ugotovitve prehrambenih strokovnjakov kažejo, da je zelenjava vsebinsko in količinsko pomemben del naše prehrane, zato jo uvrščajo na prvo mesto za mesom. Resje, da se mnogo ljudi (npr. Eskimi) še vedno hrani pretežno z mesom, nekatera ljudstva (npr. Hindujci) pa uživajo samo hrano rastlinskega izvora. Fiziološke potrebe pri tako različnih ljudeh uravnava podnebje, okolje in prehrambene navade. V našem okolju in razmerah je najboljša mešana prehrana. Iz zelenjave dobivamo potrebne količine vitaminov in mineralov. Predvsem listnata zelenjava pripravljena na ustrezen način je nosilec zgoraj navedenih snovi. Kaj je pomembno pri pripravi? Da je vsaka zelenjava pobrana ob pravem času (ne prestara), da je skrbno očiščena in oprana, da je v vodi ne namakamo dalj časa brez potrebe, ker voda izluži snovi, ki jih potrebuje človeški organizem. Najboljša in največ vredna je dušena zelenjava. Kuhano pripravljamo v nujno potrebni količini vode v posodi s tesno prilegajočim se pokrovom. Rastlinska hrana vsebuje mnogo celuloznih vlaken, ki dajo občutek sitosti in naredijo hrano voluminozno. A /?s{- I I Cilka Sukič SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE ■^C^^S^TtHoT. IN^.BI - Vlcl^l'’'^^®^ - Strmina ' Avia band - Lačni Franz * M<[t« 2ore *‘S*" NA MURSKEM VALU 3 Vurberka ■ ®*4iertkih 7 '^BRODOSli^^ - Nika Zajca *™S*«kla **' "• nisler: Mniskl ral, ta, Murska Sobota, za tlosbcae lestri«. 7 4' US mmo MV - MURSKI VM - UKV 94,UMIH {dOKOUM tudi SV 64«kHz) t I I I I L, >ia i-S X ‘•»•m, ^fimekter naslov: Petek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščin]. nemUčini in madžarščini - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na M V - 8.30 Mali oglasi — ON 15 Zamurjenci (kabaret) - 10.30 Kino ventilator - 10.00 Poročila - 11.15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila -14.30 Romska oddaja - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.30 Poročila - 17.00 Ob koncu tedna - 17.30 »Sipli mi« - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Subota - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika — 7.30 Informacije v slovenščini. nemSčini in madžarščini - 7.50 Tržnica - 8.00 Poročila - 8,10 Dopoldne na M V -9.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročita - 10.30 Potejrajte se z nami - 11.00 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Popoldne na Muiskem valu - 13.30 Poročila na MV - 14.30 Evropa v enem tednu - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročita - 18.00 NajlepSe želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Astrosobota -22.00 Vključujemo Radio Slovenija Nedelja-8.0(1 Začenjamo nov dan - 8.05 Horoskop - o. 15 Panonski odmevi - 8.50 Zamurjenci (kabaret) -9.15 Misel in Čas - 9.30 Srečanje na Murskem vatu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.15 nedeljsko premišljevanje - 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 NajlepSe želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Ponedaljeli -5.40 Prebujajte se z nami -7.00 Druga jutranja kronika-7.30 Informacije v slovenSčini. nemSčinl in madžarSCini - 7.45 Porabsko zvočrto pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na M V - 8.30 Mali oglasi - 10.00 Poročila - 10.15 Tema dneva - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Dežurni novinar v I. oseM ednine -13.00Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 17.00 Šport - 17.30 S krSČakon. cekron pa z marelof - 18.15 Bilo je nekoč - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Dober večer, Beno - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Torek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemSČini in madŽaiSčini - 7,45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na M V - 10.00 Poročila - 10.30 Kratki stik -11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila - 12.30 Dežurni novinar v I. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 14.00 Subjektivno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 PosluSamo vas -,17.30 Mali oglasi - 18.00 Na narodni farmi - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Večer s Smiljo in Milanom - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Sreda - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slover^ini. nemSčini in madŽaiSčini - 7.45 ZagrebSko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 ISčemo za vas -10.00 Poročila - 10.15 NSTSNMV - 11.15 V živo...- 12.00 Poročila BBC - 12.30 Dežurni novinar v I. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 V stiski - 17.30 Srebrne niti - 18.00 NajlepSe želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Mursko-morski val - 22.00 Vkliučujemo Radio Slovenija ČeMek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7,00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v siovenSČini, nemSčini in madžarščini - 7.40 Svetuje kmetijski strokovnjak -8.00 Poročita - 8.10 EAopoldne na MV-9.t5 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 10.30 Pika na i - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na SESIAML MARKO NAPAST DflEISER JEV ROtm NEMŠKI HLOZOF tGEORGI PftESKOK TELOVADNEGA onoaiA PRITOK UDZEIE. H IZVRA VVOGEZU FR. DftAHA-IRfSPAN-EKEGARODU (FERNAND^ VEUK ODRSKI VRH AKIWEN CDROP TORUA(oJ MESTO NA SARDHU VRSTA TRAVE ZA PlfTENJE SHOV ZA SVEČE ZHUtZA ŠAHOVSKO ntnuAvo n. LIKA KDOR CD DAJAOELO HA AKORD L I ■P' VODNA ZNAL JORDANSKA LUKA KOBALT KRADCA NEMŠKE TEIBAZUE RDEČA iMINKA DHANEC V RAHNE. RU PESNIŠKA ZORKA XSENNA VODNA RASTIJHA AVTOR ItOBtlZOAM BOtGAlHS UTEFIARNI uKawu ggj NEKDAKlA BOJNA LADM HAVESIA JORC 1 SKAHICt? STOPNJA V VOJSKI, SlffiA RSKO ME' STO (TUDI EMKJ Murskem valu - 13,30 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Oltvestila - 16,30 Poročila - 17.00 Mali radio - 18.00 NajlepSe želje s čestitkami -pozdravi - 19,00 Dnevnik Radia Slovenija ™ 19.30 Geza se zeza — 22.00 Vključujemo Radio Slovenija. til FIGURA PAI ČETVORKI RIBIŠKA UREZA t. RESITEV prejšnje križanke - Vodoravno: askonii, barbera,-fet>tor,taL Rila, zima, ID, 1ai, Ota, oglas, žoltica, I. Aaron, trim, HI, eksamen, VDZNaaa. 1 I 12 vestnik, 11, maja 1995 podlistki Opis sveta na pragu tretjega tisočletja Osem pogledov Jerneja Katona Drago Pintarič ^POTOVANJE S. e .J Ob koncu drugega tisočletja nam svet ponuja raznoliko podobo, Težko sije zamisliti perspektivo, s katere bi jo mogli uzreti v celoti. Obstaja namreč prepričanje, da se nam je prava podoba sveta razkrila šele pred nedavnim, zato njenega pomena še niti nismo v celoti doumeli; gre za pogled iz vesolja. Slika planeta -lepega, drugačnega od vseh ostalih. a ranljivega - je nov duhovni simbol časa in naša popotnica na bodočih poteh. Vendar o tem pozneje, morda celo veliko pozneje. Zakaj? Za evropskega sodobnika je namreč že zamisel iz leta 1966, ko se je prva trinajsterica pobudnikov izrekla za državljane sveta, nekaj precej skreganega z realnostjo. kateri je priča; v resnici namreč ne moremo ugotoviti niti, ali se Evropa res združuje v tisto povezano celoto z globalno vizijo lastne usode, kakršno si je bila sama zamislila zase, aU pa se nasprotno vse bolj razdružuje na zmeraj več majhnih držav in regij s svojimi parcialnimi interesi. Razmišljanje o planetu kot celoti pa nas spravlja v še večjo zadrego. Svet, kakršnega vidi današnji Zemljan - to je tisti slehernik, ki je za njegovo seznanjenost z lastnim planetom sicer relativno dobro poskrbela ekranska slika njegovega »okna v svet«, žal pa mu ta ni dala hkrati tudi zmožnosti za kompleksnejše razumevanje pestrih in celo fascinantnih informacij, ki mu jih posreduje -svet, ki mu ga kaže, je torej pisana združba raznih (pravzaprav vseh) oblik in stopenj življenja človeške družbe. Razpon sega od življenja po stopnji kamene dobe ljudstev Polinezijskega otočja do visokotehnologiziranega sveta zahodne družbe, ki se v resnici razgleduje tudi že po vesolju. Ljudje se bomo morali odločiti, kateri sliki bolj verjamemo: tisti, ki nam kaže skoraj božanski (bogokletni?) pogled na nedoumljivo podobo celote ali pa bolj zaupamo pritlehnemu pogledu lastnega očesa, ki začudeno od kriva raznolikost v enem. Najverjetneje nam prihodnost namenja prav združbo obeh pogledov, ki nas bo učila, kar po malem že slutimo, da namreč resnica ni izločanje in selekcija, ampak hkratnost in sinteza. pa za svojo uresničitev potrebuje poglobljeno zavest in sodelujočega duha. Ob koncu tisočletja je naša naloga najbrž tudi v tem, da pretehtamo, kolikšen delež poti do omenjenega cilja smo že opravili. Ko pa si zastavimo takšno vprašanje, smo že v težavah, saj v resnici ne vemo zares natanko, kako naj se ga polotimo. Četudi ljudje kaj hitro sprevidimo, da je za nas »vesoljska perspektiva« še prezahtevna in nedoumljiva, saj njenega sporočila v tem trenutku ne moremo dojeti v celoti, pa tudi za »zemeljsko perspektivo« ni mogoče reči, da je jasna in pregledna. Nasprotno: prav tuje pogavitni vir težav. Ljudje smo naučeni svoje okolje, prostor, čas, same sebe, svoje delo in početje ter vse svetovne fenomene razumevati in doživljati s pomočjo različnih ved in znanosti, Te so v tisočletnem procesu nastajanja razklale starogrško nedeljivo in metafizično-absolutno totaliteto sveta na premnogo posamičnih pojavnih oblik, ki so v dvajsetem stoletju postale predmet znanstveno-filozofskega mišljenja moderne dobe, Le-to je dodelilo vsaki izmed soobsto-ječih strok pripadajoč ji delež resnice v posest, te pa zdaj včasih skoraj ljubosumno čuvajo vsaka svoje bogastvo. In tako si najbrž zaman zastavljamo vprašanje, katera izmed znanosti ve o človeku in njegovem svetu več: psihologija, filozofija, fizika, sociologija, zgodovina, biologija ali nemara socialna psihologija, genetika ali celo kakšna še bolj (ozko) osredotočena šola, ob vsem tem pa obstaja še precej specializiranih metod, ki veljajo vsaka zase za najustreznejšo pri človekovem prizadevanju za spoznanjem in resnico. Vzporedno z drobljenjem naše vednosti na zmeraj manjše in v sebi zaokrožene kvaziresnice je tudi podoba sveta na mrežnici našega očesa razpadla na neskladen mozaik, ki ga ne moremo in ne moremo pravilno sestaviti. Na nek iracionalni način smo bili kar nekam začudeni, ko smo pred 25 leti na vesoljskih posnetkih planeta videli, da se delčki izvrstno prilegajo drug drugemu, da je Zemlja še zmeraj vsa celovita in zaokrožena; in naučeni, kot smo, smo kar iskali razne razpoke, meje, pregrade in druge razdelitve, kakršne smo sami začrtali, najsi bodo duhovne ali na zemljevidu - k sreči zaman. Vendar pa osnovna človekova težnja k doživljanju enosti s totaliteto sveta ni mogla ostati docela nepotešena, saj to ne bi bilo v skladu z njegovo najglobljo potrebo po notranji osmišljenosti in ravnotežju. Za slehernika, o katerem je že bilo govora, je resnica znanosti ali filozofije vse preveč strokovno specializirana, nerazumljiva v svoji govorici, zaprta v laboratorijih ali akademskih kabinetih, resnica umetnosti pa zaprašena, predraga, zaprta v slonokoščenih stolpih težko doumljivih estetik. Človek dvajsetega stoletja potrebuje bolj očitno resnico. Najbolj intenziven dialog in identifikacijo s svetom (ter s samim seboj) mu je zato uspelo vzpostaviti predvsem prek medijev. Ti mu ponujajo resnico v tisti univerzalni govorici, kakršna je blizu vsakodnevni rabi in podpira njegovo držo; ta govorica je enaka jeziku njegovega socialnega položaja in ga zmeraj na novo potrjuje, je jezik njegove stopnje družbene (politične) osveščenosti in etosa in Ju sproti artikulira, je priznanje posameznikove lastne vloge v svetu, kateremu daje prav toliko širok okvir, kolikšnega prenese njegova šibka individualnost. Je jezik ideologije. (Nadaljevanje prihodnjič) Ko se je večer nagibal v noč, smo končno prišli do spoznanja, da nas čas priganja in da ne moremo ostati še eno noč. Li se je moral nalednji dan vrniti v Kanado, Neubert pa v dveh dneh doseči San Francisco in odpotovati v Nemčijo. Posloviti smo se morali od nacionalnega parka, ne da bi okušali ribe iz reke Col orad o ali kampirali ob njej, tudi ježa z mulami ni prišla več v poštev. Nalednja postaja našega potovanja je bil Flagstaff. mesto 112 km jugozahodno od kanjona. Lezi ob glavni prometnici 1-40. ki povezuje Navado, Arizono in ki vodi naprej v New Merico, predstavlja pa tudi odskočno desko za turistični obisk nacionalnega parka. Vrsta za vožnjo avtomobila je tokrat padla name. Rokovanje z avtomatsko prestavo avtomobila je bilo v začetku kar težko, vendar sem kar hitro ugotovila tudi prednosti, in to da motor ne ugasne, tudi če speljem s tretjo prestavo. Hitrost sem lahko nastavila na avtomatski merilnik in tako mi ni bilo potrebno paziti na prekoračitev dovoljenih 65 milj na uro, sicer pa policije, ki bi kontrolirala promet zunaj mest, nisem srečala, Nalednji dan. natančneje 16.9.1994, seje končalo potovanje triperesne detelje, Neubert in Li sta odpotovala nazaj v Nevado, še prej pa sta mi dala nekaj nasvetov za iskanje prenočišč v San Diegu in San Franciscu. Sama sem nadaljevala pot z avtobusom v Santa Fe v državi New Merico, kjer me je čakala prijateljica Kerrv, Do odhoda avtobusa je bilo treba čakati kar 4 ure. Mesto samo po sebi ni bilo zanimivo, zato sem si krajšala čas s sončenjem pred avtobusno postajo, vendar mi je kar kmalu postalo prevroče od sončnih žarkov in ponudb za delo v dopoldanskem času, tako da sem poiskala zavetje pred obema nadlogama V zgradbi. Pot do Albuquerquea v novi državi je trajala 7 ur in 40 minut. Šofer, ki je bil tudi sprevodnik, je med vožnjo povedal mnogo zanimivih stvari, pozabil pa je opomniti, da ob prestopu v New Merico, M * 1 X =**» < v L s» San Diego - Sea World znanem po čiliju, velja drugačen čas. To pa je pomenilo zame pravo katafstrofo. Na ta način sem zamudila avtobus proti Santa Feju, katastrofa pa je bila še večja, ker sem telefonsko obvestila Kerrijino mamo, naj me pride iskat na avtobusno postajo. Ko sem spoznala svojo zmoto, in da pelje naslednji avtobus v mesto, kamor sem namenjena, šele čez pet ur. so se mi oči kar zarosile, in to od besa zaradi nevednosti oziroma površnosti. Dolgočasje sem si preganjala z branjem knjige in mislijo, da spremenim načrt potovanja v smeri proti San Diegu ter se odpovem obisku indijanskih rezervatov v državi New Merico. Ker je bil čas dolgočasja okrog polnoči, se za pohajkovanje po mestu na nasvet okolice in kljub ------* T 0 ■ i dl p t - T j, ** .^WBy******^y^^^ ji moški družbi nisem upala ti, ker sem se bala, da bi potovanje nepričakovano na neznanem kraju in doma. Tudi misel na pot P; Mehiki je odplavala po Grande, ker potovalna agenc*"' ima v lasti avtobuse Grayhc'^^|, katerimi sem potovala, ni ie v>' KSicnmi sem po(ov4iai m j^i la na moje obiranje pri J ene linije na drugo in je moj*-P J tljago že poslala na konča® F stajo Santa Fe. Tako kot J® splavalo po vodi, je tudi J razum. Kjub obilici časa nisem obvestila prijateljev, imela zamudo in naj ne skrbu®' _ | se potikam, s tem bi namf® -prečila veliko iskanje in sK' ! moje življenje. 11* (Nadaljevanje prihodfti' ir Ferdo Godina NADA VRNI SE 54 Tome je bil seveda daleč stran od podobnega doživljanja. Nič privlačnega ni videl v Borisovem ravnanju Zdaj čaka srnjak na 'Vojo smrt, po kateri hlepi ne samo ta divjak spredaj, ampak tudi pametni, dobri Danijel. Želel si je, da se žival medtem reši kam daleč stran .Med hojo niso govorili Danijel je pazil na vsak Borisov gib. Kar je Tomca pri tem divjaku motilo, je Danijela sproščalo. Če je Boris obstal in prisluhnil, je v hipu obstal tudi Danijel, Če je Boris oprezal po gozdu, je tako storil Danijel. Tomc pa je samo pazil, da jima s kako kretnjo ne bi kaj pokvaril in ju za kaj prikrajšal Najrajši bi se obrnil,in se vrnil k Dominkovim, pa tega seveda ni več smel. »No, prišli so do kraja, kjer je Boris začel hoditi še bolj počasi, Danijel pa ga je takoj posnemal Nato se je počasi spuščal z nasipa in stopil za hrast Ozrl se je nazaj. Dogovor med Danijelom in Borisom je potekal, kakor če bi bila mutca: kazala sta si z rokami, kaj bi rada. pri tem premikala ustnice, ne da bi govorila. Tudi Danijel se je spustil z nasipa, seveda v strahu, da mu ne bi v okornih škomjah m spodrsnilo. Boris je svojo puško prislonil na hrast, pokleknil in se nato prilepil k zemlji Lezel je po trebuhu med grmovje. Za grmovjem se je začela jasa, obdana krog in krog z gozdom Dvigal je glavo silno počasi. Čez nekaj trenutkov je obstal, kakor da bi okamnel Spustil je spet glavo v travo in jo prilepil k zemlji, pomignil z njo, naj mu Danijel sledi Tomcu se je zdelo, da je Boris napol žival. Narava ga je sprejela za svojega Živi neločljivo s pticami m z divjadjo. Tuj se mu je zdel ta človek, ki je znal tako premeteno streči po življenju Danijel se je spustil na kolena, puško položil ob sebi v travo m se skušal plaziti za Borisom. Tomc je oprezal izza hrasta, kje naj bi bila nesrečna žival. Zagledal jo je. Srnjak se je pasel. Od časa do časa je dvignil glavo Ker ni slutil nevarnosti, jo je sklonil in spet trgal travo. Boris in Danijel sta žival skušala prehiteti, da bi jo zadela, preden bi jo kaj splašilo. Tomc je trznil, ko je pok stresel ozračje. A videl je, da je srnjak dvignil glavo in jo obračal na vse strani Ni dojel, kaj se dogaja. Krogla ga ni zadela. Pok je odmeval od vseh strani. Nesrečnik je stal in čakal. Nato je stresel ozračje drugi strel, tudi tega je oddal Danijel. Boris in Danijel sta morala hiteti, kajti srnjak lahko vsak čas zazna, kaj se dogaja. Vendar je tudi po drugem strelu še vedno stal in se oziral okrog. Danijel je z dvema streloma puško izpraznil, napolniti pa je ni mogel, ker bi ga srnjak pri polnjenju opazil. Zato sta se oba, Danijel in Boris, ozrla na Tomca pri hrastu, h kateremu je bila naslonjena Borisova puška, »Streljajte’« je Danijel skušal po tihem dopovedati Tomcu. »Ne bom,« je šepetal Tomc nazaj in se pri tem zganil, da bi prijel puško. Boris je komaj skril bes na Tomca, saj je šlo za sekunde. Čeprav srnjak še vedno ne sluti, kaj se dogaja, večno to ne bo trajalo, Boris, prilepljen k zemlji, je s strahotno jezo zrl v nesrečnega Tomca in ga potihem pošiljal k vragu. Premislil je in se začel plaziti k puški pri hrastu. Mogoče ga je žival opazila, mogoče se je premaknil Danijel. Nekaj se je moralo zgoditi, kajti srnjak se je počasi obrnil, potem pa v velikem loku skočil v grmovje, da se je zasvetila bela lisa na njegovem zadku in nato so ga veje zagrnile. Jasa je ostala prazna. Napolžival je komaj krotil srd. Vstal je počasi, kakor pretepen pes Oči je povesil, da bi se laže premagal Tudi Danijel je vstal, si otresel hlače na kolenih, na katerih je klečal, ko je streljal. Danijel se je čutil glavnega krivca, prisiljeno je skušal napetost premagati s šalo: »Ta srnjak naj ostane za p letne l« Tomc je vedel, da je padel v njuno igro in sc jima je zameril. Napolžival ga je gledal s prezirom. Pred Danijelom se je Tomc skušal opravičiti: »Jaz ne bom več ubijal. To sem zadosti počel med vojno.« Danijel je čutil, da skuša Tomc s tem svoji neodločnosti in strahu dati nekakšen filozofski izgovor. Kakor da To m če v ega odgovora ne bi slišal, se je obrnil k Borisu: »Sem ti že rekel, da moja puška nost v desno. Srnjak bi moral pasti." 'Ko prideš drugič domov, jo morava preizkusiti, se je Boris skušal umiritai. Plen, ki seje ponujal, je propadel, kar se mu je zdelo nezaslišano. Vzel je pri hrastu puško in potem so se vračali na kraj, kjer so jih čakali dečkeci z jazbečarjem. Danijela pa je dogodek, kakršnega še m doživel, začel zabavati. Razočaranje in jeza na samega sebe je uplahnila Borisa, ki je komaj potlačil jezo, je skušal spraviti v boljšo voljo. Rekel mu je »Veš, Boris, kaj st je srnjak mislil, ko nas je gledal: vi samo streljajte, posranci. jaz sem se napasel in zdaj grem.« Boris se je živčno zakrohotal, Tomc pa v tej šali ni videl nič zabavnega. Sramoto okrog srnjaka so potisnile ob stran lisice. Boris je preurejal svoje moštvo. Postavil se je pred vso četico z lopatama in pohod takole uredil: Boris bo šel prvi, to je jasno: za njim vsi trije dečkeci, ki bodo med grmovjem gazili koprive in s tem napravili pot Danijelu in Tomcu. , . Potem so odrinili Ko so se bonli s koprivami, s kupi novi ščem in at r z visokimi rožami z bledo rdečimi cvetovi, polnimi čebel (Ijudl^ jj i roži pravijo .nedotakniseme'), se je Tomcu zdelo primerno, ds h pogovarjal z Danijelom, Zato je prišel m zato tava po tej J zaraščeni džungli, I »Napisati bi morali knjigo o tem življenju. Danijelu je polaskal, saj je vedel že od Požganih vasi, da I bere. A Tomc je imel ob tem poseben namen, s katerim je ■ V tem okolju, ko sta se prebijala skozi goščo in so ju žgale ju je lovilo za obleko kupinovisce, ko je Bons vzpodbujal ; dečkece, da bodo kopali v zemljo in prišli do mladih Lisičk, č« j bo celo padla v rake stara lisica, se je Tomcu zdela ugodna p''*' I nost. Tu ne bo čutil take stiske. J** »Napišite knjigo o meni,« je komaj spravil iz sebe. . Danijela je priblisnila neprijetna misel. Mnogo ljudi je, ki lotili 7 a cohnl Iftnian n sonium »ii rit oni n Ir^r- eo tim »41 na 4' , ,iia^ pustili za sebo] knjigo o svojem življenju, kar se jim zdi na najpomembnejše Posebno stari partizanski bojevniki so s tako željo, še najbolj pa povojni arestanti, ki bi radi .s kraja dokazali svojo nedolžnost in obsodili krivce, svoje nekn^^j boinp ki imsiin nd 1 Q4S nd TTnmn nanT-pi v rnkah npOrTl^J ' I bojne tovariše, ki imajo od 1945, od vojne naprej v rokah neom^J^ oblast in ki so takim, ]------....................................... ■ pozneje »rehabilitiranim« Tomcem, pa'" j Lipljenje in sramoto, na tisoče pa so jih f 3 v smrt. Pri svojem časnikarskem delu je Danijel imel več 1 ponudb teh brodolomcev. Kar mnogi izmed teh so se mu že neizmerno krivico, trpljenje in sramoto v 4 4 M 1^4 4 lJ4 41,11 I I v . A V CEL I 1 I C VI td 4 oVJ dC 4 » l U uC I " Po Požganih vaseh je res mislil na knjigo o teh poražencih, P^ ' j.i ro r ožgan in vasen je res mislil na Knjigo o ten poraženem, p“ j(. r pozneje premislil, ^iskutilo se mu je tako delo in tudi bal pu^iicjc pjeiiiJMii. r^i j^anuLiiu bc rriu je i neslo-kCemuiinipo v in drugi onc-^^tovalci morja, pa tudi ljudje, ti do motil nimajo pravega od-Zato sta Potopi Jaški klub Sub in agencija L & I-Coinniunicaiioni tudi leloB pti-Vtoviii tktloški projekt »Sloven-*kl potapljači za čisto morsko 'inot, Pri velikem čiščenju bo sodelovalo 50 potapljačev iz ^ičnih slovenskih potapljaških klubov. Akcija sc bo začela 13. ^aja in bo potekala petkrat ob koncu tednov v mesecu maju in juniu. - ■■ do Cisto morsko potapljačev iz luniju na __________.....m loaa-rijah. Najprej bodo počistili dno ^Kopm, nadaljevali pa v Piranu, rortoiožu, Izoli in Strunjanu. Akcijo so podprli tudi župani ’*sehtreh primorskih občin Plva- na petih Različnih loka- na. Kopra in Izole, Ministrstvo za okolje in prostor. Ministrstvo za obrambo ter nekatera slovenska podjetja. Že na lanski prvi akciji so pokazali, da je na morskem dnu veliko večjih odpadkov, ki sicer kakovostno ne onasnežujejo vode, kažejo pa na malomarnost ljudi in še bolj na njihovo neosveščenost. Kratkoročni cilj akcije je čiščenje morskega dna in obalnega pasu, dolgoročni cilj in namen pa ni le čisto parsko dno, ampak predvsem dvigovanje nivoja osveščenosti, kar naj bi pripeljalo do boljšega sožitja z naravo oziroma okoljem. Akcija jc velikega pomena tudi za turistično promocijo Slovenije, k čemer bosta čisto morje in lepa obala veliko pripomogla. ANR Poroke stajajoče družinske probleme so enostavno ignorirali, kot da sploh ne obstajajo. Zavračali so vse moje prošnje, da dobim normalno stanovanje. Kljub vsem zakonom mi niso hoteli priznati starejše hčerke kot člana skupnega gospodinjstva, čeprav je preteklo že več kakor leto dni, odkar se je preselila k meni iz Novega Sada, postala polnoletna, na sodišču izjavila, da želi živeti s svojim očetom in nadaljevati šolanje v Sloveniji. Živela sva v izjemno slabih pogojih, otroke je bilo potrebo reševati, vojska pa je bila do tega človeškega problema popolnoma indiferentna. Namesto da bi pomagala razrešiti človeške probleme, jc dejansko izvajala številne maščevalne ukrepe proti tistemu, ki sc je ji je zoperstavil. Od mojega izstopa iz ZKJ-u je preteklo že nekaj časa, toda bil sem prepričan, da se operativna obdelava varnoste službe, pod katero sem se našel, še ni končala. (nadaljevanje prihodnjič) Jože Barbarič, kmetovalec, iz Dolenec in Natalija Grebenar, medicinska sestra, iz Dolenec; Ivan Borstner, svetovalec za varnostne zadeve, z Vranskega in Cvetka Dečman, manipulantka plačilnega prometa, iz Celja; Franc Gjorek, likalec, iz Bogojine in Štefanija Puhan, kmetijska teh niča, iz Bogojine; Tomaž Škafar, strojni mehanik, iz Ižakovec in Matejka Kuzma, upravna tehnica, iz Mclinec; Silvester Ružič, dipl, ekonomist, iz Gančan in Majda Horvat, tekstilna tehnica, iz Gančan; Boris Kegl, trgovski poslovodja, iz Murske Sobote in Sandra Kelemen, medicinska sestra, iz Križevec; Janez Kocjan, absolvent strojništva, iz Sodišinec in Liljana Bukovec, medicinska sestra, iz Murske Sobote; Branko Temlin, kmetovalec, iz Vučje Gomile, in Danijela Jafciša. šivilja, iz Vučje Gomile; Benjamin Misleta, socialni delavec, iz Murske Sobote in Claudia Sluga, frizerka, s Krajne; Vasilij Vrečič, kovinar, iz Murske Sobote in Gabriela Cairoli, aranžerska tehnica. iz Murske Sobote; Ernest Gašpar, prodajclec, iz Murskih Črnec in Simona Panič, ekonomska tehnica. iz Murske Sobote; Robert Horvat, kemijski procesni k. iz Dokležovja in Marija Sobočan, šivilja. iz Murske Sobote. ČESTITAMO! Pomurske ceste so tcijale novo žrtev! V nedeljo ob 16.05 uri je 20-Ictni Boris B, vozi losebni avto s Cankove v smeri Gederovcc. V Skakovcih je, domnevno zaradi neprimerne hitrosti, zadel kolesarja Karla V., starega 82 let, ki je peljal nasproti in zavijal v levo na dvorišče svoje domačije. Pri trčenju jc ostareli kolesar dobil tako hude poškodbe, daje zaradi njih na kraju samem umrl. Policisti so odvzeli prostost ISJetnemu Zlatku K,, doma iz oklice Cirkulan, občina Ptuj, ki so ga utemeljeno osumili uboja dJdetnega Metoda B. iz Oseka, občina Lenart. Med poskusom homoseksualnega odnosa predzadnjo soboto okrog 24. ure naj bi Metoda večkrat udaril s kanmom po glavi. Osumljeni je medtem dejanje že priznal, preiskovalni sodnik pa je zanj odredil pripor, 26-letni Jože Š. seje v nedeljo okrog 19. ure peljal z motornim kolesom znamke Honda iz Tešanovcc proti Moravskim Toplicam. Pred tem naseljem je zaradi prekratke varnostne razdalje in domnevno prevelike hitrosti v blagem desnem ovinku s prednjim delom motornega kolesa zadel v zadnji desni del motornega kolesa Aleša M., starega 28 let. ki jc vozil v isti smeri. Oba motorista sta zapeljala s ceste na njivo in tam padla. Hudo se je poškodoval Jože Š., zato so ga prepeljali v bolnico. V soboto, 7. maja, kmalu po 22. uri je voznik osebnega avto Štefan H. peljal iz Čopove ulice v Murski Soboti izsiljeval prednost pred avtomobilistom Robertom M., ki je pripekal iz rakičanske smeri po prednostni cesti. Škode na vozilih je za 400.000 tolarjev. Zaradi trčenja se je sopotnik Edvard H. hudo poškodoval. Med kurjenjem kresa v Zgornji Senarski v lenarški občini jc prišlo do prepira med Stanislavom M., starim 44 let, in Francem B„ ki jc star 43 let, oba pa sta doma v omenjenem kraju. Med prerivanjem je Stanislav M. z žepnim nožem večkrat zamahnil proti sovaščanu Francu B. in ga porezal po roki, s čemer mu jc prizadejal hudo poškodbo, zato so poškodovanca prepeljali v bolnico, V noči s 3. na 4. maj je nekdo vlomil v prostore večnamenske stavbe v Predanovcih. Najdlje se je zadrževal v trgovini in sunil cigarete v vrednosti 35.000 tolaijev. Za storilcem poizvedujejo. Med 30. aprilom in 3. majem jc nekdo vlomil v prostore podjetja Jeruzalem Ormož - Sadjarstvo Savci (Tomaž pri Ormožu), Očitno je bila blagajna, ki seveda ni bila prazna, pretrd oreh za storilca, saj jc ni uspel odpreti, je pa povzroči za 400.000 tolaijev druge škode. V petek popoldne je v Murski Soboti razgrajal opiti G. B. Intervenirali so policisti in pri njem so našli plinsko pištolo in 31 nabojev. Ne za eno ne za drugo ni imel dovoljenja, zato so orožje in naboje zasegli, kršilca, ki pa se ni mogel ali hotel umirtri, pa so pridržali do iztrez-nitve. V okrepčevalnici na letališču v Rakičanu so imeli nezaželjenega gosta. Sredi noči je namreč nekdo vlomil v gostinske prostore in odnesel zlato verižico, zapestnico in obesek, dva zvočnika in cigarete, s čemer je lastnico lokala oškodoval za 60.000 tolarjev. J, C. iz Dolgovaških Goric je v noči s 6. na 7. maj ostal brez svoje zastave 101 comfort. Vozilo, ki je oranžne barve, je nekdo ukradel. Pa še registrska številka: MS M9 653. Vaš avto morda ni na dovolj varnem mestu, četudi ga imate v garaži. Zgled za to trditev je dogodek v Apačah: iz zasebne garaže v Apačah je v nočnih urah izginil osebni avto Volkswagcn golf srebrne kovinske barve, registrska številak LJ 28 89F. Če bi ga slučajno kje videli, pokličite, prosimo, policijo na številko 92. š, s. Moja dežela -lepa, urejena in čista Turistično društvo v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarske dejavnosti in Ministrstvom Republike Slovenije za okolje in prostor tudi letos organizira tekmovanje slovenskih krajev na področju turizma in varstva okolja z naslovom Moja dežela - lepa, urejena in čista. Namen akcije je izboljšati kakovost življenja, urejanja in varovanja okolja, ohranjanja domačnosti in gostoljublja, obogatitev turistične ponudbe ter uveljavitev Slovenije. Tekmovanja pa bodo potekala na ravni krajev, občin, regij in držav. Udeleženci tekmovanja so prebivalci vseh krajev v Sloveniji, katere so razdelili na dvanajst skupin; večja mesta, srednja in manjša mesta, izrazito turističm' kraji, turistični kraji, kraji s prehodnim turizmom, izletniški kraji, hribovski kraji, drugi kraji, večja zdravilišča, manjša zdravilišča, osnovne šole ter srednje šole. Vsebina tekmovanja krajev so urejenost kraja kot celote, kakovost življenja v njem za prebivalce in goste, varovanje naravne in kulturne dediščine, varovanje okolja in gostoljubnost. Pri zdraviliščih pa bodo upoštevali urejenost zdravilišč, zdraviliških objektov, turistično in kopališko ponudbo za goste in obiskovalce ter zunaj penzion ske storitve, kijih omogoča in ponuja zdravilišče. Šole pa se bodo potegovale za najbolj urejeno okolico šole, ureditev notranjih prostorov v šoli, telovadnih in športnih igrišč. Tekmovalne komisije, kijih sestavljajo turistični delavci in strokovnjaki iz različnih področij urejanja in varstva okolja ter narave in kulturne dediščine, bodo najbolj urejenim v vseh skupinah na koncu podelili nagrade in priznanja. Akcija ima letos Se posebej velik pomen, saj poteka v evropskem letu varstva narave in daje poseben poudarek ohranjanju narave zunaj zavarovanih območij. Temeljno geslo letošnjega leta je; zagotoviti, da bi človek v sleherni svoji dejavnosti upošteval tudi naravno okolje in biološko raznovrstnost. Vabimo vse v Pomurju, da tudi sami prispevajo k čistemu in urejenemu okolju svojega kraja in s tem k izboljšanju kakovosti življenja ter atraktivnosti celotne pokrajine. ANR l J 14 vestnik, 11. maja 19^ I iz naših krajev Bogata kulturna bera Evropska pešpot čez Muro? z V Beltincih nove orgle C Vse več je pobud za kulturno in izobraževalno dejavnost soboških upokojencev. Zato želi komisija za tovrstno dejavnost pokazati širši javnosti ustvarjalno vnemo svojega Članstva. Glasba in petje sta že stalnici njihovega udejstvovanja, saj sta se upokojenski mešani pevski zbor Vladimirja Močana in godba in pihala že uveljavila. Razmišljajo pa tudi o ustanovitvi manjših skupin ljudskih pevk, pevcev idr. Vse bolj sc uveljavlja tudi dramska sekcija, ustanovili pa naj bi še folklorno (plesno) skupino. Znatno število privržencev ima likovna sekcija: slikarji so pripravili že več odmevnih razstav. Z novoustanovljenim fotokrožkom pa bodo spodbujali ukvarjanje s fotografiranjem in zbiranje fotodokumentacije. Ob ročnih delih naj bi zaživela še domača obrt. Kot novost je predvidena ustanovitev literarnega krožka in organiziranje srečanj literatov, ki naj bi izdali upokojenski zbornik, Podati pa se nameravajo tudi v publicistično dejavnost, s čimer želijo pomembna dogajanja iz društvene dejavnosti ohraniti zanamcem, V ta namen bodo ob koncu leta izdali glasilo in posneli videokasete. Več pozornosti pa bodo namenili tudi druženju in razvedrilu upokojencev. Če je verjeti poznavalcem razmer, naj bi evropsko pešpot štev. 7, ki je doslej vodila le od Soče do Sotle, podaljšali čez reki Dravo in Muro, S tem bi tudi v naši pdtrj^-ni dobili pomembno vez z druguni predeli Evrope, kar naj bi se po nekaterih napovedih zgodilo celo prej, kot bosta zgrajeni avtocesta in mednarodna železniška povezava s sosednjo Madžarsko. Sicer pa je evropska pešpot speljana od Atlantika do Črnega morja, čez našo državo pa od italijanske meje pri Kobaridu do hrvaške meje pri Bistrici ob Sotli. Po novem bi odsek te pešpoti vodit do Hodoša in od tam na Madžarsko. Sprva so načrtovali, da bi evropska pešpot potekala tudi prek Hrvaške na Madžarsko in od tam v Romunijo. Ker pa je pri naših južnih sosedih splahnelo prvotno navdušenje za omenjeno traso, so pač našli drugačno rešitev, ki je seveda pogodu prav nam. Pomurski M.JERŠE 1 i 9 LIMONE - Tu in tam se na kaki domačiji najde limonovo drevo, drugače je pri Sinokapčevih v Radencih, kjer imajo pravi »špalir« limon. Zarije skrbi predvsem gospod Dimitrije, saj jih redno zaliva in tudi sicer drugače (po)skrbi za svoje ljubljenke. Razumljivo je, da jun limon, odkdar jih sami gojijo, ni treba več kupovati v trgovinah. Še več: vseh ne bodo porabili, ampak podarili prijateljem. - Foto: L. Kr. Murska Sobota Kar 22 upokojenskih poveijeništev Kljub organiziranosti novih občin so se v Društvu upokojencev Murska Sobota odločili, da bodo zaradi večje povezanosti članstva ohranili dosedanje število 22 poverjeništev, v katera je vključenih 3108 članov. Sedeži poverjeništev so: Bogojina (43 članov), Bodonci (158), Cankova (164), Čcpinci (54), Grad (115). Kuzma (55). Martjanci (223), Križevci (66), Moravske Toplice (98), Mačkovci (104), Gornji Petrovci (144), Prosenjakovci (90), Predanovci (13), Pertoča (139), Rakičan (99), Tešanovci’ (116) ter v mestnih Krajevnih skupnostih Alija Kardoša (213), Borisa Kidriča (109), Lendavska (172), Park (282), Partizan (293) in Turopolje s 322 upokojenci, kar je največje število članstva. Ob zelo razvejani poverjeniški mreži na ozemlju nekdanje soboške občine nameravajo v prihodnje Še bolj okrepiti poverjeništva na terenu, ki pomenijo pomembno vez med upokojenci. M, JERSE turistični katalog Pomurska turistična zveza je izdala Katalog turistične ponud-nc in koledar prireditev v Pomu-iju za leto 1995. V njem so zbrani podatki o zdraviliščih, hotelih, gostinski ponudbi, turističnih kmetijah, vinotočih in kampih; našteti so tudi vsi Sportno-rekreacijski centri in vrste rekreacij, ki jih nudijo. Z nekaj stavki so opisane najbolj znameniti pomurski umetnostni in zgodovinski spomeniki (gradovi in cerkve idr). Zbrane so informacije o vseh galerijah in muzejih ter naslovi mojstrov domače obrti, ki jih še lahko najdemo v naši pokrajini. V katalogu so poleg omenjenega tudi telefonske številke turističnih društev in turističnih agencij, splošne informacije o mejnih prehodih z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško ter najpomembnejše klicne številke za bolnišnico. lekarno, avtobusno in železniško postajo in podobno. Na koncu kataloga je še Koledar prireditev, ki jih bo letos okoli 150, Katalog lahko dobite na raznih turističnih agencijah, mejnih prehodih, bencinskih črpalkah in drugod. Letos je žal izšel le v slovenskem jeziku, predvidev^o pa, da ga bodo prihodnje leto izdali tudi v nemščini in madžarščini. ANR V. i. L Inl rj I LB RAZVALINA - Na posnetku je nekdanji segovski mlin, ki stoji ob potoku Plitvica. Nekoč, ko so se v njem vrtela mlinska kolesa, je bilo tu zelo živahno. Mlin je zastal med vojno, koso ga zavezniki bombardirali, po vojni pa so ga slovenske oblasti nacionalizirale. Zd^, po uveljavitri zakona o denacionalizaciji, bi ga nekdanji lastni Grol iz Lipnice v Avstriji lahko dobil na-zaj, a ga menda noče več. Mar naj postane mlin razvalina? -(J. Kaučič) Z IVANOVCI - če gorička vinska cesta ne bo vključena v nacionalni projekt vinskih cest, jo bodo člani Društva vinogradnikov Prekmurskih goric Goričko uredili sami. Začela sc bo pri njihovem društvenem domu v Ivanovcih, Na Goričkem je sicer že okrog 600 hektaijev vinogradov. (G. G.) ■ MURSKA SOBOTA - Čebelarji Čebelarskih družin Bakovci, Beltinci, Bogojina, Grad, Križevci, Prosenjakovci, Puconci, Ro-gašovci, Šalovci in Tišina, ki imajo 6,000 čebeljih družin, so na občnem zboru sprejeli sklep, da bo Zveza čebelarskih družin Murska Sobota delovala še naprej in tako združevala čebelarje iz novih občin. Se več: letos naj bi ustanovili čebelarsko zadrugo, sodelovali bodo s sadjarskim društvom, oživili bodo delo čebelarskih krožkov, poskrbeli za zdravstveno varstvo čebel, za regresirani krmni saldkor in tako naprej. Da bi šel njihov med bolje v prodajo, ga bodo prodajali pod blagovno znamko, ki jo bodo šele oblikovali, V obrtni coni na Marki-Ševski cesti v Murski Soboti pa nameravajo zgraditi čebelarski dom, vreden 700.000 tolarjev. (J. Z.) MURSKA SOBOTA - Do določenega roka je bilo na območju Pomurja oddanih 64.528 prijav o dohodnini. V lanskem letu je bilo davčnih prijav več: 73,195. Vzroka, daje tokrat bilo manj davčnih prijav, sta dva; delno spremenjena zakonodaja in velika nezaposlenost. (F. KJ.) ■ MURSKA SOBOTA - V okviru Zveze Romov Murska Sobota dokaj uspešno deluje romska gledališka skupina, katere pobudnik je bil Jožek Horvat - Muc. Doslej so uprizorili njegovo igro Legenda. ki jo je tudi režiral. Drugo ryegovo delo pa je bilo Sedmi dan, s katerim so se predstavili v Murski Soboti, Kotljah in v Sakalovcih. Člani gledališke skupine so: Monika Sandreti, Štefan Horvat, Slavko Baranja, Geza Kovač in Evgen Cener. Ob letošnjem dnevu Romov se je skupina predstavila z novim odrskim dclom'Rdeče jabolko. (J, Ž.) ■ GORNJA RADGONA - Delavci podjetja Lemko obnavljajo v Gornji Radgoni mestno zgadbo na Partizanski cesti 6 in 7. Pri-lično stavbo so zgradili že 1807. leta, leta 1922 pa sojo nadzidali in uredili prenočišča, saj je bila v njen gostilna Pri slonu. Ne le obnovitev te stavbe, ampak tudi drugih je prispevek k lepši urejenosti (ob)mejne Gornje Radgone, po drugi strani pa tudi dokaz, da vse, kar je staro, le ni za porušiti. (L. Kr.) ■ ČENTIBA - V vaškem domu v Čentibi so se zbrali občani, starejši nad 70 let, kjer so jim pripravili družabno srečanje in kulturni program, v katerem so sodelovali: domači pevski zbor, otroci iz vrtca in pevski zbor iz sosednjMa madžarskega kraja. Starostnike je nagovoril predsednik sveta KS Centiba Jože Kocon, starejši. (J. 2.) ■ RADENCI - Radenska ima tačas nad 730 upokojencev. Zanje priredijo vsako leto izlete, ki se jih udeleži okrog 400. L'etos bodo izleti ik, 17., 22„ in 24. maja, in sicer v okolico Ptuja, sklenili pa jih bodo na družabnih srečanjih na domačem Janževem Vrhu, Prav gotovo bodo na sklepno slovesnost, podobno kot v prejšnjih letih, tudi letos prišli vodilni delavci Radenske in povedali kaj o gospodarjenju. (F. KI.) ■ LIPOVCI - Ker je voda v vaškem zajetju v Lipovcih že dalj časa oporečna, je zdravstveni inšpektor Anton Ošlaj naložil Krajevni skupnosti Lipovci določene urekepe. Tako morajo najkasneje do 1. julija urediti ograjo v določeni razdalji okrog zajetja, v bližini pa tudi naj ne bi gnojili. Še najboljša bi bila rešitev, ko bi se vas priključila na omrežje »soboškega* vodovoda, katerega krak pelje proti Beltincem ob magistralni cesti, zato ni daleč vstran od Lipovec, (J, 2.) In kako naj bi potekala evropska pešpot štev, 7 po našem ozemlju? Njen začetek bi bil v Bistrici ob Sotli, nadaljevala pa bi se do Atomskih Toplic in Rogaške Slatine na Donačko goro, od tu dalje po Halozah, nakar bi jo speljali prek mostu čez Dravo do Ormoža. Popotniki bi lahko nadaljevali pot mimo Koga in Jeruzalema do Ljutomera, potem pa v bližini Banovec do reke Mure, Naprej naj pešpot potekala do Beltinec ter skozi Moravske Toplice, Selo in Gornje Petrovče do mednarodnega mejnega prehoda na Hodošu. To pomeni, da bi v tem primeru upoštevali že markirane pešpoti, ki so razdeljene na haloške in ormoške planinske poti ter na pomursko pot. Hkrati bi se popotniki seznanili z bogatim kulturnimi znamenitostmi naše pokrajine, ki jih je možno najti tako v Ljutomeru, Martjancih kot v Selu in drugje. Da ne govorimo posebej o svetovno znanih vinorodnih območjih in zdraviliščih, ki so sloves naše pokrajine ponesti daleč v svet. M. JERŠE sv. Dušna pastirja v Žaipniji . Ladislava Beltinci, ki šteje 6.700 vernikov, sta župnik Jože Hozjan in kS’ plan Edi Vajda, Ker si bo^ službe ni mogoče zamisliti brez dobre glasbe, so s® odločili, da eletronske o^® zamenjajo z novimi, in sicer klasičnimi, ki bodo 26 registrov. Imajo Ž® t” ponudbe izdelovalcev: Hoč. Rogaške Slatin® ’ Dunaja. Velike orgle ne bodo poceni, a v žup^* upajo, da bodo verniki ® drugi dobrotniki prispev*® po svojih močeh, kajti '‘P*’’ rahljali jih bodo tudi za kofr certe. Novih orgel se ves® lijo tudi organist Atitfi* Maroša, pa cerkveni me^ ni pevski ri>or in tudi det^ ki in otroški zbor. tudi, da ne bo organist*”^ dovolj, saj šest mladih oM kuje orglarsko glasbeno s® lo, J. 2. Sredi Boračeve smetisce S spomladjo se začne večje čiščenje hiš in okolice. V okviru tega potekajo tudi akcije za odstranjevanje večjih kosovnih - t čel Rke Mi Me Igra. bj( iem zaj nav klej sev Zde det: T»l ■adui ? Pra bo bljenega odvoza kosovnih dkov pa tudi po praznikih ni Na gornje radgonski Kč^j j t SP li so povedali, da je bilo pd' zbirališč, ki sojih določil® ne skupnosti, in da v y jenem času niso utegnili od’' 5’ '1 t^i j/' f 4 Z J 4 k?- pili I Ni najlepši pogled, ko se pelješ po turistični poti in ti sredi va^ ** 4 v oči čudna skulptura odpadnega odpadkov. Tudi na območju bivše Občine Gornja Radgona so izvedli akcije in prek interne televizije pozvali prebivalce, naj na določena zbirališča do 24. aprila pripeljejo večje odpadke. Krajani Boračeve in okoliških vasi so se akcije množično udeležili in zvozili odpadno belo tehniko, železo, stare jogije, nekaj starih avtomobilov in drugo, Oblju- materiala. niti vseh smeti z odlagali5®'„< I pak bodo to storili v |i I možnem roku. Dejstvo j®- F - lahko roke za odvoz L odpadkov razporedili P*’ ^^tii ostajala več dni na ogled nom in tudi turistom, ki/*"^ V .............................i| no Stih, in tako smeti šč® JIUIH Hi LUUl lUliaUUIJl) dejo v te kraje, kajti skozi P**' vo pelje turistična pot. V. liti b( t Lendavi je potreben samoprispevek Lendavska krajevna skupnost, vanjo spada tudi naselje mlini, je doslej veliko storila, ker so krajani več kot 15 let pl^^ vali krajevni samoprispevek, 2daj ga že več kot eno zbirajo več, saj so se občani za zadnjem referendumu opt® lili proti uvedbi samoprispevka, Ker je blagajna vedno^^, prazana, krajevna skupnost le životari. Nekaj bodo dobili proračuna občine oziroma države, a to bo le kaplja v potreb. Če bodo hoteli v Lendavi imeti boljše življenjske ** mere, bodo morali za to tudi nekaj prispevati. Prebivalci dave bi morali za svoje mesto več postoriti, ne le kritizit^... tistih ki jim je do napredka mesta. Potrebe po ureditvi šte . nih komunalnih problemov so velike, denarja pa vedno Vodstvo krajevne skupnosti se bo moralo v kratkem odlo®' ali bo ponovno razpisan referendum za uvedvo krajevh®*^ ali bo ponovno razpisan referendum samoprispevka. ., Lendavčanom bo potrebno jasno povedati, kaj naj bi s zbranim denarjem financirali in koliko časa. Pravilno b« trebno razložiti potrebe in krajani bodo verjetno razumih- tako pomagajo tudi sami sebi. -L’ lo, 5’11- r-1 pel hit L L fet. 1 N b 7^1 K ipc 11 ■ maja 1995 J« I pekaj posebnega v Apaški dolini iz naših krajev i 1 Pugari M bi vam kdo da obstaja ansambel, v f«eteni nekateri pjo tudi rknatee na šef, natego za J^^anje vina, ribez J* pranje perila, V **•***> glavnik in p^pac za kose, bi Vam to najbrž - iss hfe skoraj ptno. neve- A je res! ji l JtinuLunbri deluje v Apačah 1 J* * Ifttnuje Cugarl- Ime a r*® to Wišeto, ki m« ut so si W mn nekate- Ir*”«* se i -1 »Ta instrument je bil nekaj posebnega v naši zasedbi, in ko smo se pogovarjati o imenu ansambla, smo se odločili za Cuga-ri,« nam je najprej povedal vodja tudi ansambel Trinajsto prase. Ko smo prišli na vrsto, sem na grlo šefa nastavil ustnik od baritona, začeli smo igrati in vsi so bili presenečeni .„« Zdaj nastopno četrto leto, V prvi zasebi so bili le delavci šole - učitelji in tehnični delavci, medtem pa so se nekoliko ža- 1 h H f. Ir j.- "g- Tone Rovšnik, ki je tudi ravnate^ OŠ Apače. »Igranje na to smo si izmislili mi, to je naša specialiteta. Ko smo prvič nastopali na reviji folklornih ter glasbenih in pevskih skupin v Gornji Radgoni, je bil nek strokovnjak iz Ljubljane prav začuden, kaj je to cug, kako bomo igrali. Takrat je bil gost menjali, ker je bilo za nekatere prenaporno pogosto vaditi in nastopati. Šef ali cugar pa ni edini »čuden« instrument, ampak igrajo tudi na glavnik, leseni in kovinski ribež(lesenijestaržcčez 100 let, dobili so ga na Ljudski univerzi v Gornji Radgoni), ki sta za spremljavo (ritem), imajo Se tolkač (klepač za kose ali babica), ki je namesto bobna. Nanj igra harmonikarjev sin Tomaž Mihelič. Zasedba ansambla pa je sicer naslednja: harmonika, kitara, klepač, 2 ribeza, cug, glavnik, ropotuljica iz cuga in violina. Pogosto nastopajo, zlasti na kulurnih prireditvah in revijah, prirejajo samostojne koncerte, bili pa so tudi gostje Radia Maribor v kmetijski oddaji. Tudi pojejo, in to slovenske ljudske pesmi. Pa načrti? »Nastopati še naprej. Nekaj dogovorov za gostovanje že imamo, Vsi člani smo zd^j taki taki, da zelo radi igramo, harmonikar in kitarist pa nastopata še v narodnozabavnem ansamblu in ljudsko glasbo Cugarov prenašata tudi v svoj ansambel,« Besedilo in posnetek: J. GRAJ Za skupne komunalne m prometne projekte 1 Soboški upokojenci ; l^^rote slovenskih kmetij letos tudi 11 potujejo na Ptuju f* c* i(* ni' I pletenice 11 lA » ^hisM^ podelitvi priznanj povedal —2_^etijstvo Jože Osterc? Z aprilom seje začela letošnja sezona izletništva soboških upokojencev. Komisija za izlete in letovanja Je o^a-nizirala izleta na Madžarsko in avstrijsko Koroško, kjer so si ogledali kulturne in zgodovinske znamenitosti Gosposvetskega polja, Celovca in Vrbskega jezera. Ta mesec načrtujejo obisk graškega velesejma in drugi del ogleda sosednje Madžarske. Junija predvidevajo izlet na Gorenjsko z ogledom Brezja, Begunj, Bleda in Vr- be. Julija se bodo odpravili na Dolenjsko, kjer so zanimivi zlasti trije samostani v Stični, Kostanjevici in Pletegu, in v slovenski del Koroške. Avgusta se bodo podali na potovanje v Bori, Štatenberg, na Ptuj in Dunaj. September je rezerviran za ogled jesenskega velesejma v Gradcu in Budimpešte, oktober pa za izlet v Celje in ob desnem bregu reke Mure. Vseh izletov bo letos 15, kar bo nekoliko manj kot lani, vendar bo vsakokrat zagotovljeno strokovno vodstvo. M, JERŠE ,■> sti Jffl Sto let star pušpan ZELENIKA - Pušpan ali zelenika, po latinsko bmeus, je sredozemska zimzelena rastlina, ki pa raste tudi pri nas, V Slovenskih goricah jo poznajo kot »mrtvaško«, saj so svojčas z njo krasili prt, s katerim so prekrili mrtvaški oder. V Hercegovščaku raste zelenika ob vinogradu Adolfa Vt^rinca. Grm je star bojda več kot sto let. Včasih so iz njega rezali vejice za izdelavo vencev ter za okrasitev cerkve in vaških kapel. Ponekod vejice »pušpana« namakajo v blagoslovljeni vodi in z njo kropijo pokojnika. - Foto: L. Kr. 'I l 1,1 .t.-------------------------------- »tilBO prirej ttobri domači hi4l meiMBl m sadni kruh. u pe«n ’ P”” kruh. Še posebe) dober Je tJ< b J**'' ^as je uh pogledu na tole fotografij k S. b. si odre jali kos »babičinega« kruha? Ftrtimj leti jo Tofi«”- / :f' ■' . -H.iu Kli jo TorisMČ: peipiavilti ^Vt«, ii jih ■'.■ciu pn. Iv''« kmshh. ?tiiedlKv J« W**» pevutm okvir v vwslo*en razstavo. Letošnja je bito to po Vrsti in prav tako kot ^Ein Jtrvo rat pripra- samwtB- Ideloma tudi poku-^do 95 udeinlh Udrit«* 1 I skuta, pinjenec y mesnih tidelhov (do- Ih salame, suh meso »X tarike V v ti 1' j-ir ->vso »X lanie. suho ) in kar 345 ktuSmh ..................... Komunalna in prometna infrastruktura predstavlja v današnjem času v novoustanovljenih občinah poseben problem. Zato so seveda nujna konkretnejša dogovarjanja med župani in predstavniki komunalnih podjetij. Brez pripravljenosti za njihovo tesnejše sodelovanje si je namreč nemogoče zamišljati uresničitev projektov, pomembnih za dve ali več sosednjih občin. Prav teh pa je na področju oskrbe z vodo kar precej. Zaradi nove organiziranosti lokalne samouprave bo v nekaterih primerih potrebno ponovno določiti upravljal ca. Pri tem naj bi seveda veljalo načelo večje rabe in vlaganja. Ker so v občinah pred sprejemom letošnjih proračunov, bodo brez dvoma nujne nekatere skupne akcije pri posodobitvah lokalnih in krajevnih prometnic. Gre za asfaltiranje nekaj stometrskih odsekov cest, ki so ostale neasfaltirane prav na samih mejah novoustanovljenih občin. Večji problem so regionalne in magistralne ceste, ki so v skrtd države in je za njihovo posodobitev in preplastitev v zadnjih letih vse manj denarja. Ker je tudi projekt izgradnje avtoceste v pokrajini ob Muri Se v povojih, se nadejajo, da bodo od države dobili nekaj več denarja za druge prometnice, ki so v izredno slabem stanju in so posredno že vzrok številnim prometnim nesrečam. Da bi z bolj enotnim nastopom pritegnili cestni denar tudi v Pomurje, bodo v okviru odbora za cestno infrastrukturo skušali sistematično in s tršimi metodami, med katerimi naj ne bi bila izključena tudi zapora cest, pritisnili na cestni lobi za izvajanje nekaterih obljubljenih projektov. M. JERŠE rw Vestnik z vami in za vas! i .'i iihi 3 Rr’ r r I Vi |g' t I Bi ® a\ a JI ■•14 1 1 BROD - Ne, to ni brod na Muri, ampak so le »kumpi«, ki jih je Brodarsko društvo Razkrižje postavilo na uptrem rokavu Mure. Gre torej za mirujoči plovni objekt, kipa se vendarle Čestokrat zaziblje, saj je v poletnih mesecih na njem točilnica pijač. Posedeti in okrepčati pa se je seveda mt^oče tudi v neokrnjeni naravni okolici. Foto: J. jih podeljujejo tistim razstavljalcem, ki za svoje dobrote trikrat zapored dobe zlata priznanja. Letos sojih podelili 6, prejeli pa so jih: Zužana Brencc -K one iz Gorenje vasi za poltrdi sir. Cvetka Krabanje iz Podgorc za sadni kruh, Gabrijela Levpušček iz Tolminskega Loma za pšenični kruh z dodatki, Marija Metličar iz Zgornje Jablane pri Cirkovcih za pšenični kruh brez dodatkov. Marjana Pavše iz Kota pri Prevaljah za rženi kruh in Anica Zugman iz Jurovskega Dola za janževe upognjenec. Razstavo si je v petek ogledal tudi minister za kmetijstvo in gozdarstvo Jože Osterc. Bilje navdušen in hkrati kritičen, kajti menil je, da sc z jedmi, kakršne imamo, premalo postavljamo pred svetom. Razstava bi tudi morala spodbuditi živilsko industrijo, da bi dobroto, ki jo vedo pripraviti v kmečkih gospodinjstvih, sprejela v svoj izdelavni program. 4' ■ -i’ ’’CiS’9^ Protestni shodi upokojencev? ■ GORNJI ČRNCI - Posodobitev cestnega odseka skozi ta kraj je bila predvidena že pred tremi leti, ko je Krajevna skupnost Cankova poravnala svoj delež za cestno infrastrukturo. Ta cesta je bila tudi v programu del prejšnje soboške občine, vendar do uresničitve ni prišlo vse do danes. Zato bodo to naložbo skušali čimprej uresničiti v okviru nove Občine Cankova - Tišina, MJ ■ DOMAJINCI - Krajani že dlje časa opozarjajo na nujnost obnovitve mostu, ki je močno načet. Ker je cestna povezava za la kraj velikega pomena, si prizadevajo, da bi problem mostu, ki sicer ni v letošnjem programu, čim prej odpravili. Pri tem opozarjajo, da bi morali pokazati več razumevanja in pripravljenosti za to naložbo tudi odgovorni dejavniki. MJ ■ MURSKA SOBOTA - Končno so se začela dela pri tlakovanju glavne poti na mestnem pokopališču. Podjetje Komunala je kot investitor izbralo kot najugodnejšega ponudnika soboški SGP Pom-grad. Njegovi delavci bodo poskrbeli tudi za zemeljska dela. Postavljene bodo betonske plošče v velikosti 40 x 40 cm in 40 x 20 cm iz temnejših in svetlejših barv. Predračunska vrednost teh del, ki naj bi bila končana v roku enega meseca, znaša 6 milijonov tolarjev. Za ureditev glavnega portala ob vhodu na zadnje počivališče Sobočanov pa so razpisali natečaj, zato bodo letos začeli tudi s to naložbo, MJ Člani Demokratične stranke upokojencev Slovenije so proti predlogu o drugačnem načinu usklajevanja pokojnin protestirali že na nedavnem izrednem kongresu stranke. Informacija, po kateri naj bi tako imenovani interventni zakon o plačah sprejeli po hitrem postopku, pa je dodobra razvnela člane predsedstva upokojenske stranke. Upokojence moti predvsem odločanje brez njihove udeležbe. Zahtevajo, da nikomur od visokih uslužbencev ne izplačajo regresa, dokler upokojenci ne bodo dobili dodatka za rekreacijo. Zlasti pa protestirajo proti temu, da bi pokojnine usklajevali le vsake tri mesece, in to Se brez poračunov. Člani predsedstva Demokratične stranke upokojencev zato razmišljajo, da bi skupaj z društvi upokojencev po vseh območjih organizirati protestne shode. Razmišljajo tudi o tem, ali ne bi kazalo vložiti interpelacije proti finančnemu ministru in ministrici za delo, pa tudi proti ministrskemu predse- , —meni, rženi in sadm drobno peci- vs t posebej ocenjevali saj gre za etnogr"*'"’' r^^^^^ttusne dediščine, fik « j^zstavi so nod»«’ L '■ (š i etnografsko ohra- zla> n m 103 Potobe. 1,: ki S, S. dniku. MJ i4 J, VE ves^ik, 11.1^^'- ■ 16 šport I Prva državna nogometna liga Beltinci: kola 6:1 (2:1) Beltinci - Igrišče Beltinec. gledalcev 800. Sodnik: Raukovič (Velenje). Strelci: 1:0 Skaper (9), 1:1 Velkovski (29), 2:1 Oaterc (33), 3:1 Osterc (52), 4:1 Škaper (67), 5:1 Skaper (77), 6:1 Tratnjek (88). Beltinci: Zver, Godina (Baranja), Vorobjov, Oranov, Jančič, Šarkezi, Črnko, Cirkvenčič (Tratnjek), Osterc, Nejman. Skaper. Korotan : Mura 1:0 (1:0) PreTilje - Igrišeč Korotana, gledalcev 2.000. Sodnik: Salkič (Ljubljana). Strelec: ];0 Šumnik (8). Mora; Volk, Baranja, Kokol, Breznik, Poljšak, Alihodžič, Stampfer, Gajser (Cifer), Džafič. Bakula, Belec (Kardoš). Druga državna nogometna liga Turnišče : Radeče 3:1 (1:1) Turnišče - Igrišče Turnišča, gledalcev 200. Sodnik; Vivod (Dolič). Strelci: 0:1 Cctin(13). 1:1 Zvcr(38), 2:1 Krančič (59), 3:1 Ropoša (88). Turnišče: A, Zver, Temar, Baranja (Pucko), Vori, Žckš, Mujdrica, Krančič, Ropoša, Včrčš, Novak, M. Zver. Steklar : Nafta 0:2 (0:1) Rogaška Slatina - Igri še Steklarja, gledalcev 100. Sodnik: Bohinc (Škofja Loka). Strelec; 0:1 Gabor (4), 0:2 Gabor (88). Nafta; Starovasnik, Hozjan, Gaševič, Novak, Šabjan, Slavic, Hiani-lovič, Vickovič, Prekazi, Baša, Gabor. Elan : Beltrans 1:1 (0:0) Noto Mesto - Igrišeč Elana, gledalcev 300. Sodnik: Žunič (Kranj). Strelca; 1:0 Kostrevc (75), 1:1 Stojko(90), Beltrans: Balahc, Stojko. Ropoša. Hošpel, Slana, Vozlič, Zrim, Makoter (Sreš), Modlic (Kavaš), Osterc. Tretja državna nogometna liga Bakovci: Dravograd 0:1 (0:1) Bakovci - Igrišče Bakovec, gledalcev 150. Sodnik: Rajh (Ptuj). Strelec: 0:1 Cavnik (13). BakovcL Maučec, Holeman, Emiša. Papič, Posavac. Titan. Jančar. Seršen. Kokaš, Kovačec. Radikovič. Bistrica : Renkovci 3:2 (1:1) Slovendia Bistrica - Igrišče Bistrice, gledalcev 100. Sodnik: Velički (Maribor). Strelci: 0; I Matjašec (3). 1:1 Regoršek (10). 1:2 Tompa (63). 2:2 Hren (73). 3:2 Regoršek (78). Renkovci: Magdič. HorvaL Koren, Balantič, S. Bojnec, Toplak, Zadravec, R. Bojnec, Markoja, Tompa, Matjašec (Car), I. SNL Rezultati - 26. kolo Beltirtci: Izola 6:1 Korotan : Mura 1:0 Vevče: Jadran 2:0 Gorica: Maribor 1:0 ^la : Rudar (V) 0:3 Železničar: Olimpija 1:1 Publikum : Gaj 4:0 Koper: Primorje 1:1 Olimpija Maribor Gorica Publikum MURA BELTINCI Rudar (V) 2619 3 4 71:25 41 2614 8 4 46:22 36 2615 5 6 53:26 35 2614 5 7 44:24 33 2614 5 7 40:22 33 2613 6 7 60:27 32 2613 5 8 44:29 31 Železničar 2612 410 46:38 28 Korotan Primorje Koper Vevče Izola 2612 311 46:30 27 26 9 8 9 41:38 26 26 8 711 19:27 23 26 7 415 30:53 18 26 6 614 25:59 18 26 4 913 23:66 16 Živila Naklo 26 3 914 22:42 15 Jadran 26 0 323 12:94 II. SNL Rezultati - 25. kolo Turnišče: Radeče 3:1 Steklar: Nafta 0:2 Elan ; Beltrans 1; 1 Rudar (T) : Mengeš 1:1 Dravinja: Piran 0:0 Železničar: Šmartno 2:0 Slovan: Drava 0:4 Domžale : Zagorje 0:0 Šmartno Zagorje NAFTA Rudar (D Drava Mengeš Radeče Domžale Piran 3 2516 5 4 49:24 37 2515 5 5 40:11 35 2513 9 3 35:22 35 2512 6 7 38:23 30 2511 5 9 41:36 26 25 810 7 19:18 26 2510 510 32:31 25 2510 510 36.35 25 2510 411 45:34 24 Železničar 2510 411 38:42 24 HJRNIŠOE 2510 510 33:42 24 Dravinja Slovan 25 7 810 26:30 22 25 6 712 26:42 19 'H NOGOMETNI KOMENTAR Zmage Beltinec, Nafte in Tum^čn Odigrano je bilo šestindvajseto kolo v prvi državni nogometni ligi in vse bolj jasno postaja, katera moštva bodo prvenstvo končala med prvimi osmimi moštvi, ki zagotavljajo sodelovanje v novi 10-članski prvi državni ligi. Vsaj za prvih sedem moštev na lestvici to že lahko govorimo. Odprto vprašanje je le še. katero moštvo bo zasedlo osmo mesto. Oba pomurska IrgaSa Mura in Beltinci sta že na varnem. Nogometaši Beltinec, ki so tokrat gostili moštvo Izole, so zabeležili visoko zmago ter s hitrimi akcijami in učinkovito igro navdušili gledalce. Tokrat sta bila v središču zanimanja gledalcev najboljša beltinska strelca Stefan Skaper in Milan Osterc. Škaper je bil strelec treh golov in je povečal vodstvo med strelci prve lige na 19, tako da ima kar 4 gole prednosti pred zasledovalcema. Osterc je navdušil z igro, hkrati pa dosegel tudi dva zadetka. Nogometaši Mure so gostovali v Prevaljah in se vrnili poraženi. Za Korošce je bila tekma odločilnega pomena, saj jim zmaga še daje upanje, da si že v rednem tekmovanju zagotovijo status prvoligaša. Tekma je bila ‘Z Sl odločena že na samem začetku, ko je Šumnik izkoristil nepazljivost Murine obrambe in dosegel edini gol na temi. V nadaljevanju tekme so si Sobočani ustvarili številne priložnosti za gol. ki pa so žal ostale neizkoriščene. Najlepšo priložnost za gol je imel vsekakor Džafič tik pred odmorom, vendar se je žoga odbila od prečke, Sobočani so si tudi v drugem polčasu prizadevali doseči zadetek, saj so v končnici kar jurišaU na vrata Koželja, vendar žoga ni hotela v mrežo. Poleg tega pa je sodnik Salkič iz Ljubljane izključil Kardoša, Kokol, Gajser, Ali-hodžič in Bakula pa so dobili rumene kartone. KcE«>q»c - V Kranju je bilo mednarodno tekmovanje v kegljanju za pokal Kranja. Sodelovalo je 77 tekmovalk. Prepričljivo je zmagala Matika Kardinar iz Dobrovnika z 904 podrtimi keglji ter tako potrdila, da je v odlični formi. ŠPORTNA NAPOVED V športni napovedi št. 13 sodelnje Martin Sreš iz Radenec, predsednik organizacijskega odbora mednarodnega tekaškega maratona. Prognoziral je takole; BELTRANSZS 5 614 23:37 16 Steklar Elan 25 3 913 21:46 15 25 4 714 19:48 14 Pari Nap. III. SNL Rezultati - 22. kolo Bakovci: Dravograd 0:1 Bistrica : Renkovci 3:2 Pobrežje : Aluminij 1:1 Pohorje: Kovinar 3:0 Šentjur: Starše 1:2 Sl. Gradec : Kungota 1:0 Petindvajseto kolo v drugi državni ni ligi je bilo za pomurske ligaše zelo usp*^ saj so osvojili kar pet točk, niSča so gostili Radeče in osvojili drap' točki v borbi za obstanek v ligi. Zmaš" Turnišče zagotovilo šele v dn^cm ba pa je povedati, da je Tumišče cej oslabljeno. Nogometaši Nafte iz gostovali v Rogaški Slatini in po 'f prinesli obe točki, s tem pa so tudi dohiteli drugouvrščeno Zagorje. Pri ' tokraz izkazal Gabor, ki je bil suelae „ toKraz izkazal oaoor, ki jc du lov. Poleg tega je Šabjan zadel v prvem vratnico. Lendavčani imajo tako žare’ možnosti za osvontev prvega ali dnige^ s saj za vodečim Šmartnim zaostajaje točki. Nogometaši Beltransa iz Veržeja vali v Novem mestu in sc vrnUi s točke> gotovo lep uspeh. V dvaindvajsetem kolu državni nogometni ligi sta pomurska la praznih rok. čeprav sta oba načrtovi*^ Nogometaši Bakovec so gostili razočarali ljubitelje nogometa, saj ** mo kola nepričakovano izgubili in si s . rlJ* osvojit®''.^ pravili zadnjo priložnost za . . ..^pnn mesta, saj je vodeči Šentjur doma izgubil s Staršami. Aluminij p točko zadnjemu Pobrežju, Tudi noe". Rcnkovec, ki se borijo za obstanek v mudili lepo priložnost, da osvojijo če že ne obe, saj so dvakrat votlih-J končnici tekme popustili, kar so iž mačini. dosegli dva golo in zmago. Fefi^*’'^ AV. mennaroani maraton ikem s>Kt; j Jubilejna tekaška prireditev v Raden^ še dobra dva tedna nas ločita na obeh straneh reke Mure v Slo- okrog 600 planil^**. XV. mednarodni maraton TREH SRC od jubilejnega 15, mednarodnega tekaškega maratona TREH SRC, ki bo v soboto, 27. maja 1995 v Radencih. Gre za največjo Sport-no-rekreacijsko prireditev pri nas, ki bo že četrto leto potekala I 1, BELTINCI: Rudar (V) 2. Publikum; MURA 3. TURNIŠČE: Dravinja 4. Elan; NAFTA 5. Drava: BELTRANS 6. RENKOVCI: Aluminij 7. BAKOVCI: Šentjur 8. Emal: Vesna 9. Goričanka: Rakičan 10. Odranci: Črenšovci Športna NAPOVED žt. 13 I. BELTINCI: Rudar (V) 2. Publikum : MURA T TURNUŠČE: Dravinja 4. Elan : NAFTA 5, Drava: BELTRANS ^. RENKOVCI: Aluminij 7. BAKOVCI: Šentjur ~ 8. Emal; Vesna 9. Goričanka : Rakičan TČf Odranci: Črenšovci 1 I 1 2 1 0 I 1 I 0 Šentjur 2014 2 4 53:18 30 Dravograd 2012 4 4 28:24 28 Aluminij 1912 3 4 41:28 27 BAKOVa 1910 5 4 42:18 25 Pohorje Kungota Bistrica 19 8 8 3 31:21 24 20 8 3 9 37:28 19 19 8 3 8 31:30 19 RENKOVCI 20 7 9 22:26 18 Starše Kovinar 20 7 310 20:24 17 20 7 5 8 18:22 17 Sl. Gradec 20 2 513 16:41 Pobrežje 20 2 315 17:59 9 7 Napoved I. MNL MS Rezultati -18. kolo Les : Emal 2:1 Kerna : Čarda 3:1 Bratonci : Vesna 1:0 Goričanka : Serdica 1:1 Remet; Dokležovje 3:0 Ttgop: Rakičan 2:3 Rakičan Serdica Bratonci Les 1812 2 4 30:17 26 18 8 9 1 25:12 25 18 9 5 4 26:15 23 18 8 4 6 25:18 20 Goričaika 18 7 4 7 23.21 18 Emal Kerna ligop Čarda Remet Vesna 18 6 5 7 15:18 17 18 4 9 5 22:26 17 18 7 2 9 31:28 16 18 5 5 8 19:21 15 18 3 8'7 21:27 14 18 6 1 11 21:33 13 Dokležovje 18 3 6 9 11:33 12 Izpolnjene lističe pošljite na uredništvo Vestnika, Murska Sobota, Arhitekta Novaka 13, najpozneje do petka, 19.iiiaja 1995. Pri žrebanju bomo upoštevali 8 pravilnih napovedi. Ime in priimek ter naslov; v šporetni napovedi št. 11 je bil izžreban Marjan Kkment, Grad 172 B, Grad. Nagrado lahko dvigne v uredništvu Vestnika, Murska Sobota, Ulica arhitekta Novaka 13. Pravilna rešitev; Beltinci: Izola 1, Kmtan; Mnra 1, Tumišče: Radeče 1, Steklar: Nafta 2, Etan: BeL traas 0, Bakovci: Dravograd 2, Bistrica : Renkovci 1, Goričanka : Serdica 0, Remet: Dokležovje 1 in Nedelica ; Črenšovci 2. Nogomet - V prvenstveni tekmi slovenske mladinske nogometne lige je Olimpija v Murski Soboti premagala Muro z 1:0, Gorenjski glas pa Beltince z 2:1. Gol za Beltince je dosegel Foijan. V prvenstveni tekmi slovenske kadetske nogometne lige je Mura premagala Olimpijo z t :0. Golje dosegel Recek. Gorenjski glas pa je premagal Beltince s 4:2. II. MNL MS Rezultati -18. kolo Minicom: Cankova 2:2 Gančani: Tešanovci 1:0 Apače: Tromejnik 2:0 Hodoš: Rotunda 2:2 Šalovci: Križevci 4:1 Grad: Prosenjak. 2:1 Tromejnik 1815 2 1 58:21 32 Minicom Apače Cankova Šalovci Grad Gančani Rotunda' 1811 6 1 62:20 28 1812 3 3 56:26 27 1812 3 3 52:29 27 1810 1 7 38:26 21 18 8 2 S 45:41 18 18 5 4 9 32:44 14 18 5 310 24:43 13 Tešanovci 18 5 211 26:35 12 Hodoš 18 5 211 32:43 12 Prosenjak, 18 3 312 27:71 Križevci 18 1 116 20:73 L ONL Lendava Rezultati - 19. kolo Odranci: Panonija 4:1 Hotiza: Olimpija 3:1 Nedelica: Črenšovci 2:4 Čentiba: Polana 5:0 Mostje : Kobilje 1:0 Dobrovnik ; Bistrica 5:4 9 3 Črenšovci 1914 4 1 62:15 32 Odranci Kobilie Nedelica Hotiza Panonija 1913 4 2 46:14 30 19 9 6 4 33:24 24 19 9 4 6 31:23 22 19 9 4 6 34:30 22 19 8 5 6 34:29 21 ČentibaVV. 19 7 6 6 36:25 20 Dobrovnik 19 4 6 9 34:36 14 veniji in Avstriji. Organizacijski odbor, ki ga sestavljajo športni in turistični delavci z obeh strani meje, se že dalj Časa pripravlja na to veliko športno manifestacijo, ki si je v zadnjih letih pridobila velik ugled - ne samo doma, temveč tudi v tujini - in prišla v koledar mednarodnih prireditev. Otvoritev letošnjega mednarodnega tekaškega maratona bo že v petek, 26. maja, v športni dvorani v Radencih, na kateri bo ob praznovanju 25-letnice izhajanja rubrike Boutigue Toneta Fomc-zija - Tofa v Nedeljskem poskrbela za prijetno razpoloženje skupina Moped show. V soboto, 27. maja, pa bo tekaška prireditev. Na sporedu bodo že tradicionalne discipline: tek cicibanov (500 metrov), tek mlajših dečkov (800 metrov), trim tek (10 km), mali maraton(21 km) in veliki maraton (42 km) ter planinski pohod na Janžev Vrh in Kapelo. Veliki maraton bo Stel za državno prvenstvo, paraplegiki pa bodo že tretjič tekmovali v malem maratonu za državno prvenstvo. Doslej so svojo udeležbo že prijavili paraplegiki iz Italije, Avstrije, Madžarske, Slovaške, Hrvaške in Slovenije. Posebej bodo tekli tudi slovenski policisti na 10 km, tek pa bo štel za državno prvenstvo. Po besedah predsednika organizacijskega odbora mednarodnega tekaškega maratona TREH SRC Martina Sreša pričakujejo, da se bo prireditve udeležilo okrog 2(X> tekačev na 42 km, 8(X) tekačev na 21 km, 1000 tekačev na 10 km 500 cicibanov ter mlajših dekov in deklic, pohoda pa cami, da bi na poseben vlak. udeležence, I " " sedem dni red .šitingdv P*® avstrijskih Šilingov tolarje, na dan startnina 150ATS-^ J?l ditve bodo v HU Ine kulturne Si tekači velikega ški in ženske) nagrade. Prva ._________1 onOinl'^ 5.000, druga 3.000 W DEM. Vsak udeleže"^ na pa bo prejci <-■spominsko žnacK^* tekači na 42 km iM ' c I značko. Startna šte' ti tudi potni list. Kinologija - bila specialna ■ --wa\r stava nemških sodeloval' 135 psisosodelova'' ||H murci in dosegi’ Psarna Žekša '“.j bila druga. NajboU vljeni psi pa so bi)’-(J, Mulcr, Pušča), la v razredu 6 d^ Polo (Žckš), kije pini samcev od 17^ —Palme (ŽekŠ'I^^^oi cev» Ealine (4e*.=** zmagala med 5“^'^ do 24 mesecev, (B: PurgaJ), kije^JP^ samci v secev m mrgaj), U J i v razredu / in Marit (že^^fj ki je bila prva v *—. ■ nih samic. Onici’'*' ^1/ Rodo-Lchtal med samci v drugi. razf"^*' Olimpija Bistrica Mos^e Polana 19 5 410 25:43 14 19 2 710 26:47 11 19 4 213 25:59 10 19 3 214 19:60 II. ONL Lendava Rezultati - 17. kolo Nadta : Graničar S: 1 Žrtkovci: Dolina 2:1 Opel H.; Kapca 4:1 Opel H. Žitkovci Graničar Nafta V. Kapca F Dolina 8 I Priimek in ime: .... rojen: fipol: □ M □ ž Popoln naslov (doma): Klub, dnidtvo: Eraj: podta: Z rauanncA za iv. MEpii*itoniai m a i*'giH 1713 3 1 63:19 29 17 5 7 5 33:30 17 17 5 7 5 33:46 17 17 6 3 8 40:35 15 17 5 4 8 24:39 14 17 2 6 9 22:46 10 I Datum: : podpia: TEKEL BOM o 42 KM □ s» ul U pngiTTiicT rgpojnvf na ni6n>< z tttJraAiaij tfapnfifiltuJl L A J i 1T maja 1995 Utalstvo Četrti Ivekov niemorial šport Karate Uspešni nastopi Sobočanov td ta, )» tli il st 1 •■f p v r ut ii 1 tff a JU I* if lil S« d’ * iitt IC I iN »a i i •'k <: S' /j d ^^11, 't K rd '>l I' Soboški Aero klub je bil oiganizator prve tekme za državno prvenstvo motornih pilotov v natančnem letenju, kije hkrati štel za 4. Ivekov memorial (Ivana Vogrina). Sodelovalo je 14 tekmovalcev iz petih klubov. Tekmovali so v treh disciplinah; navigaciji, opazovanju in pristaianiii ... pristajanju. Med njimi sta sodelovala tudi domačina Miha Mesarič in Janez Kramberger Ofliezala. ter se lepo Mesarič je bil ^^narigaciji in nauspešnej- - • navigaciji in pristajanju, kjer je zasedel četrti mesti, v opazovanjuu pa je bil deveti. skupni ^nskimi točkami “»to mesto. pajcs389 zasedel Kiambetgct jebil vanju sedmi, v r;, "V veti, v pristajanju pa enajsti. V skupni uvrstitvi pa je s 567 kazenskimi točkami -»o deveto vopazo- navigaciji de- — točkami zasedel mesto. Drugo tekmovanje z- -• wvnn prvenstvo bo 27 - tn»j» v Mariboru, za dr- Tekmovalci in tekmovalke Karate kluba Murska Sobota so so-delovbali na več tekmovanjih in dosegli solidne uvrstitve v stilskem karateju. V avstrijskem Braunau, kjer je sodelovalo 6 reprezentanc s 180 tekmovalci in tekmovalkami, so v slovenski reprezentanci uspešno nastopili Sobočani. Pri dečkih do 14 let je zmagal Škandali, Zrim je bil drugi. Pri deklicah do 14 let jc prvo mesto osvojila Husarjeva, Reckova pa jc bila druga. Med ženskami nad 15 let je zmagala Gabetjeva, med moškimi nad 15 let pa je Vrečič zasedel tretje mesto. V borbah je bila Oaberjeva druga, Vrečič pa peti. Zmagovalec je bila stilska reprezentanca Slovenije. Na Ravnah je bil odprti medna-rodni karate turnir, na katerem so sodelovali tekmovalci iz petih držav, med njimi tudi člani Karate kluba Murska Sobota. Dosegli so naslednje uvrstitve: malčki: Kovač peti, ml. deklice: Mlinaričeva druga, st. dečki: Vrečič prvi, st. deklice: Zadravčeva prva, Hu-sarjeva druga. V Sardiniji v Italiji je bilo mednarodno tekmovanje v katah in borbah za 5. evropski pokal. Za Slovenijo je telitnovala tudi So-bočanka Nina Gaber, ki je bila v katah osma, v borbah pa je v drugem kolu izgubila z zmagovalko, čeprav je vodila 1:0. Poleg tega je bU tudi v Sardiniji seminar, ki je vodil svetovni inštruktor stilske organizacije 9 DAN Hiro Kana- žava. Na Reki je bil mednarodni karate turnir za pokal Mladosti. Okrog 450 tekmovalcev iz 45 klubov je tekmovalo v katah in borbah. Med njimi so bili tudi Sobočani in dosegli naslednje uvrstitve: dečki: Kovač tretji, ml. dečki: Kaštrun četrti, st. deklice: Reckova peta, st. dečki: Zrim peti in mladinke: Zadravčeva tretja, Ga- beijeva peta. (D, Škandali) .ir'. »■o F r 1 ,1**^ O m . : mi ’ rwi A k t f 7/ Nogometaši Gančan, člani H. MNL MS. Stojijo od leve: Bakan, M. Kuzma, Hozjan, Peterka, M. Žižek, D. Kuzma, 1. Bore, Panker, Krauthaker (predsednik); D. Bore, Tratnjek, Meitiik, Sarkanj, Hor- vat in Jerič. Fotografija: F. Maučec e I i’ N II V« Karateisti Murske Sobote. Stojijo od leve; Zrim, Kavazoe 6 DAM (inštruktor). Škandali, Husarjeva, Reckova, Vrečič in Gabetjeva. Strelci I. SNL 19 golov: Škaper (Beltinci), 10 golov: Osterc (Beltinci), ,A I A ; I .5 '^ I ^ekejja a« ------------■ -- ________ _________________________ ** tiinria*^«^ Kolesarskem klubu Beltinci je organizirala drugi spominski kolesarski ^'^letni Pjl *‘*J'^*- Udeležilo se ga je okrog 50 kolesarjev, med katerimi je bil nsg-—ici-M,,'“ Cerneinvec. V lepem vremenu s« prevozili relacijo Murska Sobota- Bogoji-murska Sobota. klubt. UdeiežUo ''j* v lepem ^Port od tu in tam -V •"Uinj kolu Vont _ -.►jUlO to. ari*Vrega rokometu ta uvrstitev od 9. v prvi d.ržBvn) ligi t IbVjvcc v M-umki SokatU Kranj z 22:35 (.3):5). Makovce'Hozjanova 12. ^»ničeva 5, KoJbtova 3, Malčkova ® M Bnzetijeva po entg*. Vrstni 9. tot* b, Butu«' 3’ bni wčte. 'tun pj-• do 12, za ženske N? h Za '»*a3. Malek ^rtvcui f’! kni dn? " Radenske MurScc sta /'■Ba [?4l , osmi, USU v J— Mekinjah pri —USU in v skupini ^'"agaL Vrvi je bil tudi na tekmi v rtbtiiiti Maja Terme je bila med ^klicami tretja, Daniel Verine (G. Grabar). Kokoinct - V povratni tekmi •bučnice v drugi državni moški to-“^etni ligi za naslov prvaka je v Sevnici premagala Pom ir rt Makovec z 28:20 (.1' za Vomurko; Veteš 2. Mr i, Kavaš 1, Škraban 3, ^kovii 6, Muzeti l in Okreša 6. ‘>mutka se tako ni ovtciu-U. s^eteranov pa >1 (11:12) Škraba n "‘uvrstila vfina- 1«^***'***’*" Ub praininvanivi T*'''«Stje3rt;e diuTmt Vattttol 10 IsiJo tekmovanje v streli'*’ serliski '*^'oje44 pro- strelcev in strelk. Rezultati - pionirji ekipno: L Varstroj 507, 2. DOŠ Lendava 490, 3. Koal PetiSovci 419 krogov; posamično: I. Čuk 179, 2. Varga 172, 3. (vsi Varstroj) 169 krogov. Mladinci ekipno: 1. Kovinar 864, 2. Varstroj 734, 3 Dolina 594 krogov; posamično: I. D. Zver (Kovinar) 297, 2. Kančal 295, 3. Barač (oba Varstroj) 281 krogov. Člani ekipno: 1. Dolina 932, 2. Varstroj 919, 3. Koal 900 krogov; posamično: 1, Koša, 2. Djurkač, oba 315, 3. Režonja (vsi Dolina) 324 krogov. (A. Zver). Jud« - V Ljubljani jc bilo tekmovanje v judu za memorial Zvonka Runka. Med 163 tekmovalci iz 19 klubov so sodelovati tudi Len-davčani in dosegli nekaj dobrih uvrstitev. Najbolje se jc odrezal Podor (55 kg), ki je pri ml. dečkih zasedel drugo mesto. Nedelko (46 kg) in Časar (50 kg) sta bila peta. Med st. dečki sta Denša (71 kg) in Trojak (nad 71 kg) zasedla tretji, Denša (60 kg) in Recek (71 kg) pa peti mesti. (J. Kovač) Šah - V Žalcu je bil tretji mednarodni šahovski turnir z močno deležbo. Sodelovalo je 164 šahi-stov, med njimi tudi člani ŠD Radenske Pomgrada iz Murske Sobote in Rokade iz Lendave. Najuspešnejši med njimi je bil Kovač, ki je s 6 točkami zasedel 21. mesto. Med mladinci je bil najboljši Sobočan Gomboc s 4 točkami, med mladinkami pa je bila najboljša s 4 točkami Stumbergerjeva. Šah - V Monoštru na Madžarskem je bil šahovski dvoboj mladinskih reprezentanc Madžarske in Slovenije. Na prvem srečanju so zmagali Madžari s 6,5:5.5 točke, drugo srečanje pa se je končalo neodločeno 6:6. V slovenski reprezentanci je sodelovala tudi Lea Šlcvanec in na prvem srečanju remiziral, na drugem pa zmagala. Vestnik z vami in za vas! 8 golov: 7 golov: 5 golov: 4 gole: 3 gole: 2 gola: 1 gol: Herceg (Beltinci), Topič (Mura), Belec (Mura), Baranja (Beltinci), Breznik (Mura), Rous (Mura), Nejman (Beltinci), Ciiirvenčič (Beltinci), Cen er (Beltinci), Baranja (Mura), Jengurazov (Beltinci), Črnko (Beltinci), Bakula (Mura), Poljšak (Mura), Brezič (Mura), Vorobjov (Beltinci), Dominko (Mura), S tam p ter (Mura), Gajser (Mura), Kokol (Mura), Tratnjek (Beltinci). Strelci II. SNL 10 golov: Vickovič (Nafta), 7 golov: 6 golov: S golov; 4 gole: 3 gole: 2 gola: Hranilovič (Nafta), Kukič (Nafta), Stojko (Beltrans), Novak (Turnišče), šabjan (Nafta), Ropoša (Beltrans), Zver (Turnišče), Brunec (Beltrans), Prekazi (Nafta), Ropoša (Turnišče), Lebar (Turnišče), LackoviČ fTumišče), Gabor (Nafta), A. Osterc (Beltrans), Voroš (Turnišče), Slana (Beltrans), Vori (Turnišče), Hozjan (Nafta), Krančič (Turnišče), Preskakovanje ovir Lep uspeh Kalje Šajnovič VVolčjem Potoku jc bilo mednarodno tekmovanje v preskakovanju ovir. Sodelovalo je 96 konj iz treh držav. Med njimi so bili tudi tekmovalci in tekmovalke KK Murska Sobota grad Rakičan in dosegli naslednje uvrstitve. V disciplini 1,10 m je Mojca Horvat (Lucky Boy-Beltrans) zasedla deveto. Maja Vohar (Black Berry-Beltrans) pa deseto mesto, V discipbni 1,20 m je bil Jože Stiftar (Melody-Beltrans) četrti. V štafeti 1,20 pa sta Jože Štif-tar (Mclody-Beltrans) in Marjan Zrim (Halak-Beltrans) zasedla enajsto, Katja Šajnovič (Laie-Beltrans) in Mojca Horvat (Lucky Boy-Bel trans) pa dvanajsto mesto. Tekmovalci in tekmovalke KK Murska Sobota grad Rakičan so sc udeležili tudi tekmovanja v Turnišču pri Ptuju. Izkazala se je zlasti Katja Šajnovič (Laie-Beltrans), saj je v preskakovanju v disciplini 176 cm osvojila prvo mesto, kar je doslej največji uspeh pomurskih jahalcev, V disciplini 110 cm je bila Maja Vohar (Black Berry-Beltrans) osma, Mojca Horvat (Lucky Boy-Beltrans) pa deveta. Namizni tenis Solar presenetil V Murski Soboti je bil tretji državni TOP 12 turnir za mladince v namiznem tenisu, na katerem je sodelovalo 35 tekmovalcev. Tekmovanje je štelo kot ena od kvalifikacij za sestavo državne mladinske reprezentance, ki bo sodelovala na evropskem prvenstvu v Haagu. Mladinci imajo le še državno prvenstvo posameznikov. Od Sobočanov je bil najboljši Horvat, ki je osvojil peto mesto, kar je manj kot je bilo pričakovati, V predtekmovanju je Horvat nepričakovano izgubil s Slatinskem (Era) in edini premagal zmagovalca turnirja Petrovčiča (Preserje), vendar je izpadel iz finabie skupine zaradi slabše set razlike. Prijetno pa je presenetil Solar, kije prvič zaigral v prvi skupini in zasedel šesto mesto, kar je njegova daleč najboljša uvrstitev v mladinski konkurenci. Petar je osvojil šele deseto mesto. V tretji skupini je nepričakovano zmagal Cigut, ki je prišel na turnir zaradi odpovedi nekaterih igralcev in tako dosegel svoj največji uspeh. Gy6rekje zasedel sedmo, S bul osmo, Koščak deveto in Zver deseto mesto. V italijanskem Longaronu je bilo kadetsko tekmovanje za srednjeevropski pokal. Prijetno je presenetila reprezentanca Slovenije, kije med osmimi državami nepričakovano zasedla drugo mesto. V slovenski re- prezentanci je uspešno igral Sobočan Gregor Kocuvan. I M, U. I J I ~lii ^2^ v Hokejisti Triglava iz Predanovec - pokalni prvak Slovenije. V finalni tekmi so v Lipovcih premagali z visokim rezultatom 9:0 Lipovce. Strelci golov so bili: Škrilee 4, Puhan 2, Cigut, Fujs in Šparaš po enega. Sodila sta Bratec in Lipovšek iz Ljubljane. Stojijo od leve: Skeriak (teh. vodja), Škrilee, Koiidila, Dtirič, Obal, Kiilič, Cipot (predsednik); čepijo; Fujs, Puhan, Kutuša, Vidmajer, Zrim, Fajs; leži; Kuzma. Fotografija: Jure Zauneker Streici lli. SNL 14 golov: Jančar (Bakovci), 11 golov: 8 golov: 4 goli: 3 goN: Radikovič (Bakovci), To m pa (Renkovci), Koren (Renkovci), S. Bojnec (Renkovci), Sombolac (Bakovci), Papič (Bakovci), Buzeti (Bakovci), j 2 gola: 1 gol: Titan (Bakovci), Levar (Bakovci), Kokaš (Bakovci), Zadravec (Renkovci) Balažič (Renkovci), Gabor (Bakovci), Markoja (Renkovci), Farkaš (Bakovci), Matajšec (Renkovci), I 18 vestnik, 11. maja 19^ ves odesvi mladosti Pišem o miru in svobodi Ne mine dan, ne da bi slišali po televiziji ali prebrali v časopsih, kako se ljudje med seboj nepre-nehamo bojujejo za košček ozemlja, ki si ga lastijo eni in drugi. Kako malo bi bilo potrebno, da bi povsod na Zemlji zavladal MIR! Tudi to besedo pogosto slišimo; je kratka, pa toliko pomeni! Veliko pomeni zlasti otrokom, ki niso popolnoma nič krivi za vojne grozote, a veliko trpijo. Mir tn svoboda spremljata ljudi, ki razumejo, kaj pomenita, in se zavedajo posledic vojne. Veliko takih ljudi bi moralo biti med nami, da bi prepričali tiste, ki tega še ne razumejo pravilno. Vesela sem, da sc lahko vsako jutro zbudim ob ptičjem petju, in ne ob pokanju granat. Hvaležna sem vsem, ki so prispevali k temu, da imamo v naši mladi Sloveniji mir in da smo svobodni. KLARA MAUČEC, 5. b OŠ m M. Sobota _y_ Človek, zakaj? Vsa živa bitja imajo rada svobodo. Ko slišim to besedo, sc spomnim na ptičjo kletko, v kateri smo imeli papige. Kar naprej so se ozirale proti vratom. Bila so zaprta. Zaletavale so se proti njim, jih hotele odpreti..., pa ni šlo. Žalostno so odnehale. Čez čas smo jih odprli mi in že so bile zunaj. Še veliko bolj kot živali si želijo svobodo ljudje, Radi bi se svobodno gibali, se pogovarjali in razmišljali, Če tega ne morejo, so razdvojeni in žalostni. Na vse načine iščejo poti, ki bi jih pripeljale v svobodo. Tudi mi, Slovenci, smo pred kratkim našli svojo pot. Popeljala nas je tja, kamor so si že zdavnaj želeli naši predniki. Sedaj smo veseli. Nihče nam ne ukazuje. Z veseljem delamo in se veselimo uspehov. Vsem pa še ni dobro. Mnogi narodi Še vedno niso svobodni. Tam so vojne. Z orožjem se borijo za svoje pravice. Nemalokrat so med njimi tudi otroci. Želim si, da bi se vse vojne na svetu končale in da bi vsi otroci tega sveta preživljali brezskrbno otroštvo. URBAN MURMAVER, 5. b OŠ III M. Sobota Le kai bosta »stuhtala« N^a in Marko, prvoMca 0$ Križevci? Ali veste? i (Pokrovitelj nagradnega kviza je Ki^jigama in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota; nagrade pošiljamo po pošti) Na 32. vprašanje smo do določenega roka prejeli le nekaj pravilnih odgovorov, in sicer daje siva eminenca mišljena kaka javna (vplivna) oseba, ki deluje »za kulisami« (v ozadju, prikrito). Za ŠTEFANA MAUČECA iz Turnišča, ki je današnji izžrebanec, kaj takega najbrž ne bi mogli reči. Čestitamo za pravilen odgovor! Dan Zemlje Razmišljam. Naš svet se neprestano spreminja. Vsako sekundo se nekje rodita dva otroka. Nahraniti je potrebno vse ljudi, a še vedno jih veliko umre zaradi lakote. Potrebujemo vedno več domov, trgovin, avtomobilov... Gradimo več tovarn, cest, železnic ... pa tudi jedrskih elektrarn. Pravijo, da živimo v modemi dobi. Razvoj gre hitro naprej in prav je tako. Vendar pa s hitrim razvojem industrije naraščajo ekolceki problemi. Vse to vpliva na zrak, vodo, prst, rastline in živali, naravne dobrine in ljudi. Zelo pc^osto slišimo po televiziji in radiu skrb vzbujajoče podatke. Časopisi prinašajo vse več informacij o naravnih in ekoloških katastrofah. Ob vsem pomislim, da je bila nekoč dežela, ki je imela vse, kar je bilo potrebno: gore, rodovitno zemljo, zelene griče, temne skriv- nostne gozdove, sinje rete ini® ra in majhen košček želo prijazna, zato seje ljudi odločalo za živlfenie v Začela so rasti vasi in ®esh Dežela seje hitro spremiilish' Njeni prebivalci so začeli pok® ti po svetu in se vračali z no«? znanjem. Gradili so tovarne® uničevali naravo. Bili so ponoBJ na razvoj industrije, saitoi*®'* '-itoIR li bogati in pomMribni drugod po svetu. . In potem je ta dežel* noč, ko so poginile ribe v (tlJi* jezerih. Dočakala je juW' smrdljivi megli s Čudno b***’ več mogla uzreti svojih hrupu ni več slišala ptic. morju se je spreminjala v sli® živih bitij je bilo vedno njej. Vedno manj otrok * lo na travnikih in ljudje se vsak dan bolj ogroženi. ,.. TINA ZUPANČIČ OSIDM.S’^ i 1 KL PO\ št, 35 - ALI VESTE Naša prihodnost je ogne^ Vs dn bi Deževen popoldan je. Sedim na kavču, globoko zamišljena, sama ne vem, kaj hočem. Televizija. Sežem po pilotu in prižgem. Pokaže se stika. Slika množice ljudi. Preplašeni, zbegani, utrujeni. lačni... gredo v neznano. Med njimi je največ otrok, žena in starcev. S culo na rami ali v roki odhajajo. Ne vedo, če se bodo sploh kdaj vrnili na domove, ki ift zapuščajo. V domove, v katerih so bili vami, kjer so živeli mimo življenje, si delili radost, veselje pa tudi grenke trenutke. Objeti in jokajoč se zdaj poslavljajo. Sklonjeni odhajajo in se žalostno ozirajo. Kdo ve, morda zadnjič vidijo svojo domačijo. Jok, Jok matere, starcev ... Najbolj rne pretrese prizor objokane matere, ki drži v rokah malčka, otroka, ki ne more doumeti, kaj sc dogaja. Nato jih naložijo na kamion in odpeljejo v neznano. Brnenje jeklenih ptičev po zraku, ki trosijo smrtonosne granate, tuljenje siren, brnenje tankov, ki rušijo vse pred sabo, pokanje pušk.., To doživljajo nedolžni ljudje, ki so tarča okupatorjev, S solža- Ali veste, katera kača je kot pravi mojster za plavanje v vodi? Odgovore pošljite na naš naslov (Uredništvo VESTNIKA, Ulica arhitekta Novaka 13,69000 M. Sobota) najkasneje do 17, maja. Na dopisnico ali kuverto pripišite tudi geslo »ALI VESTE«, mi v očeh gledam te grozote in se sprašujem; »Kdaj bo človek nehal s trpinčenjem nedolžnih ljudi?« V dnu srca se mi naseli bes, da bi v trenutka zgrabila puško, pritisnila na petelina in pobila vse tiste, ki odvzemajo ljudem svobodo in mir. Moja največja želja je, da bi se to trpljenje in gorje v trenutku končalo. ALEKSANDRA SMODIŠ, 8. a, OŠ Puconci Pomlad Pomlad se zjutraj prebudi in zvečer trdno zaspi. Zjutraj ptički že pojo, ko so mi prebujamo. V šoli zdaj veseli smo, kajti ure konec bo. Tedaj vsi pohitimo, da vlaka pomladi ne zamudimo, kajti marca je prišla in odhitela bo junija. ALE/fKA RECEK J. b, OŠ Tišina Sem veter. Pripovedoval vam bom o svojih pohodih okioS Moja pramati je atmosfera. Spominjam se še njenegaJ lega in iz plinov tkanega plašča, Ta je bil za vse na ZemiM pk škodljivimi ultravijoličnimi sončnimi žarki. Zadnjič se pritožila, da je njen plašč že precej uničen in da je one velika, daje zaskrbljena za prihodnost Zemlje. Planji ' strupeni plini iz motorjev in tovarn, radioaktivne snovi iz central... To je resnica. Medtem ko letim nad Londonom mi mdustrijskimi središči, me duši sivo-zelena gosta meglam J delčki prahu in saj. Ko se spustun nižje in bolj močan kašelj - ne le starejših ljudi, temveč tudi otrok. Zahodno Evropo in Skandinavijo me moti kisel dež. Unič« i liko gozdov in spomenikov, škoduje pa tudi živim Zemljo podedovali od svojih Nekje sem slišal, da smo Zemljo podedovali od svojih da jo moramo ohraniti za svoje potomce. Vendar ozonske materinem plašču sc večajo. Vsi skupaj moramo nekaj kako? Pred kratkim sem kukal skozi okno in poslušal znansoP^jlp: konferenci o ozračju. Povedali so, da bodo postavili filtre t*®!"' dimnike in na izpušne cevi avtomobilov ter da bodo povečali da bi rešili atmosfero. Zdaj pa hitim, da razveselim mater s to dobro novico. VOJKA JOKANOVIČ, 6. b, OS Pred približno dvema letoma sta skupini, ki sta si na glasbeni sceni že ustvarili svoj imič, Psihopati in T, S, F. W.? združili glasbene moči in nastala je skupina Psyho*Path. Skupina, ki jo tvorijo v novi postavi pevka Meli, kitarista Denis in Jernej, basist Janez in bobnar Matej, je precej nastopala, manj pri nas in več v tujini. Sedaj so posneli material za prvo skupno plošo, sicer pa so tudi drugače precej aktivni. Več o njihovem novem projektu sta povedala Meli in Jernej. Rubriko pripravila: ALEKSANDRA NANA RITUPER !' II ■ rj*?! l l Glasbena uganka Ste proti koncu snemanja prve skupne plošče, ki jo snemate na Madžarskem! Meli; »Snemamo v dobro opremljenem studiu. Na Madžarskem pa snemamo zato, ker bi za studio z enakovredno opremo pri nas dali trikrat več. Tam želijo pridobiti nove skupine. Tudi igramo več na Madžarskem kot tu in svoje prve omembe vredne koncerte smo imeti prav na Madžarskem, v Budimpešti.« Zakaj ste se usmerili na madžarsko sceno? Ati je tam veČ možnosti za napredek? * Meli; »Ja!« Jernej: »Pa ni rivalstva. Prvič je to, da nismo domači, pa tudi če bi bili domači, bi bilo bolje.« Meli; »Za Ljubljano je underground scena samo tisto, kar obtaja v Ljubljani. Oni ne vidijo dlje od mestnih mej. Provinca enostavno ne obstaja. V Ljubljano priti tako, da te upoštevajo, je možno samo, če imaš poznane ljudi, ki te v bistu potegnejo notri. Povsem drugače je v Budimpešti, sicer sem študirala tam pet let in poznam približno teren. Pa tudi, če ga ne bi... tam res glasba govori za sebe.* i I 1 Zdi se mi, da ta scena vseeno bolj funkcionira zunaj Ljubljane! Jerenej: »Že, center je na primer tudi Ilirska Bistrica, Toda v Ljubljani so vsi mediji, ti pa pokrivajo več ali manj samo ljubljansko sceno, redko kdo ve, kaj se dogaja v Ilirski Bistrici, Mariboru Kdaj bo izšla plošča? »Komaj v začetku naslednjega leta. In zakaj komaj takrat? V grobem smo posneli materiaL vendar je to samo začetno delo, sedaj se bo vse preselilo v drugi studio, in to v Knochenhaus v Hamburg. Če hočeš narediti pošten produkt, je običajno, da snemaš in remiksaš na različnih mestih. Še posebno pri remiksuje pomembno, da imaš človeka, ki obvlada stvar. Srečo imamo, da smo se spoznali s človekom, ki dela remikse profesionalno že šest let, sam pa je tudi glasbenik, eden izmed veteranov hamburške scene in že njegovo ime samo garantira, da so nam določena vrata odprta. To je Matthias Arffmann, član skupine Kastrierte Philosophen, ki je ena izmed najbolj znanih nemških skupin zunaj Nemčije. Možno je tudi, da bomo prišli do založbe, za katero snemajo oni.« Kako ste si zastavili promocijo kompaktne plošče? Meli: »Za Slovenijo bomo poskrbeli sami, za tujino pa bo poskrbela založba, zato je vse odvisno od nje. Zavzeli bomo frontalni na- I P 'c Novi hit skupine Rednex je skladba Old Pop ' kar je pravilno zapisla tudi Štefka Grah, Kanče* 69206 Križevci. Čestitamo! Obvestilo o poklanja trgovina M - Shop iz Murske Sobote, poslali po pošti. Vse pa vas vabimo k reševanju n®** sbene uganke, ki se glasi: ŽS Vi -Li Psyho * Path cijo bomo imeli tudi na Madžarskem, najverjetneje s kakšno skupino, ki ima že stalno publiko. Če bo mo dobili založbo Strange ways, potem ni vprašanje, da ne bi igrali po celi Evropi.« t Odgovor: Kupon Št. 10 pad in dva tri mesece neprestano konccrtrirali v vsakem kraju, ki ima j pao Ul uva Ul mesece neprestano noncenniau v vsokciu udju, u mui kakšen klub ali kaj klubu podobnega. Enostavno ne moreš v Slove- I _ mji drugače. Popolnoma sami moramo skrbeti za svojo promocijo. se .grebsti' za vsak koncert posebej in takih skupin je veliko. Promo j— Koliko plošč je izdala skupina Green Day? Odgovore s kupončkom pošljite na dopisnici do l?- . na naš naslov: Podjetje za informiranje, Ulica arbiter 69000 Murska Sobota. i Kako se poslušalci odzivajo ua to sceno? Ali lin 'mti itft T bin Ra »9/ vral hla «0« hiJ! S 'flei itiit H * leju if«; m (Ril tem M podi «A polh l “st Mrs 9ii. itfer I Rif /ej( l »((K 9ij !/ai *os, ion utni Ivd ''«9 i ki ioi, hvj *l Kako se poslusatet oazivajo na to sceno' AH narašiajOf padajo, stagnirajo ali je določeni krog, t**. Meli; »Tu je toliko različne zvrsti glasbe, zato ji ground scena, ker smo na nek način Se vsi v podzemlja*' da bi soobstajale popolnoma različne zvrsti glasbe, da bi vi svojo publiko in pripravil publiko do tega, da bi sprejemal zvrsti glasbe. Danes obstajajo male skupine, ki ne odstop^l'-^^^^' kakgno glasbo hočejo delati. Ne prilagajajo se trendom^ ft® se niti okusu publike, grejo v svoji smeri pa kar bo, bo- r® okolica ne sprejme na začetku. i v? I Kakšni so načrti za polete, mišim koncertni? Igrali bomo na nekaj festivalih in na Madžarskem, kolikor se bo dalo, ker smo trenutno omejeni, kajti kitarist in basist sta pri vo-jalrih, tako da smo lahko skupaj imamo samo ob koncu tedna, pa še to ne vedno. Komaj oktobra bomo vsi. Konec avgusta bomo organizirali anti-drug festival, tematsko obarvan večer, kjer bomo naredili zelo odločno kampanijo proti drogam, kajti droga sc je v zadnjem času intenzivno razširila, pri nas pa ne dobiva dovolj medijske pozornosti.« AUDIO - VIDEO AUDIO - VIDE^ eonnn aa,ireka 69000 Murska Slomškova TELEFON, TELP*^ f 069/32-469 1*1' Ulj »h hiij ‘k, Ofe. n ^in, 11, maja 1995 19 I , j y spomin iz Prlekije na konec pisma^jmiMja, stališča... ij* rtJ K It It ii d * drugt svetovne vojne ta vključitev v Prekmursko brigado ■'■‘('pje marta /94t, ko .vmo prebivalci iz vzhodnih ZvttnCS —■ ■ - goric i,f iz ljutomerskega gričevja poslušali ^Ikle bobnenje težke ruske artilerije, kije 'Vkr podila v- ' • ' z veliki} umikajoio se nemško vojsko in madžar- if IP.Jl . -....Rujvto ae nemsKO vojsKo in madzar-^^okupaiocske kvislinge na široki fronti med Blatnim in levim bregom Mure proti avstrijski meji. so naše griče osvetljevali močni ruski žarometi • »otKkega in Prekmurja. , ‘hkotni rokav med desnim bregom reke Mure in Inegom reke Drave (Ormož-Sirigova-Ljutomer) Nemci še naprej mrzlično utrjevali. V Ljutomeru okupatorska komanda že p februarju 1945 izdala ^^«00, po kateri smo .le morali vsi mladi moški od 15, ^^®prcj udeleževati obveznih akcij kopanja in "TthUio lIPriflM-J-------- P • Štajerci, Prleki in Prekmurci ter smo se med seboj dobro razumeli, strankarskih razprtij še sploh nismo poznali. Najbolj pa nas je združevalo tovarištvo in slovenska pesem. Demobilizacijo pa smo dočakali na jesen 1947 na Hrvaškem. Ob 50-letnem jubileju konca druge svetovne vojne ter pohoda Štajercev, Prlekov in Prekmurcev iz Koroške do vzhodne Vojvodine in vse še danes živeče borce Prekmur-sko-Prleške in Slandrove brigade, jim kličem Še ria mnoga srečna leta. Do sedaj sem s svojimi sodelavci izdelal p večletni praksi že mnogo ponudb in med temi zaradi nepopolnosti ni bila neobravnavana še nobena, zalo sem prepričan, da tudi ponudba za OŠ Negova ne bi smela biti izjema, Todja projekta: M/RAN KLEMAR Izložbena okna - vizitka Lendave Na splošno prevladuje mnenje, da izložbe predstavljajo prvi stik med trgovino in proizvodnjo na eni in kupcem na drugi strani. Mnogokrat so izložbe tiste, ki dajejo utrip naseljem. »Ples« smeti in mojih misli , ulicam, trgom in s tem pomenijo neposredno ogleda-J lo časa, kulture in napredka. IFAN MUHIČ, upokojenec Sp. Kamenščak 18 obveznik akcij kopanj jarkov na liniji Stročja i* marec J94S, kojeprekt i' Sl lofose —- marec 1945. ko je preko nas .....intervalih preletelo čez petsto zavez-s svoiim smrtonosnim tovorom nad umika- g« * »vttvavttffl tVPUFU,.^ ne-JSto Sobota in večji del Prekmurja je bilo že 7. FrlekiJi pa se je nemška fronta ž^t^^Pte/mkaia med reko Dravo in Muro proti zaho-^«5redi^lia /9^5 „ ,,j,i gričevju ljutomerskih ^^Sovo-Kogom da Železnih Dveri več dni srditi nrŠa.-tnrSr '">i ’ l^oslna so nas že pričakali domači- Na križišču pred Sveiim ^‘'‘''<100,^Jk°»ovno pričakali domačini s polnimi imeli tudi prvi daljši odmor, polnimi čutaricami in s pesmijo ^očhih ^oikanjcev. Sent smo prišli p /w^-^'uo tudi p io/t prvo noč prespali 'It so nas že pričakali domači- pred Svetim ‘‘t^iprvi daljši odmor. ^''•^daljevali . .....^(/evalt pot prott . ‘eiula trupla razpa^,,^ ® mestih pa ludi deli irupe , že izprane zemlje, kjer so bi ‘O S zakopani umikajoči se okupatorski voja • i* J ■I ......nujaci se ottupaiorsKi vojaKi. Prekmurske brigade je na Teznem n vršila stražarsko službo, sojnega plena. Po nekajdnevnem pa smo p .sfc/opir 1. prekmurskega 1 ^°P'^i Posili Dravogradu, kjer smo mostu na Dravi prišli na Koroško. Tu a erpljminJ-a hriga' ™ nepopolne brigade. Mi, Prleki l^itl P glavnem ostali skupaj in smo se morala jugoslovanska voJka ‘ '^^Siežem. Tako je tudi naša brigada v dolgo pot iz severne Koroške iti Non Bečej, kar je približno 29 km i kt-f Potovali smo tri tedne, in to večino klavni železniški tiri po Slavoniji po uničeni oz. pragovi porezani. Vojvodini je bito navdušenoo nad našo Je ponesla slovenske partizan- I.. mesto in vasi, kjer smo pač poslej odlil rta vaje. Bili smo sami c..--:- okupatorski vojaki. kjer je ^h, h, >, kjer smo m smo se - t,--,-rv/A-U ^ko je tudi naša brigada iz severne Koroške smo sami mladi fantje. Ali ni to vznemirjanje? Ko poslušamo razprave sej radgonskih občinskih Svetikov, nam večkrat zastane dih. Pa se vprašamo, mame bi povzeli ukrepe iz sosednje RH, da vendar občani ne bi poslušali razprave na seji, ampak le »čiste« povzetke. To pa nam sedaj p celoti omogoča interni 11 kanal. Bilo bi manjše informiranje, morda tudi manjše vznemirjanje. Zartimiva je bila razprava 5. seje, ko so svetniki p prvem branju razpravljali o občinskem proračunu. Predlogi so bili, naj se z občinskim proračunom zagotovi dokončanje večnamenskega verskega objekta pri radgonskem župnišču. Razumljivo, da so bili pobudniki svetniki SKD-ja, njim pa so še sledili nekateri »najožji«. Že na seji je bilo postavljeno vprašanje (z njim pa soglaša veliko občanov), kako je investitor sploh dobil lokacijsko dovoljenje, da je objekt zgrajen do pločnika in brez zagotovitve ustreznih parkirnih prostorov, ko pa naj bi se tu zbiralo večje število ljudi. Nikomur se ni razsvetlilo, da bi se vprašal, ali ima (prosilec) investitor zagotovljena finančna sredstva za tako razkošno stavbo. Ali ima sredstva ie za začetek in naprej planirano izsiljevanje ne samo vernikov, nego vseh davkoplačevalcev. Moto pobudnikov, da Je dograditev objekta nujno zlo kot pomanjkanje ustreznih prostorov p Radgoni, celo za čas organiziranih sejmov za strokovne razprave, je povsem odveč. Izrečena replika, da se bo v tem objektu opravljala rimokaioliška verska dejavnost, je povsem nasprotna z dejstvom, da je vendar država ločena od cerkve, kajti le-ta naj opravlja za takšno ali drugačno razmerje verujočih, pa tudi onih, ki ne verujejo v rimokatoliški nauk. Zelo neodgovorno Je bito že več akcij za take in podobne verske namene, s kale rimi se obremenjuje družine. Pri tem ti ne pomislijoo, da je prav v obdobju »po vojni« izbruhnita kriza. Tovarne so odpustile nešteto zaposlenih ali so na čakanju z minimalnimi prihodki. Posamezni tovarniški objekti celo samevajo, propadajo ali so premalo izkoriščeni. Nekdo pa prav v tem obdobju, ko se posamezne družine s težavo preživljajo in zadostijo otroškim potrebam. pridno izkorišča to človeško bedo kot duhovno potešitev vseh. Skratka, zamišlja si izgradnjo novih nepotrebnih objektov, kar ni gospodarno, te s srednjeveško versko dejavnostjo. Radgončane nebo nikoli sram, kol to želijo prikazovati posamezniki, če ne bo kmalu ta objekt dograjen. Ne bomo se zmenili za občudovanje turistov in njihova mnenja, morda le ona, ko se bodo spraševali, le od kod lem denar za takšno razkošje. Sram nas je in nas Še bo praznih delovnih prostorov bivših delovnih organizacij, kjer so občani delali in si ustvarjali boljši Življenjski obstoj. Pa še veliko drugega bi se lahko sramovali, med lem nad 100 km nea-sfalliranih kajevnih cesi, pomanjkanja pitne vode, neurejene urbane sredine in kanalizacije. Bilo je slišati smešen komentar občanke, češ naj le država plača za dograditev tega verskega objekta, zakaj pa ne pusti župnika P osnovne Šole, kjer bi poučevali r. k. nauk. Pa menda njeno mnenje ni povezano z nujo ob tako pričakovani vključitev! v Evro^ sko unijo? Tudi ni čudna razprava o nek! kritiki občinske zveze kulturnih organizacij s lihim motom: Manj izdatkov za njih, več bo denarja za verski objekt. TEtim, ki so pobudniki za pokritje stroškov dograditve v občinski proračunu, so menda isti, ki so sodelovali pri lokacijskem dovoljenju - te apel, naj kar pridno oplemenitijo svoja lastna sredstva ter Jih odstopijo za gradnjo. V miru pa naj pustijo davkoplačeval- :z, pa tudi očitanja »ne verjamem vam, da iz le vasi ... nihče /ti mogel prispevati ne do božiča ne po božiču niti 100 SIT«. J. K ce. Pomgrad je oddal popolno ponudbo v Vestniku z dne 27. 4. 1995 v članku sZmagal Gra- v*« . v . nit« je bito objavljeno, da Pomgradove ponudbe zaradi nepopolnosti niso obravnavali. Ker sem osebno sodelovat pri izdelavi navedene po- nudbe in skupaj s svojimi sodelavci poskrbet, daje bila ponudba izdelana v skladu z razpisom p Uradnem listu, prosim odgovorne, da naknadno objavijo, da je bila tudi naša ponudba izdelana pravdno in p skladu z razpisom in se nam s tem na nek način »krivo obsojenim« izdelovalcem ponudbe opravičijo. Kar se tiče oddaje de! konku- venčnemu podjetju, nimamo pripomb. Naj hkrati navedem še nepravilnost, za katero mislim. da si komisija, ki je izbirala izvajalca za eno večjih vi- sokogradenjskih Investicij (f lem delu Slovenije, ne bi smela privoščiti: - Po zapisniku na Javnem odpiranju ponudb ni bilo nobenih pripomb glede nepopolnih ponudb, kaj šele, da bi katero ponudbo izločili iz obravnavanja (zapisnik so podpisali vsi člani komisije in prEotiti člani ponudnikov), Zalo je popolnoma nepravilno, da medtem ko smo mi nestrpno pričakovati odgovor na našo ponudbo, te le sploh niso obravnavali, niti nas naknadno obvestili, da je naša ponudba nepopolna (samopo njihovih kriterijih seveda?!). Kej čas se mi vsiljuje p misH verz dr. Franceta Pre- ' šema, seveda naj mi oprosti, ker p moji glavi se mota malo drugače - »O, ti vetrovni čas presneti, da bi več j ne prišel p drugo!« -, ker če bi veter vsako sezono samo ' enkrat zapihat, bi mu oprostili za nered, ki ga zapusti za sabo; ker imamo posebno spomladi dosti vetrovnega vremena, pa res ni nič kaj prijetno, ko p drugi polovici dneva začnejo svoj »ples« smeti iz prenapolnjenih res ličnih, vendar premajhnih košev, ki poteg tega še nimajo niti tesnih pokrovov. Bila sem bežna opazovalka tega »plesa« na Slovenski cesti, tj. v centru M. Sobote, pa tja do »Zvezde«, vendar tukaj še tudi ni bilo konca tega »plesa«: ludi nad napisom Ljubljanske banke je veselo poplesavata nosilna vrečka in Za trgovino in proizvodnjo pa so izložbe najboljši prodajalec. Prek njih se seznanjamo z modo, novostmi, stanovanjsko kulturo in zato je izložbeno okno kot odprta galerija. Pri estetsko pravilnem oblikovanju razstavljanja pa želimo predvsem poudarili kvaliteto izdelkov. V preteklosti se je trgovina tega zavedala, zato sta bili uslanovljeni srednji aranžerski šoli v Ljubljani leta 1957 in v Mariboru leta 1981. Potrebni so bili kadri, ki naj s svojo strokovnostjo povežejo dekorativne vsebine v izložbah in trgovini. Zdaj smo pa lami Pred kratkim sem p Lendavi na prošnjo Ljudske univerze predaval predmet umetnostna vzgoja -aranžerstvo slušateljem smeri trgovec • prodajalec. drvela proti Rošli. Le kje Je pristala? Upam, da ne na ■ . ... . > , - 7 Ucni nacn predvideva ogled galerij m seveda tudi glavi kakega mimoidočega. O groza, to pa res ne bi bito po »evropsko«! Pa naj bi to doletelo Še kakega > slušatelji neposredno spoznajo - - . ■ urejenost le-teh. tujca, ki pride slučajno na izlet v našo res prelepo M. Soboto. Naše mesto je zares tepo urejeno: lepo negovane zelenice, povsod zasajeno sezonsko cvetje, lep park, res vse lepo, če ne bi bito tega vetra, takopa...! Vem, da nismo bogati, vendar te »plešoče« smeti res kazijo izgled našega lepega mesta. Mogoče pa bi se dalo z majhnimi stroški narediti le železne okvirje za velike plastične vrečke, s lesnimi pokrovi in bi se potem polne vrečke samo menjavale s praznimi, če že nismo prihranili na materialu pri železnih ograjah okrog dreves na ulici Štefana Kovača. To je le ena nerodna ideja. Hvalimo se tudi, da smo opravili enkratno pomladansko čiščenje tudi po vaseh. Res hvale vreden dogodek, vendar kaj, ko je leto tako dolgo in po vaseh bi tudi morali biti koši za odlaganje smeti, vsaj ob bolj prometnih ulicah, v bližini avtobusnih postaj, da bi popotnik lahko odložit smeti v koš. Tudi naše vasi so lepe: lepe hiše, lepo urejene okolice hiš, le koši za smeli manjkajo in malo Čuta za red, da smeti ne bi odmetavali povsod, »kjer ni naše«. Če samo pogledamo obronke naših sedaj pravkar v puhasto listje odetih lepih gozdov, bomo z grozo ugotovili, da imamo marsikje odlagališča za smeli. Če se izgovarjamo, da po cestah odmetavajo smeti otroci, ko gredo iz šole, ne moremo tega trditi za smeti odložene v gozdu. Tega niso storili otroci! Kakšen vzgled smo jim starejši?! Pa brez zamere, tudi to Je kultura! Bi! je !e »ples« mojih misli. T. i Ogledati smo si izložbe trgovinske organizacije Univerza! - Moda in Mercator Lendava. Skupina 10 do 12 izložb je na 50 metrih razdalje dajala vtis zapuščenega skladišča. Nič boljše ni bilo v veleblagovnici. Razstavljeni izdelki so viseli na navadnih obešalnikih in tako je bita razvrednotena njihova kvaliteta. Izjeme so bile izložbe cvetličarne in nekaj manjših izložb. Menim, da je to klavrna podoba za Lendavo kot pomembno obmejno vpadnico v našo državo. Občutek sem imel, da so to izložbe, ki me spominjajo na -zadružne trgovine tako imenovane distribucije iz davne preteklosti, ko je še primanjkovalo blaga. Manjka idejne zasnove, izvirnosti, barvnih kombinacij, kreativnosti, propagandno-komercialnih efektov in turističnega utripa. Dobronamerna kritika naj bo namenjena vsem vodstvenim kadrom lendavskih trgovin, ki naj bi dajale utrip hitro razvijajočega se mesta. Pripravljen sem se pogovoriti o problemih predvsem v korist kulturnejšega oblikovanja izložb in prikazovanja izdelkov tako slovenske in evropske kva- iitete. IVAN SEVČNIKAR, predavatelj Srednje trgovske šole Maribor in član strokovne komisije pri Društvu aranžerjev - oblikovalcev Maribor Vestnik vsak četrtek! PREJELI SMO Opilki letijo v nebo Ker v Vestniku z dne 27. aprila 1995 v člankih Grobarji namesto vzpodbujevalcev. Opilki letijo p nebo in Banka s privilegijem obravnavale LB - Pomursko banko d. d. Murska Sobota, očitno s tendencioznim pristopom (članke ste uporabili za propagiranje vsebine v Časopisu), prosim, da o tej problematiki objavite tudi mnenje banke. Ob prebiranju vaših člankov o Pan-agri in Tehnostroju - Moderni opremi v povezavi z LB - Pomursko banko d. d. M. Sobota se ne morem znebiti občutka, da vam je osnovni cilj novinarstva - informiranje javnosti - postal drugotnega pomena, in to iz nerazumljive želje, da poskušale obračunati z »nekom«, ki bi naj po scenariju uničeval gocpodarstvo, to pa bi po vašem naj bila LB ~ Pomurska banka d.d, in bančno podjetje Feniks. Kot osnovo za vaše obtožbe ste vzeli za edino resnico ugotovitve iz zapisnika Agencije za plačilni promet, podružnice v M. Soboti in verjetno pričevanje vodstvenih delavcev omenjenih podjetij, ki s svojim slabim vodenjem in neobvlada-njem poslovodenja niso več mogli zaslepljevati delavcev in članov upravnih odborov v omenjenih podjetjih. Za družbeno lastnino, za katero se vi v vašem članku tako potegujete, se bodo sodno potegovali družbeni pravobranilci. Z vidika LB - Pomurske banke moramo javnost informirati, da je bil po stečaju vsak postopek reguliranja terjatev potrjen s strani stečajnih upraviteljev in stečajnega senata na sodišču in da se problematika nanaša na postopke v letu 1992. Izmed več možnih scenarijev v letu 1992je bila izbrana metoda prisilne poravnave. Danes zgodovinsko ugotavljamo, da bi bilo boljše iti takrat v prodajo podjetij p stečaju drugim strateškim podjetjem. Enako moramo informiratijavnost, da LB - Pomurska banka ni lastnik Fan-agre, ampak je še vedno 100% družbeno podjetje in da bi banka postala solastnik Tehnostroja -Moderne opreme d. d., Ljutomer sete p procesu privatizacije, in lo p omejenih odstotkih. Primer zavajanja javnosti je tudi vaša trditev, da banka pošilja p stečaj podjetja zaradi neplačevanja svojih dolgov. LB - Pomurska banka nima neporavnane nobene obveznosti p svojem obstoju. Da sta šla p stečaj Panonija in Tehnostroj,je bil ekonomski trenutek, ko je bilo p podjetjih manj aktivnega (vnovčljivega) premoženja, kot je bilo obveznosti. Če se danes na upravnih odborih predlaga ponovni stečaj za Pan-agro in Tehnosiroj - Moderna oprema, je to zaradi ekonomskih argumentov, to pa je uničenje kapitala skozi nenehne izgube. Do danes je p podjetju Pan-agra in Tehnosiroj - Moderna oprema največ izgubil upnik, ta je LB -Pomurska banka oziroma njeni dclniČaiji, in to več kot je nalagala prisilna poravnava po prvih stečajih. Ta resnica bo rudi argumentirana, v kolikor bo sploh vložena tožba družbenega pravobranilca. Tudi vpletanje problema uničenja Mesne industrije in ga naprtili na ramena LB - Pomurske banke Je lahko le konstrukt z namenom škodovati LB - Pomurski banki. V Vestniku si preberite svoje Članke iz leta 1992, na čigavi strani ste bili: ali na strani vodstva in programa reševanja Mesne industrije ali na stranipodžiganja delavcev. Mesna industrija se Je uničila p času nekajmesečne vpeljave sindikalnega vodenja in trošenja zalog ob nedelu. Zakaj ni bilo drugače ustvarjeno javno mnenje? Žalostne posledice vidimo danes. Ker pa se p člankih na vse mogoče konstrukte hoče očrniti LB -Pomurska banka, moram za informiranje javnosti poudariti, da je LB - Pomurska banka delniška družba s 104 lastniki, in to v glavnem z območja Pomurja in da z lastninjenjem družbenih podjetij postaja olastninjena tudi banka, saj se vrednost delnic banke všteva r lastninjeno vrednost podjetij. Za delniške družbe pa vemo, da je osnovno pravilo poslovanja ustvarjati dobiček za lastnike. AH res lahko za banko teh lastnikov ravno vi v Vestniku trdite, da je LB -Pomurska banka bančni zajedalec na območju Pomurja? Resnica je ta, da LB - Pomurska banka zbira sredstva od podjetij in varčevalcev v Pomurju po konkurenčnih pogojih, kot so v bančništvu v Sloveniji. Enako se vsa sredstva plasirajo občanom, podjetjem in obrtnikom na območju Pomurja po pogojih, ki ne odstopajo od pogojev na slovenskem bančnem trgu. Veseli nas, da je ogromno projektov, kjer smo naložili denar v zadnjih letih, tudi uspešnih. Resnica pa je tudi la, da na žalost mora banka z vsemi sredstvi zagotovili, da vsak tolar, plasiran iz kreditov, dobi povrnjen. Pri tem bodo na žalost morale biti uporabljene tudi metode hipotekarnih tožb ali po plačilih po stečajih. Ti postopki pa so normalni v tržnem gospodarstvu. Za informiranost javnosti moram posebej poudariti, da LB -Pomurska banka d. d. posluje po monetarnih ukrepih, ki jih predpisuje Banke Slovenije in kateri vsakomesečno posredujemo bilančne podatke in poročila o izpolnjevanju kreditno-monetarnih predpisov, Od leta 1990 so revidirani vsi zaključni računi banke po mednarodnih predpisih. Operativno poslovanje usmerja upravni odbor. Zato me čudi, da ravno Vestnik kljub vsem kontrolnim mehanizmom poziva za preverjanje poslovanja LB - Pomurske banke d. d. Murska Sobota. Ali Vestnik moti obstoj še ene izmed zadnjih regionalnih pomurskih družb? Direktor: VIKTOR ŠBČL i vestnik, 11. majg. 20 01 reportaža Izžrebani dolgoletni naročniki na enodnevnem izletu Na Koroškem in Štajerskem je fajn n il Proti koncu aprila smo izmed množice dolgoletnih naročnikov izžrebali 40 srečnežev (njihova imena smo objavili v 17. številki Vestnika), ki so se v nedeljo udeležili enodnevnega izleta »po obrobju slovenske in avstrijske Štajerske in Koroške«. Kako s(m)o se imeli? ce ima (glede na število svojih l- prebivalcev) veliko preveč »ka- j ufhausov«. Ogledali smo si nekaj mestnosrediščnih arhitekturnih znamenitosti. Obstali smo torej tudi ob mestnem vodnjaku, kjer voda priteka v granitno posodo iz gobca krave. V posodi je kača. 1 I življenje od turizma j Potniki smo se strinjali, da so i obmejni avstrijski štajerski in - I ' « >1 Na izlet v organizaciji Turistične agencije Relax smo krenili iz Murske Sobote z avtobusom Štajertoursa v nedeljo navsezgodaj- ob 5. uri. Četudi svet tja do Maribora vsakdo »pozna«, saj se tod velikokrat vozimo z osebnimi avtomobili, smo tokrat ob izletniškem popotovanju in ob pomoči vodičke nanovo odkrivali lepote, turistične in zgodovinske znamenitosti Prekmurja, Prlekije in Slovenskih goric. Predlagam; še vi, dragi bralci, si kdaj vzemite čas in ne drvite skozi domače kraje, ampak se ustavite in uživajte v lepoti narave. Vestnikovci na glavnem trgu Pliberka. Njegova značilnost je vodnjak, v katerega korito plitek* kravjega gobca, v koritu pa je kača. stil, da bomo tam pokušali doma varjeno Relasovo pivo. Obojestranske simpatije In res smo ga! Naš gostitelj je bil eden izmed solastnikov pivovarne g. Tone Gostenčnik. Pred vhodom nam je ponudil domač kruh, namazan z mastjo z mletimi ocvirki, »piknili« smo sirčke, potem pa hajd z bokali v pivovarno, kjer nas je seznanil s da za varstvo narave in kulturne dediščine Maribor, izjemno in prelomno v poznavanju naše najstarejše zgodovine. Kmalu po odkritju so iznad grobov postavili steklena tla in zdaj je ta cerkvica postala zelo obiskovan verski in kulturnozgodovinski spomenik. Z zanimanjem smo si nadžupnik in dekan, J urejal samo cerkvenih urejal samo cet^'''“■ j ampak tudi pisal. 10 njegovo delo Spoif'® j v ski (napisano v s J ziku). Koristilo J81 duhovnikom, kerje =, P duhovnikom, ker je zap*'^ ti ce pridig za razne } Zaslovel j‘e tudi kot 2 Na Poljani je spomenik, posvečen zmagi. Tam naokorg so boji po- tehnologijo, pivo pa je točil kar Elidroelektrarna grozi v Radljah smo se potem, ko smo použili za mnoge običajno jutranjo kavico, zapeljali čez mejo na avstrijsko Štajersko in tekali še 13. in 14. maja 1945, torej še nekaj časa po kapitulaciji. Velike žrtve na obeh straneh! odkrili. V Pliberku, kjer tudi žive naši rojaki, piše le Bleiburg. Na poti v mestno središče smo videli zborovanje »nemških« Avstrijcev, ki so bili v narodnih nošah, nekateri pa so stali ob Voda izza jeza hi dr oel trame Golica sicer vzbuja strah slovenskega koroški kraji lepo urejeni. Videli smo tudi, da živijo predvsem od »gorskega« in kmečkega turizma. Čudili smo se, le zakaj, za božjo voljo, pa vojaki ob cestah še naprej »skrivajo« tankovske pregrade oziroma kovinske ježe. Mar se boje nevarnosti od svoje sosede Slovenije? Gremo v Slovenijo! Mejo smo prestopili na prehodu v Holmecu, To je tisti kraj, kjer so »jugovojaki« prestreljali carinsko stavbo in je končno zgorela. Po uveljavitvi osamosvojitve smo zgradili novo. Na naši strani smo potem najprej pristali v Poljani. Tam je znameniti spomenik zmage iz pohor- iz 600-litrskih sodov. Eno vrsto piva je poimenoval dizel. To je temnejše pivo, ki je še posebej prijalo. Gostitelj je s svojo ponudbo in komunikativnostjo osvojil bralce Vestnika, ena naša potnic pa je osvajala njega ... Pa preidimo k bolj resnim zadevam! Cerkva, posvečenih sv. Juriju (rimski častnik, kije umrl mučeniške smrti leta 303 v Mali Aziji), je v Sloveniji kar nekaj. Dve imamo tudi v Pomurju. Cerkev sv. Jurija v vasici Legen pri Slovenj Gradcu, ki smo si jo ogledali, je koroški tip romanske cerkve iz 2. polovice 13. stoletja, v notranjosti odkriti temelji pa so še starejši: so od zgodnjesre-dnjeveške cerkve (1. polovica 9. stoletja), med njimi pa so pred dvema letoma, ko so hoteli utrditi tla, odkrili staroslovanske grobove. Z arheološkega in zgo- F “t? I * skega tonalita.Tam so namreč devinskega stališča je odkritje. 13. in 14. maja 1945. leta potekali zadnji boji v drugi svetov- do katerega je prišla ekipa Zavo- ni vojni. Enote Tomšičeve in prebivalstva v dolini, povsem drugače pa je »zgoraj«, kjer so Avstrijci gjandrove brigade ter enote 51. uredili razgledno turistično točko. daije na avstrijsko Koroško, Pot □as je vodila prek po več kot tisoč metrov visokem koralpskem svetu, od koder se je ponujal čudovit razgled po krajih v dolinah. Najprej smo se ustavili ob umetnem jezeru oziroma jezu, kjer se zbira voda, ki poganja hidroelektrarno Golica. O tem posegu v naravo smo sicer že brali in slišali ter videli na televiziji. Naši poročevalci so omenjali strah ljudi v niže ležečih slovenskih naseljih, ki se boje nesreče, če bi se jez predrl. Pa tudi sicer naj* bi nam Avstrijci ponagajali s tole elektrarno, saj je menda zdaj v nizvodnem potočku manj vode in rib. Res pa je, da nekaj elektrike iz te elektrarne dobiva tudi Slovenija in da so jo gradili tudi z »blagoslovom« naših institucij. svojih »banderah« (zastavah). Ker je bila nedelja, so bile v Pliberku vse trgovine zaprte, zato kupili nismo ničesar. Drugače je ob delavnikih, ko v ta obmejni divizije so razoroževale sovražnika na umiku. Dlje kot ob spomeniku smo se zadržali v dveh sosednjih prikupnih gostiščih. Naslednja postaja je bila na Ravnah na Koroškem, kjer nas je vodič popeljal do Rimskega r ?■ .<3 J 1 r f I I I i ' i-. t is Zasebni pivovar Gostenčnik ni le ponudil za pokušnjo zel« in drugega piva, ampak je doživeto pripovedoval, kak«^ kakšne surovine potrebuje. ga ogledali tudi Vestnikovi dolgoletni (izžrebani) naročniki. Anton Martin Slomšek vzgojitelj in šolnik- ^ki^I je, da bi pouk L nem jeziku. S svojo KUJ .; in Nežica v nedeljsl^' speva! k ustanovitvi * Ko je 1838. leta Anton Martin Slomšek sklenil svojo službo v Celovcu, je postal v Vuzenici Dvojezični napisi, kje ste? Med vožnjo po lepih in turistično privlačnih krajih avstrijske Koroške, kjer žive tudi Slovenci, smo »iskali« dvojezične krajevne napise in nekaj smo jih M V vasi Legen so nameravali obnoviti tla, nakar so odkrili staroslovanske grobove. Po restvariranju so postavili steklena tla, skozi kate-ga je mogoče videti okostja. Obiskovalci smo si na čevlje nataknili copate in z njimi drseli po gladkem steklu. kraj pride raja iz Slovenije in nakupuje. Nekatere trgovine živijo zgolj zaradi kupcev iz Slovenije in brž ko teh ne bo, jih bodo najbrž zaprli, kajti meste- vrelca, iz katerega teče mineralna voda. Nekateri sojo pokusili, drugi pa so želeli čimprej do vasice Troblje, kajti vodič nas je obve- a/. & I mladinskega slovst**-niških letih je bil v rijem Vodovnikom, ljudskim pesnifcoin; je njegove pesmi io vljal za objavo. Vestn'^, J si v vuzeniškem župt” j« dali Slomškovo i? ll Tale potnica je stara 82 let, a je zdrava in kar dobro se je držala na Vestnlkovem izletu, le do plesa ji ni bilo, četudi jo je povabil direktor Relaxa. v k b n t J ll t ! t t < t l I S t 1 r E s 1 bo. Posebnost tega |,|li I 1___,_____KI___ctroP ’ .J' f bogato poslikan si*J| 1653, Ogledali pa tamkajšnjo cerkev J katere del je iz 12. st i lil Sami neplesa^^j Popodlne smo se P^ našo izhodiščno našo iznoaiscno pv-; -hotel Kozjak v Radi) J SIVLVI a'fc.vtjon. » t-*— f vi. Kosilo je bilo i okusno in porcije so oKusno m porcije «<• Vino je bilo tudi v r kot alkoholčka smo P‘''= JebUatre^;^ radenske, .. daje bilo tako malf živa na zvoke baimP'^-s(m)o bili na izletni P J neplesalci? Na poti domov li še pri Elblu in, gostišče polno, so postregli s tsko*?!’’** * « Domov smo se vrnili no in s prijetnimi tako, kakor z vsak«?* j vega izleta. * ■ liM' Ste se že prija nikov23, izleizvia*" v Novo Gorico? Besedilo: S Fotografije; J I g« 1995 21 vestnik K' t' .M vi 3' H 414 I I rili N' ( tl s •5-' *< [? 5! * Pl 4 Ki tl'* Zi ,A.r I f* I I' VESTNIKOV VLAK QS •OGUO IGRALNICE HIT •SVETA GORA • VINSKA KLET DOBROVO •SAMOSTAN KOSTANJEVICA NAD NOVO GORICO/ GROBNICA BOURBONOV Cena izleta: 4.500 SIT. Naročniška služba VESTNIKA ulica arhitekta Novaka 13, M. Sobota Tel.: 31 998 Med tistimi, KI bodo pravočasno poravnali naročnino, bomo izžrebali 40 srečnežev, ki se bodo izleta udeležili brezplačno. Brez mejne so lepote naše domovine K h tjer žlezni sc po /■1'» lahko potniki le- pose- presc’ I RADIO KUJSKI VAL Prisluškovalne naprave v direktorjevi kopalnici so zabeležile". ! I I VGP veržejsko gradbeno podjetje Občina Ljutomer Vrazova 1 Ljutomer Zadeva; Ponudba za izgradijo avtobusne postaje in bazenov A) AVTOBUSNA POSTAJA B) BAZENI Ne odpiraj - javni razpis -bazeni, AP i II Opozarjamo investitorja, da je pozabil na dovozne poti za avtobuse ter prilagamo ta del projekta kot aneks h glavni ponudbi, in to za pičla 2.000.000,03 SIT. Rok izvedbe del je 100 dni od podpisa pogodbe, ki se podpiše v 70 izvodih, od katerih prejme enega izvajalec, ostale pa vsi zaposleni pri investitorju. Prilaga- 1 mo tehnično poročilo, popis del, grafični prikaz situacije obstoječega in bodočega stanja ter model v velikosti 1:10. Investitorju predlagamo, da bi nadzor za ta del projekta prevzela Avtošola ZŠAM Ljutomer. B) Bazeni ob regionalni cesti Ljutomer-Mur-ska Sobota, obojestransko na vsaki strani ceste. 1. varianta Lukavci, Križevci, Iljaševci, Stara Nova vas, Bunčani, Veržej - 16 bazenov 2. varianta direktno Križevci, Veržej - 8 bazenov Cena posameznega bazena za 1. varianto je 312.000,12 SIT, Cena posameznega bazena za 2. varianto ie 625,000,24 srr v ceni zajeta vsa gradbena dela, ureditev okolice in prvo polnjenje s toplo vodo bazenov Prijavljamo se na vaš razpis v Ur. 1, RS štev. 22, 22. 04. ’95, stran 735. Smo gradbeno podjetje z dolgoletnimi izkušnjami na podobnih projektih doma in po svetu. Naj naštejemo objekte, na katerih smo sodelovali v ostri mednarodni konkurenci in si nabrali potrebne izkušnje za izvedbo tako zahtevnih projektov, kot so navedeni v zgornjem razpisu. Iz cestno-prometnih gradenj so to predvsem tokijska podzemna železnica, newyorška podzemna železnica, pariški metro in graški Metro. i ,1 I I južni na Od io- Bledu Le ., ,..«1 a««'* Lčii ne pozna tega slovenskega bisera? Kraj je poznan po jezcw otokom v sredini in po i^iiio-®adu. ki domuje na strit« potmi. Bledu dajejo še poseben Rott. ti ja obdajajo. Kraj slo-'fi po toraanjih v cerkvico na olo- V tukajšnje hotele pa radi pohajajo petični turisti iz vsega Letno obišče Bled okoli a*tsto tisoč turistov. In čez polo-jih je iz tujine. Med najsta-tojSt spomenike sodi grad. iyjnb> prezidavam je ohranil gotsko za- V muz«aketn truktu poleg ■«v I na strmi zbirka sprika- zom arheoloških najdb in zgodovine gradu. Sicer pa si mi tokrat Bleda ne boniC Cgledaii »od blizu«, Zapeljali se bomo mimo njega, vendar je pogled iz vlaka na mestece enkraten. Pot nas bo vodila skozi slikovit Vintgar, kjer oblikuje reka Radovna raz^bane slapove. Vlak bo sopihal skozi Bohinjsko Belo. In zagledali se bomo lahko v sinje-modre deviške valove Save Bohinjke. Videli bomo Bohinjsko Bistrico. Leži v dolinici med Bistrico in Belico, desnima pritokoma Save Bohinjke. Cesta od železniške postaje pro- ti jezeru deli naselje v Spodnjo in Zgornjo vas. Je pomembno turistično središče Bohinja in izhodiščna točka za izlete na Črno Prst, Ratitovec, Komno in drugam. Od tukaj je moč priti v Sevško ali Soško dolino. Začetki železarstva in pridobivanje rude na tem cb močju Segajo že v predrimsko dobo. Tukaj so postavili fužine 1549. leta. Plavži v zaselku Pozabljeno so začeli obratovati 1562, Sredi 18. stoletja je fužine prevzela družina Zois, I891pajeuga-snilla zadnja peč in obrat so preselili na Jesenice. Z zgraditvijo bohinjske proge 1906. leta je dobila Bohinjska Bistrica nove možnosti gospodarskega razvoja. Predvsem sc tukaj uspešno razvija turistična dejavnost. Več o potovanju Vestni ko vega vlaka si preberite v naslednji šte- vilki Vestnika. F.Š. I Prleški fiičkec ‘‘^/ti, ker mete, ka vas nedo trije le- ^^nili sluziti godovno vHtroma, zmrzna že pred I o. ra Pt> Bonifacijen. -‘■^ueiunin sistemom poscola Lotmerča-™ jbi Je poslala položnice za tožni osensto totega sistema namesto samo kopttščile se, ka še nete vi zmrz-p.T se že jako popaščili. Zotoma so »a Loimerka skos Ferzej k reaktifci noglo dirkajo avtomobilisti. To pa i>emajo pločnikof, pa omejitev hi- ■'“j’ Itak je to zmržjeno! Pogtedniie, v Ptometne znoke, pa nove pločnike, pa ^^arajo, ka je pre cesta grolala^ ‘šče, pa čiduže bole dirkajo. Zaj pa te najnč ^^ti Mojzes, keri mo godovno en den po Zo--ttt Prleki ikiiper scimprani. Mole bledete nemaio r.t.^ r h,..- 2*1^ it iov. tJf. O. ' ^*oproj ^Veitr. pa nove pločnike, pa "»o godovfto en den po Zo- strani ceste in s hla-dno vodo bazenov na severni strani ceste. Izkoristili smo posebno željo investitorja, da so bazeni v parih na vsaki strani ceste, in dodajamo kot darilo povezavo obeh bazenov pod cesto, skozi katero bodo prebivalci lahko plavali z ene strani na drugo stran, kar je ob vse gostejšem prometu izredna ugodnost. Bazeni so olimpijski, obdani z vodo nepropustno maso in brušenimi robovi. Čas izgotovitve posameznega bazena je 8 dni. Prilagamo tehnično poročilo, popis del, grafični prikaz situacije ter modela v velikosti 1: 10, enega s toplo, drugega s hladno vodo. Kot najresnejši kandidat se priporočamo in vas pozdravljamo. P. S.: Iz ostankov pri gradnji ponujamo poceni prleški zid po vzoru kitajskega zidu. plovodnih ali hladilnih projektov naj na-štejemo najpomembnejše, kot so: vsa termalna kopališča v Evropi in Sloveniji, bob steza na Igmanu, hladilnica Mlckopro-met Ljutomer, toplar- na in Gay klub v Ljubljani. Ponudba zajema vse objekte, kot zahteva razpis, in sicer: A) Avtobusna postaja na Kamenščaku; natančna lokacija je v neposredni bližini vrtalnega stolpa, na katerega bomo montirali prometnikovo pisarno. V ponudbeni ceni 9.000.000,17 SIT so zajeta vsa gradbena dela, ureditev okolja, podzemno dvigalo z Glavnega trga ter žičnica od železniške postaje. Nadalje je v projektu zajeto ogrevanje peronov poleti in hlajenje pozimi. Te pa Južek rukne Frančeka: »Hee, čuješ ali! Ka ma te lota picajzle, ali samo ajca, ka tak na šiiroko siopleJv Pa ga Franček naftrHli: »Bok Jegov, testo cimr-mansko zračeno! Ka te ne veš, ka je to naša baletka? Vormoškoj operi de pre gor postavila eno novo baletno Šolo.e Južek pa se čiidi: »E si z repe? Kera te tota je, ka je ne poznan, se pa te Ormoš nema deset mi-Ijonof prebivalco/kak ti London? Fe pa se tu fsi poznamo že sto let. v »Tofaje pje še ne stara sto let. Tota prima balerina Je pje uvožena kres mejo kume eno leto. Ka si te ne šteja, ka je en kamiondlija prišverca kres mejo puno kripo tokih umetnic?f »Aaa?f se zaiskrijo oči Južeki, »Zaj pa že ven. ka ti misliš, ka Je tota prima balerina za ove reči? He. te pa Je tak ne kiinšf pogruntati, zakojlakna šiiroko hodi. Fse toke umetnice tak hodijo.tt »Tota bi pje bila za kujske dirkelv guta slino Franček. »Ka pa veš, otkot tota dildina sploh je. Lehko ka deta reklamo za prvo zasebno pomursko ordinacijo za sramežlivi betek, za dermatovenerološko ambulanto, kero so otrpli v Murski. Tan je ne treba biti nibenega več spot - lan ti bres pitaja zvročijo picajzle, pa triper, pa druge betege. * SERVIS Z HAJDAUŠO TRADICIJO V POMURJU! Najugodnejši '»-•»n vozil I VAD^ A GROSER VIS Murska Sobota DOBAVA TAKOJ! p.o. — nemajo pločnikov, metnih znokov -■ - huje dirkajo z gdfl pridfii^ — Pa It pridejo dotno pa auloce- ‘a pa lan ie mojo klon- auli. posebno za y •'••oo aomo z različnih kuncof sve-goricami provi grivi pro-faš(^ • F kupleraji pa tak »'■> UGODNI KREDITI: ’ia ^,ka 'aji pa tak, »usputt( kaj rta smo glih pri kuplerajth, van bon pove-^'to pikantno živo islino! Ovi den sen na gtov-artnošken aerodromi posluša guč Frančeka nrtrv h • Han _____guč Frančeka -M. *r7a sra navrla svoji trompeli za enoj I^ak sta se doriikata, keko je vtira. Ja, ormoški aerodrom je pje j ' l^iMna 1,0 fi' - — ^eksbombika. Joko i,u Šiiroko je Pa jaj cvete pot majnika med nogami. Franček pa ^iovfla, po .rto zijala za joj kak bik novo ^rtnoški ‘T^rodroni 'J^Pje pelala svojobarčico no itiloda no kak aa šiiroko Je nopo »Ja, gnes resen ne veš, gdoje ka! Fprlešken predmestji, v Marprogi, eden bradati ded skoro fsoki den stoji s tobloj- DAJTE Ml KAJ ZA JESTI, KA ME JE ZA MILIJONE DEM OPETNAJSTILA NEMŠKA LOTERIJA! F resnici pa je tisti kosmatinec 01 ene tajne službe, pa se samo nor deta... Zaj pa resen nemam več cajta! Cakompokdirkan f Ormož na kviz o olkoboiizmi, ker de ovi den. Pričakiivlen, ka me bojo f kokoj kleli anštendik aikoholizerali. Hk! - brez pologa na 48 mesecev - obročno odplačevanje ,-1111 . MIROS J UGODNOSTI V MAJU ■ BREZPLAČNO: I - tehničen! pregled S - obvezna oprema M - dodatna oprema ZAMENJAVA Pričakujemo vas na Krožki 58, vsak dan od 7. do 16. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Telefon: (069) 21 630 STARO ZA NOVO IN STARO ZA STARO! 22 id vestnik, 11. mi^ja ve; UJ < televizijski spored od 12. maja do 18. maja C A -i , ~ VI - jj' "E ji^u) •!' VI ij -r; 3 §.<= 2£.^ e:=7 p 7 £'5'5 S tc H Š^iZ-Ei ’ Ž -H LA V —: O 9- G - ; B 7 S ' M M rt C a: is X UJ o _L in I a -1 — '.5 “3 rn A O J_ IS-.s a v O , I P X» ' S ' o m 5 B a H *- ^ S "" p o .‘S O C Q C :S2S _ Z; ■? -S 3 = c« O "5LU Sflc Sto O X LU > O _l in < UJ *30C SO UJ 3 UJ o UJ □ z So. K) 3 UJ no o w £ :z. UJ > o in < z UJ > o co < LIJ > O p * lA ' JI O 23 *2, A •S si 2 ? 0'^5 i Š'Š-2si2 ' S2 £ E I r4 rt p » I r* M i4sr5nS".gpjS«.^ „1 8 ® £ 2'b B»4iA^ or'! ^.3 - E O > ’> •a t- ^^ i; I B —J 3t. Trn^n-So-otS^a o u G "”’ B R O KI i go o J 'U ir. ■» “ K B-^Sa p , iS 2 b’ '-■ - 2 31 o b2<3.5-SS“ z f3pt'^ZK3 ' ‘S322; s ,nbrtAJo'n7:',’’t> cO;^ 4BR4bO^m^‘A,-t(^ 'O^"* o)'Sj2 C.Ž s d B -3 ■c8.5:i2’§$1cl " *J A OOiRO isOOA.tAOtiri E°'5p2.S^-i7 p - SS-^ z “■■ “ s o ■ VI ' 2 '5 p ' 2 “EPgCL.'-»B -2, E — S 3 N , iS —1 bO J« _. rt G o < - Cfl *> ,—4 J4 30 S/- — -B 2 ■ -B ;3 -8 £ * « -.-4— .nrtOcJ O ■- _ „ .« -.3 7 i g i, 5 7E^s|s?i^iaj3 7 .E—^2 u-“OP- a flS:2 “Z® g2'5-3.^ ««2 ■597°sa-7t t:;S73i2p „rM^ & « J c in c o = B ra -T hft :rt [rt g rt ■tt od $ 2 «■*» TJ" c - F1 •-•■ m > rt v 4^ C > I rt P rt N *3 rt ■— tn O O J> c 2 p “2«9'^:2 o oe *- v 4> — 'q ,5 _ _ Ob o _ ■ 597° • a “ rJ -^7 — — rt :3 LA _ »w--H n0:O«fM pS 31 ta-' E'o'?®7 £ 1-■§ -ri 8 ig g s 3 3 £ -if -S P - g 'g. 5 5-O g e § S ' y m P “a f š'’^^ siTasjl g 6 2,l'a«ZG“^!S5^ iS2Sb,s2oB„— _S -(fl .O^BjibogMg ' .3 s 5 Sl ■ --- « b.«.e Br-oj-agžJ 7-;;« “ŽSI O, pc 4«; "O ' O =5 l“sg_. '^e37 ’ 3 ** B ■« s 2 2ž rt?3O 2'rT f2 bt? C rt rt G - e m o o i 7??^ “ o p r t'* _S,-fc,rt'— rtMi«— .F-^ — I > -E 3 - 2 = sqS t EoE.^,; B2'qM2jsr’2 Eopp;^,_ £“'' o rt O. »N «- ?Q ki AJ O > tt m tri rt <« nq O w rt o o rt *k G n SS T S P > i-rr oo 5 E 5 i; C c '9— — ® o — g o . .-^ —- ■ G 03 rt N C TBi^-Cir^Bt^Sg S£5;r-^*7s? s " £t^ c'^P 5 Z. .5 5 5 i'' - - 'O 2; 2 c u I ‘2 ?? — Z> o c g .9 .1 E J O rt P M uo O O — B rt O i?> ® O “ O C O -p ' a §O 6 S 4 , S c S 4^ G « ■ — ?k 10^5-= ' c o 2 £ 2 ■“ ::b 4,4 , I 'g £ a O . ■ q 2 o C -5 6 -S A S _ m rt co < ' P o 5£ » E " S-fl * . u T - V « v L<* C k* * ®L rt e« o- s ■ 09 m J ( o p, rt A oSflspsd^t^,^ Qk -Si. o B »r, s rt . So • 2 ® = i -2 g-l" " o <» c 2 ,E k £3 st; b s j ,; I . o B- s 5 ®-£ c-3 £ 5 3 « rJ I “■ 8 B g a»i-ii ' p 'S 2 B z= oUS^ -•—•■ • o I “ o .2 v Szir’'^ » C -z; ? 1 Q 'C . ‘ “ ' c-E 2 E .a E s , «! g B z g 9 « ii -d rJ 3 ? Q - C Q >5 rt e I .s s £ B “ -S »(A 2 ■ ~ ® c s * rt p rt I g p £ '",a-^eirM ™ — rt o.,s£'5 a >«3a«^rt30L4ii>i »<>O4<’j' tn£’ — **PO !-2 - ’ -d 8 « H - p gSQ »■" ' < ? rt r s « p rt - o g I .3 -■' Pi I 7- ? E !9 S 3-Si® I :S č" - •s I MJ B o g "■ ' oo .8 a o •a g-J? _ ?9 — SI:. V A ' -K, ;i.jd v P 'P rt ■ rt a ,o “m ® C Z =3 rt »N ■S H rt rt N o --^d - c O m . P ” ■ O ni -<> rt m — *- s* o AJ g :- o r cri rt „ o J E ® '5 ° |33--kXc3:Sg L. 3 g 7 ” '. S s -y ? '5 ”• 5? s-' 2 I 0^:1 8 ŠS o ^?V° Z - .. ‘^(5 ^8^ s'2’ O^JjP^ooS li o o I I " Ig;7ig = a5,-- lA ;Sat^-S-2;«^ 2 ^^(>»4?rrtr-. » S *= !ž -M » — p O -5 5.V1 rt = -1 ^,1 • >■ X CM m ^o ki m "Pg2„ o »rt S -S - « 9 _ — ■□_» < 'u ° i _ °7 ' 5 JI _3 rt _■ c Irt H j>i S 2 > (N -= > Ub a: JiS E^.a , .o rt 75 E 'b' — <5- e:^ ■ O 0k(:<^ o rt*-X&4,-K-» « □ E rt d s Q ‘ O —, I P ” Q.Sl " j" H & TO .5 « £ c9 ."O o § "o « '7-? oio^a^-oK^o-o^ Q.^J2r- —0^ !i—; g-n • «7 =£>«9 ■S£j^“3.si!PoE« k5 k-O S'S(2^T'=-^-’rrt 'AI*-3 M^^-gas* SsS9;37-^> Jrt in z ' Al t ’E. m ■»“■ ' rt rt p’U <■ g -.3 MO S'.2 i ogeg°oE3 tl! e" B 3 I -a - o . -o .E rt 2fi n. o rt J3 5 - ■n _ 'M ■“ J2 2 rt A a------------ (A O kR rt .A 1 A>o«-b0.4.M.aVio I ® =5 P R. P " P 3 E A P ■ O^iAGCk^O^O, 4'*^'5Q8i p^ n 00 o O E « ._-- SBS-d-gpS^,,. , .5t a-?2;2o-d ■ Sozf? Kic-" ..STf-Bo,'''!' s7“® 5‘i-'-’ S-azi-^i! *oS‘’-§ Sg 3 “8"^^ t4■^kR^rt_,.g4^^ g 4,j4 I (j, '7 o> O -“ > O4.2_5t^ P^IS'* r- .T- , -oeri3^H----"'j o o ul < - s s s g T K »,S 4 wi L* ' *3“* 'o:3o2 B£BS,(jjrr-'^cr;B_.,g <« N 0.0 " ,G ~ '5 "" 41 -š -o ' o ' £ ’ ? §«"5^5^23 -i-iioinm * ojAVV ^3 iC<’4n 2 *jT‘H’9' 3-e 2 -S MO B o -<_) pO — Oi ._^ — AJ 1—1 J? !3''’j .aOf-ičz , 7o i S^ori-n ° S 3i-==*x- — £ RO b O _ • H?88.4v*^= ?: s ■. 1 J 4*4 G f) 9 » .SfS! “ " d , g - ai ? fg^^i^Pifziic i-9 i, 2£-jin S-?^ ti iRi;3o , kR»[A^™'^_ ž-s-rigA^^^isTsi C C''o&«?5i^«2NS«‘S o cfS >— to E o\3o?* I JO tzi 'J □ ... •s s ,“^2’Sq°»S|>8 ; «•“■87z"'so , Q3?^7| S'S'^S7.-- ; --_ OoG^£^^^g3^„0 l^piJ?. “-S^Soozsa^e * r^£S issahSsi-MhnS ZB X m 5 !J — Pr^ cgcrja 'g-7°:a8 . . - » 4- O - ,- O G O 72 "d g K^ S^cM J I EA p P a rt ej « X >1 n e gV »to Cl r 5 ® • < ■/! Q ■ o I - s r**) . (O CC ' »-: i: C rt -A i o 3 F rt—» o PipO^PAl-^cp.^ ■g , CkSf3«3£ .iS jj " E .2,— P 'S 8 £■ -2 5 UJ ■■sE^o"« f £ 3 “_-^® "Bg® a 7 ®£i"s7a .§T^;g;«o£S.3 g£-«"o»®opg^ *C* *A-Z2> k rt rt W rt C .7 o -1=-’ ’ s T rt 5 Si O O Irt ,rt ^p . n od rt 'E .-3 « a: < ‘N Q < »rt rt e • rt oQ .. 4 IRR lU KR .—I —-. "O r-n , flj v . ;x g 4 _ 43 d (A eM la o G:-Zzy s s-"a — •g g <”5 9 J. “og:'"’^*^ 'paSi >’E(5 lan^E.^oJ;; £'a®— s—2*!"?' g I S,..g| b^27:j -g z^-ai M g.^ S S § Biz s£.s5oSfS=«f7 s gs K e H oc 2 N " ■ ’ ■“ ® P rt »n P 2 .. „ SfliSS I '. j2:>(ž2 rt 'S rt X o rt 5 S,S2>-Ob^™£=... .š;>06^ ' Ng" g S'ag;8 o ..-p ; (111 rz i‘“^ t-'ft-'’“'’7=z;-a 3 2 2 e-® s-^s« §°“ S 5,3ArtpP6 ftOi' ,0 P—II tOb ShS cj; o P —* s -i i '3 ' e’ i 'S ^’o.aen6.5535 Ort .Ort^’cjC<. ^pa>Q4pkBrt •iV-1^'4^ ' S-2 o5s ,«£|o^9 2§22^-ze''4E„«Q^'® «>2<’g-f"' SESL; -.^r-.-iBCL^BC,. *-!_BM^«j'n_-^i.4— “n* - ' o p 1 rt rt !Š-'^-S J HA Irt "' ,p o» rt »rt 'G ' S? ' H ■t’ 9 oo .2.0 3 s «1 s I s ■ :>2-iO-G5c * " s d. 5 ■= Q -D , -14 '—O'^’ao'^aj4 E , 5 rt - - TO rt, - H ’T7 CO lA “ ^katf Ort - *'P _ , J? O .5 rt G p -^ ■= ri _ T (E m g A O rt rt Sii2*^ rt^ 'tn 5 s* ' 2S A gcM E * «23 s<= ■ij I n. > tJU p ■ P 8 s .a š. g -I, . _ _ -2-^“jbS7 hz3'>j5^,.JS'B'’4oSi3Gt« . ■■«1 , i? S B =; S i^^® = g,8 s r:?<£X'5 o «> I tn ' ® -=1 « (D < f O • a • '* 3 G c rt Dk p rt « . a ** ' "P 3 « .z> rt rt „iooi g 2 “Po Q So Ef^; rt (N ZB G®>.2'S--Tn4u--^ ‘o ■'J 'B .s " ' ' ' — 9 I £ 8 ' e a«;?? 8 ;ss:| (»■PaOBpJi-aOj”. g OQzgS’-mp"'S0li.9 i 0“ A 'SŽLrtSrtrt 'Aipw:-h-i crlO go 22 Pje — iM^tn p Svi s Jf 'S « » E 82r4 O\ o, r- .s F—I »^ Oki ISA eri (M I O rt «3 oo »M 5 rt rt M O If ■fi o rt C P_4 P ■ai « s 9 ’ (6 § r* rt SkI 8 "g *> 2 a .^3 G rt ^-rt G ^-■s« S:^u Q'W B ■s.7S7°° • O G ■^5 ' X 7 c s -G -,<5i žl-lSilOs-J Si .'5 s j 00 G 1 4^1 iga;;i P p SoG £'? BpP^tN 7-0 = 3^ .3-77 P ' » . HA o *; I I » '>^—££9(3 zg.^c4 .S1.2S! o S S ‘ '^s; B « “ 2 7:3 > I ^z^-S^ ■ *=es ,-q^8-sa g “s x» " V 00 a 2 g o c - _ ; > - P 5 "K 1 • 3 O £ ' 3 S i ° -O -3 P ari rt •= « >0 ■= 9> < -I ’ s ■3 0 2 5; HA O tu **4Mas "2M»5t?«5o _jOj^fiL,p^a. I c , C - 2g S|-a^ 3 š c Al O ( zn -p , G * O »Tl _ ■»■ P -i 4*G“'JS A S J, ’“ 2 9 3,0; c e\ ftO rt rt O 9y-^ - rt trt p pi ’ O *A E p oo ■• • ■*" ■ o rt o i s " -r '*' iH - •o »bi■^4;"^'^''* v S3 gz; , a s in cc < •N Q < S i E hi* ž ' B®73"B_______ E Z ' B “ .2,34 . , SiSSzgS^^Si -.rjf "i&sf^agsss-^-s;. m p'8^ CC rt 52 ^-E C --r ' “'gg ■ & fS r4 I f I 3 § "“rtS E,3 — ” M zE3 o" ■■ Qp,^»[A| JT^-GJIr-P'^ “ SŽ^S-Sg ' S «-5g~ i--* “ s m Jd 4*« ™ .*= o *« 13 S’g A o .2, c , i: 3 'A O cc in p 3 O rt rt _ 00 I p IT- rt ooitA * S O ■- P o - C ČL. rt rtj v c 3 ?! f. .M S p c rt s ■Is rt HZ « ” la/ CJ ' ' _ G -J ®o « c 'O t^,Srtort.±P*^ .^4.451 -■='8-=- o ‘d • 00 Q ■3»! 12 ’ s rt - E » ? i -4 E'^ c S a,pHo ■; E Zm ' -J o “ £ ■§ o S ® — i_'r^ “■O*"»n0"-»oCow — _i^ i-7 ' 7.S . 4S»5-£ g 7Se<. o 4 O P rt 5 -i S.« ■&S-Si —' N □ '* UJ ' I ±’ JR S7I0O -S ” a 'S'^ s 7 ■§ 41^ -o - O JJS-S KinO c B„ ae,e p-o-ao, — bc-PN 1 cr4« 'S7“ c-'SfSaP 'g>£,Bi S P i4 4*^ ■ o C 2 os Q- " s ^ 2 m s 41' 2-p rt rt rt “^0 5 -* CA E 5iS o 5n.S <> &3 CK B S; B .2 2,.^ B - 05 BzJ" av,r- i e“a-*9ap>r. '■ar; c i ■“ ■za'S “45 — — “"(Sb®^ bb EjSgl . '^-o|es-'7 3X85® Szo B7c-ao.OQ« sgiigafis e -- £2u-j2rS2;Sz ' j” ■ ^h“Eb7<’’'^E '« 1" A 3 O kn _ 'r; rt „ Sf";® “« rt N »rt 'J C a O m _ Sf>>^. O bO rt I »n .i .»i- O i 10 b7Q|5 2 — b>b“'B “m > s-s B,S t« O R 3 1 .kO M ” “ .C .S O O 0 0 2 2*" « s s^JE-š^ c g,N22^io5u^ a 21^ c 2*^ p: 2 9 = -O-- g r* «>■ ’ rt G Um < «t 6 g cx~;-^-“-_,.-'^c*t>rt O^^gS o = z;i92gsg-3 y 'S ' ’ 'x(^b>-“Og^5CJ'£ „S £ ^87^!B,2-3g|^2^ ^E7oS?b«j>^3^“:,, II 5 2 ' o S|PP s ? G P;g2 “ P ,:.OAAO*nJ,rtl I Bp^pp-y-“,UB » U-, i -B m .: .a**^ B ki »S A O ■p 3 E 3 -14 _ B £ 'S a £ c c g « B £ -D — .3 g .2 ja “ o o "aj E'^t 'l ■•" * * fljl la "O B “ Ji 2 p 3 g g cS o » s - s ® lo 1 5 5 a Br^ BO- - - S-OoZ] J-, « " I 9'" E ' “ ' ■c’S ^7 ' B o .£ 2 — ^J!’ec§7Bc-®.2P«' )Og--g 3-cafii^^W , ' o u O :3.-14o£ o f S:,; gSir >^zš^ - .s:*,« jsg 10 oiS s'gi-MQ , 'S ■ 2 B t rZ®o-E.8SQ ZKS §S o c <2 I — I b6a; Ur rt rt rt B G rt o '. g " s “ c s :oi ri rt < a rt K N rt . o O P rt x> -p rt N o ■‘P ph X **^| Ci,-M »-4 > c^l S9E6G.CnS®-šE£:3 GS^GiO^S™’'-^ “'^'2 z“o„'“ ^ -2JJ--7 o .1 X. ° 2 2 K.^TS-gJS b nj 4— /y» Otl*^ GrtCGMp rt 3 •s-s-ar''^ B o^ - o c risIi^S T5 n 'W oM rt rt !i «4 "O £«>crt g rt . ' '^'.izg 3 2 B ° rt »rt rt trt N rt C o “ ;i 5*S 2 2 B s P 6 B " G CM -I G o I .3 "O fcd — RR CA 4> * -5 gs:;^ rt rt ., H 1 rt ■p 5 ?sg „-o s -i 2 O Q o S Q.,rt rtot^toPTS--S?, C! oo C3 « 2|tb^-7 rt^*ri ,_i cOkOs. n ČM a £ 3 1> rt P — -g p o ’“ s. B ■ ■’ ' SiS-o B ' 5 .2. “ s 8 E s ZG- c M O, “ E -G n 2 in £L < 'N O < S P »o -^=1=1£ -•a g "jS O. O ■« S -g 1 Š 2 3 " " is K A "O e rt < s w § p "PnX-*-— =-rte s bd > ■S,3«Se=^^^f^ S Ešg?|£ssig;'E^is ’ “.s eI^S^ o ' s7 2-mB 2 ! N *' O g EČ "2os-^—=-rte Et3,SS' >s^rt = S 'Š2“-S'£i«'g«o ■S 9 s > a7 & »S- --a:e Bzii" 2 C R rz ' P «1 p ‘ & — ■go ^BtooojJ^ C"'*! 2 Koi g^-*7p;^ ?a = S.i=?2B2-’7"| b°“^7 -J o « j a 7" 7 B .£ -i £ 1 006 ,t^C^0L|'PS ,^_, rt .5 •v Krt 0 rt rt r jj rq C. z>* c- SiH o, 4rt rt "5g^:3£so“S ICJ-^ovi-c^So c;c £8 2 85 o 77 SQ .^■SiSSoat: E B „ so -O ., sa rt rt G -rt ^ =; •a ra ,o rt *o F? cc rt rt rt O lEi U O AJ u-i - a Anj u O -- - 'i! ‘4’ & B" =! ■aft '7 oo''^ BO® I 2 5 4) "£ o3?J «7-6 I ^-^Zo gS ' 5, 'C2ŠSb9^«'; i2 o £ 8^ o oi.SgdasSL I e'^“ ni ka *tJ A £ -« * O G 7 'E o s o 2 ~ ■38 «‘^X »O — » > ?■ 5 Ju) . « «> X ;i ’ 2: ' :-Sag ^.. „ ^■^«!Sj!«^ooOQ;4>'(-"Cf — ...Rx,.4sb.«rtt_^ -*Ao^^iO'P^ “ a «2 -r; ? OjJ p g o rt ii —m * 'ud '3 * rt , — g N o m 0,4^ .iS A 'S 'm ‘ rt a 3*“ <2’ • 5 rt b*. « « »O fiO KJ 4-7'0 O Os n kR rt kB o o rt N O P O JT 'P Ck o fiQ rt ' ' ' a i t ‘ „. u o-“£:;;i2Xt-44 - Š 5 S >>!? = £ :3 >’J5 O“ " E 'c' £ Q 8 --: « ,0 O .M 40 A rt rt o rt ri-k rt kR ■ -,StS = I — o »6 'O ” G -' -u zn B rttnXc « " — A pO P^O Ih c lA □o rs 2 N :a rt e p rt « a rt ■» r -rt o . "g E ■ »til rt ' 2 a I-S g. s s '«>0 ’ B.M m o N S c .a-g Sit I pSg®« s|, O'' ■" — o ,44^ ' k —2 “ “^ rf Q - ^Q o R 9 Š ' v ' 9 H _n *n tr ■ S ,li CM j3 ri 2 p o s G , rt 'o : Al L- 2 P ,3 7 Krt O O, O .3 J Mn rt Ž s 13 2 "" A ,g *c 23 oo £-1 '" t? N o v. '5' $ in £C. iS o < p rt 5£3x-«i-p ®2 =š77 ,;7 £7'“ '®2*\3e4S.25£ 'S g 2 g -s uš L> kR v « rt o * S S kR «1 Q e . rt O O o S ■" '^ -š75 m N (A 11 K »« ^ O LA b- :=a S en " * i fM “ 7 ” G EX; z^a . 8 ' p ' SS« > -£J3 g •oHCr4, „MuO . 9S£2^ NSN;^BgO< *RR '5 “* tn “• ■*' O s «8£^pi :ioiS?3 8 “ ? -2 M o I os o c Q CM - _ S Ss rt S Al , E e 2 .2 ,g B “ u E g, “ e 'B '»i -iS u-,«^ £ p .2 2 ' B p ir. 1H f ;3 7 S ----*- — ' ■p ■' S 2 O rt rt rt C f X ■ 2 " -B e-s ' ' s “ —' 4> rt . G t A ' fe “ rt 04 , sS'F-=gafi^ »Q >t> ‘T N :3 _ i> --T ^-jso , OO"'£3 1 P C ■“ P 1 ' r p b “ c 5 CC C ,22 o rt tn E "p OS 04 vs ■ ‘^»crt rt E “ 'J iz, ■il t- "S 7? B t; r^ rt p! cc SJ u G »LA o v ■ r M C S15 u 5 »a 2 rt :2 5 23.0 sj4| £|g25pg o 2 9 '4' s ■&5iii Po ■ Ri7S'f^zu ° -n S ^gnisjEs^ac"« ~ ' E « s o .2’0 > cTS ai;::?B E rt I rt B g rt O c ba 7 ' :2 O O - p, ki -ri —“0 3^ F^ rJ rtO,oO"'£3. .. _ ^;n»Ek_gft.cS2 g "§ ■“ P -JlpS ea.2 ssc šž sp-e ^«^3 ^eSpp^^sfoo-^^ds I'?. ,z,od>^p7E5“:2 «5°.3-72 '^OmO »49**» ‘C? * O c rt o c •• A Al 22 X i O *^*^S n 2:£ m •g -u 8 t s E o; ■y g« tt « < •p 7a '7^ 2 a ' S 5 'S H -g '= E e s «> SA^'^bnO^^ »"^-»"^MnAlA^g ^829 ■7''~£o — go;8.2B7.77a ■ 2 -■= Ji t c -i .1 = 'tf ■ '3 rt rt .'P »u £>O>3r4E£-a£> G !i i* 4> o .r “ So 3'“’" ” P w .i I ”00 — - . ’ -a ’5j ''''--a«'5= « > S So .• n .S, ” J o dl an (iv O O P ShZ £zbES2XQ o«ft.e (A P *G o rt rt v idi 4> dl AA nV “ “ g i. 4*» ® S S o 8 .š • rt □ 22 £ S S "iS JSpg^ ,24 iTi " 7 O I .J B rt 00 10 « rt 't P O’N rt 'O §■69 c£ o = (:j72^;:2'2 .?5a Jrt ’ a 3 1 Id* =|Ss=s3 . ?4 ' ] O d 4> r O O O J — i**’ ,, en^a^cM EA ’S > jG-Si^^Al ,SS“o£c-f^<^ ■= « I Ci ^3 S ' ' rt M rt J P \ e C 35 S čb ,a g S B ZG li E « ~-' G _a ■H rt rt e 3- »Sd a — ■• ' ’ d =d-šsiižh .“ss I. s.2is5 A ■ J '“• ** “- ■ • I— P ■ " »J I “ — 'P (“El^^^BfflBr^BBo,”« “ « ' § £ o s .2 a s i; ;n ' >.2££O-p:S9’B--Gtt 5*X£d C ii w J! rt t; ^P 4=b S £ 2 P': ia|W hi o ' g" E ' ' o ?„ N- G OJE B« O-2'Ee-S S jj ,“ .S :5 E S . E ■! ,'4^3 'O o B 7oS §> *" ® ® R'S SN o2^-g'.^ - 5i2 ■«i‘=^ 0.5 (»i £ 3 9 Ž--5S5572g> „ '2 70 2, v. • p ;q j|| i * § fli p fc “ e 8 p I 'S 'g 7 7.3 - Ch I, jq ■ 45 ' £ 'S§’i9 ' 9 .S".S° o o .2. G g rt v ' „ . , _ Pl^^S-OBiS.Sg-pSgS 2- e,'5 as S 3 g E i E i Ub£.S“oP2Sb a '>«9B-3^2Qo-aQQ i3E~Saoc ■ 3 JO « P « « zg.^ -s F . 84^-9:375«- •g &.-Sir-i !2 ' r^ ® ,4, 'C ' /g.a^Tc — PzSgib ' fiiŽ.22'2ga-5--S-5 = „ , a,K . £‘-'Bz?ie , e £ ^u,^g 2 «’d g ’P 'P^A h^ l-> ,T N š lA 43' ČM -E >=■ n O rt rt Q 2 „-o zaP P 1 KJ P P 2 in ic. < >N d f gsg £c g-a eI 2 P *o rt N *:f>£2^-5,s — — O -A ’ I I C "K Šg B £tS ? op o D »a 12 0^ "N p ~ <3 c p x» 4 rt ■ » ■ ' c rt u 7 ,v> '^o j=r^ a * . 0"= 6 q.“,S(5p ig8sž"ž^“s25a-f iy®-s;alp“7 '®j:'Sj; ■BrJ ® E Ci.__ _ rtvjcri rt _—o—bip S7® B-ab27 - >Q “ Ž,2S . « —. - £ rt'^^ rt u a Sh^hl -p m iRR rS rt A E ? « -RR « I rt '3 ii'ir a I f rt s"^ R 3 8 .a s — o ^:a _ a dl c? ■s &p2 7 Oliii^l «c9a — ■s« . 1 iO^sS^l rt a. -ij IZ £. « - -, A “■ rt »S O g o ' « 'C X A 3 ‘ - ej Si O 12; id t ■“ JS 2 G -^ *** * o " -p rt m |8|_ 9 Z s (2 o p ' ^(5 ' -ioD'.' O ^'»<3 .OLAcG«cn”^ <>A 6 Si .s c 2;=,n ' :;s J= o . CJtOiSCJcB-PuP . 3 = a § •S ■ ■ H ' - -_ "negiSpg-c-eSSO^' 2CJ;2e E2a(2„3 SzS- ?7 rt G -u ■p O > tiO KO "* o n ib- 7; p eri G p rt ,X I M »n »O O G "1 rt j,^p-PrtGmrt^ O rt rt r Ol, eri o ■ rt C 0 rt 5" čS-g^jcr. S iS , -S . ,2 ■§ S I .S 'H 3 ■ p 2 i S feQ 5 '" -p Je ' g T s M £ -S oo * ;=£*0 Cl, o “j ■S S :2 s-ss O p s U i 1« ■Sgtnik, 11. maia 1995 23 ' lA Iži i *r V 5' El OKROŽNO SODIŠČE V MURSKI SOBOTI 69000 MURSKA SOBOTA Po sklepu stečajnega senata z dne 24,04. 1995 objavlja JAVNO DRAŽBO vestnik L BI 0 v stečajni zadevi št. St 11/94, zoper stečajnega dolžnika BELTINKAd,o,o. Beltinci, Štefana Kovača 3, za prodajo nas’:dnjih nepremičnin, l. Upravna zgradba, ki stoji na parcelni številki 86/3 k.o. Bdtinci in zajema: -pisarniške prostore v vclikos" 278,99 m2 in 9 delež stavbišča z izklicno ceno \*VIVZ, , “■891.088,(X) SIT, i?S »( I '3 1^ I! j S?.' ^fSi < 114 H 'h i o končani iavni aroiH. ri- -jni javni dražbi. •, ^endhe oziroma ne bo Bspeli ponudrtik ne bo sklenil pog d razveliavljcna, —« kupnine v odrejenem roku, bo pogodba razveija vnrttina pa bo zadržana. uni aNOM BS> . 1 rhepftmičnšn je mogoč po dogovoru z ^^TcEM, telefon 069/42 010- Ce M#ri Postavni sistem Mercator, ti.d^uubttaM L d.o.a. MUn^čL7S®”‘ ’ mesecu JUNIJU odpiramo v ,SOBOTI svoj NOVI PRODAJNI CEN-‘ "^^hrambene stroke. Ter l^otiujatno zanimivo delo v najsodobneje urtj* okolju, zato vabimo k sodelovanju. ' delavce s Vn««— K soaciovanju; 1 Končano poslovodsko ali komercialno S poslovodje in namestnika poslo- ''Birni izkuš^^"^^'^ KV-prodajalk oz. prodajalcev z delo- .\*oge •^kuinjauii '' trgovski stroki. Ofi^TS'*^-MlP^]^n' pošljite kadrovski službi MER- 3^1) ° - ^ogozniSka c. 8, PTUJ (telefon ■ J-I'boste preieli tildi VQA dziHatnp infArmnriip. prejeli tudi vse dodatne informacije. P^^urstega tehnološkega Raziskave in razvoj d. o. o. ^^^Pisnje centra prosto delovno mesto direktor]« mandatno obdobje petih tet. za 'i Končno odločilni udarec proti pirnici in divjemu sirku v koruzi S Tellom je Giba zadela v polno. Problem divjega sirka, plazeče pirnice in drugih nadležnih plevelov v koruzi je rešen. Tell je vseh pogledih moderen herbicid: • prijazen za okolje; nizek odmerek, 40 gramov na hektar • ugoden za uporabo;,vodotopna zrnca pakirana v vodotopnih vrečkah S Tellom škropite po vzniku, ko sirek že požene (10-20 cm) in razvije koruza 4-8 listov. Škropilni brozgi dodajte oroševalec Extravon, Tell dovoljuje polno izkoriščenje rodnega potenciala koruze in omogoča zopet ren- OBČINA HODOŠ -ŠALOVCI ŠALOVCI 163 69204 ŠALOVCI UBK UNIVERZALNA BANKA d. d. Ljubljana PE MURSKA SOBOTA Slomškova 25 69000 Murska Sobota labilno proizvodnjo koruze v področjih, zapleveljenih z divjim sirkom in prinico. Nadaljnja pojasnila in strokovna navodila vam bo rade volje dajal zastopnik Ciba-Geigy, agro, d.o.o. Einspielerjeva 6, 61000 Ljubljana Tel. (061) 132 71 13, Fax(061) 13291 55 <§Dl2Xg] Raziskovanja v korist kmetiistva Tell p OBČINA GORNJI PETROVCI GORNJI PETROVCI 31/d 69203 Gornji Petrovci UBK UNIVER2ALNA BANKA d. d. Ljubljana PE MURSKA SOBOTA Slomškova 25 69000 Murska Sobota objavljala RAZPIS za kreditiranje projektov malega gospodarstva v Občini Gornji Petrovci Višina razpisanih sredstev za kreditiranje projektov malega gospodarstva v Občini Gornji Petrovci na področju kmetijstva in turizma ter naložb v proizvodne in storitvene dejavnosti zaradi širitve obstoječe in I uvajanja nove dejavnosti znaša 10.000.000,00 tolarjev, ki so sredstva UBK banke d. d. 1. merila in pogoji Na razpis se lahko prijavijo pravne in fizične osebe s sedežem oz. stalnim prebivališčem na območju Občine Gornji Petrovci, in sicer: - gospodraske družbe . - samostojni podjetniki posamezniki - fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost Prednost pri dodeljevanju posojil bod meli prosilci, ki poleg pogojev, ki jih zahteva banka, namenjajo sredstva za naslednje namene: - turistični projekti (razen okrepčevalnic, bifejev in nočnih klubov) - kmetijski projekti - projekti domače obrti - industrijski projekti - projekti v drugih storitvenih dejavnostih objavljata RAZPIS za kreditiranje projektov malega gospodarstva v Občini Hodoš - Šalovci na področju kmetijstva in turizma ter naložb v proizvodne in storitvene dejavnosti zaradi širitve obstoječe in uvajanja nove dejavnosti. Kreditna vsota znaša 10.000.000,00 tolarjev, ki so sredstva UBK banke d.d. L Merila In p«e<>P Na razpis se lahko prijavijo pravne in fizične osebe s sedežem oz. staL n im prebivališčem na območju Občine Hodoš - Šalovci, in sicer: - gospodarske družbe - samostojni podjetniki posamezniki - fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost Prednost pri dodeljevanju posojil bodo imeli prosilci, ti poleg pogojev, ki jih zahteva banka, namenjajo sredstva za naslednje namene: - turistični projekti - kmetijski projekti - projekti domače obrti - industrijski projekti - projekti v drugih storitvenih dejavnostih Posojila bodo dodeljevali pod naslednjimi pogoji; - višina za posamezni projekt znaša maksimalno do 2.000.000,00 tolarjev - obrestna mera R * 11 % letno - doba vračanja 3 leta - način zavarovanja posojila; hipoteka ali zavarovanje pri zavarovalnici 2. Vloge za pridobitev posojila se naslovijo na; UBK UNIVERZALNA BANKA d. d, Ljubljana, PE Murska Sobota, Slomškova ulica 25, 69000 Murska Sobota. Vse informacije v zvezi z razpisom o pogojih in zahtevani dokumentaciji lahko interesenti dobijo na sedežu občine ali na banki. 3. Rok za prijavo Rok za prijavo je 30 dni od dneva objave razpisa. O izbiri bodo prosilci obveščeni najpozneje v 60 dneh od dneva objave tega razpisa. 'morajo poleg splošnih, 'maift J' tunlcdnje poedme pogoje; ^koniTm ."^JiBanj visokošolsko b.-.K-'.’''.- ‘-i— - a. ali c- ''9imain-,„ smci ''^'totna v i'”®"! delovnih ‘ 'J® imato delovnih ■ ^“skovalca pn mz L. °*fodajo vsaj en svetovni jezik (angleški ali * i ''^polnjcvanju razpisnih pogojev mu l«r‘ rt *^RSKt objave razpisa pošljejo na naslov; r 5 . Earti, ^'^OLOŠKI CENTER - Raziskave in razvoj 46, LENDAVA, z oznako vRazpis za di- zakonskimi predpisi et :;5?a ®konom„ J F S Ve . visokošolsko izobrazbo tehniške, organizacijske smeri, anv 1--» * ■ , I mestih, i^ziskovalca pri MZT, izkušenj na vodilnih I Posojila bodo dodeljevali pod naslednjimi pogoji: _ vri cin o ■7'1 rLrtC'i'mA7ni v\r/v«AL* 7noč a i*ko'lr.ci'meLln/^ /4j* - višina za posamezni projekt znaša maksimalno do 2.0fl0.tX)0,00 tolarjev J^andidati obveščeni li v 30 dneh od dneva obja- - obrestna mera R * 11% letno - doba vračanja 3 leta - način zavarovanja posojila: hipoteka ali zavarovanje pri zavarovalnici, Z. vhtge: Vloge za pridobitev posojila se naslovijo na: UBK UNIVERZALNA BANKA d. d, Ljubljana, PE MURSKA SOBO- TA, Slomškova 25, 69000 Murska Sobota. Vse informacije v zvezi z razpisom o pogojih in zahtevano dokumentacijo lahko interesenti dobijo na sedežu občine ali na banki. 3. rok .za prijav« Rok za prijavo je 30 dni od dneva objave razpisa. O izbiri bodo prosilci obveščeni najpozneje v 60 dneh od dneva objave tega razpisa. 24 vestnik, 11. Ill vestnik Celje V sejemsko mesto Niste sami. Vestnik je z vami! rjJ- / En sejem še oe prinese pomladi. * / Sedem s^mov v enem zagotovo. 13. Pomladanski obrtni sejem ( Celje, 16. do 21. maj masES^ SEDEM SEJMOV V ENEM 0 vse za otroka ideje, invendje, inovacije gostinska, trgovinska oprema in gastronomija bio : s steklo, keramika, porcelan, umetnost in poslovna darila, kozmetika, makit in bižnterija turizem, šport, prosti £as in kloA/^ finnim nntnrvmA in blago široke potrošnje inlerier in gradbeništvo Sejem, na katerem vse bolj sklepajo tudi trdne poslovne dogovore. r <1 t CMH®. Novi prostori -nove telefonske številke ! LADA CENTER • AVTOTRGOVINA Svet zavoda Osnovne šole Beltinci razpisuje delovno mesto RAVNATEUA 62231 Pernica, Vosek 6d (ob cesti Maribor-Lenart). teJ ; (062) 640 540 Mviaaig Donedeliek-oetek od 8, do 16, ure, v soboto od 8, do 12, ure PRODAJA NOVIH AVTOMOBILOV LADA PODJETJE ZA INFORMIRANJE -od 24. aprila v Ulici aridtekta Novaka 13 v Murski Soboti, h.c. 31 960 DIREKTORICA 31 646. VESTNIK-uredništvo 33 019. MURSKI VAL-uredništvo 33 020, MURSKI VAL-studio 32 313, VENERA - agencija za trženje 33 015, NAROČNIŠKA SLUŽBA (mali oglasi, čestitke) 31 998, TELEFAKS 32 175 Kandidat mora poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izpolnjevati Še posebne pogoje, kot so; - da je učitelj, vzgojitelj predšolskih otrok, šolski svetovalni delavec ali drugi strokovni delavec, - da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj, - da je pri svojem delu dosegel delovne rezultate, iz katerih izhaja, da bo lahko uspešno opravljal dela in naloge pedagoškega vodja zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za štiriletno mandatno obdobje. Rsne prijave s programom dela šole v naslednjem mandatnem obdobju in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite do 19.05. 1995 na naslov: Osnovna šola Beltinci, Panonska 35 b, 69231 BELTINCI, s pripisom »Za razpis«. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v zakonskem roku. Vestnik Svet zavoda OŠ m Murska Sobota razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidat mora poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še posebne pogoje, kot so: - da je učitelj, vzgojitelj predšolskih otrok, šolski svetovalni delavec ali drugi strokovni delavec, - da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj, - da jc pri svojem delu dosegel delovne rezultate, iz katerih izhaja, da bo lahko uspešno opravljal dela in naloge pedagoškega vodja zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za štiriletno mandatno obdobje. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite do 19. 05.1995 na naslov: Osnovna šola in Murska Sobota, Trstenjakova 73, 69000 MURSKA SOBOTA s pripisom »Za razpis«. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v zakonskem roku. MUSIČ ftISHOR Slomškova 43 MURSKA SOBOTA Telefon: 32 4SS OB NAKUPU • Posojilo brez pologa * Sistem staro za novo OBRESTNA MERA SAMO R+8,5% - posojila brez pologa za nova in rabljena vozila NAJUGODNEJŠI UZING - za kmetovalce, obrtnike, delovne organizacije, osebe JM-l/ 4 LADA KARAVAN: polog 3590 DEM, obrok 330 DEM x 36 PODARIMO: POOBLAŠČENI PRODAJALEC * prevleke, preproge, tehnični pregled IN SERVISER 11-LETNA TRADICIJA Borut Jagodic • vulkan izerstvo ' ■ o5 M SHOPA -petek, 12. maja, od 10, do 18. ure -sobota, 13. maja, od 8. do 13. ure IZREDNI POPUSTI - TELEVIZORJI, ELEKTRIČNE IN AKUSTIČNE KITARE, OJAČEVALCI, VIDEOIGRICE -VAMAHA Hl-n, FOTOAPARATI IN FILMI 10% POPUSTA VSAK NAKUP NAD 10.000 SIT 5% POPUSTA + PRAKTIČNA NAGRADA RAZPRODAJA: 30% POPUSTA V ZALOGI HI-FI: -TECHNICS, SONY, AIWA, SAMSUNG, JAMO - CD-PLOSČE, KASETE, DISKETE - AVTORADIJIZ ZVOČNIKI ORIGINALNE VIDEOKASETE PO 800 srr DAN ODPRTIH VRAT-DAN UGODNEGA NAKUPA! Pri nas gre ponavadi nekoliko hitrej^ Če se odločite za poslovanje z Banko C redita n sta It, bo Vaš plačilni potekal hitro in zanesljivo. Poslovanje s tujino opravljamo po zahodnih 1 Pokličite nas. Creditanstalt, Murska Sobota, Lendavska 11, tel.: 069/ 2^^ faks: 069/ 33 023. Creditanstalt, banka uspešni*’ 5 J ( creditansT^ Centrala; Banka Creditanstall d,d., Ljubljana, Kotnikova 5, tel.: 061/ 132 11 74, faks: 061/ 132 52 06. I vestnik, 11. maja 1995 25 motorna vozila MOLTEX POMURSKA DRUŽBA ZA UPRAVUANJE SKLADOV D.D. POMURSKA INVESTICIJSKA DRUŽBA d. d. Delničarje Pomurske investicijske družbe d. d. obveščamo o nakupu deležev uspešnih in perspektivnih podjetij: ''Živila Kranj, Naklo; 256.969.000 SIT (100% izklicne cene) 2. Kemična tovarna Moste Ljubljana; 77.585.000 SIT (104% izklicne cene) 3. Tovarna bovdenov in plastike Lenart: 4. 22.309.000 SIT (92% izklicne cene) Komunalno stanovanisko podjetje Ljutomer: 8.320.000 SIT (92% izklicne cene) POMURSKA INVESTICIJSKA DRUŽBA 2 d. d. Vpisanega je že 91% razpisanega kapitala. '*ohitite z naložbo vašega certifikata, čas je omejen. Svoj certifikat lahko vložite v vseh enotah LB -Pomurske banke d. d. in drugih določenih mestih v Pomurju. Ifa r TOMOS BT 50 S, registriran, prevoženih 2500 km. prodam. Beltinci. Ravenska 46. nil729 GOLF J, letnik 1978, ličarsko obnovljen, registriran do 3. 9. 1995, prodam. Pavel Jerič, Gančani 182, m 1730 ZASTAVO 101 KOMFORT. letnik 1982, karam bol irano, v celoti ali po delih prodam. Tel.: 65 520 ml737 CITROEN GS. letnik 1978, neregistriran, vozen, prodam. Tel.: 22 611. ml752 MERCEDES 190 D 2.0. letnik 1988, brezhiben, prodam. Tel.: 32 373. ml771 AVTO M Babinci 5 6, Ljutomer, prodaja vozila iz programa Fiat Scione-ri: Punto, Uno, tipo, Tempra, Ci-nyuecento in vozila iz programa Gyunai, Ima tudi posredniško prodajo rabljenih vozil. Tel.: 81 507. CITROEN GS 1,3, registriran do 1, 11. 1995, prodam. Tel.: 88 236. ml778 JUGO 45, letnik 1982, rahlo poškodovan, prodam, Tel,: 26 146, ml790 ŠKODO FAVORIT LX, staro dve leti, bordo rdeče barve, dobro ohranjeno, prodam. Maja Maučec, Bratonci 10, p. Beltinci, tel,: 42 096. m 1796 OPEL KADET 1,3 S, letnik 1987. prodam, popoldan. TeL: 42 092. ml 799 RENAULT 5 KAMPUS, letnik 1991, prodam. Tel.; 21 040. ml801 FORD ESCORD, letnik 1990, bele barve, pri 45.000 km, s katalizatorjem, prodam. Tel.: 32 424. ml813 TOVORNO VOZILO TAM 6500, prekucnik, s prednjim pogonom, nosilnost 7000 kg, man prekucnik, Tamov keson za rezervne dele, prodam. Tel.: 83 402. ml779 J laa j« rt' IH ZAP] na I 1 Živali NESNICE, MLADE JARČICE, pasme hisea ■ novi in golden komet super braun (rjave), stare 3,5 mesecev in tik pred nesnostjo, uvoz iz Nemčije, prodaja Perutninsko podjetje Farma pri Mostu, d.o.o., po zelo ugodni ceni. Za večje količine dostava zastonj. Kupec dobi za - vsakih lOJarčic 10-odstotni popust ali eno Jarčico zastonj. Jurčiče imajo vsa potrebna cepljenja.to jamči pro dajalec z vso ustrezno dokumentacijo. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel,: 24 393, Gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 43 070, Gostilna Železen, Beznovci, tel,: 49 025, Zidarstvo Darinka Zamuda, Galušak, Videm ob Ščavnici, tel: 68 044 in Bistro Huber, Grad, tel.: 53 168. MLADE NESNICE, pasme hisex, lahko naročite po telefonu v trgovini Suzane Kozlar, Nedebca, tel.: 72 180, in pri Francu Movrinu. Petanjci 98c, pri mostu, tel.: 46 505. Na vsakih deset ena zastonj. m396 KRAVO po izbiri prodam. Ženavlje 34. ml728 KRAVO, staro 6 let, brejo 5 mesecev, dobro mlekarico, prodam. Vili Ficko. Vidonci 98, p. Orad, m 1734 TRI BREJE SVINJE ugodno prodam. Martjanci 26, tel,: 48 463. mI735 PUJSKE prodam. Jože Pertoci, Tro-povci, Jordan 18. ml750 TELICCL brejo 8 mesecev, prodam. Murski Črnci 57. m 1751 SVINJO, visoko brejo, prodam. Žižki 57, Črenšovci. m 1755 KRAVO, s teletom, staro dve leti, prodam. Kapca 49. m 1764 TELICO, suro 17 mesecev, primerno za pripust, prodam, Gergar, Križevci 12 v Prekmurju. ml802 NESNICE, mlade jarkice, rjave, cepljene, hisex, stare 14 tednov, prodam za 350 SIT. Dostava na dom. TeL: 062 792 357. ml820 posesti najbližj i enoti Telekoma I Sl venije d.o.o. d I sporočite spremernbe. POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJATE, ODDAJATE, NAJEMATE, ISCETE... vse VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBUAJTE ČASA IN DENARJA! TFL. (0691 32332 FAX-TEL. (069)32322 A NOVAKA 4, M. SOBOTA morebitne TELEF IMENIK 1995/96 POSLOVNI PROSTOR v centru mesta oddam v najem. Informacije od 18. do 19. ure po tel.: 22 529. ml538 VINOGRAD v Sv, Trojici s počitniško hišico, opremljeno, prodam. Informacije: Kapca 99. ml738 TRAVNIK v bližini ceste Gorica-Polana, 60 arov, dam v najem. Pokličite po tel.: 45 299. m 1741 VINOGRAD, 18 arov, zraven 9 arov njive v Filovcih, prodam. Tei,: 47 164. ENONADSTROPNO HIŠO z gospodarskim poslopjem in 896 m’ zemljišča, blizu Lovskega doma na Podgradju pri Ljutomeru, prodam. Informacije po tel.; (069) 81 256, od 21, do 22, Ote. ml744 ODKUPUJEMO gostinske lokale, trgovske hiše in posesti, Anton Bu-dja, Banovci 7. 69241 Veržej, m 1746 STANOVANJE ali hišo v Murski Soboti ati bližnji okolici vzaem najem. Možen kasnejši odkup. Tel.: 32 924. ml757 NOVEJŠE ENOSOBNO STANOVANJE v L nadstropju v izmeri 44 m-', v Murski Soboti, prodam. Benko, Cvetkova 19, M. Sobota, tel.: 57 022. ml769 TROSOBNO STANOVANJE V LENDAVI, 81 m^, komfort, mirna lokacija, staro 15 let, prodamo. Dill d.o.o., 32 322, DVOSOBNO STANOVANJE V M. SOBOTI, 43 m’, v centru mesta, komfort, prodamo. Dill d.o.o,, 32 322. ml781 HIŠO, z velikimi gospodarskimi poslopji, primemo za obrtnika, v Mar-kišavcih, prodam. Tel.: 32 585. ml791 HIŠO v Radovcih, njive, travnike, gozd (lahko v celoti ali deljeno), traktor Deutz 45, malo rabljen, enoosno prekucno prikolico, malo rabljeno, iraukombif in ostalo kmetijsko mehanizacijo, prodam. Tel.: 48 438.mI804 HIŠO blizu M, Sobote prodam. Tel.: (061)344 146 ali 069 32322. m[819 STANOVANJE, 3- do 4-sobno, v M. Soboti, kupim. Plačilo takoj. Tet.: 53 056 ali 31 325, ml821 kmetijska mehanizacija TRAKTORSKO ŠKROPILNICO Hardi, 2001, delovne širine 6 m, ugodno prodam. Martjanci 25, tel.: 48 547. ml736 KOSILNICO Laverda diesel prodam. Ivan Vučko, Srednja Bistrica 72, ml743 ŽITNI KOMBAJN Claas Colum-bos, širina kose 2 m, in obračalni plug, 10-colni, avstrijske izdelave, prodam. Tel,: (069) 45 422. ml745 KOMBAJN Zmaj Univerzal prodam. Leonard Vozlič, Šafarsko 15 a. tel,: 89 099, ml747 TRAKTOR Zetor 25 11, vozen s prikolico in priključki ter osebni avto škoda 136 L, spredaj poškodovan. UGODNO PRODAM, letnik 1990. TeL: 81 628. ntl749 OBNOVLJENE TRAKTORJE STEVR 650, 760, 8070 4x4 (40 km/ h) prodam. Možen kredit. Tel.: 0609 621 296 od 19. do 21. ure, ml753 PAJEK 460, dobro ohranjen, prodam. Vanča vas 46. ml756 REZERVNE DELE ZA TRAKTOR IMT 577 in IMT 585 prodam. Tel.: 49 259. ml767 KOMBAJN ZMAJ 161 z obema adapterjema, prodam. Tel.: 86 103. m 1774 OBRAČALNIK PANONIJA, rabljen eno sezono, in sdažni kombajn SK 80 S ugodno prodam. Idič, Mali Bakovci 50, tel.: 43 117, po 18. uri. m 1786 STAREJŠI TRAKTOR, do 40 KS. kupim. Tel.: 47 048, zvečer, 31 908. ml788 ŽITNI KOMBANJ LANC, dobro ohranjen, in rezervne dete prodam. Pečarovci 95. ml789 SADILEC ZA KORUZO, dvoredni, brane trodeLne in hlevski gnoj, prodam. Kočiš, Kančevci, tel.: 23 504. m 1794 TROSILEC GNOJA, pokončni, SIP 3-tonski in dvobrazdni obračalni plug, nov, prodam. Ivanci 70, Bogojina, m 1797 ŽITNI KOMBANJ MASE FERGU-SON 630 po ugodni ceni, po izbiri, prodam. Evgen Čahuk, Križevci 27 v Prekmurju. ml798 TRAKTORZETOR9611, 260delovnih ur in koso OLT, zadnjo, prodam. Ivanci 3, p. Bogojina. ml803 Ugodno nudimo plastična poliprapi-lensko vezivo za baliranje sena in slame. Tel.: (061) 761 534. (061)761 042. mi8l2 MLIN za mletje pšenice, kapacitete 300 kg, na uro. v dobrem delovnem stanju, prodam. Tel.: (063) 762 888. ml8I4 KOMBANJ KLAS DOMINATOR 85 prodam.TeL: (062) 714011,ml815 SILOKOMBANJ SK 80 S. upravljanje iz traktorja, dobro ohranjen, prodam. Partizanska 30. Bakovci, misia TRAKTOR STAVR, 15 KS. obnovljen. z vsemi priključki, prodam. Dolga ulica 93, Moravske Toplice, m 1823 razno MIZARSKO MIZO, novo, prodam. Vidonci 63, VECJO KOLIČINO HRASTOVEGA LESA - HLODOVINE, po ugodni ceni kupimo. Dolžine 6, 5. 4.20 m. ki se bo žagal na dimenzije 1S x 20 in 24 x 24 cm, ki je bil posekan vsaj pred dvema letoma. Ponudbe po telefonu68 022 ali 68 717po 15 uri. AVTO PRIKOLICO, kovinsko, prodam. lahko na obroke. Kupšinci 23. ml731 d.o.o. EXPORT - IMPORT FinonCni inženiring ODSLEJ TUDI Ml V POMURJU. OptomenJthv moj tfonar po zMo usoUnlobnatnlmoriln Entkarotnu pnmo*etvana poit^lA. P. E. MURSKA SOBOTA ArhHoMa Novaka 4 Tat. -taMaka: (069) 33648 OTROŠKO SOBO zelo ugodno prodam, TeL: 24 707, popoldne, m 1732 8 VRTNIH GARNITUR, 8 novih gostinskih miz ter nekaj rabljenih gostinskih miz in stolov prodam. Tel.: 63 676. ml733 MIZARSKO MIZO ("hobelpank") prodam. Franc Bohnec, Getlitici 35. m 1740 PREKLICUJEM veljavnost spričevala letnika 3 D, izdanega 1993 na Gimnaziji M. Sobota na ime Andrej Slavič, Mladinska 20, Radenci, m 1742 AKACIJEVA DRVA prodam. Tel.: 51 572. ml754 I 2 D.o.o; MARIBOR , GLAVMTRG17 UUBUANA I TRŽAŠKA 2 ■ RAČUNAINIŠKO IZC)8RAŽEW\NJE V tednu od L 5.5 rb-19^5. ob Iti.OO EEvnjeoto TEČAJ ZA ZAČETNIKE V teduu od 29.5 .-2^. ob 16.00 WORD FOR WINDOWS &0 Zi dodime icdormicije oas pokbCiU« posUli vm bomo bnzpbčco kitalog. Dnaposehi bujo bfopUfaih tečajev. s (062) 226-138 DVA VOZA z gumijastimi kolesi, klinaste brane, tridelne in moped avtomatik, prodam. Te!.: 80 108. m 1773 RAČUNALNIK AMIGA 600 (vsi priklopi, miška, dve igralni palici) za 35.000 SIT prodam v kompletu s 500 disketami, z igrami in programi po katalogu za 55.000 SIT. Rešič, Crešitjevci 144, Radgona, popoldan. nil777 4 Pokliči in uživaj I ©001809^474-2662 KORUZO, luščeno in balirano seno ali otavo, prodam. Borejci 3, tel.: 46 124. ml792 Preklic! Preklicujem veljavnost za vpis mleka za mesec marec ’95 v hranilno Itnji-šico št. 9652-9, izdano pri HKS Pa-nonka M. Sobota. Karel Marič, Bodonci 24. nil793 VEČJO KOLIČINO SENA v balah in bele kozličke prodam. Tel.: 57 349. m 1805 J aa sTOnin g &0972-S6S6-1628 V LJUBLJANI prodam, enosobno stanovanje, 30 m2, prodam. Tel.: 26 220. m 1806 JEDILNI KROMPIR kupujemo. Tel.: (062) 211 139. ml816 delo DVE NATAKARICI nujno zaposlim. Okrepčevalnica Vaupotič, Nor-šinci pri Ljutomeru, tel.: 81 910. ml748 KV zidarje zaposlimo. Tel.: 23 278. ml770 I vestnik, 11. maja 1^ 26 il ISEM KV KUHARICO za delo v Nemčiji. Tel.; 22 23l,ml8OO IŠČEM POTNIKA ALI POTNICO za območje Prekmurja. Pogoj: lasten prevoz in telefon. Pozneje možna redna zaposlitev. Tel.: (062) 306 415. mlSl? STAREJŠA ZAKONCA iščeta fanta ali mlajšega moškega za pomoč na manjši kmetiji. Štefan Grah. Vidon-ci 27. inl832 storitve srečanja NOVO! TENIŠKA SOLA JAKLIČ d o o, z vrhunskim trenerjem, ki vas popelje v sanjski svet tenisa, za simpatične mladenke. 1, lekcija zastonj. Prijave po telefonu 65 155, popoldan, m 1772 TRGOVCI - GOSTINCI! Želite računalniško blagajno, ki vodi kartice in izpisuje račune? Tel.: 062 712 138. POZOR! Sedaj Je pravi čas, da si zavarujete objekt s strelovodom ali obnovite starega. Cene ugodne. Kličite zjutraj ali zvečer Kline (MERKUR VESTNIKOVVLAKOS a OGLED IGRALNICE HIT .SVETA GORA . VINSKA KLET DOBROVO Cena izleta: 4.500 SIT. Naročniška služba VESTNIKA • SAMOSTAN KOSTANJEVICA NAD NOVO GORICO, GROBNICA BOURBONOV Ulica arhitekta Novaka 13, M. Sobota Tek: 31 998 Med tistimi, ki bodo pravočasno poravnali naročnino, bomo izžrebali 40 srečnežev, ki se bodo izleta udeležili brezplačno. Hoteli Igralnice Turizem Lendavski pereči Ko sem zadnjič pisat, da moramo biti srečni zaradi vsege, t, čimer nas je obdarovala narava, in zato, ker smo dvojezično močje (zaradi tega imamo same koristil), še nisem vedel, Jo mariborski televizijski zvezdnik Siojadin pripravil v našem stecu zabavno-glasbeno oddajo Poglej iz zadeni, ki ji na Mor^^ vskem pravimo Pogledni pa deni! Lepo, lepo, da je pripeljot^,^ naš konec tiste plesalke z »ručamri na dolgih nogah, še bolj gonogo italijansko disko-zvezdnico v super mini krilčku, po “j rovnika Godilo nam je tudi, kerje v oddajo pobavil priljubtjeot' ga pevca s ta pravega Madžarskega, ki pa je že toliko zaslužit da se oblači r zlati gvant. Zdaj je Slovenija v živo videla, kol P J sicer dejal naš priljubljeni župan, da jev naši občini tudi pega, ne te kolone tovornjakov in napovedane zapore cest (tod je sicer velikokrat omenjal ob drugih pritožnostihl). Kmetjt^ oddaje nismo šli ogledat v živo, saj je bita ravno ob času, treba krmiti živino, pa tudi sicer se človek ne bi znašel pod J žarometov, zato smo doma kukali na ekran. Meni, ki sem I že »sere (sivolas), seje še najbolj »dopadlae Afričanka, kije merila dva metra v višino in je imela na temenu sive lase, R Ne, nič še ni izgubljeno! Tpetek bo v dvojezični šoli v spet živo. Ce bi bil prepričan, da me bodo postavili v prve ''"I ste, kot so zdaj bile družine uglednih Lendavčanov (iz i (Z Dobrovnika), potem bi sijutri vzel prost dan. Torej bi se temdr j to okopal, da ja ne bi »dišale po kravah, se tudi »nališpoB-' 1 oblekel »zdavanjski gvante in se nastavljal televizijskim ksmetni"', Bojim pa se, da bodo tudi ta petek v ospredju znana imena in tako ne bo priložnosti za »promocijor nas kmetov ■ , ved- občutek imam, da bo režiser oddaje spet len in da bo le prve tri vrste, namesto da bi se s kamero sprehodil še po dju. Je že tako, da so nekateri vedno »prvie, drugi pa »drugie. Ne preostane mi nič drugega, kot da čarovnika Ijam iz domače kuhinje. Me pa zanima, ali bo župan tudi' go podaril Stojadinu kako darilo, še posebej, če se je nauči! po madžarsko. Ko se je »opravičevala, da mora povedati po madžarsko, mu je »zagrozile, da ga bodo v enem nekaj naučili. Koristno bi bilo, ko bi fanta prevzela katera na (žal niso dolgonoge) in ga naučila, kako Je z madžarske ■ nt. Ja, Pogledal pa deni me je prevzela. Še bolj ves iz sebe pa (upam, da žena ne zameri), če bom spet videt tisto dolgonogi vseroe Afričanko, čeprav se bojim, da bi bita sama bolj zadt>^'^ na s kakim temnopoltim domorodcem. Bog, dečki! Cene sadja in zelenjave Tržnica Murska Sobota Gornja Radgona 1 I Novice s tišinskega območja ' Rafting klub Most iz Petanjec je za I. maj pripravil kresovanje. Podobna prireditev je bila za praznik dela tudi v Rankovcih, ki pa sojo organizirali člani Kluba malega nogometa Dobel. Kulturni program in kresovanje pa so za praznik dela imeli tudi na Krajni. V vaško-gasilskem domu na Petanjcih so se sešit gasilci in se dogovorili za letošnje slovesnosti. V Murskih Petrovcih bodo praznovali 70-letnico gasilskega društva, v Tropovcih bodo v poletju pre- vzeli gasilsko črpalko, na Petanjcih bo tekmovanje za memorial Bojana Novaka, dobili pa bodo tudi motorno brizgalno; sektorske vaje pa bodo letos v Rankovcih. V teh krajih je, kar je spodbudno, v gospodinjstvih in drugod že 780 ročnih gasilnih aparatov in je tudi tako poskrbljeno za večjo požarno varnost. Na tišinskem območju je sicer vsega skupaj 2.400 gasilcev V Murskih Petrovcih, Sodišincih, Krajni in Ge-derovcih so zbirali kosovne odpadke. Nabrali sojih kar čez lOton. Odpeljal jih je Dinos. Sejem rabljenih avtomobilov Na sejmu rabljenih avtomobilov pri soboškem Agroservisu je bilo minulo nedeljo naprodaj 44 vozil, lastnike pa so zamenjala le štiri. Znamka Letnik Prev, km Cena Turnišče: cene pujskov Zastava 126 P Lada Samara 130« V W Derbv Jugo 45 Koral Citroen AX 11 TRE Renault 5 Five Peugeot 2«S Lada Samara 130« Honda Cine 1,6 16V Opel Kadet i,4S Mazda 323 Jugo 55 Koral Golf GL Mitsubisi Galant 20 Zastava 126 P 1986 1987 1979 1988 1987 1994 1989 1993 1991 1991 1991 1988 1982 1992 1989 66.000 87.000 128.000 55.000 74.00« 10.000 113.000 22.700 52.700 45.000 62.000 70.000 126.000 39.700 43.000 1.10« DEM 2,10» DEM 1.50» DEM 2.000 DEM £.200 DEM 12.800 DEM 10.000 DEM 9.400 DEM 16.S00 DEM 16.400 DEM 15.900 DEM 4.300 DEM 4.100 DEM 25.500 DEM 2.100 DEM Minuli četrtek, 4. maja, so rejci ponujali na sejmu pujskov v Turnišču 30 pujskov, starih od 7 do lO tednov in težkih od 15 do 20 kilogramov. Povpraševanje ni bilo ravno veliko, so pa navkljub vsemu večino pujskov prodali. Za par živali je bilo potrebno odšteti od 11.000 do 15.000 tolarjev. Prodajalce obveščamo, da morajo imeti za živali potne liste. Jabolka Pomarančo Banane Hruške Limone Kivi Paradižnik Solata Korenja Čebula, stara čebula, mlada Krompir, mladi Česen Kumaro Ltibonlce 150 170 180 200 180 140 300 160 160 ISO 220 200 300 240 200 170 ISO 120 200 200 250 260 180 160 180 240 200 300 200 200 130 , 160 J 160 l 160 , 300 ' 260 180 160 ' 100 ; 180 180 j 320 J 240/ gool Moja domača banka i:___ ZD Pomurska banka d-« [ J Murska Menjalniški tečaj Pomorskv banke z dne, 9. maja 1995, tečaji S. 1995 od 60.00. Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 9. maja 1995 od 00.00 dalje- Država Enota Avstrija Francija Nemčija Italija Švica ZDA 100 100 100 100 1 Banka Slovenije “ 1.157,0452 2.291,3842 8.138,4627 6,8827 9.869,5137 111,0982 Nakup 1.110,60 2.225,00 7,996,00 6,65 9.590,00 168,50 Protl^ 5.74^ Najmanj vsak 20. državljan Slovenije že posluj^ plačilno kartico ACTIVA ali ACTIVA - EUROCARD! - ACTIVA je namenjena plačevanju blaga in prodajnih mestih v Sloveniji s storil^ B - Z AtTIVO - EUROCARD lahko plačujete । storitve pri prodajnih mestih Activa in Eurocard/M^ , Card v Sloveniji, v tujini pa pri prodajnih mestih I MasterCard. V bančnih enotah na bankomatih z Eurocard/MasterCard v tujini lahko dvignete tudi gdi j Z vsemi drugimi ugodnostmi, ki jih nudita ti dve j bodo z veseljem seznanili v vaši enoti LB - Pontursk® d. d, kjer imate odprti tekoči račun. I I I