Politični ogled. DRŽAVA SHS. V skupščini se je včeraj zarela proračunska razpra¦va. Radikale zelo skrbi Radičeva grožnja. da bo pri tej ratcpravi nastopil proti nolranjemu minislru, če ne. ugodi njegovim zahtevam. Radikalom bi bilo najljubše, če bi Radič nadaljeval s svojimi shodi po Dalmaciji ter se potem odpeljal v inozemstvo. Splošno se prifakuje vladna kriza, ko bo proračun sprejel. J\"a nove volitve so da ludi sklepati iz močno razvite agitacije. Tako je na primer v nedeljo Radič zboroval v Sarajevu, Pribičevič v Mariboru, Davidovie v Nišu, radikali v Glini na Hrvatskem in tako dalje. • Stjepan Radič je govoril v Sarajevu najpreje o svoji mladosti ter omenjal, kako je izvedel, da v Bosni bivajo muslimani. Na Dunaju pa je vprašal nekega prijatelja muslimana, ali zna turško, pa mu je odvrnil, da zna samo hrvatsko. Bosanski muslirnani so močna veriga, ki veže našo državo z velikim muslimanskim svetom, segajočim od Himalaje do Gibraltarja. Maharadža iz Podtjale je bogat flovek in skoraj vši mu slimani so bogati. Sarajevo mora postati središče države, ker v njem žive Srbi, Hrvati in muslimani. Vsi faslijo enega Boga in govorijo en jezik. V zadnjem razgovoru mu jc kralj naročil. naj donese pozdrave vsemu preMvalstvu, koder potuje. Pribičevic* je V Mariboru razkladal, da ima njegova stranka 'levji delež« zaslug pri pobijanju separatislične in boljševiške ne¦varnosti. Priznal je. da so notranje razmere prav slabe. V notranjem ministrstvu se vodi le adminislracija, mesto da bi se vodila polilika. Pravo zedinjenje bo prišlo tedaj, ko bodo davki izednačeni. Če so ideje še tako dobre, pa ni organizacije, ne pomaga nič. Z:\to — organizacija! Pribičevie je pisal že v Avstriji knjigo, kjer se je zavzemal za zedinjeno Jugoslavijo, >klerikalci< in Radič so pa pošiljali avstrijskemu cesarju udanostne depeše (Tisze ne omenja). Sedanji režim mora pasti v finančnem vprašanju. Sedanje stranke v vladi pa so si ravno v tem sovražne, zato režim mora pasti. Samostojni demo-krati pa ne bodo več rezerva za radikale, niti bav-bav za radičevce, ampak bodo hodili svojo pot. Uradništvo hočejo napraviti za hlapce. On je siscer preganjal uradnikc (klic advokata: Se premalo!), pa jih 1udi Se bo, in sicer prolidržavne. Zunanji minister je slab. Demonstracije proti Italiji je prepovedal, -proti Grfiji pa dopustil. Država je nad vsetn, zato je nemogoč kak kompromis s »klerikalci«. Radikali nimajo nobenega programa, cel program je: Živijo Pasič. SLS ima program, pa ni izvedljiv. Ljuba .Tovanovie je enako srbski hegemonist, on ae prizna imena Jugosloveni. Radiča je uklonil on, Pribičevič namreč, separat;zem in komunizem tudi on, SDS je sploh najbolj spoštovana stranka v opoziciji. Sedaj morajo priti volitve in če pridejo, radikali in radičevce ne do.be absolutne večine, samostojni demokrati pa so jedro, ki l)odo prekvasili vse. Norčuje se iz Radiča in njegove prosvetne politike. Parlamentarizem v naši državi je ubit. Vse Tlade so padle pri nas za kulisami, v Franciji pa vse t skupSčini. Naši dolgovi. Finančni minister je zvedel v Ameriki, da smo dolžni okroglo 35 milijard dinarjev. Te dni je dospela v Beograd iz AiVashingtona brzojavka, da so nastale velike ležkoče pri pogajanjih med nnšo delegacijo in ameriško komisij*). Amerika je stavila take pogoje, ki jih ne more delegacija sprejeti. Sobotna plenarna seja je bila napeta in jugoslovenska delegacija ze sktišala pojasniti svoje stališče. Na današnji seji se končn^> odloči, ali pogajanja nadaljujejo ali sploh prekinejo. OGRSKl PONAREJEVALCI. Te dni je vi.šje državno pravdništvo v Budimpešti dvignilo obtožnico zoper 26 obtožencev v ponarejevalski zadevi. 21 jih je zaprtih, 5 pa svobodnih. Obtožnica obsega 77 slrani, od katcrih ,je 50 posvečenih utemeljitvi. Obložnica označuje princa \Vindischgriitza kot storilca, 10 nastavljencev v kartografskem zavodu z majorjem Oerojem na čelu. dežclnega policijskega načelnika Nadossyja, zasebnega lajnika Rabo, potcm dejanskega vodjo kartografičnega zavo<Ja Heitza in Kurza pa kot pomočnike. Windischgralza loži •tržavno pravdništvo. radi ponarejanja novčanic. Princ Windischgratz je v letih 192H in 1924, poscbno pa poleli 1925, dal ponarcditi Približno 29 do oO.OOO komadov 1000 Frankovskih novčanic. ^ ta namen je začetkom leta 1923 naročil v Nemčiji, na Avs'rijskem, v Kolnu in na Dunaju potrebne stroje in druga Potrebna sredstva ter dal novčanice izdelati po Geroju in ^ovariših. Novčanicc so napravili septembra leta 1025 in jih spravili najpreje v stanovunje rimsko-katoliškega škofa 'adravca, potem v zasebno stanovanje princa Windisch8ratza in od tam v prostore »Ogrske narodne zvrzc«. Pov- sod so se ponarejeni bankovci prcštevali in določalo sc Je, kako in kje se bodo raxpeč.ali. Ponarejeni denar se je spravIjal večinorna v promet t Amsterdamu. Haagu, Kodanju. Varšavi in Milanu. RUMITNUA. V Rumuniji se pripravlja sprememba režima. Opoxicija se je združila proti sedanji vladi in v kratkem se bo bil odločilni boj pri občinskih volitvah, ki so razpisane po petih letih.