Naroča se pod naslovom „Koroški Slovenec", Lidovà knihtiskaraa, Wien V.,Margaretenplatz 7. Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Anton Machàt, Wien V., Marg&retenplatz 7. Usi &&. polittico, gospodarstvo^ in prosveto Izhaja vsako sredo. Stane celoletno: K 100’— polletno : K 50'— četrtletno: K 25 — Za Jugoslavijo celoletno: 15 Din. polletno : 8 „ četrtletno : 4 » Leto I. Dunaj, 19. oktobra 1921. *' Št. 31. Tako je moralo priti! Avstrijska krona se podira, od dne do dne pada globlje. V teku nekaj mesecev je padla na Četrtlnko, ko že popred ni bila več vredna nič (1,20 na 0,20). V drugih državah je v plačilo več ne jemljejo, le doma smo tako malo razumni, da si Še zmirom pustimo ponujati ničvredni ta papir. Berač je, kdor je imel kaj prihranjenega, nesrečen, kdor je prodal posestvo in si mislil, da si z denarjem pomore. Kar so si ljudje prislužili za Časa vojske, je izgubilo vrednost, danes ne velja nič več, neskončne številke, ali vedno dalje Se pomikajo nazaj od ničle, ki stoji pred njimi, 0,20, kmalu bo 0,02 in nazadnje sploh —0—. V tako žalostnih razmerah smo, a v mestih drve od ene veselice do druge. To je izzivanje kmečkega ljudstva, kar se zdaj še zmiraj v mestu vrši! Veliki lepaki na vseh oglih! Nemško telovadno društvo je imelo dne L oktobra 1.1. veliko jesensko veselico v vseh prostorih poslopja godbenega društva: 1. Velika dvorana: Ples ob popolni godbi planinskih lovcev (vojakov). 2. Vinska točilnica: Gostilničarka pri Lipi. 3. Pivotočilnica: Pri Hrastu. Izborno pivo, klobase, mrzle jedi. 4. Koča za encijan (žganje): Turistovi trošt, samo fine in najboljše vrste. 5. Monakovska pivovarniška klet: Najboljše pi\o, svitlo, črno, k pivu redkve, mona-kovske bele klobase. Mala dvorana: 1. Kavarna, izvrstna postrežba, tudi brezalkoholna pijača. 2. Oder za malo umetnost-kabaret, vino novo, šramel-godba. PODLISTEK Kartograf Blaž Kocen. (1821—1871.) (Letos 7. avgusta so odkrili spominsko ploščo iia njegovi rojstni hiši na Ponikvi 6b juž. žel.) Narod, ki svojih velikih mož ne spoštuje, niti vreden ni» da so mu ti možje živeli. Vsled tega je tako razveseljivo, da se je letos počastil spomin enega najimenitnejših naših rojakov. Da Ponikva ne bo prezrla stoletnice IČo-cenovega rojstva in istočasno petdesetletnice njegove smrti, o tem je bil pač vsakdo prepričan. Saj Ponikva ima več svojih sinov, s katerimi ee moro ponašati in s katerimi se tudi po vsej pravici ponaša; spoštuje njih spomin in slovesno obhaja njih jubileje. Kdo se ne spominja, kako veličastna je bila Slomškova slavnost! Res, da je bil veliki Slomšek za naš narod neizmerno večjega pomena, Kocen pa si je pridobil sloveče ime v znanosti in ga zato pozna ves učeni svet. Miren, tih učenjak je bil Kocen, ki je napredoval iz lastne marljivosti na podlagi lastne duševne sile. Blaž Kocen je bil rojen 24. januarja pred sto leti, torej ravno v tistem času, ko so se zbirali najmogočnejši vladarji Evro- Prvo nadstropje: .,Gemutlich“ semenj, dradibaberl-ples (poskoči baba). 3. Srečelov nad 1000 dobitkov. Vstopnica 50 kron. Takih veselic je za gospodo v Celovcu hudo treba. Ne vedo več kam s svojimi hčerami, ki jih vidiš cele noči potepati se po cestah v slabi družbi. Morebiti se pa na veselici le še vjame kalin, ki bo ljubim starišem vzel skrb za dragoceno-malovredno igračo. Osem dni potem zmagoslavje po vsej deželi. Slavni spomin na miljene, ki so se potrosili, da je iz njih vzraslo nekoliko nemškega navdušenja ob glasovanju. Danes ples in razkošnost, jutri štrajk, In država pa daj večjih plač, daj draginjskih doklad. In država jih daje naprej, naprej se vrti stroj, ki izdelava nov denar. Lahko bi privoščili vladi in uradnikom, — tudi delavcev Žal ne morem izveti — ta dirindaj. Ali ta dirin-daj gre na stroške tistih, ki delajo in so Štedili, ta užitek pije kri in mozek naših starih ljudi, naših vdov in sirot. Vse kar so ti imeli, se raztopi v nič, drugi, ki nikoli-niso mislili na bodočnost. pa se zaganjajo iz-ene veselice—v drugo. To veseljačenje je znak globoke mora-lične propalosti. Vsa ta mestna kultura je gniloba! Ljudstvo ne pozna več poštenega veselja. dela se boji, hoče le življenje uživati in ga uživa, — žal na stroške drugih, ki mirno trpe — im to je naš kmečki stan. Smilijo nam se pa tudi otroci, smilijo reveži v mestu, ko jih je toliko, venomer se pa od kmeta tudi ne more zahtevati, da bo delal 16 ur na dan za prazen papir. Da bi bili naši kmetje bolj organizirani, da bi imel naš kmečki stan zmožnih voditeljev, že davno bi zaklical z gromečim glasom vladi in gospodi: Nehajte s svojim švindeljnem, mi vam za ta papir ne damo več pe v Ljubljani, da bi na ljubljanskem kongresu polagoma zabrisali vse sledove, ki jih je zapustila doba Napoleonova. — Lahko si pač mislimo, da je slišal naš Kocen od starejših ljudi pripovedovati o silnih homatijah na začetku 19. stoletja, pripovedovati pa tudi-o tujih deželah, v katerih so se borile Napoleonove armade. Morda se je zbudilo že takrat v mladem srcu zanimanje za te tuje dežele in s tem za vso znanost, ki nas uči o tujih deželah, za aemljepisje. S i3imi leti je prišel Blaž v gimnazijo v Celje. Stariši, sami siromašni, mu pač niso mogli pomagati. Z lastno pridnostjo si je moral pomagati naprej. Takrat pa še celjska gimnazija ni bila popolna; saj je znano, da ji je sedmi in osmi razred, lahko rečemo, iz lastnih sredstev oskrbel Šele Slomšek. Zato je moral Kocen po dovršenih šestili razredih iti na licej v Gradec, in to vse v času, ko še ni tekla južna železnica, ki je nastala šele leta 1846. Peš je šel v Gradec in peš je moral priti v Celovec, kjer je vstopil v celovško bogoslovnico, ki je bila skupna za krško in lavantinsko škofijo. V Št. Andražu je bil 1. avgusta leta 1845 posvečen na duhovnika. Bil je nato kaplan v Št. Rupertu nad Laškim, v Šoštanju in Rogatcu. Med tem časom pa so povečali število razredov pri gimnazijah in tako potrebovali večje kruha, ne krompirja, ne mleka !n ne mesa. kuhajte in pecite si svoje bankovce in ko bodete imeli enkrat prazen želodec, napravite si zopet kako veselico. Na kmečke stroške ne boste naprej plesali in pijančevali. Zakaj se pijančevanje sploh ne prepove? Če bo vsako soboto pust, nobenemu delavcu zaslužek ne ba dosti velik, da bi pokril take izdatke. Kmalu bo mast stala 1000 kron, moka 200 kron. meso 200 kron, vino ponekod že stane 400 kron, a ga le pijejo. Neumno in lažnjivo je govoriti vedno le o špekulantih, ki kupujejo in prodajajo tuji denar; kriva je vlada, ki naprej dela ničvredni denar. AH ne smemo reči, tu so špekulantje, tu goljufija in nikjer drugod! Zastopniki vlade kriče, da ni mogoče drugače! Tó je krik pijanca, ki pravi, da ne more drugače; ko bo ob vse, se bo že streznil, se je Še vsak. A pijanec zapravlja le svoje, tu se pa zapravlja premoženje delavnega ljudstva, če ne znate in ne morete, pustite igračkanje z lastno državo, naj hiša pade. Če noče stati! Velika krivda zadene delavstvo, ki je sanjalo o nekem kapitalizmu. Mislili so, tako so jim pravili voditelji, da je v državi Bog ve koliko kapitala, ki ga je treba bogatinom vzeti, pa bomo pri malem delu .vsi dobro živeli. Tega bogatstva pa le nikjer ni, in kar ga je bilo, so ga judje pravočasno spravili na Angleško. Zdaj nastopajo socijalni demokratje z načrtom, ki naj vredi denarne razmere. Najpri-prostejŠi načrt bi bil. da bi delavci rekli: Delajmo kakor pred vojsko, pustimo štrajkanje, prepovejmo vsak luksus, pa bi vse zopet prišlo v red. A tako daleč še nismo. Istočasno zahtevajo večji davek na pre-mpženje. Pri tem si mislijo brškone, da bi cenili vso zemljiško in sploh nepremično last; n. pr. kmetu bi rekli: tvoje posestvo je vredno en miljon kron, 500.000 kron boš plačal davka. število učnih moči. Med takratno duhovščino je bilo več takih mož, ki so se pečali z znanstvenimi raziskavanji. Eden izmed njih je bil BlažKocen. Vlada ga je pozvala, naj postane učitelj na gimnaziji v Celju. Poučeval je pa le kot namestili učitelj. Da bi napravil izpite, se je podal na Dunaj ter res po enoletnem študi-ranju napravil profesorski izpit iz prirodoslovnih ved z odliko. Zopet je dobil mesto profesorja na gimnaziji v Ljubljani. Kmalu pa je bil prestavljen na gimnazijo v Gorico. Pa tudi tukaj ni ostal, temveč je prišel leta 1858. na gimnazijo v Olomuc na Moravskem, kjer je ostal do leta 1870. ko je nastopil vsled bolezni dopust, s katerega se ni več vrnil, ker je umrl že 29. maja 1871, torej šele 50 let star, in leži pokopan na Hernalskem pokopališču na Dunaju. — To bi bilo njegovo življenje. Vse važnejše pa je bilo njegovo delovanje. Že kot kaplan se je zanimal za znanost, kajti sicer bi ga nauČna uprava ne vabila za profesorja; pozneje kot učitelj pa se je uglobil v znanstvena raziska-vanja, v prvi vrsti v zemljepisne študije. Naj-veeji pomen pa je dosegel s tem, da je podal svojim sodobnikom celo vrsto zemljepisnih kart, in atlantov. Najodličnejši geografi ali zemljepisci od najstarejših časov sem so se bavili z vpraša- Mi pa pravimo, ne tako! Napravimo večji davek na dohodke: mnogo imamo ljudi, tudi delavcev, ki imjo danes plače že 3 do 400.000 kron, naj tak plača večji davek. Polje rodi, če se obdela, brez dela ne rodi nič: polje je le delamožnost — Arbeitsgelegenheit. Če se polje ceni, potem se naj ceni tudi zdravniku in odvetniku doktorski diplom in delavcu učno spričevalo, na podlagi katerega izvršuje svoj poklic. Zemljiški davek naj se zviša stokrat! Za-' kaj ne, če se kmet obdači tudi le enkrat! Ali . plačevati zemljiški davek, ko zemljišče samo ob sebi, brez dela ne rodi in plačevati še dohodninski davek in delati 16 ur na dan, ter nositi cene. ki jih določuie vlada, teh neumnosti bo kmet kmalu sit in bo .pustil polje neobdelano. Ali bojo potem prišli delavci iz mesta orat in gnoj kidat? Urediti hočejo več državnih monopolov: na špirit, vžigalice in petrolej. Zakaj pa ne na električno luč, ki jo ima mesto? Samo na'petrolej. s katerim se sveti po deželi. Kmet sveti le, dokler je treba, potem gre spat: V. mestu bi se še več dobilo, ko teater in kavarne svetijo do pol noči ali pa celo do jutra. Tu se sveti za kratek čas, pri kmetu le za potrebo. Delavci tudi zahtevajo, da se uredijo tudi uradniške službe. Vsak osel mora uvideti, da Avstrija ne more rediti 264.000 nameščencev In njihove družine vsega vkup en miljon ljudi Ali kako? To bo najtežje, tu bo treba krute sile. Tu bo morala poseči vmes kaka tuja vlada. Do zdaj so se še zmiraj sprejemali ntivi uslužbenci, ker velika večina ne mara nič delati. hoče pa biti oskrbljena od države. Slavno nemško uradništvo — grobokop države — gloda na upnih iemelirh, kakor podjed na naših travnikih. Načrt socijaldemokratlčne stranke bi ne bil štab. ko bi tudi ne. zahtevali, da naj se črtajo vsi izdatki za cerkve in duhovnike. Pa to ne pomislijo, da bojo morali potem nastaviti novih uradnikov. ;ki bodo vodili matrike in pisali za vlado, kakor zdaj župniki. In konečno: Dajte nazaj. kar je cesar Jožef vzel cerkvi ter potem obetal, da zane-prej država vzdržuje duhovščino. 297 samostanov’*»: obširnimi posestvi je tedaj vlada pobrala. Kar je tedaj cesar Jožef sejal, je sedaj po' 100 letih rodilo svoj’ Sad: Poldrug miljon goldinarjev se je tedaj cenila cerkvena last v deželi. Dajte jo danes nazej, pa ne bo treba prav čisto nič več prispevati za duhovnike. Država je ta prispevek duhovščini dolžna! Sicer pg vsakdo ve, kako si danes navadni delavec veliko več zasluži nego najuglednejši župnik. Svet stoji na glavi, pa tak nebo ostalo. Podpirajte našo stvar! njem, kako najbolje narisati zemljevide. Tako se je vglobil v kartografijo tudi nas Kocen. V Avstriji so takrat ujjorabljali atlante, ki so jih narisali kartografi v nemški državi. V vsej Avstriji torej ni bilo učenjaka, ki bi si upal prevzeti tako delo. Šele Blaž Kocen se ga je lotil ter izdal 1860. leta atlant za ljudske šole, tri leta pozneje pa atlant za srednje šole, ki se rabi v naših šolah še sedaj v 42., seveda predelani izdaji. In v tem tiči njegova največja zasluga! Pivi kartograf avstrijske države je bil naš rojak Ponkovljan, Blaž Kocen, čigar stoletnico rojstva in petdesetletnico smrti letos proslavljamo. Mnogo drugih kart in znamenitih spisov je Kocen še izdal, pa bodi .dovolj, da omenimo, da je bil Kocen prvi, ki je narisal še stenske zemljevide avstrijskih dežel, med njimi tudi na eni karti vse pokrajine, v katerih prebivajo Slovenci. In s tem pridemo k vprašanju, če se je Kocen zavedal svoje narodnosti. Zelo razširjeno je mnenje, da je Kocen svoje pokoljenje utajil Saj so znane izjave njegovih učencev, ki trde, da ni hotel Kocen nikoli pokazati, da razume slovenski; njegovi tovariši — profesorji so trdili, da Kocen ni odobraval narodnostnega gibanja, ki so ga Slovenci započeli leta 1848. — Mòrda ,ie na tem kaj resnice, a ravno tako Zakaj izzivate? Že dolgo časa so nemški listi, brez izjeme strank, razširjali agitacijo za slovesno posla-vitev obletnice ..zmage" pri plebiscitu. V čem pa je obstojal program? V plesu, pijačevanju in razgrajanju; simptomi današnje degenerirane dobe. Na vsporedu je bilo tudi dekoriranje ljudi, ki so leta 1919 in lansko jesen po glasovanju se najbolj odlikovali v pretepih in kaljenju nočnega miru, ter bili nevarni tudi lastnini. Kako more to postopanje, da se pohvali nasilstvo, vplivati na javno mnenje in ljudsko moralo? Ali so take hrupne prireditve današnjim razmeram primerne? Sedaj, ko se cene vsakdanjim potrebščinam skokoma dvigajo, ko naša krona stoji nizko kot še nikdar, ko si vodilni možje v državi z vsemi mogočimi sredstvi prizadevajo rešiti državo groznega poloma, v teh časih se lahkomiseljno zapravljajo tisočaki, teče vjno in vlada bezskrbna razposajenost in veseljačenje. V teh časih, ko premnogi trpijo pomanjkanje in si s svojo pičlo plačo in pokojnino ne morejo nabaviti najpotrebnejšega, se razgraja in razsipa denar! Ali se to ne pravi, ljudstvo varati in ga zazibati v brezskrbnost? To je po mnenju nemških voditeljev „vrednal' proslava obletnice! Za vse to je denarja dovolj. Ce se pa n. pr. v cerkvi oznani darovanje za invalide, za Pogorelce, sirote aii drug človekoljubni namen, tedaj mora človeka popasti jeza, ko prešteva pičle kronice, katere se komaj izplača izročiti določenemu mestu, oziroma namenu. In ta skopost ter umazanost, je najbolj oči-vidna v krajih, kjer imajo večino ..nemško misleči41. Vi, demagogi, ki se toliko bahate, da ste trpeli in delali za ..nedeljivo Koroško4’, vprašajte svoje vest, koliko ste oa že darovali za invalide alt sirote onih, kj so padli v boju za Koroško? Vi zapeljivci ljudstva, le vprašajte uboge ljudi v Celovcu, kaj oni mislijo o teli slavnostnih prireditvah! Vi ste pobeljeni grobovi, polni hinavščine in laži; imate lepe besede samo na jeziku, a v srcu ste polni sebičnosti. Zakaj varate ljudstvo, zakaj ga hočete še bolj demoralizirati? " Zakaj nas ponovno izzivate? Mi pa na vse te provokacije odgovorimo s tem, da se še bolj organiziramo in se strnemo v nepredorne vrste. Popolno ignoriranje počenjanja kratkovidnežev, je znak višje stoječega človeka. O slovenskih mejah. O naših mejah govori francoski puhlleist Albert Mousset v članku „Jugoslavija in njo io mesto v evropski politiki44 v pariški „Revne Bleue’4 (št. 16 z dne 20. avg..). Mousset pcc.'i mod drugim: gotovo je pa tudi, da je Kocen začel razumevati narodnostno gibanje, ko je živel med navdušenimi Cehi v Olomucu. Da se ni sramoval svojih rojakov Slovencev, je pokazal pač sam najbolje s svojimi, deli; z že prej omenjeno karto Slovenije. Avstrijska vlada nam take karte do razpada ni dovolila. Kocen pa jo je že leta 1863. isdal, sicer ne pod imenom Slovenije, temveč le kot Istro, Goriško, Kranjsko, Spodnje Štajersko in Spodnje Koroško, tako torej, da so bile na tem zemljevidu vse pokrajine, kjer prebivajo Slovenci, z izjemo ogrskih Slovencev. Na karti avstrijskih Alp pa je označil kraje z nemškimi in slovenskimi imeni. Tega ni storil ne na češkem, ne na zemljevidu kake druge dežele. Edino slovenska imena je sprejel v svoj atlant. Iz vsega pa vidimo, da stoji tudi v tem po- ledu Kocen pred nami kot čist značaj in zato je prav in lepo, da ga slavimo, da se ga spominjamo v številu naših slavnih učenjakov. In Ponikva je počastila samo sebe v tem, da je počastila letos spomin Blaža Kocena. Iz „Nove Dobo41. Jugoslavija je danes v posesti svojih definitivnih mej. Napravila je torej mir z vsemi svojimi sosedi. Gotovo je, da se ne sme reči. da je našla v obsegu sedanjih mej popolno uresničenje svojih sanj. Na stotisoče Slovencev ostane pod italijansko vlado po rapallski pogod u. Istra je pokazala s tem, da je poslala nekaj slovenskih poslancev v italijanski parlament, da ostane zvesta svojim rodnim bratom iu « volitve so vzbudile občutek hvaležnosti in bolesti pri vseh Jugoslovanih. Toda z diplomatskega stališča je stvar rešena. Beogradsken.u kabinetu ni preostalo drugega, kakor na najboljši način’ izrabiti pogodbo, ki mu je sicer naložila kruto žrtev, a imela vsaj prednost, da je pričela dobo mirnih odnošajev z Italijo. Razumeli so jo dobro, kajti rapallski pogodbi so neposredno sledila trgovska pogajanja in trgovinski tok med obema državama, ki je bil ‘le pre' močan, se je v nepričakovanem obsegu razširil. Koroški plebiscit je bil za slovenski patriotizem grenko razočaranje. Mogočnim sre * -stvora, ki jih je uporabil Heimatsdienst, se e posrečilo odtrgati od države SHS 15.000 Slovencev.*) Vzroki tega poraza so.znani: glasovati za Dunaj, to jo bila rešitev pred splošno romsko dolžnostjo; s tem so se kmetje tu li ognili meji med njihovimi pridelki in trgom v Celovcu, ki bi bil na vsak način pripadel A.-striji. Pomisleki egoistične narave se torej •zmagali in Nemci sami so pripoznali, da ljudsko glasovanje 10. oktobra 1920 nikakor ne odgovarja številnemu razmerju Slovanov iu Germanov na spornem ozemlju. Plebiscit je postavil Avstrijo na Karavanke. Jugòsloveni razumevajo le predobro priključitev avstrijske republike Nemčiji, kateri bi prišlo prav, da se vrže proti Jadranu. Razumljivo je, da je beogradski kabinet poslal vrhovnemu svetu noto in ga prosil, naj tolmači plebiscit tako, da potegne ob Dravi jugoslovensko-avstrijsko mejo. Ta' rešitev, podobna oni, ki bo menda tudi zmagala pri razdelitvi fileske, še ozira na željo narodnosti in bi rešila težke nevarnosti ne samo Jugoslavijo, ampak tudi Italijo. Plebiscit za priključitev Nemčiji, katero je Avstrija dovolila v svojih pokrajinah, so izvrstna podpora srbskih zahtev. P.- V. B. Germanizacija v cerkvi. V dobi pred vojsko nam je bilo vsaj škofijstvo toliko pravično, da, čeprav nam ni poslalo vedno duhovnika, katerega smo mi hoteli, vsaj Nemcev ni pošiljalo v slovenske kraje. Odkar se je pa škofijstvo pobratilo z „Heimatdienstom“ hj sklenilo z njim zvezo na življenje in smrt, se oddaja ena slovenska župnija za drugo Nemcem. Tako se je zgodil zopet vnebovpijoč slučaj. Bila je razpisana župnija Borovlje v Rožu. Kompetirala sta dva Slovenca in en Nemec. Župnijo je dobil Nemec. Borovlje, središče slovenskega Roža, kamor uri bajajo Slovenci celega Roža, imajo torej Nemca kot župnika. S tem je škofijstvo s svojo germanizacijo prekoračilo Dravo. Vrhu-terra je ta župnik tujec, ki je prišel šele pred kratkim na Korofko, medtem ko ima eden od slov. kompetentov že svojih 25 službenih let in je vrhutega še Rožan domačin. Da zdaj so hodili v Borovljah vsaj Slovenci v cerkev, zdaj ho pa še tem pot tja zagrenjena in posledma ho, da ho cerkev še bolj prazna, kot je bila. Pa kaj je našemu škofijstvu na tem! Da bo le kmalu dozidan nemški most do Ljubelja, kaj mu mar, če so žrtve za to neumrjoče duše — saj so samo slovenske. Kako se je rešilo jezikovno vprašanje v Švici. Po „Prager Tagblattu44 posnemamo: Češkoslovaški .komisiji strokovnih organizacij je tajnik švicarskih organizacij podal sledeče informacije o jezikovnem vprašanju v Švici: V Švici so trije glavni jeziki: nemški, ki ga govorita približno dve tretjini prebivalstva; francoski, ki ga govori ena tretjina, in italijanski, ki se ga poslužuje približno 180.000 ljudi. V jugozahodnem delu Švice je poleg tega še nekaj kompaktno naseljenih Reto-romanov. V vzhodnih kantonih se govori izključno nemško, v Waadtu in v Ženevi izključno iranco- *) Mousset je napačno informiran, Slovencev na Koroškem ie ^00.000. (Uredništva' sko, v Bernu, FréTburgu, Neuschatelu in Wal-lis je prebivalstvo mešano. Kljub tem trem jezikom Švica ne pozna jezikovnega vprašanja. Kdor dopošlje na urade kak spis v enem teh jezikov, ima pravico do odgovora v istem jeziku. V parlamentu mešanih kantonov in tudi v zveznem parlamentu so vsi jeziki enakopravni, vsakdo govori, kakor zna in se govori nikjer ne prevajajo. Računa se pri tem na to, da vsak izmed poslancev obvladuje dva jezika, če kateri tega ne zna, si mora sam oskrbeti prestave. Tolmačijo se samo predlogi. Tiskane stvari se dostavijo vsakemu članu v njegovem materinem jeziku. Tudi člani vlade podajajo svoja mnenja v svojem jeziku. Tako je tudi u-rejeno Šolstvo. V nemških okrajih se poučuje nemško, v francoskih francosko, v italijanskih italijansko. V višjih šolah se poučuje še eden od jezikov.. Francosko govoreči državljan nima pravice v nemških okrajih zahtevati, da bi se ga poučevalo v njegovem materinem Jeziku in obratno. Kdor to' želi. si lahko ustanovi privatno šolo. Kakor je v javnem, tako je tudi v privatnem življenju. Vsaka organizacija katere delokrog obsega celo državo, uradnic v vseh treh jezikih. To sicer malo podražuje aparat, vendar se ne dà izpremeniti. D TEDENSKI PREGLED 1! Avstrija. Pogajanja glede Zapadne Ogrske v Benetkah. Kakor že javljeno, so se pogajanja na otvoritveni seji vodila ločeno. Italijanski zunanji minister Della Torretta je imel najprej z avstrijsko potem pa z madžarsko delegacijo daljše razgovore. Avstrijska delegacija je v svojih izvajanjih poudarjala odločno svoje pravice glede Zapadne Ogrske, ki so zajamčene po mirovni pogodbi in po odločitvah posla-niške konference. Nato je natančno obrazložila sedanji položaj v Burški (Zapadni Ogrski) ter ugotovila, da se je situacija zadnje tedne zelo poslabšala. Avstrijska delegacija je izčrpno utemeljila svoje stališče, da ni treba, da bi Avstrija zajamčila katerosibodi garancijo, temveč da se mora Avstriji garantirati posest Burške, predvsem" pa osvoboditev tega ozemlja od madžarskih tolp. Posvetovanja sa danes še niso zaključila, temveč se jutri nadaljujejo. Madžari pripravljajo napad na Dun. Novo- mesto. Tukajšnja vojaška oblastva dobivajo poročila, iz katerih sledi, da Madžari pripravljajo velikopotezno akcijo preti Dunajskemu novemu mestu. Ob vzhodni meji Burške in na jugu Nežiderskega jezera so zbrali Madžari okoli 40.000 mož. Te čete nameravajo razdeliti v dve koloni, od katerih naj bi ena prodirala naravnost proti Dunajskemu novemu mestu. druga pa preko. Sovernika proti severu tudi proti temu mestu in potem še dalje. V prvi vrsti se nameravajo Madžari polastiti velikih municijskih tvorhic in skladišč pri Dunajskem novem mestu. Ako se jim vse to posreči, kakor računajo, potem jo udarijo proti Dunaju. Spopadi v zapadni Ogrski. Medtem ko se Madžari na eni strani pogajajo z Avstrijo, napadajo na drugi strani tolpe seveda z vednostjo madžarske vlade avstrijske posadke'. Tako se poroča zopet iz več krajev na štajersko* ogrski meji o spopadih med tolpami in avstr, vojaki. Rusija. V Slbirli je še mnogo naših ljudi. Iz Sibirije se je vrnila te dni švedska delegacija, ki sedaj objavlja, da se nahaja v Sibiriji še približno 20.000 vojnih ujetnikov, od katerih pa se polovica sploh ne misli več vrniti, marveč se hoče stalno naseliti v Sibiriji. Ujetniki so večinoma Poljaki, Ukrajinci in Madžari. Tudi 'Jugoslovanov je še precej v Sibiriji. Glad v Rusiji- Moskva. V caricinski guberniji žive ob nadomestilih. V okrožju Ljeninu je prebivalstvo prerilo vsa močvirja. Stradajoči prebivalci hodijo mnogo vrst daleč ter iščejo korenin. Drugi potujejo v mesto, da bi izkopali malec in slična nadomestila, iz katerih si potem delajo kruh. En pud želoda stane do 70.000 rubljev., V Ljeninu se plača za en funt nadomestilnega kruha 4500 rubljev, za korenine do 75 tisoč rubljev za en pud. V Tatarski strada nad en milijon otrok. Prehrano 200.000 otrok so prevzeli Američani. Vlada skrbi za približno 70.000 otrok, nepreskrbljenih ostane en milijon. 30.0000 otrok bodo odpeljali. Dosedaj so jih odpeljali samo 3700. Italija. Italija dovolila izvoz riža. Iz Beograda javljajo, da je italijanska vlada ponovno dovolila 1zatoz riža. Zasedanje italijanskega parlamenta od godečo. Italijanski časopisi javljajo, da je zasedanje italijanskega parlamenta odvedeno zaradi òj^iska italijanske kraljevske dvojice v zasedenem ozemlju. Švica. Karl ostane v Švici. Glasom poročil „Ba-seler Naehriehfcèn" se protivijo vse evropske države, 'dati ekseesarjn Karlu zavetišče. Tako ho morala Švica še nadalje hočeš- nočeš obdržat! Karla v svoji sredi. & RAZNE NOVICE (g) Sestanek dr. Beneša z avstrijskim kanclerjem. Dunaj. Sestanek zveznega kanclerja dr. Schoberja s češkoslovaškim ministrskim predsednikom ter zunanjim ministrom dr. Benešem se bo vršil koncem tega meseca v Budjeje-vlcah. Število porodov v Parizu. Število porodov v Parizu, ki je bilo že lansko leto mnogo večje v primeri z 1. 1913, je v prvi polovici tega leta zopet silno naraslo. Dočim je znašalo v prvi polovici leta 1913 število novorojenih otrok 24.300, a v prvi polovici leta 1920 37.90Ò, je naraslo v prvi polovici tega leta že na 31.885. DNEVNE VESTI IN DOPISI Zveza koroških zadrug v Celovcu, r. z. t o. z. je začela poslovati in ima svojo pisarno v Mohorjevi hiši, Vetrinsko obmestje štev. 26/1 levo. Strankam ho na razpolago vsaki četertek od 0—12 ure dopoldan. Bilčovs. Dne 26. septembra t. L so prišli trije že povsod znani razgrajači iz Kotrn&re-vasi v Bilčovs, ter se v znani gostilni „Mi-klauseh“ malo preveč navžili alkohola. Ko jim je postalo dolg čas, so začeli nekega starega možakarja iz Ledenic, kateri je slučajno zašel tje, zbadati in oštevati, fia je „Cuš“ itd. BiH so ga celo po glavi. Ko je neki tukajšnji fant prišel tje, se je cela ploha psovk vsula na njega. K vsemu temu je gostilničar molčal. Fant je odšel. Toda razgrajači niso dali miru, celo pred gostilno so prišli klicat: Kje so bilčovski Čuši itd. Ker pa kri naših fantov tudi ni voda, jim je seve zavrela in zgodilo se je, da so fantje pokazali, kje in kaj so blčovski Čuši. Nam se zdi, da bodo vedeli ti gospodje sedaj, da ee hočejo biti naši gostje, se morajo malo bolj dostojno obnašati. Gostilničarja pa opozarjamo, da naj prihodnjič pijanim ljudem ne daje več pijače in jim tudi ne pusti z razgranjem in psovanjem žaliti mirne ljudi. - - -• - - ' “ • ........” ” * ‘ t ' Blato pri Pliberku. Težko še čutimo globoke rane strašnega požara, ko nas je že zadela druga huda nesreča. Pojavila se je ostudna griža in že zahtevala več žrtev. A najtežje med vsemi pa nas je potrla, bridka izguba Figovče-ve Lojzke in njene matere. Pretresljiv je bil pogled in solze so stopile v oči vsakemu, ki je stopil v Figovčevo hišo. Na mrtvaškem odru leži Lojzka, v cvetu mladosti, dolgoletna prvovrstna cerkvena pevka, zaradi svoje vesele in prijazne narave splošno priljubljena, tolažba in veslje nesrečnih pogorelcev in opečenih od zadnjega požara, poleg nje pa leži njena ljubljena mati, edina opora svojih otrok, pomoč in tolažba nesrečne družine, ki je pri požaru prišla ob vse svoje premoženje in.se še hudo o-pèkla, katero je dobra mati sprejela pod svojo streho. Bolani ste bili komaj par dni. Zdravnik je sicer vbrizgal zdravilo proti griži, ki pa je imelo očividno nasproten vspeh.' V nekaj urah je nastopila smrt in pretrgala nit ljubljenih življenj. Kako zelo ste bili priljubljeni, jo pokazal veliki pogreb, ki je spremljal rajni na njih zadnjem potu. Kako velika je njuna izguba, je pokazala globoka žalost, obilne solze, ki so tekle iz oči vseh navzočih. Višek žalosti pa je bil, ko so položili obe krsti v skupen grob. kamor so pred nekaj leti pokopali ljubenega očeta oziroma moža, ter so pevci v žalostinki vzeli slovo od svoje sopevke. Le ena prošnja, le ena želja je bila in je vseh: Bog tolaži žalostne sirote, rajnima pa daj večni mir in pokoj! —j. Reberca. Preteklo je leto in dan, odkar so zavedni koroški Slovenci prišli pod nemški jarem. Glasovanje mnogo tisočev zavednih Slovencev je pokazalo, da kljub vsemu umetnemu zatiranju slovenskega življa pod mačeho staro Avstrijo narodne zavesti med Slovenci niso mogli zatreti. Slovenska misel krepko živi v srcih narodnih koroških Slovencev. Toda krivica mora podleči pravici, in ura pravice bo gotova prišla. Zatekli smo se v »svoji dobrodušnosti k antanti, ki nam je obetala z lepimi gladkimi besedami pravično urediti naše u-. pravičene želje. Obračali smo se na Wilsona, obračali na druge mogotce v antanti, toda videli in občutili smo, kako so naši «prijatelji^ v antanti, posebno Italijani, zdrknili iz poti pravice in nas potisnili v nesrečo. Ker torej vidimo, da se ne moremo-in ne smemo zanašati na druge pri naših pravičnih stremljenjih, nas mora to dejstvo utrditi v prepričanju, da se naj zanesemo le na svoje lastne moči. Zato pa. delajmo pridno in vestno, proč s pajančevau-jem, razorajanjem in lenobo, le smotreno delo nam bo dalo tolažbo in nas privedlo do cilja. Reberca. Slovenski delavci sc še dobro spominjamo, kako seje. letos prvega raajnika v Železni Kapli razkoračil govornik in rekel nam slovenskim delavcem v blaženi nemščini seveda: «Zuerst kommt. Jer Mensch uud dami alle« andere!" (t. j. najprvo pride [pri uas vpošte.v] človek'in na to vse drugo.) Govornik je mislil: Najprvo je treba upoštevati temeljne človeške pravice, najprvo treba, skrbeti delaven za pošteno, dobro življenje — za živež, potem šele povdarjati narodnost in politiko «uganjati''1. — Prav to smo pa mi slovenski delavci pri glasovanju hoteli: Dobro, brez kart in brez pomanjkanja živeti. Hoteli smo si s svojim težkim delom služiti denar, kateri je nekaj vreden. Zal da so nekateri ki so bili zapeljani po svojih nemčurskih voditeljih, prepozno prišli do lega spozuanja. Dobro ste povedali v zadnji številki g. urednik, da so koroški. socialni demokratje najprvo Nemci ali bolje rečeno pri nas renegati, potem šele socialisti. No, to so naši socialistični voditelji zopet, prav lepo pokazali pri obletnici glasovanja. Uprizoriti sp hoteli velik „Fest“, a ne vemo, zakaj so jim ni prav posrečilo. Zato so pa nezvesti sinovi slovenske matere streljali s topiči kot nòri in nas Slovence „horukali“, ker ljubimo in spoštujemo svoj materni jezik. Ne zamerite, če smo se pri tem hornkanju ču-šov morali snomniti na tisto: «Aussi mit den Čušen — Eini mit dem Speck..Mi bi rekli: Več varčnosti in manj „Festov“, pa bo bolje v avstrijski republiki. Sele. (Nekaj o naši republiki.) Selani imamo svojo republiko, ki je urejena kakor Švica. Da je trdna, kaže že to, da se naša vlada ne St. 31. menjava tako hitro kakor v drugih državah. Sedanja vlada s (stoji iz teh-le ministrov: Predsednik republike in obenem minister za zunanje zadeve: župan Jagovc; minister za notranje zadeve in za bogočastje: župnik Vanti; minister za uk: šolski vodja Startinig; minister m prehrano: načelnik gospodarskega odbora Tomej Ogris; minister za promet: načelnik cestnega odbora Štefan Rakušek; minister za trgovino: lesni trgovec Valentin Certo v; minister za deželno brambo: revirni nadzornik Falle; minister za zdravstvo: rnedicinec Matko Jug (večkrat na dopustu); minister za pošto in brzojav: pismonoša Jozej Mlečnik. V republiki vlada lep red in mir in prijateljstvo. Kdor ne verjame, naj irride pogledat! Krepke republikanske gorjanske pozdrave vsem našim prijateljem ! Sele. (Poroka.) Celo leto v Selah ni bilo prave korajže za ženitev. Šele v torek 11. okt. je bila letos prva poroka. Neža Užnik, pd. GregČinja. se je naveličala biti vdova in si je mislih:: ..Človeku ni dobro samemu Zato je "odala roko g. revirnemu nadzorniku Ivanu Palle-ju. Cerkveni pevci so jima peli pri maši o ljubezni, pri poroki so jima v migovom priporočali g. župnik ljubezen, na ženitovanju je vladalo veselje in ljubezen, zato naj ju sreča v veselju in ljubezni spremlja tudi v novem stanu! Železna Kapla. Obletnica nesrečnega glasovanja je bila tukaj mirna. Malo jih je bilo, kateri so skozi dva dni „zračili“ svoje zastave, prav malo jih je bilo, kateri so s svojini obnašanjem izzivali nas zavedne Slovence. Slovenci, potrebno bo, da si vse te dobro zapomnimo. Zvečer in pozno v noč je nekaj ..nadebudne* kapelske mladine kurilo ogenj in seveda so vati ..polnokrvni* Germani kričali skoraj bi rekli tulili svoj „Heil“. Mi Slovenei po hribih, smo pa prav trezno premišljevali: Kaj šmo imeli pred enim letom jesti in kaj danes; kak denar smo imeli pred enim letom in kak danes ... Izkaz darov za pogorelce v Blatu. Družina Aiohholzer, Dobje, 1000 kron: neimenovani gospod, Celovec, 1000 kron; Hedenik Jakob, žibpolje, 100 kron; Dr. Nevesekdo, Lipa nad Vrbo, 500. kron; neimenovani gospod, Zihpolje, 100 kron: neimenovani gospod iz Ziljske Dolile. 200 kron; družina Snppanz, Zihpolje, 500 kron. Skupno darovani znekes 3-100 kron. ES GOSPODARSKI VESTNIK!! Koroško gospodarstvo. Nadaljevanje. Kdor ima kaj premoženja, bo na vsak način prevzel posestvo v last. In to naj bi bil prvi predpogoj: če nimaš sam ničesar, ne začenjaj gospodarstva, saj boš še tisto zgubil, kar imaš. Postava skuša ustvariti • najemniku neko podlago, da bi dobil kje kako posojilo. Nekaj mora imeti čc si hoče hišo urediti m kupiti kar ie treba. Česa pa je treba, ko se nastopi taka pušča? Par goved, par svinj, voz, plug, orodje, krma za pol leta naprej, hrana za teto dni. to se v naših dneh nc na napraviti za 200.000 kron. Kdo pa bo novemu najemniku toliko posodil? Postava zatrjuje, da je najemniška pravica nekaj vredna, (j. Kiršner trdi, da ima takšna pravica samo tako vrednost kakor delna lastniška pravica na mestni hiši. Mestna hiša daje stanarino, kdor je lastnik polovice hiše, dobi polovico stanarine. To je priprosto: ali hiša na kmetih ne daje stanarine. Dohodki prihajajo iz polja, ne iz hiše, prihajajo iz živine, nc iz hleva. Ko potem postava govori o ..postavni varnosti'*, pravi, da so posolila do polovice vrednosti.poslopij ki jm je najemnik postal, ..postavno varna'. Svariti moramo, da bi se dajal, denar sirot, vbožmh zakladov, cerkven denar itd. na tako „postav-no varno mesto*. Posojilnice niso dobrodelen zavod, denar, ki ga izposojujejo, se mora vrniti. Ako se izmed 100 posojil eno izgubi, je zavod pasiven in se mora uničiti. Zato tudi m misliti, da bi mogle posojilnice takim najemnikom „rade“ posojevati, kakor zopet trdi g. Kiršner. Ako bodo posodile, bojo posodile na posestvo poroka, ne pa na najemnika. Ce postava določuje: Polovica stroškov -:a zgradbe naj bo mera postavno varnega Uredita. V resnici je stvar taka: Najemnik pride na posestvo, ki se je 30 do 50 let popolnoma zanemarjalo. V skedenj ne moreš več z vozom. streha je strgana, hiša se