List 101.
Ali bo nova zastavna dnarnica (Hypotheken-bank) kmetovavcem kaj pomagala?
Pomanjkanje dnarja dan današnji stiska kmetijstvo skor še bolj kakor obertnike in rokodelce. Mnoge okoljšine so vzrok, da kmetovavec potrebuje dnarja, pa ga teško dobi, čeravno ponuja svoje posestvo za vtabuliranje dolga, in zakaj ga tesko dobi? — enkrat zato, ker po postavi se od zastavnih (hipotekar-nih) posojil ne sme več činža terjati, kakor 4 od sto; po 4 za sto pa sedaj malokdo rad dnar posojuje, — drugič pa tudi zato ne, ker se vsak boji tiste dolge poti, po kteri se, če dolžnik ne plača, dolgovi sterjujejo. V tacih okoljšinah je tedaj res težavno za kmetovavca, dnarja za pošten   činž na posodo  dobiti.
Nova zastavna dnarnica, ki jo je bistroumni minister Bruk ne davnej na noge spravil, obeta po-moč kmetijstvu. Ta dnarnica pa ni cesarska dnarnica, ampak je oddelk tiste banke na Dunaji, ktero so pred veliko leti osnovali bogati možje na akcije in se narodna ali ljudska banka (Nationalbank) imenuje. Skoda, da ta dnarnica ni še naznanila na drobno, kako se bo vedla in ravnala, in da dosihmal le samo to vemo, kar je oklicano v ministerskem razglasu od 21. oktobra, v kterem so le poglavitne pravila izgovorjene, pod kterimi je ta naprava cesarsko dovoljenje prejela. V teh pravilih je določeno, da nje glavni kapital je ustanovljen na 35 milijonov gold., in da ta kapital se bo vkupaj spravil z 50.000 akcijami ali delnicami po 200 gold., vendar ima ta dnarnica pravico, za 5krat več zastavnic, tedaj za 175 milijonov, izdati. Po izgledu nemških posojilnic in tudi gališke posojilnice ona nebo posojevala gotovega dnarja, ampak le zastavne liste (zastavnice), ktere bo dala tistemu, kteri ji za-nje dolžno pismo da, in te zastavne liste, ki bojo kakor dnar, bo imel potem on spečati naprej. Ona pa je porok za tistega, ki ima tako zastavnico v rokah, za odrajtvilo činža in poplačanje dolga. Sliši se, da bo na kmetije dve tretjini (dva driteljca), na hiše pa polovico vrednosti dajala, ktero vrednost pa bo po svoji tarifi cenila, ktere dosihmal še ni na znanje dala. Tudi na zadolžene posestva bo posojevala, če se bo v gruntnih bukvah njenemu posojilu perva stopnja prepustila, Posojila se dolžnikom ne bojo odpovedovale (nicht gekundigt)s vendar imajo vsako leto kak donesek za poplačanje dolga odrajtati. Z zani-kernimi dolžniki bo pa ojstro ravnala, zato so ji od cesarja podeljene vse tiste predpravice, ktere enaka zastavna naprava v Galicii vživa.
Ako vse to prevdarimo, je očitno, da bo ta naprava velika pomoč kmetovavcem. Oni bojo v stanu brez velike težave dnarja na posodo dobiti, da zadostijo silnemu upniku, ki jim žuga jih na kant djati,— da zamorejo pri polji ali kodar bodi kaj zboljšati, — deleže frbom izplačati itd. Ker se jim ne bo bati, da bi se jim njih dolg mahoma odpovedal (aufkundigen), bojo marsikaj lože poravnali in zboljšali pri svojem gruntu.
Znabiti, da bo kdo rekel, da je to nevarno, ako se bo dnar tako lahko na posodo dobival, ker to bi utegnilo delati slabe gospodarje. Al temu se bo s tem v okom hodilo, da posojila ne bojo presegale neke meje, čez ktere se ne bojo dajale, in potem se bojo, kakor smo že gori rekli, zanikerni dolžniki ojstro deržali.
Napačno pa bi bilo, ako bi teh dobrot, ki jih bo delila ta nova naprava kmetijstvu, zamogli le veliki posestniki deležni biti, kakor je pri mnozih nemških enakih napravah navada. Tega se pa pri naši zastavni dnarnici ni bati, ker se sliši, da so za posojilo namenjeni listi noter do 100 gold. narejeni, tedaj se bo tudi skerbelo za manj in malo premožne kmete.
Naj bi se ta naprava pač kmalo začela in naj bi bila potrebšinam kmetijstva koristna!