V SREDIŠČU POZORNOSTI KAJ SE DOGAJA NA ŠENTVIŠK! GIMNAZIJI Komu gorijo sveče? Dogodki na šentviški gimnaziji so do-bili pred dnevi svoj navidezni epilog, ven-dar je bila obsodba Ota Vilčnika šele za-ključek prvega poglavja te zgodbe. Profe-sorja sociologije na gimnaziji Šentvid je sodišče obsodilo na 9 mesecev zapora za-radi njegovega škodljivega delovanja pri poučevanju na gimnaziji. Z razsodbo, ki je glede na dejanja oziroma izjave Vilčnika pri pouku pravzaprav mila, so vsaj glede tega profesorja zaključena prizadevanja komiteja OK ZKS Šiška. • Komite je po prvih obvestilih o škod-ljivem delovanju profesorja Vilčnika šel takoj odločno v akcijo in tudi uspel. Kaj se je dogajalo na gimnaziji Šentvid? Do potankosti verjetno ne bo mogoče nikoli vsega izvedeti, nikoli razkriti vseh niti, ki so še vedno držale z Vilčnikom in tudi vseh nagibov verjetno ne bo mogoče ugotoviti. Dejstvo pa je, da je vso zadevo rešila le odločna akcija komiteja OK ZKS Šiška. • Leta 1969 je bilo na gimnaziji razpi-sano mesto profesorja sociologije za dolo-čen čas in tako je prišel na gimnazijo Oto Vilčnik. Kasneje so na šoli Vilčnikovo de-lovno razmerje spremenili v delovno raz-merje za nedoločen čas, čeprav za to mesto sploh ni bilo razpisano. To je storil rav-natelj, po njegovi izjavi na nasvet pravni-ka republiškega sekretariata za prosveto in kulturo. - ¦ : • • / . VILČNIK SE IZKAŽE • Kmalu so se pojavili znaki, ki so čla-ne ZK opozarjali, da nekaj ni v redu. Me-nili so, da gre le za »študentsko zagnanost« profesorja Vilčnika in da se bo le-ta umiril, vendar se to ni zgodilo. Nasprotno, ko je bil nastavljen za nedoločen čas, je njegov negativni odnos do naše družbene prakse šele prav prišel do izraza, destruktivne pri-pombe in ironiziranja na račun naše druž-bene ureditve pa so se še okrepile. To je ugotovila tudi posebna komisija Zavoda za šolstvo SRS. S profesorjem Vilčnikom pa niso bili nezadovoljni le komunisti, temveč tudi dijaki in starši, ko so slišali njegove izjave. • Kaj vedo povedati o izjavah profesor-ja Vilčnika dijaki? Bivša dijakinja Suzana Curin pravi: »Govoril je, da je prav, da so se nameravali Hrvatje odcepiti od SFRJ, da je prav, da so ubili veleposlanika Ro-loviča, žalil je predsednika republike, našo NOB in sedanje razmere je prikazal izkriv-Ijeno.« Vse to pa se je dijakinja bala pove-dati na sodišču, ker se je bala dijakov, ki so bili prisotni na eni prvih obravnav proti Vilčniku. Nanjo so namreč skušali na vse načine vplivati in so jo precej vznemirjali. Vilčnik je šel celo tako daleč, da jo je iskal na filozofski fakulteti, kjer študira in jo tam napadel, češ da ga bo uničila, če bo vse to povedala. • Dijakinja 4. letnika gimnazije Šent-vid Nada Jaklič: »Prizadelo me je, ko je Vilčnik pri pouku žer kar prvo uro ironiziral mojo udeležbo na mladinski poletni poli-tični šoli, češ da je to isto kot katoliški misijon. Vilčnik ni pravilno interpretiral učencem dogajanja na Hrvatskem, prav tako ne umora ambasadorja Roloviča, o družbenem dogajanju pri nas pa ima prof. Vilčnik popolnoma »svoje« mišljenje. Za-radi svojih pogledov mladim ne more biti vzor in ga dijaki tudi niso resno jemali.« • Da pa ne bi navajali le dijaških za-pažanj, poglejmo še, kako so ocenjevali in obsojali Vilčnikovo delovanje tudi kolegi profesorji — komunisti. TUDI STARŠI SO SE PRITOŽEVALI • Prof. Franc Malnar je v svoji izja-vi navedel: »Vilčnik je žalil ZKJ, naše vodilne predstavnike, NOB in družbenopo-litične organizacije. Na svojem »poslovil-nem« od delovnega kolektiva je razvijal misli tudi v tem smislu in spet žalil naše družbeno dogajanje.« • Profesor Helena Poženel se kot ko-munist in zaveden človek nikakor ni mog-la strinjati z izjavami in delovanjem prof. Vilčnika. »Zadolžena sem bila za spre-jem mladih v ZK, pa sem od lanskih matu-rantov izvedela, da v ZK niso vstopili iz strahu pred konsekvencami s strani profe-sorjev. Starši so se pritoževali, ker je da-jal Vilčnik neprimerne izjave o naših po-litikih in socializmu pri nas. Prof. Vilčnik je odklanjal taborniško organizacijo, ker se ni strinjal, da se v okviru te organizacije postavlja na pomembno mesto razvijanje tradicij NOB. Zanj je to propaganda.« • Za to, da se je vse to toliko časa vlek-lo, pa je nedvomno odgovoren tudi kolek-tiv. Komunisti v njem so bili skoraj po-polnoma nemočni. To dokazuje tudi pismo, ki ga je pisal prof. Stanislav Zupanc ob-činskemu komiteju ZK Šiška kot član os-novne organizacije sindikata. To pismo tu-di razkriva ozadje nekaterih dogajanj in razmere, ki so omogočile in še vzpodbujale prof. Vilčnika k takemu delovanju. Za to je bil precej kriv tudi ravnatelj. Član IO osnovne organizacije sindikata gimnazije Stanislav Zupanc je zapisal: GOREČE SVEČE PRED ZBORNICO ¦ »Že ob eksponiranju ravnatelja in po-sameznih članov zbora ob zadevi Ota Vilč-nika se je položaj na gimnaziji Šentvid močno zaostril. S svojim pristranskim od-nosom in mržnjo proti naprednim silam ustvarja ravnatelj v zboru posamezne sku-pine. Njegov pristranski odnos se ne od-raža le pri tedenskem razporejanju ur, temveč tudi pri dodeljevanju kreditov in inšpiciranju. Kredit za stanovanjsko iz-gradnjo se ne deli po potrebi, temveč po simpatijah in barvah posameznih članov kolektiva. Ravnateljeva klika zavira naka-zovanje kredita na banko, da bi onemogo-čila zatiranim članom realizacrjo ciljev. Za zvestobo socializmu prejemajo napredni člani zbora kruto plačilo tudi pri teden-skem razporejanju ur. Na razpolago so jim zadnje, z vmesnimi prostimi urami. • Družbeno samoupravljanje se je zre-duciralo na prikrito obliko ravnateljeve oblasti, ki se odraža v zatiranju napred-nih elementov na šoli. O antisoci-alistični dejavnosti Vilčnika na šoli je bil ravnatelj obveščen že ob pri-hodu. Opozarjali so ga profesorji in mladi. Pri širjenju reakcionarne miselno-sti in zastrupljanju mladine ravnatelj ni pozitivno reagiral, temveč je prosil, naj se razkrinkavanje reakcionarnih elementov opusti. Na kateri šoli organizirana reak-cija grozi članom ZK s smrtjo, jim pred zbornico postavlje goreče sveče, po telefo-nu pa jih obklada s komunističnimi svinja-mi? Žalostno in resnično je, da na gimnazrji Šentvid večina zbora zastopa reakcionarna stališča Vilčnika. ga proglaša za žrtev ko-munizma, nedolžno žrtev osebnih medse-bojnih obračunavanj, za fenomen in blaže-nega med svetniki.« Ob koncu je Stanislav Zupanc prosil za posebno komisijo, ki naj vse razišče. »KATOLIŠKI OČE...« • Posebna komisija je ugotovila poraz-no stanje. Samoupravljanje je bilo na psu, samoupravni akti pomanjkljivi, v kolikor so sploh obstajali; plače je delila posebna komisija sproti, po drugi lestvici, itn ... Pri raziskovanju razmer na gimnaziji Šent-vid so ugotovili še vrsto neurejenosti pa tudi to, da nekateri profesorji pač niso pri-merni za pedagoški poklic, saj zanj nimajo moralno-političnih kvalitet. To so ugotovili za profesorja Zorka (ki je bil predstav-ljen v verskem tedniku »Družina« kot oče najbolj katoliške družine v Sloveniji. Oba z ravnateljem sta v tem času že za-pustila gimnazijo, čeprav slednji ne brez težav. Zaradi slabe ocene moralno-politič-nih kvalitet pa bodo morali zapustiti gim-nazijo še nekateri profesorji. OBRAČUN, Kl Nl ZADNJI • Kako ocenjujejo na komiteju OK ZKS Ljubljana-Šiška stanje na gimnaziji Sent-vid? Namestnik sekretarja Leopold Kre-belj pravi: »Vilčnik je bil le eksponent ne-kega ozadja, kar se je pokazalo pri tem, kako so ga nekateri krčevito branili. Stanje na gimnaziji je bilo slabo in morali smo precej delati, da se je začelo reševati. Po-samezni profesorji s šentviške gimnazije so hodili predavat na versko gimnazijo v Zelimlje. Sedaj bo odšlo verjetno nekaj profesoric, ki so fanatične klerikalke. Raz- (Nadaljevanje na 9. strani) (Nadaljevanje z 8. strani) , - ¦ ¦¦ . . mere se urejajo, vendar bo še precej časa trajalo, preden bodo povsem urejene. Ta proces se bo znatno pospešil, prepričani smo v uspeh, saj je novi ravnatelj brez-kompromisen poštenjak in komunist, pre-dan naši socialistični ureditvi, on bo raz-mere gotovo uredil. Seveda, če bo treba, bomo odločno pomagali tudi mi. Aktiv ZK na gimnaziji je sedaj močnejši in se že lah-ko konfrontira z nazadnjaškimi silami. Ta akcija na gimnaziji pa je pomenila obenem tudi začetek obračuna s podobnimi ele-menti v drugih šolah v Šiški.« • Komite OK ZHS Ljubljana-Siška je svojo vlogo opravil. Sedaj je treba skrbeti le. da bo akcija speljana do konca, da bo gimnazija Šentvid spet pridobila na ugle-du, da bo spet postala socialistična šola. Milovan Dimitrić