Rožnati oktober Rožnati oktober je mesec ozavešcanja o raku dojk, ki je najpogostejša oblika raka pri ženskah. V Sloveniji vsako leto za rakom dojk zboli vec kot Donna Slovenija zato že vrsto let oktobra pripra-akcij je tudi ovijanje debel v rožnate pletenine, o 1300 žensk, od katerih jih vec kot 400 umre. A vijo številne aktivnosti, s katerimi želijo obeležiti cemer si lahko preberete na borovniških in vrh-to niso le številke, to so žene, mame, hcere, pri-rožnati oktober, ozavešcati širšo javnost o raku niških straneh. jateljice in sodelavke. Rak dojk je ozdravljiv, ce ga dojk in opozoriti na pomen zdravega nacina ži­odkrijemo dovolj zgodaj. V Združenju Europa vljenja ter zgodnjega odkrivanja bolezni. Ena od --> Plevel Država je pokazala znacilen biro­kratski obraz glede parkirišca v Sinji Gorici. Obcina je namrec letos poleti na delu parkirišca uredila stezo za karting, ki so jo obcani zelo dobro sprejeli. Tolikokrat, kot je bilo mo­goce brati o novici o odprtju, je bilo mogoce le o le malokateri vesti, ki smo jo objavili na spletu. Sedaj bo izvajalec moral pobrati šila in kopita ter se za leto posloviti od Vrhnike. Toliko casa mora namrec parkirišce samevati, dokler se ne bo iztekel petletni rok, po koncu katerega lahko obcina pocne s parkirišcem, kar je je volja. Dotlej pa je bolje, da je prazno in se razrašca plevel. No, vsaj tako je mogoce razbrati ravnanje države, ki je pregnala najemnika z gokarti s parkirišca, obcini pa zagrozila z glo­bo. Ker je bilo parkirišce zgrajeno tudi z evropskim in državnim denarjem, mora pet let služiti svojemu name-nu. Koliko mu dejansko služi, pa si je Horjul Zadnji rok za spremembo namembnosti Ne zamudite! Obcina Horjul sporoca, da je 1. december zadnji rok za oddajo vlog za spremembo namembnosti zemljišc. Vsi, ki želijo spremeniti namembnost zemljišca, na primer iz kmetijskega v zazidljivo ali obratno, naj pohitijo z oddajo vloge. Po tem dolocenem roku ne bo vec mogoce sprejemati novih vlog nekaj prihodnjih let. Vse potrebno lahko uredite v casu uradnih ur na obcini, kjer je na voljo poseben obrazec, osebje pa ga vam bo pomagalo izpolniti. --> Vrhnika Odprli novo nogometno igrišce Športna pridobitev Od sredine oktobra naprej je Vrhnika boga­tejša za veliko igrišce z umetno travo, ki je ena od vecjih pridobitev za šport na Vrhniki v zadnjih štirih desetletjih. Ob tej slovesno­sti so se zbrali predstavniki Nogometnega kluba NK Dren - Vrhnika, obcine, pokrovitelji in ostali. --> verjetno v teh štirih letih že vsak sam ustvaril podobo. Birokratska nebu­loza, ki ima, roko na srce, zagotovo neko pravno podlago, bo tako še eno leto dopušcala plevel, ucinkov o upravicenosti gradnje takega parki­rišca pa ne bo merila. Po vsem tem upam, da ni nakljucno kje zapisano, da mora obcina del »spornega« parkirišce pozimi še plužiti. Gašper Tominc, urednik Našega casopisa Besede Cankarja Ko clovek shodi, se mu odpirajo korak za korakom prostrani svetovi, se mu razkrivajo, Log - Dragomer Izbrali najemnika Toscana odpira vrata Gostinski objekt Toscana v TC Centru v Dragomerju ima novega najemnika. Kakšno bo ime novega lokala, še ni znano, zagoto­vo pa ga nekateri že nestrpno pricakujejo. Obcina je ponudbe za najemnika zbirala do srede oktobra. Prispela je le ena ponudba, ki je bila po ocenjevanju tudi izbrana. Vec si lahko preberete na straneh Obcine Log-Dragomer. --> Dobrova - Polhov Gradec Prometna strategija na Dobrovi Nabor ukrepov Nekateri so v septembru, ko praznujemo te-den mobilnosti, krajše razdalje premagovali peš ali s kolesom, druge pa je dogodek spod­budil k drugacnemu aktivizmu. Tako so ne­kateri krajani z Dobrove in okolice ustano­vili Civilno iniciativo za trajnostno mobilnost na Dobrovi. --> OGRAJ in POHIŠTVA IZ MASIVNEGA LESA... IZDELAVA SKELETNIH HIŠ, BRUNARIC, NADSTREŠKOV, Kakšno napravo uporabljamo? Uporabljamo hiperbaricno komoro znamke AHA-Flex, katere veljajo za edine napihljive/mehke hiperbaricne komore, ki imajo certifikat po Direktivi za medicinske pripomocke MDD 93/42/EEC in dosegajo tlak do 2.0 bara (2.0 ata - 15 psi) ter imajo dodatne naprave za lastno proizvodnjo kisika. Operaterji, ki upravljajo s komoro, so visoko usposobljeni in poskrbijo, da je tretma za vas prijetna izkušnja ter da poteka cimbolj sprošceno in umirjeno. Kaj je hiperbaricni tretma? Pri hiperbaricnem tretmaju se uporablja tlak, ki je vecji od atmosferskega. Med tretmajem ne dihamo obicajnih 21% kisika, temvec cisti kisik s pomocjo NRB maske. V komori je tlak do dvakrat vecji od tlaka okolice, zato tudi dihamo dvakrat višjo koncentracijo kisika, kot bi v okolju dihali cisti zrak ali pa 9,5-krat vec, kot bi dihali v okolju navaden zrak, zato so ucinki na naše zdravje in pocutje še boljši. Hiperbaricni tretma se uporablja že vec kot petdeset let po vsem svetu za izboljšanje splošnega pocutja. Prve novice Oddaja dvorane Gasilskega doma Ligojna Prostor je primeren za praznovanja rojstnih dni, zakljucene družbe, seminarje, telovadbo, nastope ... . Primerno do 200 oseb. . Ogrevan prostor. . Možnost uporabe kuhinje. . Urejene sanitarije. . Vkljucene mize in stoli (ali klopi). . Parkirišce za dvorano. Oddajamo tudi manjšo dvorano, ravno tako v gasilskem domu, ki je namenjena raznim seminarjem in predavanjem ter sprejme Za vec informacij lahko pišete na: gdligojna@gmail.com ali poklicete na telefonsko številko: 031 385 896. Zahteven teren pri Osnovni šoli v Polhovem Gradcu ponovno pokazal zobe Tik pred zakljuckom del na Ureditvi zunanjih površin pri OŠ Polhov Gradec se je pripetil neprijetni dogodek plazenja zemljine, ki je imel za posledico poškodbe na parkirišcu. Gre za vecji posed dela novo izvedenega nasipa, ki je izveden kot armirana brežina. Župan pravi, da se vsi skupaj, z izvajalcem del in projektantom, trudijo, da bi te nujne ukrepe cim hitreje izpeljali, in to ne na nacin, ki bi v naslednjih fazah povzrocal dodatne stroške. Poleg zacasnih, nujnih ukrepov projektanti išcejo rešitve, ki bi trajno izboljšale razmere na tem zahtevnem terenu. Izboljšana kakovost oskrbe z elektricno energijo na Dolu Sredi oktobra je podjetje Elektro Ljubljana na Dolu pri Borovnici postavilo novo --> transformatorsko postajo, s cimer se bo v vecjem delu naselja bistveno izboljšala kakovost oskrbe z elektricno energijo. Transformatorska postaja TP 20/4 kV Dol Robic omogoca prikljucevanje do moci 630 kVA, trenutno je vgrajen transformator 160 Kva. Omogocila bo tudi priklop novih odjemalcev elektricne energije. --> Uredili pešpot med Dragomerjem in Lukovico Projekt urejanja varnih šolskih poti živi dalje. Oktobra je obcina Log-Dragomer uredila delno zarašceno pešpot pred Dolino. Ta je asfaltirana, po novem pa bo tudi razsvetljena. Pešpot, dolga 105 metrov, ki je bila nekoc izjemno obljudena, je bila slabo vzdrževana, delno zarašcena in nerazsvetljena. Delavci so jo delno razširili, utrdili, položili asfalt ter jo razsvetlili s štirimi lucmi. Skupna vrednost projekta je 26.536,12 evra z DDV, od katerih bo obcina prejela nepovratna sredstva v višini 20.062 evrov. --> Pri Metrel Mehaniki se gradi nov most Poleg nove cistilne naprave v Horjulu se gradi nov most, ki bo olajšal dostop vecjih tovornjakov do skladišca in ostalih prostorov podjetja Metrel Mehanika. Hkrati bodo uredili brežino tamkajšnjega vodotoka in protipoplavno ukrepali v skladu s prostorskim nacrtom. Sredi oktobra so izvajalci del, ki jih v celoti financira podjetje Metrel, izkopali gradbeno jamo in položili temeljno plošco. Na obcini so zadovoljni, da se je izgradnja mostu, ki je bil v nacrtu že nekaj casa, zacela, saj gre za dobrodošlo pridobitev za podjetje, ki ima v Horjulu izredno pomembno gospodarsko vlogo. --> Zdravstveni dom Vrhnika bo dokoncan spomladi Trenutno stanje v zdravstvenem domu je sledece: zakljuceni sta prva in druga faza adaptacije, sedaj se zacenja tretja, ki je hkrati tudi zadnja. Ostala so še zakljucna dela. Ce bo vse potekalo po nacrtih, bi lahko prenovljeni zdravstveni dom odprl svoja vrata prihodnjo pomlad. Za izvedbo prve faze je bilo porabljenih 895 tisoc evrov, za izvedbo druge faze so bile podpisane pogodbe v višini 953 tisoc evrov. Skupna vrednost izvedbe tretje faze bi po projektantski oceni vrednosti in nivoju cen iz faze dve znašala 1,43 milijona evrov. Tako bi celoten projekt adaptacije zdravstvenega doma znašal 3,28 milijonov, kar v praksi pomeni 808 tisoc evrov vec od prvotno nacrtovane oziroma ocenjene vrednosti, ki je znašala 2.48 milijona. --> Obvestilo Spoštovane obcanke, spoštovani obcani! Informacija o spremembah in dopolnitvah obcinskega prostorskega nacrta Obcine Vrhnika Mesec za nami je minil v znamenju predstavitve Obcinski svet Obcine Vrhnika je 26. 9. 2019 sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Obcinskem prostorskem nacrtu Obcine Vrhnika. osnutka proracuna Odlok je bil 8. 10. 2019 objavljen v Uradnem listu RS (št. 60/2019) in je zacel veljati 15. dan po objavi; t.j. 23. 10. 2019. (za leto 2020) obcinskim svetnikom. Nikoli ne bo Odlok je objavljen tudi na spletni strani Obcine Vrhnika www.vrhnika.si pod zavihkom Predpisi/Veljavni predpisi. dovolj za vse, a potrudili Neuradno precišceno besedilo (NPB-7) Odloka o Obcinskem prostorskem nacrtu Obcine Vrhnika je objavljeno na spletni strani Obcine Vrhnika www.vrhnika.si smo se, da sledimo našim pod zavihkom Predpisi/Precišcena besedila. volilnim obljubam in cim Opozarjamo, da s 23. 10. 2019 prenehajo veljati vsa v preteklosti izdana potrdila iz uradnih evidenc, ki so pripravljena širši potrebi vas obcanov. na podlagi Obcinskega prostorskega nacrta Obcine Vrhnika (potrdila o namenski rabi prostora, lokacijske informacije, potrdila za namen parcelacije, potrdila o Proracun sicer še ni sprejet, stopnji varstva pred hrupom). o tem bodo svetniki in svetnice glasovali na Obcina Vrhnika, Oddelek za prostor decembrski seji, a kljub temu lahko navedem nekaj vecjih projektov, ki bodo sledili v prihodnjem letu. Svetniki so se seznanili Med najvecjimi projekti bo Osnutek proracuna pred­dokoncanje zdravstvenega videva dobrih 400 tisoc evrov doma, kar nas bo stalo dober za prenovo ceste v Podlipi – milijon evrov. Nekateri me ravno ta mesec je bil na odse­ustavljate na ulici in me spra-ku te relacije položen nov as- z osnutkom proracuna šujete kaj se dogaja z njim. falt. Sodelovanje v obcinskem Veliko casa smo namenili po-svetu je dobro. Ne recem, da govorom, pregovarjanjem in se popolnoma strinjamo v Vrhnika – Na septembrski Predvidenih je vec izdatkov kot prihodkov je namenjenih za gradnjo vecnamenskega usklajevanjem z izvajalci, ki vseh pogledih, a vodijo nas seji obcinskega sveta je bil Osnutek proracuna predvideva 16 mili-prostora na Slomškovi šoli in 200 tisoc za so zaradi neplacil v obdobju vsebine, ne ozki interesi. jonov prihodkov in za 19,4 milijona evrov zunanje športne površine, predvideva se svetnicam in svetnikom pred nami, dvignili roke od Dolgujem vam še vest gle-odhodkov, ce bi potekale vse nacrtovane tudi odkup Mocilnika. Na podrocju ko­ predstavljen tudi osnutek projekta oziroma bili neod-de kartinga, ki je nedavno investicije, pri cemer bi razliko poravnali munale med vecje investicije sodijo pred­zivni. Podžupan je ogromno pritegnil pozornost celo naše proracuna za leto 2020. z najemom posojila. Levji delež prihodkov, videna gradnja mostu cez Ljubljanico na svojih ur namenil pregledu osrednje komercialne televi-Glavni investicijski poudarki 9,7 milijona evrov, predstavlja povprecnina Tojnicah, ki bo sestavni del južne obvozne samega stanja, da smo sploh zije – kdo ve: upraviceno ali v dobrih 16 milijonov evrov države, to je skoraj 590 evrov na prebival-ceste, ter gradnja prve faze južne obvozni­odkrili na cem smo. neupraviceno. Moje mnenje ca. 2,8 milijona evrov naj bi se nakapljajo ce, ki bi v praksi pomenila preureditev jav­ težkem proracunu so Zacetna investicija bi se je, da je parkirišce Park&Ride od prihodkov dobicka in premoženja, taks, ne poti med naseljem Verd in reko Ljublja­ gradnja vodohrana, ceste lahko podražila za okoli investicija, ki ni v celoti zaži-glob, komunalnih prispevkov, milijon nico s povezovalno cesto proti Tojnicam v Podlipi, južne obvoznice, osemsto tisoc evrov v koli-vela. Ker ima Obcina z upra-manj iz naslova davkov na premoženje, ter ureditev križišca na regionalni cesti mostu cez Ljubljanico kor ne bi revidirali projekta. vljanjem parkirišca relativno okoli milijon evrov pa se nadejajo, da bi jih Vrhnika–Borovnica. Osnutek proracuna To je veliko, zelo veliko in kaj visoke stroške, smo želeli z in nadaljevanje gradnje v okviru sofinanciranja projektov prejeli med drugim predvideva še sredstva za takega se ne bi smelo dogajati. dodatno dejavnostjo razbre-prizidka k zdravstvenem iz državne in evropske blagajne. Najvecji projekt rekonstrukcije ceste proti Podlipi, Zato smo toliko bolj previdni meniti proracun in neupo-domu. delež odhodkov predstavljajo tako imeno-izgradnjo kanalizacije v Sinji Gorici – SAP, pri nadaljevanju projekta. rabljen del izkoristiti za drug vani tekoci odhodki in tekoci transferji, ki vodohrana na Stari Vrhniki, vodovoda na Po nacrtih bi spomladi pri-namen. Dodatna ponudba je Drenovem Gricu … Svetniki so se na seji samo seznanili z jih mora obcina nameniti prejemnikom; hodnje leto moral prenovlje-bila izredno dobro sprejeta. županovim predlogom proracuna in o le-teh je za dobrih 12 milijonov evrov. ni del zdravstvenega doma Prejel sem ogromno pozitiv-Preostala razlika do predvidenih 19,44 Pri navajanju projektov je zaradi faznega njem niso razpravljali. Po poslovniku ga koncno služiti svojemu na-nih odzivov. Ministrstvo se-milijona evrov prihodkov (vkljucno z mo-stanja proracuna, ki je namrec še v obliko­ bodo prvi obravnavali obcinski odbori, menu. Pri tem se opravicujem daj pravi, da moramo progo rebitnim najemom posojila) je namenjena vanju, ceravno ponavadi vecjih pretresov šele nato bo o proracunu splošna razprava in hkrati zahvaljujem za potr-umakniti, ker mora parkiri-investicijam. ne doživlja, potrebna previdnost, saj lahko na obcinskem svetu, proracun bo posredo­pljenje ter razumevanje tako šce, ki je bilo deloma zgraje-kateri projekt tudi izpade ali se doda. Vec van v javno obravnavo, kjer bodo lahko po-obcanom – pacientom kot no tudi iz evropskih sredstev, dokoncnega bo znano na decembrski seji dani predlogi javnosti, tik pred sprejemom Kaj bi se gradilo? tudi zaposlenim v zdravstve-služiti svojemu namenu pet ob obravnavi predloga proracuna. pa bo proracun odprt tudi za amandmaje 1,22 milijona evrov je predvidenih za nem domu. Druga vecja inve-let. Ta rok se nam iztece pri­ svetnikov. Predvideno je, da se bo o njem nadaljevanje nadgradnje prizidka Zdra­ sticija bo gradnja vodohrana hodnje leto jeseni. Gašper Tominc odlocal obcinski svet na decembrski seji. vstvenega doma Vrhnika, 200 tisoc evrov na Stari Vrhniki, zacetek gra-Ce država raje vidi, da as-dnje dela Južne obvoznice oz. falt sameva, ceprav vemo, da dela cesta za most cez Lju-na tem delu parkirišca nihce bljanico, ki bo v nadaljevanju ne parkira, in tam raste plevel, povezan s prenovljeno cesto potem naj bo tako. Država da manj, mimo Bajerjev do regionalne Pred nami je praznik, ki ceste iz Borovnice. S tem pri-ga bomo mnogi izkoristili za pravljamo teren za ureditev obisk pokopališc in tkanje južne obvoznice, ki bo hkrati družinskih vezi, ki se v nagli­imela tudi prikljucek na avto-ci casa v katerem živimo, tako kot bi bilo potrebno cesto. rade strgajo. Naj bo praznik Še to jesen se bomo lotili vseh svetih opomnik, da nih­gradnje vecnamenskega pro-ce izmed najbližjih ni vecen Pomemben delež obcinskih pokritje zakonsko dolocenih nalog obci-dvig plac javnega sektorja, ki so se zvišale stora pri Osnovni šoli Antona in samoumeven in da smo ne, med katere sodijo tudi transferji, zato v letošnjem letu.« prihodkov je povprecnina; Martina Slomška, del sredstev lahko hvaležni za tiste, ki ži-mora razliko crpati iz investicijskih sred-Z Vlade so nam sporocili, da njihovi izra- to je znesek, ki ga doloci je predviden tudi za odkup vijo ob nas. stev. Izracun dejanskih stroškov po oceni cuni temeljijo na sistematicnem pristopu, država, in naj bi po njenem Mocilnika, približno dvesto Želim vam prijetne prazni-vseh treh slovenskih združenj obcin znaša ki temelji na podatkih prejšnjih štirih let. tisoc evrov pa je predvidenih ke in na snidenje v prihodnji predstavljal primeren obseg 668 evrov na prebivalca, torej okroglih se-»Po vec letih, ko je bila dolocena povprec­za ureditev športnih povr-številki Našega casopisa. sredstev za financiranje z demdeset evrov vec. nina nižja od izracunane številke, letos šin. Ker se ravno dotikamo zakonom dolocenih nalog »Predlog države, 589,11 evra, je preni-Vlada RS predlaga znesek, ki predstavlja slednjih, pripravljamo doku-obcin. zek,« meni župan Daniel Cukjati. »Obcine štiriletno povprecje in je najvišji od leta mentacijo za preureditev Daniel Cukjati, imamo vecji strošek kot je izracunala dr-2009, odkar se primerna poraba obcin ra­športnega parka v prostor na-vaš župan Za leto 2020 znaša 589,11 evra na pre-žava. cuna po tej metodologiji.« menjen rekreaciji in druženju bivalca. Obcina Vrhnika bo tako v priho-Njeni izracuni temeljijo na starih izho­ vseh generacij. dnjem letu prejela od države 9,72 milijo-dišcih s katerimi se obcine ne moremo Gašper Tominc na evrov sredstev, kar pa ne zadostuje za strinjati. Tako na primer ne upoštevajo Kemis mora nelegalno Zdravstveni dom zgrajeni podzemni bo dokoncan spomladi rezervoar odstraniti Inšpektorat RS za okolje in prostor je z odlocbo z dne 14. oktobra Kemisu narocil, da mora nelegalni objekt, podzemni rezervoar za požarno vodo, v sklopu reciklažnega centra na Vrhniki odstraniti do 15. aprila 2020, so danes sporocili z okoljskega ministrstva. V primeru neizpolnitve te obveznosti bo stekel postopek izvršbe. Gradbeni inšpektor okoljskega inšpektorata je v zadevi reciklažnega centa Kemis na Vrh­niki 14. oktobra izdal delno odlocbo za objekt C. Gre za podzemni armiranobetonski objekt za zajemanje vode skupaj z nadzemnim kontej­nerjem iz montažnih panelov. Kemis za objekt nima ne gradbenega ne uporabnega dovoljenja. Gradbeni zakon sma­tra tak objekt za nelegalen objekt, so pojasnili odlocitev. Podjetje mora nelegalni objekt na svoje stro­ške odstraniti do 15. aprila 2020. Ce je nedovo­ljen objekt prikljucen na gospodarsko in javno infrastrukturo, mora upravljalec prikljucke odklopiti, razen ce so potrebni za izvršitev in-špekcijskih ukrepov ali pridobitev predpisanih dovoljenj. V premeru neizpolnitve obveznosti odstrani­tve objekta se bo zacel postopek izvršbe, ki se bo opravil po drugih osebah ali s prisilitvijo, so dodali na ministrstvu. V Kemisu so v okviru sanacije po požaru maja 2017 med drugim izvedli celovito nad­gradnjo požarnega sistema, v okviru katere so celotno skladišce odpadkov pokrili z avtomat­sko gasilno napravo na težko peno. Obmocje trdnih odpadkov in manj nevarnih tekocih od­padkov so ob tem pregradili v manjše požar- do 15. aprila ne sektorje, s cimer so fizicno omejili širjenje plamena. Po požaru sanirani objekt obsega odprto nadstrešnico, kjer se hranijo odpadki, prizidek k njej ter kot del novega avtomatskega gasilne­ga sistema na novo zgrajeni podzemni beton-ski rezervoar za požarno vodo z nadzemnim kontejnerjem. Slednjega bi Kemis lahko zgradil le na podlagi gradbenega dovoljenja, ki pa ga ni pridobil. Gradbena inšpekcija je zato v zacetku avgu­sta ugotovila, da so vsi trije po požaru obno­vljeni objekti reciklažnega centra crna gradnja. Podjetje je obnovo izvedlo brez gradbenega dovoljenja, so ugotovili inšpektorji in Kemi­su naložili odstranitev najpozneje do sredine prihodnjega leta. Prav tako so podjetju nalo­žili takojšnjo prekinitev izvajanja dejavnosti v spornih objektih. Po Kemisovi pritožbi je ministrstvo za okolje in prostor 9. septembra odlocbo inšpektorata odpravilo in mu zadevo vrnilo v ponovni po­stopek. Ta naj bi novo odlocitev izdal v roku enega meseca, ta rok pa je torej že potekel. Zaenkrat je inšpektorat izdal le delno odloc­bo, v kateri je presodil, da je podzemni beton-ski rezervoar za požarno vodo, ki ga je Kemis zgradil v casu sanacije po požaru leta 2017, crna gradnja. A ker ta objekt ni bistven za Kemisovo dejavnost, jo podjetje lahko opravlja še naprej. Še zmeraj pa ni odlocitve o drugih dveh objektih v okviru reciklažnega centra. Inšpek­torat mora presoditi, ali sta bila po požaru le obnovljena ali pa zgrajena na novo. Kemis je eno od dveh glavnih podjetij za ob-delavo in izvoz nevarnih odpadkov v Sloveniji. V casu, ko ni smel delovati, se je zato okrepila bojazen, da se bodo nevarni odpadki kopicili pri komunalah in v skladišcih podjetij. STA Letošnja novost veselega decembra bo drsališce Zavod Ivana Cankarja Vrhnika za letošnji veseli december napoveduje kar nekaj novosti, med katerimi zagotovo velja omeniti drsališce v športnem parku sredi mesta. Želja po drsališcu je tlela že dolgo, a obcin-ski proracun ni nikoli imel posluha za tovrsten projekt. Novo obcinsko vodstvo pa je koncno prisluhnilo in za celoten decembrski program odmerilo kar nekaj vec denarja kot prejšnja leta. Vsi ljubitelji drsanja bodo lahko prišli na svoj racun od 29. novembra do 5. januarja. »Gre za 20 x 10 metrov veliko drsališce pod šotorom, na katerem bodo lahko obiskovalci drsali brez­placno. Organizirana bo izposoja drsalk, za ka­tere bo potrebno odšteti 2 evra,« so sporocili iz ZIC Vrhnika. Odprto bo vsak dan popoldne, med vikendi pa ve dan. Hkrati z drsališcem se v športnik park seli tudi preostalo decembrsko dogajanje: stojnice, gostinci, številne otroške predstave in glasbe­ni nastopi. Kot so še dejali na ZIC, so v goste povabili kakovostne gledališke in animacijske skupine, vrhunec decembra – na silvestrovo – pa bodo pevec Marko Vozelj in Mojstri. Kot eno od vecjih novosti naj omenimo tudi shod vrhniških parkljev, ki bo potekal na dan odprtja drsališca. Podrobnejši program bo objavljen v naslednji številki Našega casopisa, kjer boste zagotovo našli nekaj zase. Gašper Tominc Trenutno stanje v zdravstvenem domu je sledece: zakljuceni sta prva in druga faza adaptacije, sedaj se zacenja tretja, ki je hkrati tudi zadnja. Ostala so še zakljucna dela. Ce bo vse potekalo po nacrtih, bi lahko prenovljeni zdravstveni dom odprl svoja vrata prihodnjo pomlad. Poglejmo financno plat gradnje. Za izvedbo prve faze je bilo porabljenih 895 tisoc evrov, za izvedbo druge faze so bile podpisane pogodbe v višini 953 tisoc evrov. »Skupna vrednost izvedbe tretje faze bi po projektantski oceni vrednosti in nivoju cen iz faze dve znašal 1,43 milijona evrov. Tako bi celoten projekt adaptacije zdravstvenega doma znašal 3,28 milijonov, kar v praksi pome­ni 808 tisoc evrov vec od prvotno nacrtovane oziroma ocenjene vrednosti, ki je znašala 2.48 milijona,« so nam sporocili iz obcine. Samo med fazo ena in dve je bilo za okoli pol milijona dodatnih del, sprememb in dviga cen. Na primer, osnovna pogodba ni upoštevala ureditev parkirišc ob objektu, zaradi cesar se je projekt podražil za 39 tisoc evrov; kljucav­nicarska dela so se povecala za 23 tisoc evrov, slikopleskarska za 21 tisoc, tlakarska za 29 tisoc, fasadna za 34 tisoc, zemeljska dela za skoraj 20 tisoc… »Pri pregledu je bilo ugotovljeno, da so nekateri izvajalci poleg dodatnih del, v drugi fazi dela izvajali tudi z višjimi cenami kot prvotno, ko so bili še podizvajalci propadlega AS Primusa. Cene pri ogrevanju in hlajenju so se tako povi­šale za 29%,« so zapisali na obcini. Cene kablov, cevi, kabelskih polic, montaža svetilk in stikal so v drugi fazi za od 50 do 60% dražji kot v prvo­tnem projektu oziroma prvi pogodbi. Ker v obcinski blagajni ni dovolj denarja za dokoncanje projekta, se je župan odlocil, da se razpis za tretjo fazo izvede septembra, ko je že mogoce, da placilo zapade v dve proracunski leti, kar je zakonsko tudi dopustno. Kot so nam sporocili z obcine, naj bi po tistem, ko bo izbran izvajalec del, zdravstveni dom dokoncan v šestih mesecih. Naj spomnimo: projekt se je zacel voditi v letu pred volitvami. Izbrani izvajalec AS Primus je takoj zašel v težave in propadel, hkrati je na nacin poteka projekta zacel opozarjati obcinski nadzorni svet, vedno vec opozorilnih glasov je zacelo prihajati tudi opozicije. Resda je bil zato ustanovljen obcinski gradbeni odbor, ki pa zara­di odstopa vecine clanov sploh ni nikoli povsem zaživel. Propad krovnega izvajalca je imel za posledi-co neizplacilo podizvajalcem, ki so zato odvrgli orodje v kot in cakali na moralno ter placilno zadošcenje. Z njimi je nato obcina podpisala pogodbo, a hkrati so se naenkrat zacela pojavljati dodatna dela in višje cene storitev ter materiala. Slabo za­stavljen projekt, ki bojda že v izhodišcu ni imel variantnih razlicic, ki bi pripomogle do nižje cene, je zato samo višal cene. Nova obcinska garnitura je morala pogodbe z izbranimi izvajalci pripeljati do konca, a hkrati se je odlocila, da naredi konec »nepredvidenim in dodatnim« stroškom s skrbnim pregledom projekta in nacrtovanih del. Gašper Tominc Cankarjeva šola vstopila v novo šolsko leto z novimi prostori Pred poletjem se je lagojenim programom vzgoje zunanje površine, ki jih tudi s in izobraževanja) v nekdanje pridom izkorišcajo. Projekt je iz svojih prostorov ob Depojeve prostore, najugodnej-nastal na mizi Tomaža Jelovška Tržaški cesti poslovil ša. Resda so imeli pred tem ve-– Arhitekt ur ing d. o. o., ki se Depo, njegove prostore cje razrede, saj je program po-je v marsicem posvetoval tudi pa je zasedla Osnovna tekal v klasicnih razredih, a 150 z arhitektom prvotnega objek­šola Ivana Cankarja m2 velik prostor, ki je po novem ta Alojzom Drašlerjem. Vrhnika. razdeljen na 2 ucilnici, ima Objekt, v katerem se izo­ tudi svoje prednosti. Urejen je bražujejo otroci s posebni­Šola namrec komaj lovi sapo namrec v »bivanjskem stilu«, mi potrebami, je del vecjega delu je imel svoj salon IUV, v s prostorskimi zahtevami, zato kar v praksi pomeni, da ima kompleksa, ki je bil zgrajen ob drugem delu je bila knjižnica, se je v danem trenutku zdela tudi kuhinjo, manjšo jedilnico stoletnici Cankarjevega roj-v tretjem delu pa šolska špor­rešitev, da preselijo dva oddel-in primerne sanitarije, kjer se stva. Drugace povedano: vse, tna dvorana. Alojz Drašler, ki ka s posebnim programom lahko varovanci ucijo vsakda-kar ima fasadno opeko, je bilo je pred dobrimi štirimi dese-(Podružnicna šola z nižjim izo-njih spretnosti. Tako rekoc na zgrajeno in predano svojemu tletji sodeloval kot projektant brazbenim standardom in pri-dosegu roke imajo po novem namenu v istem casu. V enem objekta, se spominja, da so na Projekt Ljubljanica na seznamu dobrih praks Unesca Na Vrhniki slovesno odprli Dneve evropske kulturne dedišcine Vrhnika, 27. september organizacije Unesco v Parizu zna meja in nam je vsem sku-varstvo kulturne dedišcine Slo­prejela omenjeno mednarodno pna. »Naj bo to eden od kljucev venije, kjer koordinirajo DEKD –Cankarjevemu priznanje. »Zavedamo se odgo-za mirno sobivanje evropskih v Sloveniji, je namen letošnje rojstnemu kraju je letos vornosti, ko gre za skrb za kul-narodov.« teme prikazati mnogo vidikov pripadla cast, da je turno dedišcino, in poskušamo Projekt Ljubljanica je potekal tako snovne kot tudi nesnovne gostil odprtje festivala kar se da hitro in ucinkovito v letih 2014–2016. Vkljuceval je kulturne dedišcine, posvecene dogodkov kulturne odreagirati, da jo zašcitimo,« je zašcitne podvodne raziskave, umetnosti in prostemu casu, s dedišcine, ki potekajo dejala Petra Culetto. Zavedanje konservacijo in predstavitev pomocjo katerih lahko uživa­ po vsej Sloveniji. pomena našega edinstvenega deblaka iz 2. stoletja pr. n. št., mo v kulturi in pobegnemo iz izrocila je po njenih besedah sanacijo recnih brežin, monito-vsakdana, pa naj gre za to, da v resnici zavedanje nas samih. ringe, analize in dokumentira-se pokažemo v luci ustvarjalca, Slovesnost je potekala v raz-»Zato se smelo in zadovoljno nje recnega dna in depozitorija poznavalca, varuha, igralca ali stavišcu Moja Ljubljanica v zaziramo v prihodnost, ki jo za moker les ter vzpostavitev obiskovalca. Kulturnem Centru Vrhnika. želimo na sledi še vecje do-razstave Moja Ljubljanica na Letošnji DEKD so ponujali Ob tem so razglasili uvrstitev stopnosti kulturnih vsebin in Vrhniki. V prihodnjih petih le-program vec kot 400 prireditev projekta Ljubljanica na Unes­spodbujanja zanimanja pri tih bo ministrstvo predvidoma v 150 krajih po Sloveniji in v za­ cov seznam najboljših praks za podvodno kulturno dedišcino. mladih generacijah opolnomo-pripravilo dosje za kandidaturo mejstvu. Kot je dejala državna sekretar-citi tudi s sodobnimi praksami Ljubljanice za vpis na Unescov Socasno bo v Sloveniji po­ka na Ministrstvu za kulturo virtualizacije prezentacije kul-seznam naravne in kulturne tekal tudi Teden kulturne Petra Culetto, ima Vrhnika iz-turne dedišcine.« dedišcine. dedišcine, ki je nacionalni jemen potencial pri naravni in Podobnega mnenja je bil Dnevi evropske kulturne de-medresorski projekt. V sklopu kulturni dedišcini. tudi župan Daniel Cukjati, ki dišcine (DEKD), ki so jih odprli projekta si med drugim pri-Reka Ljubljanica po besedah je dejal, da »ce so predniki po-v razstavišcu Moja Ljubljanica zadevajo za vecjo vkljucenost državne sekretarke sodi med skrbeli za pestrost Ljubljanice z na Vrhniki, kot vseevropska ak-vsebin s podrocja ohranjanja najpomembnejša in hkrati arheološkimi artefakti, je naša cija pod okriljem Sveta Evrope kulturne in naravne dedišcine najbolj ogrožena arheološka dolžnost, da jih predstavimo in Evropske komisije potekajo v vzgojno-izobraževalne proce­najdišca v Sloveniji. Leta 2003 ljudem. Priznanje je spodbuda od avgusta do oktobra. Slove-se, v formalnem in neformal­je bila razglašena za kulturni za preteklo opravljeno delo in nija se jim pridružuje od 28. nem izobraževanju. spomenik državnega pome-spodbuda za naprej.« Po njego-septembra do 12. oktobra. na, junija letos pa je na sedežu vem kulturna dedišcina ne po-Kot so zapisali na Zavodu za Gašper Tominc, STA Vrhniki prišli na idejo po tovr­stni gradnji razmeroma pozno. »Vedelo se je, da bo na Vrhniki proslava, hkrati pa se je zdelo primerno, da ob takem prazni­ku tudi storimo korak naprej na podrocju infrastrukture,« je pojasnil. »Ker denarja ni bilo, smo se s Karlom Grabeljškom in njegovim sinom Branetom odpravili k Josipu Vidmarju, ki je nato podprl projekt z dr­žavnim denarjem.« V dobrem letu dni je bilo potrebno nare­diti projekte in zgraditi objekt. Toda kakšnega? V igri je bilo vec idej, vse pa so se vrtele okoli dejstva, da je potrebno ob glav­ni prometni žili v mestu posta­viti nekakšno kuliso – ulicno fasado, zato so se odlocili za povezan sklop objektov. Objekt so nato odprli ob stoletnici pi- sateljevega rojstva, pri cemer pa je zanimiv še en podatek: zakaj so se odlocili za rdece opeke? Po pripovedovanju Drašlerja je IUV imel odprl novo proizvo­dnjo opek, s katero se je želel promovirati tudi na tak nacin, da so njegove opeke koncale kot fasada novega kompleksa. Adaptacijo prostorov je fi­nancirala Obcina Vrhnika. Streha na objektu še vedno predstavlja težavo, saj zama­ka. Na obcini pritrjujejo, da jo bo potrebno cimprej sanirati. Sicer pa tudi šola, kot smo že uvodoma pojasnili, poka po ši­vih. Potreba je po dveh ali treh dodatnih ucilnicah, do katerih bi po besedah gospoda župana lahko prišli v naslednjih dveh letih s prizidkom. Gašper Tominc Vabilo ODMERA DOHODNINE V skladu s 142. clenom Zakona o dohodnini lahko davcni zavezanec zahteva, da se do 0,5 % dohodnine, odmerjene po tem zakonu od dohodkov, ki se vštevajo v letno davcno osnovo, nameni kot donacijo tudi organizacijam, ki delujejo v javnem interesu. Med upravicenci, katerim je mogoce nameniti del dohodnine, je tudi Župnijska Karitas Vrhnika, davcna številka 15710645. Obrazec za namenitev dela dohodnine za POMOC LJUDEM V STISKI dobite na sedežu Župnijske Karitas. Obrazec oddate v župnišcu ali na sedežu Župnijske Karitas. Za vaš prispevek se vam iskreno zahvaljujemo Prenovljen še en odsek proti Podlipi Nov most med Sinjo Gorico in Blatno Brezovico Podlipa, 9. september širili vozišce, na delu relacije njem projekta oziroma širi­izgradili plocnik (130 metrov) tvijo ceste skozi naselje? »V – Obcina se je tudi in javno razsvetljavo, uredili predlogu proracuna je za pri­ letos lotila prenove meteorno odvodnjavanje ce-hodnje leto predlaganih 420 dela cestišca na relaciji ste, potrebne zašcite in pre-tisoc evrov, za leto 2021 ravno Podcelo–Podlipa. stavili telekomunikacijski vod. toliko. Gradbena dokumenta-Izvajalec del, Trgograd, d. o. o., cija je v fazi pridobivanja,« so Gre za relacijo na dolžini iz Litije, je z deli zacel 17. ju-nam sporocili z obcine. 775 metrov, tik pred Žabjo lija letos, pogodbena vrednost vasjo – gledano v smeri iz izvedbe pa je dobrih 395 tisoc Gašper Tominc Vrhnike proti Podlipi, kjer so evrov. zamenjali asfalt, ustrezno raz-Kako pa kaže z nadaljeva- Dosedanji most cez dokumentacijo se nacrtuje gradnje bomo izvedli potrebne ohranitev spodnje konstruk-zašcite in prestavili obstojece potok Crna mlaka ni cije z oporniki in krili.« Nov komunalne vode. Na robnem Spremenimo navado – zadošcal potrebam most bo skladen z vsemi ve-vencu objekta bomo montirali sodobnega prometa, ljavnimi predpisi in tehnicni-cevi za kasnejšo izvedbo sani­zato se je obcina mi specifikacijami, ki veljajo za tarnega kanala.« premostitvene objekte znotrajPo pogodbi bo objekt stal uporabimo sožalnico odlocila za njegovo naselja. Širina vozišca bo 5,5 m, skoraj 240 tisoc evrov, izvaja­ prenovo. po eni strani bo potekal ploc-lec del pa je Trgograd iz Litije. Predvidoma še pred nik, na obeh straneh – pred in Ta je z deli zacel 20. avgusta, Kot so nam sporocili z ob-za mostom – bodo v dolžini 20 dokoncati jih mora do 20. no-1. novembrom letos, cine, so ugotovili, da potrebe metrov obnovili tudi cestišce. vembra. V casu gradnje velja na bomo v oba poslovilna po popolni prenovi ni, saj »… »Zagotovili bomo ustrezno obmocju mostu popolna zapo-prostora mrliške je bilo ugotovljeno, da so ne-opremo in prometno signaliza-ra ceste, obvoz je urejen preko vežice na vrhniškem kateri nosilni elementi objekta cijo, uredili brežine in zelenice Drenovega Grica in Bevk. pokopališcu namestili v tako dobrem stanju, da jih ter odvodnjavanje meteornih sožalnice. ni smiselno rušiti. S projektno vod s ceste in objekta. V sklopu Gašper Tominc, foto: GT Namenjene so zbiranju žal­nih vošcilnic, v katere lahko diskretno dodamo tudi kak Saubermacher evro in tako svojcem v naj­težjih trenutkih pomagamo, namesto da kupujemo razne cvetlicne aranžmaje in svece, ki jih samo dodatno obre­menijo. Na eni strani s tem obujamo solidarnost in moc bo konec leta prenehal z zbiranjem bioloških skupnosti v najtežjih trenut­kih, na drugi strani prepre-cimo nastajanje nepotrebnih svojcev zaradi dolgotrajnega odpadkov ter zmanjšamo hranjenja sožalnih aranžma­ odpadkov financno in custveno stisko jev. Lani, v casu volilne padkov naj bi tako zakljucili do sem zasedene, tako bodo v le­konca koledarskega leta. »Kom-tošnjem letu predelali le okoli kampanje, je bilo postarna je sicer najmodernej-4 tisoc ton bioloških odpadkov Naprodaj še zadnje veckrat izrecno, da bo ša kompostarna aerobnega tipa, – približno toliko kot so jih po vrhniški Saubermacher sam proces od zbiranja od-njihovih besedah predelali tudi s koncem letošnjega padkov do koncnega rezultata pretekla leta. Kaj pa se bo zgo­leta prenehal z - kvalitetnega komposta, pa Jankoviceve hiše dilo z objektom? »Nacrtovanje terja svoj cas. Postopek prede­ zbiranjem bioloških je trenutno še v teku. Kompo- lave bo zato trajal predvidoma odpadkov. stiranje bomo najprej zacasno še do 30. 6. 2020. V tem casu Po porocanju casnika z Vegradom gradila družba dobrih 62 tisoc, najdražja pa za ustavili, nato pa sprejeli do- ostaja obrat torej tehnicno gle-Electa inženiring, ki je v lasti 78 tisoc evrov. Hiše se nahajajo Ker se leto približuje koncu, koncno odlocitev o tem, cemu Finance so na prodaj dano še odprt, vendar zgolj za Damijana in Jureta Jankovica, v tretji gradbeni fazi, s površino smo na omenjeno podjetje na-bo služil objekt. Vsekakor bo še zadnje vrednejše namene predelave. To je tudi sinov ljubljanskega župana Zo-med 156 in 230 m2. slovili nekaj vprašanj, kjer so dobil nov namen, z drugacno nepremicnine Electe skrajni datum, po katerem se rana Jankovica. Hiše in stavb-Na prvi dražbi je izkupicek nam potrdili, da bodo držali bo dejavnost kompostiranja vsebino, o cemer bomo javnost inženiring. no zemljišce bodo naprodaj 12. od prodaje hiš znašal 2,8 mi-dano besedo. »Drži, kot smo povsem prenehala.« in naše partnerje pravocasno novembra med 10.30 in 14.30,« lijona evrov, porocajo Finance. napovedali, Saubermacherjeva Saubermacherjeva kom-tudi ustrezno obvestili,« so še »Okrajno sodišce na Vrhni-so zapisali. Najcenejša je bila prodana za 85 kompostarna letos zakljucuje z postarna na Vrhniki ima do-sporocili iz Saubermacherja. ki bo sredi novembra na drugi Cene naj bi bile nižje za sla-tisoc evrov, kolikor je bila tudi zbiranjem bioloških odpadkov voljenje za predelavo 10 tisoc javni dražbi poskušalo prodati bih 30% oziroma znašajo okoli njena izklicna cena. in nacrtuje svoje popolno zapr-ton bioloških odpadkov letno. Gašper Tominc šest vrstnih hiš v soseski Gabr-50% ocenjene vrednosti. Tako tje.« Sprejemanje bioloških od-Njihove kapacitete niso pov-ce pri Vrhniki, ki jo je skupaj je najcenejša hiša na prodaj za Gašper Tominc Vrhniški policisti Posodabljanje vodovodne na leto zasežejo infrastrukture manj kot 30 vozil v Podlipi Policija zaseže vozilo, na primer, ko voznik z vozilom stori hujši prekršek ali ker je bilo ukradeno. Taka vozila doživljajo razlicne usode: lahko jih vrnejo lastnikom, veliko pa jih prodajo. Na vrhniški policijski postaji ne beležijo vecjih odstopanj v številu zasegov vozil na leto. Zaseg motornega vozila opredeljuje­jo trije zakoni, in sicer Zakon o pravilih cestnega prometa, Zakon o motornih vozilih in Zakon o kazenskem postopku. Na podlagi Zakona o pravilih cestnega prometa lahko policist zaseže motorno vozilo, ko voznika zaloti pri storitvi huj­šega prekrška, ce je bil v zadnjih dveh letih najmanj trikrat pravnomocno kaznovan za razlicne hude prekrške. Kaj je hujši prekršek? Na primer, ce je v naselju dovoljeno hitrost prekoracil za vec kot 30 km/h ali za 40 km/h zunaj naselja ali na avtoce­sti oziroma hitri cesti za 50 km/h. Prav tako se za hujši prekršek šteje vožnja pod vplivom alkohola, prepovedanih drog ali odklonitve odrejenega preverjanja psiho­fizicnega stanja. Za hujši prekršek se šteje tudi vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja ter vožnja v casu, ko ima vo­znik izreceno prenehanje veljavnosti vo­zniškega dovoljenja ali prepoved njegove uporabe. Policija lahko zaseže vozilo tudi v primeru, ko voznik kljub prepovedi na­daljuje vožnjo. Število zaseženih vozil se povecuje Ravno zaradi odvzema vozniških dovo­ljenj ali neveljavnega dovoljenja se je števi-lo zasegov vozil v Sloveniji zelo povecalo. Policisti so tako v prvem polletju zasegli 1933 vozil, lani v enakem obdobju pa 1591. Lani so zaradi prometnih prekrškov za­segli skupni 4213 vozil, leto poprej 3433. Kako je z zasegi na Vrhniki? Na Policijski postaji Vrhnika se število zasegov v primerjavi z letom poprej ne povecuje. V prvem polletju so zasegli 17 motornih vozil, v enakem obdobju lani 15. V celotnem letu 2018 je bilo zaseže­nih 26 motornih vozil, v letu 2017 pa 29. »Vecjih odstopanj med posameznimi leti ne opažamo,« so nam sporocili. In kam shranijo vozila? Glede kršitev policisti na pristojno okrajno sodišce podajo obdol­žilni predlog, vozila pa ob zasegu predajo sodnemu izvršitelju, ki poskrbi za hram­bo vozil do odlocitve sodišca. Policist lahko zaseže vozilo tudi na podlagi Zakona o vozilih, ko je na primer predelano za vecjo moc ali hitrost od homologirane. V takem primeru vozilo najprej odpeljejo na tehnicni pregled, na­kar lahko policist, ce se njegove domneve izkažejo za pravilne, vozilo zaseže. Na podlagi Zakona o kazenskem postopku pa lahko policist zaseže vozilo, ki bi bilo lahko dokazilo v kazenskem postopku. Kdo je lastnik, ni pomembno Po pojasnilih Policije pri zasegu lastni­štvo vozila ni pomembno. V vseh pri­merih zasega vozilo predajo kot prilogo kazenske ovadbe ali porocila v nadaljnji postopek državnemu tožilstvu oziroma sodišcu, ki odlocata o usodi motornega vozila. Kazenske zadeve, ko je predmet obravnave tudi zaseženo vozilo, naj bi se obravnavale prednostno, da se tako zmanjšajo stroški hrambe. Le-ta lahko v primeru vecletne obrav-nave preseže vrednost samega zaseženega vozila. Gašper Tominc Krajevna skupnost Podlipa Smrecje je lastnik vodovodnega omrežja iz katerega se z vodo oskrbuje velika vecina gospodinjstev v Podlipi in Smrecju. Vseskozi zagotavljamo da je vodooskrba nemotena in voda neoporecna, to pa lahko dose-gamo le z rednim posodablja­njem infrastrukture. Tako smo leta 2018 zakljuci­li zahteven in obsežen projekt rekonstrukcije vodovoda na Samiji. S tem smo krajanom omo­gocili boljšo oskrbo z pitno vodo in boljšo požarno varnost saj smo vzpostavili hidrantno mrežo, ki omogoca dovolj vode v primeru gašenja požara. Letos pa smo nadaljevali z vlaganji v Podlipi in sicer smo obnovili oba vodohrana, ki zagotavljata zadostno kolicino vode ob normalnih pogojih uporabe. Obnova obeh objek­tov je bila zahtevna zato je bilo potrebno zagotoviti dosledno izvedbo z izvajalci, ki so do-kazljivo usposobljeni za taka gradbena dela. Investicija je zajemala celo­stno obnovo, od sanacije strehe do obnove izolacije ter sanacije notranjosti, zunanjosti in za­menjave stavbnega pohištva. Vso investicijo smo pokrili z la-stnimi sredstvi in obnovo kon-cali v predvidenem roku. Za leto 2020 imamo v planu posodobitev dela trase v Razor-ski dolini, kjer se kaže, da je za­radi posebnosti terena na kri­ticnih mestih velika možnost loma vodovodnih cevi. Zahvaljujem se vsem, ki ste kakorkoli pripomogli pri izved-bi projekta. Brez prostovoljnega dela in razumevanja krajanov dela zagotovo ne bi potekala tako gladko. Predsednik KS Podlipa - SmrecjeJurjevcic Boštjan Oberfest v znamenju glasbe in piva Športni park Vrhnika je 5. oktobra 2019 zopet zaživel v sivo. Skoraj celotno igrišce je bilo zasedeno s sivimi šotori in razno barvnimi stojnicami. Dogodil se je namrec že tradicionalni 8. oberfest, ki se je ukoreninil v zabavno življenje Vrhnicanov. Z veseljem ugotavljamo, da je prireditev našla pravo mesto med nekaterimi vrhniškimi tradicionalnimi dogodki, kot so Noc na Vrhniki, Argonavt-ski dnevi in seveda med šte­vilnimi športnimi dogajanji. Vrhnicani so Oberfest vzeli za svojega in ga v velikem številu tudi obiskujejo. Zato je prido­bil zanimiv slogan: »Oberfest ste ljudje, ki mu dajete dušo …« Seveda pa je potrebno za tako prireditev veliko dela in udeležbe dobrih pokroviteljev ter zelo delavnih prostovoljcev. Glavni organizatorji so: Ma-tjaž Rus, Darja Štukelj, Sabina Lapuh in Ivan Lapuh, ki so se izkazali že z osmimi Oberfesti. Kot pa pravijo, ne bodo odne­hali, saj se s tem tudi Vrhniko razpoznava širom Slovenije. To pa je napoved že za 9. Oberfest v letu 2020. Samo prireditev je zacel vrh­niški pihalni orkester, ki že vsa leta odpre vrhniški Oberfest. Sledil je nastop Twirling klu­ba logaških mažoretk, ki bodo prihodnje leto bodo prazno-vale 45-letnico delovanja. Kot pravijo, je v teh letih v klubu korakalo in vrtelo palico vec kot tisoc otrok. Dekleta so prepotovala vso Evropo ter obiskale Ameriko, Kanado in Avstralijo. Nekako stalni gosje so postali plesalci Plesne šole Urška Vrhnika. Mlade plesalke in plesalci so navdušili vse pri­sotne gledalce. Na oder so prišli tudi mladi pevski talenti Glasbenega stu­dia Osminka, ki aktivno sode­lujejo na mednarodnih pevskih tekmovanjih širom Evrope. Predstavili so se: Aja Koblar, Tim Vogelnik, Metod Munda, Nina Dovžan Perovic, Arnika Marncin in Ema Štefelin. Prvi solo pevski nastop je bil v izvedbi Aleksandre Vovk, ki je znana kot finalistka showa Slo­venija ima talent. Aleksandra je vseh gledalcev pod odrom. tudi odlicna igralka namiznega Ob 20. uri je bilo uradno od­tenisa in je clanica slovenske prtje 8. Oberfesta. Na oder je namiznoteniške reprezentan-predstavnik pivovarne Laško ce. S svojim glasom je navduši-prinesel sodcek piva. Skupaj z la vse prisotne, še posebno ko županom sta vanj zabila leseno pipo in z vrckoma piva nazdra­vila vsem prisotnim ter tako odprla tradicionalen vrhniški Oberfest. Na oder pa so že »prihrume­le« zvezde vecera, Modrijani, ki že nekaj let navdušujejo vrhni­ško obcninstvo, ki je takoj še bolj oživelo in pelo ter plesalo skupaj z njimi. Zabaven žur se je nadaljeval v pozne vecerne ure. Bilo je veselo, zabavno in prepleteno s polno pozitivne energije. Organizatorji 8. Oberfesta so letos omogocili prodajo sreck za dobrodelnost. Denar od prodanih sreck je bil name-njen mladim nogometašicam ženskega nogometnega kluba Vrhnika. Nogometašice so zelo vztrajne in borbene ter si bodo z zbranimi sredstvi svojo de­javnost še bolj podkrepile ter zagotovile treniranje in tekmo­vanje. Ob koncu moram poudariti, da je bilo izvedba Oberfesta na zelo profesionalni ravni. Zbralo se je vec tisoc poslušalcev do- sta v duetu z Isaacom Palmo bre glasbe in seveda tudi do- zapela nekaj pesmi. Seveda je brega piva. Zato organizator-Isaac, simpaticen Argentinec, jem vse pohvale, pa tudi vsem, zapel tudi sam in navdušil mla-ki so dali svoj prosti cas za de poslušalce. Za njim je na organizacijo in pripravo prizo-oder prišla netrudna, neusta-rišca na vrhniškem športnem vljiva in vedno polna energije parku. Tradicija se bo nadalje-in presenecenj Alya. Z glasom vala, kar pomeni: Nasvidenje in stasom je navdušila vse, še na 9. Oberfestu prihodnje leto. posebno pa moške poslušalce. Zaslužila si je res velik aplavz Simon Seljak Zavod Ivana Cankarja turizem Vrhnika Zahvala vsem sponzorjem in pokroviteljem 8. Oberfesta: Rajko Mivšek, s. p., Radenska, d. o. o., Avtotrade, d. o. o., Zic vrhnika, Gut&Pet, d. o. o., Salkon, d. o. o., Family Puklavec, d. o. o., Mkeršmanec, d. o. o., Dvig, d. o. o., LL Grosist, Oblak mgt, d. o. o., Modest, d. o. o., Marolt beton, d. o. o., Franci Habat, s. p., Avtopralnica Žagar, Varovanje Arh, Anvina, d. o. o., Jaka Mivšek, s. p., Štirn, d. o. o., Slašcicarna Berzo, Vudex, d. o. o., Berto Gabrovšek, s. p., JP-KPV Vrhnika, Obcina Vrhnika, Ribiška družina Vrhnika, Siliko, d. o. o , Franci Tomažic, s. p., Pivovarna Union, d. o. o., Rula Ivan Lapuh, s. p., Avto Vesel, d. o. o., Luka Tušar, s. p. , Radio Gorenc, M-Orel, d. o. o., Pgd Sinja Gorica, April 8 Oglaševalna agencija, Molek Servis Vrhnika, Secnik, d. o. o., Naš casopis, TIC Vrhnika, Ogis šotori, d. o. o., G3 Spirits, d. o. o., Media Bus, d. o. o., Franci Simon, s. p., Akustika Bahun, d. o. o., Žganjekuha Kržic, d. o. o. V Domu upokojencev Vrhnika imajo novo balinišce voustanovljena skupina »Žoga band«, ki je z udrihanjem tolkal po žogah poskrbela za enkra­tno vzdušje v dvorani, hkrati Jesenko, Satler Branko in Reven drevo, ki bo poleti nudilo prije-Simbioza giba s Slavko) so s svojim prostovolj-tno senco, in zraven vrtne ute, katerim želi ozavestiti nim delom pripravili teren za kjer se radi zbirajo varovanci Projekt Varni brez nasilja in spodbuditi svoje balinišce in na koncu postavili ter obiskovalci.« tudi lesen okvir. Pri tem jim je Odprtje so v slogu Simbioze varovance k gibalno pomagal tudi naš stanovalec g. giba, ki zagovarja ne samo gi­ športnim aktivnostim. Povežimo se ter skupaj Jožko Erzetic. S takim sodelo-banje, ampak tudi generacijsko vanjem pri izgradnji balinišca sodelovanje, izvedli z najmlaj- Korak naprej na tej poti so smo porabili manj sredstev, za šimi gosti iz Župnijskega vrtca storili z odprtjem novega bali­kar se vsem iskreno zahvalju-Vrhnika. Ti so sodelovali tako recimo ne nasilju nišca, ki so ga v domu zgradili v jemo,« nam je sporocila mag. na športnem poligonu na pro-sodelovanju z Društvom zdra-Milena Koncina, direktorica stem kot na sami proslavi ob vljenih alkoholikov Vrhnika. Doma upokojencev Vrhnika odprtju. Program odprtja sta »Delo je koordiniral clan dru-in dodala, da je bilo balinišce popestrila še domski pevski štva g. Reven Slavko. Izkop je Vrhnika, 11. seznanimo z informacijami o vo podporo in ljubezen. Želijo nasilju ter otrokom in mladim si, da bi jih vkljucili v reševanje oktober – Vsi pomagamo krepiti moci in ve-težav in bi skupaj poiskali od­ si zaslužimo šcine, da bodo nasilju znali in govore na izzive, s katerimi se živeti v svetu, zmogli reci NE. soocajo. kjer se pocutimo Konferenca v Cankarjevem Dobrih praks na podrocju varne, mocne domu na Vrhniki je bila le izvajanja preventivnih pro-in svobodne. Za ena od priložnosti za pove-gramov v vrtcih in osnovnih zovanje in sodelovanje, ki sta šolah je precej, a pred nami nekatere otroke kljucnega pomena pri ustvar-je še nekaj pomembnih kora- in mlade so žal janju podpornega in varnega kov za vzpostavitev sistema del njihovega okolja, v katerem nasilje ni primarne preventive nasilja, sveta tudi izkušnje vrednota oziroma ni ustrezen ki bo zagotavljal krepitev va­vrstniškega in nacin ravnanja v medosebnih rovalnih dejavnikov otrok in drugih oblik nasilja. odnosih. Odgovornost nas bo na voljo vsem otrokom in vseh (ne le na nivoju družine, mladim v Sloveniji. Njegove posledice negativ-pac pa tudi sistemsko, zlasti v Konferenca se je koncala s no vplivajo na njihovo fizic-zdravstvu in v procesih vzgoje premiero serije kratkih filmov no in psihicno pocutje ter na in izobraževanja) je, da sode-na temo spletne varnosti, ki njihovo telesno in duševno lujemo in delujemo v dobro bodo predstavljeni tudi na zdravje. otrok in mladih. Pomembno družbenih omrežjih ISA in- Vrstniško nasilje se ne po-je, da vzgojno-izobraževalni stituta (Facebook: ISA institut, javlja le v živo, ampak tudi zavodi in druge organizacije, Instagram: isa.institut). na spletu. Raziskava v okviru ki izvajajo aktivnosti z otroki Konferenca je potekala v projekta Varni brez nasilja in zanje, skrbijo za krepitev okviru projekta Varni brez je pokazala, da je 89 % (N = sistematicne primarne pre-nasilja – Celostni program 4.617) ucencev 3. triletja po-ventive nasilja in zlorab otrok primarne preventive vrstni-rocalo, da na šoli obstaja bese-in mladih. škega in spolnega nasilja na dno, fizicno in odnosno nasi-Tudi mladi so imeli prilo-škodo otrok in mladostnikov, lje. Približno polovica ucencev žnost v pogovoru z Domnom ki ga sofinancira Ministrstvo je vsaj enkrat doživela vsaj eno Valicem izpostaviti kljucna za zdravje Republike Slovenije. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika obliko spletnega nasilja. Od-sporocila, med drugim tudi to, www.visitvrhnika.si govornost odraslih je, da se da potrebujejo odrasle, njiho-NC Rožnati oktober tudi na Vrhniki JA oktobra pripravljamo številne Redno gibanje, zdrava in aktivnosti, s katerimi želimo uravnotežena prehrana ter obeležiti rožnati oktober, oza­vešcati širšo javnost o raku dojk in opozoriti na pomen zdrave­ga nacina življenja in zgodnjega Miklavž v Podlipi naroca odkrivanja bolezni. Letos smo v ospredje rožna­tega oktobra postavili skrb za darila svoje zdravje, kajti s svojim ži­ vljenjskim slogom lahko veliko Starše otrok, ki so se rodili v letu 2017 in stanujejo v KS Podlipa - Smrecje, prispevamo k svojemu zdravju vabimo, da nam do 10. novembra 2019 sporocijo podatke (ime, v prihodnosti. priimek otroka in naslov) za letošnje Miklavževo obdarovanje. Raziskave so pokazale, da Sporocite nam podatke tudi za otroke, ki so se rodili v letih 2013 do 2016, ki lahko cezmerni telesni teži in morebiti še niso uvršceni na seznam za obdarovanje. pomanjkanju telesne aktiv-Podatke sporocite na GSM: 041 959 366 ali nosti pripišemo od 25 do 33 e-naslov: ursa.trcek@gmail.com odstotkov vseh primerov raka Svet KS Podlipa - Smrecje dojk. Vabilo Gospodarski in socialni razvoj Vrhnike do druge svetovne vojne Predavanje bo v Grabeljškovi dvorani v petek, 15. novembra, 2019 Društvo Nauportus viva in Cankarjeva knjižnica Vrhnika ob 18. uri. vabita na predavanje zgodovinarja dr. Staneta Granda z naslovom Predavatelj bo povedal, kako so si Vrhnicani služili kruh pred sto leti, kdo so bili Galleti, Kotniki, Lenarcici … ; kako so se na Vrhniki za vpliv potegovali liberalci in klerikalci, kako so živeli kmetje in proletarci … Vabljeni! Tako smo se tudi na Vrhniki skupaj s Centrom za krepitev zdravja ZD Vrhnika, Vecgene­racijskim centrom Skupna toc­ka Vrhnika, skupina kvackaric, ki so si nadele ime Kvakvackaš, in VDC Vrhnika organizirali in pripravili pletenine ter roza pentlje, s katerimi so oblekli drevesa v Parku samostojnosti na Vrhniki – letos že tretjic. V Sloveniji vsako leto za ra­kom dojk zboli skoraj 1300 žensk in do 15 moških, skoraj 400 žensk in do 10 moških pa umre. V Združenju Europa Donna Slovenija že vrsto let Izdelal maketo kozolca, ki ga ni vec Kmecka stavbna dedišcina se tudi v okolici Vrhnike umika obrtni dejavnosti. Za ohranitev videza te izje­mne ustvarjalnosti in domisel­nosti kmeckega stavbarstva se je odlocil upokojeni kmet Fran­ce Umek, Blatna Brezovica 13. V dolocenem razmerju je na­tancno izdelal maketo kozolca in »skednja«, ki ju ni vec. Skedenj – v celoti leseno poslopje je na kmetiji služil za shrambo šote, butar, orodja, prvenstveno pa za skladišce žitne slame. Uporabljali so ga tudi za rezanje krme za živino, lušcenje fižola, otepanje prosa … Izdelana maketa je vredna ogleda, predvsem bi bila zani­miva za šolsko mladino. NC. Jubilej zlate in srebrne maše na Vrhniki V vrhniški župnijski cerkvi, Otroci so se dan pred slovesnostjo Božji klic in kakšno veselje prinaša zbrali na oratorijskem dnevu, kjer so hoja za Bogom. obsijani z jesenskim soncem, v liku sv. Petra in pricevanju s. Felicite Marjana Debevec je bilo v nedeljo, 6. oktobra, spoznavali, kaj pomeni odgovoriti na še posebno slovesno. Veselili smo se zlate maše, 50 let duhovništva, Antona Dobrovoljca Obcinski odbor Desusa in srebrne maše, 25 let duhovništva, Marka Japlja. Slovesnost, ki jo je z izjemnim petjem okronal cerkveni povabil v goste podžupana mešani pevski zbor, so polepšale tudi številne narodne noše. Oba duhov­nika izhajata iz naše fare. S svojim življenjem pricujeta tisto, o cemer je gospod Japelj spregovoril med sveto mašo: ce je bil duhovnik nekoc ucitelj vere in opomnik vesti, v prejšnjih de­setletjih uspešen gradbinec in voditelj župnije, je njegovo poslanstvo danes predvsem sprejeti cloveka v stiski in mu pomagati z Božjo lucjo osvetliti njegovo življenje. Vecnostni pogled je tisto, kar ljudje danes pricakujejo od duhovnikov, je poudaril. In prav to smo odkrivali tudi s tri­dnevno pripravo na slovesnost, med katero so nas nagovarjali gostujoci du­hovniki. Bolj smo se zavedli pomena Da bi bili na tekocem z dogajanjem starejši seznanili z aktualnim dogaja­ tega, da vsak od nas odgovori Bogu in mu sledi tja, kamor ga klice; pa naj bo na Vrhniki, je lokalni odbor stran-njem v obcini ter priložnost izkoristili to zakon, duhovništvo ali redovništvo. ke Desus povabil medse podžupana za vprašanja ali pripombe. Kot smo Obenem pa smo prosili, da bi mladi Grega Kukca in predstavnike Društva slišali, je bilo odprtih kar nekaj tem, še dandanes našli prostor, kjer bodo lah-upokojencev Vrhnika. posebno pa so izpostavili projekt Pro-ko slišali Božji glas, imeli pogum, da Kot je dejal predsednik odbora, Vid stofer, ki nudi upokojencem iz obcine mu odgovorijo in ostanejo zvesti do Drašcek, so obcinskega predstavni-brezplacen prevoz na želeno lokacijo. konca. ka povabili zato, da bi se lahko tudi (gt) Vabilo Ob 28-letnici delovanja Župnijske Karitas Vrhnika Koncert bo v soboto, 23. 11., 2019, ob 18. uri v v sodelovanju z Obcino Vrhnika, Zavodom Ivana dvorani Cankarjevega doma Vrhnika. Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika in Nastopili bodo priznani ansambli, pevci in solisti: SAZAS-om Ljubljana, organiziramo Župnijski vrtec – otroci iz glasbenih uric Ansambel Strmina Express pevka Tinkara Kovac Alen Vogrinc Vesel 15.DOBRODELNI KONCERT: Klavirski trio Rupnik Ansambel Gregorja Kobala Folklorna skupina Hotedršica DVA NOVCICA Trio Šubic Ljudski pevci iz Bevk Dobrodelni koncert je namenjen za pomoc družinam, ki so v socialni Oktet Raskovec stiski na Vrhniki. Vljudno vabljeni! Dejavnosti bodo sofinancirane tudi s strani RS, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za družino; EU, Evropski socialni sklad, Naložba v vašo prihodnost in Obcine Vrhnika. V mesecu novembru vam nudimo kar nekaj zanimivih delavnic oz. pre­davanj, sicer pa smo za obisk in izvedbo razlicnih aktivnosti dostopni vsak dan v delavniku, izjemoma tudi ob koncu tedna. Prav tako nudimo vsa­kodnevno ucno pomoc ter bralni koticek in uporaba racunalnika sedaj izvajamo v naših prostorih, veseli pa smo tudi vsakršnega doda­tnega predloga oz. ideje z vaše strani. Vse naše delavnice so brezplacne, vabljeni pa ste vsi – od najmlajših do najbolj zrelih. VGC Skupna tocka Vrhnika PON - PET 8.00 – 16.00 na Cankar­jevem trgu 4 (prvo nadstropje)Kontaktna oseba: koordinator aktivnosti Eva Licof, email: eva. licof@zpmmoste.net in tel: 064 259 033 Ponedeljek 4., 11., 18,. 25. november 9.00 do 12.00 – Skupna kvac­karija Ponedeljek 4., 11., 18,. 25. november 16.00-17.00 - Program RA­STEMO SKUPAJ- ustvarjalne delavnice za predšolske otroke in njihove starše ( zaželjene prijave ) Torek 5. november ob 17.00 - Predavanje o TESNOBI (v sodelovanju s CKZ ZD Vrhnika) Torek 12. november ob 18.00 - Šola za starše (težave predšolskega otro­ka v vrstniški skupini) Torek 5., 12., 19.,26 november ob 9.00 - Racunalniški tecaj (prijave so zaželjene) Torek 26. november ob 18.00 - Zaupna in pogovorna skupina za žen­ske z razlicnimi temami Sreda 6.,13.,20.,27 november ob 19.00 - Om chanting (resoniraj z zvokom OM) (prijave so zaželjene) Cetrtek 28.november ob 18.30 - Urica za zdravje z Moniko, tema me-seca KREPITEV IMUNSKEGA SISTEMA Cetrtek 7.,14.,21.,28 november ob 9.30 – Delavnica za iskalce za­poslitve Cetrtek 14. november ob 18.00 - Zvocne gong kopel. (Na zvocno ma-sažo pridite v udobnih oblacilih, zaželjene so prijave) Cetrtek 21.november ob 18.00 - EFT tapkanje (NOVOST) (zaželjene so prijave) Petek 15.november ob 9.00 - Priprava zdravega zajtrka (v sodelovanju s CKZ ZD Vrhnika) Petek 4.,11.,18.,25. oktober ob 10.00 – Mamice na kavici: podporna skupina. (VGC Skupna tocka, Cankarjev trg 4) (prijave so zaželjene) Program dodatnih aktivnosti lahko spremljate na Facebook stra­ni: VGC Skupna tocka VrhnikaProjekt sofinancirata Republika Slovenija – MDDSZEM in Evrop-ska unija iz sredstev Evropskega socialnega sklada. Vabilo Župnijska Karitas Vrhnika 18. mocnejšimi in šibkejšimi ali med moškimi in ženskami. Velika vecina opazi šele novembra ob 18.30 v Beli dvorani posledice, strokovno pomoc poišce slaba Župnijskega vrtca Vrhnika polovica. organizira predavanje z naslovom V ta namen vam bomo na enkratnem psihološkem predavanju v okviru Centra za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Vrhnika s predavateljico mag. KO DUŠA psihologije Sonjo Sever predstavili najpogostejše mite na podrocju duševnih bolezni, naravo razlicnih ZABOLI. patalogij, odgovorili na vprašanje, cemu do njih prihaja. V ospredju bo predvsem O duševnem zdravju Slovencev se v zadnjih psihosocialna nota predavanja, kjer boste letih veliko govori in piše. Po zadnjih izvedeli vse o sistemu psihološke pomoci, ki podatkih so pri nas v ospredju bolezni ste ga deležni v naši državi. odvisnosti (od alkohola), sledijo depresija Vljudno vabljeni! in anksiozne motnje. Duševne stiske ne izbirajo med mladimi in starimi, socialno Zanimiv Grabeljškov vecer Grabeljškova dvorana, 16. oktober – V Cankarjevi knjižnici na Vrhniki je potekal tradicionalni literarni vecer posvecen slovenskemu pisatelju, novinarju in uredniku ter v prvi vrsti Vrhnicanu Karlu Grabeljšku. snikove nagrade, novinarka in pisateljica Bronja Žakelj. Z njo se je pogovarjala in jo predsta- Prireditev v njegov spomin vila vsem zbranim direktorica sta pripravila Cankarjeva knji-Cankarjeve knjižnice Sonja žnica in Združenje borcev za Žakelj. Še prej pa je zbrane na­ vrednote NOB, soustvarjalci govoril predsednik ZB NOB pa so še bili: Založba Beletrina, Vrhnika Jani Kikelj, ki je po- ZIC, Glasbena šola Vrhnika in udaril, da sta Gaber in Bronja OŠ Ivana Cankarja. Osrednja Žakelj imela veliko skupnega. gostja vecera pa je bila avtorica Bila sta novinarja in pisatelja, knjige »Belo se pere na devet­ki življenje opisujeta z lepimi deset«, dobitnica letošnje Kre-in žalostnimi trenutki. Vabilo Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Vrhnika v sodelovanju z Obmocnim združenjem veteranov vojne za Slovenijo Vrhnika - Borovnica in Policijskim veteranskim društvom Sever, Odbor Vrhnika - Logatec ter pod pokroviteljstvom Obcine Vrhnika vabi na tradicionalno Spominsko slovesnost ob dnevu mrtvih, posveceno padlim slovenskim partizanskim borcem in drugim žrtvam naci-fašisticnega okupatorja. Slovesnost bo v petek, 1. novembra 2019, ob 10.00 pri grobnici padlih borcev NOB na Drci. Vabimo vas, da spomin na padle pocastite z vašo prisotnostjo. Predsednik ZB NOB Vrhnika Janez Kikelj, l. r. Novo mlinsko kolo se vrti Neizmerno veselje ob tem otvoritvene torte. Za pogosti-znamo marljive in neutrudne dosežku pa je in naj ostane v tev pa je, kot že velikokrat, po-vrhniške turisticne delavce, srcih ene velike družine: ekipe skrbela neutrudna ekipa Star se bo želja izpolnila. Seveda Star maln.« maln. predvsem s pomocjo Obcine Za uradno odprtje so poskr-Vsi si želimo, da bi se mlinsko Vrhnika in vrhniških sponzor­beli vsi govorci na vrhu jezu, kolo vrtelo še veliko dni, mese-jev. Tako se ta zgodba tu ne bo kjer so spustili vodo na mlin-cev in let. Želja vrhniških turi-koncala. Zato tudi veselo še na­sko kolo in bilo je res slišati cin, stov je tudi, da bi mlinsko kolo prej v Star maln s pesmijo Ob cin, cin … Po zagonu novega dobilo zraven še pravi mlin, ki bistrem potoku je mlin. mlinskega kolesa sta sledila je bil na tamkajšnjem mestu že družabno srecanje in razrez v prejšnjem stoletju. Kot po-Simon Seljak Star maln, sobota, 5. oktober – Ob bistrem potoku Starega malna je zopet zapel nov mlin cin, cin, cin … Uresnicile so se spomladan­ske obljube in napovedi Turi­sticnega društva Blagajana, da se bo jeseni novo mlinsko kolo zopet zavrtelo in številne obi-skovalce pozdravljalo z znano melodijo. Akcija zbiranja sred­stev se je zacela, nacrti in arhi­tekti so delovali, mizarski moj­ster pa je izdelal novo mlinsko kolo. Zbrala se je kar lepa vsota denarcev in vsem darovalcem velja zares iskrena zahvala. Ce­prav je še nekaj dolga, pa clani TD Blagajana upajo še na do-brodelneže, ki polnijo skrinjico v Starem malnu z napisom »za mlinsko kolo«. Vse aktivnosti so v soboto, 5. oktobra, pripe­ljale do odprtja delovanja nove­ga mlinskega kolesa. V Starem malnu se je zbralo vec kot 300 obiskovalcev, predvsem ljubite­ljev te vrhniške turisticne toc­ke. Res je prejšnje kolo zaradi dotrajanosti nekaj let mirovalo. Na odprtju je za zacetek šu­menje potoka preglasil Pihalni orkester Vrhnika. Kvartet Mlin z Jezera je zbrane pozdravil s pesmijo Ob bistrem potoku je mlin, cin, cin … Sledili so na­govori: župana Obcine Vrhni­ka Daniela Cukjatija, izdeloval-ca mlinskega kolesa Boštjana Debevca in arhitekta Matjaža Jereba. Zbrane je nagovorila tudi predsednica TD Blagajana Vrhnika Mirjam Suhadolnik, ki je bila tudi gonilna sila projekta Novo kolo, z naslednjimi bese­dami: »Lepo pozdravljeni vsi zbra­ni! Za današnji dan lahko upra-viceno recemo: To pa je voda na naš mlin! Prvi pozdrav obiskovalcem naše oaze miru je bila melo­dija mlinskega kolesa, ki pa se zaradi dotrajanosti že nekaj let ni vrtelo vec. Ponos zagnanih clanov Turisticnega društva izpred 26 let in naš ponos je nacel zob casa in bolece je bilo gledati propadajoco dedišcino. Prvo omembo Starega mlina pri Vrhniki smo našli v Zgodo­vini Norika in Furlanije. Pater Matin Baucher je o tem kraju pisal že okrog leta 1640. O tem kraju, o vodi, ki ima posebne muhe in o zmaju, ki bruha tudi svoje mladice je pisal Valvasor. Da bi v domaci kraj privabili obiskovalce od vsepovsod, so ustanovitelji Društva za olep­šavo trga Vrhnike in njene okolice urejali poti , negovali naravne in kulturne vrednote ter ustvarjali. Tudi o teh ljudeh je pisal Ivan Cankar. O županu, o clovekoljubnem davkarju, ki je urejal stezice. In pisal je tudi o Starem malnu v crtici Nina. Mlin se je dokoncno podrl kon­cem 1. svetovne vojne, takrat, ko je zastalo tudi Ivanovo pero. Naravna in kulturna dedišci­na našega kraja pricata o bogati, pestri zgodovini, ki jo je treba negovati. Kaj rado se zgodi, da ni vec tiste imenitne stavbe, tiste soncne ure, da za vedno umolkne pricevalec, mi pa ni­smo zapisali njegovih zgodb, v casu se izgubijo tiste številke in crke, ki bi nekaj kar je od nek­daj tu, oznacevale za kulturno dedišcino. Škoda. Brez kulture ni naroda. Mi pa smo bogati. Že 131 let delovanja Turi­sticnega društva Blagajana, nekdaj Olepševalnega društva bi zaslužilo vpis v evidenco dedišcine, kar vseh vrst, kul­turne, naravne , stvarne... Pa je birokracija prezapletena, mi pa zaposleni z ustvarjanjem kul­ture turizma, gostoljubnosti, delovanja na mnogih drugih podrocjih, ki pritegnejo vašo pozornost dragi sokrajani in gostje. Po svojih laicnih mo­ceh želimo delovati v dobro domacega kraja. Z veseljem in ponosno ugotavljamo, da ni­smo sami, z nami so arhitekti, krajevne skupnosti, društva, zavodi, podjeta, poznavalci kulturne in naravne dedišcine, posamezniki, obiskovalci. Pod-pira nas obcina in tako enotni smo tudi mi vsi obcina. In vse to naše, te lepote želimo deliti z obiskovalci. Ko se je zima prevesila v po­mlad smo zaceli z akcijo zbira-nja sredstev za mlinsko kolo, staknili glave z arhitekti , našli dobrega izvajalca, na pomoc nam je priskocila v dobri meri še KS Vrhnika-Vas in steklo je. Do tu, da smo lahko mojstru rekli: Zacnite! Mlinsko kolo bomo pognali v tek, naša želja in nacrti pa so, na tem mestu postaviti mlin kot je bil nekoc. Tisti pravi, ki bo mlel žito, kjer se bodo mla­de generacije srecevale s kul­turno dedišcino svojih dedov, Star maln pa bo v polni meri upravicil svoje ime. Spoštovani! Ne bom našte­vala kdo vse je prispeval za mlinsko kolo, rekla bom le IS­KRENA HVALA VSEM. Naj vam melodija mlinskega kolesa polepša dan. Zahvala S tiho melodijo pozdravlja obiskovalce Starega malna. Skupaj smo ga pognali v tek obiskovalci in podporniki, ki ste nas vzpodbujali in prispevali vsak po svojih moceh ter vztrajno polnili skrinjico z napisom »za mlinsko kolo«. Seznam je dolg in ga hranimo v Starem malnu, kjer je na voljo za vpogled, mnogi ne želite javne objave, mnogi pri­spevate »nevidno«. Prvi donator v skupini podjetij je bila Žganjekuha Kržic, sledili so krajevne skupnosti Vrhnika - Vas, Vrhnika - Center in Vrhnika - Breg; podjetja in podje­tniki Fortrade d.o.o., Siliko d.o.o., Avtotrade d.o.o., M-Orel, VR-Elektronika, Mitja Kovacic, Samex, Boštjan Dobrovoljc, Dvig d.o.o. Vrhnika, Tonc trgovina in storitve Jure Ogrin s.p., ZIC s skupno odlocitvijo, da se zbrana sredstva na Južni na Stari cesti v okviru Argonavtskih dni namenijo za mlinsko kolo in Obcina Vrhnika. Hvala Sticišcu NVO za osrednjo Slovenijo za promocijo pri pridobivanju sredstev za mlinsko kolo in v nadaljevanju tudi za mlin, prav tako tudi Doživljajskemu razstavišcu Moja Ljubljanica in Naše-mu casopisu. Hvala mojstru Matjažu Debevcu, ki je sledil našim prizadevanjem , da bi se kolo vrtelo še to leto in ga s svojo ekipo izdelal in postavil. Hvala arhitektom Delavnice d.o.o., predvsem Urošu Jerebu, ki s svojo strokovnostjo in pripadnostjo društvu deluje v smislu ohranjanja dedišcine in nas usmerja na poti celostne ureditve Starega malna in okolice. Kolo smo zavrteli 5. oktobra, slovesnost so nam polep­šali Pihalni orkester Vrhnika, Kvartet mlin in narodne noše. Kar nekaj vzpodbudnih besed nam je namenil župan obci­ne Vrhnika Daniel Cukjati. Preseneceni in zelo veseli smo bili številnih obiskovalcev. Hvala vsem! To nam veliko po­meni. Bil je lep soncen dan, poln optimizma, podpore in lepih želja, kar nam daje moc, ko stopamo novemu cilju naproti - postavitvi mlina, kot je bil nekoc. Iskrena hvala za vaš prispevek. še naprej se bomo trudili, da boste lahko zadovoljni obiskovalci naše oaze miru. Ekipa Star maln, še posebej Jure in Irena ter prizadevni clani Turisticnega društva Blagajana, so s svojim delom, pripadnostjo in pozitivno energijo ustvarjalci prave, lepe podobe našega bisera. Zato cisto na koncu še vam iz srca hvala. Življenje gre svojo pot, na koncu te poti je slovo. V teh dneh se je za vedno poslovil Cedomir Vuga. Iskreno soža­lje ženi Slavici in hcerki Nives. Po slovesu sta nas poklicali in povedali, da sta se s sosedi, ki so zbirali sredstva za cvetje odlocili, da jih namenita za mlinsko kolo in mlin v Starem malnu. Hvala vsem stanovalcem na Ulici 6. maja 10. Sredstva bodo porabljena tako, kot bi želel pokojnik: za Vrhniko. Predsednica TD Blagajana Vrhnika, Mirjam Suhadolnik Tekmovanje gasilskih enot širšega pomena Tretje mesto gasilcem s Stare Vrhnike da v tem primeru ni bilo po­trebno opraviti tehnicnega po­sega. Poškodovanec je bil prav tako prenesen na že v naprej doloceno mesto oskrbe. Sledilo je še hitro pospra­vljanje opreme, katera ni bila v funkciji in zadnji pregled delo­višca. S sodniki je sledila kratka analiza opravljene vaje, katero smo opravili v 18 minutah in 29 sekundah! Naš koncni vtis in pripombe sodnikov so bile, da smo nare­dili zelo malo napak in svoje delo opravili izredno dobro. Ob razglasitvi doseženih mest trebuha. Jeklena palica je po zil. Zaradi obsežnih poškodb so se predvidevanja o rezulta­scenariju padla zaradi naleta voznika v drugem vozilu se tu uresnicila. Po posameznem dveh vozil s strehe prvega vozi-ga je prednostno obravnavalo. tockovanju nalog smo za oskr-la, prebila vetrobransko steklo Ponesrecencu smo najprej tu­ 19.oktobra 2019 je Ekipa se je mesec in pol pred Za vsak scenarij je cas omejen bo ponesrecencev dosegli med drugega vozila, poletela skozi jek in glavo stabilizirali, nato tekmovanjem dobivala dvakrat na piclih 20 minut. vsemi tekmovalci najvec tock, v Postojni v okviru odstranili vetrobransko steklo, volanski obroc in se zapicila v na teden ter pridno trenirala Hitro je prišel dan tekmo-po skupnem seštevku tock pa porezali volan in napravili od-Bogatajevih dni zašcite trebušno votlino voznika dru­ vse primere, ki se pojavljajo na vanja in ob 7:15 uri so bile že 3. mesto. 2. mesto je doseglo prtino za varen izvlek. Odlocili in reševanja potekalo gega vozila, tako da je bil voz­ tekmovanju. Našo ekipo so se-vse ekipe zbrane na prizorišcu PGD Dobraceva, GB Ljubljana smo se, da odstranimo celoten 10.tekmovanje Gasilskih nik preboden in jeklena palica stavljali: Boštjan Turk, Florjan tekmovanja v Postojni. Žrebali je dosegla 1.mesto. Sledilo je bok in streho vozila, saj smo enot širšega pomena. Ogrin, David Pretnar, Matija smo vrstni red nastopa in pa je bila zabodena v naslonjalo neizmerno veselje in zadovolj- s takšnim posegom pridobili Šneberger, Tilen Mesec in Ta-scenarij, ki je ostal zapecaten sedeža. stvo naše ekipe in naših navija­ prepotreben prostor za varen Gasilske enote širšega pome-dej Mrak.V vsakem primeru v kuverti do zacetka nastopa. Pred samim zacetkom smo izvlek poškodovanca. Ko smo cev na prizorišcu. Doma pa so na (GEŠP) so enote, ki imajo oziroma scenariju sta dve vozili Tako nobena gasilska enota ne imeli nekaj minut za izbiro to hitro in varno naredili, smo nam naši operativci pripravili sklenjeno pogodbo z Upravo s ponesrecencem. Obe vozili je ve kaj jo caka. Ko smo kot pred-primernega orodja in opreme morali porezati še naslonjalo zelo lep sprejem. Republike Slovenije za zašcito potrebno primerno stabilizira-zadnja,16. enota, prišli na vrsto, ter hiter posvet z ekipo. Na so-sedeža na katerem je bil voz-Za zakljucek bi rad poudaril, in reševanje za naloge reševa-ti pred posredovanjem, jima s smo odvili listek s scenarijem, dnikov znak smo lahko zaceli s nik s tujkom v trebuhu. Nato da je doseženi rezultat plod nja v prometnih nesrecah. Eno-tehnicnim posegom narediti kateri je po našem mnenju bil svojo nalogo in dirka s kratki-vecletnega skupnega dela celo­ je sledil izvlek poškodovanca, te sestavljajo tako poklicne kot odprtino skozi katero se nato najbolj zahteven in obsežen. mi 20 minutami se je pricela! ki smo ga odnesli na že vnaprej tne operativne enote GE Stara prostovoljne gasilske enote – pravilno oskrbi in izvlece po-Scenarij je obsegal sledece: Vodja ekipe je opravil hitri doloceno mesto oskrbe. Šele Vrhnika in kvaliteta samega kot je Stara Vrhnika. Letošnje-nesrecenca iz vozila, po izvle-vozilo na kolesih in poškodo-ogled kraja nezgode, sledilo sedaj smo se lahko posvetili dela se kaže tudi na terenu kjer ga tekmovanja se je udeležilo ku pa je potrebno še pospraviti vano osebo ter vozilo na ko-je požarno zavarovanje in fi-vozniku v prvem vozilu, ki je posredujemo. rekordno število ekip, kar 17. vso reševalno opremo, ki ni v lesih z uklešceno osebo z za-ksacija glave voznika v prvem bil lažje poškodovan in se ga je Boštjan Turk, Naša enota se udeležila drugic. funkciji, na izhodišcno mesto. piceno jekleno palico v predel vozilu ter stabilizacija obeh vo-prav tako izvleklo iz vozila, le PGD Stara Vrhnika ...Spomin umolkne, pa se oglasi v izbi tete Micke.SINJA GORICA 12A, Kino Bevke vabi 1360 VRHNIKA, in na belo pogrnjeni mizi je stala Kino Bevke v novembru 01/ 755 34 77, , Ivan Cankar gosti kakovostna filma za INFO@GOSTILNA-BAJC.SI mlade - slovenski film z vesno za najboljši film 2018 in nizozemski mladinski film o vlogerki Binti. V nedeljo, 3. 11. 2019, ob 17. uri bo na sporedu slovenska filmska uspešnica rež­iserke Urše Menart z naslovom NE BOM VEC LUZERKA. Režiserka pravi: »V zadnjih TAROK nekaj letih je ogromno mladih, izobraženih in ambicioznih ljudi zapustilo Slovenijo, tisti, ki smo ostali, pa se pogosto sprašujemo, ali smo TURNIR se res odlocili pravi. POSAMEZNIKOV V TRI In o stvareh, o katerih se vsakodnevno spra­šuješ, je vcasih dobro posneti film.'' Zgodba opisuje življenje 29 letne Špele, ki je diplomirala iz umetnostne zgodovine, kar po-URI 8.11.OB 18.00 meni, da še nikoli ni imela redne službe. Za razliko od svojih najboljših prijateljic, ki V GOSTILNI BAJC. sta se pred leti odselili iz Slovenije in se ne na- Z ocetom sta iz Konga brez dokumentov pre­meravata vrniti, Špela trmasto vztraja, da bo bežala v Belgijo. ostala v Ljubljani. Binti želi živeti povsem normalno življenje, Ko delo v tujini dobi tudi njen dolgoletni fant, ceprav se z ocetom pogosto skrivata pred poli- PRIJAVE ZBIRAMO NA E-MAIL INFO@ARGONAVT.SI Špela ostane brez stanovanja, službe in družbe. cijo. 11-letni Elias v hiši na drevesu vodi Klub za Preseli se k staršem in babici, ki zdaj živi v Špe-rešitev okapijev, izumirajocih gozdnih žiraf iz TEL: 01 750 62 02 ALI NA DAN V GOSTILNI BAJC lini otroški sobi. Konga. Binti ga po nakljucju spozna, se pridru- OD 16:00 URE DALJE Toda želi se osamosvojiti in odrasti, namesto ži njegovemu klubu in tako se zacne vlogerska da bi še naprej podaljševala svojo že tako ali družbeno angažirana akcija. tako deset let predolgo adolescenco. Vstopnice lahko dobite 15 minut pred pred- IGRALO SE BO PO PRAVILIH TARZS KI SO DOSEGLJIVA NA INTERNETNEM NASLOVU stavo. Cene ostajajo enake kot prejšnjo sezono: www.tarokzveza.si, V 3. KROGIH PO 15 IGER. Mladinski film BINTI, nizozemske re-odrasli 3 €, otroci 2 €. žiserke Frederike Migom, pa bo na sporedu v nedeljo, 17. 11. 2019, prav tako ob 17. uri. Ljubitelji dobrih filmov, vljudno vabljeni! Pripioveduje o 12-letni Binti, ki sanja, da bo po­ stala slavna vlogerka.Ekipa kina Bevke Za vse nadaljne informacije smo dosegljivi na zgoraj navedenem kontaktu. NAHAJAMO SE: WWW.GOSTILNA-BAJC.SI PREJELI SMO Staro – varno, obnovljeno – viti prvotno stanje na parkirišcu »Par-znižanja cen, ampak ravno nasprotno, svoje mesto. Seveda si želimo, da se tja manj stresno za uporabnike. kiraj in se pelji« v Sinji gorici. To jim z zvišanje? pripelje v ekološkem tovornjaku, da Komunalnemu podjetju je redno nevarno! dopisom nalaga ministrstvo za okolje Bistveno za delovanje gospodarskih nam z izpuhi ne zasmradi dovoza. Za usklajevanje cen vsekakor v interesu, in prostor. Obcina je namrec zaradi javnih služb kot celote je redno uskla-ekološke otoke je samoumevno, da so saj mora tekoce primanjkljaje pokri-Pišem kot kolesar, ki se skoraj vsak neuporabe parkirišca le tega namenila jevanje cen, ki jih obcani poznajo kot neprestano cisti in da se skrbi za nji-vati iz rezerv. Po koncnem obracunu dan vozi po Vrhniki in mu ni vseeno, za potrebe vožnje s kartingom. Mislim, cene komunalnih storitev. In jih seveda hovo okolico. Ko gradimo hišo, prica-pa mora obcina primanjkljaj kriti iz kakšne so kolesarske poti in ceste, po da je župan omenil, da so prejemali vsakomesecno dobivajo na položnicah. kujemo od komunalnega podjetja vso svojega proracuna. Prav tako se samo katerih se vozim. Zato tudi navajam okoli 900 evrov najemnine na mesec. Pri celotni zadevi pa gre za vse kaj vec, tehnicno in strokovno pomoc in upra-s tako dolgorocno politiko lahko razvija naslednjo težavo: prejšnji mesec so To traja približno pol leta. kot le za znesek, ki se obcuti v denar-viceno pricakujemo, da so vsi zaposle-in deluje korektno do svojih odjemal-med drugimi odseki, Ceste 6. maja, na Res je, parkirišce je bilo izgrajeno v nicah. ni nenehno izobražujejo in sledijo na-cev in okolja. Prednosti za obcane so že novo položili asfalt tudi na križišcu pri mandatu prejšnjega župana s sredstvi Naj poudarim, da je celotna pravna predku tehnike ter da so strokovnjaki opisane in ce se zavedamo, da je to sku-Gostilni Turšic. Ob izvedbi uvozov in evropskega sklada. Naložba je bila vre-podlaga podana v Uredbi o metodolo-na svojem podrocju in si za nas takoj pna kolektiva odgovornost do okolja in izvozov s ceste na kolesarsko stezo so dna vec kot 400 000 €. Kot je župan ra-giji za oblikovanje cen storitev obveznih vzamejo cas. napredka, so tudi nedvomne prednosti. vecino dobro izvedli, enega pa ne. To zložil, se parkirišca vsaj pet let ne sme obcinskih gospodarskih javnih služb Mar si obcani želijo, da je njihova Obcinam bi zaradi vseh naštetih pred­je uvoz iz smeri Idrijske ceste na Cesto uporabljati za druge namene. Rok naj varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, komunala najboljša in zgled celotni nosti ravno tako moralo biti v interesu 6. maja. bi potekel naslednje leto. 109/12 in 76/17). Uredba doloca, da se Sloveniji? redno usklajevanje cen, saj so prihod-Tu je sedaj cestni robnik, ki je bil pred ki od omrežnin tudi njihovi prihodki, poslovalo, od kje bodo zagotovljena li­varnosti se verjetno nekateri kolesarji kvidnostna sredstva in denar za place raje peljejo po cestišcu ob kolesarski Moram biti iskren, da na tem delu v splošnem obracun za vse storitve GJS Dejstvo je, da se bodo cene komunal­delavcev? Se župan in v. d. direktorja stezi. Pa ceprav vedo, da to ni varno ne parkirišca še nisem videl parkiranega (oskrbo s pitno vodo, odvajanje in cišce-nih storitev tudi v prihodnosti še draži-res ne zavedata svoje odgovornosti? zanje ne za voznike avtov in drugih, ki osebnega vozila. V neposredni bliži-nje komunalne in padavinske odpadne le, kljub razlicnim predvolilnim oblju­jih morajo nezadovoljni zato prehite-ni sta namrec trgovini Hofer in Lidl s vode, zbiranje dolocenih vrst komunal-bam tako politicnih strank kot tudi Mag. Jernej Nucic vati, kot tudi, da to po prometnih pred-svojimi velikimi parkirišci. Ce bi imel nih odpadkov, obdelavo dolocenih vrst županskih kandidatov. Nivo izvajanja pisih ni dovoljeno. podatek, kdo neposredno je parkirišce komunalnih odpadkov in odlaganje storitev se v primerjavi s preteklostjo Po mojem mnenju bi bilo mogocih zgradil, bi lahko o zadevi napisal kaj ostankov predelave ali odstranjevanja dviguje in posledicno se dvigujejo tudi vec nacinov rešitve tega oziroma izrav-vec oziroma bi vedeli zakaj se je parki-komunalnih odpadkov) loci na naje-cene teh storitev. nave prevoza z višine cestišca na kole-rišce sploh gradilo. mnino za javno infrastrukturo in na Poleg tega na rast cen vpliva tudi in-sarsko stezo ali obratno. Kot najlažje Škoda, kajti obcina bi lahko denar, stroške opravljanja storitve. Vendar flacija in drugi razlogi, npr. dejstvo, da izvedljiv in najhitrejši nacin izvedbe ki bi ga dobila od najemnine za parki-tudi to še povprecnemu obcanu ne se je v zadnjem letu obcutno podražila tega predlagam, da se poreže oziroma rišce, namenila Društvu upokojencev pove veliko. elektricna energija in drugi energenti. Odgovor g. Nucicu pobrusi kot cestnega robnika ter tako za projekt Starejši ta starejše, tako pa Postopek dolocanja in sprejema-V prihodnjem letu bo, zaradi zakon­izravna prevoz in omogoci nemoteno bomo morali pocakati še eno leto. nja cen je jasen. Komunalno podjetje skih sprememb v povezavi z minimal-Prejšnje vodstvo JP Komunalno pod-vožnjo prek tega. Prav tako tudi pri Tudi Zdravstveni dom Vrhnika caka. pripravi elaborat, izhodišca za obli-no placo in cen energentov, po oceni jetja Vrhnika je v zacetku leta pripravi­ drugih prevozih na Vrhniki. kovanje cen pa so nacrtovane kolicine zbornice komunalnega gospodarstva, lo elaborat, ki je predvideval vecji dvig Glede na to, da še potekajo prenove Vid Drašcek Vrhnika. opravljenih storitev, nacrtovani stroški dosežena lahko celo od 12 do 18 % rast cen javnih gospodarskih služb, kar bi se delov, npr. Idrijske ceste, kot se bodo in prihodki izvajalca za prihodnje ob-cen storitev. Treba je tudi pojasniti, poznalo na višjih položnicah. Obcani morda še drugod na Vrhniki, menim, dobje. Transparentno, preverljivo in da se tudi na podrocju odlaganja od-bi tako placevali vec za vodo, cišcenje da bi se to lahko z dogovorom z izva-dokazljivo. padkov dogajajo korenite spremembe. odpadnih voda in smeti. Glede na to, jalcem takih cestnih del to izvedlo že Pri celotni zadevi gre za to, da si vsi Vzhodni trgi so zaprli trg z odpadnimi da na Vrhniki nimamo ravno najnižjih sedaj. verjetno želimo urejeno in cisto okolje. surovinami, cene za odlaganje in seži­storitev javne gospodarske službe, me- Tako bo tudi izboljšana prometna Prav tako si verjetno vsak želi, da ima ganje odpadkov v tujini se hitro vecajo. nim, da so rezerve v reorganizaciji in varnost pa tudi mnenje uporabnikov o pitno, neoporecno vodo z zadostnim Glede na navedene trende oziroma optimizaciji delovnih procesov in da skrbi pristojnih za dobro vseh. Zagoto-Zakaj župan g. Cukjati pritiskom. Prav tako si verjetno vsak napovedi bo torej nujno, da obcine do-dvig ni potreben. Vsaj ne na vseh jav­ vo se z navedenim strinja še marsikdo želi, da meteorna in odpadna voda cim sledno in sproti zagotavljajo usklajeva- obcinskemu svetu še ni nih službah. od vas, ki boste to brali, ki, kot jaz, ver-prej odteceta z njegovih zemljišc in da nje cen oziroma kritje primanjkljajev Zacasnemu direktorju JP KPV je bilo predložil v obravnavo novih cen jetno želi, da se to uredi, cim prej bo se vode ucinkovito ocistijo, ce ne dru-iz tega naslova. Podatek, da obstojece naroceno, da optimizira poslovanje in mogoce. komunalnih storitev? gega zato, da je sprehod ob Ljubljanici cene že sedaj ne sledijo stroškom, je ja­da mora odhodke javne gospodarske Prijazen pozdrav vsem. prijetnejši in da zanamcem pušcamo sno razviden iz letnega porocil Komu­službe zmanjšati. Konec leta se bo na­ Župan g. Cukjati je v svojem predvo-cisto okolje. Prav tako si verjetno vsak nalnega podjetja za leto 2018. Cenovni redila analiza in ponovno preverila Kolesar Roman Šneberger lilnem boju na svojem letaku izpostavil želi, da se mu na razumen nacin odpe-primanjkljaji so že presegli 261.000 cena. Morebitne primanjkljaje v letu v eni izmed prvih tock: »znižanje cen ljejo vse smeti izpred stanovanja in da EUR – najvišji so v fiksnih delih cen, 2019 bomo pokrili iz dobicka preteklih komunalnih storitev«. je v okolici poskrbljeno za cisto okolje. torej omrežninah in pri storitvah, po- let. Zanimivo pri vsej situaciji je, da V primerih okvar vodovoda želimo, vezanih z odpadki in greznicami. Po- Kot župan sem mnenja, da mora biti ceprav bo skoraj leto njegovega župa-da se kar najhitreje sanira stanje; da membno je poudariti, da je glede na JP KPV v službi obcanov in ne obratno. novanja mimo, na Obcinski svet še ni so tudi na terenu najbolj usposobljeni zahteve predpisane metodologije s Javno podjetje mora zagotavljati dobro uvrstil v obravnavo novih elaboratov ljudje. Prav tako je zaželeno, da imajo tega podrocja primanjkljaje in presež­ oskrbo gospodarske javne službe za cen, ki dolocajo izracune cen. Zakaj se sodobno opremo za odkrivanje okvar ke treba kriti na predpisan nacin in v cim nižjo ceno. Parkirišce v Sinji gorici še ni odlocil in izpolnil svoje predvolil-ali pa sodobne nacine tesnitve razlic-predpisanih rokih – njihovo prelivanje ne obljube, ki je bila napisana kot ena nih vodov. Zaželeno je tudi, da smetar, med posameznimi javnimi službami Župan Daniel Cukjati Pred casom sem bil na seji odbora za izmed prvih na njegovem letaku? Mor-ki pride k nam na dvorišce po odpadke, ali posameznimi sestavinami cen ni okolje in prostor obvešcen s strani žu-da zato, ker elaborati, ki jih je pripra-nas pozdravi z nasmehom in da cim dovoljeno. Sprotno usklajevanje cen je pana, da morajo v mesecu dni vzposta-vilo Komunalno podjetje, ne izkazujejo bolj vestno postavi smetnjak nazaj na tudi najbolj pravicno in financno naj­ ZŠAM Vrhnika v jesen zakorakala z nevladniki želeno. Žal smo še ljudje, ki ne to je del preventive in ni slabo gledamo vse skozi denar, ni opozoriti na to. nam vseeno za naše za otroke. ZŠAM Vrhnika je na povabi- V sodelovanju s PP Vrhnika lo Moto kluba Jazon ob dnevu in PGD Bevke smo v vecernih odptrih vrat (24. in 25. okt.) urah 18. 10. 2019 izvedli tudi izvedla poligon za najmlajše vseslovenski prventivni dogo- v nekdanji vojašnici Stara Vrh­dek Bodi viden, bodi previden. nika. V prvem delu so nam policisti V prvih dnevih po krompir-PP Vrhnika prijazno predsta­ jevih pocitnicah bomo ponov­vili njhovo delo in naloge, nam no prisotni na najbolj kriticnih razkazali opremo in prostore, tockah in poteh, ki vodijo v ki jih uporabljajo pri svojem šole. Prepoznali nas boste po delu. V drugem delu smo se rumenih odsevnih jopicih in posvetili nocni prepoznavno­oznakah združenja. sti, ki je ena kljucnih, da smo Vljudno vas vabimo na sve-ob slabem vremenu, v verecnih tovni dogodek, ki ga bomo obe­ urah in ponoci na cesti prepo­ležili v petek, 15. 11. 2019 ob znavni. Otroci PGD Bevke in 18. uri pri spomeniku našega prisotni so prejeli kresnicke in rojaka Ivana Cankarja. To bo odsevne trakove ter se opremi­li tudi z znanjem. Zahvala velja svetovni dan spomina na žrtve PP Vrhnika in policistu Janezu prometnih nesrec. Clanice in clani nekako urejanjem parkiranja prispe-ga. V take prireditve se clani V zdajšnjem nacinu in tem-Kavcicu. Srecno vožnjo! vali svoj delež pri izvedbi tega ZŠAM Vrhnika vkljucujemo pu življenja je vkljucevanje v Jesen se bo kmalu prevesila ne poznamo letnih turisticnega dogodka v tem veckrat, vedno z namenom tovrstne projekte nevladnih v zimo. Poskrbeti bo treba za Franjo Cretnik, casov, vsaj kar zadeva prelepem delu Vrhnike. boljše varnosti v prometu. organizacij nujno in zelo za-obvezno zimsko opremo. Tudi predsednik ZŠAM Vrhnika prostovoljsko delo Ena zahtevnejših preventiv-in naloge na našem nih akcij je bila v torek, 8. 10. podrocju. 2019, z naslovom NVO gre v šolo, ki smo jo izvajali v sodelo- Obsežno septembersko va-vanju z nevladno organizacijo NAMIZNOTENIŠKA SEKCIJA ŠPORTNEGA DRUŠTVA VRHNIKA rovanje otrok v prvih šoliskih Consulta. Namen je bil pred­ vas vabi na dnevih se je iztekelo in crto stavitev dejavnosti nevladnih pod vsem tem so zagotovo po-organizacij v Obcini Vrhnika. tegnili tudi na SPV-jih in vseh Srecali smo se v OŠ Antona 21.OBCINSKO PRVENSTVO prometno odgovornih lokalnih Martina Slomška. Ker pa naša in državnih organih. Ugotavlja-dejavnost ne sloni na staticnih V NAMIZNEM TENISU OBCINE VRHNIKA mo, da je preventiva ena tistih predstavitvah, smo naše pre­dejavnosti, ki zagotovo pelje k ventivno delo tudi operativno pozitivnim rezultatom. Naj se prikazali. V ta namen smo NEDELJA, 1. DECEMBER 2019 tega zavedajo tudi drugi! izvedli vec poligonov, preko Dobro izkušnjo na preven-katerih smo ucence ozavešcali DVORANA PRI OŠ ANTONA MARTINA SLOMŠKA, VRHNIKA tivni poti smo na povabilo o podrocju prometa. Naše po­ZŠAM Idrija in PP Idrija izpe-ligone je obiskalo sto otrok iz KATEGORIJE: ZACETEK: ljali tudi v OŠ Idrija. Znanje cetrtih in petih razredov ome­ osnovnošolci/ke 1. – 5. razred in zadovoljstvo smo prenašali njene šole. Preko poligonov za na najmlaše, vzgajali smo jih, motoriko, simulacije ucinka osnovnošolci/ke 6. – 9. razred kako je treba varno stopati po vinjenosti, kviza igre semafor moški do 40 let prometnih poteh. in prometne signalizacije smo moški nad 40 let In naj se vrti pa je bila le ucence popeljali v svet vkljuce-ženske enotna kategorija ena od besed, ko se je zavrtelo vanja v promet. dvojice (absolutna kategorija) mlinsko kolo v Starem malnu. Preko igre in na njim razu-Clani smo z velikim veseljem mljivi nacin smo jim v sklopu priskocili na pomoc našim prireditve zagotovo popestrili PRIJAVNINE NI! prijateljem TD Blagajana in z dan in jih naucili nekaj nove- Govedorejsko društvo dr. Janez Verbic Druga strokovna ekskurzija Zadnjo soboto v septembru mlecno usmerjena, mleko prodajajo preko KZ Ptuj, molža poteka s pomo­ smo se podali na drugo strokovno ekskurzijo, tokrat v Slovenske gorice. Odziv je bil odlicen, saj smo imeli poln avtobus. Obiskali smo podjetje Žipo Lenart, d. o. o., ki se ukvarja s pridelavo polj-šcin na 850 ha, z rejo govejih pitancev na dveh lokacijah, 1400 glav, s suše­njem in skladišcenjem žit, s pridelavo in predelavo slame, s pripravo bioma­se iz lesa in raziskovalno dejavnostjo, izvajajo progeni test za lisasto pasmo Slovenije. Pricakal nas je nekdanji teh­nicni direktor podjetja Žipo Lenart, d. o. o., g. Milan Repic, ki je sedaj župan Obcine Benedikt. Nato smo si ogledali kmetijo Alber­ta Kocbeka v Zg. Volicini. Kmetija je cjo robota, vecinoma vso krmo pride-lajo sami, nosilec tudi sam osemenjuje in racuna krmne obroke za molznice. Kmetija dosega zelo dobre rezultate in je s svojo gostoljubnostjo in prijazno­stjo vsekakor vredna ogleda. Naslednja postaja je bila obisk vi-nogradniškega društva v Benediktu, kjer smo poskušali vina in si ogledali gotsko cerkev sv. Treh kraljev. Nato nas je pot vodila na kosilo v Gostilno Kaucic, kjer smo se dobro okrepcali. Ekskurzijo smo zakljucili z ogledom polžerejske farme, podjetja Noela, d. o. o., ki so leta 2017 tudi zma­gali na natecaju Štartaj Slovenija pod pokroviteljstvom Spar Slovenija. To je družinsko podjetje, ki se ukvarja z rejo polžev, od katerih rocno pobirajo nebeško modro polžjo slino, iz katere potem izdelujejo kremo Noela. Zahvala velja predvsem županu Obcine Benedikt, g. Miranu Repicu, za strokovno predstavitev podjetja Žipo in za pomoc pri celotnem pro-gramu ter za topel in srcen sprejem vseh ljudi, ki smo jih obiskali. Srecno in tako optimisticno še naprej! Besedilo in fotografija: Ana Pecjak,terenska kmetijska svetovalka, Izpostava Vrhnika Društvo Kneipp Vrhnika Hosta: zaživite najlepšo razlicico sebe Obisk iz italijanske Gorice Gozdna šola Hosta vas opogumlja, da si upate zaživeti najlepšo razlicico samih sebe in neustavljivo rastete v osebni moci, dokler ne zasijete kot biseri v blatu, ki vas obdaja. ženega okolja? Smo ljudje bolj geneticno ali mimeticno pogojeni? Kako nastanejo popacene informacije? Kako urimo pozornost in moc spo­znavnosti? Na kaj se resnicno lahko zanesemo? Prispevek 10 evrov. Predava: Marjeta Hoteti in znati to doseci in Šumrada, dipl. ek. gozd. obdržati vas naredi bojevnika Torek, 26. 11., ob 19. uri v in bojevnico, zgled in navdih Klubu Orfej: Bojevnikova otrokom nove zemlje, ki bodo meditacija. Popolna spro­znali obcevati in ustvarjati stitev in potop v bivanje ob življenju prijazno. Pridružite glasovnem vodstvu in zvoku se nam, da se podpremo in kvarcne posode. Meditacija skupaj ustvarjamo lepo in je doživljajsko navdihnjena pomenljivo. Sledite nas na Fb in popelje na svojevrstno ali se na spletni strani https:// misticno potovanje Velikega solahosta.com/ prijavite na razumevanja. Prostovoljni sledenje objav, ki se dogajajo prispevek. Predava: Marjeta sproti, da vas katera pritegne Šumrada, dipl. ek. gozd. k novim podvigom, prijatelj- Petek, 29. 11., ob 19. uri v stvu in navdihom. klubu Orfej: Moj otrok bo- Ob sobotnih jutrih v Can-jevnik. Kako pospremimo Soncna sobota 21. zelišc, ki jih je pred davnim ca-osnovne pogoje zdravja. cu. Obiskali smo park doživetja karjevem domu na Vrhniki: som svetoval S. Kneipp. Pouda-Prakticno smo tudi nama-z živalmi in možnostjo bivanja svojega otroka v samostojno septembra. Obiskale so Šamanske kretnje za prepis življenje in ga pripravimo ril je, da z uživanjem zdravilnih kali roke za pospešitev obtoka na prostem na Sveti Trojici. nas vzgojiteljice iz vrtca družbenih vzorcev in prebu-na neizogibno stisko, da bo rastlin iz okolja pomagamo pri in vec energije. Sestali smo Zadnji ogled je bil namenjen Ringa raja in drugih ditev osebne moci. Prispevek vztrajal pri dajanju najboljše-krepitvi imunskega sistema in se v vrtcu Preprosto mont-I. Cankarju. Po tej poti pa je 12,50 evra. Predava: Marjeta ga od sebe? vrtcev iz italijanske ohranjanju zdravja v vseh raz-tesori na Vrhniki pri ga. Edi skupino vodila knajpovka g. Šumrada, dipl. ek. gozd. Prožen, prilagodljiv, tudi Gorice. merah. Ob tem poudarjamo, Šteblaj, lastnici vrtca in ideo-Irena. Sobota, 9. 11., ob 19. uri spretno izmuzljiv so lastnosti, da je bivanje z usmerjeno po-loginji vzgoje ter osebi zvesti Navdušena skupina desetih v Klubu Orfej Sinja Gorica: ki krasijo razigranega bojev-Z njimi sodelujemo že dlje zornostjo in prostim gibanjem miselnosti Marije Monttesori. gospa se je odpravila nazaj pol-Kako izlušciti resnicno nika. Prispevek 10 evrov.Pre-casa. Pomagali smo pri ureditvi v vrtovih, na travnikih in na-Ogledali smo si film o dnevu, na novih in koristnih spoznanj. iz informacijsko onesna-dava: dr. Milan Hosta. vrticka in zasaditvi zdravilnih sploh v naravi poskrbljeno za kako ga preživijo otroci v vrt-A. M. Teden otroka v Mali žabici Letošnja tematika tedna zali po hribu, se lovili, skrivali vam posredujem misel, ki naj za drevesi, rajali in peli pesmi. vas spremlja tudi v naslednjih otroka se glasi Naše Preživeli so aktivno dopoldne letih vzgoje otroka: pravice, izhodišce pa je na prostem. Drugi dan v tednu Ne pozabite, da otroke vzga­ pesem Toneta Pavcka z otroka je potekal v prostorih jamo na dolgi rok in za življenje. enakim naslovom. vrtca. Strokovne delavke smo Opazujte otroka, kako se uspe- v igralnicah pripravile razlicne šno spopada z vsakodnevnimi V Mali Žabici Vrtca Vrhnika koticke in otroci so prehaja-izzivi (cetudi mu kdaj ne uspe, smo otrokom pripravile raz-li med igralnicami in si sami naredi napako ali izgubi). Vse licne dejavnosti, ki so otroke izbirali, v katerih kotickih se to je del življenja in del odra­spodbudile k aktivnostim na bodo igrali. šcanja. Spomnite se, kako je prostem in igro s sovrstniki, ki Otroci so si ogledali predsta-bilo, ko ste bili sami otroci in je kljucna za celovit custveni in vo Pod medvedovim dežnikom kaj vse ste morali prestati in socialni razvoj, prav tako pa je in rajali s sovrstniki. V dne-preizkusiti, da ste danes to, kar igra otrokova pravica. vih, ki so nam še ostali, pa so ste. Naši malcki so se družili s ustvarjali iz razlicnih naravnih sovrstniki v Dolinci in uži-materialov in preživeli gibalno Za teden otroka v Mali vali v naravi in svežem zraku. dopoldne v telovadnici. Žabici zapisala Lenka Igrali so se v peskovniku, ple-Ob zakljucku tedna otroka Trpin Pocesano zelje v Župnijskem vrtcu Vrhnika Vas zanima, kako je verjetno, kajne? »Moj ati me bo pršu gledat na dirko. Bo pocas videti pocesano zelje? navijal, k nima tahitrih superg.« Verjemite, da tudi nas, Na sprehodu so otroci najbolj vzgojiteljice Župnijskega domiselni. vrtca Vrhnika. Vzgojiteljica potarna, da je pa danes zelo lacna, saj sliši kru- Vsak dan nam otroci pripo-ljenje njenega trebuha. Dekli­vedujejo takšne in drugacne ca ji popolnoma ravnodušno zgodbe. Ene so resnicne, druge odgovori: »Pejd na cesto, pa te domišljijske. Ene so doživeli, bo avto povozu, pa ne boš nikol druge samo sanjali, vse pa za-vec lacna!« gotovo prihajajo iz otroškega Hja, tudi nekaj crnega hu­enkrat zaletel?« Otrok odvrne: žene oblecejo v carovnice samo še nekaj prigod vzgojiteljic. Pri stavnica nam razlaga, kako sveta, iz srca. Njihove izjave morja lahko opazimo. Na spre-» Sej bi se, pa se ne morm, k ni zato, da do Miklavža zamotijo kosilu sodelavka opazi: »Ja, imajo živali, ki jedo ribe, ostre so tako iskrene, domiselne, hodu tudi izvemo, kdo je glavni. nobenga vec tuki!« Kaj pa mo-otroke, da jim ni dolgocasno kako si se pa ti danes obula? zobe… tam v mrzlih krajih. Vse zanimive, doživljajske in nam »Moja mami je glavna v Slove­ramo narediti, preden gremo cakati toliko casa? No, naši Zakaj imaš en cevelj crn zbrane nas vpraša cigav je po­odraslim veckrat nerazumljive, niji!« Vzgojiteljica se seveda otroci že vedo. in drug moder?« Popolnoma kazan zob in vzgojiteljica brez predvsem pa smešne. V tokra-ne strinja, a ga vseeno vpraša, cez cesto? »Poklicat na tulifon policijo!« Seveda se v skupinah V zacetku oktobra sta dve razumljivo, saj vzgojiteljice razmišljanja naglas vzklikne: tnem clanku torej ne bo manj-kako on to ve. »Zato ker se naj­dotaknemo tudi resnejših tem, skupini jesenovali na kme-zjutraj komaj cakamo, da pri-»Pingvin!« Ja, bistro, pingvin je kalo smeha. bl dere!« September in oktober tiji Davcen nad Škofjo Loko. hitimo na delo, kot da pazimo ptic z zobmi! Pa se vrnimo k pocesanemu vse skupine dodobra izkoristi-npr. kako se porociš? »Tako, da Otroci so neznansko uživa-na skladnost naše obutve. Na Hudomušnosti v vrtcu res zelju. »Veš, vzgojiteljica, enkrat mo za bivanje na prostem, ce-u cirkusu specejo torto zate, pa li, in ko smo se peljali domov, sprehodu vzgojiteljica vpraša ne manjka. Iskrenost otrok je je pr ns tok dž padu, d je vetr tok prav je vreme že malo muhasto. jo poješ.« sem vprašala enega od otrok, otroke, ce so slišali kravo. Za-zmeraj dobrodošla, ce se pa zele napihu, k da bi ga en po-Ko odidemo iz vrtca po zajtrku, Cisto na zacetku, ko Zemlje ce se kar obrnemo in gremo dnja vzgojiteljica odgovori: »Pa ob tem lahko še nasmejimo, cesu!« Tako torej, veter poceše je še hladno, ko pa se vracamo, in vsega drugega še ni bilo, je še enkrat na kmetijo. Otrok sej zdele nism nc rekla!« še toliko bolje. Želimo vam zelje. Vsak mesec gre vsaj ena je lahko že prav toplo. Vzgojite-pa nekdo vendarle bil. Otrok: pa mi hladnokrvno odvrne: » Lansko leto smo imeli na prijetno preživljanje jesenskih skupina iz vrtca v Dom upoko-ljice zato pomagamo otrokom »Ti!!!« vzgojiteljica: »Ne, tolk Ne, dost te mam!« Da pa se ne obisku hišo eksperimentov. V dni. Smejte se, saj pravijo, da je jencev Vrhnika. »Kam gremo zavezati jope okoli pasu. Klic na pa še nisem stara!« (In res ni!) bomo smejali samo na racun sklopu obiska smo imeli tudi smeh pol zdravja! zdj?« Vzgojiteljica odgovori, da pomoc se glasi: »A loh še mene »Ali imamo na Vrhniki kakšno otrok, vam za konec napišem dejavnost »zobologija«. Pred-Vzgojiteljica Meta Žitko v dom za ostarele, otrok pa se zvežeš?« Ob poti vedno opazu-cerkev?« vzgojiteljica vpraša razveseli na ves glas: »Ooo tam jemo okolico. otroke. »Ne jest mam pa doma bojo strele!!« Zadnjic smo videli kravo na u risanki en cerkus (cerkev).« V zacetku oktobra smo imeli pašniku. Ena je ravno kakala. V ponedeljek imajo po na-v povezavi s projektom Simbi-»Ja kdo ji bo pa zdej ritko obri-vadi otroci polno novih do-oza oviratlon za vse družine. su?« je zanimalo otroka. Prav živetij, ki so jigh doživeli med »Danes moja mami ne more tako med sprehodom se de-vikendom. V skupini Soncki je pridit popoldne, ker ima mo-cek zaleti v »kandelabr«. Kljub med otroki že debata o bucah, zol tuki (pokaže na brado), pa temu se še vedno ozira nazaj. carovnicah, Miklavžu, Božicku. se flajstr ma gor!« Popolnoma Vzgojiteljica rece: » A se boš še Ampak, ali ste vedeli, da se Sole Libero Osvojili smo Planino nad Vrhniko! Tokrat z vami bolj V naravi smo spoznavali sicer že v lanskem šolskem nove rastline, grmovja, dreve-letu veckrat obiskali kot del poglobljeno delimo sa ter živali. Spoznavali smo, športne vzgoje, tokrat pa smo vtise s tridnevne kateri listi pripadajo doloce­jo imeli priložnost spoznavati jesenske šole v naravi, nemu drevesu. bolj celostno: podnevi in po­ki smo jo razgibano Zunaj smo merili cas do­noci. preživeli na Planini nad godkov in se tako seznanili z Ce vas zanima vec o našem enotami za merjenje casa. Iz- Vrhniko. delu, lahko obišcete našo sple­ merili in izracunali smo tudi tno stran: www.sole-libero.si. višina stolpa na Planini ter se Vecdnevno preživljanje casa tako seznanili z enotami za v naravi nam je omogocilo vec SimonKr, d. o. o., in merjenje dolžine in utrjevali prvoosebnega opazovanja racunanje. Tera Nova, d. o. o., sta naša in cutenja narave ter vedno Med zabavnejšimi deli šole soncna sponzorja. navdušujocega spreminjanja v naravi sta bila iskanje skri-Ce bi želeli biti med našimi letnih casov, vec stika s seboj tega zaklada ter nocni piknik.sponzorji tudi vi, nam pišite in skupino. Odšli smo tudi na orienta-na info@sole-libero.si. Dneve smo preživljali zu-cijski pohod, priredili razne naj in se ucili življenja skozi športne aktivnosti, prebirali opazovanje, igro, sodelovanje, zanimive zgodbe in pravljice gibanje, orientacijo ter ume-ter igrali na glasbila. tniško ustvarjanje. Planino nad Vrhniko smo Petic na pohodu po obronkih Podlipske doline Za soboto 5. 10. 2019 je vremenska napoved obetala lep jesenski dan, kot narocen za pohod po naravi. Že peto leto smo se na prvo soboto v oktobru zbrali ljubitelji hoje po zna­nih in neznanih poteh v okolici Pod-lipe, da bi spoznavali lepoto narave v jesenskih barvah in njenih sadovih. Vsako leto poskusimo izbrati vsaj del smeri, ki je še nismo spoznali in se zato usmerili z zbirnega mesta pro-ti Miznemu dolu na obmocju Ulov­ke. Za ogrevanje smo premagali prvi strmi del do Podpeska, dolge rokave zamenjali s kratkimi, pod Riharjem krenili cez potok Pecnikarico in sledi­li markacijam z znakom planinskega razglednega stolpa do Miznega dola. Ta del poti ni bil zelo razgleden, je pa zato narava poskrbela za ponudbo jesenskih sadežev. Kot skozi vrata smo na vrhu strmine nenadoma stopili na uravnavo in v soncu ugledali prve hiše Miznega dola. Po fotografiranju in ogledu »škotskih goved« smo nada­ljevali po nacrtovani cesti proti Smre-cju in si pri pocitku ob kapelicah nad Plecnikom privošcili osrednji pocitek. Tukaj je križišce dveh poti in tudi najkrajša povezava med Rovtami in Podlipo. Makadamska cesta nas je pripeljala do Lovske koce, kjer je za botanike in ljubitelje narave odprtih oci zanimiva tocka. Tukaj je nekdanji posestnik g. Lenar-cic dal posaditi eksoticne rastline in sicer duglazije in rdeco bukev, na kar smo bili pouceni ob kratkem postanku. Od tu je šlo samo še v dolino. Iz redke perspektive se je ob izrednem razgle­du pogled nehote ustavil v daljavi na del Ljubljanskega Barja in pod nami na Podlipo. Pri cerkvi nas je pozdravil opoldanski zvon sv. Brikcija. Druže­nje smo po štirih urah zakljucili in si zaželeli veselo snidenje ob letu osorej. Prijetno razpoloženi družbi hvala za lep dan! Jože Malovrh Dan jezikov na OŠ IC V cetrtek, 26. 9., smo na naši malico smo lahko prisluhnili radijski poznavanju jezikov tako, da smo vrteli oddaji o jezikih na splošno, materin-kolo srece. Z znanjem in malo srece šoli obeležili svetovni dan šcini in slovenšcini. Slišali smo kup smo prišli do lepih nagrad. jezikov. zanimivih dejstev, ki so jih ucenci Z aktivnostmi smo želeli spomniti vkljucili v nagradni kviz. na sprejemanje in spoštovanje mater-Same priprave so se zacele že mesec Malica nam je toliko bolj šla v slast prej, vse skupaj pa je doseglo vrhunec nega jezika, in to ne samo na ta dan! tudi zaradi vošcila DOBER TEK v raz­ravno na svetovni dan jezikov. Že dan licnih jezikih. pred tem smo si v jedilnici šole lahko Po pouku smo lahko v avli šole obi-Besedilo: Brina Bobnar,ogledali zanimive in barvite plakate s skali stojnice z informacijami o dne- fotografije: Mitja Justin, citati o številnih jezikih. Pred šolsko vu jezikov in se pomerili v znanju o Izabela Jelovšek UPOKOJENSKI KOTICEK Drage naše upokojenke in cenjeni upokojenci! Letošnja jesen je kar radodarna s soncem, zato ga cim bolj izkoristite za krajše sprehode ali se nam pridružite na pohodih Vandrovk, ki van-drajo vsak torek od 8.00 do 10.00. Imajo se zelo lepo, razdrejo kako veselo, se nasmejejo in se nahodijo. Tudi izletniki so prišli na svoj racun, saj so bili z izletom v Italijo zelo zadovoljni. Vec o tem lah­ko preberete v clanku. Tudi na martinov kostanj je bila dobra udelež­ba, saj sta šla kar dva avtobusa. Klekljanje, rocna dela, pikado in balinanje ter splošna telovadba že potekajo po ustaljenem urniku. Pevski zbor je uspešno nastopil na Festivalu za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani. Ce vas veseli prepevanje v zboru, vas vabimo, da se pri­družite ob sredah, ko imajo pevske vaje ob 16.00. Z veseljem lahko zapišem, da imamo tudi ša­hovsko sekcijo, ki smo ji zagotovili šahiranje po urniku. Vec informacij lahko dobite pri šahistih (Husko). Že zdaj pa vas vabim na zanimivo zdravstveno predavanje, ki bo 14. 11. dopoldne v naših pro-storih. Naj vas še spomnim na Prostofer za tiste, ki nimate prevozov do zdravnika, v knjižnico ali lekarno, trgovino …, da se pravocasno prijavite po telefonu. To je velika pridobitev za starejše! Kaj napovedujemo: V sodelovanju s šolo A. M. Slomška nastop v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki v sredo, 13. novembra, ob 18.00. Že 14. novembra zdravstveno predavanje do-poldne, tudi 14. novembra mini martinovanje pri Kranjcu. V novembru bomo izdelovali novoletne vošcil-nice, bodite pozorni na obvestilo, in še marsikaj bo, o cemer boste pravocasno izvedeli. Pricakujemo vas tudi, da predlagate, katere dejavnosti bi še želeli obiskovati. Ce pa vam je preprosto dolgcas, se oglasite na klepetu, ki je tudi velikokrat balzam za dušo. V vsakem pri­meru vam bomo prisluhnili. Za Upravni odbor Elica Brelih Jesenske aktivnosti balinark in balinarjev Balinarke in balinarji redno treniramo vse leto in to se nam je obrestovalo na tekmah. September je bil za balinarje DU Vrhnika zelo bogat, saj smo osvojili kar dve prvi mesti, eno drugo in eno tretje. Kljub osipu v ženskih vrstah FILMSKO DOPOLDNE V KINU VRHNIKA Drugi torek in zadnji cetrtek v mesecu. Po filmu kava in caj. Torek, 12. 11. ob 10.00 - cena vstopnice: 4.00 EUR ZATON (zgodovinska drama) Mlada Irisz Leiter prispe v Budimpešto, da bi tam delala kot klobucarka v podjetju pokojnih staršev. Novi lastnik jo kljub temu dejstvu zavrne. Irisz ne zapusti mesta, temvec se loti iskanja svojega brata. Med tavanjem zaide v temacne ulice Budimpešte, kjer se blešci zgolj Leiterjeva prodajalna klobukov. Medtem je v zraku že cutiti nemir pred velikimi spremembami, ki bodo kmalu zajele celotno civilizacijo. László Nemes je po osvojenem oskarju za prvenec Savlov sin ustvaril razkošno zgodovinsko dramo o rojstvu 20. stoletja. Cetrtek, 28. 11. ob 10.00 - cena vstopnice: 4.00 EUR PAVAROTTI(biografski) Pavarotti, ki so mu pravili tudi »tenor ljudstva«, je posedoval redko mešanico osebnosti, genija in zvezdniškosti, svoje darove pa je izrabil, da je po svetu širil evangelij opere kot obliko zabave, v kateri so uživali vsi ljubitelji glasbe. Bil je tako nadarjen, da je kraljeval na velikih odrih vsega sveta in povsod osvojil srca poslušalcev. Film je režiral oskarjevec Ron Howard, ki je redke intervjuje s Pavarottijevo družino in sodelavci, nikoli poprej videne posnetke in najnovejšo tehniko zvoka zaokrožil v vrhunsko celoto. Za vec informacij obišcite www.kino-vrhnika.si ali pišite na info@kino-vrhnika.si Vrhniški upokojenci Italiji Letos smo izbrali tridnevni izlet do Genovske­ga zaliva, ogled Cinquetter pa je bil naš glavni cilj. Najprej vožnja do Genove, kjer smo si ogledali staro pristaniško mesto, ki se ponaša s palaco sv. Jurija, katedralo sv. Lovrenca in dvore Dože­ smo uspele in se potrudile za prvo in tretje me-sto, moški pa za prvo in drugo. Upamo, da se bo katera upokojenka odlocila za druženje in prišla k nam, saj bo tako v dobri družbi, na svežem zraku in sprehodih po igrišcu, kar je odlicno za zdravje, pa še težke misli preže­nemo in pozabimo na osamljenost. Marinka Petkovšek, foto: MP ve palace. Ogled po mestu smo strnili mimo Je­zusove cerkve in rojstne hiše Krištofa Kolumba. Zanimiv je bil ogled drugega najvecjega akvarija v Evropi s skoraj deset tisoci kvadrati površine, ki je bil zgrajen ob 500-letnici odkritja Amerike. Odpeljali smo se cez cudovito ligurijsko obal-no zaledje mimo porušenega viadukta pred Genovo proti La Speziji skozi mnogo predorov, grap in sotesk. Okolica je zelo hribovita, vendar Francišk Pišek, Stara cesta, Vrhnika (1921) Franc Umek, Blatna Brezovica, Vrhnika (1924) Terezija Mole, Precna pot, Vrhnika (1926) Terezija Lazar, Dom starejših obcanov Vrhnika (1926) Anton Burjak, Kotnikova c., Vrhnika (1926) Franc Smrtnik, Petkovškova ul., Vrhnika (1934) Cilka Mrak, Gradišce, Vrhnika (1934) Justina Gorišek, Verd, Vrhnika (1939) Anica Dormiš, Petkovškova ul. Vrhnika (1939) Karli Mesaric, Na Zelenici, Vrhnika (1939) Vsem jubilantom iskreno cestitamo za visoki jubilej, cestitke pa tudi vsem, ki sooktobra praznovali rojstni dan. gosto poseljena. Mimo Carare, ki je znana po ogromnih izkopih najbolj cistega belega mar- morja, smo prispeli v eno izmed letovišc na oba­ li Ligurskega morja, v Masso. Presenetili so nas z dobro hrano in gostoljubjem, kar pri Italijanih ni ravno v navadi. Pisane hišice, kulinarika, italijanski vrvež, navdihujoci koticki sveta, pet slikovitih mestec, to so Cinqueterre. Zložene so med ostre klife ligurijske obale, ki skupaj z obalo in visokimi grici spadajo v Narodni park in so del Unescove dedišcine. Posebno vino, pridelano na tamkajšnjih str­ mih terasah, ribe in oljke in lepi soncni zahodi – vse to vabi turiste, ki prihajajo iz vsega sveta. Pluli smo z ladjo in ogledovali strmo in divjo obalo s terasami, možnost smo imeli pokusiti kakšno specialiteto v kateri od petih vasic. V La Spezo smo se vrnili z vlakom, kar je najboljša povezava. Ob vrnitvi tretji dan smo si najprej ogledali pridelavo sira parmezana, ki ga skladišcijo in do-zorevajo v nekaj desetmilijonski vrednosti od dve do tri leta in šele nato je zrelo za prodajo. Sledila je pokušina in nakupi in nato ogled mestnega je­dra Parme. Mesto se ponaša z velikansko palaco, ki je bila bivališce parmskih vladarjev iz 13. stol. /gradili so jo celih tristo let/. Parma je tudi mesto velikih glasbenikov: Verdija,Toscaninija in še vrsto drugih umetni­kov. Parma je tudi kulinaricna prestolnica Italije. Imeli smo cas za kavico in nato nadaljevali vo­žnjo proti Mantovi. Mantova je utrjeno mesto, obdano z jezeri. Je­dro ocara z renesancno predstavitvijo osrednje­ga trga z vojvodsko palaco, katedralo, rotundo in še cim. Vse to smo si ogledali, imeli nekaj casa za postanek in nato je sledila vožnja proti Veneziji, ki pa je bila malo dolgocasna zaradi zastojev v prometu. Kar na naših cestah pomenijo 10 km zastoji, so tam 100 km in vec, kar je vožnjo po­daljšalo za dve uri. Pozno ponoci ali zgodaj zjutraj smo prispeli na Vrhniko. Pohvala agenciji Kompas za organizacijo in vodniku, ki je bil z nami na poti. Že razmišljamo, kam prihodnje leto. Zapisala Ivanka S. UPOKOJENSKI KOTICEK Zimzeleni na Jezerskem Ker je ponekod še zjutraj deževalo, smo se Zi­mzeleni odpeljali na Jezersko, kjer smo pricako­vali prijaznejše vreme. Nismo se zmotili. Le po najvišjih vrhovih so se preganjale meglice, sicer pa je sijalo prijetno toplo jesensko sonce. Jezersko je gorska kotlina, ledeniškega izvora, med Karavankami in Kamniško-Savinjskimi Alpami z mnogimi ledeniškimi morenami. To je raj za ljubitelje prvobitne narave z mogocnimi ostenji, pod njimi pa so travnata obmocja Ra-venske in Makekove Kocne – dveh idilicnih do-lin, ki sta izhodišci za prave gorske ture. Že sam sprehod po dolini s pogledi na pobocja, porasla s skrivencenim rastjem in skalnatimi brazdami, je pravo doživetje, v lepem vremenu pa še pogle­di na visokogorsko postojanko – Ceško koco na Spodnjih Ravneh in na Ledine ter verigo dva­tisocakov. Osrednja privlacnost Jezerskega je umetno jezerce – Planšarsko jezero s koco, kjer poskrbijo za razvajanje brboncic. Tudi Zimzeleni smo se sprehodili po dolini Ra-venske Kocne proti Prodom in uživali neokrnje-no naravo, do Karnicarjeve gorske postojanke. Tam pa nam je korak zastal, vzeli smo si cas in se spomnili na velikega gornika, alpinista in gor­skega reševalca, Dava Karnicarja, ki je tragicno preminil nekaj dni pred našim pohodom. Spominjali smo se srecanj z njim in mu na­menili minuto tišine. Ker smo bili tisti dan bolj turisticno naravnani, smo se sprehodili še do postaje žicnice in se nato po drugi poti vracali proti Planšarskemu jezeru, kjer nas je cakalo pri­jetno druženje ob okrogli obletnici naših dveh pohodnikov. Bogato smo se založili s kalorijami, se poslad­kali, fotografirali in nato zadovoljni krenili proti domu. Na Jezerskem smo bili že veckrat, a vsakokrat je drugace in vedno zelo prijetno, pristno, ker Jezerjani ohranjajo divjost narave in stavbno arhitekturo, ki je podrejena vremenskim raz­meram visokogorskega sveta. Zapisala: E. Brelih Barjani na Jelenk nad Spodnjo Idrijo V torek, 8. 10. 2019, smo se podali na 1106 m visok Jelenk nad Spodnjo Idrijo, ki se strmo dviga med recicama Idrijco in Kanomljico v Idrijskem pogorju. Pot iz Spodnje Idrije se je zacela takoj strmo vzpenjati. Ko naselja že nismo vec videli, se je gozdna pot razširila predvsem zato, ker so po poti v zadnjih letih spravljali iz gozda podrta drevesa, ki so se pred leti podrla zaradi mocnega žleda. V zadnjem casu je gozd napadel še lubadar. Vreme je bilo prelepo. Pod Kendovim vrhom smo šli mimo osamljene kmetije in vsi smo bili navdušeni nad lepoto pokrajine, ki se je, ceprav smo na trati videli ciklame, crno deteljo, svišc, ivanjšcice, grintavec, že veliko jesenskega pod-leska, že pogumno spreminjala v jesenske barve. Na vrhu smo si malo privezali dušice in ker od tam zaradi zarašcenosti ni bilo razgledov, smo se odpravili do malo oddaljenega razgledišca. Tam se nam je odprl prekrasen razgled na obšir-no Šebreljsko planoto, zadaj pa Tolminske gore, Matajur in Karnijske Alpe ter Blegoš, Ratitovec, Porezen, Crna prst, Ermanovc in del smucišca Crni vrh. Ko smo že odhajali, se nam je prišel v vsej svoji lepoti poklonit še postaven gams. Pod vrhom nam je Frenk pokazal vhod v ita­lijanski bunker iz leta 1941. V njem so si pod zemljo Italijani uredili prostore za bivanje in skladišce za orožje. Žal smo se v dolino spušcali po asfaltu. Kljub temu je bil to nepozaben izlet. Dobro smo se na­hodili, tudi preznojili in predihali ter tako spet malo odložili zacetek demence in drugih bole-zni. Da morajo celice v našem telesu dobiti cim vec kisika, kažejo tudi vse raziskave v medicini (No-belova nagrada). Tudi društvo Spomincica opo­zarja, da se demenca »odloži« z veliko gibanja in dobrimi prijatelji. Naša skupina deluje tocno tako, saj je naš moto: Hoditi, klepetati, se smejati, dobro in zmerno jesti in piti! Hvala vsej družbi, predvsem pa vodnikoma Frenku in Jožetu za res lep dan! Besedilo: Jelka Piškur, foto: Stane Kržmanc Soncki po Hmeljski poti Cilj izleta je bil prilagojen vremenu in zato smo se odpeljali v smeri Žalca. Po pogostitvi ju­bilantov v parku pred nekdanjo sušilnico hme­lja in za njo, ki je sedaj Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, smo eksponatno in z ogledom filma vstopili v zgodovino hmeljarstva na Slovenskem od 12. stoletja naprej. Nadalje­vali smo po Hmeljski poti mimo starega dvorca Novo Celje v obnovi, z ohranjenim barocnim proceljem, ter krenili med njive, kjer se je na vi-sokih žicah pred mesecem lesketalo zeleno zlato, zdaj pa se je strojno obiranje že koncalo. Kdaj so hmelj zaceli uporabljati kot zacimbo v pivu, ni znano, sem prebrala v muzeju, in ta podatek je vrtal vame med hojo po Hmeljski poti – zakaj se predelava te dragocene zacimbe zmanjšuje. Na oddaljeni njivi so obirali industrij­sko konopljo, pa zakonodaja temu ni naklonjena. Med njivami koruze in buc smo precili pritoka Savinje in pred nami se je razprlo obmocje Kra­jinskega parka Ribnik Vrbje. Sledil je še obisk Fontane piva v Žalcu s poku­šino. Pivo je bilo tam drugacno, vsaka vrsta je imela svoj spomin, tudi vrhniški, seveda pa je pri meni zmagala temnina z ravno prav praženo zmesjo jecmenovega slada. Nazaj grede sem dremala in uživala v pono­vljeni hoji cez ravnino, ko zacutim enakomerno motoriko hoje kot podzavestno vztrajnost, ki vse telo sinhronizira z njo in naravo naokoli, da me ravnina posrka vase in odnese na gore v daljavi. Odprla sem oci in zagledala Menino planino v oblakih in dežju. Tja gor bi morali, sem skoraj na koži zaznala hlad z Menine. Ja, tokratni izlet je bil poseben, cudovit intermezzo med višjimi cilji, sem zadovoljno zaprla oci do izvoza z avtoceste – da ne bi morda prespala izhodne postaje. Marija Dolinar, foto Tatjana Rodošek Vandrovke obiskale sveti Jošt nad Kranjem Jesenski meseci so še posebno lepi za pohode in izlete. Vandrovke smo se v torek, 1. oktobra, odpravile na Sveti Jošt nad Kranjem. Avtobus nas je najprej zapeljal do Medvod, kjer je sledila obvezna kavica za zbistritev naših glav, ki so bile še malo zaspane. Potem nas je Milan seznanil s pohodom, kako bo potekal in na kaj moramo biti pozorni. Pešpot smo zaceli v kraju Cepulje, kjer nas je avtobus odložil. Hitro smo zakorakali za vodni­kom Milanom. Vandrovke smo bile v vecini, in to 26 žensk, za popestritev pa še Andrej in Mar-ko, ki sta vedno pripravljena pomagati. Malo po asfaltu in že smo zavili na gozdno pot. Milan je omenil, da je to najlažja pot, ampak kot sem ugo­tovila, je kar zahtevna, predvsem pri zadnjem vzponu. Kar precej sem sopihala v hrib. Med po­tjo smo si ogledovali naravo, malo so nas motile tudi gobe, a pravih ni bilo nikjer. V dolino so se že vracali jutranji gobarji s slabo bero. Jesenske cvetice so bile v manjšini, saj se je narava pocasi že pripravljala na zimo. Koncno smo dosegli vrh, prišli do koce in cerkve. Višina je 845 m in do vrha vodi enajst oznacenih poti. Takoj smo si ogledali okolico, saj je bilo vreme primerno za ogled najbližjih vrhov. Jošt je hrib nad Kranjem, ki se dviga zahodno od nekoliko nižje Šmarjetne gore. Lep pogled je na Julijske in Kamniško-Savinjske Alpe, Škofjeloško in Cerkljansko hribovje in Jelovico. Po kosilu je bilo treba priti v dolino. Rabili smo še kar dobro uro, saj smo se vmes tudi ustavlja­ li. Za slovo ob koncu poti nas je malo pozdravil rahel dež. Spet smo se naužili svežega zraka, bogatejši smo še za en hrib in lepe razglede. Zahvaljuje-mo se Milanu za vodenje. Imeli smo se lepo in fotografije nas bodo spominjale še dolgo casa. Zapisala: Fani Šurca Barjani iz Logatca cez Žibrše v Hotedršico Barjani smo se v cetrtek, 26. septembra 2019, z avtobusom odpeljali z Vrhnike proti Logatcu, kjer nas je pricakal vodnik Jože Školc. V Gor­njem Logatcu, pred OŠ Tabor, smo izstopili z avtobusa in odšli proti peskokopu Smolevec, kjer smo imeli lep razgled na Logatec in bližnjo okolico. Pot smo nadaljevali proti vasi Logaške Žibrše. Pri gasilskem domu, v osrednjem delu vasi, je nekaj kmetij in hiša, v kateri je bila nekoc šola. Na vrhu Šencurjevega vrha v neposredni bližini Žibrš je zelo lep razgled dalec naokoli. Na vseh straneh se s hriba vidijo »razmetane« kmetije. Lepo se vidi na bližnje Medvedje Brdo, Rovtarske Žibrše, Sv. Tri Kralje, Petkovec in Za­plano. Dalec v ozadju pa smo videli Triglav z Alpami, Javorniško hribovje, Logaško planoto in Ljubljansko kotlino. Po krajšem pocitku in mali­ci iz nahrbtnika smo pot nadaljevali proti kmetiji odprtih vrat Pri Tumletu. Od tam smo krenili proti Zeleni dolini, kjer smo se ob poti ustavili pri domaciji Korenc. Tam je spominska plošca, na kateri piše, da je bila med vojno hiša požgana, v njej pa je zgorel mlad partizan, ki se je skril v krušno pec pred sovražnikom. Skozi gozd in med pašniki smo prišli do lepe nove lesene hiše. Lastnika sta nas povabila v hišo in nam pokazala, kako sta vikend opremila v sta­rinskem stilu. Dobro razpoloženi smo zapustili Hotenjske Žibrše in ob potoku Hotenjka prišli v Hotedr­šico. V gostilni Pri Turku smo bili na kosilu, nato pa nas je šofer Boris odpeljal nazaj na Vrhniko. To je bil še en lep dan, ki se ga bomo še dolgo spominjali in komaj cakamo naslednji pohod. Nada Kostanjevec Številka: 3505-2/2019 (5-08) Datum: 8. 10. 2019 S T A L I Š C A do pripomb in predlogov podanih v casu javne razgrnitve dopolnjenega osnutka Sprememb in dopolnitev Obcinskegapodrobnega prostorskega nacrta za prenovo mestnega jedra Vrhnike (del Tržaška cesta – Cankarjev trg) Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka Spre­memb in dopolnitev Obcinskega podrobnega prostorskega nacrta za prenovo mestnega jedra Vrhnike (del Tržaška cesta – Cankarjev trg) (v nadaljnjem besedilu: SD OPPN) je potekala 30 dni, v casu od 2. 9. do vkljucno 1. 10. 2019. V casu javne razgrnitve je bile podane nasle­dnje pripombe in predlogi: PRIPOMBA 1: Ena izmed predlaganih spre­memb se nanaša na spremembo 27. clena izvor­nega OPPN v 4. clenu razgrnjenih sprememb, za obmocje manjšega žepnega parka ob Tržaški ce­sti, imenovanega »pri Mlecni«. Gre za obcutljiv in kvaliteten prostor oz. odprto zeleno površino Vrhnike, enega kljucnih dejavnikov kvalitetnega javnega prostora v samem središcu Vrhnike. Posegi v tako obcutljiv prostor morajo biti do-bro premišljeni in prvenstveno služiti javnemu interesu. Menimo, da je dopušcanje do 120 m2 velikih fiksnih sencnic (kot jih posplošeno dopu-šca 17. clen izvornega OPPN za manj obcutljiva obmocja) za tako majhen park nesprejemljivo. Prav tako menimo, da je potrebno na nivoju OPPN posege v tako senzibilen in majhen pro-stor natancneje definirati in zagotoviti omejitve le-teh, ki izhajajo iz varovanja oz. zagotavljanja javnega interesa. V obravnavanem prostorskem aktu ni obrazložitve in utemeljitve predlaganih sprememb. Iz zgoraj navedenega predlagamo, da se pre­dlog dopolni z izvedbenimi dolocili, ki bodo ohranjala kvaliteto prostora in varovala javni interes, zlasti: -definirati pojem izraza sencnica (ne sme biti enako nastrešek), -jasnejša opredelitev in definicija velikosti, ob- likovanja (tip), izbora materiala sencnice, ki bo skladna oz. v razmerju do velikosti parka, -dolociti odmike sencnice od sosednjih objek­ tov, -omejitev casovno uporabe sencnice zaradi poslabšanja mikro klimatskih pogojev, nara­ vne krajine v parku. STALIŠCE 1: Pripomba se delno upošte­va. Sprememba in dopolnitev OPPN za postavitev sencnice v Parku pri Mlecni se predlaga na pod-lagi že izdanega kulturnovarstvenega soglasja Zavoda za varstvo kulturne dedišcine Slovenije, št. 35102-0479/2019-2, z dne 24. 5. 2019. 27. clen odloka (objekt Park pri Mlecni) se dopolnjuje z naslednjimi pogoji: »Sencnica lah­ko prekriva samo gostinski vrt, ki je definiran v graficnem delu OPPN. Vertikalne zasaditve niso sprejemljive. Ureditve ne smejo negativno vplivati na rast dreves.«. Dolocila glede oblikovanja sencnic že doloca 17. clen veljavnega OPPN oz. konservatorski na-crt za prenovo (KNP), ki je sestavni del OPPN. Predlog SD OPPN se dopolni z obrazložitvijo in utemeljitvijo predlagane spremembe. PRIPOMBA 2: Zaradi predvidene ureditve turisticno informacijske tocke v objektu bivše železniške postaje predlagamo popravke 19. clena OPPN (objekt Jelovškova ulica 4): crta se namembnost objekta »gostinstvo« in »javni sa­nitarni objekt«. Graficni del OPPN se popravi, tako, da se pre­stavi kolesarnica ob avtobusno postajališce. Na mestu kolesarnice se lahko uredi tlakovani pro-stor z urbano opremo ali parkirna mesta. Zbriše se gostinski vrt. Napis nova lokalna koncna po­staja se poveže z avtobusnim postajališcem. STALIŠCE 2: Pripomba se upošteva. Župan Daniel Cukjati, l. r. Na podlagi 7. clena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda »Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika« (Naš casopis, št. 340/07 – UPB in 343/07, 345/08, 354/08 in 365/09), 5. clena Pravilnika o sofinanciranju ljubiteljske kulture v Obcini Vrhnika (Naš casopis, št. 340/07 – UPB1), Letnega programa kulture Obcine Vrhnika za leto 2020 (Naš casopis, št. 474/19) ter sklepa direktorja o objavi javnega razpisa (št. 610-2-01-19, z dne 28. 10. 2019), objavlja Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika, Tržaška cesta 9,1360 Vrhnika. JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE LJUBITELJSKE KULTURNE DEJAVNOSTI V LETU 2020 1. NAROCNIK JAVNEGA RAZPISA: Obcina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrh­nika 2. PROGRAMI IN PROJEKTI, KI SO PREDMET SOFINANCIRANJA: Sofinancira se redna dejavnost in projekti z naslednjih podrocij ljubiteljske kulture: . glasbena dejavnost (pevske, instrumentalne skupine), . gledališka dejavnost (gledališce, lutkovne sku- pine), . plesna dejavnost (folklora, ples), . arheološka, muzejska dejavnost, obujanje sta­ rodavnih obicajev, . recitatorske, literarne, likovne, fotografske skupine, filmska dejavnost, performansi. 3. POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZPISU: Izvajalci redne dejavnosti in projektov morajo biti ljubiteljska kulturna društva in izpolnjevati naslednje pogoje: . da imajo sedež v obcini Vrhnika, . da so registrirani za izvajanje dejavnosti na podrocju ljubiteljske kulture najmanj eno leto, . da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za ure­snicitev nacrtovanih aktivnosti na podrocju kulture, . da svojo dejavnost izvajajo kontinuirano, . da imajo urejeno evidenco o clanstvu, placani clanarini in ostalo dokumentacijo, kot to do­loca zakon o društvih, . da vsako leto javnemu Zavodu Ivana Can-karja za kulturo, šport in turizem Vrhnika redno dostavljajo porocila o realizaciji redne dejavnosti in projektov, nacrte aktivnosti za prihodnje leto, aktivnosti za prihodnje leto in porocila o doseženih uspehih na obcinskih, regionalnih in državnih tekmovanjih, ce se jih udeležijo. Dostavijo pa se tudi kritike in re-cenzije o delu društev, ki izkazujejo kvaliteto izvedenih posameznih projektov. 4. VIŠINA SREDSTEV JAVNEGA RAZ­PISA: Predvidena vrednost vseh razpoložljivih sred­stev, namenjenih za predmet projektnega raz­pisa za leto 2020 je 55.000 €. Sredstva bodo na podlagi Letnega programa kulture Obcine Vrh­nika za leto 2020 namenjena za: . redno dejavnost (delovanje) ljubiteljskih kul­ turnih društev in skupin – 40 % zneska . projekte ljubiteljskih kulturnih društev in sku-pin 60 % zneska, (z naslednjimi razmerji med podrocji ljubiteljske kulture: glasbene dejav­nosti 32 %, gledališke dejavnosti, 8 %, plesne dejavnosti 5 %, arheološke, muzejske dejavno­sti 10 %, ostale dejavnosti 5 %). 5. POGOJI IN MERILA ZA IZBOR PRO­GRAMOV IZVAJALCEV: Pogoji in kriteriji sofinanciranja, doloceni s tem razpisom, upoštevajo proracunske možno­sti in nacelo, da so proracunska sredstva do-stopna vsem v 3. tocki tega razpisa navedenim izvajalcem programov in projektov. 6. ROK ZA PORABO SREDSTEV: Sofinancirajo se programi, ki se bodo izvedli v letu 2020. Rok za porabo sredstev je 31. 12. 2020. Sredstva niso prenosljiva. 7. RAZPISNI ROK IN NACIN DOSTAVE PREDLOGOV: Z zbiranjem vlog na Javni razpis pricnemo v ponedeljek, 28. 10. 2019. Predlagatelji morajo vloge oddati kot priporoceno pošiljko po pošti na naslov Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, p. p. 54, 1360 Vrhnika, najkasneje z datumom 2. 12. 2019 ali osebno dostaviti na upravo Zavoda Iva-na Cankarja Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika, najkasneje do 12. ure tega dne. Vloga mora biti izdelana na obrazcih, ki so se­stavni del razpisne dokumentacije ter vsebovati zahtevane priloge. Nepravocasno oddane vloge ne bodo upošte-vane. Vloga v zaprti kuverti mora biti oznacena z imenom in naslovom predlagatelja, v spodnjem levem kotu pa opremljena s pripisom »RAZPIS - LJUBITELJSKA KULTURA 2020«. 8. DODATNE INFORMACIJE: Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom so vam na voljo na Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika, po telefonu 051-661-064, kontaktna oseba mag. Tatjana Oblak Milcinski, oziroma po elektronski pošti kultura@zavod-cankar.si. 9. ODPIRANJE PONUDB: Odpiranje ponudb bo po preteku razpisnega roka. Odpiranje ne bo javno. V primeru nepo­polno izpolnjenih prijav s pomanjkljivo doku­mentacijo bodo ponudniki pozvani, da v roku 8 dni prijavo dopolnijo. V primeru, da ponudnik prijave v danem roku ne bo dopolnil, bo ponud­ba izlocena kot nepopolna. 10. RAZPISNA DOKUMENTACIJA: Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani dvignejo na sedežu Zavoda Ivana Cankarja Vrh­nika, Tržaška cesta 9, Vrhnika, in sicer v ponede­ljek, sredo in petek od 9. do 12. ure ter v sredo od 13. do 17. ure od dneva pricetka veljave javnega razpisa do dneva, ko se iztece rok za oddajo vlog. Razpisna dokumentacija je objavljena na sple­tni strani www.visitvrhnika.si, možno pa jo je dobiti tudi po elektronski pošti. 11. IZID JAVNEGA RAZPISA: Predlagate­lji programov bodo o izidu javnega razpisa ob-vešceni v roku 60 dni po odpiranju ponudb, pod pogojem, da je proracun že sprejet. 12. ZACETEK VELJAVNOSTI RAZPISA: Razpis pricne veljati z dnem 28. 10. 2019 Številka: 610 -2-01-19 Datum: 28. 10. 2019 ZAVOD IVANA CANKARJA ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM VRHNIKA Na podlagi Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17 in 21/18 –ZNOrg), 7. clena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda »Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika« (Naš casopis, št. 398/12 – UPB), 7. in 8. clena Odloka o sofinanciranju letnega programa športa v Obcini Vrhnika (Naš casopis, št. 463/18), v nadaljevanju: odlok, Letnega programa športa Obcine Vrhnika za leto 2020 (Naš casopis, št. 474/19) ter sklepa župana o objavi javnega razpisa št. 671-2/2019 (3­01) objavlja Obcina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA V OBCINI VRHNIKA V LETU 2020 I. IZVAJALEC JAVNEGA RAZ­PISA: Izvajalec razpisa je Obcina Vrh­nika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, strokovna in administrativna dela za potrebe razpisa pa opravlja Zavod Iva-na Cankarja Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. II. PREDMET JAVNEGA RAZ­PISA IN VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV Predmet javnega razpisa je sofinan­ciranje športnih programov in ostalih dejavnosti v športu, ki so v javnem in-teresu v Obcini Vrhnika. Višina pred­videnih razpisanih sredstev je 250.000 €. A. Športni programi 1. Prostocasna športna vzgoja otrok in mladine, ki se prostovoljno ukvarja­jo s športom zunaj obveznega izobra­ževalnega programa: 1.1 Prostocasna športna vzgoja predšolskih otrok – predvidoma 3.750 €: • Programi celoletne vadbe (60 ur) • Program »Ciciban planinec« 1.2 Prostocasna športna vzgoja šolo­obveznih otrok – predvidoma 33.125 €: • Programi celoletne vadbe (najmanj 60 ur in najvec 80 ur) • »Ciciban planinec« in »Mladi plani­nec« • Pohodi in planinski izleti • Šolska športna tekmovanja (nadgra­dnja interesne šolske športne dejav­nosti) 1.3 Prostocasna športna vzgoja mla-dine – predvidoma 2.875 €: • Programi celoletne vadbe (najmanj 60 ur in najvec 80 ur) • Pohodi in planinski izleti 1.4 Športna vzgoja otrok v pripra­vljalnih programih – predvidoma 47.250€: • Cicibani in cicibanke (do 180 ur) • Pripravljalni decki in deklice (do 240 ur) 3. Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport – programi starostnih kategorij, v katere so vkljuceni registrirani špor­tniki, ki tekmujejo v uradnih tekmo­valnih sistemih nacionalnih panožnih športnih zvez: 3.1 Športna vzgoja otrok, usmerje­nih v kakovostni in vrhunski šport – predvidoma 33.750 €: • Mlajši decki in mlajše deklice (špor­tnik mlajši od 12 let, vendar ne mlaj­ši od 10 let, ki je registriran v olim­pijski športni disciplini individualni športni panogi, pri kateri lahko na svetovnih prvenstvih v clanski ka­tegoriji nastopi mlajši od 18 let - do 240 ur vadbe) • Starejši decki in starejše deklice (do 330 ur vadbe) 3.2 Športna vzgoja mladine, usmer­jene v kakovostni in vrhunski šport – predvidoma 49.000 €: • Kadeti in kadetinje (do 440 ur vad-be) • Mladinci in mladinke (do 440 ur vadbe) 4. Kakovostni šport – predvidoma 27.000 €: • Clani in clanice (do 320 ur vadbe) 5. Vrhunski šport – predvidoma 6.875€: • Športniki z nazivom športnik olim­pijskega razreda, športnik medna­rodnega razreda in športnik sve­tovnega razreda (do 800 ur vadbe) 6. Šport invalidov 6.4 Športna rekreacija invalidov (ce­loletna vadba v obsegu najmanj 60 ur in najvec 80 ur) – predvidoma 1.250 € 7. Športna rekreacija – programi v razlicnih športnih panogah, v katere so vkljucene osebe, starejše od 19 let, ki niso vkljucene v uradne tekmoval­ne sisteme nacionalnih panožnih zvez –predvidoma 6.750 €: • Programi celoletne vadbe (najmanj 60 ur in najvec 80 ur) • Planinski izleti, pohodništvo 8. Šport starejših – programi v raz­licnih športnih panogah, v katere so vkljucene osebe, starejše od 65 let – predvidoma 875 €: • Programi celoletne vadbe (najmanj 60 ur in najvec 80 ur) • Planinski izleti, pohodništvo B. Razvojne dejavnosti v športu 1. Usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev v športu – pred­vidoma 7.500 €: • Usposabljanje za pridobitev 1. ali 2. stopnje usposobljenosti po ve­ljavnem programu usposabljanja (najvec 2 strokovna delavca, ki pri izvajalcu opravljata vzgojno-izobra­ževalno delo in izpolnjujeta pogoje za vkljucitev v program usposablja­nja) • Izpopolnjevanje strokovnih delav­cev – licenciranje, ki pri izvajalcu opravljajo vzgojno-izobraževalno delo C. Organiziranost v športu 1. Delovanje športnih organizacij – predvidoma 22.375 €: • Delovanje športnih društev, ki izva­jajo najmanj en športni program in športne zveze D. Športne prireditve in promo-cija športa – predvidoma 7.625 €: • Športne prireditve namenjene tek­movalnemu športu • Športno rekreativne prireditve • Promocijske športne prireditve III. SUBJEKTI, KI SE LAHKO PRIJAVIJO NA JAVNI RAZPIS: V razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci športnih programov: -športna društva, -zveze športnih društev, ki jih usta­novijo društva s sedežem v obcini, -zavodi, pravne osebe in druge orga­nizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravlja­nje dejavnosti na podrocju športa, -zavodi s podrocja vzgoje in izobra­ževanja, ki izvajajo javnoveljavne programe, -ustanove, ki so ustanovljene za splo­šno koristen namen na podrocju športa, v skladu z zakonom, ki ureja ustanove, -lokalne skupnosti, -samostojni podjetniki posamezniki, registrirani za opravljanje dejavno­sti v športu v Republiki Sloveniji, -zasebni športni delavci. IV. POGOJI, KI JIH MORA­JO IZPOLNJEVATI IZVAJALCI ŠPORTNIH VSEBIN: Na razpisu lahko sodelujejo izvajal­ci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: • so najmanj dvanajst mesecev regi­strirani v skladu z veljavno zakono­dajo s sedežem v obcini Vrhnika in izvajajo programe, namenjene ob­canom Vrhnike; • imajo zagotovljene materialne, pro-storske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresnicitev nacrtovanih športnih aktivnosti; • izpolnjujejo ostale pogoje za sofi­nanciranje, dolocene v odloku. V. MERILA ZA VREDNOTE­NJE RAZPISANIH PROGRA­MOV: Merila za vrednotenje športnih pro-gramov so dolocena v Odloku o sofi­nanciranju letnega programa športa v Obcini Vrhnika. VI. DOLOCITEV OBDOBJA, V KATEREM MORAJO BITI PO­RABLJENA SREDSTVA: Sofinancirajo se programi, ki se bodo izvedli v letu 2020. Rok za po­rabo sredstev je 31. 12. 2020. Sred­stva morajo biti porabljena za namen, za katerega so bila dodeljena in niso prenosljiva. VII. ROK IN NACIN ZA PRE­DLOŽITEV VLOG: Predlagatelji morajo vloge oddati kot priporoceno pošiljko po pošti na naslov Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Tržaška cesta 9, p. p. 54, 1360 Vrhnika, najkasneje z datumom 2. 12. 2019 ali osebno dostaviti na upravo Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, Tržaška ce­sta 9, 1360 Vrhnika, najkasneje do 12. ure tega dne. Vloga mora biti izdelana na obraz­cih, ki so sestavni del razpisne do-kumentacije ter vsebovati zahtevane priloge. Nepravocasno oddane vloge bodo zavržene. Vloga v zaprti kuverti mora biti oznacena z imenom in naslovom pre­dlagatelja ter opremljena s pripisom »NE ODPIRAJ - VLOGA RAZPIS ŠPORT 2020«. VIII. DATUM ODPIRANJA VLOG: Odpiranje vlog bo komisija, ki jo imenuje župan, opravila 9. 12. 2019. V primeru velikega števila vlog se bo odpiranje nadaljevalo naslednji dan. Odpiranje vlog ne bo javno. Odpirale se bodo samo pravocasno oddane ter pravilno oznacene ovojnice. IX. DODATNE INFORMACI­JE: Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom so vam na voljo na Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika, po telefonu 01 750 66 35 (Gašper Stržinar), oziro-ma po elektronski pošti sport@zavod--cankar.si. X. RAZPISNA DOKUMENTA­CIJA: Razpisno dokumentacijo lahko za­interesirani dvignejo na sedežu Zavo­da Ivana Cankarja Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika, in sicer v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure ter v sredo od 13. do 17. ure od dneva ob-jave javnega razpisa do dneva, ko se iztece rok za oddajo vlog. Razpisna dokumentacija je objavlje­na na spletni strani www.visitvrhnika.si XI. IZID JAVNEGA RAZPISA: Predlagatelji programov bodo o izidu javnega razpisa obvešceni z od­locbo, ki jo bo izdala obcinska uprava v roku 90 dni od datuma odpiranja vlog na podlagi ocene komisije, ki jo imenuje župan. O ugovoru na izdano odlocbo bo odlocal župan. Zavržene bodo vloge prijaviteljev: -ki ne bodo predložene v roku in na nacin, ki je dolocen v tocki VII. be-sedila javnega razpisa, -ki ne bodo vsebovale vseh prilog in sestavin, ki jih zahteva besedilo jav­nega razpisa in razpisne dokumen­tacije ter ne bodo dopolnjene v roku, navedenem v pozivu za dopolnitev vloge. Zavrnjene bodo vloge prijaviteljev: -ki ne bodo izpolnjevale pogojev iz javnega razpisa (tocka IV.) ali dru­gih pogojev, navedenih v razpisni dokumentaciji in pravilniku, -ki ne bodo predložene na predpisa­nih obrazcih za posamezne progra-me, -ki jih bo komisija pri vsebinskem pregledu prijav na podlagi dolocil odloka ocenila kot neustrezne. XII. ZACETEK VELJAVNOSTI JAVNEGA RAZPISA: Javni razpis pricne veljati z dnem objave v Našem casopisu. Številka: 671-2/2019 (3-01) Datum: 15. 10. 2019 OBCINA VRHNIKA Evropski teden mobilnosti v Borovnici ETM 2019: Šli smo peš, se vozili z e-kolesi, skiroji ogled dobrih praks in avtomobili ter se imeli fajn! sobivanja v prometu V cetrtek, 19. septembra, se je devet osmošolcev z uciteljem Klemenom Jevnikarjem odpravilo v Ljubljano. V okviru Evropskega tedna mobilnosti so si ogledali dobre prakse sobivanja v prometu. Zjutraj so se sprehodili do žele­zniške postaje Borovnica ter se z vlakom odpeljali do postaje Dolgi most v Ljubljani. Tam so se spoznali s t.i. parkirišcem P + R, kakršnega gradimo tudi v Borovnici. Pot v center mesta so nadaljevali z mestnim avtobusom. Tam so najprej opazili po­liciste, ki so (tokrat le) opozarjali kolesarje na prometne prekr­ške. Poucili so se o talnih oznakah za slepe. Spoznali so razlicna elektricna vozila (vlakec Urban, Kavalir, skiroji …) ter druga posebna vozila v mestu (mestni avtobus na plinski pogon, lad-jice na Ljubljanici, taksiji, kolesa BicikeLJ …). Poudarek je bil na opazovanju, kako sobivajo kolesarji in pešci, saj je obojih zelo veliko. Zakljucili so s sladoledom in se z vlakom odpravili nazaj proti Borovnici. V domacem kraju so si ogledali še gradbišci parkirišca P + R in trgovskega centra ter novo dovozno cesto do šole. OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica Izboljšana kakovost oskrbe z elekricno energijo na Dolu ŠBUS. Akcija je lepo uspela. ku Janezu Šilarju, podala mala Tudi letos sta sredi septembra Obcina Vsem ucencem, ki so prišli v cetica mladih nadobudnežev v Borovnica in OŠ dr. Ivana Korošca šolo peš ali s kolesom smo po-spremstvu mam, starejši obcan Borovnica združeno sodelovali v že darili varnostni odsevni trak z pa je v spremstvu vodnice PD tradicionalni vseevropski akciji Evropski logotipom ETM 2019 Borovni-Borovnica nadaljeval pot na teden mobilnosti. ca. Med 8.00 in 18.00 smo za-Krimšcek. prli Paplerjevo ulico ter omo-V nedeljo, ki je sledila, pa smo Namen je opozoriti na ve-OŠ dr. Ivana Korošca Borov­ gocili gojencem vrtca, da se na na dan brez avtomobila nudili lik okolijski odtis sodobnega nica z mentorjem Klemnom parkirišcu pred vrtcem igrajo, gostoljubje in voden ogled po prometa ter na spremembe Jevnikarjem z vlakom odpra- ucencem OŠ in drugim ob-naši železniški dedišcini skupi­ potovalnih navad in izbir pro-vila na ogled dobrih praks canom pa, da se na dvorišcu ni kolesarjev, ki se je iz Ljublja­ metnih nacinov in sredstev, da sobivanja javnega potniškega šole seznanijo z elektricnimi ne do Lip peljala z ladjico, tam postanejo naše vsakdanje poti prometa, kolesarjenja in pe- in hibridnimi avtomobili, na pa s kolesi raziskovala naravno Transformatorska postaja Omogocila bo tudi priklop bolj zdrave za nas in planet. šacenja v središcu Ljubljane. Paplerjevi preizkusijo zložljiva in kulturno dedišcino barja ter TP 20/4 kV Dol Robic omo-novih odjemalcev elektricne Moto letošnjega ETM je bil: Dan kasneje so v borovniški (in) elektricna kolesa in skiroje spoznavala izzive omejevanja goca prikljucevanje do moci energije. gremo peš. šoli ucence 2. in 3. razreda, ki ter pametne kolesarske celade, širjenja invazivnih tujerodnih 630 kVA, trenutno je vgra-V cetrtek, 19. septembra, se prihajajo k pouku iz Borovni­na stojnicah pa seznanijo z rastlin. jen transformator 160 Kva. Obcinska uprava je manjša skupina ucencev ce, poskusno povabili na PE­razlicnimi gradivi o varnosti v Za sodelovanje se zahvaljuje­prometu, trajnostni mobilnosti mo sodelujocim uciteljem OŠ in zavarovanju kolesarske od-dr. Ivana Korošca, še posebej govornosti. OŠ dr. Ivana Koro-Klemnu Jevnikarju, vzgojitelji­šca smo predali 14 koles, ki jih cam vrtca, Društvu elektricna Turisticne nocitve v obcini prvic zaznala je junija šola zbrala z akcijo Po-mobilnost Slovenije, PD Bo-dari rabljeno kolo, v okviru rovnica, HUD Karel Barjanski projekta DEPO pa so jih lepo in našim obcanom, ki so pred­obnovili preko javnih del zapo-stavili svoja elektricna vozila. tudi uradna statistika sleni mojstri. Šoli smo podarili Zahvala gre tudi sponzor­tudi 7 novih kolesarskih celad, jem: Špan d. o. o., Avtera d. o. V Obcini Borovnica soteski Pekel in bližini prvo sobodajalko, ki je svojo in tako letos prvic beležimo ki bodo na voljo gojencem vrt-o., Go-do d.n.o. in Agenciji ponudbo resno predstavila na je do pred kratkim Tehniškega muzeja toliko nocitev, da jih je zazna-ca za pridobivanje prvih vešcin MTT. Vec fotografij s posame­spletnih portalih za rezerva­ veljalo prepricanje, da la tudi statistika spremljanja na kolesu ter ucencem šole pri znih dogodkov si lahko ogleda- Slovenije v Bistri ni cijo sob. V letu dni se je izka-turisticnega obiska v osrednji usposabljanju za kolesarske iz-te v zavihku fotoreportaže na zaradi slabih cestnih pogojev za kaj vec kot zalo, da se z ugodno cenovno pite. V soboto, 21. septembra, spletni strani obcine: borovni­povezav in obstranske Sloveniji oz. Ljubljani s širšo izletniški turizem. ponudbo in skrbjo za goste oz. se je na pohod od Borovnice ca.si/fotogalerija. lege kljub privlacni okolico. Le tako naprej! njihovo pocutje da privabiti do Zabocevega, kjer smo si krajini, ostankom Bo-Pred dvema letoma pa se je goste, ki ostanejo nekaj dni. ogledali tudi cerkev sv. Janeza, Obcinska uprava, rovniškega viadukta, le zgodil premik in dobili smo Uspeh je opogumil tudi druge Obcinska uprava za kar gre zahvala g. župni-foto: Jože Pristavec - Joc Trajnostni ukrepi za bolj varen promet Evropski teden mobilnosti je namenjen tudi promociji trajnostnih ukrepov, ki so jih obcine v doticnem letu izvedle za bolj varen promet in trajnostno mobilnost. V obcini Borovnica smo v sodelovanju z Direkcijo RS za infrastrukturo letos izvedli re-konstrukcijo prehoda za pešce preko regionalne ceste R3 642 v naselju Breg pri Borovnici v bližini gasilskega doma. Na prehodu je že prišlo tudi do tragicne izgube življenja. Sedaj je prenovljen in na novo ter ustrezno osvetljen, tako da upamo, da se tovrstni dogod­ki ne bodo ponovili. Na novo urejeno je tudi postajališce za avtobus na Dolu pri Borovnici. Poleg prenove asfaltne prevleke ter ustreznih oznak na cestišcu in znakov ob cesti se zdaj pred vplivi vremena obcani, ki ca­kajo na prevoz, lahko zatecejo tudi v licno in z ostalimi tovr­stnimi objekti poenoteno nad­strešnico s klopjo. Ob tem smo v bližini na novo uredili tudi ekološki otok. Za vsakega od zgoraj navedenih ukrepov je Obcina Borovnica prispevala okoli 18.000 evrov. Ce bo šlo vse po nacrtih bo do konca leta koncana tudi do sedaj dalec najvecja investicija na podrocju trajnostne mobil­nosti v obcini: sodobno P + R parkirišce pri železniški postaji Borovnica z 99 parkirnimi me-sti za osebne avtomobile (od tega 4 za invalide), avtobusnim postajališcem, pokrito kolesar­nico ter polnilnimi postajami za 10 elektricnih avtomobilov. Za investicijo je Obcina Bo-rovnica brezplacno pridobila zemljišce pri železniški po­staji, subvencije Eko sklada za postavitev polnilnih postaj za elektricna vozila in možnost za 250.000 evrov iz kohezijskih sredstev, s katerimi razpolaga RS, in državnega proracuna. Zakljucna dela so v teku. O ki bodo na voljo, pa podrobno parkirišcu, režimu parkiranja, v prihodnji številki Našega ca-nakupu vozovnic, placevanju sopisa. parkirnine in drugih storitvah, Obcinska uprava Vabilo DU Borovnica vabi svoje clane na ENODNEVNI IZLET V OSRCJE KOZJANSKEGA Izlet bo v soboto, 16. novembra. Odhod bo b 7. uri izpred trgovine Kocka.  Cena izleta znaša 35 evrov na osebo. Prijave zbiramo vsak torek od 9. do 11. ure v prostorih društva. Zadnje prijave: 12. novembra. Vabljeni! DU Borovnica Cišcenje brezna Cicifuj Cišcenja brezna ob poti za Planino smo se clani Jamarskega klub Borov­nica lotili že lani. Takrat smo potegnili iz njega 12 kubicnih metrov razlicnih odpadkov, od oljnih kant do avtomobilskih karoserij. Ob cišcenju se je izkazalo, da je v breznu še ogromno odpadkov, saj so jih okolicani vozili tja vec desetletij. Letos smo izvedli šest de­lovnih akcij. Na zacetku smo morali razbiti vec velikih skal, da smo lahko prišli do konta­minirane zemljine in odpadkov pod njo. Oboje smo izvlekli iz brezna v sodih s pomocjo traktorske­ga vitla. Na trenutke je bilo delo neznosno, saj so bili v jami vec let stari klavniški odpadki in poginule živali. Glede na najdene predmete ocenjujemo, da so odpadke od­lagali v brezno še po letu 2000, ko je bil odvoz smeti že nekaj let dobro urejen s strani obcine in komunale. Z veseljem pa smo opazili, da novih odpadkov od lanskega leta v jami ni bilo. Odpadke smo ustrezno sortirali, preci-šceno zemljino pa deponirali v bližnjo vrtaco. Skupno smo letos izvlekli 10 kubicnih metrov zemljine in odpadkov, v jami pa jih je osta-lo še vsaj 15–20. Težava pri veliki koncentra­ciji smeti v jamah je izpiranje topnih snovi (in seveda virusov ter bakterij) neposredno v pod-talnico. V jamah ni humusne plasti, ki bi delovala kot filter, na ka­tero se snovi nalagajo in pocasi oksidirajo. Tako v nekaj letih voda spe-re vse, kar vržemo v brezna, v pitno podtalnico, iz katere cr­pamo vodo za borovniško in okoliške obcine. Hvala obcini za pomoc in podporo pri sanaciji crnih odlagališc ter Komunalnemu podjetju Vrhnika za ustrezno obdelavo iznesenih odpadkov. Peter Svete ETM 2019: poskusno na pešbus Teden od 16. do 22.septembra je bil Evropski teden mobilnosti, ki je potekal pod geslom: GREMO PEŠ. V petek, 20. septembra, je OŠ dr. Ivana Ko­rošca Borovnica za ucence 2. in 3. razreda po­skusno organizirala pešbus in s tem odlicno ujela smisel tedna. Pešbus ima dolocene postaje in vozni red, vodi ga spremljevalec in deluje podobno kot pravi šolski avtobus, le da se ga premika z nogami. Otroci se v varnem okolju privajajo na udeležbo v prometu in so tako pozneje pri­pravljeni na samostojno pot v šolo. Za dobro delovanje pešbusa je potrebno zanesljivo par-tnerstvo med spremljevalci, starši in otroci. Med potniki se spotoma spletejo prav poseb­ne vezi. Otroci, ki so se usedli na prvi pešbus v Borovnici, so bili navdušeni. Izkazalo se je, da otroci iz Borovnice vecinoma tudi sicer v šolo prihajajo peš. Vecja potreba po organizi­ranem spremstvu je iz okoliških vasi do šole, do koder proge prvega pešbusa niso segle. Dobro bi bilo, ce bi se naredila mreža mo-žnih spremljevalcev, da bi lahko vzpostavili redno linijo pešbusa (tudi do okoliških vasi). Vse, ki bi bili pripravljeni biti redni spre­mljevalci pešbusa, vljudno prosimo, naj na tinka.majaron@guest.arnes.si pošljejo svoje podatke (ime in priimek, naslov prebivališca, dnevi v tednu, ki so možni za spremstvo). Pe­šbus otroke v šolo pripelje na prvo šolsko uro, to je ob 7.50. Po zakljucku so otroci, ki so bili prijavljeni na pešbus, v spomin dobili obesek z logoti­pom pešbusa. Za izdelavo se iskreno zahvaljujem ucitelju Klemnu Jevnikarju. OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica tnih vodah 11cm vode. Pozvani letos zopet izdamo koledar, na ... recimo. smo bili k dopolnitvi vloge, cas katerem bo gasilski dom še za-Za PGD Brezovica pri pa medtem tece. Tako lahko dnjic v tej podobi ... zdaj pa res Borovnici Karmen Turšic Najuspešnejše leto do zdaj Leto 2019 je bilo za tekmovalne enote našega društva najuspešnejše do zdaj. Saj so si naši tekmovalni cla­ni priborili 28 pokalov za prva tri mesta in 4 prehodne pokale. Seveda takšna bera pokalov narekuje ogromno vpletenih clanov in mentorjev, ki neutru­dno išcejo nove poti do odlicij. Kar 80 tekmovalcev in 9 men-torjev je zaslužnih za izjemno leto kacanskih gasilcev. Že v zimskih mesecih so bili naše clanice in clani zelo ak­tivni. Kljub premajhni dvorani so pridno vadili in pridobivali potrebne spretnosti za udelež­bo na tekmovanju v spajanju sesalnega voda, ki ga vsako leto organizira GZ Vrhnika. Clani­ce B so se z udeležbo na treh tekmovanjih uvrstile na 2. me-sto (skupno) in s pridobljenim pokalom odprle tekmovalno leto 2019. Starejše gasilke so se konec junija udeležile srecanja starejših gasilk v Lazah oziro-ma Jakovici in osvojile pokal za osvojeno 1. mesto in prehodni pokal. Iskrene cestitke! Pripravljanje najmlajših ekip za tekmovanja se je zacelo že zgodaj spomladi, ko so se štiri ekipe na zacetku marca udele­žile gasilskega kviza (tekmova­nja v znanju) in domov prinesle 3 pokale za prva tri mesta. Že teden dni kasneje sta se dve ekipi, ki sta se uvrstili naprej, pomerili v gasilskem kvizu na regijskem nivoju in osvojili 5. in 7. mesto. Maja je potekala gasilska orientacija GZ Vrhni­ka, ki smo se je udeležili z de­setimi ekipami. Kar pet ekip se je z osvojenim 1. ali 2. mestom uvrstilo na regijsko orientaci­jo, tam pa so se spet odlicno odrezale in dve sta se uvrstili na državno tekmovanje, ki je bilo sredi septembra na Kopah. Mladinke so osvojile 7. mesto, pionirke pa 13. Vsekakor je to svojevrsten uspeh, saj je že uvr­stitev na državno raven za tako majhno društvo dobra motiva­cija in dodatna spodbuda za še bolj kakovostno delo z mladi-no; našo prihodnostjo. Sredi maja so se pionirji po­merili na tekmovanju za pokal mesta Velenje in domov prine­sli pokal za osvojeno 2. mesto, sredi junija pa še v Tirni pri Litiji na memorialu Francija Bregarja in domov prinesli 3 pokale za prva tri mesta in pre­hodni pokal. Tudi letos seveda nismo pozabili na tekmovanje za memorial Rudolfa Maistra na Uncu. Dva osvojena pokala za prva tri mesta in prehodni pokal organizatorje tekmova­nja že pocasi spravljajo v obup, saj jim naši kacanski otroci vsako leto pokažejo, kako se stvarem streže. Seveda pa se zbiranje pokalov s tem še ni koncalo. Septembra je vse eki­pe cakalo izbirno tekmovanje za udeležbo na državnem ni­voju. Osem ekip je merilo moci na nivoju GZ Vrhnika in kar se­dem jih je z odlicnimi rezultati napredovalo na regijski nivo. Zaradi dobre pripravljenosti pa se jih je nato kar 6 uvrstilo na državno tekmovanje, ki bo prihodnje leto, 23. in 24. maja v Celju. Vsem želimo ogromno športne srece. Tudi naši operativni clani so se med letom dodatno izobra­ževali in veckrat preizkusili de­lovanje opreme ter spoznavali delo na društvenih vajah in va­jah poveljstva obcine Borovni-ca. V spomladanskih mesecih so organizirali dve društveni vaji, se udeležili vaje poveljstva na Verdu ter sodelovali na sre-canju prvih posredovalcev, ki je potekalo na Drenovem Gricu. Maja so pridobili 5 novih cla­nov, ki so opravili nadaljevalni tecaj za gasilca. Jeseni pa so sodelovali na vajah poveljstva obcine Borovnica, ki sta pote­kali na Bregu in Lazah pri Bo-rovnici. Pri pridobivanju dokumenta­cije za nov gasilski dom pa se še naprej zatika. 13. junija letos smo po opravljeni legalizaciji prizidka in izdelavi poplavne študije ponovno poslali vlogo za soglasje. ARSO je na zacet­ku septembra ponovno izdal negativno mnenje. Tokrat sta jih zmotila stopnišce, ki je na­risano preblizu vodotoka, in parkirišce, kjer naj bi bilo po njihovih izracunih ob stole- En kancek nostalgije V dneh, ko se od nas pocasi, a vztrajno poslavlja najtoplejši del leta, ko se drevje odeva v najbolj živopisna oblacila, naj vam priložena fotografija obudi nekaj nostalgicnih spominov na prelepo poletje v borovniški dolini. V tednih, ko so Molkov trg obdajala razdejana gradbišca, bližnji park pod stebrom ter zelenico pred zdravstveno postajo pa je ožgalo neusmi­ljeno julijsko sonce, so se s prostrane fasade nad Mercatorjem bohotile Bernikove rožice. Ob pra­zniku borovnic so zopet pritegnile fotoobjektive obiskovalcev, domacinom pa vsak dan prinašale kancek dobre volje. “Zakaj pa ne,” mi je nekoc dejal Srecko, “žena jih ima rada, ljudem pa so všec.” Ne bi želel biti krivicen do kogarkoli, ne­nazadnje je bila spomladanska akcija Na vsako polico cvetlico nadvse uspešna. Morda bi bil že cas, da se na straneh casopisa znajde še kakšen zgleden primer babilonskih visecih vrtov. A naj bo to naloga novega dopisnika. Štirinajst let je dolga doba. Bili so svetli in bili so grenki trenutki. Na straneh Našega casopisa smo se skupaj veselili, hvalili, se kdaj tudi uje­zili in celo jokali. Tistim, ki so si dolga leta pri­zadevali, da bi nehal pisati, bo želja vsaj deloma uslišana, drugim pa naj bo v tolažbo, da pisala povsem vendarle ne bom odložil. Nenazadnje bi bilo to že s stališca nove službene podobe skraj-no nedopustno. Damjan Debevec, foto: DD Dobroti so dali angelska krila da najde tisto mesto, pot.« Župnik in predsednik Karitas Borovnica je v nago-težave reševati z empatijo. navdušenje so poželi Klobuc-oktet Raskovec z Vrhnike, za-znani, to so bili pevca Nika ki je zakljucila z mislijo blaže­voru poudaril naslov letošnje-Ves vecer so si sledili številni ki, predšolski otroci, ki se pod plesali so folklorniki Folklorne Suhadolnik in Nejc Trcek ter nega Antona Martina Slomška: ga koncerta Dobrota iz vsake-nastopi vec kot sto nastopajo-mentorstvom Jane Sedej ucijo skupine Cepci iz Ligojne, ki cerkvena pevska zbora sv. Mar-»Prizadevajmo si vsa, še tako ga srca in se zahvalil številnim cih pevcev, plesalcev in glasbe-ljudskih plesov in iger. jih vodi Borovnican Sebastjan jete, tako starejši kot mlajši, ki majhna dela zvesto opravljati, borovniškim prostovoljcem, ki nikov. Organizatorka koncerta in Svete, nastopila pa je tudi no-so skupaj na koncu zapeli Ve-tudi majhnih del veliko storiti.« odpirajo svoje dlani in srca. Kot prvi so se predstavili no-gonilna sila župnijske Karitas vinarka Radia Ognjišce in pev-cernico in tako družno zaklju-Priložnosti za to je gotovo na Da je stiska vcasih tako glo-voustanovljeni tamburaši, ki Damjana Košir je v goste po-ka sodobne kršcanske glasbe cili lep koncert, poln upanja v vsakem koraku veliko. Tudi v boka, da zato umre hvaležnost, jih je v življenje obudila Marija vabila tudi kar nekaj gostov Petra Stopar, ki sicer prihaja iz boljši svet. borovniški dolini … pa je dejal župan Bojan Cebela, Gabrovšek, umetniško vod-izza borovniških meja: vokal-Dolenje vasi pri Ribnici. Za to je ves vecer s skrbno iz­ki je spodbudil k še vecji pove-stvo pa je prevzel Jože Zver iz no skupino Borovnicke z Iga, Drugi nastopajoci so bili branimi mislimi o dobroti skr-Tekst in fotozanosti, da skupaj skušamo vse Dragomerja. Najvecji aplavz in pevski zbor Zboralica iz Sticne, domacemu obcinstvu dobro bela tudi voditeljica Slavi Košir, Rok Mihevc Pestro dogajanje v Ajdi vsaka po svojem najljubšem receptu. tudi druge, znanja željne tako mlajše Stojnica društva je bila tudi na letošnji trgovini Jurcek za donacijo pekovskih Sloveniji. V preteklosti je služila tudi Vrbovec v gradu Vrbovec v Nazarjah. kot starejše gospodicne, ki bi si želele Praznik borovnic ena izmed najbolj dobrin. kot rezidenca ljubljanskih škofov. Muzej na ogled postavlja zgodovino vclaniti v aktivno Društvo podežel­ obleganih. Seveda takoj za stojnicami, Konec septembra je društvo orga-Okusile pa so tudi prav poseben caj iz lesarstva in gozdarstva, ki sta v tej skih žena Ajda Borovnica. Za konec ki so ponujale borovnice z borovni-niziralo strokovno ekskurzijo. Tokrat zelišcarne Stara pošta in ob topli sko-regiji izredno bogata in pomembna, se upravni odbor zahvaljuje vsem cla­škega »marosta«. Ob tej priložnosti bi so žene odkrivale kamniško-savinj-delici spoznavale lokalne zgodbe in gozdovi so namrec skozi zgodovino nicam, ki vztrajno in z veseljem obi-se clanice Društva podeželskih žena sko regijo. Pot jih je vodila do kmetije tradicijo pitja caja v tej regiji. Obiskale narekovali gospodarski razvoj tega skujete in se udeležujete razlicnih do-Ajda Borovnica želele zahvaliti vsem, Selišnik, ki je znana po suhomesnatih so tudi kmetijo Urške Koncar, kjer so obmocja in odlocilno vplivali na ži­godkov in aktivnosti, ki jih organizira ki so prijazno ponudili svoje borov-izdelkih, posebej po savinjskem že-jim predstavili govedorejo in pridelavo vljenje tamkajšnjih prebivalcev. Izlet društvo. Nenazadnje so namenjeni nice za peko peciva: Pirceva Brunica, lodcu, ki ima tudi geografsko oznac-jogurtov, sira ter namazov iz domace-se je zakljucil z vecerjo v Gaju Mozirje, Marjan in Geni Kržic, Tone Palcic, bo. Pot so nadaljevale v Gornji Grad, ga mleka. Seveda so vse našteto tudi kjer so si clanice ogledale tudi jesen-vam, saj s svojo prisotnostjo in ideja-Matija in Marija Suhadolnik, Jani Rot. kjer so si ogledale barocno katedralo, z užitkom poskusile. Nato so si pod sko razstavo buc in rezanega cvetja. mi sooblikujete naše društvo. Hvala!Prav tako pa gre velika zahvala tudi ki je po prostornini najvecja cerkev v strokovnim vodstvom ogledale muzej S prihodom oktobra se je DPŽ Špela Bizjak Tedni kulturne dedišcine v vrtcu Letos smo se na pobudo Zavoda za varstvo kulturne dedišcine Slovenije v vrtcu Borovnica prvic pridružili Evropskim dnevom kulturne dedišcine oz. Tednu kulturne dedišcine 2019 z naslovom #dedišcina #razvedrilo #umetnost. V dneh od 29. septembra do kroga, Macka in miš, Bela lili­ 12. oktobra smo se posvetili ja, Rdece cešnje, Potujemo v raziskovanju preteklosti našega Rakitnco, Škarjice brusit, skri­kraja, ki je zaznamovan v žele-vanje, lovljenje, frnikolanje …), zniškem, športnem in kultur-spoznavali stare igre in igrace sedanjost našega kraja. Razi-in kako se otroci igrajo danes ve žgance s kuharsko pomocjo zakljucku se zahvaljujemo nem smislu. Spoznavali smo (drcdrc, vrtavke, brklc, mlin …), skovali smo, kako so se ljudje ter od doma prinesli zelo stare Majde Barlec, obiskali nepre-vsem sodelujocim sokrajanom, igre in igrace naših babic in glasbo, rocne spretnosti, si po­ zabavali v preteklosti in kako igrace staršev in starih staršev. micninski kulturni spomenik ki so našim najmlajšim po­ dedkov, stare fotografije naših pestrili trenutke s poslušanjem to pocnejo danes (TVD Par-Obiskala sta nas tudi Stanko Cuvajnico 666 v Borovnici pod magali povezati preteklost s prednikov, TVD Partizan kot ljudskih pravljic in pripovedk tizan kot osrednji prostor pri-in Stanka Brlogar in nam v dar vodstvom Turisticnega društva sedanjostjo in s svojim delom osrednji kraj razvedrila nekoc iz zbirke Babica pripoveduje, reditev in športnih dejavnosti prinesla lesen mlincek, ki smo Borovnica, si ogledali tehniški pomagali vzgojiteljicam pri in danes in železniške kulturne izštevank, šaljivk in zbadljivk vcasih in danes), kdaj in kaj vse ga postavili na potocek Ma-spomenik ostanka borovniške-uresnicevanju teme #dedišcina spomenike, ki so zaznamovali iz zbirke Enci Benci ter se za- so fotografirali vcasih – kdaj lence. Povezali smo se z lokal-ga viadukta – borovniški steber #razvedrilo #umetnost. prepoznavnost našega kra-bavali in sprošcali ob razlicnih in kaj fotografiramo danes; se-nim okoljem ter se kulinaricno ter TVD Partizan kot osrednjo ja. Dneve smo si razvedrili z umetniških dejavnostih ter s znanjali smo se, s cim in kako spominjali casov naših babic in stavbo zabavnega dogajanja v Za kolektiv vrtca ljudskimi plesi in igrami (Sredi tem povezovali preteklost in so se otroci igrali vcasih, s cim dedkov – kuhali in jedli ajdo-preteklosti in sedanjosti. Ob Borovnica Tina Mazi Košarka na Dolu V Sloveniji in na svetu je že nekaj casa popularna košar­ka 3 x 3, ki je postala tudi olimpijska disciplina. Vsako leto potekajo turnirji serije World Tour in turnirji serije Challenger ter državna prven­stva posameznih držav. Letos je bil finalni turnir v Ljubljani, predtekmovanja pa so bila v Ajdo­všcini, Novem mestu, Velenju in na Ptuju. Ekipo 3 x 3 sestavljajo trije igralci in rezerva, za igro veljajo posebna pravila, ki pa se pre­cej razlikujejo od klasicne košarke. Na Dolu je obcina Borovnica poleg nogometnega igrišca zgradila tudi plošcad za igranje košarke 3 x 3, ki bo uporabna tudi za druge aktivnosti. Poudariti moramo, da je športni park na Dolu v celoti lepo urejen, zanj skrbi Marko Žitko s sodelavci. Poleg njega je še dom krajanov Dola in Laz, v katerem imajo svoj prostor krajani in nogometaši. V so-boto, 28. septembra, popoldne je bila na igrišcu krajša slovesnost, odigrane so bile tri tekme (pi­onirji, clani in veteranke), igrišce pa je svojemu namenu predala predsednica Športnega društva Borovnica gospa Tina Vuleta. Po koncanem tekmovalnem delu so se dogo­vorili, da bo uradno odprtje igrišca maja pri­hodnje leto. Povabili bodo dve boljši slovenski ekipi, nekaj domacih in organizirali zabavno prireditev, na katero želijo privabiti cim vec gle­dalcev. Na koncu se moramo za pomoc zahvaliti selektorju slovenske košarkarske reprezentance 3 x 3 Vrhnicanu Maticu Vidicu. Franjo Modrijan 35. obletnica valete V petek, 13. septembra, Vecer v gostišcu Godec v neracije prvošolcev 1976 ubira v osnovnošolskih klopeh. Dru-dogodka je bila v rokah Mir-Borovnici je minil v prijetnem svojo pot. Nekateri skupno, ži nas pa tudi to, da smo se ali ka Turšica in Marjana Filipica. smo se zbrali na 35. klepetu, sprošcenem vzduš-drugim se obcasno križajo poti pa se bomo tudi vsi v najkraj-Slednji je poskrbel tudi za foto­ obletnici valete OŠ ju in obujanju spominov na v vsakdanjiku. Združuje nas lep šem casu srecali z Abrahamom. grafske spomine na to srecanje. Borovnica. osnovnošolske dni. Vsak iz ge-in prijeten spomin na druženje Kako cas beži? Organizacija Hvala razrednicarki Joži Žer­jav, da je preživela lep vecer z nami in za izkazano pozornost s cokoladkami. Žal sta od naše generacije že pokojna Kati Tel-ban in Andrej Katern; od razre­dnikov na predmetni stopnji pa Rafaela Novacan ter Aleksan­der Habic. Vecina sošolcev in sošolk sicer še vedno prebiva v borovniški kotlini in v krajih naše lepe Slovenije. Štirje pa so domovanje našli v širnem sve­tu. V tujini živijo: Živa Cukar (Ocepek) na Hrvaškem, Mate-ja Vodeb v Indiji, Edo Debevec pa v Avstraliji, zato se srecanja niso mogli udeležiti. Z obiskom pa nas je presenetil Sašo Grah, ki živi in dela v Amsterdamu na Nizozemskem. Nekateri smo zdržali skoraj do jutra. Bolj zaposleni so se srecanja udeležili za krajši cas, ostalim pa tokrat ni uspelo iz razlicnih razlogov. Na zunanji izgled po vseh teh letih ni pripomb. Vsi smo mladi, lepi in fit. Obljubi­li smo si, da se cez pet let, ob okrogli obletnici, srecamo v še vecjem številu. Mirko Turšic, foto: Marjan Filipic Legalizacija objektov po polovicni Županova beseda ceni je še možna Išcemo rešitve, Spomladi je bil na ra, saj je bilo prevec objektov enoti. Vsak vlagatelj mora pla-prenosu lastništva, saj se tega ne težave v preteklosti postavljenih ali cati tudi prispevek za legaliza-ne more izpeljati, ce dokumen­ redni seji obcinskega zgrajenih prevec po domace cijo, ker je nelegalna gradnja tacija ni v skladu z zakoni.’’ Na sveta potrjen Spoštovane in spoštovani, brez ustrezne dokumentacije. prekršek, globo pa doloca dr-obcini poudarjajo, da se komu­ odlok o programu pri Metrelu nastaja nov Ce tega lastniki ne bodo pra-žava. nalni prispevek ne placa za ne­opremljanja vocasno uredili in objektov le-Župan Janko Prebil poziva stanovanjske kmetijske stavbe most, ki bo omogocil stavbnih zemljišc galizirali, bodo sledile sankcije, vse, ki imajo takšne objekte, da s klasifikacijskimi številkami: nadaljnje dobro ki jih doloca slovenska zakono-to cim prej uredijo, saj je držav-12711 – stavbe za rastlinsko na obmocju Obcine obratovanje podjetja, daja. Vse podrobnosti lahko vsi na zakonodaja na tem podro-pridelavo; 12712 – stavbe za Horjul. nadaljujemo pa tudi z zainteresirani obcani dobite na cju iz leta v leto bolj stroga: “S rejo živali; 12713 – stavbe za izgradnjo poslovilne vežice obcini, kjer vam bodo pojasnili, tem ukrepom želimo v obcini spravilo pridelka; 12714 – dru- Vsak, ki ima zgrajene objekte, na Vrzdencu, ki je objekt kako poteka postopek legaliza-Horjul postaviti vse stvari na ge nestanovanjske kmetijske ki niso legalni, ima zdaj mo- cije. pravo mesto in urediti stvari stavbe. Pogoj za oprostitev pla­ posebnega pomena in žnost, da to uredi po polovicni Zagotovo pa je prvi korak, da tako, kot to predpisuje država. cila komunalnega prispevka zahteva svojo pozornost ceni, saj se bo obracun komu­vsak lastnik stopi do projektan-Pravila so danes jasna, sankcije za nestanovanjske kmetijske ter usklajevanje, kar pa nalnega prispevka obracunal ta ali arhitekta, pridobi nacrt za neupoštevanje pravil pa tudi stavbe je, da so objekti name- je vedno dolgotrajno, ce glede na omenjeni sklep. Viši­ali skico objekta. Bistveno bolj jasno dolocene. Ker pa se zave-njeni lastnim potrebam in pri­ želimo, da bo kakovostno na komunalnega prispevka se enostaven postopek legalizaci-damo, da ureditev papirologije dobivanju prihodkov z naslova seveda doloca glede na lokacijo zgrajen in bo dobro služil je velja za objekte, zgrajene do ni tako enostavna in tudi nekaj kmetijske dejavnosti ter je za­ svojemu namenu. in vrsto objekta in ni enak, ce leta 1998. stane, smo želeli obcanom priti vezanec vpisan v register kme­gre za gospodarsko poslopje, Nekoliko bolj zahteven po-nasproti in jih pozitivno spod-tijskih gospodarstev (RKG) vikend ali stanovanjski objekt. stopek je za vse objekte, zgra-buditi. po zakonu, ki ureja kmetij- Pri ostalih projektih tudi Konec oktobra se bomo s Vsaka gradnja, ki je vecja od jene ali postavljene od leta Verjamem, da bodo tisti, ki stvo. Komunalnega prispevka napredujemo, sicer ne vedno kmetovalci iz našega okolja 50 m2, mora imeti urejeno 1998 do 2010, kar pa je novejših se jih to dotika, to doumeli kot so oprošceni tudi gasilski do- tako, kot si želimo, saj je z ure-podali na strokovno ekskur­ustrezno dokumentacijo, v na-objektov, pa imajo vsi ustrezna priložnost, da uredijo stanje movi s klasifikacijsko številko janjem zemljišc veliko dela. V zijo na Pohorje, kjer si bomo sprotnem primeru gre za crno dovoljenja in te problematike svojih objektov. 12740 – gasilski domovi. mislih imam tako Žažar kot ogledali manjše višje ležece gradnjo. Država zahteva od nas, ni. Potem ko se uredi skica ali Ce ne prej, bodo obcani, ki zemljišca v Horjulu, ki so na kmetije, kjer uspešno kom­poplavnem obmocju in mo-binirajo kmetovanje, gozdar-da se vse tovrstne objekte v naj-nacrt in vse uskladi na obcini, nimajo urejene dokumentacije, Besedilo in foto: krajšem možnem casu legalizi-sledi oddaja vloge na upravni sooceni s težavo pri prodaji ali Peter Kavcic ramo zato, da bodo zadeve stvo in turizem. dobro narejene, obdelati ve-S tem bodo naši kmetje pri­liko dokumentacije. Vedno dobili znanje, ki ga ni nikoli pa ne išcemo težav, ampak prevec, za delo na naših višje predvsem rešitve. Prav zato ležecih kmetijah, ki imajo ve­intenzivno delamo na ure-liko skupnega s temi pohor- Pri Metrelu se gradi nov most janju vodotoka Ljubgojšcica skimi kmetijami. na podrocju Vovcne, kjer ra-V naši skupnosti pozdra- cunamo na to, da bomo v na-vljam tudi novega ravnatelja slednjih dveh letih vse skupaj osnovne šole, s katerim smo uredili, kot je v naših nacrtih, že opravili prve sestanke, in in skupaj z ministrstvom za mu želim uspešno delo. Vode­ okolje poiskali najboljše mo-nje šole je odgovorna naloga žne rešitve. Pridobljena sred-in verjamem, da mu bo skupaj stva bodo porabljena v nasle-s sodelavci uspelo dobro vo­ dnjih dveh letih po fazah in diti to pomembno institucijo lahko recem, da tu zelo dobro v horjulski obcini. Omenil bi sodelujemo s pristojnim mi-tudi, da smo v zadnjem obdo­ nistrstvom. Brez te protipo-bju uredili tudi nekaj cest, na­ plavne ureditve ne moremo crtujemo pa tudi odstranitev nadaljevati gradnje, kot je v hitrostne ovire na Stari cesti. naših nacrtih, zato nam ta Kot sem že veckrat pou­ ureditev pomeni zelo visoko daril, smo vedno odprti za prioriteto pri naših nalogah. konstruktiven pogovor in To je tudi pogoj, da lahko re-predloge, ki bodo vsem nam šujemo prostorsko stisko v izboljšali kakovost življenja. vrtcu Horjul. Širitev oziroma S sodelavci obcinske uprave gradnja prizidka je nujna, saj in svetniki ter vaškimi odbori so potrebe po širjenju ka-se trudimo, da se v horjulski pacitet velike. To so seveda obcini pocutite dobro. lepe skrbi, saj me veseli, da se Seveda to ne pride samo mladi odlocajo, da se ustalijo od sebe, ampak za to mora- v našem okolju in tu ustvarijo mo vsi skupaj dobro delati, družino. Trenutno rešujemo iskati rešitve in ne probleme. prostorsko stisko z zagota­ vljanjem dodatnih površin v Županosnovni šoli.Janko Prebil Hkrati bodo uredili brežino tamkajšnjega vodotoka in protipo­ plavno ukrepali v skladu s prostorskim nacrtom. Sredi oktobra so izvajalci del, ki jih v celoti financira podjetje Metrel, izkopali gradbeno jamo in položili temeljno plošco, debelo 50 cm. Zadnji rok za oddajo vloge za spremembo namembnosti zemljišc Oporni zidovi iz armiranega betona so enako debeli. Moc­ na konstrukcija je potrebna tudi za povozno plošco, da celotna konstrukcija lahko prenese obremenitve. Istocasno so uredili Obcina Horjul sporoca, da je 1. december žnosti za osamosvajanje in ce Na obcini lahko vsakdo v casu tudi brežine vodotoka s kamnitim opornim zidom. S tem bodo jih želimo zadržati v našem uradnih ur pride do posebne-razbremenili dosedanjo pot do podjetja Metrel Mehanika, kar zadnji rok za oddajo vlog za spremembo okolju, je treba pravocasno ga obrazca za vlogo, ga izpolni bo ugodno vplivalo tudi na promet na glavni cesti. Na obcini so namembnosti zemljišc v obcini Horjul. razmisliti, kako bodo reševali in odda na vložišcu. zadovoljni, da se je izgradnja mostu, ki je bil v nacrtu že nekaj stanovanjske zadeve. Vso dokumentacijo torej casa, zacela, saj gre za dobrodošlo pridobitev za podjetje, ki ima v Vsi, ki želijo spremeniti na-ali obratno, naj razmislijo in Po tem dolocenem roku ne uredi na obcini. Horjulu izredno pomembno gospodarsko vlogo. membnost zemljišca na pri-pohitijo z oddajo vloge. bo vec možno sprejemati no- mer iz kmetijskega v zazidljivo Mladi rastejo in išcejo mo-vih vlog nekaj prihodnjih let. PK Besedilo in foto: Peter Kavcic Poklon padlemu ruskemu vojaku s posebnim poslanstvom Ob vsakoletnem poklonu padlemu ruskemu vojaku se zberejo predstavniki ruske federacije in obcine Horjul ter s položitvijo venca pocastijo vse, ki so dali življenje za to, da danes živimo v svobodi. na padle ruske in sovjetske vojake na drugih držav po svetu. Tokratni obisk slovenskih tleh. Skupaj s slovenski-je bil namenjen poklonu neznanemu mi oblastmi in zvezo borcev smo na partizanu zraven ceste na Butajnovo obmocju Slovenije našli vec kot 80 (Samotorica) in zbiranju prsti, ki jo grobišc, v katerih so ruski vojaki, ki so bomo poslali v omenjeni muzej v Mo-padli v prvi in drugi svetovni vojni. skvi.Vsak diplomat veleposlaništva je Veleposlaništvo se zahvaljuje obci­odgovoren za nekaj krajev, kje so ti ni Horjul, gospodu županu Janku Pre­grobovi. Tako se vsako leto septem­ bilu in gospe direktorici Urški Marolt bra poklonimo in polagamo vence za odlicno sodelovanje in izraža upa­padlim v prvi, maja pa padlim v drugi nje za nadaljevanje dobrih odnosov svetovni vojni. Na vsakem dogodku med narodi.” Župan Janko Prebil se je sodelujejo tudi uradne osebe obcin, ob tej priložnosti zahvalil predstavni­župani in krajani. Ta tradicija je po­ku Ruske federacije za obisk v obcini membna za ohranjanje skupne rusko-in pri tem izrazil zadovoljstvo ob so­-slovenske zgodovine in je namenjena delovanju in dejal: “Vsem, ki so dali tudi ozavešcanju mlajših generacij, da svoje življenje za svobodo in postali se takšne vojne ne bi nikdar vec po­žrtve vojne, smo dolžni izkazati spo­ novile. Veleposlaništvo se zahvaljuje štovanje in cast, hkrati pa nam mora vsem Slovencem za spoštljiv odnos do biti to tudi opomin, da ne smemo nik­ grobišc in spomin na junake teh vojn, tako ruskih kot slovenskih. dar vec dopustiti, da pride do takšnih V okviru 75. obletnice zmage nad grozot, kot jih prinaša vojna. Moramo fašizmom, ki jo bomo praznovali gledati naprej in sodelovati kot narodi, 9. maja 2020, bo v moskovski regiji da ne bi prihajalo do konfliktov.” Tokratno srecanje je bilo nekoliko s celega sveta in vseh znanih grobov, nega oddelka veleposlaništva Ruske zgrajena velika cerkev, zraven katere posebno, saj so z groba nekaj prsti kjer ležijo padli ruski vojaki. federacije: “Veleposlaništvo Ruske bo vojaški muzej, kje bo zbrana prst z Peter Kavcic, poslali v Moskvo, kjer bo zbrana prst Alexey Abramov, vodja konzular-federacije že vec let ohranja spomin vseh grobov ruskih vojakov v Rusiji in foto: obcinski arhiv Dela na poslovilni vežici na Vrzdencu uspešno napredujejo plošce. Ko bodo urejali zu-Za to bo poskrbelo gradbeno nanjost vežice, bodo obnovili podjetje Euro grad. Poslovilna vežica na Vrzdencu je v še lokalno cesto do cerkve sv. Besedilo in foto: zakljucnih fazah Kancijana. Peter Kavcic izgradnje. Zdaj so na vrsti domaci obrtniki, ki bodo poskrbeli Vabilo za opremljenost notranjosti in ureditev okolice. Podjetje Zidgrad je okto-bra pospešeno dokoncevalo poslovilno vežico, saj se rok za zakljucek hitro približuje. Gradbena dela so skoraj v celoti koncana, tudi fasada, znotraj pa je vse pripravljeno za beljenje. Miklavž zbira narocila Položili so tudi strešno kritino, medtem ko bodo v drugi polo-vici oktobra namestili žlebove. za darila! V vežici potekajo obrtniška dela. Ob zakljucku redakcije so V soboto, 7. decembra, ob 18. uri nas bo v Prosvetnem se položeni tlaki sušili, kmalu domu Horjul obiskal Miklavž z darili. bo sledilo polaganje keramike. Starši, prijavite otroke V osrednjem prostoru urejajo (ime in priimek, letnica rojstva)  opaž in fresko. Vrata in okna do petka, 15. novembra,  so že vgrajena, prav tako okna na obicajnih zbirnih mestih, in sicer: z vitraži, ki bodo prostoru dala zelo unikaten videz in estetsko - na Obcini Horjul v casu uradnih ur ali po el. pošti obcina@horjul.si, vrednost. Trenutno potekajo tudi elektroinštalaterska dela, v  - v Knjižnici Horjul v casu delovanja. osrednjem prostoru pa je treba pred položitvijo kamna poskr- Vabljeni vsi otroci iz obcine Horjul, stari do 10 let beti še za talno gretje. V predd- (vkljucno z letnikom 2009)! verju, kjer so dela prav tako pri koncu, bodo položili granitne Intervju: Aleksander Gube, novi ravnatelj OŠ Horjul Ob zacetku šolskega leta smo se pogovarjali z novim ravnateljem osnovne šole Horjul, ki nam je zaupal nekaj o sebi, dosedanjem delu in viziji razvoja šole. Se lahko na kratko predstavite, od kode prihajate, koliko casa ste že v šolstvu, kje ste delali prej in ali je to vaša prva funkcija ravnatelja? Po izobrazbi sem profesor slovenšcine in nem-šcine. V šolstvu sem nekaj vec kot 10 let. Svojo uciteljsko pot sem zacel kot ucitelj nemšcine na dveh osnovnih šolah na Ravnah na Koroškem, sicer pa sem bil vecino let ucitelj in vodja po­družnicne šole OŠ Louisa Adamica Grosuplje, zadnji dve leti pa ucitelj OŠ Šmarje - Sap. Delo ravnatelja opravljam prvic. Kako to, da ste se odlocili poklicno pot nadaljevati v Horjulu? Že kot vodja podružnicne šole sem spoznal, da me to delo veseli, zato sem se prijavil na razpis za mesto ravnatelja in bil izbran. Kje vidite prednosti in kje izzive delovanja v majh­ nem mestu oziroma okolju, kot je Horjul z okoliškimi vasmi in zaselki? Tudi sam prihajam iz podobno velike in ureje­ne obcine, kot je Horjul. Šola mora biti pri tem središce dogajanja in odprta za sodelovanje z vsemi deležniki v kraju in širše, saj z njo kraj živi in se razvija naprej. Ljudje v takšnem okolju so pripravljeni pomagati in sodelovati. Kakšna je vaša vizija o osnovni šoli v Horjulu? Zagotovo si vsi želimo šolo, v kateri so najpo­membnejši znanje, razvijanje mocnih podrocij in vzgoja za življenje. Ucecim ne smemo po­dati le splošnega znanja, ampak jih pripraviti na izzive, ki jih prinaša življenje. Spodbuditi jih je treba k sodelovalnemu delu, skupnemu reše­vanju težav in empatiji, saj to v današnji druž-bi izgublja veljavo. Tudi za zaposlene je treba narediti vse, da so pozitivno motivirani, radi prihajajo na delo in tako doprinašajo k razvoju otrok. K dobremu sodelovanju s šolo in vrtcem pa je treba pritegniti tudi starše in lokalno sku­pnost, ki izdatno pripomorejo k soustvarjanju življenja omenjenih ustanov. Po cem se vam zdi naša šola posebna, v cem se razlikuje od drugih šol, ki jih poznate? Šole, kjer sem pouceval do zdaj, so bile vecje. Prednost horjulske šole je ravno to, da je manj­ša in smo lahko pri svojem delu bolj fleksibilni, hkrati pa je umešcena v mirno okolje z bližino narave. Kako doživljate sodelovanje z obcinsko upravo in županom? Prva srecanja z g. županom in obcinsko upravo so bila predvsem spoznavna in so potekala v prijetnem vzdušju. Dobrega sodelovanja si že­lim tudi v prihodnje. Kaj pocnete v prostem casu, kaj vas napolnjuje z energijo, razveseljuje? Rad berem knjige in razlicne revije. Zanimajo me tudi tehnika, racunalništvo, delo v naravi in mnogo drugega, saj sem zelo vedoželjen. Vsa­ko podrocje doprinese svoj delcek k prijetnemu pocutju in me navda z energijo. Besedilo in foto: Peter Kavcic Intervju z Urško Marolt, direktorico obcinske uprave Horjul Naše poslanstvo je zagotoviti dobro kakovost življenja v Horjulu Na kratko smo novo direktorico obcinske uprave Urško Marolt že predstavili, tokrat pa boste lahko podrobneje spoznali njeno delo in vizijo ter kadrovske spremembe. Koliko casa ste že zaposleni v obcinski upravi, kaj so bile predhodne zadolžitve? Na Obcini Horjul sem zaposlena 12 let, je pa to že moje cetrto delovno mesto. Poleg nadome-šcanj dveh porodniških odsotnosti, eno v finan­cah vrtca, drugo v financah obcine, sem vecino casa delala na podrocju družbenih dejavnosti. Kako vidite vizijo obcine in kakšno vlogo imata direk- tor in župan? Glede na izkušnje na obcini bi rekla, da je župa-nova vloga predvsem ta, da ideje s terena vnese v vizijo obcine, direktorjevo delo pa, da poskrbi za uresnicitev te vizije, krmari celotno upravo preko postopkov birokracije in poskrbi, da stva­ri tecejo gladko. Seveda je zaradi raznovrstnosti dela in majhnega kolektiva zelo pomembno, da je delovna klima prijetna in urejena ter imamo strokoven in kakovosten kader, ki lahko poskrbi za uspešno realizacijo idej in projektov. Katere zadeve vam trenutno pomenijo najvec službenih obveznosti? Trenutno imamo zastavljenih kar nekaj velikih projektov, za katere smo že kar mocno zavihali rokave in jih uspešno peljemo preko mlinov bi-rokracije. Ce naštejem le glavne, so to: gradnja poslovilnega objekta na Vrzdencu, medgene­racijsko središce pri OŠ Horjul, prizidek vrt-ca, kanalizacija in cistilna naprava Žažar, dom krajanov Žažar. Vsekakor je prioriteta pripeljati zastavljene projekte do izvedbe v skladu z nacrti in roki, poleg tega pa smo odprti tudi za nove po­zitivne ideje. Tudi zato pozivam vse obcanke in obcane, da s svojim predlogi pridejo do nas. Pri svojem delu se bom predvsem zavzemala, da bomo vse obcane obravnavali enakopravno in poskrbeli za dobro in kakovostno bivanje v tej naši lepi obcini. V obcinski upravi je opaziti tudi nekaj novih obrazov, kako ste izpeljali te kadrovske spremembe? Žal se trenutno stanje na trgu odraža tudi v tem, da so nekateri sodelavci odšli drugam. V za­dnjem letu so namrec evropska sredstva za na-ložbe in splošna ekonomska rast ter fleksibilnost zasebnega sektorja poskrbeli za kar nekaj kadro­vskih menjav tudi pri nas. Z veseljem pa lahko povem, da smo uspeli popolniti vse nastale ka­drovske vrzeli, ki so se odprle med poletjem, in verjamem, da bomo s sedanjo ekipo sodelavcev uspešno krmarili tudi naprej. Lahko priznam, da mi je v veselje delati v takem kolektivu in smo se kot ekipa odlicno ujeli, kar mislim, da se vidi tudi pri našem delu. Z nami je zdaj že nekaj casa so-delavka Petra Dobnikar, ki skrbi za vse, kar je po­vezano z urejanjem okolja in prostora. Prepricala nas je s svojimi bogatimi izkušnjami s podrocja nizkih gradenj in tudi s pozitivno energijo, ki jo izžareva, saj se ne ustraši zahtevnih projektov in je vedno nasmejana. Cisto na novo pa je pri­šla Urša Nagode, ki jo boste srecali v sprejemni pisarni oziroma se vam bo prijazno oglasila na telefon, ko nas boste poklicali na obcino. Na de­lovno mesto za pokrivanje družbenih dejavnosti pa se iz sprejemne pisarne seli Urša Remškar. Besedilo in foto: Peter Kavcic Petra Dobnikar, okolje in prostor Gasilsko clansko tekmovanje uspelo nad pricakovanji Odlocitev, da pomagamo gasil- V nedeljo, 22. septembra, so se v Horjulu med cem s tem, da za ta dan odsto­ seboj pomerile gasilske ekipe iz gasilskih zvez pimo svoje prostore, sploh ni Dolomiti, Horjul in Brezovica na obcinskem bila težka, saj radi pomagamo, tekmovanju v gasilsko-športnih disciplinah. sploh ker gre za družbeno od- Svoje znanje, predvsem pa obilico bogatih govorno dejavnost in prosto­ izkušenj so pokazali tudi gasilci veterani. voljstvo. Moram tudi prizna-ti, da z gasilci v Horjulu lepo sodelujemo. Tudi ko moramo v podjetju izpeljati varnostno protipožarno vajo, se gasilci vedno odzovejo, tako da to je vzajemno in dolgoletno sode­lovanje, kjer z veseljem drug drugemu pomagamo. Obcutek je zelo dober, ker veš, da imaš nekoga ob strani, ko potrebuješ pomoc. Danes mi je bilo v veli­ko veselje priti v službo, ceprav nam seveda omogoca vec var-prisoten v takšnih situacijah, šinah podjetja Huliot, ki se je je sobota. Nad tem, kar vidim, nosti in bolj uspešno reševanje ne naredi škode in bi prišlo do prijazno odzvalo na pobudo življenj in materialnega imetja. nepravilnih odlocitev ter po-horjulske gasilske zveze in za kako vse skupaj poteka, kako je A vse to zahteva nova znanja. sledic. Zato so takšni treningi, ta namen odstopilo svoje po-vse organizirano, sem navduše-Naša posredovanja niso vezana ki so potrebni za tekmovanja, vršine. Gasilsko tekmovanje si na. Svojim prijateljem in nad­zgolj na ogenj. Tega je v resnici nujni. Kajti ko pride do nezgo-je prišla ogledat tudi direktori-rejenim že celo jutro pošiljam vedno manj. Veckrat smo mo-de, se gasilska ekipa, ki ni dobro ca Huliota Orit Schlesinger, ki fotografije in sporocila v Izrael.” rali posredovati ob prometnih utecena, ne bo mogla pravilno priznava, da cesa takega v Izra­nesrecah ali udarih strel, ki so in pravocasno odzvati. Takrat elu ne poznajo. Tam so gasilci Clansko obcinsko tekmovanje vedno pogostejši. Ob vedno ni casa za poizkušanje in raz-vsi profesionalci, prostovoljnih Tekmovalci in tekmovalke šprintu prenesti gasilski rocnik GŠDT 2019, Horjul bolj ocitnih podnebnih spre-mišljanje, kako je treba kakšen gasilcev pa nimajo razvitih so se pomerili v treh gasilskih od štarta do cilja z vmesnimi membah tudi narava kaže prikljucek nastaviti ali obrniti, tako kot v Sloveniji. Direktori­ disciplinah. V razvršcanju, kjer postajami. Najboljše tri ekipe v Rezultati svojo moc in nepredvidljivost. ampak mora delati avtoma-ca je povedala, da pet let, odkar pride do izraza poznavanje vsaki kategoriji iz vsake gasilske Clani A: 1. Žažar 1, 2. Horjul, Vsi se še spomnimo žleda in tizem v mirni in zbrani glavi.” je na celu podjetja Huliot, ve­ ukazov poveljnika in usklaje-zveze so se uvrstile na regijsko 3. Podolnica, 4. Vrzdenec 1, 5. nevarnega ter zahtevnega od-Lado Prebil je komentiral tudi dno bolj spoznava posebnosti na reakcija vseh v gasilskem tekmovanje, ki je bilo 12. okto-Zaklanec, 6. Horjul 1 stranjevanja podrtih dreves rezultate, in sicer z besedami, Slovenije in tudi prostovoljstvo, postroju. Prakticno znanje se bra na atletskem stadionu poli-Clanice A: 1. Podolnica izpred nekaj let. V takšnih da so ti vedno odraz vloženega ki je tu mocno prisotno: “Me-najbolje preizkusi s 3-delnim cijske šole v Tacnu. trenutkih se kaže, kako dobro truda in casa v treninge ter pri-nim, da je cudovito, da ljudje, ki Clani B (M): 1. Horjul, 2. Po-napadom z motorko – torej Predsednik gasilske zveze potekajo redno delo, izobraže-prave, kajti konkurenca je moc-živijo tu ali po okoliških vaseh, dolnica, 3. Horjul 1 crpalko za vodo pri simula-Horjul Lado Prebil je po uspe-vanje in urjenje posameznih na, na koncu pa o zmagovalcih prevzamejo to odgovornost in Clanice B: 1. Horjul ciji gašenja požara. Preizkus šno izpeljanem tekmovanju gasilskih enot. Predvsem mla-odlocajo sekunde. poskrbijo za preventivo in var-Starejši gasilci: 1. Vrzdenec, fizicne pripravljenosti gasil-povedal: “Reševanje ali gašenje de in najbolj zagnane je veckrat Tokratno tekmovanje je po-nost v podjetjih in zasebnih 2. Žažar, 3. Podolnica cev je na vrsti pri štafetnem je v zadnjih letih postalo dosti treba umirjati in poskrbeti, da tekalo v okolici športnega par-ter poslovnih poslopjih. Tega Besedilo in foto: teku, kjer morajo clani ekipe v zahtevnejše. Nova je oprema, ki adrenalin, ki je vedno mocno ka Horjul in na zunanjih povr-do sedaj nisem videla še nikjer. Peter Kavcic Mladinsko gasilsko tekmovanje v Horjulu V soboto, 21. septembra, je na horjulskih ulicah in v okolici osnovne šole kar mrgolelo otrok, saj se je tam odvijalo obcinsko mladinsko tekmovanje v gasilsko­športnih disciplinah. Med seboj so se pomerile ekipe iz GZ Dolomiti, GZ Hor­jul in GZ Brezovica. Najboljše tri ekipe iz vsake kategorije iz vsake od omenjenih treh gasil­skih zvez so se uvrstile na regij­sko tekmovanje. Lado Prebil, predsednik Ga-silske zveze Horjul je ob tem poudaril, kako pomembno in nujno je, da vzgajamo mlade gasilce in gasilke, saj praksa kaže, da se v aktivno gasilsko redno pomembno delo, kjer hodnost. Vse mlade je pred življenje vkljucujejo vecinoma nobena ura, ki jo mentorji podelitvijo priznanj pozdravil mladi, ki so šli skozi pionirske podarijo za ucenje mladih, ne tudi župan Janko Prebil, ki je in mladinske vrste v lokalnih gre v nic, ampak je v resnici poudaril, kako pomembno je, gasilskih društvih. Gre za iz-naložba v našo skupno pri-da so zbrali pogum in voljo, da sodelujejo tako na pripravah kot tekmovanju: “Vi ste priho­dnost gasilskih društev pri nas in cez nekaj let boste prav vi tisti, ki boste poprijeli za vajeti v domacih gasilskih društvih. Vemo, da so edino gasilska društva operativno sposobna, da pomagajo v primeru nesrec. Zato je pravilno, da se izobra­žujete, trenirate in tekmujete ter se s tem pripravljate na svo­je nove naloge, ko boste stopili med clane. Upam, da ne bomo nikoli potrebovali vaše pomoci, ker pa nikoli ne vemo, kaj nas caka, je vedno bolje biti pripra­vljen na vse. Ob tej priložnosti vam cestitam za dobre rezulta­te in ves trud, ki bo poplacan s priznanji za vaše dosežke. Upam, da ste se v Horjulu po-cutili dobro in se boste tudi kmalu vrnili ob kakšni drugi priložnosti.” Pred podelitvijo medalj so vsi zbrani pozdravili tudi državne mladinske prva­kinje v gasilski orientaciji iz GZ Dvor in podprvakinje, clanice GZ Horjul. Vsak clan ekipe od prvega do tretjega mesta je pre­jel medaljo. Mladim to vseka­kor pomeni veliko motivacijo za nadaljnje sodelovanje in tre­niranje gasilskih vešcin. Rezultati Pionirji: 1. Vrzdenec 1, 2. Horjul 1, 3. Vrzdenec 2, 4. Ža-žar Pionirke: 1. Horjul 1 Mladinci: 1. Žažar, 2. Horjul, 3. Zaklanec Besedilo in foto: Peter Kavcic Mladinke lanskemu zlatu dodale srebro Konec pomladi smo meseci, smo pionirji in mla-je rahlo zataknilo pri teku. dinke s koncem šole pridno Druge smo štartale mladinke, horjulski gasilci zaceli z zaceli z rednimi treningi. Ob ki smo prav tako vse vaje do- intenzivnimi pripravami koncu pocitnic smo zaceli z bro opravile in se dokaj hitro na že dobro poznano vajami, pri katerih so se nam vrnile na cilj. Zadnji pa so se gasilsko orientacijo. pridružili tudi pripravniki. odpravili pripravniki, ki so Tekmovanje se je bližalo, ner-bili zadovoljni z izvedbo vaj. 19. maja smo se v zasedbi voza pa stopnjevala (še pose-Mladinke smo pokazale našo sedmih ekip udeležili obcin-bej pri Tinkari, ki je poleg vaj kakovost in formo ter postale skega tekmovanja v Kamniku z mladinkami trenirala še s državne podprvakinje. Pio-pod Krimom. Tekmovanje je pionirji). Da se je živcna na-nirjem in pripravnikom pa je bilo uspešno za ekipo pionir-petost še povecala, smo zadnji zmanjkalo nekaj srece, zato so jev (Jošt, Aljaž, Klemen), mla-teden trenirali tako za držav-prvi dosegli 22. mesto, drugi dink (Tinkara, Janja, Irena) in no orientacijo kot tekmovanje pa 14. Veselje se je nadaljevalo pripravnikov (Gašper, Gašper, za desetino. Kmalu je napocil na avtobusu, saj so mladinke Marko), saj so se uvrstili na težko pricakovani 14. septem-PGD Dvor postale državne višjo raven tekmovanja. Re-ber. Zbor vseh tekmovalcev in prvakinje. Seveda pa brez na­gijsko tekmovanje je prišlo že navijacev je bil že ob 5. uri zju-ših navijacev ne bi bilo nic. po dveh tednih, 1. junija. Te-traj, saj nas je cakala dolga pot Hvala njim in tudi tistim, ren Iške vasi nam je (ocitno) do Kop. Na poti smo pobrali ki so ostali doma in nam ob ustrezal, saj smo se vse tri eki-še tekmovalce PGD Dvor.vrnitvi pripravili lep gasilski pe uvrstile na državno tekmo- Prvi so štartali pionirji, ki sprejem. vanje. Kljub temu da so nas do so pridobljeno znanje dobro tega dogodka locili dobri trije pokazali na progi, vendar se Tinkara, Janja, Irena Horjulski gasilci spet med najboljšimi Leto je naokoli in znova lahko z nasmehom porocamo o odlicnih uspehih naših gasilcev z razlicnih tekmovanj, ki so se odvijala to jesen. Ce zacnemo pri našem pod-mladku; v soboto, 14. septem-bra, je na smucišcu Kope po­tekalo državno tekmovanje v orientaciji za gasilsko mladino. Preko obcinskih in regijskih nivojev so se na tekmovanje uvrstile tudi tri naše ekipe, kar je že samo po sebi uspeh. Mla­dinke Irena, Janja in Tinkara so po lanski zmagi tudi tokrat trenirale enako zagrizeno, ce ne še bolj, saj jih niso ustavile niti pocitnice niti odsotnost mentorjev. Njihove vneme so se nalezli tudi drugi, tako da je bilo parkirišce, kjer so potekali treningi, kar redno zasedeno. Nazadnje pa lahko povemo, da se je trud obrestoval, saj so pionirji dosegli 22. mesto (od 34 ekip), pripravniki 14. (od 32 ekip), mladinke pa so premoc morale priznati le kolegicam najboljši rezultat med ženskimi nekaj smole, ki je preprecila še iz Dvora in so tako lanskemu ekipami, s katerim jim je pripa-boljši koncni rezultat. Pionirji zlatu dodale srebro. dla tudi cast spusta tekmoval-so bili 6., pionirke 9., mladinci Casa za pocitek ni bilo veliko, ne zastave. Izmed petih sodelu-pa 6. V nedeljo so svoje znanje saj se je teden kasneje, 21. sep-jocih ekip so se kar štiri prebile pokazali še clani in clanice: cla-tembra, pri OŠ Horjul odvilo na regijsko tekmovanje: clani A ni A so koncali kot 9., clani B 7. obcinsko mladinsko tekmova- so zasedli 2. in 6. mesto, clani in 14., clanice B pa 8. nje v gasilsko-športnih discipli- B 1. in 3., clanice B pa 1. mesto. Iskrene cestitke vsem eki­nah, kjer so se pomerile ekipe Sledili so trije tedni rednih pam za dosežene rezultate! iz GZ Dolomiti, GZ Horjul in vaj, s katerimi so se ekipe pri-Kljub temu da se nismo prebili GZ Brezovica. Veseli smo, da pravljale na regijsko tekmo-na državno tekmovanje, razlike se nam je letos pridružilo ve­vanje v Tacnu. Medtem niso niso bile velike in že z veseljem liko novih mlajših clanov in pocivali niti naši veterani, ki so cakamo naslednjo sezono, ko smo lahko sestavili tudi ekipo se 5. oktobra že tradicionalno bomo spet blizu. Cestitamo pa pionirk. Tako so nas na tekmo­udeležili tekmovanja s starimi pionirjem z Vrzdenca, ki so se vanju zastopale tri desetine: pi-brizgalnami v Škofljici. Z rocno uvrstili na državno tekmovanje onirke so zasedle 1. mesto, pio­brizgalno Samassa iz leta 1895 in bodo zastopali našo gasilsko nirji in mladinci so bili 2., vsi pa in v replikah oblek iz tistega zvezo. Nenazadnje pa iskrena so se uvrstili naprej na regijsko obdobja so letos prvic prema-hvala vsem tekmovalcem in tekmovanje. Dan kasneje so se pri podjetju Huliot pomerili še gali vso konkurenco in stopili mentorjem, podjetjema Kovi­ gasilci v kategorijah clanov in na najvišjo stopnicko. 12. in 13. nos in Excenter, ki nam prija­starejših gasilcev. Poleg dveh oktobra pa smo nastopili na zno odstopita prostor za vaje, ekip clanov A in clanov B so se tekmovanju regije Ljubljana 1 v in vsem, ki pomagate, da naše letos zbrale tudi gasilke v kate-Tacnu. V soboto se je pomerila dejavnosti lahko nemoteno te­goriji clanic B in že na svojem mladina. Kljub dobro izvede-cejo. prvem tekmovanju dosegle nim vajam se je vmes prikradlo ŠZ Horjulski gasilci veterani do prvega mesta V soboto, 5. oktobra, je na Škofljici potekalo jubilejno 10. srecanje starih brizgaln, ki ga je organizirala Gasilska zveza Škofljica pod pokroviteljstvom Regije Ljubljana I. Zmaga je šla v roke izkušenih hor­julskih veteranov. Tekmovanja se je udeležila tudi ekipa iz Horjula s starodobno rocno brizgalno iz leta 1885. Vse priprave na tekmovanje so bile poplacane, saj so osvojili koncno prvo mesto med osmi-mi ekipami. Ekipa se lahko pohvali tudi z najbolj pristno opremljenostjo med vsemi nastopajocimi, saj so bili veterani obleceni v najbolj originalne starodobne obleke, celade in pasove. Tovrstna tekmovanja so pomemben del ohranjanja gasilske tradicije in bogate zgodovine na slovenskih tleh. Rocna crpalka je dobro vzdrževana in deluje brezhibno, ker pa gre namesto na bencin na žgance, se vsekakor ne more primerjati s sodobnimi motor- kami po svoji ucinkovitosti. Vsako takšno tekmovanje zahteva tudi nekaj treninga in priprav, za kar pa si horjulski veterani vedno vzamejo cas. Nenazadnje pri vsem skupaj ne gre niti toliko za tekmovanje kot druženje in ohranjanje gasilske dedišcine. Peter Kavcic, foto: arhiv GZ Horjul Otroci pridelali 60 kilogramov šolskega medu Cebelarski krožek osnovne šole Horjul ima že nekajletno tradicijo, da vedno ob zakljucku cebelarske sezone zbere ves pridelan med in ga dostavi šoli. Letošnja bera morda ni bila tako obilna, a vseeno je analiza pokazala, da je pridelan med odlicne kakovosti. Vse to so do-bre novice za osnovnošolce in otroke v vrtcu, ki se bodo z do-macim medom lahko okrepili pred zimsko sezono prehladov. Med je dvanajst mladih ce­belarjev pod vodstvom men-torjev tocilo v šolskem cebel­njaku julija in s tem izkusilo, kako si lahko sami pridelamo hrano ter kaj vse je treba sto­riti, da pridemo do koncne­ga izdelka, ko lahko kozarec medu vzamemo s police in si ga namažemo na kos kru-ha. Pridelali so malce manj kot 60 kilogramov mešanega in gozdnega medu. “V letošnji cebelarski sezoni do 15. junija cebelarske zveze Slovenije za­radi dolgoletne prakse in so-delovanja na podrocju izobra­ževanja. Ob tem so šoli predali tudi vse potrebne dokumente, ki vkljucujejo analizo medu na kmetijskem inštitutu in izjavo o poreklu. Zaradi uporabe v šoli mora biti namrec vsa hra­na opremljena z ustrezno do-kumentacijo. Vse te aktivnosti so sicer del programa, ki otroke poucuje o pomenu pridelave domace hra­ne in pomenu cebel v našem vsakdanjem življenju. Cebele so namrec pomemb­ni opraševalci in imajo vpliv tudi na prehrambno industrijo. Hkrati so dober pokazatelj ci-stega okolja oziroma obreme­nitve s škodljivimi snovmi, ki so lahko posledica industrije ali intenzivnega kmetijstva z neustrezno uporabo pestici­zaradi slabega vremena ni bilo gustirali pridelan med, ki smo dnih sredstev. ustrezne paše za cebele, zato je ga pripeljali v šolsko kuhinjo, Cebelarstvo je poezija kme­tudi pridelek nekoliko manjši, in bili nad okusom navdušeni,” tijstva. vse skupaj se je zacelo šele s je predajo medu komentiral cvetenjem kostanja. Otroci so mentor Janko Prebil, ki je letos Peter Kavcic, skupaj z novim ravnateljem de-dobil naziv mentorja s strani foto: obcinski arhiv Izlet KD Zelena dolina na Tirolsko NOVO V HORJULU: Salon za nego rok in nog Pedikas! V sprošcujocem okolju in na dostopni lokaciji izvajam za vas naslednje storitve: -medicinska pedikura (odstranim težave z vrašcenimi nohti, kurjimi ocesi, razpokami ter posvetim posebno pozornost negi diabeticnega stopala), -klasicna pedikura, -refleksna masaža stopal, -osnovna manikira, -terapevtska manikira, -klasicno in permanentno lakiranje, -parafinske obloge, pilingi, maske. Po dogovoru izvajam pedikuro tudi na domu. Lepo vabljeni! Pedikas, nega rok in nog, Barbara Smrtnik s.p. Slovenska cesta 7, 1354 Horjul, 040/593-008 in celo mrliški voz, s katerim še danes pospremi­jo pokojne clane društva Haflingerjev na zadnjo pot. V kobilarni smo nato naredili še skupinsko fotografijo in se odpravili naprej. Pot nas je vodila po dolini Janeza Krstnika in ob naseljih Ellmau in Going. Ti dve naselji sta znani vsem, ki so spremljali nadaljevanko Gor-ski zdravnik. Sprehodili smo se do ordinacije dr. Martina Gruberja in do Susaninega gostišca. Po kratkem ogledu smo vožnjo nadaljevali skozi znani smucarski center Kitzbuhel ter cez prelaza Thurn in Febertauer. Tam smo se ustavili še na turisticni kmetiji, Oktober se je za Konjeniško društvo Zelena dolina zacel nekoliko drugace kot obicajno, lepše. Tudi letos smo 1. nedeljo septembra pripravi­li Konjeniško veselico, ki je dobro uspela. Prav v zahvalo vsem, ki so pomagali pri organizaciji dogodka, smo organizirali izlet na Tirolsko v sosednjo Avstrijo. 4. oktobra smo se v zgodnjih Društvo upokojencev Vrzdenec se poleg številnih dejavnosti, ki se od­vijajo med letom, tudi dvakrat letno odpravi na izlet ali ekskurzijo. Spomladi smo bili na obmocju Ko­stela, tokrat pa smo se 5. oktobra od­pravili na Gorenjsko. Kranjska Gora je ob soncnem vremenu žarela in nam ponudila cudovit pogled na gore in ze­lenje, ki je že dobivalo jesenske barve. Ustavili smo se pri jezeru Jasna, kjer smo si privošcili zgodnjo malico, ki smo jo prinesli s seboj, k poživitvi te­lesa in duha pa smo dodali še kapljico kratkega in sladkih dobrot, za katere so poskrbeli naši društveni pripadniki. Tako okrepcani smo bili pripravljeni, da nadaljujemo pot v dolino pod Pon­ cami do Planice. Mogocne skakalni­ ce so se svetile v soncu, ceprav je bil pogled nanje nekoliko drugacen. Niso bile bele, kot smo jih vajeni s televizije, bile so zelene in tudi take pripravlje­ ne za skakanje. Videli smo kar nekaj spustov in zastajal nam je dih, ko so jutranjih urah zbrali na Bitncovi domaciji, kjer sta nas cakala avtobus in prijetna vodicka ga. Ivanka Bizjak. Še malo zaspani smo zaceli vožnjo proti mej­nemu prehodu Karavanke, šli po avtocesti preko Avstrije in deloma Bavarske na mejni prehod pri Kufsteinu vse do kobilarne Ebbs. Tam se ukvar­jajo z vzrejo Haflingerja, ki je avstrijska avtoh­ kjer se ukvarjajo z vzrejo konj, ki so namenjeni jahanju. Z njimi turiste vozijo na izlete po okoli­tona pasma. Za tega konja pravijo, da ima zlato ških gorskih poteh. Da pa lahko turistu ponudi­srce, saj je prijaznega znacaja. Tudi njegova zu­jo kar najvec, imajo tudi restavracijo v alpskem nanjost spominja na zlato, saj ga prepoznamo po slogu, ki je prišla še kako prav, saj smo bili po tipicni rjavi barvi in cudoviti svetli grivi. dolgem dnevu že vsi lacni. V kobilarni smo si ogledali zelo urejene hleve in konje. Urejen pa imajo tudi muzej konjskih Ko smo se najedli in pogreli, smo se odpravili vpreg. Vprege so uporabljali v razlicne namene. nazaj proti Sloveniji. Cakala nas je dolga pot, ki Med drugim smo videli zimske sani, lovski voz pa so jo popestrili otroci s svojim petjem. DU Vrzdenec: na potepu po Gorenjski se mladi športniki spušcali z vrha nam predstavila cebelarstvo, nato pa skakalnice v dolino. Ni kaj, nekateri si smo se v posameznih skupinah ude­upajo. Po ogledu skakalnic in nordij-ležili apiterapije. V posebni sobi smo skega centra v Planici nas je pot vodila se udobno namešceni na ležalnike sprošcali in vdihovali zrak, ki ga v panjih ustvarjajo cebele. Sprostitev je bila ucinkovita, saj jih je bilo kar nekaj, ki so vmes zasmrcali. Ampak želod­ci so se nam zaceli oglašati in prišel je cas za kosilo. Privošcili smo si ga v lovskem domu Stol. S polnimi trebu-hi in zadovoljni, da smo se imeli lepo, smo se na poti proti domu ustavili še v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah. Vsak zase smo se zahvalili Mariji in se ji za sreco in zdravje priporocili tudi vnaprej. Naj nas usliši. Hvala vsem, ki ste skrbeli za nas in nam polepša­li dan s sladkimi dobrotami, ognjeno kapljico in kavico. Kot vidite, si znamo polepšati upokojenske dni. Pridružite se nam. Odprti smo za nove clane in z veseljem vas bomo sprejeli. Vse, kar morate narediti, je, da poklicete našo predsednico Veroniko Kranjec na 041 879 235. Za Društvo upokojencev Vrzdenec Jana J. Horjulski zlati prvošolci Dalec je že tisti september, ko smo prag horjulske šole prvic prestopili preplašeni fantki in puncke, takrat se je pisalo leto 1969. Petdeset let je minilo. Bilo je jesensko popoldne, pouk se je za nas, tamale takrat zacel ob pol dveh. Plahi smo stali na dvorišcu ob ograji, v šolo so nas z oddaljenih kmetij peš ali na kolesih pripeljale mame, nekateri z vasi so prišli prvic v šolo kar sami, saj so bile njiho­ve mame v službi. Tako je bilo pred petdesetimi leti. Na letošnjo prvo oktobrsko soboto smo se pod vecer spet zbrali v horjulski šoli. Ne tisti, ki nas je sprejela nekoc. Ko nas je naucila vsega, kar je znala, je še dolga leta nudila zavetje na­šim majhnim otrokom, dokler niso vanjo preselili sedeža ob­cine. Horjulska šola nas je spet sprejela kot svoje prvošolce. Pricakali sta nas naši prvi uci­teljici Ivanka in Helena. V avli, okrašeni s slikami zdajšnjih prvošolcev, sta nas pozdravili in nam podelili diplome zlatih prvošolcev in prvošolk s cveto-vi vrtnic. S sošolko Mojco smo ob branju njene crtice Prvic v šolo podoživeli prvi šolski dan, tisti pravi, pred petdesetimi leti. Spomnili smo se casov, ko smo bili vajeni potrpeti, ce nam kaj ni bilo prav, ko mame niso tekale v šolo za vsako ma-lenkost in tudi ne za velike reci. Zaupale so svojim otrokom, da bomo zmogli, še bolj pa našim uciteljicam. In imele so prav. S hvaležnostjo smo se spomnili, da sta nas prvi uciteljici nau-cili najpomembnejših vešcin, ki nam jih je dala šola: branja, pisanja, racunanja, z njima smo peli prve pesmice, narisali prve risbice. Spomnili smo se sošol-ca Rajka in sošolke Jane, ki ju ni vec med nami, in jima pri­žgali svecki. Sošolka Jana nam je spekla tortice, take, kot jih dobijo prvošolci. Posedli smo se na majhne stolcke v 1. b-ra­zredu in se posladkali iz šolskih skodelic. Po uspešnem dnevu prvo­šolcev in prvošolk, pravzaprav veceru, smo se odpeljali na zasluženo vecerjo v Zaklanec k Škofu. Poklepetali smo o pripetljajih, ki jih iz spomina že briše cas, in jih s skupnimi mocmi znova gradili. Z roko v roki smo hodili skozi naše otro­štvo, se podali v prihajajoci cas mladosti, od tu pa krenili vsak po svoje. Po cudežno zavitih poteh, ki so iz nas napravile ate in mame in nam cisto na koncu poslale še vnucke. Obljubili smo si, da do po­novnega druženja ne bo pre­teklo toliko let, kot od naše­ga prejšnjega, in se vsak zase podali v hladno oktobrsko noc. Srecno, zlate horjulske prvošolke Metka, Jana, Anc­ka, Urška, Mojca, Olga, Minka, Irena in Joži ter zlati prvošolci Janez, Jure, Janez, Pavel, Jože, Niko, Tone, Jože, Janko, Bojan, Peter, Janez, Andrej, Franci, Tone, Slavko. Hvala Vama, naši prvi uciteljici Ivanka in Helena. Srecno. Za zlatošolce in zlatošolke napisala Mojca Potrebuješ Prvic v šolo Neke zgodnje pomladi, za našo drvarnico je še ležal sneg, sva z mamo odšli v horjulsko šolo. Vpiso­vali so novince za naslednje šolsko leto. Šest let bom stara takrat, ko bodo zacvetele trobentice v bregu za našo hišo. V šolo sem si želela, ceprav nisem bila še nikoli v nji. Ko sva z mamo prišli v šolsko zbornico, je za dolgo mizo sedel ravnatelj. S temnimi, živimi ocmi je gledal skozi ocala, ko sva vstopili. Nelagodno sem se pocutila, nadeja-la sem se, da bom v šoli srecala uci­teljico, ki me bo poucevala. Ko sva odhajali, je ravnatelj mami omenil, da je v naslednje šolsko leto vpisa­nih veliko otrok in vseh najbrž ne bodo sprejeli. Ce bomo vztrajali, me bodo seve­da sprejeli. Stisnilo me je pri srcku. Želela sem si v šolo, ceprav se mi je zdaj, ko sem jo videla od znotraj, zdela tuja, polna velikih fantov, ki sem se jih bala. Toda rekli so, da sem premajhna in s šolanjem v jeseni najbrž ne bo nic. Kdo bo spravljal v šolo plaho dekletce, ki je rastlo na samotni kmetiji dalec od vasi le v družbi se­strice in bratca? S tujimi otroki se nisem družila, saj jih v bližini ni bilo. Kadar sem prišla na obisk k stari mami, sem rada sedela na klopi za veliko mizo in poslušala zgodbe, ki so jih pravili odrasli. Pred mojimi ocmi so rasle žive po­dobe. Ni mi bilo všec, kadar so me silili k žoganju na dvorišcu. Iger, ki so se jih igrali drugi otroci, nisem poznala in mi niso bile všec. Seveda nihce ni zahteval, da me vzamejo v šolo, kjer so imeli otrok za poln ra­zred, dveh pa niso nameravali odpi­rati. Ko so ob poti pod Možanom za­cvetele trobentice, je k nam prispela pošta s sporocilom, da se mi odloži šolanje, ker sem še premlada. Pismo z enako vsebino je prispelo tudi na domove ostalih marcevskih otrok. Cez poldrugo leto so se lastovke zbirale v jesenske jate in posedale na žicah elektricne napeljave. Na jug so se odpravljale. Velike in moc­ne iz prvih gnezd ter drobne iz za­dnjih. Le-te ne bodo nikoli videle afriške obale. Po logu ob Veliki vodi so se zbirale megle. Jesen je prišla, na celu je korakal september. Zdaj bo treba v šolo. Cudno me je stiskalo pri srcu, ceprav sem prej silila v šolo. Kalendrov mojster mi je sešil šolsko torbo. Svetlo rjavo z naramnicami in dvema jermenckoma za zapenja­nje. Stric Dore mi je poklonil rdeco peresnico. Mama je skrbno zavila mojo citanko, racunico in zvezke. Oblekli so me v modrikasto oblekico z belimi gumbki in na maminem ko­lesu sva zavili proti vasi. Pred šolo se je zbrala gruca otrok in mam. Med vsemi sem poznala le sestricno Minko in teto Francko. Stali smo za visoko šolsko ograjo in cakali. Za­mižala sem in si zaželela, da bi se znašla kje drugje, da se mi bi šola­nje še malo odložilo. Pri vratih sem zagledala ravnatelja, ki sem ga sre-cala pri vpisu, in uciteljici. Opazo­vala in ocenjevala sem ju in ugibala, kateri bom sledila v razred. Potiho sem si želela visoko, svetlolaso. Ve­dela sem, da je v šolo popeljala že veliko prvošolcev. Tudi moj bratra­nec je prejšnje leto sedel v njeni klopi. Preden je prišla v horjulsko šolo, je bila doma onkraj južnega grica ob naši dolini. Uciteljica Ivanka, ki sem si jo potiho izbrala, je držala v rokah dnevnik in brala imena svojih ucencev. Tudi mene in sestricno je poklicala. Malo mi je odleglo. Od­trgala sem se od mamine obleke in se pridružila skupini deckov in de­klic ob naši prvi uciteljici. Strmela sem v konice svojih rjavih ceveljcev in nisem upala pogledati proti pu­sti ograji, ki se mi je zdela še višja in bolj žalostna. Tam so stale naše mame. Dobro sem vedela, kje stoji moja mama, še vedno sem cutila rob njene obleke. Naj se zacne, kar se mora, sem si tiho dopovedovala. Za šolsko ograjo je na Petrckovih nji­vah zorel fižol. Nad Andrejkovo hišo se je tiho dvignila jata odhajajocih lastovk. Sledili smo naši uciteljici v ucilnico tik za šolskimi vrati. Saj bo minilo, sem si rekla. S sestricno sva smuknili na stolc­ka ob zeleni šolski mizi. Nic se nisva dogovarjali, vedeli sva, da sodiva skupaj, saj nisva poznali nobenega otroka. Vsi so enako plaho strmeli v tla, da se jim ne bi bilo treba sre-cati z drugim plahim pogledom. V našem razredu je bilo še nekaj bra-trancev in sestricen, ki so si stopili bliže. Vendar pa s sestricno nisva ostali skupaj. Uciteljica mi je do-locila stolcek ob rjavolasi deklici Francki. V šolo je prišla z grica nad našo vasjo. K sestricni pa je posadi-la drobno deklico Ireno. Pomaknila sem se cisto na rob svojega stolcka, strah me je bilo tuje deklice ob meni. V velike zvezke s snežno be-limi listi smo narisali sebe s torbi-co pred šolsko zgradbo. Doma sem risala v zvezek iz rjavkastega ovoj­nega papirja in vedno sem se bala, kdaj bom zapolnila zadnjo stran. Nisem si upala poškiliti v Franckin zvezek. Mislila sem na lastovke nad našo hišo. Bodo pocakale, da bo za­zvonil šolski zvonec, da bom spet stala na našem pragu in jih opa­zovala? Ali so stara mama medtem poželi fižol ob koruzi v Ravnih? Le kam so dali tistega rožnatega, do-bro sem vedela, na katerih preklah je zorel. Ravno pravšnji je bil za gla-vice mojih možicev. Sestrico bom vprašala, ona bo vedela. La kako se bova igrali z možici z lisastimi gla­vami? Odzvonilo je in tiho sem se izmu­znila skozi vrata, še vecja od naših domacih. Ob ograji me je cakala mama. Nic ji nisem razlagala. Ne o tem, kako sem risala deklico in se sprehajala po našem dvorišcu, begala po dolgi njivi in iskala po la-tah starega toplarja. Saj ji tudi ne bi znala povedati, v svoje podobe. Športni dan v Športnem parku Horjul Otroci iz skupin Metulji, šcitniki za noge, šcitniki za komol-Murni in Cebele smo imeli ce, rokavice, hokejska celada, palica 18. septembra športni dan v in plošcek – pak. Nato sta predsta­Športnem parku Horjul. vila, kako se hokej igra s palicami in plošckom, pri cemer je glavni cilj, da Vsaka skupina je posebej spozna-zadeneš gol. Ko so bili otroci sezna­vala dvoranski hokej, ki so ga otroci njeni s pravili, so se v igri tudi sami igrali v športni dvorani. Pricakala sta preizkusili, pri tem pa zelo uživali in nas prijazna trenerja Jan in David, ki pridobivali nove spretnosti. sta nam najprej predstavila opremo, ki je potrebna pri tej športni zvrsti: Polni lepih obcutkov smo se vrnili hokejski rolerji, hlace z vgrajenimi v vrtec. Cisto sam pa begaš po brezpotjih, išceš drobce sveta v sebi in jih zlagaš Mojca Potrebuješ Obcina Dobrova-Polhov Gradec »Popolnoma razumem ucence, da komaj cakajo novo igrišce« še ni bila koncana do 1. 9. 2019, varstva vozacev. Tako sprostijo skupaj zelo hitro pozabili na kot smo si obetali. Poleg ome-odvecno energijo in aktivno vse težave, ko se bo zacelo upo­njenega je bilo v tem casu treba porabijo svoj prosti cas. Tisti rabljati novo športno igrišce, prilagoditi prometni režim in manj aktivni pa radi preživljajo saj sta šola in kraj s tem zelo oteženo je bilo parkiranje pred prosti cas s sedenjem in klepe-veliko pridobila. V sodobnem šolo. Za šolo pa predstavlja naj-tom na prostem. Da ucencem svetu se veliko poudarja po­vecjo težavo to, da ucenci že zunanje površine ves ta cas men gibanja na prostem za eno leto ne morejo uporabljati niso na voljo, se pozna že ne-zdravo življenje in obcina Do-zunanjih športnih površin za koliko pri disciplini po pouku brova - Polhov Gradec nam je pouk športa. Poleg tega naši in v casu varstva vozacev. Po-za to omogocila idealne pogoje, ucenci zelo radi igrajo nogomet polnoma razumem ucence, da ki jih bomo s pridom izkoristili. že pred poukom in se ukvarja-komaj cakajo na novo sodobno Ivana Oblak, novinarka jo s športnimi aktivnosti na športno igrišce. šolskega casopisa Brihtne prostem po pouku ter v casu Prepricana sem, da bomo vsi glav'ce Šolski novinarski krožek Ali mislite, da bo novo igri-je predstavljala pilotna stena šce všec tudi ucencem? ob igrišcu, ki služi stabilizaciji OŠ Polhov Gradec se je Prepricana sem, da bo novo celotnega pobocja nad špor­ tokrat mudil na obisku športno igrišce všec ucencem, tnim igrišcem, saj sta teren in pri ravnateljici Ilinki saj je v prvi vrsti namenjeno struktura tal na tem podrocju Kucler, kjer so se fanti njim. Športno igrišce ima so-izredno specificna. in dekleta med drugim dobno atletsko stezo, igrišce dotaknili tudi tematike za nogomet, igrišce za košarko, Kaj vam je na igrišcu naj­ šolskega igrišca. igrišce za odbojko na mivki, bolj všec?površino za skok v daljino in Meni osebno je najbolj všec Dobro opravljeno prostor za suvanje krogle. Po-atletska steza in ozeleneli del delo novinarjev in leg športnih površin bomo pri-igrišca, kjer so zasajena tudi informativni odgovori dobili tudi namenski prostor za vecja drevesa, ki bodo omogo-so razlog, da intervju igrala za mlajše ucence in trav-cala igro, posedanje in morda objavljamo tudi nato površino za igro. Te povr-branje pod krošnjami. na straneh Našega šine bodo koristili predvsem Ob˜ina Dobrova – Polhov Gradec in Osnovna °ola casopisa. ucenci v casu podaljšanega Kaj smo pridobili z novim Polhov Gradec vabita na slovesno prireditev, bivanja. Za ucence bo prijetno igrišcem? ki bo 14. 11. 2019, ob 17. uri, v °portni dvorani Z novim športnim igrišcem Zakaj ste se odlocili za pre-tudi druženje in posedanje smo pridobili izredno sodobne O. Polhov Gradec. Slavnostna otvoritev °portnega novo igrišca?pod krošnjami dreves. Našim Za prenovo igrišca smo se od-ucencem zelo veliko pomeni športne površine ter prostor za igri°˜a ter zunanje ureditve pri °oli bo ob 16.30. igro in pocitek naših ucencev locili, ker so bile stare betonske igra in zadrževanje na prostem, v naravi. Poleg tega pa smo medtem ko cakajo na šolski tribune ob igrišcu poškodova-Po prireditvi vas vabimo na pogostitev v avlo °ole, pridobili tudi krožišce za ure­ne – posedane, športno igri-prevoz. Poleg tega želijo vsako jen promet pred šolo in veliko kjer si boste lahko ogledali razstavi Zgodbe iz ˜olske šce ni bilo sodobno in ni imelo prosto uro, pred poukom ali po pouku, izkoristiti za igre z asfaltno parkirišce, s tem se bo torbe (zgodovina °olstva na Polhograjskem) in Na˜ih atletske steze. Pred desetimi povecala tudi varnost šolskih leti je bila že obnovljena šolska žogo na športnem igrišcu. Teh 50 let (utrinki u˜encev in zanimivosti o zgradbi °ole). poti za naše ucence ter izboljšal stavba, ureditev okolice šole pa možnosti bo z novim igrišcem pretok prometa. Z ureditvijo je bila predvidena za kasnejši zelo veliko. Ob 19. uri bo nastopil Challe Salle. športnega igrišca so veliko pri-cas. Tudi v kraju so se poka­dobili tudi krajani in društva, zale vecje potrebe po zunanjih Kakšni so bili stroški pre­ saj bo športno igrišce namenje-Veselimo se va°ega obiska. športnih površinah za športne nove? no tudi njim. Uporaba športne­aktivnosti krajanov in društev, Stroški samega športnega ga igrišca bo omogocena tudi v zato se je obcina Dobrova - Pol-igrišca so primerljivi s stroški Vljudno abljeni! vecernih urah, saj bo urejena hov Gradec, kot ustanoviteljica sodobnih športnih igrišc dru­tudi razsvetljava. Želim si, da šole, odlocila za ureditev teh god. Vse, kar smo na novo pri-bi vsi ucenci in krajani skrbno površin. dobili, bo stalo vec kot milijon ravnali z vsemi površinami, saj EUR. Velik financni zalogaj so le-te namenjene njim in nji­hovi rekreaciji in sprostitvi. Ali je bil to zelo zahteven projekt? Da, to je bil zelo zahteven pro-jekt. Geološka sestava tal na S skupnimi mocmi Vabilo tem obmocju je izredno spe­cificna in zahtevna, saj vsebuje predvsem ilovico, zato je bilo Vabilo za sodelovanje pri ureditvi zvocne treba dobro utrditi pobocje z do novih metrov asfalta betonsko pilotno steno. Poleg planinske poti na Gradišce tega predstavljajo velik pro-Primer obojestranskega sodelovanja JP 567142. Dela na cesti dveh potov – Glinar so blem podzemne vode, ki tecejo bila koncana v drugi polovici septembra. Celo­ je ureditev ceste dveh potokov – cez to podrocje iz okoliškega ZVEN ZAKLETE GROFICE tno pripravo ceste – širitev, ureditev spodnjega Glinar na Dobrovi, kjer je obcan hribovja. V sklopu tega projek-ustroja in odvodnjavanje je pred tem v celoti Obcina Dobrova - Polhov Gradec vabi vse, ki poznajo izrocilo o Zakleti ta je bilo izvedeno tudi obsežno v celoti poskrbel za predpripravo financiral obcan sam. grofici na Dobrovi, da na elektronski naslov info@dobrova-odvodnjavanje površinskih ceste, obcina pa je prispevala le za Zaradi vsakokratnih vzdrževalnih del ob na­ polhovgradec do 20. NOVEMBRA pošljejo cim bolj vod. asfaltno prevleko. livih je bila njegova želja, da se cesta cim prej avtenticen zapis zgodbe. uredi in ker je bil tudi z njegove strani izkazan Zapisu dodajte svoj naslov, kajti prav vsakega bomo nagradili s S kakšnimi težavami ste se “Takšni projekti imajo v obcini prednost pred velik in konkreten interes, mu je kaj hitro pri­slikanico Polha Rogovileža. soocali? ostalimi,” pravi župan Franc Setnikar, ki spod-sluhnila tudi obcina, ki je prispevala le za as­ Vabljeni k sodelovanju! Arhitekt, izvajalci gradbenih buja tovrstno sodelovanje.faltno prevleko. Takšno sodelovanje pozdravlja Helena Cuk del in ostali strokovnjaki so se Obcina Dobrova - Polhov Gradec je na tudi župan Franc Setnikar, ki primer izposta­soocali z težavami specificne podlagi postopka zbiranja ponudb na zacetku vlja kot dobro prakso za možnost asfaltiranja sestave tal ter s podzemnimi septembra z izbranim izvajalcem, podjetjem cest tudi na obmocjih z manjšo poselitvijo. in površinskimi vodami. Zara-As-faltercek, podpisala pogodbo v vrednosti di zahtevnosti projekta gradnja 22.749 evrov za asfaltiranje 330 metrov ceste Nadja Prosen Verbic Obcina Dobrova-Polhov Gradec Prometna strategija na Dobrovi mobilnosti. V ta namen so potekale številne aktivnosti in V mesecu septembru spremljanja. Evropa praznuje Ravnatelj Viljem Kovacic teden mobilnosti pojasnjuje, da šola na Dobrovi in spodbuja k je in bo vzpodbujala razlicne posluževanju gibalne dejavnosti ucencev, ki jo obiskujejo, vsekakor pa ne na racun varnosti le teh. Veza­ se za cloveka in okolje prijaznejšo no na peticijo civilne iniciative mobilnost. pravi, da se politika šole s tem šolskim letom ni popolnoma V ta namen so tudi po Slove­nic spremenila. Še vedno je v niji potekale številne akcije, ki hišnem redu zapisano, da je so spodbujale, da so si drža­prepovedano prihajanje ucen­vljani prizadevali krajše razda­cev v šolo s kolesi, rolerji ali lje premagovati peš, s kolesom skiroji. Ta ukrep je bil sprejet ali s skirojem. na Svetu zavoda OŠ Dobro- Tovrstne akcije pa so nekate­va že v letu 2008 in ponovno re krajane Dobrove in okoliških potrjen v letu 2018. Razlogi za vasi spodbudile k še drugacne­prepoved so bili in so še danes: mu aktivizmu – ustanovili so velika kolicina vozil v jutranji Civilno iniciativo za trajnostno in popoldanski prometni koni­mobilnost na Dobrovi, saj so ci v okolici šole, velika strmina mnenja, da na Dobrovi prome­klanca na novem dohodu do tna infrastruktura ni zadostno šole, nepregleden ovinek na urejena. cesti, ki vodi do šole in iz same Dobrove itd. V zvezi s projek- S peticijo pozivajo in tom Trajnostna mobilnost v opozarjajo osnovnih šolah pa pojasnjuje, V podpisani peticiji, ki so jo casovnicami izvedbe. Svet za Dobrova – Polhov Gradec bo Komunikacija med clani staršev otrok, ki šolo obiskuje, da so se projektu pridružili le v naslovili na župana Franca Se-preventivo in vzgojo v cestnem v tem projektu obdelana tudi jih naj bi poleg varnosti zelo delu, in sicer le s spodbujanjem civilne iniciative in obcino tnikarja in ravnatelja Osnovne prometu, pa bo v teh dneh, ko vsa prometna signalizacija, skrbelo tudi zdravje otrok. Za-hoje peš, prevozi s šolskim av- poteka šole Dobrova Viljema Kovaci-prejme od Sveta OŠ Dobrova manjkajoci hodniki za pešce radi naštetih pomanjkljivosti tobusom in s spodbujanjem vo- Predstavniki civilne iniciati- ca ter na mnoge medijske hiše, aktualen Nacrt šolskih poti za in manjkajoce avtobusne po-na prometni infrastrukturi se žnje vec ucencev v enem vozilu, ve so se oglasili s svojimi zahte­ medenj tudi na uredništvo Na-leto 2019/2020, le-tega z vidika staje. Za ta projekt je potrebno, naj bi otrokom onemogocala kar so obvešcali preko sporocil vami tudi na obcini ter predali šega casopisa. V njej navajajo, varnosti s prometnimi preso-da do septembra 2020 poleg varna pot v šolo, samozavesten, ter na roditeljskih sestankih. seznam predlogov po naseljih, da velika vecina otrok, ki to leto jevalci strokovno preveril vse izdelanega nacrta pridobimo zdrav razvoj in usposobljenost Poudarja, da se je v casu tedna za katere ocenjujejo, da jih je v rekordnem številu obiskujejo šolske poti. tudi vsa potrebna zemljišca za za samostojno udeležbo v pro-mobilnosti prihajanje ucencev potrebno prednostno urediti. šolo na Dobrovi, še vedno ne nameravano gradnjo. S tem metu, vsaj v obliki pešacenja, v šolo, na nacine ki so jih spod- V pogovoru jih je župan pova- more varno in zato samostojno Župan o posameznih bodo izpolnjeni vsi pogoji, da saj je uporaba skiroja, rolerjev bujali, povecalo za 20%, ven­ bil, da pri uresnicevanju teh prihajati v šolo. Na razdaljah, ki bo lahko tudi država izpolnila ali kolesa na OŠ Dobrova pre-dar pa ga žalosti dejstvo, da je problematikah projektov obcini priskocijo so v poprecju manjše od 2 km, svoj del ter prispevala sredstva povedana. Navkljub temu se stanje danes žal enako tistemu odgovarja se otroke prevaža z avtobusi, iz Dogovora za razvoj regij in na pomoc, tudi pri pridobi-šola prizadeva spremeniti po-pred samo akcijo. Župan o vseh naštetih pro-vanju soglasij, ki so potrebna kar ne prispeva niti k njiho-vira Ministrstva za infrastruk-tovalne navad osnovnošolcev Iz cesar sledi moj oseben blematikah pravi: »Vse o cemer za izvedbe naštetih ukrepov, vemu zdravemu razvoju, saj turo. Projekt kolesarske poti se v smeri trajnostne mobilnosti, pripis, da so odlocitve glede piše Civilna iniciativa, se nana-predvsem tam, kjer so sami otroci že tako ali tako cele dni mora po planu realizirati v letu zmanjšanja motoriziranega trajnostne mobilnosti tudi ali ša na obmocje Dobrove. Tudi presedijo. Naštevajo nekatere 2021- 2023. To bo za Dobrovo udeleženi kot lastniki zemljišc. prometa v okolici šol, zmanj-morda predvsem stvar vsake­sam opažam, da ti problemi primere, ki so v bližini osnovne velik korak in velika pridobitev Tako bodo s skupnimi mocmi ševanja okoljskih obremenitev, ga posameznika in da lahko k na Dobrovi niso rešeni, ceprav šole, pa se do nje, zaradi neure-za prebivalce. in istim ciljem lahko hitrejši spodbujanja gibanja otrok in zdravju otrok prispevamo tudi se obcina že vrsto let trudi, da in uspešnejši. Župan zagota­ jene prometne infrastrukture Na nekaterih delih ob lokal-krepitve zdravja otrok, vse to sami. Seveda je prav, da tudi bi se tudi te stvari na Dobrovi peš ne da, saj manjka plocnik vlja, da je obcina že pristopila nih cestah in javnih poteh, kjer tudi s sodelovanjem v projektu opozarjamo in da smo slišani, premaknile. Problem vidim ali prehod za pešce. Opozarjajo, pa bi obcina lahko že izvedla k obravnavi predlogov, pred-Gremo peš s kokoško Rozi. Gre tudi na temo prometne varno­ predvsem v ureditvi cestne da so ob manjkajocih plocnikih kakšen ukrep, pa je problem stavnike civilne iniciative pa za projekt Trajnostna mobil-sti. Kjer ni odvec poudariti, da infrastrukture in pa hodnikov še bolj problematicni neobsto-lastninska pravica posamezni-bo v kratkem povabila, da jim nost v osnovni šoli, ki ga sofi-moramo za varnost v prometu za pešce z urejeno signalizacijo, predstavi konkretne rešitve na jeci varni prehodi za pešce kov za košcke zemljišc, ki se nancirata Ministrstvo za in-poskrbeti vsi udeleženci, pa naj na regionalni cesti Ljubljana – posameznih lokacijah. (zebre) in kot primer navajajo Polhov Gradec, za katero skrbi jim posamezniki nikakor ne frastrukturo in Evropska unija. si bo pešec, kolesar ali voznik križišce ob glavni cesti v Ga-želijo, tudi proti placilu, odreci, V sklopu tega na šolski spletni na cesti. S spoštovanjem pravil, in jo vzdržuje Republika Slo­ brju pri dovozu na nogometno venija. S strani obcine ves cas za potrebe dosege javne koristi, OŠ Dobrova spodbuja »Gremo strani in preko obvestil spod-strpnostjo in upoštevanjem igrišce ter zimsko drsališce ter se pravi za izgradnjo bodisi ce-peš« bujajo, da se ucenci trudijo pri-vseh, bo varnost zagotovljena. opozarjamo Direkcijo za infra-nekatere druge primere, o kate-strukturo na perece probleme lotnega plocnika, ali pa druge Ker je vecina podpisanih ti v šolo po nacelih trajnostne Nadja Prosen Verbic rih smo povprašali župana. varnostne ureditve ob cesti. in jih skušamo skupaj umešca­Obcina se bo, v kolikor bo to ti v prostor. Želel bi si, da bi na Obcina pripravlja nabor potrebno, poslužila tudi uved­ direkciji ustvarili nek akcijski be postopkov razlastitev, ce­ ukrepov nacrt, kako prednostno reševa- Zahteven teren prav takemu nacinu reševanja Celotno breme in odgovor-ti najbolj perece zadeve - takoj nost za neobstojeco ali slabo in jih kasneje, z dolgorocno v prvi vrsti ni naklonjena. prometno infrastrukturoZa vecji del šolskih poti, bi za strategijo, dokoncno urediti, v pri Osnovni šoli v varno pot v šolo so clani civil-skladu z vsemi njihovimi stan-rekel, da je dobro poskrbljeno. ne iniciative namrec naložili dardi. Problem ob regionalni Prevozi šolskih otrok so orga­na tiste, ki so izvoljeni za to, cesti predstavlja tudi obmocje nizirani na nacin, da otroci ne Polhovem Gradcu preckajo cest po nepotrebnem, da na ravni lokalne samoupra-pri avtobusni postaji Spodnje da se pripeljejo skoraj do doma, ve v okviru svojih pristojnosti Razori – že tri leta se situacija z zagotavljajo ustrezne prome-izdelavo projektne naloge rešu-da so poti zares varne. Opaža­ ponovno pokazal zobe tne rešitve. Od župana Franca je na direkciji in še ni izvedena. mo pa, da navkljub organizira­nemu prevozu starši otrok le-te Setnikarja zahtevajo, da v te-Problem je, ker del ureditve po­snem sodelovanju z vodstvom sega na obmocje Mestne obci-sami k pouku vozijo s svojimi Tik pred zakljuckom del na Ureditvi zunanjih ki je že v preteklosti nekajkrat Osnovne šole Dobrova javno ne Ljubljana, prav tako je vple-avtomobili, do praga šole, kjer oteževal razmere in dela na nastaja velika gneca. Potreben površin pri OŠ Polhov Gradec se je pripetil predstavi aktivnosti z zavezu-tenih nekaj lastnikov zemljišc tem obmocju, tokrat pa je tik joco casovnico, ki jih Obcina v neposredni bližini. Kar pa se je resen razmislek vseh, kakšen neprijetni dogodek plazenja zemljine, ki je imel pred zakljuckom ponovno vodi v zvezi z zagotavljanjem tice preostalega dela regional-cilj na tem podrocju vsi akterji za posledico poškodbe na parkirišcu. Gre za pokazal svojo moc. Navkljub trajnostne mobilnosti. Na zah-ne ceste, smo ravno v teh dneh želimo doseci. Ali je naša druž-vecji posed dela novo izvedenega nasipa, ki je napotkom in pozivom, da je tevo civilne iniciative je obcina podpisali Pogodbo za izdelavo ba pripravljena, da se dejansko izveden kot armirana brežina. potrebno resno obravnavati že pripravlja odgovor oziroma projekta za izvedbo kolesarske vrnemo nazaj v leta, ko smo se lokacijo in vse posege ob njej, nabor ukrepov, na katere civil-poti Ljubljana – Dobrova – Ga-veliko vec gibali in je bila vsaka Projekt Ureditve zunanjih moral biti že vsem na upora­se je situacija ponovno izkaza­peš pot v šolo popolnoma obi-površin pri Osnovni šoli Pol-bo, se bo še nekoliko podaljšal. na iniciativa opozarja, in kate-brje, v dolžini 7,8 kilometra, od la kot nepredvidljiva. Teren v cajna in vsakdanja?« hov Gradec, vec kot milijon Razlog za to je ponovno teren, ri se bodo prednostno lahko tega gre 2,3 kilometra po ob-evrov vreden projekt, ki bi izvedli takoj, ostali pa bodo mocju Mestne obcine Ljublja­opremljeni tudi z realnimi na, ostalo po naši. Za obcino vse od zacetka šolskega leta >> Obcina Dobrova-Polhov Gradec Zdravje na vsakem koraku Polhov Gradec, 7. november ob življanje prostega casa, ker bomo le Dobrova, 28. november ob 18.00 – tako ohranjali, krepili in vzdrževali 17.00 – Priprava otroka na življenje Rdeca luc za starše (odrasle) naše zdravje. Za zdravje ni potrebna Na srecanju bomo prisluhnili te-»Izpit za avto imam že vec kot 10 let. intenzivna vadba, že pol ure vsako­ mam: pomembnost uskladitve O prometu vem že vse. Izkušnje, ki dnevne zmerne telesne dejavnosti vzgojnih avtoritet, kaj pomeni biti sem si jih skozi leta pridobil/a, mi zmanjšuje našo ogroženost za na­ vzgojno dosleden, kako proti apatiji omogocajo, da sem v prometu va­stanek in napredovanje kronicnih in dolgcasu, kakšna je vloga starih ren/na!« Pa je to vse res? Tudi ceste bolezni. staršev pri vzgoji, kako postaviti in prometni sistem se spreminjajo. otroku meje, škodljivi vplivi za-Mogoce pa vas vseeno lahko pre­slonov in posledice na razvoj, po-Polhov Gradec, 21. november ob senetimo in vam ponudimo nekaj membnost razlikovanja ljubezni in 18.00 – Kako se znebiti bolecin v novega. Pridružite se nam, da sku­vzgoje. Predava: Sebastjan Kristovic. hrbtenici paj razbijemo stereotipe, ki veljajo Predstavili vam bomo svetovno naj-o slovenskem prometnem sistemu in Dobrova, 14. november ob 18.00 – bolj priznano metodo dr. McGilla, s predstavimo osebno izkušnjo staršev, ki sta v prometni nesreci iz- Vsak trenutek je lahko nov zacetekkatero si lahko pomagate pri teža- Zdravnik ni carovnik in nam ne vah s hrbtenico. Omenili bomo tudi gubila otroka. Predavatelj: zavod Varna pot. more ustvariti zdravja, ce sami ne nekaj zmot in mitov o bolecinah v pripomoremo k temu. Idejni vodjahrbtenici ter vam zaupali kljucne in ustanovitelj društva Šola zdravja, informacije o tem, kako lahko sami nevrolog Nikolay Grishin, dr. med., z nekaj koraki za vedno odpravite s svojimi vajami 1000 gibov vsako bolecine v hrbtenici. Predavatelj: ki­ jutro razmigava državljane. Sami neziološki center Kinvital. moramo poskrbeti za aktivno pre- Predavanje: komunikacijsko­akcijski koncepta trženja Obcina je v preteklih letih vsebin. Posvetili se bomo pred-Predavala bo Saša Leben, ki deluje veliko pozornosti namenila vsem ustvarjanju vsebin, ki po-kot direktorica za razvoj in svetovalka vezujejo vse aktivnosti obcine s v Formitas skupini, kjer vodi strateške razvoju, sodelovanju, krovno strategijo pozicioniranja. in razvojne poslovne modele v duhu promociji in trženju Naucili se bomo dosledne upora-integriranih in digitalnih komunika­ turisticnih programov. be vsebin in graficnih elementov, cijskih spletov. V 20 letih svoje kariere kako in kdaj vsebine povezujemo je delovala na vseh danes pomembnih Pridobili smo znak zelena turisticna in kakšna naj bo dinamika objav. in razvijajocih se segmentih marke­destinacija, ki ponudnikom v obcini tinga in oglaševanja in je izkušena odpira nove možnosti promocije in trženja. Lani smo na delavnicah sku-Brezplacno predavanje bo v torek, 12. no-poznavalka danes spreminjajocega se paj oblikovali destinacijsko znamko vembra, od 15. do 17. ure v Polhograjski oglaševalskega okolja, zaradi medna­grašcini. rodnih znanj ter izkušenj in poslovne z obljubo destinacije, spoznali trende, vpetosti v prestrukturiranja ter poslo­ inovativne in ustvarjalne pristope v turizmu. Letos bomo naše zna-Obvezne so prijave, ki jih pošljite na vanja in razvoj razlicnih ekspertiz ter nje obogatili z delavnico komu-naslov helena.cuk@dobrova-polhov-vej komunikacij je eden redkih novo­nikacijsko-akcijskega koncepta gradec.si do 8. novembra. Za vse do-dobnih kadrov, ki poznajo vse vidike trženja Blagajeve dežele, ki je datne informacije lahko poklicete na stroke in okolja oglaševanja. namenjena vsem soustvarjalcem 01 3601 800. Prisrcno vabljeni! November je tu. Naj nas morda vremensko pusti dnevi in novembrska megla ne prevzamejo prevec. Tudi to je del narave. Da bomo prepodili meglo in sivino naj vas tokrat povabimo v knjižnico v Polhograjski grašcini. Dobra knjiga, lepa beseda, pravljica za lahko noc, vse to je na voljo in na dosegu roke. Bliža pa se tudi že carobni december, z njim pa tradicionalni Miklavžev sejem in njegove dobrote. Spremljajte nas in obišcite dogodke, ki jih pripravljamo za vas. Polhov doživljajski park obdajajo hribi, stran od mestnega Pisana jesen nas z najvecjim nav-vrveža in gnece. Svojo ljubezen po­dušenjem vabi v Polhov doživljajski trdita pri nas v Polhograjski grašcini. park, kjer boste polhu pomagali najti Možen je dogovor za cerkveni obred novi dom in se naucili veliko zanimi-v župnijski cerkvi Marijinega rojstva vih reci o njegovih prijateljih. Vsak ali znameniti gotski cerkvi sv. Petra dan med 10. in 16. uro. Vsto- v Dvoru. pnice lahko kupite v grašcini. V Termini porok se usklajujejo glede primeru slabega vremena imamo na prvo prijavo para za posamezno zaprto. Odpiralne case preverite na: soboto. Poklicita nas, veseli bomo spletni strani visitpolhovgradec.si/ vajinega obiska. prireditve ali grad-polhovgradec.si/ Uradne ure za poroke so ob sredah polhov-dozivljajski-park, na FB-stra­od 12. do 18. ure (obvezna je pred­ ni Polhograjska grašcina ali Insta-gram profilu Polhograjska grašcina. hodna najava). Voden ogled dvorske cerkve Caj V nedeljo, 3. novembra, od 14. do z grofom Blagajem 16. ure vabljeni na brezplacno vo- Na druženje z grofom Blagajem vas denje po dvorski cerkvi sv. Petra, ki vabimo vsak petek popoldan. velja za eno najlepših cerkva pozne Spoznajte grofico, poskusite grajske gotike pri nas. V notranjosti si lahko dobrote, privošcite si nekaj novega. ogledate lesen strop, ki z okrasom Obvezna je predhodna najava. posnema gotsko obokanje, renesanc­no oblikovana kamnita baldahina ter reliefno okrašene empore, na katerih GRAJSKA je ob obredih sedela gosposka. Vodil knjižnica Polhov Gradec bo vodnik Marjan Malovrh. Vrata grajske knjižnice so odprta vsak cetrtek od 17. do 19. ure in Na ogled dvorske cerkve in v soboto od 10. do 12. ure. Polhovega Gradca V knjižnici velja clanarina Mestne vabljene tudi skupine knjižnice Ljubljana, zato vabljeni Po dogovoru je možen ogled dvorske tudi vsi clani MKL, ki obiskujete cerkve in drugih znamenitosti Pol- ostale enote. V knjižnici je na voljo hovega Gradca. Primerno za šolske veliko literature, ki je priporocena skupine, vrtce, upokojence, dobro za domaca branja (za osnovne in družbo. Polepšajte si dan z izle­ srednje šole) in bralne znacke, zato tom v Polhov Gradec. Za podrob­ vabljeni tudi šolarji in dijaki. nejše informacije nas poklicite ali Clanarine za mlade do 18. leta ni. pišite. Pišite, poklicite, spremljajte, za vas smo na Miklavžev sejem voljo: V petek, 29. novembra, vljudno vabljeni na prižig luci v parku, T: 031 776 259 v soboto, 30. novembra, in nede-E: info@grad-polhovgradec.si ljo, 1. decembra, vljudno vabljeni www.grad-polhovgradec.si na Miklavžev sejem v grašcino. www.visitpolhovgradec.si Spremljajte nas tudi na FB- in Instagram Poroka v romanticni Polhograjski profilu Polhograjska grašcina grašcini, le korak iz Ljubljane Ljubezen je v zraku … vabimo Pripravile: vaju v objem grajskega parka, ki ga Julija Buh, Ana Oblak, Nina Slana >> spodnjem delu narejenega parkirišca je namrec zacel drseti in nastale so poškodbe na parkirišcu. Po nastali nesreci, je bil na parkiri-šcu s strani izvajalca izveden sondažni površinski izkop maticne zemljine, da bi ugotovili sestavo in stanje podze­mnih voda. Zaradi velike vsebnosti vode v zemljini in slabo nosilnih tal, je bila dodatno izvedena sondažna vrti­na, ki pokaže stanje na vecjih globinah in omogoca spremljavo ter pregled stanja kanalizacijskega sistema, ker precno cez parkirišce poteka podze­mni kanalizacijski mešanih vod iz osnovne šole. Pregled s kamero je po­kazal poškodbe na cevovodu, ki je bil izdelan leta 1969 iz betonskih cevi fi 30 cm in posledicno nekontrolirano iztekanje vode mimo zbirnih jaškov. Konstantno vecletno iztekanje vode v okoliški teren, je ocitno povzrocilo bi-stveno poslabšanje razmer v zemljini in poslabšanje njene nosilnosti. Ob-težba novega nasutja je povzrocila iz­tisnjenje vode na rob nasutja, kar pov­zroca težave na sosednjih zemljišcih. Pristojni na obcini je pojasnil, da je bil po zgornjih ugotovitvah prvi ukrep, ki se ga bodo lotili sanacija stare kanali- Delavnice zacije in razbremenitev nasipa. Zago­tovil je, da se vsi skupaj, z izvajalcem del in projektantom, trudijo, da bi te nujne ukrepe cim hitreje izpeljali, in to ne na nacin, ki bi v naslednjih fa-zah povzrocal dodatne stroške. Poleg zacasnih, nujnih ukrepov projektanti išcejo rešitve, ki bi trajno izboljšale razmere na tem zahtevnem terenu. Pojasnjeno je bilo, da bo Obcina v naslednjih dneh vložila vlogo za pri­dobitev uporabnega dovoljenja le za zunanje športno igrišce, za parkirišce bo vloženo naknadno, saj je želja, da na tem obmocju šolske aktivnosti cim prej stecejo. Na igrišcu je namrec po­trebno dokoncati zgolj še del ograj in vhod, trenutno pa se izvaja hortikul­turna zasaditev. Lepa in topla jesen je kot narocena, da bodo ucenci njene žarke na novem nogometnem, košar­karskem ali otroškem igrišcu ali pa na atletski stezi lovili za rep. Besedilo in foto: Nadja Prosen Verbic Obcina Dobrova-Polhov Gradec Na dunajskem letališcu postavljena letalska hangarja proizvedena v Polhovem Gradcu Septembra sta bila na dunajsko letališce dobavljena dva letalska hangarja slovenskega podjetja Schwarzmann iz Polhovega Gradca. ponudili celotno storitev, torej dobavili prehodno skladišce za Podjetje Schwarzmann vodenje projekta od usklajeva-logistiko, projektirano za sun- izdeluje objekte z jekleno nja z izvajalcem gradbenih in ke vetra do 284 km/h, lani pa konstrukcijo po meri pripravljalnih del, projektira-so v Avstriji postavili šotorsko V casu ko podjetja veliko vla­ nja in proizvodnje do koncne halo z nosilnostjo 345 kg snega gajo v razvoj in širjenje svojih postavitve objekta z elektro in na kvadratni meter. Postavitev strojnimi inštalacijami ter pre-obeh hangarjev od zakljucka poslovnih, proizvodnih ali kritja z izolativnimi paneli. Na gradbenih del je v grobem tra-skladišcnih objektov, je vse bolj dunajskem letališcu so v krat-jala 18 tednov, kar predstavlja v ospredju racionalna gradnja z kem casu potrebovali dodatne veliko prednost za investitorja uporabo jeklenih konstrukcij, pokrite površine za garažiranje v primerjavi s klasicno gradnjo. saj so stroški naložbe zaradi poslovnih letal s specificnimi V tem casu je montažo iz-hitrejše izvedbe lahko tudi do zahtevami. vajalo vec skupin monterjev 30 % nižji kot pri betonskih Za narocena objekta so ve-pod nadzorom vodje projekta, objektih. ljale predpisane dimenzije in ki je skrbel za komunikacijo Vsak narocnik ima svoje po­dodatne zahteve: 58 m širine, z narocnikom in tehnicna ter trebe in zahteve, vezane bodisi 72 m dolžine in 10 m stranske druga usklajevanja s podizva­na lokacijo ali dejavnost. »Na višine brez vmesnih stebrov; jalci. Kljub velikim dimenzijam leto projektiramo in izdelamo vrata, ki omogocajo odpiranje sestavnih delov konstrukcije je vec kot 150 vecjih objektov in cele koncne stene ter spojitev ekipa Schwarzmann z ustre­zadnje stranice s protipožar-zno organizacijo dvigal in me-kljub temu da vecino naših nim betonskim zidom. hanizacije dela zakljucila 1 me-projektov predstavljajo izolira- Schwarzmannova ekipa sec pred predvidenim rokom. na ali s ponjavo prekrita skla­inženirjev je skupaj s stati-Poslovna letala so v prvem dišca, si niti dva nista enaka,« kom oblikovala in projektira-od dveh hangarjev lahko gara-pove direktor Boštjan Bevec, la zrcalni jekleni konstrukciji žirali že po 9 tednih od zacetka ki podjetje vodi že vec kot 10 hangarjev. Vsa projektantska montaže. let. »Z osebnim pristopom in dela, celoten razrez in varjenje Oba hangarja sta narocniku posluhom za želje in potrebe ustreznih delov konstrukcij tako v kratkem casu omogocila narocnikov, smo pridobili pri­skupaj s kontrolo kakovosti so povecanje kapacitet garažira­porocila iz razlicnih dejavnosti bili izvedeni v Polhovem Grad-nja za 100 % na skupno 16.000 od letalstva pa do živilske in-cu. Vetrna obremenitev 150 m2. dustrije. Naš nabor tehnicnih km/h na lokaciji postavitve ni To postavlja hcerinsko podje-Schwarzmann je narocilo prilagodljivosti in kratkega do-Gradcu, Ljubljani in Zagrebu. V rešitev skupaj z referencami predstavljala posebnega izziva, tje dunajskega letališca Vienna najvecjega avstrijskega letališca bavnega roka ter širokega nabo-podjetju Schwarzmann, ki se in izkušnjami je tako preprical saj imajo v podjetju veliko izku-Aircraft Handling GmbH med dobil po internem razpisu, ki je ra priporocil s podrocja panoge, osredotoca na projektiranje, tudi dunajsko letališce.« šenj s strogimi zahtevami zara-10 najpomembnejših ponudni­ bil odprt za ponudnike iz cele saj so v preteklih letih dobavi-izdelavo in postavitev monta-di izjemnih vremenskih pogo-kov storitev poslovnega letal- Evrope. Uspešni so bili zaradi li hangarje tudi letališcem v žnih jeklenih konstrukcij, so jev. Leta 2015 so v Avstralijo stva v Evropi. GT PGD Šentjošt prejelo agregat za novo gasilsko vozilo Obcina Dobrova-Polhov Gradec Srecanje motoristov v Crnem Vrhu V nedeljo, 29. septembra, je v Crnem Vrhu potekalo že 6. srecanje motoristov ob zakljucku sezone. Vremenska napoved je bila svoje jeklene konjicke in se pri­dokaj lepa, vendar je bilo de-peljali v megleni Crni Vrh. Va-jansko stanje popolnoma dru-jeni smo že presenecenj, vendar gacno. Zbudili smo se v gosto ... da se bo kljub tako slabemu meglo, da bi jo lahko skorajda vremenu pripeljalo na zahvalni rezali. Droben prš, vse mokro, blagoslov takšno število mo-cesta ponekod celo spolzka. toristov ... nam je skorajda za­Žalostno smo gledali proti ustavilo dih. Po blagoslovu za cerkvi, pa je nismo videli. So srecno prevožene kilometre, ki jo ukradli? Ne, le megla je bila ga je opravil župnik Blaž, smo tako gosta, da se je niti izpod se malo podružili še v dvorani hriba ni videlo. Upanje umre zadnje, pravi pregovor. Tako smo tudi mi cisto po tiho upa­li, da bodo najbolj neustrašni motoristi vseeno pognali v dir doma krajanov. Imeli smo se luštno, malo poklepetali, obu­jali spomine ob fotografijah, ki so se predvajale na platnu, izmenjavali smo si mnenja in izkušnje, se malo okrepcali in seveda delali velike nacrte za naslednjo sezono. Potem pa smo ga le docaka­li – sonce namrec. Ko smo se pocasi zaceli odpravljati domov, se je megla dvignila in posija-lo je. Pa nic za to, mogoce bo naslednje leto bolje. Dragi mo-toristi in motoristke, želimo Kravji bal v Bohinju 15. septembra je bila navado pogostiti planšarje, ki dan tega ni pokazalo. Vreme je številno množico domacih in so vse poletje skrbeli za njiho-bilo naklonjeno tako organiza-tujih gostov. naša godba povabljena vo govedo v planinah, zdaj pa torjem, številnim ponudnikom Dan je bil dobra priložnost na Gorenjsko na se skupaj s pastirji ter majerji domace hrane in izdelkov, kot za druženje z godbeniki God- znamenito prireditev z krave vrnejo v ustaljen ritem tudi tistim, ki smo edinstveno be Bohinj, spoznavanje skupne dolgoletno tradicijo, na življenja v dolini. Ker pa se je prireditev spremljali in na njej slovenske tradicije, pokušanje Kravji bal 2019. dober glas o bohinjski zabavi sodelovali pod milim nebom, lokalnih jedi in pridobivanje ob koncu poletja hitro razširil saj so visoki oblaki le malo novih izkušenj nastopanja na To je najvecji praznik Bo-med Bohinjci, je to preraslo v zastrli pot sicer še mocnim prireditvi res velikih razsežno­hinja, ki ga v kraju organizi-dogodek, ki je postal praznik septembrskim žarkom. Godba sti. rajo že 62 let. Gospodarji so za vso dolino. Ceprav pravijo, Dobrova Polhov Gradec je bila Magdalena Tehovnik namrec že dolgo prej imeli da ima v Bohinju dež mlade, ta tako lepo predstavljena pred vam srecno popotovanje in nam bo vreme bolj naklonje­ varne kilometre, kamorkoli vas no in koncno docakamo toplo, bodo vodile poti. Hvala vam soncno nedeljo. za udeležbo, naslednje leto pa ponovno dobrodošli. Mogoce Organizatorji OŠ Polhov Gradec Odprtje bralne znacke Tretjo šolsko uro smo vodni mož. To pesem si je izmislil, ko je pomislil na Pre­ se odpravili na odprtje šernovo pesem Povodni mož. bralne znacke. Naslednja je bila Vododvodni mož, zatem je sledilo še nekaj Tam so že cakali Andrej prav tako odlicnih pesmi, še Rozman Roza in dve napo­ posebej pa smo se nasmejali vedovalki. Napovedovalki sta Lepi Vidi. V torek, 17. septem­povedali, koliko nagrad je že bra, je Andrej Rozman Roza dobil za svoje pesmi, Andrej dobil velik aplavz in tako, kot Rozman Roza pa nam je po-smo se ob njegovih pesmih vedal nekaj svojih odlicnih, zabavali mi, se je verjetno za­zabavnih in izvirnih pesmi. baval tudi on. Prva – najboljša – je bila Po-Maruša Krivic, 6. b Zahvala Spoštovani starši, v imenu vrtca in OŠ Polhov Gradec se zahvaljujemo za udeležbo na dobrodelnem pohodu na Stari grad za šolski in vrtcevski sklad v soboto, 28. septembra. Prav tako se zahvaljujemo vsem, ki ste na kakršenkoli drug nacin prispevali v sklad vrtca in šole. Z vašo pomocjo bodo lahko vsi otroci deležni raznolikih dejavnosti, ki se bodo izvajale v okviru vzgojno-izobraževalnega programa vrtca in šole. Zahvaljujemo se tudi clanicam društva Lep je dan, ki so poskrbele za pogostitev in vse drobne pozornosti, ki so bile ocem nevidne, a še kako pomembne, da je pohod uspel. Kolektiv vrtca OŠ Polhov Gradec Izlet na Gorenjsko Koncno smo docakali izlet na Gorenjsko. Zjutraj smo se zbrali na avtobusni postaji in krenili proti Ljubljani. Ucitelj Simon Purger nam je že med vožnjo govoril zanimi­vosti o Gorenjski in kmalu smo bili na prvi postojanki. Ogledali smo si Kropo. Tam smo se raz­delili v dve skupini, razred B si je najprej ogledal Vice, staro kovacnico. Gospod iz muzeja nam je predstavil delo žebljarjev in nam povedal, da so v Vigenj-cu delali že otroci naše starosti, nato pa smo se v izdelavi že­bljev lahko preizkusili tudi sami. Kmalu smo se zamenjali in odšli v muzej. Tam smo si ogledova­li žeblje in poslušali zanimivo razlago, kako so živele družine železarjev. Že prekmalu smo bili spet na avtobusu, peljali smo se proti Vrbi. Od dalec smo videli rojstno hišo Franceta Prešerna in pesnika Antona Volka, ki se je rodil 100 let za njim. Odšli smo naprej, ogledali smo si cerkev sv. Marka in pre­brali nekaj Prešernove poezije. Odpeljali smo se v kraj, kje se je rodil znan pisatelj in pesnik Fran Saleški Finžgar. Od znotraj smo si ogledali njegovo hišo, vodicka pa nam je povedala nekaj stvari o njegovem življenju in delih. A tudi tukaj je cas hitro minil in že smo se odpravili na našo zadnjo tocko, Bled. Tega smo se vsi zelo veselili. Niti pol ure ni minilo in že smo bili na Bledu, tam smo pred jezerom naredili skupinsko fotografijo, nato pa smo odšli peš do slašcicarne, kjer smo si lahko privošcili … slastno kremno re-zino. Potem smo se pocasi zaceli odpravljati domov. Na avtocesti smo s skupnimi mocmi rešili de­lovni list, doma pa smo družini hiteli govoriti, kako krasno smo se imeli! Tjaša Kozjek, 6. b Obcina Dobrova-Polhov Gradec Športna dvorana Dobrova Izlet s starši Dogodki in prireditve novembra 2019 Sobota, 23. november ob 19.00 3 Nations Floorball League – IFL: FBC Borovnica : VSV Unihockey Organizator: FBC Borovnica, FB FBC Borovnica Nedelja, 24. november ob 15.00 Tekma DP U19: FBC Borovnica U19 : FBK Insport Škofja Loka U19 B Organizator: FBC Borovnica, FB FBC Borovnica Prost vstop Vabljeni! Izlet v neznano v znamenju slovenske tehniške dedišcine POŠ Crni Vrh že nekaj nem rezervatu Zelenci pri rali na pravem snegu. Na hitro domu Tamar. Pred domom Podkorenu. Malo zeleno je-smo odprli vrata in obcutili smo se po strmi poti povzpe- let organizira izlet, ki zerce sredi gozda smo najbo-hud mraz, saj smo bili obleceni li do slapa, kjer izvira Nadiža. se ga poleg ucencev lje videli z opazovalnice, ki je le v kratke rokave. Nekateri so Potok je dolg le približno 300 udeležijo še starši, dvignjena nekaj metrov od tal. se tudi dotaknili snega. S stra-m, saj v dolini kmalu ponikne. bratje oz. sestre, vcasih Lepo so se videli »vulkancki« hospoštovanjem smo si ogle-Vode Nadiže ponovno pridejo Polhograjsko društvo pa s prižganim svetilom. To je pa tudi kakšen drug na dnu jezera, kjer voda prite-dali našo najvišjo skakalnico na dan v Zelencih, izviru Save ka. Zapeljali smo se tudi v No-oziroma letalnico bratov Gori-Dolinke. Pri Planinskem domu podlaga soncnim elektrarnam. sorodnik. Blagajana je že pred leti rdijski center Planica. V objek-šek. Skoraj vsi smo se odlocili, Tamar smo imeli daljši posta-Prav tako nazorno je predsta-zacelo s predavanji, ki so širše tu pri parkirišcu smo takoj ob da se povzpnemo na njen vrh. nek. Napolnili smo prazne že­ vljeno tudi pretvarjanje me-pomembna, pritegnejo poslu-hanske energije v elektricno in Tako smo si prvo leto ogle-vhodu videli vetrovnik, kjer bi To pa ni macji kašelj, saj je tre-lodce in se poigrali. Lahko bi šalce, tema pa je narava in vse, dali Rupnikovo linijo, drugo lahko doživeli obcutek pro-ba prehoditi kar 1198 stopnic. tudi zaplesali, saj je pred koco pretvarjanje elektricne energi­povezano z njo. leto Županovo jamo, jezero Je-stega padanja skozi zrak. Na Z vrha smo videli globoko na igral narodno-zabavni ansam­je v mehansko. Iz sodobnega Tako predavanje je imel o slo­ dela elektrarne se je medtem, zero in grad Turjak, tretje leto žalost ni bilo nikogar, ki bi to doskocišce, ljudje spodaj pa so bel Blegoš. venski elektroenergetiki sredi ko smo si ogledovali našteto, Cerkniško jezero in Rakitno. preizkušal in bi si bolje pred-bili majhni kot mravlje. Tisti, Na poti domov smo izme­septembra mag. Drago Bokal Letos smo se konec septembra stavljali, kako to deluje. Ko ki so se odlocili, da bodo osta-njali vtise, nacrtovali priho­slišalo mocno brnenje agrega-v planinski koci na Ravneku. z avtobusom odpravili najdlje, smo šli po stopnicah navzdol li spodaj, so se lahko spušcali dnost in se pomenkovali o tov. Tja je seveda prepovedano Letošnji izlet v neznano je bil na Gorenjsko. v podzemlje, smo za velikimi po otroški jeklenici zipline. Po vsem mogocem. vstopiti; tam nastaja elektrika, pravzaprav nadaljevanje tega. Naš prvi postanek je bil pri šipami nenadoma zagledali ogledu Planice smo se peš bolj strokovno zapisano, tam Ogledali smo si Muzej hidro-se spreminja kineticna energija izviru Save Dolinke v Narav-smucarske tekace, ki so treni-odpravili proti Planinskemu Valerija Petrovec elektrarne Fala na Dravi. Beli vode v elektricno energijo, kot stebri dima iz termoelektrarne nam je po filmski predstavi­Šoštanj, lepo vidni iz velikega tvi pojasnil vodnik. Seveda je avtobusa, hitecega proti šta­ Srecanje podružnicnih šol bil v skladu z zahtevno stro­jerski prestolnici, so bili doda­ko to starejši gospod, ki mu tno nazorno znamenje, ki je je delovanje elektrarne dajalo sodilo v razpravljanje o stroki, kruh. Posebna pozornost, ki ki zadeva tako rekoc vsake­jo Dravske elektrarne Maribor ga. Med drugimi strokovnimi namenjajo ohranjanju tehni­podatki smo slišali tudi, kaj je ške dedišcine, je hvalevredna, soncnica. Resda je to rastlina, Muzej hidroelektrarne Fala pa ki se obraca po soncu, a tako naj gosti še veliko obiskovalcev. elektroenergetiki recejo tudi Konec koncev se ne zavedamo, soncnim elektrarnam. O njih kaj nam elektrika pomeni. Ob se trenutno veliko razpravlja, pogledu na lepe jesenske goz-a njihovo ucinkovitost bo po-dove smo se odpeljali proti kazala prihodnost. Elektrarna jami Pekel pri Žalcu. Nastanku Fala je muzej državnega pome­imena je gotovo botroval dim, na. Kot najstarejša slovenska ki se pozimi kadi iz jame in hidroelektrarna na Dravi je spominja na kršcansko podla-zacela obratovati leta 1918 in go imena; zunanja temperatura je še zmeraj v pogonu, seveda je namrec nižja od tiste v jami. posodobljena z energetsko naj- Pa drugi strani pa je ime tako bolj ucinkovitimi turbinami in tudi zaradi oblike skal nad vho­drugo opremo. Leta 1991 so jo dom v jamo, ki jasno nakazuje­temeljito prenovili, strojnico, jo hudobca. Jama slovi po štiri prostor s sedmimi ogromni-metre visokem podzemnem mi generatorji, pa so ohranili slapu, edinem v Sloveniji, no-v izvirni obliki in je na voljo za tranjost pa krasijo kapniki vseh Šentjošta in Crnega Vrha so ob prihodu Dol. Ker nas je bilo veliko, smo se razde- ogled. Vsako leto pride okoli vrst, ki jih cloveška domišljija Tako kot ne bi bilo jeseni brez pozdravili vodja podružnicne šole Lucine lili v dve skupini in si ob koncu ogledali 5000 obiskovalcev. V muzeju zlahka poveže z drugimi obli-gob in kostanja, ne bi bilo so tudi drugi razstavni prosto-kami v naravi; med živalmi so Martina Jelovcan, ravnatelj centralne šole še dve ljubiteljski zbirki starih predme­ zacetka šolskega leta brez ri, v katerih je mogoce nazorno Gorenja vas Izidor Selak in župan obci-tov. Dopoldne je minilo, kot bi mignil. recimo to žabe, pa blejski grad, srecanja bližnjih podružnicnih preizkusiti fizikalne zakoni-planiška skakalnica. Manjkal je ne Gorenja vas – Poljane Milan Cadež. Ne smem pa pozabiti omeniti, da smo tosti, povezane z elektricno samo jamski rakec, ki se nam je šol. Ucenci so pripravili kratko predstavitev doživeli dan s cudovitim jesenskim vre­energijo. Ob vhodu v muzej so spretno skril, a ga bodo mogo-kraja in šole. menom in razgledom, ki je nudil pogled trije panoji. Prvi prikazuje pre-ce videli naslednji obiskovalci. Vsako leto nestrpno cakamo vabilo Ker je bil dan namenjen predvsem na vse štiri strani neba. Ucenci in ucitelji tvarjanje toplotne energije v Po pestrem dnevu je bila gostil-šole gostiteljice. Letos smo bili povablje-športnemu druženju, smo se odpravili naše podružnice si vedno, ko kam gremo, elektricno. O tem se lahko pre-na Štorman dobrodošla postaja, ni v Lucine. 26. septembra smo se zjutraj na pohod po delu obcinskega pohodne-oblecemo tudi naše modre majice z logo-pricamo z dotikom ustrezne fontana piva v Žalcu, kjer smo zbrali pred podružnicno šolo, kjer so nas ga kroga. Izpred šole smo se povzpeli na tipom šole, tako da smo med množico še plošce. Pretvarjanje svetlobne lahko preizkusili slovenske vr-prijazno sprejeli letošnji gostitelji. Ucen-Sivko, kjer smo imeli cas tudi za malico in bolj razpoznavni in vidni. energije v elektricno je opisano ste piva, pa prav tako. ce in ucitelje podružnicnih šol Sovodenj, druženje. Pot smo nato nadaljevali skozi na drugem panoju, dokazano Milka Bokal Javorje, Ledine, Vrha Svetih treh kraljev, Gabrovec na Planino ter se spustili v Suhi Simona Planinc Obcina Dobrova-Polhov Gradec OŠ Dobrova Naravoslovni dan z naslovom Simbioza med generacijama uciteljica gospa Marta Butina se je po nekaj letih zopet vrnila Letos smo se pridružili projektu Simbioza. V v ucilnico matematike. Tokrat torek, 8. oktobra, so ni poucevala matematike, tem­ imeli ucenci osmih vec je ucence naucila izdelovati razredov naravoslovni vošcilnice v “pickpoint” tehni­ki. Nastale so cudovite cestitke z božicnimi motivi. Skupina dan z naslovom Simbioza med osmošolcev se je skupaj z gospo generacijama. Bredo Podobnikar lotila izde­lovanja gobelinov. Nekaterim Zanje smo pripravili pet de­se je zdelo delo težko, saj prav lavnic, na katerih so se srecali nihce še ni izdeloval gobelina. nja ter pretvarjanja merskih nam prostovoljno pomagale sod okoli nas. Samo poiskati jo z novimi vešcinami. Delavnice Na koncu sicer nihce ni izde- so prostovoljno vodile obcanke, enot. Hvala vsem gospem: izpeljati naravoslovni dan. In moramo.« lal gobelina do konca, vendar ki smo jih povabili k sodelova-do, rolado z marmelado ter Andreji, Ivanki, Anici, Martinaj kot matematik zakljucim z Koordinator projekta so jih z veseljem odnesli do- nju. in Štefki, da so si vzele cas in besedami: »Matematika je pov-Simbioza Karin Armic mini jabolcne pite. Vsi smo mov in mogoce ga bo kakšen V gospodinjski ucilnici so se strinjali, da so bile njegove od njih dokoncanega prinesel ucenci pod vodstvom gospa sladice odlicne. Sedem drugih pokazat. Skupino ucencev, ki je OŠ Polhov Gradec Andreje Dolinar in Ivanke Ko-otrok je skupaj z gospo Anico imela zagotovo najtežje delo, je kelj pripravili ajdove in krom-Tomšic, ki jo mnogi že pozna­ vodila gospa Štefka Tehovnik. pirjeve žgance, mocnik ter va-mo, saj je vodila že kar nekaj Ucila jih je pletenja. Vsi smo se niljeve rogljicke. Med ucenci delavnic v naši šoli, izdelovalo strinjali, da je “štrikati” težko. je posebej izstopal osmošolec rože iz krep papirja. Izdelali so Pohod proti Žažarju Pa vendar so bili prav vsi Domen, ki je na lastno željo precudovite nageljne in šop- ucenci vztrajni, pridno so sle­pripravil še cokoladno rola-ke podleska. Naša upokojena dili navodilom in pocasi je Osnovna šola krožek. Prvic smo se srecali v kjer se nam je odprl lep raz­ vrstico za vrstico nastajala nji­soboto, 21. septembra, in šli na gled na okoliše vrhove. Otroci hova prva pletenina. Zanimivo Polhov Gradec leži v OŠ Dobrova naš prvi tako imenovani spo-so se najbolj razveselili vpisne je bilo, da so poleg deklet ple-prelepi okolici sredi znavni pohod. Zbrali smo se skrinjice in žiga. Po malici na tli tudi fantje in delo jim je šlo Polhograjskega na Vrzdencu, kjer nas je poz-vrhu je sledilo nekaj igric, ob odlicno od rok. hribovja, ki nam nudi dravil vodnik Stane Dvanaj-katerih so otroci vidno uživa-Marsikdo se bo vprašal, kaj veliko pohodniških šcak. Sledila je kratka vožnja li. Sledil je spust do izhodišca je tukaj naravoslovnega. Otro- Pohod na Vrhe izzivov. do izhodišca, od koder smo in obisk ZOO parka Rož­ci so celo spraševali, kje je kaj zaceli s hojo proti Gradišcu man. Vsi se že veselimo naše­matematicnega. In v odgovor Šola v sodelovanju s Pla-nad Žažarjem. Prvi je hodil ga naslednjega pohodniškega so dobili ucni list, kjer so se ninskim društvom Blagajana vodnik, sledili so mu otroci in srecanja. srecali z logicno nalogo, ime­ponuja ucencem od prvega nato še starši. Ob prijetnem Petra Tomšic novano gobelin, nalogami iz simetrije, vzorcev in tlakova-do devetega razreda planinski klepetu smo prispeli na vrh, Novo javno parkirišce v Polhovem Gradcu Ce je Dobrova težav tudi tu ne gre – javno ske uprave Republike Slovenije, Polhovem Gradcu in Horjulu, parkirišce je predvideno na parcelne meje javne ceste vrisa-ponujajo pa krmila in grad- upravni center naše mestu vecine sedanjega ma-ne drugace kot poteka cestišce beni material, barve, maziva podolgovate obcine kadamskega dvorišca trgovine v naravi – cesta proti Crnemu in goriva v Polhovem Gradcu, Dobrova - Polhov KZ Dolomiti, kjer sedaj stoji Vrhu po podatkih zemljiškega vino Agroind (Polhov Gradec), Gradec, ki šteje 7600 rastlinjak. Kako je to mogoce? katastra poteka v obliki zavo-drobno orodje za vrt in dom. prebivalcev in meri 118 Se kmetijska trgovina ukinja? ja le nekaj metrov od stavbe Zadružni je tudi Koruza bar v km2, je Polhov Gradec Seveda ne, tudi crpalka goriva nekdanjega grajskega hleva, v centru Dobrove, pa tudi zdaj vsekakor turisticni ostaja. Ravno septembra so po katerem ima že pol stoletja zapušceni prostori nekdanje­ izgubljeni pravdi z obcino za svoje prostore kmetijska trgo-ga bara Broadway na vogalu center. semDva muzeja v grašcini, Pol-šcu zaceli širiti svoje dvorišce parkirišce z odvodnjavanjem jal razpoložljivost teh poslov­hov doživljajski park, rekreacij-na severni strani z urejanjem in ograjo naj bi bilo v skladu z nih prostorov za najem, a so mi zatrdili, da so pogajanja z dvorišce na ljubljanskem sodi-vina. Brezplacno asfaltirano stavbe. Nedavno prever- ski park za piknike in veselice, meteornih voda in strojnim ekološkimi standardi zgrajeno sobotne poroke in izhodišce utrjevanjem podlage, torej za v roku dobrega leta dni, saj tak Mercatorjem glede njihove ši­ritve v te dodatne prostore zelo za planinske izlete k nam pri-crpalko goriva. Tja bodo pre-projekt zahteva urejeno doku­blizu koncni rešitvi. Uprava vabijo številne obiskovalce in mestili tudi cvetlicni rastlinjak. mentacijo, javni razpis in vse, KZ Dolomiti je v 1. nadstro­ obcini je koncno uspelo najti Vzrok za umikanje trgovine ob-kar sodi zraven. pju nad Mercatorjem, barom prostor zanje.cinskim javnim površinam je, Trgovine Kmetijske zadru-Koruza in njeno trgovino. KZ V okviru projektov povedovali, da hrib poznajo Veste, kako pravijo, skozi tr-da so po katastru zemljišc, ki je ge Dolomiti Dobrova so na Dolomiti Dobrova je vkljuce- Simbioza in Zdrava kot svoj lastni žep. Veseli smo pljenje v boljše življenje … brez dostopen na straneh Geodet-treh lokacijah: na Dobrovi, v bili, da so prišle babice in ded-na tudi v nacionalno shemo šola smo se v petek, ki tudi od drugod in ne samo 27.septembra, iz Dobrove. Otroci so uživali odpravili peš na Vrhe. in prav nihce ni imel težav s hojo. Tudi nekaj užitnih gob Otroci prve triade so na smo našli med potjo. Na vrhu pohod povabili svoje ded-smo se malo posladkali in se ke in babice, pridružilo pa spocili. Dve urici sta minili, se nam je tudi nekaj staršev. kot bi mignil. Hvala vsem, ki Prav vsakega smo bili veseli. ste bili z nami. Ob treh popoldne smo se v cudovitem soncnem petko-Koordinatorica projektavem popoldnevu podali na Simbioza Karin Armic pot. Nekateri so hrib obiskali ter vodja projekta Zdrava prvic, spet drugi so veselo pri-šola Meta Turk Obcina Dobrova-Polhov Gradec Polhograjski upokojenci: izlet iz Gradca v avstrijski Graz 8. oktober – Peljali smo scasoma postal mocno branje­na utrdba. Nemško ime Graz se mimo Celja, Maribora, je bilo prvic zapisano leta 1128 preko mejnega prehoda in v casu vladavine vojvod Ba­ Šentilj do štajerske benberžanov je mestece po­prestolnice, Gradca. stalo pomembno gospodarsko, komercialno in upravno sredi-Avstrijsko ime za mesto šce. Leta 1281 je cesar Rudolf Graz izvira iz slovenske bese-I. mestu podelil posebne pravi­de gradec in pomeni mali grad. ce. V 14. stoletju se je v Grad-Graško polje je bilo v rimskem cu naselila notranja avstrijska imperiju gosto poseljena kme-linija rodbine Habsburžanov. tijska pokrajina. V 6. stoletju je Ti so živeli v gradu Schlossberg, bil tukaj zgrajen grad, od koder iz katerega so vladali Štajer­ sarski prestol leta 1619 s cesar-stoletja. Napoleonova vojska predvsem staro mestno jedro, otoško republiko, ki je name-jem Ferdinandom II., ta pa je je zasedla Gradec leta 1797. ki je pod Unescovo zašcito in njen kulturnim prireditvam in prestolnico preselil na Dunaj. Leta 1809 se je mesto branilo za mogocnimi fasadami me-srecevanju ljudi ter je bil zgra-Zaradi svoje strateške lege v sre-ponovnega napada francoske stnih hiš iz razlicnih obdobij jen leta 2003, ko je bilo mesto dišcu odprte in rodovitne doli-vojske. Schlossberg je uspešno od gotike, renesanse in baroka Gradec kulturna prestolnica ne Mure je bil Gradec veckrat zdržal 8 napadov, toda med-do jugendstila ter sodobne ar- Evrope. Graz (prej tudi Grätz) oblegan (vendar neuspešno), tem je Velika armada zavzela hitekture skriva marsikatero je glavno mesto Štajerske in leta 1481 s strani Madžarov in Dunaj in cesar je ukazal, naj se zanimivost. Odkrivati smo jih ima 288.806 prebivalcev, je njihovega kralja Matije Kor-branilci predajo. Sledil je poraz zaceli na glavnem trgu z me- drugo najvecje mesto v Av- vina ter s strani otomanskih Avstrije proti Napoleonu v bit-stno hišo, od koder ulice in striji. Mesto se nahaja na obeh Turkov v letih 1529 in 1532. ki pri Wagramu leta 1809, is-ulicice vodijo do franciškanske straneh Mure. Gradec se je Razen Riegersburga je bil grad tega leta je bila v palaci Schön-cerkve, deželnega dvorca in razvil v univerzitetno mesto, Schlossberg edina utrdba v brunn na Dunaju podpisana orožarne, mestne farne cerkve, izbrano je bilo za mesto clove- regiji, ki je Turki niso zavzeli. mirovna pogodba. V skladu katedrale, mimo številnih mu-ski, Koroški ter delom dana-kovih pravic in je nosilec na- Do leta 1749 je Gradec ostal z njenimi dolocili so morali zejev in pomembnih kulturnih šnje Slovenije in Italije (Kranj-glavno mesto avstrijskih de-utrdbo na hribu Schlossberg stavb. Nikakor nismo pozabili grade Europa. Po ogledu mesta, ski in Goriški). žel (Štajerske, Koroške, Kranj-porušiti, ostal je lahko le stolp na Urin stolp, ki je simbol me-znamenitosti smo se po boga-Od zacetka 15. stoletja je bila ske, Goriške in Istre). Nove z uro, ki je še danes nekakšen sta in se mogocno dviguje nad tem kosilu vrnili domov. Letos v Gradcu rezidenca mlajše veje utrdbe okoli Schlossberga so simbol mesta. starim delom Gradca. Ogleda-nas caka še en izlet – martino-Habsburžanov, ki je zasedla ce-bile zgrajene proti koncu 16. Za obiskovalce je zanimivo li smo si tudi umetni otok, t.i. vanje. Lado Nartnik Pohodi ob jezerih Pohodniki društva upokojencev Dobrova smo obiskali Ribniško jezero na Pohorju, Belopeška jezera v Italiji in Bohinjsko jezero. Kljub slabi vremenski napo­vedi smo se trinajstega avgusta odpravili na pohod na Ribniško jezero. Z avtobusom smo se peljali do Grmovškovega doma na Kopah, od koder smo šli peš cez smucišce na Crni vrh (1543 m), ki je najvišji vrh Pohorja. Od tu je lep razgled na Veliko Kopo, Uršljo goro, Kamniške in Savinjske Alpe. Pot smo na­daljevali po lepi gozdni poti na mali Crni vrh (1533 m), mimo Ribniške koce, ki je na 1505 m najvišja planinska postojanka na Pohorju, in Jezerskega vrha (1537 m). Od tu smo se spustili do Ribniškega jezera. Na poti so nas presenetile dežne kaplje in za ta cas zelo mrzel veter z meglo. Ribniško jezero, do ka­terega smo prišli po poti, utrje­ni z lesenimi brvmi, je obdano s smrekovimi gozdovi in ga v poletnem obdobju krasijo lo-kvanji, leži pa na višini 1490 m. Ob pogledu na lokvanje smo si privošcili pocitek in malico, posebno prijetno je bilo, ker je posijalo tudi sonce. Po koncani malici smo se po isti poti vrnili nazaj na Kope. V Grmovško­vem domu smo ob tradicional­nem pohorskem loncu, borov-nicevem zavitku in v veselem vzdušju zakljucili naš deseturni pohod do Ribniškega jezera. Desetega septembra se nas je 68 pohodnikov odpravilo na pohod ob Belopeških je­zerih v Italiji. Jezera ležijo v Julijskih Alpah, natancneje v Mangartski dolini nedalec od Trbiža. Do leta 1918 so jezera ležala na Kranjskem, po prvi svetovni vojni pa so pripadla Italiji. Našo pot smo zaceli ob Jezerskem potoku in jo nadalje­vali ob Spodnjem jezeru, ki leži na višini 924 m. Po poti skozi smrekov gozd smo prišli do dveh manjših jezer, ki sta manj znani obiskovalcem. Ker je bil dan lep so se jezera pokazala v vsej svoji lepoti. Na kristalno cisti gladini vode so se kopali okoliški vršaci, posebno velica­stni Mangart, na delu poti pa smo se v jezeru videli tudi mi, pohodniki. Po kratkem pocitku in malici smo po nadvse zani­mivi in lahko prehodni poti nadaljevali do za mnoge najlep­šega Zgornjega jezera, ki leži na višini 929 m. Po obveznem fo­tografiranju za spomin smo se vrnili na izhodišcno tocko. Na poti domov smo se ustavili pri Zelencih, kjer izvira Sava Do-linka. Pohod smo zakljucili v gostišcu Pri Martinu v Kranj-ski Gori. Tu smo tudi podelili priznanje Zofiji Tehovnik za njen stoti pohod. Na oktobrski pohod smo se odpeljali na lep jesenski dan, obsijan s soncem. Pohodniki društva upokojencev, kar 63 nas je bilo, smo se tokrat na­menili prehoditi 12 km dolgo pot okoli Bohinjskega jezera, ki leži v osrcju Triglavskega narodnega parka. Pot smo zaceli pri hotelu Jezero in po nekajminutni hoji prispeli do plaže ob Fužinarskem zalivu na vzhodni strani jezera. Pot smo nadaljevali po severni strani obale jezera in šli mimo opušcene ribogojnice. Na poti smo precili še hudournik in ob prijetnem klepetu in uživa­nju v naravi kmalu prispeli do Ukanca. Ker je za nami bila že polovica poti, smo si na jasi, ob-sijani s soncem, in s pogledom na jezero s smaragdno barvo privošcili pocitek in se okrep-cali z malico. Po pocitku smo pot nadaljevali po južni obali jezera, šli po poti v senci dreves ob glavni cesti mimo cerkve sv. Duha v Ribcev Laz. Ob prije­tnem kramljanju in prešernem smehu smo pohod zakljucili s kosilom v Hotelu Tripic v Bo-hinjski Bistrici. Majdi in Nadi smo cestitali za 70. rojstni dan in jima zapeli. Pohodniku in vodniku Vinku Marinku Vi-netu pa smo podelili priznanje za njegov stoti pohod. Domov smo se odpeljali preko Soriške planine in med vožnjo obcudo­vali lepote naših gora. Vodje pohodov Na podlagi 16. clena Statuta Obcine Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 26/12 in 43/19) je obcinski svet obcine Dobrova - Polhov Gradec na 7. redni seji dne 16. oktobra 2019 sprejel SKLEP o ukinitvi statusa javnega dobra 1.clen Ukine se status javne­ga dobra na nepremic­nini, parc. št. 1009/1 (ID 3394665) k.o. Šentjošt, parc. št. 3046/12 (ID 6140199) k.o. Dobrova, parc. št. 2491/7 (ID 6282522) k.o. Babna Gora in parc. št. 1556/7 (ID 6677356) k.o. Crni Vrh. 2.clen Nepremicninam iz prve­ga clena tega sklepa preneha imeti znacaj zemljišca jav­nega dobra v splošni rabi in postanejo last Obcine Do-brova - Polhov Gradec. 3.clen Na podlagi tega sklepa obcinska uprava izda ugo­tovitveno odlocbo, s kate­ro se ugotovi, da navedene nepremicnine nimajo vec statusa javnega dobra. Po pravnomocnosti se odlocba pošlje zemljiškoknjižnemu sodišcu v izvršitev, kjer se pri zgoraj navedenih nepre-micninah zbriše status jav­nega dobra. 4.clen Ta sklep pricne veljati na­slednji dan po objavi v Na-šem casopisu. Številka: 478-0032/2018-2 Dobrova, 16. oktobra 2019 Župan Obcine Dobrova- Polhov Gradec Franc Setnikar l.r. Izbrali najemnika Županova beseda Spoštovani! Vstopili smo v obdobje leta, ko še posebej obujamo spomine na naše drage, ki so se od nas že poslovili. Ko vas srecujem okrog pokopališc, opažam, da so ne glede na casovno oddaljenost spomini na bližnje še vedno zelo živi. Menim, da je tako zelo prav. Prav je, da se spomnimo vseh, ki so ta svet že zapustili, saj so le ti povezovalna nit med pre­teklostjo in sedanjostjo. Tudi iz izkušenj naših prednikov se lahko veliko naucimo, ce le to želimo. Spoznanja smo dolžni posredovati našim nasledni­kom, da bi bilo v prihodnje storjenega še vec dobrega. Menim, da je pravilno, da se ob takih razmišljanjih za­vedamo dejstva, da se naše spoštovanje do pokojnih ne izraža le v številu prižganih svec na pokopališcih, kar našo naravo še bolj obre­menjuje, ampak predvsem v številu obiskov krajev, kjer se spominjamo svojih dragih in se cutimo z njimi, ceprav so odšli, še bolj povezani. Mo­goce se ob takih trenutkih lahko vprašamo, kaj bi pa naš pokojni prednik s svojimi iz­kušnjami storil, ce bi se danes znašel v naši koži pred težko življenjsko situacijo. Verje-mite, da lahko žarek upanja in zadovoljstva posije tudi na nenavadnih mestih in v ne­pricakovanih okolišcinah. V takih obdobjih je tudi priložnost, da se vsaj mi, sta- Uredili pešpot med Dragomerjem in Lukovico rejši zazremo v prihodnost, ki nas caka in se ji ne moremo izogniti in se ob tem vpraša-mo, po cem se bodo pa nas spomnili. Ali smo s svojimi potenciali res storili vse, da bi bilo že danes našim bližnjim še lepše in bodo tudi v priho­dnosti lahko uživali precudo­vite naravne danosti, ki nas obkrožajo? Ob takih mislih lahkotno dvignem glavo, ker vidim in obcutim, kako se v naši skupnosti dviguje ra­ven identitete in socialnega cuta za socloveka. Iskrenega prostovoljstva je na vsakem koraku vec. Posledica tega je tudi to, da prav vi s svojimi zdravimi predlogi še dodatno motivirate nas, ki smo vcasih prevec obremenjeni s predpi­sanimi birokratskimi postop­ki. Verjamem, da smo skupaj na dobri in pravi poti, pa tudi to, da je ekipa obcinske upra­ve in širše v dobri kondiciji in pripravljena na zahtevne izzi­ve, ki so pred nami. Vsem, ki sodelujete in pove­zujete, se iskreno zahvaljujem. Vaš Miran Stanovnik, župan pocasi diha s krajem. Ponudni­ki vsak mesec, izmenicno na Log in v Dragomer, prinesejo Projekt urejanja varnih šolskih poti živi dalje. Oktobra je obcina uredila delno zarašceno pešpot pred Dolino. Ta je asfaltirana, po novem pa bo tudi razsvetljena. Delovni stroji podjetja Mkeršmanc so oktobra ropo-tali na gozdni poti med Luko­vico in Dragomerjem. Pešpot, dolga 105 metrov, ki je bila nekoc izjemno obljudena, je bila slabo vzdrževana, delno zarašcena in nerazsvetljena. Delavci so jo delno razširi­li, utrdili, položili asfalt ter jo razsvetlili s štirimi lucmi. »Skupna vrednost projekta je 26.536,12 evra z DDV, od katerih bomo na podlagi 23. clena ZFO prejeli nepovra­tna sredstva v višini 20.062 evrov,« so nam zaupali na obcini. Izkoristili so še pri­ložnost, da se javno zahvalijo domacinu Tomažu Požarju iz Lukovice, ki jim je omogocil ureditev poti preko svoje ze­mlje in za njegovo pomoc pri izgradnji poti. V. L., foto: V. L. V mesecu septembru je Obcina Log - Dragomer objavila razpis za Javno zbiranje ponudb, s katerim je povabila zainteresirane ponudnike k oddaji ponudbe za najem gostinskih prostorov na naslovu Na Grivi 3A, v Dragomerju. Rok za oddajo ponudb je bil 14. oktobra do 12. ure. Do omenje­nega roka je Komisija za odpiranje ponudb prejela eno ponudbo, ki jo je oznacila za pravocasno in ustrezno ter po ocenjevanju pri­spele ponudbe izbrala ponudnika storitev. Glede na izkušnje in delovanje ponudnika v preteklosti lahko optimisticno pricakujemo, da se bo v tem okolju spet vzpostavil center druženja velikega števila pozitivno mislecih obiskovalcev. OU Prenova skoraj zakljucena Zakljucna dela potekajo tako novembra. Socasno pripravlja-v notranjosti stavbe kot tudi jo vso potrebno dokumentacijo zunaj nje. Energetska sanacija za selitev ambulante in lekarne poteka v predvidenih casovnih v pritlicje stavbe. Projekt revi­okvirih, koncana pa naj bi bila talizacije Stare šole gre pocasi Bolšjak: zakladnica za zbiratelje Pobrskate lahko med zani-uporabnimi stvarmi. Nekate­mivimi rabljenimi, a še vedno re boste lahko poceni kupili, Delavci Delta skupine pospešeno izvajajo še zadnja dela v stavbi nekdanje stare šole. h koncu, vsaj tisti del, ki se tice energetske sanacije. Kot smo izvedeli, trenutno zakljucujejo gradbeni sklop preostalih del, ki se je sicer zacel odvijati junija letos. V obcinski upravi so nam pojasnili, da na razpisu izbrani izvajalec trenutno pospešeno zakljucuje zunanja ureditvena in obrtniška ter fina elektro in strojna dela. Vzporedno projektanti pri­pravljajo dokumentacijo za spremembo namembnosti objekta zaradi nacrtovane umestitve ambulante in lekar­ne v pritlicje stare šole. Izvedeli smo še, da so že izdelani osnut­ki tehnicnih rešitev s popisi del za ambulanto in lekarno. »Ti bodo v nadaljevanju komple­tirani v projektni dokumenta­ciji za izvedbo PZI. Izvajalec Delta skupina d.o.o. bo uredil dokazno dokumentacijo in ter se v sprošcenem vzdušju z njimi pogovorili. Bolšjak ali mini bolšji sejem projektno dokumentacijo za pripravo vloge za tehnicni pre­gled objekta v obdobju druge polovice meseca oktobra 2019,« so nam še pojasnili obcinski upravniki. Aktivnosti zaklju-cevanja preostalih del poteka­jo v nacrtovanih terminskih okvirih. »Naj omenimo, da je objekt sofinanciran v okviru programa evropske kohezijske politike, kjer so definirani in potrjeni roki, ki jih pri izvedbi gradnje spoštujemo,« še doda­jajo na obcini. Po zakljucku preostalih del se gradbišce stare šole še ne bo zaprlo. V objekt bo, ko bo izdelana vsa dokumentacija in potrjena vloga za spremembo namembnosti objekta, potreb-no umestiti in preseliti zdra­vstveno ambulanto in lekarno. V. L., foto: Obcinska uprava godek so prišli z namenom, niso si le ogledovali ponudbe na stojnicah, temvec tudi kaj kupili. Verjamemo, svoje rabljene izdelke, ki so uporabni ražne prodaje na dvorišcih oziroma da se bo sejem prijel,« so dodali. Izve-in bi jih bilo škoda zavreci, in jih raz-v garažah prijavljenih ponudnikov na deli smo še, da bolšjaka niso obiskali stavijo na licnih stojnicah. Septem-lokacijah po celotni obcini. Ponudni­le domacini, temvec so si ponudbo bra ste jih v okviru športno-zabavne ki so zadovoljni in optimisticno pri­prišli ogledat tudi obiskovalci iz so-prireditve Športfejst lahko obiskali cakujejo, da bo bolšjak postal dobro sednjih krajev. »Na tovrstne dogodke na Logu, oktobra pa v Dragomerju. obiskan vsakomesecni sejem. »Tokrat prihajajo tudi zbiratelji. Zadnjic so Novembra se bodo znova selili na nas je obiskalo kar nekaj ljudi, lahko tako prišli z Vrhnike in spraševali za Log, vmes pa bodo pripravili še ga-recemo, da vec kot obicajno. Na do-konkretne zadeve. Tudi danes nas je Stanetovo zajetje pod Lovrencem obiskal zbiratelj, ki je povpraševal po starih stvareh. Ampak na bolšjem sej-mu dobiš tisto, kar ljudje pac imajo. So pa lahko ti dogodki prava zlata jama za ljudi, ki cenijo starejše predmete,« so še povedali naši sogovorniki. Tudi tokrat je bila ponudba pestra, od ke­ ramike, lonckov in loncev, steklenih predmetov, rabljenih oblacil, nakita, okrasnih predmetov, izdelkov za dom, do strokovne literature in knjig ter še mnogo drugih zanimivih reci. V. L., foto: V. L. Na zacetku septembra smo clanice ŠK vodni viri v obcini Log - Dragomer obiskale Kovaciceve, ki živijo pod Lovrencem; Stane že vse življenje, Ivanka se je primožila. Takrat se je zacela zgodba o njiho­vem vodnem zajetju. V hiši niso imeli tekoce vode, v vodnjaku pri hiši se je zbirala deževnica. Tako je bilo tudi pri vseh sosedih. Ko je deževnice zmanj­kalo, so si vodo vozili od studenca pri Rusu. Ker so imeli dojencico, je bilo pranje in umivanje pri tolikšnem po­manjkanju vode pravi problem. Ko ni bilo vode, so prali pri Kršmancovem jarku. V tistem casu so si ljudje tudi že kupovali pralne stroje. Ker ni bilo te­koce vode, so na podstrešje namestili velik sod in iz njega napeljali vodo do pralnega stroja in v kopalnico za umi­vanje. Kovacicevi so sklenili, da poišce­jo bolj zanesljiv vir vode. Ivanka je z dojencico prehodila ves hrib in iskala izvir. Res ga je našla. Stane je potem preuceval, koliko vode pritece iz izvi­ra na minuto, koliko na uro. Ugotovil je, da bo izvir zadošcal in z Ivanko sta sklenila, da zgradita zbiralnik in iz njega napeljeta vodo do hiše. Seznanila sta sosede in dela so se lo-tili skupaj (16–17 hiš). Prvi zbiralnik, v katerem je bilo le za kubicni meter vode, so zgradili leta 1968. Od zbiral­nika do cerkve je bilo približno 1400 m. Jarke za vodovodne cevi so kopali sosedje sami, udarniško, na roke, tudi starejše ženske, ki so imele doma ži-vino in veliko dela, skratka vsi krajani, ki so želeli to vodo pripeljati do svojih domov. Dostop do soteske s studen­cem je bil zelo težak, zato so ves po­trebni material (pesek in cement) s konjsko vprego pripeljali do soteske, tam zmešali malto in jo z vedri zno­sili do prostora, kjer so gradili zbiral­nik. Ta mali zbiralnik, ki je bil zgrajen rocno, z veliko truda vseh udeleženih, je bil za toliko porabnikov premaj-hen. Zato so kasneje zgradili vecjega, 60-kubicnega. Stroške gradnje so si sosedje enakovredno delili. Tudi, ce je Stane kdaj založil za material, so mu vse vrnili. Res je, da je bila izgradnja zajetja Stanetova zamisel, ki jo je porodil pri-hod pralnega stroja in velike Ivankine želje, da bi imela svojo vodo za pranje. Za zajetje je do pred kratkim skrbel sam, ob pomoci sosedov. Sedaj pa to delo prevzema mlajši rod uporabni­kov. Manjši zbiralnik je treba cistiti nekajkrat letno, vecjega pa na pribli­žno 5 let. Pri cišcenju vecjega veliko postorijo dragomerški gasilci in za to so jim res hvaležni. Zajetje nima ime­na, nastalo je zaradi potrebe prebival­cev, da si izboljšajo in posodobijo ži­vljenje. Zdaj je vecina hiš, z izjemo ene, tako kot povsod v Dragomerju, vezana na vrhniški vodovod, vodo iz zajetja pa še vedno uporabljajo za zalivanje vrtov, pranje avtomobilov … Ce pa je poletje sušno, se pa tudi lahko zgodi, da voda iz zajetja ne zadošca. Z Ivanko in Stanetom smo se spre­hodili po lepi gozdni poti do obeh za­jetij in soteske, kjer izvira voda. Voda tece skozi majhen zadrževalnik, ki de­luje kot cistilna naprava, da blato ne prihaja v vodovodne cevi; z rešetkami pa zadržujejo vejevje, da ne zamaši iz­vira. Zajetje je Ivankino in Stanetovo življenjsko delo. Zamisel, izvedba in 50-letno vzdrževanje so vredni naše­ga spoštovanja in obcudovanja. Ker se pocasi umikata od tega dela, jima že-limo še veliko lepih sprehodov po Lo-vrencu. V zapisanih spominih bomo to zajetje imenovali Stanetovo zajetje. Nika Gams, DVIG PGD Dragomer - Lukovica zakljucuje s slovestnostmi ob 50-letnici ji. Praznovanje smo zakljucili smo si ogledali staro mestno v nedeljo, 13. oktobra, ravno jedro in si privošcili kosilo na na 50-letnico ustanovitve dru-Križni Gori nad Škofjo Loko. S štva, ko smo se zjutraj zbrali tem smo zakljucili s praznova­ pred spominskim obeležjem. nji v jubilejnem letu. Še enkrat Letos PGD Dragomer O slavnostni seji in pripra-daroval jo je brezoviški župnik 50 leti zadružni hlevi. Spomin-Tam nas je nagovoril predse-se zahvaljujemo vsem kraja- - Lukovica praznuje vah na parado ter veselico smo Jože Poje. Po maši je sledil še sko obeležje je izdelalo podjetje dnik društva tov. Aleksander nom Dragomerja in Lukovice, porocali že v eni od prejšnjih blagoslov spominskega obelež-Kamen Kociper, za kar se jim Remškar skupaj z dvema usta-obcanom, društvom ter vsem 50-letnico. Na številk Našega casopisa, prire-ja, ki je postavljeno na stavbi, še prav posebej zahvaljujemo. novnima clanoma, in sicer tov. podjetjem, ki so nam pomagali praznovanje smo se ditve v jubilejnem letu pa smo kjer so 13. oktobra 1969 usta-Ravno tako se zahvaljujemo Dušanom Suhadolnikom in pri izvedbi dogodkov, poveza­ intenzivno pripravljali že sklenili 12. in 13. oktobra. V novili prostovoljno gasilsko podjetju Telekom, da je sogla-tov. Jožetom Camernikom. Po nih s 50-letnico. lani, še posebej pa letos, soboto, 12. oktobra, je v cerkvi društvo Dragomer - Lukovi-šalo s postavitvijo obeležja na kratkih nagovorih nas je prišel V imenu UO PGD ko smo organizirali vec sv. Lovrenca v Dragomerju po-ca. To je na stavbi Telekoma v za nas, domace gasilce, zgo-iskat avtobus, ki nas je odpe-Dragomer - Lukovica dogodkov. tekala maša za pokojne gasilce, Dragomerju, kjer so bili pred dovinsko pomembni lokaci-ljal na izlet v Škofjo Loko, kjer Peter Suhadolnik Krompirjev piknik z DU Log Clani DU Log smo se 17. septembra zbrali v lepem vremenu v domu PGD Log in pripravili že 11. tradicionalni piknik ljubiteljev praženega krompirja kot glavne jedi. Surovino za glavno jed sta Druženje je popestrila skupi­ prispevala Marko in Dani na Mladi po srcu z igranjem na Remškar, prevzele pa so jo harmoniko in kitaro ter petjem naše pridne clanice in jo s ce- lepih pesmi. To pot so se nam bulo, ocvirki in ostalimi dodat­ pridružili tudi clani DU Drago­ ki spremenile v okusen pražen mer - Lukovica, ki so bili vabila krompir. Moški del clanstva se zelo veseli in se zanj zahvalili je potrudil za cevapcice, pope- ter clane DU Log povabili na cen sir in gobe, pijaco in ostale kostanjev piknik. Prišla sta priloge. tudi povabljena župan Miran Krompir je bil zastonj, cevap- Stanovnik in predsednik PGD cici in pijaca pa po »upokojen­skih cenah«. Zobali smo tudi grozdje in razna peciva. Log Andrej Gubic. Udeležba je bila rekordna, zbralo se nas je vec kot 120. Kot izgleda se je srecanje ob spo­minu na »tenstan« krompir kar dobro prijelo, seveda pa brez glavnega organizatorja Mateja Nika in kuharjev, lupilcev, ce­bularjev, pražilcev, pekacev in vseh ostalih sodelavcev ne bi šlo, zato se jim vsem zahvalju­jemo, da smo se dobro imeli. Jože Štemberger, foto: Zlatko Verbic Lickanje, kot so ga poznali nekoc Log, 12. oktober – bljajo za živino, temvec lickajo bolj zato, da ohranjajo tradicijo Lickanje, slacenje ali in prijeten obicaj. »To je en tak kožuhanje koruze lep dogodek, ki spominja na je bilo nekoc eno delo vcasih, ko je to bilo zelo najpomembnejših pomembno opravilo na kmeti­jesenskih opravil na ji. Danes koruzo vse prepogo­kmetiji, danes pa je sto le požanjejo in jo zmeljejo kar skupaj z vsem zelenjem in vecinoma le še prijeten je lickanja vedno manj,« nam je obicaj obujanja tradicije. povedal Boris Smirnov iz KUD Kosec. Dodal je, da si v Košcevi Ta stari obicaj so tudi letos sekciji za ohranjanje tradicije in obujali v KUD Kosec pod to-starih obicajev prizadevajo, da plarjem pri Mlincku. tovrstnih dogodkov ne bi po­Lickanje koruze danes po­zabili, zato so ponovno obudili znajo le še na nekaterih manjših tradicionalno prireditev licka­kmetijah, kjer koruze ne upora­ Gasilci odprli vrata Dragomer, 6. oktober, in Log, 12. oktober –V oktobru, mesecu požarne varnosti, sta obe obcinski prostovoljni gasilski društvi pripravili tradicionalna dneva odprtih vrat. Obiskovalci so si lahko od blizu ogledali gasilsko opremo in vozila ter se seznanili z ga­silsko dejavnostjo in pravilnim postopanjem v primeru požara. Oktobra gasilska društva po Sloveniji tradicionalno obisko­valcem odprejo vrata gasilskih domov. Kot nam je povedal Peter Suhadolnik iz PGD Dra­gomer - Lukovica to naredijo z namenom, da bi krajanom pri­bližali gasilstvo in gasilski dom: »Želimo, da se krajani tu pocu­tijo lepo, tako kot doma, saj je gasilski dom dom vseh kraja­nov. Dan odprtih vrat pripravi- mo tudi zato, da v svoje vrste povabimo nove, mlajše clane. Naše potomce, ki bodo gasil­stvo peljali za nami naprej.« Obiskovalci so imeli kaj vi-deti: srebrne starejše gasilke so se predstavile z vajo, s katero so se na regijskem tekmovanju na Drenovem Gricu uvrsti­le na državno tekmovanje, ki bo maja prihodnje leto. Obi-skovalci so si smeli ogledati nja. Tudi tokrat se je zbralo ve­liko število obiskovalcev, tako starih kot, na veselje društva, tudi mladih, ki so se pridno lo-tili dela. »Veseli nas, da je prišlo toliko otrok, ki so spoznavali ta obicaj. Res so lepo sodelovali in to me res veseli,« je dodal naš sogovornik. Tako kot nekoc so dan pred lickanjem zrele koruzne storže na Slabetovi njivi polomili ter jih nato pripeljali pod toplar pri baru Mlincek. Na sredi toplarja so naredili dolg kup koruznih storžev, vmes pa so skrili glavnicke, cokoladice in steklenicke žganja. Ko se je dan prevesil v vecer, so pod toplar prišli stari in mladi, ki so jih pred delom v dobro voljo spra-vile pesmi Mladih po srcu. Ce je bilo nekoc delo razdeljeno, vso gasilsko opremo in vozila, seznanili so se lahko s temelj­nimi postopki oživljanja. »Pri­kazali smo še, kako se odzvati, ce v ponvi na štedilniku zagori olje,« je povedal Suhadolnik. Kot smo lahko videli, se gorece­ga olja nikoli ne gasi z vodo. Že en sam deciliter vode, ki so ga gasilci vlili v ponev z gorecim oljem, je povzrocil vec metrov visok nenaden sunek ognja, ki ženske so lickale storže, jim od­stranjevale liste ter pustile dva do tri za vezanje v pare, otroci so iskali najlepše storže, gospo­dar in še nekaj njegovih moških pomocnikov pa je storže vezalo v pare, tokrat ni bilo tako. Delo so si obiskovalci razdelili glede na to, kaj je komu ljubo. Lic­karji so hiteli z opravilom, saj so pricakovali, da bodo med storži skriti zakladi, ki bodo od tistega, ki jih bo našel. Pridne roke so hitro praznile velik kup, za njimi pa je nekaj moških in žensk spretno vezalo storže v pare in jih nato odneslo na traktorsko prikolico. Posebno sreco je imel tisti, ki je našel rdec storž, ta si je prislužil pi­jaco in kratek odmor. Tako kot nekoc so obiskovalci še pokle­petali, pospravili licje in delo je bi, ce bi to naredili v kuhinji, zagotovo zanetil resen požar. Videli smo tudi, kako pravilno ukrepati. »Rešitev je enostavna, ponev pokrijete s pokrovko in zaprete plinsko jeklenko oziro-ma ugasnete štedilnik,« je po­vedal gasilec ob prikazu. Prika­zali so gašenje ognja s prahom, uporabo gasilnika pa so lahko preizkusili tudi vsi obiskovalci, ki so to želeli. Sicer pa so za bilo pocasi koncano. Sledil je najlepši in nekoc najbolj pricakovan del dogod­ka. Gospodinje so, tako kot nekoc, cez dan pripravljale sladke dobrote za likof oziro-ma malico. Lickarjem so po­stregli s klobasami in prilogo, posladkali pa so se lahko tudi z raznovrstni okusnimi sladica-mi. Likofa so se nekoc veselili stari in mladi, saj se je veckrat spremenil v pravo veselico, na kateri so fantje osvajali dekleta. Tudi tokrat je bilo veselo, zbra­nim so prepevali Mladi po srcu, za dobro vzdušje pa so skrbeli tudi glasba iz zvocnikov, oku­sna hrana in pijaca ter dobra družba. V. L., foto: V. L. otroke pripravili še poligon z brentacami ter pokazali, kako lahko vozilo dvignejo s pomo-cjo dvižnih blazin. »Pripravili smo tudi dimno sobo in pri­kazali uporabo termovizijske kamere. V tej sobi je bilo vec vrocih predmetov, ki se jih v dimu s prostim ocesom ne vidi, lahko pa jih vidimo s termoka­mero,« je dejal Suhadolnik, ki je razložil, da so v dimni sobi simulirali na pol realne razme-re, v katerih se znajde gasilec, ki vstopi v gorec objekt. Podobno je bilo en teden kasneje tudi na Logu. Rok Meglen iz PGD Log nam je povedal, da so kot vedno pripravili prikaz gasilske opreme in gasilskih vozil ter temeljnih postopkov oživljanja. Podobno kot v Dragomerju so tudi loški gasilci letos za obi-skovalce pripravili zadimljeno sobo: »V dvorani gasilskega doma smo pripravili zadimljen poligon, tokrat so se obiskovalci na travniku pred gasilskim do-mom lahko spustili po ‘zipline’ žicnici, ki je bila pripravljena v sodelovanju z gorsko reševalno službo ali pa gasili pravi ogenj z uporabo gasilnika.« Na svoj racun so prišli tudi otroci, za­nje so gasilci pripravili gasilski vodni poligon, maketo gorece hiše ter sladkorno peno, s kate­ro so se lahko posladkali. V. L., foto V. L. Prstomet: igra, ki ponuja veliko veselja Log, 13. oktober – so ga skušali cim bolj približa-za ta prijetni šport želi Sajovic Prstomet je lahko ti manjšemu balincku. Škulje, razširiti tudi v domacem kraju. plošcice, klompe, balote, špl-Prav zato je skupaj s svojimi zabavna igra za vse joke in balincki je le nekaj od somišljeniki v okviru Društva generacije ali pa resna približno dvajsetih izrazov za upokojencev Log pripravil tekmovalna panoga. enako igro oziroma rekvizit, ki dogodek, na katerem so pred­se danes imenuje prstomet. To stavili to igro, ki se lahko igra Nekoc so ji rekli balinckanje ime so zaceli uporabljati, ko je ena na ena, v parih ali trojkah. in plošcke je staro in mlado igra presegla rekreacijsko do-»Na Gorenjskem je ta šport metalo povsod, na dvorišcih, mace igrišce in se preselila na zelo priljubljen, otroci mecejo na morju. Kljub temu da je ta tekmovalno raven. na dvorišcih pred šolo, ima­ športna panoga razmeroma Prstomet je danes izjemno jo celo svojo ligo in prav tako mlada, ima korenine v stari is-priljubljen, nam je povedal ženske. Želel sem, da se tudi v trski pastirski igri.Hinko Sajovic. V Sloveniji je re-kraju, kjer stanujem, zacne ne- Prstomet je igra z gumija-gistriranih skoraj štiristo igralk kaj podobnega. Želimo si, da bi stimi plošcki in je podobna ba-in igralcev, ki nastopajo na li-s pravili in tehniko tega športa linanju, kjer je glavni rekvizit gaških tekmovanjih: »Danes so seznanili cim širši krog ljudi. kovinska krogla. Prstomet je turnirji res veliki, na njih sode-Mece se lahko povsod, je eno­pravzaprav moderna razlici-luje tudi dvesto ljudi. Letos jih stavno dostopno in poceni, da ca stare istrske pastirske igre. je bilo že šest, najvecji pa bo pa veliko veselja. Igra se zunaj Namesto gumijastih plošckov novembra, ko bo v Šencurju na zraku, obicajno na asfaltni so pastirji uporabljali plošcato organiziran veliki Memorial površini. Primerno je za mlado oblikovano kamenje ali les, ki Borisa Brezarja.« Zanimanje in staro, za moške in ženske,« je o prstometu povedal Sajovic, ki je na predstavitev te igre pova­bil svoje ligaške prijatelje. »Da­nes so prišli prstometaši iz Lo- Košceva ustvarjalna doživetja gatca, Šencurja, z Jesenic in iz Ljubljane. Zakaj? Ker mi hocejo pomagati. Pokazali so, kaj je v Po vedno mišibaj (jap. kami: papir, ši-mi, kot sta ples in ljudsko pe-ki vplivajo na možganske žile V sodelovanju s Knjižnico tej igri možno, kako je to kako­baj: gledališce) dragulj, ki s tje, ohranja slovensko ljudsko in pretok krvi skozi možgane. Vrhnika bomo vsak prvi ce- dobrodošlem vosten šport.« Povedal nam je, svojo toplino na pristen nacin izrocilo. Otroška folklorna Visoko smrtnost povzrocajo trtek v mesecu organizirali pocitniškem da sem tekmuje že šest let in da, – kot nekoc – poveže ljudi ob skupina vabi vse otroke, da možganska kap in demence, pravljice za otroke. ko šport preraste v tekmovanje, premoru smo polni pripovedovanju zgodb. Va-se ji pridružijo. Plesali in peli med katerimi sta najpogostej-Ob pravljicah bodo otroci ni vec enostaven: »Verjemite energije, novih bljeni otroci od 4. leta naprej, bodo vsak torek ob 15.15. v ši Alzheimerjeva bolezen in tudi likovno aktivni. Delavni- mi, da ce je na turnirju vec te­idej in pricakovanj osnovnošolci, dijaki in študen-prostorih OŠ Log - Dragomer. vaskularna demenca. Kljub ce se bodo odvijale ob 17.00 v kem zapored, sem jaz utrujen. ponovno z vami. tje ter starši z otroki; igrali se Nove pevce in pevke vabi razpoložljivosti zdravil, ki prostorih OŠ Log - Dragomer. Pri tem športu je treba imeti bomo ter si pripovedovali pra-pevska skupina Mladi po upocasnjujejo degeneracijo Kaligrafijo in tecaj an-veliko koncentracije in obcutek Predstavljamo vam pestre vljice, basni, legende, kratke srcu. možganov, še vedno ni konc-glešcine nacrtujemo v za met, da se plošcki cim bolj novembrske aktivnosti, h ka-zgodbe … Pevske vaje imajo vsak torek nega zdravila za to. januarskih mrzlih dneh. približajo balincku.« terim vas vljudno vabimo. Likovna delavnica pod ob 18.30 v gasilskem domu na Znanstvena raziskava je do-Lepopisje je zvrst umetnosti, Na predstavitvi smo videli V Cankarjevi knjižnicivodstvom mentorice Drage Logu. Pridružite se jim in si s kazala, da ima izvlecek vej jel-ki se ukvarja z abstraktnim razlicne možnosti, ki jih igra na Vrhniki bomo odprli ki-Davitkove bo vsak drugi teden petjem napolnite dušo in srce! ke pomemben vpliv na zdravo oblikovanjem pisave, z njim ponuja. Pomerili so se v igri parsko razstavo, ki zajema v mesecu. Vabljeni vsi ljubitelji Gledališka skupina Mah staranje možganov in izboljša-razvijamo koncentracijo in eden na enega, dvojic, tri na tri. dela kiparja samouka Janeza likovnih umetnosti! že pridno vadi. Kljub temu nje kognitivnih funkcij v vseh sposobnost za vizualizacijo. Da igro res lahko igrajo vse ge­Perenica, ki se že dolga leta Še naprej v svoj krog ustvar-vabi nove clane, da se ji pri-starostih. Ucenje anglešcine pa nam neracije, so dokazali, ko sta se ljubiteljsko ukvarja z rezbar-jalnih umetnin in prijetnega družijo. Vaje potekajo vsak to-Kot ucinkovit relaksant clo-omogoca ohranjanje spomina. v prstometu udarila izkušeni jenjem iz lesa. Njegova dela so druženja vabijo klekljari-rek ob 19.00 v gasilskem domu veških možganskih arterij in Za konec naj se zahvalimo triinosemdesetletni gospod in izraz velike ljubezni in želje po ce. Delavnice bodo vsak torek Dragomer. zaviralec vnetja bi lahko izvle-OŠ Log - Dragomer, Društvu devetletnik. Tokratna pred­likovni izpovedi v tem narav-ob 15.00 v prostorih društva Zelišcna sekcija vabi na cek bele jelke imel pomemb-upokojencev Log, PGD Log in stavitev je bila prvi stik s tem nem materialu. upokojencev na Logu. delavnice, predavanja in sveto-no vlogo pri prihodnjem PGD Dragomer - Lukovica, ki športom, ali bo prerasla v kaj Konec novembra v sodelo-Ljubitelji rocnih spretno-vanja na teme iz življenjskega zdravljenju in preprecevanju so nam prijazno oddali svoje vec, na primer redno vadbo, pa vanju s planinskim društvom sti vabljeni na urice pletenja okolja in pravilnega življenja. možgansko-žilnih bolezni ter prostore za izvajanje naših de-bo pokazal cas. »Posluhi so iz Rega organiziramo izdelavo in kvackanja. Aktivnosti bodo potekale en-kognitivnih funkcij. Izvlecek lavnic. vseh strani in kdor hoce metati, adventnih venckov. V dobri družbi in ob prije-krat mesecno. tako ugodno vpliva na kogni-to lahko. Ce koga ta igra zani-Zgodbe malo drugace – tnem klepetu bomo skupaj Tokrat nam bo g. Stane tivne funkcije in prekrvavitev Veseli bomo vsakega vašega ma, se lahko obrne name (Hin­vsak drugi teden: papirno pletli copatke, rokavice, šale, Benedeti predaval o beli možganov pri vseh starostnih predloga, ideje, pišite nam na ko Sajovic, 041 764 653) in mu gledališce. Danes, ko postaja-jopice … Delavnica bo vsak jelki in vplivu na možgan-skupinah. Vabljeni. kud.kosec@gmail.com. priskrbim komplet plošckov po mo siti ekranov, digitalizacije, ponedeljek ob 18. uri v prosto-ske funkcije. Žilne bolezni Otroke bomo popeljali v klubski ceni,« še dodaja naš so-masovnih zabavnih prireditev rih OŠ Log - Dragomer. predstavljajo velik zdravstveni vsemogocni pravljicni svet, KUD Kosec govornik. in brezosebnih odnosov je ka-Folklora s svojimi dejavnost-problem in vkljucujejo stanja, kjer domišljija ne pozna meja. V. L., Foto: V. L. Odprtje razstave dejavnosti društva DVIG v Cankarjevi knjižnici na Vrhniki Dnevniški zapis bralnega slavnostnem odprtju razstave dejav-Zbralo se je veliko ljudi, ki imajo nosti društva DVIG se je 7. oktobra radi literarno ustvarjanje in cenijo krožka DVIG, 7. oktober 2019 v Grabeljškovi dvorani Cankar-posameznike, ki so za delo z mladimi 2019, Vrhnika. jeve knjižnice na Vrhniki odvijala pri-pripravljeni darovati svoj prosti cas, V pocastitev nacionalnega meseca reditev, ki je prijetno popestrila pone-znanje, izkušnje, potrpežljivost in do-skupnega branja Beremo skupaj in ob deljkovo pozno popoldne. bro voljo. Rezultati so vidni in mladi Zaživela je gledališka skupina Mah teater Amatersko gledališko skupino, ki je bila ustanovljena na zacetku letošnjega leta, smo poimenovali Mah teater, konec leta pa bodo svojo igro že prvic predstavili na domacih odrskih deskah. Na zacetku letošnjega leta smo v Kulturno-umetniškem društvu Ko-sec zaceli ustanavljati amatersko gle­dališko skupino in na veliko veselje nam je to tudi uspelo. Aprila so se tako zbrali vsi igre željni posamezniki in naš vodja – režiser Jože Camer­nik, ki je priskrbel scenarij igre, je dodelil vloge. Gledališki skupini so nadeli ime MAH TEATER (Mah je ena od prepoznavnih sugestij, ki se nanaša na Barje; Mah je ljudsko ime za Barje). Gledališka skupina skupaj z režiser­jem trenutno šteje 13 razlicno starih clanov, vadijo vsaj enkrat tedensko v gasilskem domu Dragomer. Kmalu se bodo preselili v gasilski dom na Log, kjer bodo nastopajoci prvic preizku­sili odrske deske, saj že decembra na-crtujejo premiero prve veseloigre oz. komedije. Hvala obema gasilskima društvoma, PGD Log in PGD Drago-mer- Lukovica, da so omogocili vaje v njihovih prostorih. Mah teater ima svoj prepoznavni znak – logotip, ki ga je dobrosrcno iz­delal priznani akademski slikar Jože Trobec (avtor Vucka – maskote zim­skih olimpijskih iger v Sarajevu 1984 in številnih drugih karikatur znanih Slovencev). Mah teater ima svoje priponke, ka­terih sponzor je podjetje M-OST, svoj prosti cas in dobro voljo pa je pri izde­lavi logotipa in priponk nesebicno pri­speval naš gledališki soigralec Miran Setnikar, za kar se mu zahvaljujemo. Mahovci ne dvomijo, da bo naša prva veseloigra nadvse vesela, zabav­na in odbita, saj so takšna tudi njihova srecanja in vaje, v katere vlagajo svoj prosti cas. Vabimo vas, da še naprej spremljate naše objave, da boste pra-vocasno obvešceni o aktivnostih na­šega teatra. KUD Kosec Vabilo Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Obmocna izpostava Vrhnika in KUD Kosec vabita. OB BISTREM POTOKU, SRECANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH IN PEVSKIH SKUPIN, ki negujejo tradicionalno izrocilo otroških plesov, iger in pesmic, bo v Osnovni šoli Log - Dragomer, 20. novembra, ob 17.30. Folklora s svojimi plesi in ljudskim petjem ohranja slovensko ljudsko izrocilo. A je poleg petja in plesa še mnogo vec. Sprva so vaje in ucenje novih korakov morda zgolj razve­drilo in sprostitev, nato tudi zabava, nazadnje pa se skupina poveže v prijetno družbo, nekakšno veliko, razširjeno družino s skupnim poslanstvom prenašanja ljudskih obicajev, izrocila, ki obstajajo že stoletja, na naslednje rodove. Ob spodbudi in želji mentoric otroških folklornih skupin bomo v sodelovanju s KUD Kosec in JSKD pripravili folklorno prireditev OB BISTREM POTOKU, na kateri bodo sodelovale skupine iz vrtcev, osnovnih šol in društev, ki negujejo dedišcino tradicionalnih otroških plesov, petja in iger. VABLJENI ljubitelji te zvrsti umetnosti! KUD Kosec nadobudneži so bili pripravljeni svoje davanja o najrazlicnejših temah, ki so stvaritve predstaviti širšemu obcin-pomembne za razvoj kraja, obcine ali stvu. Prireditev je lahkotno povezoval posameznika in njegovo zdravje. Vec Darijan Novak, prisostvoval pa ji je o tem si lahko preberete na spletni tudi župan Miran Stanovnik. strani društva iold.si. S sloganom, z Avtorji zgodbic, ki so nastale na ucenjem povezujemo ljudi in krepi­delavnici Od pravljice do lutke pod mo skupnost, društvo oznacuje svoj vodstvom mentorice Vesne Kucan, osnovni cilj in pomen delovanja. Na spoznavajo slovenske pravljice, si pri-srecanju v knjižnici so svoje delo povedujejo zgodbice o junakih, jih predstavile Marija Mojškerc (izdelava rišejo, izdelujejo iz materialov, s ka-carovnic in drugih izdelkov drobne terimi razpolagajo, in bogatijo znanje obrti), Boža Žgajnar (izdelava cipk), in svojo domišljijo. Nam so se pred-Emilija Erbežnik (ljubiteljsko slikar­stavili Tevž Košenina, Lars Pleško, stvo, petje, jutranja telovadba in še bi Timi in Lana Krištofelc, Urh Juhart In se kaj našlo), Dragica Krašovec (poezi-Ela Stojikovic in ob pomoci babic in ja). Pogovori z obcani pa je revija, ki jo mentorice navdušili publiko v dvora-društvo izdaja že peto leto in v kateri ni. Medgeneracijski bralni dogodek so v besedi in sliki predstavlja najstarejše dopolnili odrasli clani bralnega krož-obcane, ki so sodelovali pri razvoju ka s predstavitvijo svojih aktivnosti. kraja in obcine in tiste krajane, ki so Vodja krožka gospa Alenka Pleško je s svojim delom ali dosežki na podro­opisala delo krožka od zacetka pa vse cjih, na katerih delujejo, pomembno do današnjih dni. Ugotovila je, da so zaznamovali to dejavnost. v šestih letih delovanja clani postali Treba je povedati, da imata po­dobri poznavalci slovenske literature, membno vlogo pri izvajanju in širitvi ki spremljajo ne le knjižna dela pac pa dejavnosti, nemotenem poteku vseh tudi gledališke uprizoritve, filmska aktivnosti, zagotavljanju prostorskih dela in dokumentarne oddaje, ki se-in financnih zmožnosti predsednica gajo na podrocje del tistih slovenskih društva gospa Nika Gams in neutru­avtorjev, ki jih s krožkom obravnavajo. dna izvajalka gospa Olga Drofenik. Društvo Dvig poskuša svojo dejav-Obema so se prisotni zahvalili. Vse, ki nost širiti še na mnoga druga podrocja si razstave v Cankarjevi knjižnici še življenja in dela krajanov in obcanov niste ogledali, vabimo, da to storite do obcine Log - Dragomer. Pritegniti konca oktobra. jih želi v izobraževalne tecaje tujih jezikov, razlicne delavnice in na pre-Dragica Krašovec, urednica V spomin Ni smrt tisto, kar nas loci, naših vrstah je bil vse od letain življenje ni, kar druži nas. 1991. Izraze globokega sožalja iz-So vezi mocnejše. rekamo vsem, ki žalujejo za njim, Brez pomena zanje so razdalje,in se svojcem  iskreno opravicuje­kraj in cas. mo, ker nismo bili udeleženi na Mila Kacic pogrebni slovesnosti. Spomin nanjbomo pocastili na našem zboru in ga  ohranili v lepem spominu. 12. oktobra smo nenadoma, pridopolnjenih enaindevetdesetihUO društva upokojencev letih, za vedno izgubili našegaDragomer - Lukovica clana Boženka Novakovica. V Z Vedrino na literarnem potepanju z Mileno Miklavcic Jesen pomeni zacetek literarnih aktivnosti v novem obdobju in težko bi zaceli na lepši nacin kot z literarnim potepanjem po poteh naših knjižnih ustvarjalcev. Literarna sekcija Vedrina iz njej komaj kaj videti iz tistega Studencev v Mariboru je sep-obdobja, a je postala kulturni tembra organizirala literarno spomenik lokalnega znacaja potovanje v Žiri in srecanje s in hiša branja, pisanja in pri­publicistko in pisateljico Mile-povedovanja. V njej potekajo no Miklavcic. Prijazno so nas delavnice in prireditve, name-povabili k sodelovanju in ker njene tako mlajšim obiskoval­smo bili skupaj že veckrat, smo cem kot tudi zahtevnejšemu vabilo hvaležno sprejeli.obcinstvu. Mi smo si ogledali Naše potovanje se je zacelo še krajši dokumentarni film o na Vodnikovi domaciji v Ši-velikem literatu, a sonce nas je ški, ker letos obeležujemo 200. vabilo naprej, na Gorenjsko. Na prevešal v vecerni cas in naše obletnico smrti Valentina Vo-Visokem nas je pricakala pisa­Tavcar je z ženo Franjo dvorec pisanje crpa iz svoje domišljije stavitvah širom naše domovi­prijatelje je cakala še kar dolga dnika. Rodil se je kot prvi od teljica in publicistka Milena uporabljal predvsem kot letno in seveda resnicnih dogodkov. ne. Pred meseci smo jo gostili vožnja nazaj v Maribor. Skupaj desetih otrok v družini, kjer so Miklavcic. rezidenco. Tu je najbolj užival Slovenci smo jo bolje spoznali tudi v naši obcini in zanimanje smo preživeli lep dan, ki nam starši poleg domacije postavili Najprej smo se odpeljali do in se sprostil v lepi naravi in po prvi knjigi Ogenj, rit in kace za te dogodke in branje knjige je omogocil pogled v bogato gostilno Pri kamniti mizi. Do-Tavcarjevega dvorca. Kmecki miru. Ivan Tavcar (1851–1923) niso za igrace. Tej je sledil izid je še vedno zelo veliko. Prav v kulturno, literarno in zgodo­macijo je kupil že Vodnikov dvorec iz 17. stoletja leži v obje­je po koncani gimnaziji in štu-druge knjige z enakim naslo-teh dneh pisateljica caka na izid vinsko preteklost žirovskega stari oce leta 1730. Vodnik se mu okoliških gricev in gozdov, diju prava zašel v odvetniške vom. Zgodbe so naletele pri tretje knjige o spolnem življe­konca. Srecanje s pisateljico pa je branja in pisanja predvsem nedalec od Poljanske Sore. V vode. bralcih na neverjeten sprejem nju zlasti moških iz prejšnjih na željo staršev zacel uciti pri njem si lahko ogledate stalno je zacinilo in popestrilo pozna- Kmalu je postal aktiven tudi in knjige so bile kar nekajkrat generacij pa vse do današnjih vanje intime naših mam in ba­devetih letih. Leta 1768 so ga razstavo Visoška domacija pri-v politiki. Bil je državnozborski ponatisnjene. V cem je skriv-dni. Tudi te zgodbe so resnicne, bic. Marsikdo tudi na tak nacin starši poslali k stricu v novo-poveduje, spomenik pisatelja poslanec in v letih 1911–1921 nost uspeha? pripovedovalci so jih avtorizi­ meški franciškanski samostan, Ivana Tavcarja ter kapelico in lažje razume dogodke, ki so se tudi ljubljanski župan. Slovenci Zagotovo je avtorica najbolj rali, kar pomeni, da izhajajo iz kjer ga je stric pripravil za šo-družinsko grobnico, v kateri je mu vcasih zdeli neverjetni, ne­ ga bolje poznamo kot pisatelja, dosledna in socutna razisko-resnicnega življenja ljudi. Zago­ lanje na gimnaziji. Uspelo se pokopan ta veliki mož. Malo dopustni ali celo sramotni. Pa mu je vpisati na gimnazijo stran od dvorca pa stoji mogo-zlasti po delu Cvetje v jeseni. V valka intimnih odnosov med tovo bo zanimanje bralcev tudi naj gre za branje, pripovedova- in nadaljevati s študijem. Sa-cen spomenik tega moža. Mo-filmski priredbi tega dela sta Slovenci dve ali tri generacije zanjo zelo veliko. nje ali celo lastno doživljanje mostansko življenje je kasneje gocna domacija, nekdanje Ka-vsem ostala v spominu nepo-pred današnjo pa vse do danes. Po razgovoru je sledil ogled žensk v preteklosti in dandanes opustil, a je nadaljeval delo v lanovo posestvo, za katerega se zabni, že pokojni Polde Bibic in Zgodbe v knjigah so resnicne. Žirov in njihovih znamenito-na Slovenskem. sti. Kulturno središce Stare duhovniškem poklicu in naza-je uveljavilo ime Tavcarjev dvo-Milena Zupancic. Temeljijo na zapisih in pri-Hvala Vedrini za dober pro- Žiri obsega kompleks stare šole, dnje še kot ucitelj in ravnatelj rec, je bil vir navdiha pisatelju Naša gostja, Milena Miklav-povedovanjih posameznikov, gram, izvedbo tega literarnega na ljubljanski gimnaziji ter kot za roman Visoška kronika. V cic, nam je po odlicnem kosilu predvsem žensk z žirovskega muzej Žiri, ruševine Štalarjeve potovanja in prijazno vabilo. nadzornik osnovnih šol. njem so danes prijetna kavarna, v gostilni Pri županu v Žireh konca, nekatere pa se dotikajo hiše in izvir Na studencu z nek-Zagotovo se še srecamo. Vodnikova domacija je bila lepo urejena porocna dvorana predstavila svoje literarno prav avtoricinih sorodnikov, danjim vaškim perišcem. Zani-v lasti staršev do leta 1864, ko in muzej, v katerem še posebej ustvarjanje. Piše dela tako za npr. deda Luke. Knjigi avtorica miv je muzej, kjer lahko spre-Dragica Krašovec, urednica so jo prodali. Dandanes je v izstopa velika crna kuhinja. otroke kot za odrasle. Ideje za predstavlja na mnogih pred-mljate kraj skozi cas, si ogledate Dnevniški zapis razstavo o žirovskem cevljar-bralnega krožka DVIG, stvu in tovarni cevljev Alpina, Ljubljana,Visoko, Žiri, OZVVS Log - Dragomer razstavo o dedišcini rapalske september 2019 DU Dragomer - Lukovica Potep po avstrijski Koroški Polni dobre volje smo Drugi predor so Avstrijci zaceli vrtati prej, 18. septem­ se mimo Kranja in bra 2018, mi pa do danes Jesenic odpeljali skozi zamujamo samo 13 mesecev Karavanški predor, ki je … No, mi smo teh 8 km do dolg 8019 m, izkopna Avstrije prepeljali brez zastoja, dolžina pa znaša tam pa nas je prvic pozdravilo sonce. Med vožnjo po cudovi­ 7864 m. ti južni obali Vrbskega jezera smo obcudovali velicino in Zgrajen je bil v letih od lepote tega najvecjega jezera. 1986 do 1991. Predor upravlja-Daljši postanek smo izkori­jo z obeh strani meje, iz dveh stili za ogled mogocne cerkve nadzornih centrov in sicer ko na Otoku, ki je bila zgrajena en mesec predor nadzira in na najvišji vzpetini naselja v upravlja slovenska stran, je 9. stoletju z namenom širje-Na vabilo na izlet v okolico je bil mocno varovano vodil odlicni turisticni vodic ne narave malo oddahnili od avstrijska v pripravljenosti, in nja kršcanstva v regiji. Polni Kocevsko Reko smo se obmocje, bunker pa je prvic za Mihael Petrovic. V bunkerju je vseh slišanih prigod v bunker-obratno. Nacrte za dvocevni dobrot, ki smo jih pripravile turisticne namene odprl svoja pol kilometra hodnikov in šest ju. Seveda pa naših doživetij še predor je v poznih sedemde- clani množicno odzvali udeleženke izleta, smo se od­ vrata leta 2017. podzemnih sob, kjer bi lahko ni bilo konec, saj je predsednik setih letih izdelalo avstrijsko in hitro napolnili peljali naprej na Gosposvet- Naša dogodivšcina se je za-100 dni preživelo 50 ljudi brez Roman najavil kosilo v koci ministrstvo za promet. Za­ sko polje, ki je izjemno pove­ avtobus. cela v TIC Kocevska Reka, kjer zunanje pomoci. Zagotovljeno Falkenau. Ampak ne v tisti iz-radi pomanjkanja prometa zano s slovensko zgodovino, smo morali presesti v vojaški je imel vodno zajetje in dva ge-mišljeni koci v nadaljevanki je bila zgrajena samo ena cev, saj so tam naši predniki obli-Naš cilj je bil ogled vojaškega avtobus, ki nas je odpeljal v 12 neratorja. Vse do danes je ostal Gozdarska hiša Falkenau v ba-po kateri promet poteka dvo-kovali prvo samostojno dr­bunkerja K-35, ki je bil zgrajen km oddaljen bunker globoko v v izvirni obliki in tudi sistem je varskih gozdovih, ampak v re-smerno. Vrtanje se je zacelo žavno skupnost, imenovano v casu med letoma 1948 in 1957 gozdu. Gibanje na tem obmocju bil zgrajen tako kakovostno, da snicno dobri gostilni Falkenau na slovenski strani, avgusta Karantanija. Ustavili smo se za podporo bližnjim vojaškim je še vedno omejeno, zato smo še vedno deluje. Vredno ogleda! na robu Kocevja v kocevskem 1986, na avstrijski pa šele leto ob vojvodskem prestolu iz 9. objektom v Gotenici ob mo-rebitnem sovjetskem napadu, si »morali« nadeti preveze cez Polni razlicnih vtisov o ti-gozdu. Kaj naj recem? Upam, kasneje, junija 1987. Junija stoletja, ki je imel pomembno kamor bi se za tri mesece uma-oci in podoživeti takratni nacin stem casu hladne vojne smo da drugo leto spet odrinemo 1991 je bilo slovesno odprtje. vlogo pri ustolicevanju koro­knilo republiško vodstvo. Vse dostopa do vhoda bunkerja. Po se vrnili do avtobusa, ki nas je na nov poucen in prijeten izlet. od takrat v kocevskih gozdovih podzemnem vojaškem objektu, peljal do kocevskega jezera, kjer burijo duhovi. Objekt s širšo ki je 80 m pod površjem, nas je smo si na obali sredi neokrnje-Inka ških vojvod. Ob zelo poucnem hodom po starem mestnem po Vrbskem jezeru. Tega zmaja lom. Spet smo se spomnili na-tobusu. Zdaj smo znale celo vsa obvestimo s plakatom, ki vodenju našega vodica smo jedru smo lahko opazili polno ima mesto Celovec tudi v svo-ših slavljencev, ki so praznovali besedila, ker smo imele pesma-bo na naši info tocki v ko­krenili naprej proti glavnemu stilske arhitekture in kulturnih jem grbu. preko poletja ter z njimi malo rico … zolcku približno 10 dni mestu zvezne dežele Koroške, v ustanov. Na Novem trgu smo A od starodavnega mesta nazdravili. Vidimo se na martinova-pred odhodom in seveda Celovec. Ogledali smo si muzej se cudili kipu velikega zmaja, smo se morali posloviti, saj so Proti domu smo se zapeljali nju, ki bo 14. novembra. O po e-pošti. moderne umetnosti, med spre-ki je v anekdoti nekdaj plašil nas v Podbrezju cakali s kosi-ob spremljavi naših pevk v av-tocnem casu in kraju vas Inka Po jamborni cesti v deželo presihajocih jezer V sredo, 25. septembra, smo se clani DU Log odpravili na jesenski izlet. 53 zvedavih izletnikov nas je napolnilo avtobus, v Logatcu smo pobrali vodicko Alenko in se odpeljali dogodivšcinam naproti. Ker pa smola ne pociva, smo pravila pogostitev, pa tudi pija­kmalu ugotovili, da avtobusni ce ni manjkalo. Nazdravili smo mikrofon ne deluje. Pri prvem ji, prav tako tudi clanici Mariji, postanku pri Predjamskem ki je poleti praznovala okrogli gradu je vodicki le uspelo po-rojstni dan. Ko smo se odpelja­vedati nekaj o jamborni cesti. li proti Ilirski Bistrici, je zacelo Tudi to, da je po tej obvozni deževati. Prav pošteno je pa-cesti nekdaj potekal živahen dalo, ko smo se vzpenjali pro-promet iz Planine mimo Stu-ti gradu Prem, ki kraljuje nad denega do Razdrtega. dolino, še bolj mokro je bilo, ko Furmani so po njej vozili smo si tam ogledovali rojstno jambore in drug ladijski les za hišo Dragotina Ketteja in mal­tržaško ladjedelnico. Medtem ce naprej cerkev sv. Helene, ki je šoferju Juretu uspelo popra-jo krasijo freske Toneta Kralja. domacije v kamnoseški vasici Na nekdanjem seniku, ki je nosil velik lesen kij, v roki pa je Preživeli smo prijeten dan in viti mikrofon in odpeljali smo Vendar nam dež ni pokvaril se na kavo v Pivko, od tam pa razpoloženja, kajti po kratki vo-Kal. Nekdanja tovorniška, fur-preurejen v dvorano, smo si imel mesarico. to v krajih, ki niso ob glavnih v Slovensko vas, kjer se nahaja žnji smo se ustavili v vasi Narin manska in kontrabantarska ogledali poucen film o tradici-Presenecenje je bilo popolno, prometnih poteh in kjer kljub zanimiv ekomuzej Pivških pre-pri Andrejevih, kjer smo oku-postojanka nam je ponudila onalni brkinski žganjekuhi. kajti pred seboj smo zagledali odmaknjenosti lahko srecaš sihajocih jezer. šali njihove domace dobrote. vpogled v preteklost. Zunaj se je že stemnilo in cisto pravega Martina Krpana. prijetne ljudi, slišiš zanimive Za še boljše razpoloženje je Po dobrem kosilu nas je vre-O velikosti pricata veliko ka-nenadoma je v prostor sto-Povedal nam je svojo štorijo, zgodbe ter se okrepcaš z dobro poskrbela naša clanica Rafka, me nagradilo, nehalo je deže-mnito ognjišce in krušna pec, v pil mocan možak z velikim mi pa smo se pri tem zabavali hrano. ki je praznovala okrogel rojstni vati, mi pa smo dan zakljucili z kateri se je dnevno speklo vec širokokrajnim klobukom, in se po koncu le s težavo po­dan. Pred muzejem nam je pri-obiskom 400 let stare Šobceve kot trideset hlebcev kruha. oblecen po starem, cez ramo je slovili od prijaznih gostiteljev. Irena L. Kser – v megli jesenskih dni Ko smo prišli do doma na Ko-dne stene Komarce, pod katero mni (1520 m), se je pooblacilo, tece šumeci potok, je nakazo-zacel je padati dež in zapihal val, da se bližamo izhodišcu pri je veter. Po druženju v koci je koci pri Savici. Presenetila nas vodnik presodil, da je boljše, je stojnica z domacim bohinj­da zaradi slabega vremena in skim sirom. Poslovili smo se od goste megle opustimo svoj cilj. skupine, namenjene na kavico Tako nismo šli na Kser, ampak pri Savici. Druga skupina se je smo nadaljevali proti koci pod z vodnikom Jožetom zapeljalo Bogatinom. Ustavili smo se pri proti Bohinjski Bistrici na kre­informativni tabli in obcudo-mne rezine. Za nami je zani­vali pogled na vrhove in plani-miv dan. Tako kot se za jesen-no Na Kraju. Pot smo zaokro-ske dni spodobi: z muhastim in žili pri odcepu proti Crnemu nepredvidljivim vremenom. Za jezeru in Triglavskim jezerom. nas je bil dan zapolnjen z veliko Dan se je nagibal k popoldnevu. energije in smeha. Postajalo je soncno in toplejše. Vodniku Jožetu se zahvalju-Narava ob poti je zaživela v jemo za lepo voden izlet. barvah jeseni. Pogled na prepa-Lili št.36 Zaledje izvirov Ljubljanice sodi med najbolj zanimiva in proucevana kraška obmoc­ja na svetu. Ceprav je obmocje na južnem delu le nekaj deset kilometrov oddaljeno od Jadranskega morja, vode odtekajo proti Lju­bljanski kotlini in pripadajo donavsko - crno­morskemu povodju. Proti izvirom pri Vrh­niki pritekajo vode iz vecjega dela Snežnika, Javornikov, Pivške kotline, dela Hrušice ter ravnikov in hribovitih zaledij Notranjskega podolja. Na videz nenavadna smer toka je posledica narivne zgradbe obmocja, ki jo pogojuje stik Jadranske in Evrazijske tekton­ske plošce. Celotno obmocje v smeri JV–SZ seka Idrijska prelomna cona, ki predstavlja zaporo za vode, ki iz Snežnika, Javornikov, Pivške kotline in Hrušice tecejo proti severu. Del vode ob liniji prelomne cone pritece na površje, kjer kot visoka podtalnica uravnava dna aktivnih kraških polj oziroma predstav­lja njihove površinske vodotoke. Idrijska pre­lomna cona usmerja tudi tok podzemne vode Javornikov v smeri severozahoda proti Rako­vemu Škocjanu in Planinski jami. Med polji, ki se stopnicasto spušcajo vzdolž prelomne cone, se voda pretaka podzemno. Vecina vode iz Cerkniškega polja pritece v Rakov Škocjan, od koder odteka v Planinsko jamo. V Planinsko jamo doteka tudi voda vodonosni­ka Javornikov (Javorniški tok) in Pivka iz Pos­tojnske jame. Vode iz Planinske jame odtekajo proti glavnim izvirom Planinskega polja, izvi­ru Unice, ki je na samem vhodu v Planinsko jamo in izvirom Malenšcice v Malnih, ki se po slabem kilometru toka po polju pridruži Unici. Sotocje Raka in Pivke v Planinski jami je do-bro poznano. Še bolj zanimivo pa je dogajanje v Skrivnostnem jezeru, najbolj oddaljenemu delu jame, kjer se stekata Rak iz Rakovega Škocjana in Javorniški tok. Ob nizkem vodo­staju vecina vode iz Skrivnostnega jezera tece proti Malnom, ob visokem vodostaju pa vecina vode odtece po Rakovem rokavu do sotocja s Pivko in naprej proti izviru Unice. Mehanizem stekanja in raztekanja v Skriv­nostnem jezeru še vedno ni povsem pojas­njen, ceprav smo z najnovejšimi raziskavami že zelo blizu rešitve. Unica že po nekaj kilo-metrih površinskega toka zacne s Planin­skega polja odtekati nazaj v masiv Ravnika. Skozi niz požiralnikov ob vzhodnem robu polja lahko odtece nekaj cez dvajset kubicnih metrov v sekundi. Ob višjem pretoku Unice presežek vode tece vzdolž številnih oklju­kov proti ponorom ob severnem robu polja. Tudi to ponorno obmocje ima omejen odtok, zato polje poplavlja, ko pretok Unice preseže približno 60 m3/s. Podzemno vodo med Pla­ninskim poljem in Logatcem dosežemo še v vec jamah, med Logatcem in Vrhniko pa še ne poznamo jame, ki bi dosegla nivo stalnega toka. Zgodovina raziskav zaledja kraške Ljublja-nice je dolga in pestra. Janez Vajkard Valva­sor je leta 1687 prav zaradi razprave o delo­vanju Cerkniškega jezera postal clan Kraljeve družbe v Londonu. Viljem Putick, gozdarski inženir iz okolice Brna na Ceškem, je ob kon-cu 19. stoletja opravil niz raziskav in posegov na obmocju Planinskega polja. Njihov cilj je bil prepreciti poplavljanje polja. Putick je pravil-no sklepal, da odtoka iz polja ne preprecuje le omejen odtok skozi ponore, pac pa pred­vsem omejena prepustnost kraških kanalov, ki odvajajo vodo proti izvirom Ljubljanice. Zato je tam zacel s sistematicnim raziskovan­jem jam in k temu privabil tudi lokalne zane­senjake. Njihovo raziskovalno strast so in še ohranjajo številne generacije jamarjev, ki so med Lazami in Vrhniko do danes raziskali vec kot 800 jam. V sedemdesetih letih 20. sto­letja so v zaledju kraške Ljubljanice potekale obsežne raziskave, ki so temeljile na velikem številu sledilnih poskusov z razlicnimi umet­nimi in naravnimi sledili. Dolocili so glavne vodne povezave med ponori in izviri. Tako so ugotovili, da voda iz severnih ponorov Planin­skega polja tece predvsem v izvire Mocilnika in Retovja, medtem ko pomemben del vode iz vzhodnih ponorov odteka proti izvirom v Bistri. Neposredno v Bistro tece tudi manjši del vode, ki odteka skozi požiralnike na dnu Cerkniškega polja. Zanimivi so tudi rezultati sledenj ponikalnic na obmocju Hotenjskega podolja, kjer so dolocili razvodnico med zaled­jem Ljubljanice in izviri na Idrijskem. V zadnjem desetletju smo na celotnem ob-mocju vzpostavili mrežo merilnih instru­mentov, ki avtonomno in v izbranih casovnih razmikih beležijo višino, temperaturo in elek­tricno prevodnost vode. Instrumente smo postavili v vecino poznanih vodnih jam, na ponore, izvire in vodotoke na poljih. Dobljeni casovni nizi podatkov nam govorijo o pre­hodu poplavnih valov skozi sistem, o hitrosti vodnega toka, o vodnih povezavah med posa­meznimi merilnimi tockami, sklepamo pa lah­ko tudi o jamah, ki jih še ne poznamo. Odkrili smo, kako se zaradi poplavljanja v podzemlju aktivirajo ponorna obmocja Planinskega polja in kako pride do poplavljanja polja. Ovrednotili smo vlogo višje ležecih prelivnih rovov v ja­mah. Zanimive so tudi nove ugotovitve o dina­miki podzemne vode zahodno od Planinskega polja. Kot kaže, se tam voda podzemno preta­ka preko Idrijske prelomne cone proti obmoc­ju Logatca, ob poplavnih dogodkih pa obmocje skozi izvire in estavele pod Grcarevcem napa­ja in drenira Planinsko polje. Pri interpretaciji meritev si veliko pomagamo z racunalniškimi modeli, ki temeljijo na hidravlicnih izracunih toka v kraških kanalih. Z modeli išcemo tako porazdelitev in velikost kanalov, katere odziv na poplavni dogodek naj bolje ustreza odzivom, ki jih zabeležimo v naravi. Seveda je tudi najboljši model le poenostavljena slika narave, a predstavlja velik korak naprej od »crne skrinjice«, ki smo jo poznali do sedaj. Kljub številnim novim raziskavam in spoznan­jem tok Ljubljanice še vedno ostaja skriv­nosten. Preprican sem, da nas bodo nova ja­marska odkritja tudi v bodoce presenecala in nemalokrat spravljala tudi v zadrego. Avtor: dr. Franci Gabrovšek NOVICE PROgRAm 27. 9. 2019-3.12.2019 TOR.-NED. 10.00-18.00 ObcAsNA RAZsTAVA Podvodna kulturna dedišcina slovenskega morja Na obmocju notranjih morskih voda in terito­rialnega morja Republike slovenije se nahaja devetinštirideset registriranih arheoloških najdišc. Dosedanje raziskave so opozorile na velik poten­cial potopljenih arheoloških najdišc za poznavan­je sprememb okolja in klime v holocenu, plovnih sredstev, pristanišc in drugih pomorskih objektov ter medkulturnih povezav in stikov v prazgodovini, antiki in mlajših obdobjih. 9. 11. 2019 11.00 splošno javno vodenje po razstavi moja Ljubljanica spoznajte reko Ljubljanico, njeno skrivnostno kraško zaledje, številne arheološke najdbe iz njene struge ter zgodovino razvoja Vrhnike, na katero je imela reka velik vpliv. Obiskovalci se lahko javnemu vodenju brezplacno pridružite z nakupom vsto­pnice. Prijave sprejemamo do petka, dan pred vodenjem na info@mojaljubljanica.si. www.mojaljubljanica.si Informacije: info@mojaljubljanica.si, tel.: 041 354 203 Združenja ekoloških kmetov Zdravo življenje Zanimivi in drugacni pristopi po gorenjski Gorenjski je letos jem, dedišcino pa presenetljivo užitnih, nam je znano. Toda zelo zadovoljni pa smo bili mi anafilakticni šok, sta z možem nad gospodarjevo izvirnostjo uredil tako, da je Darja dobila cista novost je bila za nas, da zaradi njihove prijaznosti in zacela raziskovati, kaj vse je v in domiselnostjo, kako je ure­ pripadla cast gostiti zemljo, brat pa poslopja. Ime-je plevel rogovilcek, ki ga ime-gostoljubnosti, saj so nam pod kupljeni hrani in se posledicno dil prostor za molžo, da to delo naše zvedave clane, la je zelo dobro službo, bila je nujemo tudi nemški plevel ali toplarjem pripravili okusno in odlocila za ekološko kmetova-poteka s kar najmanj truda in željne ogledov še profesorica športne vzgoje, a trenar in ga imamo vsi polne obilno malico iz domacih iz-nje, ki sta ga nadgradila še z bi-nepotrebnega sklanjanja. drugih ekoloških potem je na lepem zbolela za njive, zelo priporocljiv za uži-delkov, ki nam je še bolj teknila odinamicnim. Trenutno imajo Na ekološki nacin obnavljajo kmetij, zanimivih krvnim rakom. Po zahtevnem vanje, saj vsebuje vec železa in ob zvokih harmonike domace-dve kravi in nekaj prašicev, ki tudi hišo, in sicer z balami iz in drugacnih zdravljenju je bila popolnoma C vitamina kot špinaca in ga na ga sina. jih redijo na prostem. Na ogra-konopljine slame, ometane z izcrpana, s strogo dieto in prav enak nacin, lahko tudi pripra-Ob slovesu nam je prijazna jenem prostoru, ki ga prašici glino. pristopov ter nobena hrana v trgovinah ni vljamo. Bohinjka v svoji »fletni« govo-zastonj »zorjejo«, bodo priho-Vsem gostiteljem se je naš prakticnih rešitev. bila primerna zanjo. Takrat je Pr. Tonejovc, v bohinjski vasi rici zaželela: »Uživajte do ve-dnje leto postavili rastlinjak. predsednik Janez Ocepek za­prišla samoumevno odlocitev: Polje, sta nas pozdravila sim-cera, da vas navjo že popovdne Od zelenjave in poljšcin pri-hvalil za gostoljubje in jih se-Razlog za to je Lucija Sušnik, pridelati ekološko hrano na paticna gospodinja Simona in domu pelal!« Pa nas niso, saj delujejo vsakega po malo, ne-znanil s praznovanjem naše nova pomocnica na kmetijski svoji zemlji. A ni bilo kaj v roke njen vedno nasmejani mož An-smo si v Stari Fužini ogledali še kaj tudi sadja. Za prodajo vseh 20-letnice ter jih povabil na dan svetovalni službi, Izpostava vzeti, strojev ni bilo, traktorja drej. Povedala je, da sta kmetijo Planšarski muzej in zvedeli ve-pridelkov in izdelkov (mleka, ekoloških kmetij 24. oktobra, Domžale, ki prihaja iz bohinj­še vedno nimajo. Kljub temu podedovala po stricu, oddajala liko zanimivosti o planšarskih sira, skute, jogurtov in vse vr-kjer bo predstavitev zbornika skih koncev. Na njene predloge so zaceli in z iznajdljivostjo in mleko, a ko so ga prenehali kocah in planšarjih, nato pa se ste zelenjave, kar je imajo) se ob tem jubileju. sta skupaj s Pavlo Pirnat v so-vztrajnostjo je šlo, ceprav so se placevati, sta bila prisiljena v odpravili nazaj proti Radovljici, poslužujejo t.i. švicarskega sis-Tri razlicne življenjske zgod­delovanju s Kmetijsko gozdar­sosedje posmehovali. Posvetili predelavo le-tega v razne izdel-kjer nas je cakalo kosilo. tema, kar pomeni, da v prepro-be, trije razlogi, zakaj kmetova-skim zavodom Ljubljana pri- so se rastlinski pridelavi, naj-ke. Najprej po malem, potem Med potjo nam je Lucija kot sti domaci trgovinici pripravijo ti ekološko, od tega kar dvakrat pravili zanimiv program. prej zase in pozneje viške tudi pa sta zgradila »sirarco«, kjer ponosna Bohinjka podrobneje naroceno za svoje stranke, ki si povezano s hudo boleznijo Najprej smo se ustavili v Mo-za prodajo, na oddaljeni njivi pa izdelujeta sir na tradicionalen opisala tiste kraje in opozorila postrežejo same in tam pustijo ... Nad tem se clovek zamisli! šnjah na ekološki kmetiji Pri žal tudi za krajo. nacin v bakrenem kotlu s kuri-na razne znamenitosti in po-denar. Pripravljajo tudi teden-Poleg tega ob našem celodnev-Rešu, kjer so našli arheološke Zdaj sejejo predvsem kono-šcem na drva, kar smo si tudi sebnosti, kot je najstarejša sto-ske zimske košarice, kjer pac za nem druženju še kdo podeli s ostanke vile rustike in kjer nas pljo in stara žita, kot so pira, ogledali. Nemalo je bilo težav jeca žicnica v Evropi, jama pod dolocen znesek pripravijo tisto teboj svojo težko, a dragoceno je pricakala prijazna lastnica proso, lan, ajda, pa tudi nekate-s papirji, še vec s financami in Babjim zobom, ki je vredna zelenjavo, ki jo imajo takrat na življenjsko zgodbo, kronano z Darja Kürner. Da je bila pri njih re zelenjadnice, kot je fižol ter skoraj bi že odnehala, a nato ogleda, hrib Ajdovski gradec, voljo. neverjetnim optimizmom in še pred drugo svetovno vojno razna zelišca. Imajo registrira-vendar pogumno vztrajala na-Marijino cerkev s celotnim le-Pridelujejo tudi semenski pozitivno energijo ... Nepre­zelo velika kmetija, je poveda-no dopolnilno dejavnost, zato prej. Še sreca! Zdaj slovijo po senim oltarjem ... grah za Semenjalnico. cenljivo! Tako dobiš na taki la. Potem pa so jo zmanjševale vse predelajo v izdelke (kaše, odlicnih, veckrat nagrajenih Po kosilu nas je cakal še ogled Zraven obstojecega stare-ekskurziji ne samo veliko no­izplacane dote, veliko zemlje moke, caje, olje, mešanice za izdelkih, kot so mohant, sir in kmetije Brinšek v Vrbnjem, kjer ga hleva, ki ga uporabljajo za avih prakticnih informacij na so pozneje zgubili še zaradi zajtrk ...) in vse prodajo preko skute, izdelujejo tudi jogur-so bile zopet zdravstvene teža-shranjevanje, so za govedo podrocju kmetovanja, temvec avtoceste. Do pozne starosti je spletnih narocil in v ekotrgovi-te, Simona pa še pece odlicne ve povod za ekološki zacetek. zgradili zgradbo odprtega tipa tudi dušne hrane za osebno kmetijo obdeloval njen oce, ko nah. Marsikaj zanimivega smo potice, kruh, pite in piškote. S Šele ko je gospa Monika po z zelo zanimivo postavitvijo. rast. ni vec šlo, je zemljo dal v na-izvedeli. Da je dosti plevelov prodajo so skromno zadovoljni, zaužitju neke hrane doživela Najbolj pa smo bili navdušeni Francka Toman Parkirna karta za parkiranje vozil invalidnih oseb sno okvaro; težko duševno Vlogi za izdajo parkirne karte morajo poleg drugih doku­prizadetim osebam, ki jim mentov zahtevi predložiti Parkirno karto je treba priložiti: izda na zahtevo je zato priznana invalidnost – dve fotografiji, tudi pogodbo o uporabi vo­ upravicenca po predpisih o varstvu tele-– odlocbo o invalidnosti, iz zila v službene namene, upravna enota, na sno in duševno prizadetih katere je nedvoumno razvi- – dokazilo o placilu obrazca obmocju katere oseb, dna upravicenost oziroma parkirne karte (2,86 evra za – osebam, ki imajo najmanj ima upravicenec potrdilo izbranega osebnega invalid, oziroma 3,32 evra za 90 % telesno okvaro zaradi zdravnika o izpolnjevanju stalno ali zacasno zdravstvene delavce). izgube vida, enega izmed pogojev iz 1. prebivališce Zahtevek za izdajo parkirne – mladoletnim osebam, ki so do 6. tocke prvega odstavka oziroma sedež. težko telesno ali duševno 66. clena zakona (obrazec karte je oprošcen placila uprav­prizadete oziroma so zaradi potrdila dobite na UE), ne takse. Parkirna karta, izdana Parkirno karto se lahko izda izgube, okvare, paralizira-– dokazilo o istovetnosti (ve-v eni od držav clanic Evropske naslednjim upravicencem: nosti spodnjih okoncin ali ljaven osebni dokument, unije, velja tudi v Republiki Slo-– osebam, ki imajo zaradi iz-medenice ovirane pri giba-npr. osebna izkaznica, voz-veniji. gube, okvare ali paralizira-nju ter niško dovoljenje …), Parkirno karto sme poleg nosti spodnjih ali zgornjih – zdravstvenim službam, so-– organizacije potrebujejo do­ upravicenca uporabljati spre­ okoncin ali medenice pri­cialnim službam in invalid-kazilo o statusu organizacije mljevalec, ki vozi in spremlja znano najmanj 60 % telesno skim organizacijam, katerih oziroma zavoda (npr. status, osebo, ki je imetnik parkirne okvaro, delavci obiskujejo oskrbo-odlocba), razen ce je o tem karte in sama ne vozi motor­– osebam z multiplo sklerozo, vance na domu zaradi nuj-uradna evidenca, – osebam z mišicnimi in živc­ nih in neodložljivih storitev, – ce upravicenci ob obiskih nega vozila. no-mišicnimi obolenji z potrebnih za njihovo zdrav-oskrbovancev na domu Upravna enota ocenjeno najmanj 30 % tele­ je in življenje. uporabljajo svoje vozilo, Vrhnika. ZELENO VRTNI NASVETI IZ BIOBRAZDE V novi številki Biobrazde je ddr. Ana Vovk Korže napisala clanek Živa tla za bogate pridelke, v katerem predstavlja prebivalce prsti, brez katerih ne bi mogli pridelati ne hrane ne sadežev ne cvetlic. V tleh se namrec skriva – ve-vec, kot je ljudi na vsej Zemlji. cinoma nevidno za naše oci – »Mikroskopsko majhne bakte­na bilijone življenj. Samo pod rije, glive, lišaji, alge, manjše in površino enega stopala jih je vecje živali so naši najboljši so- Spoznajte živali v zemlji te, tipalke pa so se jim skrajšale, da jih ne ovirajo pri gibanju. Med te živali spada vecina vrst talnih pršic in skakacev. Tudi podolgovato telo stonog je pri­ lagojeno za tak nacin življenja. 3. Evedafske živali živijo samo v tleh in se na površini pokažejo le izjemoma. Njiho­va telesca so drobne kroglice ali ozki in podolgovati valjcki. Mali evedafski skakaci, ki upo­rabljajo že narejene prostorcke, so postali ozki in valjasti, ska-kalne vilice so jim zakrnele, saj v prostorckih skakanje ni mo­goce, zakrnele so jim tudi oci (globoko v tleh je tema), tipalke pa so se jim skrajšale. Postale so bele, ker v koži nimajo vec bar-vil. Prilagoditve so precej po­dobne kot pri jamskih živalih. KOCIC navadni prašicek Osnovni vir hrane so ra­stlinski ostanki, ki se nabirajo na tleh. V gozdu je to odpadlo listje, veje in vejice, plodovi in semena. V notranjosti tal so odmrle rastlinske koreninice. Gnojenje z mineralnimi gno­jili ob opušcanju organskega gnojenje pomeni izredno osi­romašenje živalstva tal. delavci,« piše avtorica. »Opre-ki se gibljejo po površini tal; prostorckih in rovih drugih ži-Ali se katere živalce hranijo delitev talnih živali po veliko-imajo dobro razvite nožice, vali v zgornjih plasteh tal. V do-tudi z živimi rastlinskim tkivi? stnih skupinah je enostavna, skakaci tudi skakalne vilice ali locenih razmerah (deževju ali Odgovor na to vprašanje lahko toda bolj ekološka je delitev furko za skakanje, oci za zazna-vecji vlažnosti) prilezejo tudi najdete v clanku, kjer so vse te glede na mikrookolje, kjer ži-vanje svetlobe, dolge tipalnice na površino. Po velikosti so živalce tudi podrobneje pred-val živi. Tako delimo živali tal in tudi v koži razvita barvila ali manjše od epiedafskih, njihova stavljene. v tri življenjske oblike: epiedaf-pigmente. telesca so pogosto oblikovana v ske, hemiedafske in evedafske 2. Hemiedafske živali so ži-kroglice ali so podolgovata, da Pripravila Ana Mrzlikar, živali.« vali, ki se gibljejo po prostorc-se zvijajo skozi telesne špranje Ilustracija: 1. Epiedafske živali so živali, kih med odpadlim listjem ali in hodnike. Oci imajo še razvi-ddr. Ana Vovk Korže RDECI KRIŽ VRHNIKA Državno preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoci Civilne zašcite in Rdecega križa Na državnem preverjanju ekip PP CZ in RK, ki je bilo 5. oktobra 2019 v Ormožu, so imele pravico sodelovati ekipe, ki so bile naj­boljše na regijskih preverjanjih. Tudi ekipa PP RK Vrhnika, ki je na regijskem preverjanju dosegla prvo mesto, se je udeležila dr­ žavnega preverjanja. V ekipi na preverjanju so sodelovali: Marko Lazic – vodja ekipe, Fatime Abdic, Ana Kreft, Blaž Srnec, Jure Vrbancic in Andraž Seliger. Zakljucna prireditev – Žogarija na Vrhniki Na prireditvi Žogarija so clani ekipe PP RK Vrhnika za vse pri­sotne šolarje pripravili prikaz temeljnih postopkov oživljanja z uporabo defibrilatorja in prikaz oskrbe najpogostejših športnih poškodb. Šolarji so z veseljem tudi sami poizkusili. Otroci so so-delovali tudi na kvizu o znanju prve pomoci – za vsak pravilen odgovor so si prislužili nagrado. Z veseljem smo ugotovili, da na­pacnih odgovorov sploh ni bilo. Tecaj prve pomoci za bodoce voznike motornih vozil Vabimo vas na tecaj in izpit iz prve pomoci za voznike motornih vozil. Tecaje organiziramo enkrat na mesec, po potrebi tudi vec­ krat, nudimo brezplacno izposojo literature. Prijave sprejemamo vsak dan od 8. do 14. ure v pisarni OZ RK Vrhnika, Poštna ulica 7B, na telefon 7502-447 ali na email: rk.vrhnika@siol.net Vabilo KRVODAJALSKA AKCIJA Vabimo vas, da se nam pridružite na krvodajalski akciji, ki bo za obcane Vrhnike, Borovnice in Loga - Dragomerja: V PONEDELJEK, 25.11.2019, OD 7. DO 13. URE, V TOREK, 26.11.2019, OD 7. DO 13. URE V Cankarjevem domu na Vrhniki. V Sloveniji vsakih pet minut nekdo potrebuje kri. Pridite in pomagajte tistim, ki vas najbolj potrebujejo. Prijazno vabljeni! Merjenje krvnega tlaka, sladkorja, holesterola in trigliceridov Pravocasno poskrbimo za naše zdravje! Kako? Redno si merimo krvni tlak, krvni sladkor in nadzorujemo holesterol in trigliceride. Kje in kdaj? Na Obmocnem združenju Rdecega križa Vrhnika, Po-štna ulica 7B, vsak prvi torek v mesecu od 8. do 10. ure. Za merjenje krvnega sladkorja, holesterola in trigliceridov, morate biti obvezno tešci! Obmocno združenje Rdecega križa Vrhnika Ana svetuje Stres O stresu je bilo prelitega že veliko crnila. Vsi vemo, da neobvladan stres izrazito slabo ucinkuje na telesno in duševno zdravje. Presenetljivo malo pa je ljudi, ki de­jansko tudi ukrepajo in poskrbijo zase v boju s tem morilcem št. 1 današnje­ga casa. Ker sodoben nacin življenja prinaša mnogo preglavic, frustracij in mnogih zahtev, nas vse to spravlja v stres. Bitka z delom in casom je torej življenje pod stresom. Stres je naša sposobnost prilagoditve na stalno spreminjajoce se življenjsko okolje in je bistveni del življenja, saj nas spod­buja, motivira ter razvija kreativnost in osebnostni razvoj. Stres pa ni ve­dno nezaželen, v majhnih kolicinah nas lahko motivira, da damo cim vec od sebe. Zato je pomembno, da pogle­damo na stres kriticno in razlikujemo pozitivni stres, ki nam daje motiva­cijo, izziv in veliko pricakovanje za nekaj, in negativni stres, ki povzroca negativno pricakovanje, strah in po­sledicno pritisk. Blagi stres je lahko tudi pozitiven za naše življenje in nas kratkotrajno napolni z energijo, dol­gotrajni pa organizmu škoduje in nam povzroca številne: • fizicne, telesne težave (glavobol, utrujenost), • duševne, psihicne težave (slaba kon­centracija), • custvene težave (razdražljivost, de­presivnost), • socialne težave (izoliranost od bli­žnjih, jeza, mašcevalnost). Stresor je lahko karkoli, kar lahko obcutimo kot obremenitev, izziv ali zahtevo. Dandanes prepogosto rece-mo vsemu stres – s to besedo smo na­domestili številne pojme, npr. tremo, vznemirjenost, dvom, strah, negoto­vost, zadrego in še marsikaj drugega. Vsekakor je to odziv telesa na nekaj, za kar nam je mar. Spremenimo odnos do stresa Lahko reci, kajne? Kako preživeti nesreco, smrt, bolezen, strah ali fi­nancno stisko? Najprej je treba stres opaziti in ga sprejeti, potem se je treba sprijazniti, da se telo na stres odziva, ker pac gre za stvar, ki je za nas zelo pomembna. In potem je treba energi­jo, ki jo pridela stres, koristno uporabi-ti, namesto da z njo stres dušimo. Naš um ima poseben “talent”. Ne glede na to, koliko pozitivnih stvari se nam dogaja v življenju, bomo negativ­nim vedno namenili bistveno vec casa in pozornosti. En slab dogodek, en ne­uspeh in um se osredotoci nanj. Veci­noma se namrec ne zavedamo, kako narava uma upravlja z našim življe­njem. Vemo samo, da se ne pocutimo dobro. Da nam vedno nekaj manjka. Ceprav je naše življenje, gledano s šir­šega zornega kota, dobro. Z nekaj vaje lahko spremenimo naš pogled na svet in stvari, ki se nam dogajajo v življenju. Pomaga že, da si vsak dan vzamemo nekaj minut casa in si zapišemo, za katere trenutke v dnevu smo hvaležni. Lahko se zavestno odlocimo, da širi-mo dobre novice. Lahko se zavestno odlocimo, da se ne odzivamo na sla­bo voljo ljudi okoli nas in ne “kuhamo” zamere do tistih, ki so nas užalili, pri­zadeli ali razjezili. Pustimo domišljiji prosto pot in odkrijmo nacine, kako zadihati v bolj pozitivnem in sprošce­nem pogledu na svet. Vabilo Kaj povzroca stres? Situacije in pritiski, ki jih povzroca stres, imenujemo stresorji. Po navadi jemljemo stresorje kot negativne (npr. Skupinske delavnice – naporen delavnik, težko partnersko razmerje). Vendar med stresorje šte­ obvladovanje stresa jemo vse situacije, ki od nas zahtevajo, da se nanje prilagodimo, pa naj bodo Poznate koga, ki se mu stalno mudi, je pogosto slabe volje, slabo spi, je vidno izcrpan in negativne ali pozitivne. Sem lahko stres pomeni obvladovati svoje misli, ima obcutek, da mu življenje uhaja iz rok? Dejstvo je, da si stres povzrocamo ljudje sami. torej štejemo tudi pozitivne dogodke, custva, urnik, okolje in nacin, kako Zato se lahko naucimo, kako ga obvladati. kot so poroka, nakup hiše, vpis na fa- se odzovete na lastne težave. Obvla-Potrebno je zelo malo: stres razumeti in izmed množice metod obvladovanja stresa kulteto ali napredovanje v službi. dovanje stresa vkljucuje spremembo najti tiste prave zase. Statistike kažejo, da 43 odstotkov ljudi trpi za boleznimi in Vsekakor stres ni pogojen samo z stresnih situacij, spremembo odziva motnjami, ki so neposredno povezane s stresom, v negotovih casih pa se njihov delež zunanjimi dejavniki. Lahko ga pov­ na situacijo, skrb zase in cas za pocitek še poveca. Obvladovanje stresa nikakor ni preprosto, saj univerzalno zdravilo, ki bi bilo zrocite tudi sami v svojih mislih – npr. ter sprostitev. primerno za vse, preprosto ne obstaja, zato se moramo težave lotiti sistemsko. Situacija, ko ste v skrbeh zaradi necesa, kar se še Stres je bil in bo za vedno ostal ki je za nekoga stresna, utegne biti za nekoga drugega celo razbremenilna. Delavnica za ni zgodilo. Ali boste zaradi neke situa- med nami, saj ni nekaj, kar se zgodi obvladovanje stresa vam omogoci prepoznati vzroke, ki se skrivajo v ozadju težave ter cije pod stresom ali ne, je torej v veliki meri odvisno od tega, kako gledate na-le enkrat v življenju. Ne mine dan, da vas ob pomoci nekaterih nacel in postopkov opolnomoci, da življenje vzamete v svoje roke. njo. Nekaj, kar je za vas stresno, mor-nas ne bi vsaj majhna težava pahnila da za druge ni in jih lahko celo zabava v položaj, v katerem se pocutimo ne- Kakšen je namen srecanj? (npr. jutranja vožnja v službo vas lahko prijetno. Pa vendar je pomembno, da Namen srecanj je vsakemu posamezniku nuditi custveno podporo, kjer lahko vsak naredi napete, ker lahko zaradi tega vsak zase spoznavamo, kaj in koliko posameznik dobi priložnost spregovoriti o svoji izkušnji. Skupina je varen prostor za zamudite v službo, medtem ko drugi nas »vrže iz tira« in da poskušamo ljudi, ki slišijo, vidijo ali doživljajo stvari, ki jih drugi ne, in je prostor, kjer se posameznik v isti situaciji uživajo v glasbi in casu, cim globlje razumeti dogodke, ki nas pocuti varnega, cenjenega in spoštovanega. Prednost te oblike terapije je tudi, da ki ga imajo takrat na voljo samo zase). lahko (vedno znova) pahnejo v stres ustvari priložnosti za ucenje, raziskovanje misli, custev in obcutkov. ali so njegov neusahljivi vir. Šele ko Na delavnici boste spoznali osnovne znacilnosti doživljanja stresa, vzroke zanj ter nacine ugotovimo izvir, gremo lahko stopni- Kako se odzivate na stres? njegovega obvladovanja. Pridobili boste znanje in vešcine, s katerimi si lahko pomagate Pomembno se je nauciti prepozna-co više in se zacnemo ukvarjati z ob- sami in izboljšate svoje pocutje (tehnike sprošcanja, tehnike preusmerjanja misli in vati, kdaj ste izpostavljeni preveliki vladovanjem stresa. Vsakdo med nami custev, nacrtovanje odziva na stresne situacije, razvijanje custvenega zavedanja ipd.). kolicini stresa. Najnevarnejše pri stre-se mora znati samostojno bojevati in su je, da se pocasi in postopno kopici, se spoprijemati z njim. KOMU JE SKUPINA NAMENJENA? tako se ga navadite in celo postane Ce potrebujete osebo, ki vam bo po- • Ste preobremenjeni in pod stresom? vsakdanji in normalen. Znaki in simp-magala poiskati in zgraditi nove mo-• Imate slabo samopodobo in želite izboljšati kakovost življenja? tomi cezmernega stresa se lahko kaže-žnosti v medsebojnih odnosih, potre-• Imate težave z odnosi? jo v kakršnikoli obliki. Stres vpliva na bujete spodbudno besedo, nasvet ali • Si želite pridobiti znanje o kognitivno-vedenjski metodi dela? vaš um, telo in obnašanje, hkrati pa ga imate vprašanje, lahko stopite v stik • Si želite poiskati varen prostor in spregovoriti o svojih težavah? vsak posameznik doživlja in sprejema z mano. Prisrcno vabljeni, da skupaj • Si želite nauciti razlicnih tehnik sprošcanja? drugace. Ne samo da cezmeren stres vnesemo vec sprošcenosti v naša ži-• Si želite povecati obcutek nadzora nas seboj in stvarmi, ki se vam dogajajo? povzroca resne mentalne in telesne vljenja! • Si želite pristnega stika in prijetnega druženja? zdravstvene težave, ampak lahko tudi Saj veste – cas je, da se ustavite … škoduje vašim odnosom doma, v služ-Ana Podlipnik, mag. bi ali drugod. psihosocialnega svetovanja, mag. Kdaj in kje? socialnega dela. Prijavite se lahko preko e-naslova: Naucite se obvladovati stres ana@motivacijainsvetovanje.si ali telefona: 040 126 826. Lahko imate obcutek, da vam je ana@motivacijainsvetovanje.si, Osem srecanj – ob ponedeljkih. Vsako srecanje traja 90 minut. Zaceli bomo 9. življenje ušlo iz rok, vendar lahko ob www.motivacijainsvetovanje.sidecembera 2019 ob 18. uri na Robovi 1, Vrhnika. primernem soocenju s težavo spet Tel.: 040 126 826 www.motivacijainsvetovanje.si vzamete vajeti v svoje roke. Zmanjšati . Renault MEGANE Že za 13.290 €* Paket zimskih pnevmatik* Dodatni popust na izbrano zalogo* Brezplacno obvezno in osnovno kasko zavarovanje za 1. leto** 5 let podaljšano jamstvo*** *Cena velja za model Renault Megane Life Tce 100, z vkljucenim rednim popustom 1.750 €, ter dodatnim popustom v višini 600 € ob nakupu prek Renault Financiranja. Ob nakupu vozila prejmete tudi brezplacen paket zimskih pnevmatik. Ob nakupu vozila iz izbrane zaloge prejmete popust v višini 600 €. Akcija za izbrano zalogo velja do 31. 10. 2019 oz. do razprodaje zalog. Vse podane cene (MPC* = maloprodajne cene) so neobvezujoce cene in vkljucujejo 22% DDV in DMV. **Ob nakupu avtomobila prek Renault Financiranja prejmete brezplacno obvezno in osnovno kasko zavarovanje za 1. leto. 2. leto obvezno zavarovanje avtomobila prek Renault Financiranja. ***5 let jamstva ob nakupu avtomobila prek Renault Financiranja obsega 2 leti tovarniške garancije in podaljšano jamstvo za 3., 4., in 5. leto ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej. Vec informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. Poraba pri mešanem ciklu: 4,4–6,9 l/100 km. Emisije: CO2 117–155 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6Dt. Emisija NOx: 0,0194–0,077 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00015–0,0007 g/km. Število delcev (x1011): 0,02–1,33. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo novemu standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroca globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k cezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija d.o.o., Dunajska 22, 1000 Ljubljana. Renault priporoca renault.si Kaj je ljubezen in kako se jo uciti? razumemo. Vse življenje se ucimo ljubiti življenje, svet, v katerem živimo, in ljudi, s katerimi se srecuje-mo na razlicne nacine. Vse življenje se ucimo obcutenja ljubezni, ker le na takšen dolgi rok dobimo odgovor, kako živeti z vec nežnosti in vec ljubezni. Veseliti se resnice je mogoce, ce znamo pretrpeti bolecine. Najprej pa se je treba zavedati, da ljubimo kljub odporom v sebi in iz okolja. Ce nismo dobili dovolj ljubecih custev v ranem otroštvu, se moramo uciti njihove skrite vire sami odpreti z novim znanjem. Zrela ljubezen in intimnost nista mogo-ci, dokler se partnerja zavestno ne odlocita, da bosta zacela odrešenjski proces odpušcanja, si odpustila vse in zacela znova. Zato pa rabita milost, ki omogoca preseganje starih vedenjskih modelov, ki vodijo v vse vecje spore, zamere in konflikte brez medsebojne rasti. Neodpušcanje kot vir razdora v vsakem odnosu nastaja zara­di nezdravega ponosa, ki blokira posameznika v psihološki in duhovni rasti. Drugi v nas klice nerazrešene in nezavedne vsebine, ki klicejo po odrešenju in jih sami ne bi mogli zaznati, z zau­panjem pa se taka obcutja razvijejo. Verjetno ni cloveka, ki si ne bi že kdaj postavil takega vprašanja. Nekateri ostanejo samo pri vprašanju, drugi pa ga poglobljeno raziskujejo. Pricakovanja so velika, resnica pa je zelo preprosta. Tako zelo preprosta, da potrebujemo cas, da jo Kaj je skrivnost ljubezni? Ce je skrivnost vere v ljubezni in upanju, je skrivnost ljubezni v milosti in dopušcanju vsega ali po Richterju, v hrepenenju po neskoncnem. Ljubezen z omejitvami postane zgolj pogojna, zemeljska in minljiva. Smisel ljubezni je vec znacen, ker ne gre le za poenotenje clovekove narave. Ljubimo lahko vsak svoj del posebej in vse skupaj. Nadalje gre za ustvarjalnost (kar je smisel dela, ki ga radi opravljamo), plodnost (kar je smisel spolne ljubezni), obcutek povezanosti, kar je smisel socialne ljubezni. Ljubimo zaradi svoje absolutne enkratnosti, vendar je sam pojav ponovljiv. V ljubezni je sre-ca, pogum (biti sam) s seboj, doživeti vse, kar je mogoce v enem samem (razširjenem) trenutku. Temeljni smisel pa je brezpogojno priznanje po­mena drugega bitja oziroma priznanje brezpo­gojnega pomena. Smisel ljubezni je v nastajanju, ki je enako vrhunskemu stanju duha. Dosežemo ga lahko z razlicnimi sredstvi: obredi, poglobljenim di­alogom, fizicnim gibanjem, preizkušeno glasbo, lepimi podobami. Ljubezen kot hormonski, kemicni vihar ... Ljudje vedo, da je dan brez ljubezni izgubljen dan. Znanost za našo sreco ne pozna dovolj hor­monov, ki so zaslužni, da se srce mocno zažene k doloceni osebi, vendar to še ne pomeni, da je nekdo lahko varen pred hormonskim viharjem. Strastno poželenje, ki ga v cloveku spodbudi druga oseba, v organizmu izzove omamen ke­micni vihar, ki ljudi naredi srecne in zadovoljne, polne energije in optimizma. Ne sprenevedajmo se: spolna ljubezen z vsemi svojimi pojavi v du­ševnem življenju je glavni pogoj cloveške srece. Ljubezni v pravem pomenu te besede ni mogoce kupiti. Zato niti ni bilo težko I. Kantu ugotoviti: »Ljubezen je stvar custev in ne volje. Ne morem ljubiti zato, ker si tega želim, še manj pa zato, ker to morem, zato je obvezna ljubezen neumnost.« Ljubezenskega custva ni mogoce opisati, treba ga je doživeti. Najboljših in najlepših stvari na svetu ne moremo videti niti se jih dotakniti. Cu­titi jih moramo s srcem. Za vsako ljubezen obstajata pravi cas in poseben razlog. V življenju zares ljubimo trikrat. Ljubezen je samo beseda, dokler ne pride nekdo, ki ji da smisel. S prvo ljubeznijo se po navadi srecamo v najstniških letih. To je nedolžna ljubezenska zgoda, o kakršnih gledamo filme in beremo knjige. Gre za ljubezen, ki zadovoljuje pri-cakovanja družbe, morda tudi naših staršev. Druga ljubezen je težka ljubezen, ki nam da življenjsko lekcijo o tem, kdo smo in kaj želimo od življenja ter kakšno ljube­zen v resnici išcemo. Druga ljubezen boli, je polna laži, zablod, manipulacij in solz.Tretja ljubezen nas ujame nepripravljene. To je ljubezen, kakršne se nismo nadejali, nismo je pricakovali. Videti je popolnoma zgrešena in hkrati na trenutke popolna. Gre za povezavo med clovekoma, ki jo je težko razložiti, zaradi nje ljudje naredijo najbolj nore stvari. Za razliko od prve ljubezni pri tej ni pricakovanj in nacr­tov. Partnerja se sprejemata takšna, kot sta, poleg tega tretja ljubezen ruši vse predsodke in stvari koncno krenejo v smeri naših potreb in želja. V tretje ljudje postanejo najboljša razlicica sebe, odkrijejo pravi pomen ljubezni in spošto­vanja, sobivanja in vsega, kar je potrebno, da zve­za med dvema osebama zdrži bremena življenja. Nekateri vztrajajo v slabih zvezah, nekateri ostanejo vse življenje s prvo ali drugo ljubeznijo. Možnosti je vec. Nekateri potrebujejo vec sla­bih zvez. Tudi razmerja so zgolj procesi na poti skozi življenje in življenje s partnerjem ni nic drugega kot ucenje. Ljubezen kot uspeh Pri ljubezni gre za dve razlicni custvi: prvo je naša ljubezen do drugega, drugo je custvo, ki nastane ob zavedanju, da smo ljubljeni. Iz tega lahko sledi, da kdor ljubi, je namrec že uspel. Zato imejmo radi sebe in druge, ljubimo sebe in druge. Osrecujmo se! Urška Jesenovec, mag. zakonskih in družinskih študijev, zakonska in družinska terapijajesenovecurska@gmail.com , 031544095 VRHNIKA Avtotrade, d.o.o., Vrhnika Sin a Gorica 11, Vrhnika tel.: 01 750 62 11 www.avtotrade.si  -25% NA MENJAVO IN CENTRIRANJE PNEVMATIK N O  PNEVMATIK!  21,96€ Skuponom vam priznamo 25% popusta na men avo in centriran e pnevmatik! Potrebno epredhodnonaro.iloprekotelefona. En kupon vel a za eno vozilo. Zgora navedena cena storitve 21,96€ vel a za eklena platiš.a do 16” in vsebu eDDV. Akci a tra a od 15.10. 2019 do 10.11.2019 ter od 20.11.2019 do 31.12.2019. VRHNIKA Cena 17 990 EUR velja za Kia XCeed 1 0 T GDi z op emo LX OY ISG M T z edno ceno 24 590 EUR Cena že vkljuu ejo popus »EOM 0%« in joker popus »Bonus financiran e« Bonus inanciranje lahko izkoris e ob nakupu novega vozila KIA po ponudbi KMAG d o o poMPcenikuobsklenitvipogodbeofinannemleasingup ekoSumm LeasingSlovenia SKBLeasingaliGB Leasing Financiraneselahkozavrne es rankanimaus eznebonite e Cenevklju vsedanepopusteinprihrankeinnevklu kovinske belebarveinstroškapripravevozila Popustinugodnos semedsebojneseševajoVeljavnos ponudbedoodprodaezalog Ogljikovdioksid(CO)jenajpomembnejšitoplogedniplinkpovzroaglobalnosegevanjeEmisijeonesnaževal zunanegazrakazprometapomembnoprispevajokposlabšanju kakovostizunanjegazraka koncentracijamprizemnegaozonadelcevPM inPM2, terNO Pogojigarancijenavoljovgarancijskknjižicivozilaalipripooblašenemzasopnikuvoz Kia Za pkarskenapakeneodgovarjamoSlikesosimbolineKMAGdoo Leskoškova2Ljublana DOKAZ KAKOVOST I Šestindvajset obcin ljubljanske urbane regije skupaj za Ljubljano Evropsko prestolnico kulture 2025 Obcine ljubljanske urbane regije, med njimi tudi obcine Vrhnika, Log - Dragomer, Dobrova -Polhov Gradec, Horjul in Borovnica so 13. septembra podpisale Sporazum o sodelovanju pri skupnem projektu kandidature Mestne obcine Ljubljana za naziv Evropska prestolnica Sporazum je rezultat odlic­nega sodelovanja in povezano­sti županov ljubljanske urbane regije in želje po intenzivnem razvoju regije tudi v prihodnje. Podpisani sporazum je te­meljni kamen prvega stebra Evropske kulturne prestolnice, uspešna izvedba projekta pa bo imela dolgorocen pozitiven ucinek na razvoj celotne regije, tako na razvoj kulture kot tudi na razvoj drugih podrocij, ki so tesno povezana s kulturo. Župan Zoran Jankovic je ob podpisu sporazuma izpostavil odlicno sodelovanje obcin lju­bljanske urbane regije, ki kaže, da je osrednjeslovenska regija povezana življenjsko in razvoj-no. Izrazil je zadovoljstvo, da so kulture 2025 (LJEPK 2025). vsi župani regije pri vseh odloci­tvah soglasni; tudi ob potrditvi sklepa o skupni kandidaturi za naslov Ljubljane Evropske pre­stolnice kulture. Podpis sporazuma o sodelo­vanju obcin ljubljanske urbane regije pomeni, da ima kandi­datura Ljubljane za naziv EPK 2025 široko in mocno podporo ter trdno zavezo vseh obcinskih organov znotraj regije. Ena izmed zavez sporazu-ma je, da je ena tretjina vseh dogodkov v okviru kulturnega programa EPK 2025 izvedena zunaj obmocja Mestne obcine Ljubljana, na obmocjih drugih obcin ljubljanske urbane regije. Regionalno kulturno sodelo­vanje bo tudi ena izmed pred­nostnih nalog kulturne politike MOL v naslednjem strateškem obdobju 2020–2023, skupna kandidatura pa je izvrstna pri­ložnost za uresnicevanje stra­teških razvojnih ciljev celotne regije. Številna evropska mesta, ki so doslej nosila naziv EPK, niso imela le uspešnega programa, narejenega posebno za leto naziva, temvec so imela kori­sti tudi od trajne zapušcine v obliki nove ali obnovljene kul­turne infrastrukture, izboljšane mednarodne prepoznavnosti in podobno. Pri tem izhajamo iz spozna­nja, da so bila med šestdesetimi mesti, ki so od leta 1985 do zdaj nosila naziv EPK, najuspešnejša prav tista mesta, ki so v program aktivno vkljucila svoje regije z namenom povezovanja sku­pnosti, kot na primer Essen EPK 2010 (regija Porurje), Marseille EPK 2013 (regija Provansa), Leeuwarden EPK 2018 (regija Frizija) ... UG Odsev ljudskega izrocila v Ligojni Ligojna, 5. oktober – V tamkajšnji dvorani tako delujejo znotraj lokalne­ga kulturnega društva. Mlada v gasilskem domu je potekala obmocna skupina, ki se je javnosti prvic revija poustvarjalcev glasbenega izrocila predstavila lani, je navdušila ob- Slovenije Napev – odsev. cinstvo, ki ji je poklonilo dolg Udeležilo se ga je sedem pev-gojna, prepevajo že 13. leto. Pre-aplavz. skih in glasbenih zasedb, med poznane so po svojih nošah, ki Sicer pa so poleg omenjenih njimi tudi dve skupini iz do-posnemajo premožne mešcanke dveh nastopale še pevke iz Lo- macih krajev. Ligojnske Trlce, devetnajstega stoletja. Pravo po-ške doline (Društvo upokojen­ki sicer delujejo v okviru Kul-pestritev veceru pa so pripravili cev Loška dolina), Grlice (Žen­turno-umetniškega društva Li-Tamburaši Borovnica, ki ravno ska pevska skupina Pevskega društva invalidov in upokojen­cev Logatec), Marija Baraga iz Rovt, Rovtarska dekleta (Ženska pevska skupina Društva upoko­jencev Rovte) in Jezerska tršca (Ženska pevska skupina PGD Dolenje Jezero). Na koncu sta se jim Nataša Bregant Možina iz Obmocne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti in Marinka Kupec, predsednica Sveta JSKD Vrhnika, zahvalili ter podelili priznanja. Melodije in napeve skupin je ocenjevala strokovna spremljevalka dr. Mojca Kovacic. Prejšnja leta je tovrstna obmocna revija pote­kala pod naslovom Revija ljud­skih pevcev in godcev, letos pa so razpis nekoliko spremenili, da so vanj lahko zajeli tudi ti-ste, ki se v preteklosti niso mogli prijaviti na revijo. Posledicno je tudi prireditev dobila novo poimenovanje: Napev – odsev. Prireditev v Ligojni je poteka-la v izvedbi Kulturnega društva Ligojna pod okriljem Obmocne izpostave JSKD Vrhnika. Doga­janje na odru je povezovala Na-talija Kogovšek. Gašper Tominc, foto: GT Fotografije za novi koledar Vrhnika, 1. oktober – V Galeriji Cankarjevega doma je bilo odprtje fotografske razstave Fotokluba Okular. Med njimi so bile tudi izbrane foto­grafije za novi koledar TD Blagajana Vrhnika 2020. Odprtje razstave so popestrili bralci Cankarjevih del Terezija Nikolcic, Mar-jana Vrhovnik, Janez Tomšic in Helena Živkovic ter harmonikar Tone Stanov­nik, vsi clani Turisticnega društva Bla­gajana Vrhnika. Cankarjeve besede in zvoki harmonike so nas popeljali v prelepe štiri letne case vrhniške okolice. Prav to so predstavlja­le tudi razstavljene fotografije Fotokluba LionsklubVrhnika ob svoji 20 letn DOBRODELNI KONCERT 8. november 2019, ob 19.30 CankarjevdomVrhnika LIONSORCHESTRA (BIG BAND VRHNIKA, ORKESTER SIMFONIKA, LIONS BAND) UROŠ PERI BLAŽVRBI DRUŽINAJUVAN LEGAT & JUVAN TANGO PROJECT ALEN AGODEC LEABARTHA BASSLESS LADOJA ŠA NUNE V A CIJI (IZSEK IZ MUZIKALA) P odaja vstopnic: mojekarte.si ici vabi na Okular. Med njimi so bile tudi izbrane fotografije številnih clanov kluba Okular, ki že vrsto let delujejo na Vrhniki in se predstavljajo na razstavah in pri izvedbi koledarja. O njihovem delu je spregovoril fotograf in slikar Marko Jakopic. Svoje fotografije so še razstavili: Elo Mihevc, Marko Mulej, Tomaž Vojvoda, Snježana Barešic, Anže Barle, Andrej Grubic, Rad-ko Krasnik, Tanja Likeb in Bojan Senjur. Zbranim fotografom in bralcem Cankar­jevih besedil se je zahvalila tudi predse­dnica TD Blagajana Mirjam Suhadolnik. Razstava je bila odprta do 20. okto-bra, vendar pa bo mogoce del prelepih slik vrhniške pokrajine videti na novem koledarju Blagajana 2020, ki bo kmalu zagledal luc sveta. Simon Seljakw Minljivost Dolga je vrsta sveta, ki caka, da bo odšla. Pomlad se ljubi z dnem in sence cakajo jesen. Vse te caka, vse te lovi, ko pa vstaneš, že te ni. Hrabro si delal, lenaril kot zver ... A mirno te prime, vzame za zmer'. Nic te ne vpraša, nic ji ni mar – – ce bil si kravatar ali farški cmar, ce bila si ljubeca, ce v cvet ti šla je sreca. Vcasih je kazen, vcasih radost. Vzame ti pelin, pozabi skrivnost. Vse ti vzame, vse cutne omame ... Caka te zadnja osama, ko odpre se ti jama. Marko Mocnik Lionsi praznujejo z vami Lions klub Vrhnika ob svoji 20. obletnici delovanja vabi mešcane Vrhnike in okolice na tradicionalni dobrodelni koncert za vse generacije, ki bo 8. 11. 2019, ob 19.30 v Cankarjevem domu Vrhnika. Zbrana sredstva bodo name-njena podpori delovanja Vecge­neracijskega centra Vrhnika – Skupna tocka in štipendiranju obetavnih dijakov in študentov. Skupna tocka za vse generaci­je na vec lokacijah v regiji izvaja brezplacne vsebine, namenjene socialnemu vkljucevanju, izo­braževanju, medkulturnemu in medgeneracijskemu povezova­nju ter pestremu in zabavnemu preživljanju prostega casa. Kje lionsi pomagajo? Od ustanovitve pred dvajse­timi leti smo del mednarodne­ga lionisticnega gibanja. Na lokalnem in regijskem obmo-cju je klub usmerjen v nude-nje pomoci posameznikom in širšemu okolju, kot so slepi in slabovidni (postavili javni kip za slepe pred Cankarjevo spo­minsko hišo), pomagamo pri naravnih katastrofah, kot so poplave ali požari, pomagamo socialno ogroženim družinam, prav tako pomagamo preko obmocnega združenja Rdece­ga križa z zbiranjem oz. doni­ranjem viškov hrane (na leto v vrednosti 35.000 evrov), že tre­tje leto zapovrstjo organiziramo Dan dobrodelnosti, ko otrokom pricaramo kulturni program z Božickom in obdaritvijo z igra-cami, šolskimi potrebšcinami ter priboljški. Povezujemo se s sorodni-mi društvi kot so: Obmocno združenje Rdecega križa Vrh­nika, Varstveno-delovni center Vrhnika, Rokodelska skupina KvaKvackaš, Društvo ljubiteljev narave in obicajev Notranjska, gasilska društva, Študentski klub Zakon Vrhnika, Mala me-stna Galerija Vrhnika in drugi-mi zainteresiranimi posamezni­ki. Lions klub Vrhnika povezuje resne in sposobne ustvarjalce v prijateljstvu in želji, da bi skupaj pomagali ljudem v težavah. Ljubezen in darovanje so pri­marni vzgibi za dobrodelnost in so temelj naše moralne zavesti, s katero povezujemo humanost družbe, ki jo današnji svet in družba še kako potrebujeta. Letos smo ustanovili tudi Leo klub (podmladek Lions kluba), ki združujejo mlade med 16. in 30. letom in pomagajo tistim, ki so pomoci potrebni. Pod sloganom Pomagamo spodbujamo vecjo mero tole­rance in razumevanja, kar je najlepši nacin povezovanja ljudi v humani družbi.Vabljeni, da se pridružite projektu, pridite na dobrodelni koncert, podprite dogodek, kot ga podpirajo slo­venski ustvarjalci – glasbeniki in umetniki. Pomagajte z nami, da boljši jutri ne ostane le pra­zna beseda in sanje. Pomagamo! B. M., Lions klub Vrhnika Orkester Simfonika v popolni sestavi Ne samo kot župani, ampak tudi dobri upravljavci gospodinjskih aparatov – vendar samo v glasbi. Povezovalka Petra Grom in dolgoletni clan orkestra Mirko Kosi Klasicno drugacno z gosti Vrhnika, 13. Klavirski trio Rupnik s skladbo glasbe. Bilo je zanimivo, veselo Klavirski trio št. 39. Vsi trije so in tudi precej smešno. Vsi trije oktober – V polni tudi clani Simfonike: violinist-so ob koncu prejeli velik aplavz veliki dvorani ka Manca, celist Nejc in pianist in pokazali, da so dobri tudi na Cankarjevega Anže. Zanje lahko recemo, da glasbenem podrocju. doma je bil so najbolj prepoznavni glasbeni-Pri priredbi M. Fabianija po enoletnem ki z Vrhnika in pred njimi je res Skyfall je zapela solistka Eva delovnem dobra in obetavna glasbena pri-Kovacic z delom zbora Mavri­ hodnost. Nato so na oder prišli ca in navdušila polno dvorano. premoru zopet štirje rogisti kvarteta HoRoRnNato je dirigent glasbenike in koncert orkestra Andrej Žust, Blaž Ogric, Seba-poslušalce popeljal na »izlet na »Mavrica pripelje Krko na Vrhniko« Simfonika Vrhnika stjan Berda in Gašper Okorn. balkon«, od koder so zaigrali Klasicno drugacno Predstavili so se s skladbo W. in zapeli tri skladbe. Na koncu Na letnem koncertu Mešanega pevskega zbora Mavrica bodo že tretje leto zapeli tudi otroci Mlade Mavrice, s solisti in gosti Pirchnerja Born for horn. Obe uradnega dela je zadonela še prvic pa se bodo kot gostje na Vrhniki predstavili pevke in pevci Mešanega pevskega zbora Krka iz Novega vecera. gostujoci skupini sta prejeli res cudovita Magdalenca, stavek iz mesta. Koncert bo glasbeno pisan, kot so barve mavrice. Vsi, ki nas poznate, veste, da radi pojemo skoraj vse zvrsti in ogromen aplavz. V drugem delu Slovenske suite skladatelja Alda da ni z nami nikoli dolgcas. Tudi MePZ Krka je podoben zbor, zato vam obljubljamo zanimiv vecer. Lani je orkester Simfonika koncerta pa so oder zasedli vsi Kumerja. Navdušeni poslušalci sodeloval na republiški proslavi clani orkestra Simfonika s svo-niso izpustili glasbenikov z ob 100-letnici Cankarjeve smr-jimi solisti in tudi z delom cla-odra, tako da so morali zaigrati Vabimo vas na koncert, ki bo v soboto, 9. novembra 2019, ob 19. uri, v dvorani Glasbene šole Vrhnika. ti, ki je bila v domaci dvorani z nov zbora Mavrica. V uvodnih še dodatke. Tako so navdušujo- Vstop bo prost. neposrednim TV-prenosom. dveh skladbah sta se predsta-ce zakljucili nedeljski glasbeni Letos pa so se okrepili tudi z vila Maša Bundic na pikalu in vecer, kar je znalo obcinstvo Za inštrumentalno spremljavo bodo poskrbeli pianist Anže Rupnik, kitarist Vedran Bekric in harmonikar Janez Dolenc. mladimi glasbeniki z Vrhnike vokalist Andrej Jesenovec. Za nagraditi in je zadovoljno za-in Ljubljane, tako da se za pri-presenecenje so poskrbeli trije pustilo dvorano Cankarjevega Društvo MePZ Mavrica, Obcina Vrhnika hodnost Simfonike ni bati. amaterski glasbeniki: župan doma. Celotno prireditev je Za letošnji koncert je dirigent Vrhnike Daniel Cukjati, župan povezovala Petra Grom. Marko Fabiani s svojimi sode-Loga -Dragomerja Miran Sta-Ob koncu so se glasbeniki lavci pripravil popolnoma nov novnik in Matej Cernetic, vodja zahvalili vsem soustvarjalcem glasbeni program, ki so ga pope-Oddelka za družbene dejavno-mogocnega koncerta Klasicno strili solisti orkestra in znani go-sti Obcine Vrhnika. Vse tri je drugacno. Še posebna zahvala stje. Prvi so se predstavili gosti-na oder poklical dirigent in jim je bila namenjena clanu orke­telji vecera orkestra Simfonika izrocil inštrumente – kuhinjske stra violinistu Mirku Kosiju, ki z dvema skladbama Menuet L. elektricne pripomocke: sesalnik, je po vec kot 20 letih igranja v Bocchervinija in s škotsko melo-mešalnik in sušilnik za lase. orkestru nekako zakljucil svojo dijo Skarburški sejem v priredbi Skupaj z orkestrom so na njegov dolgoletno glasbeno kariero. Marka Fabianija. Kot prvi go-znak vkljucevali aparate in zai­stje so nastopili mladi vrhniški grali skladbo H. Powerja Gospo-Simon Seljak glasbeniki družinske zasedbe dinjski prirocnik za ustvarjanje NOVEMBER KULTURNI KLUB ORFEJ KONOPLJINE DELAVNICE IN PREDAVANJA 5.11. ob 19:00 Priprava obrokov in kozmetike iz konoplje – prijava na delavnico: dogodki@domaca.si 19.11. ob 19:00 Mladostno življenje s konopljo – predavanje o uporabi konoplje v zrelih letih. 21.11. ob 19:00 Aktivirajmo endokanabinoidni sistem – naše telo samo proizvaja podobne snovi, kot jih najdemo v konoplji – kako izboljšamo delovanje sistema in se nasmehnemo stresu. Prostovoljni prispevki. Hvala! VOŽNJA V SVOBODO 7.11. ob 18:00 21 korakov kako premagati strahove na poti k uresnicitvi svojih sanj. Nataša Kogoj, NLP trener, družinska terapevtka, predvsem pa ženska, ki živi SEBE in sebe daje svetu, bo predstavila svojo knjižno uspešnico ter nas motivirala s svojo energijo kako “Živeti svoje sanje, živeti sebe”. Postovoljni prispevki. Hvala! KAKO IZLUŠCIMO RESNICNO IZ INFORMACIJSKO ONESNAŽENEGA OKOLJA 9.11. ob 19:00 Smo ljudje bolj geneticno ali mimeticno pogojeni? Kako pride do popacenja informacije? Kako urimo pozornost in moc spoznavnosti? Prispevek 10€. Hvala! Marjeta Šumrada dipl. ek. gozd. KAKO MOJA PRETEKLOST VPLIVA NA MOJO SEDANJOST IN PRIHODNOST? 13.11. ob 18:00 Mag. Andrej Debeljak, pred leti duhovnik, danes družinski terapevt, mož, oce, avtor knjige Srecen sem ni nikoli podvomil o svojem poslanstvu, ki je pomoc ljudem. Srecanje z njim je eno tistih, ki ti pusti hvaležen pecat in velika spodbuda za nova spoznanja o lastnih cutenjih. Postovoljni prispevki. Hvala! REZIJANSKI PLESI 15.11. ob 19:00 Ples, ki je po svoji zgradbi najbolj podoben mediteranskemu plesnemu izrocilu, prenaša skrivnosti preteklosti in jih vpenja v življenjski ritem sedanjosti. Ples za vse - mlajše in starejše, pa tudi za otroke. Prostovoljni prispevki. Hvala, Klemen! FILMA O VODI IN SPOROCILU ŽIVALI TER PREDAVANJE OBLIKE ŽIVLJENJA 22.11. ob 19:00 Film “I am Water-I give you Life” raziskuje odnos med clovekom in vodo v vseh njenih oblikah. Film “Messages from the Animals-Otter Love” prinaša sporocila iz živalskega sveta. 23.11. od 10-14:00 Pogovarjali se bomo o drevesih, mineralih, rastlinah in vseh oblikah življenja, o škratih in vilah in kako jih vkljucujemo v našo komunikacijo, kadar vstopimo v njihov prostor. Govorili bomo o živalih, ki se vracajo v Slovenijo. Prvi del: prostovoljni prispevki, drugi sklop (sobota): 25 €. Hvala, Elke Duerr. BOJEVNIKOVA MEDITACIJA 26.11. ob 19:00 Popolna sprostitev in potop v bivanje ob glasovnem vodstvu in zvoku kvarcne posode. Vsaka meditacija je doživljajsko navdihnjena in vsakokrat popelje na svojevrstno misticno potovanje Velikega razumevanja. Prostovoljni prispevki. Hvala, Marjeta Šumrada. MOJ OTROK BOJEVNIK 29.11. ob 19:00 Kako pospremimo svojega otroka v samostojno življenje in ga pripravimo na neizogibno stisko, da bo vztrajal pri dajanju najboljšega od sebe? Prožen, prilagodljiv, tudi spretno izmuzljiv so lastnosti, ki krasijo razigranega bojevnika. Prispevek 10 €. Hvala, dr. Milan Hosta TANGO VECER V ORFEJU 30.11. ob 19:30 Vabljeni na pokušino argentinskega tanga, družabnega plesa, ki preko ritma in melodije razvija senzibilnost. Pridi sam ali v paru in se nam pridruži na milongi (tango zabavi), na kateri bo raslo plesno samozaupanje in povezanost med plesalci. Prostovoljni prispevki. Hvala, Camilo Acosta. Vljudno vabljeni v Sinjo Gorico 87 (1500 metrov od izvoza Vrhnika), kontakt: 031 481 014 (Marjeta), 041 265 508 (Uroš), FB/Klub Orfej Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika nil, Srecko pa mora še pred koncem dneva najti novega. Cankarjev dom Vrhnika Znajde se v vrtincu zapletov, med kandidati, ki so se po PONEDELJEK, 11. novembra 2019, ob 19.30 nenavadnem nakljucju znašli na televizijski hiši. Pred ocmi gledalcev se zvrstijo humorni liki iz našega TALIJA GLEDALIŠCE vsakdana: klepetava tajnica Jožica, ki Srecka spravlja v nerodne situacije in ga potem rešuje iz njih; vase zagle­ SMEŠNO ZA CRKNIT dani Mihec, ki je moderni influencer (ce ne veste kaj to Cisto nora komedija o izboru za resnicnostni pomeni, boste v tej predstavi zagotovo izvedeli); živahni šov in energije polni Pavle, »rahlo« dementni veteran druge svetovne vojne, ki pri svojih sto treh letih še vedno po-Igrajo: Tadej Pišek, Jernej Campelj, Nenad-Tešo Tokalic, skocno potelovadi in osvaja vrstnice; pobožna Angelca, Barbi Šov na videz prijetna starejša gospa, ki pa se ji ni pametno zameriti; divji nekdanji zapornik Mirko, ki se je za zapahi Komedija Smešno za crknit je polna situacijske komi­znašel le zaradi nesrecnih okolišcin (ali pa tudi ne) in ke in verbalnih zapletov, s presenetljivimi preobrati in veseli kuhar Zdravko, ki je mnogo vec kot samo clovek odštekanimi liki, ki vam bodo zagotovo pricarali tudi že izza štedilnika, saj skriva še mnoge talente. kdaj videne življenjske situacije in vas pošteno nasmejali. Vljudno vabljeni! Glavni junak šova Smešno za crknit je skrivnostno izgi- November v TMS TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE v Bistri pri Vrhniki Bistra 6, 1353 Borovnica, 01/750 66 70, www.tms.si, info@tms.si Odprto: od torka do petka: od 8.00 do 17.00, sobote, nedelje in prazniki: od 9.00 do 19.00; 1. 11. in ponedeljki: zaprto. Zadnji vstop v muzej je eno uro pred zaprtjem muzeja. Obcasne razstave: Clovek na Luni V letu 2019 mineva 50 let od pomembnega mejnika v zgodovini cloveštva, ko je prvi clovek pri­stal in stopil na Luno. Na obcasni razstavi, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Slovenije in drugimi strokovnjaki, izpostavljamo, kako so dogodek spremljali v našem prostoru, kakšen odmev je imel v takratnih medijih in kakšen vpliv je imel na razvoj znanosti in tehnike. Spoznamo tudi prispevek slovenskih strokovnjakov k raziskovanju vesolja. Na ogled do decembra 2019. Vzhodno od raja – Jugoton 1947–1991 Na gostujoci razstavi umetniške organizacije Kultura umetnosti in Tehnicnega muzeja Nikola Tesla iz Zagreba predstavljamo zgodovino najvecje jugoslovanske glasbene založbe ter unikatne naprave za proizvodnjo kaset in plošc. Obogatili smo jo s pregledom razlicnih predvajalnikov zvoka in akusticne tehnike druge polovice 20. stoletja ter izdajo obsežnega kataloga o zgodovini založbe Jugoton. Na ogled do decembra 2019. Znanje brez meja Razstava predstavlja izbor uspešnih posameznikov, ki so zaradi iskanja, razširjanja in soustvar­janja znanja v razlicnih casovnih obdobjih odšli v širni svet, in tiste, ki jih je zaneslo k nam od drugod. Na ogled do decembra 2020. Spored prireditev: Sobota, 9. 11., ob 9.30: delavnica: Osnove restavratorstva (obvezne predhodne prijave) Nedelja, 10. 11., ob 11.00: voden ogled obcasne razstave Clovek na Luni s soavtorjem razstave Blažem Šefom Nedelja, 17. 11., ob 11.00: Ukrocena elektrika, prikaz poskusov Nikole Tesle Sobota, 23. 11., ob 9.30: delavnica: Peka kruha v krušni peci (obvezne predhodne prijave) Nedelja, 24. 11., med 14.00 in 18.00: delavnica za otroke: Skrivnostna Luna (pridružite se nam z nakupom muzejske vstopnice. Primerno za otroke od 5. do 10. let, mlajši ob pomoci spremljevalcev.) Za sobotne delavnice so obvezne prijave preko telefona 01 750 66 72, 041 957 146 ali elektronske pošte programi@tms.si. Nedeljske prireditve si lahko ogledate z nakupom muzejske vstopnice, sobotne delavnice so placljive. MUZEJ POŠTE IN TELEKOMUNIKACIJ Polhov Gradec 61, telefon: 01/364 00 83, www.tms.si, muzejpt@tms.si Odprto: od torka do petka, nedelje in prazniki od 10.00 do 17.00; 1. 11. in ponedeljki: zaprto. Zadnji vstop v muzej je eno uro pred zaprtjem muzeja. Obcasne razstave: Zgodbe iz šolske torbe V sodelovanju z Zgodovinskim krožkom Osnovne šole Polhov Gradec smo pripravili obcasno razstavo o zgodovini šolstva na Polhograjskem, vse od njenega zacetka leta 1852 do casov, ko so ucenci pouk obiskovali v polhograjski grašcini, kjer ima zdaj prostore Muzej pošte in telekomu­nikacij. Letos mineva 50 let, odkar je v grašcini zadnjic zazvonil šolski zvonec. Na ogled do 10. 11. 2019. Spored prireditev: Nedelja, 3. 11., ob 15.00: voden ogled muzejskih zbirk Sreda, 6. 11., od 16.30 do 18.30: Dan opticnih komunikacij (Na delavnicah, predavanjih de­monstracijah boste izvedeli vse o opticnih komunikacijah. Dan bo potekal pod vodstvom mentorja doc. dr. Boštjana Batagelja in študentov Fakultete za elektrotehniko UL. Primerno za obiskovalce od 12. leta naprej; prost vstop.) Nedelja, 10. 11., ob 15.00: Trara, trara, pošto pelja!, voden ogled za družine Nedelja, 17. 11., ob 15.00: voden ogled za seniorje Torek, 26. 11., in sreda, 27. 11., od 10.00 do 13.00: Dneva grafike (Sodelavci Katedre za informacijsko in graficno tehnologijo Naravoslovnotehniške fakultete UL vam bodo odkrili skrivnosti, kako lahko zaživijo crke, besede in podobe. Obvezne predhodne prijave: 01/364 00 83 ali muzejpt@tms.si.) Ogled muzeja v casu Miklavževega sejma V casu Miklavževega sejma (30. 11. in 1. 12.) boste muzej lahko obiskali le vodeno ob 10.00, 12.00, 14.00 in 16.00 z nakupom vstopnice za Miklavžev sejem. Pridržujemo si pravico do sprememb v programu. RAZSTAVE v Cankarjevem domu Do 16. novembra je v galeriji na ogled razstava modelov in slik Marjana Smrtnika, do 15. decembra 2019 pa v avli dokumentarna razstava ob 120-letnici vrhniške železnice. Razstavo POTOVANJE NA VRHNIKO so pripravili Muzejsko društvo Vrhnika, Cankarjeva knjižnica Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Društvo upokojencev Vrhnika, Muzejsko društvo Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika vas vljudno vabimo na odprtje razstave MALAR JE VREDEN VSE HVALE IN CASTI … Slikopleskar Roman Suhadolnik. Odprtje bo v torek, 19. novembra 2019, ob 18. uri v galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki, Tržaška c. 25. Razstava bo na ogled do 15. decembra 2019. Razstave v Cankarjevem domu Vrhnika si je mogoce ogledati od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure (ob delovnih dneh), ob nedeljah od 10. do 12. ure ter ob drugih prireditvah. Stalno razstavo akad. slikarja Florisa Oblaka v prostorih Rokodelskega doma, Tržaška cesta 23, lahko obišcete ob predhodni najavi (TIC Vrhnika). Vljudno vabljeni! Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Cankarjev dom Vrhnika Otroški abonma 11. šola in za IZVEN SOBOTA, 16. novembra 2019, ob 11. uri Društvo hiša otrok in umetnosti Lutkovna predstava: TO NI PIKA! Režija in idejna zasnova: Katja Povše; igra in animacija: Ana Špik in Anže Virant Decek in deklica se igrata s crkami, s katerimi sestavljata svoji imeni. Toda ko po nesreci izpi­šeta besedo »pok«, se vse njune crke raztrešci­jo. Kmalu najdeta samo nekaj okroglega – je to kolo, morda žoga ali milni mehurcek? Ne, to je O, crka O. Spoznata, da so crke povsod okoli nas, vsak predmet je lahko crka in vsaka crka je lahko predmet. Med igranjem s predmeti odkrivata nove crke in z njimi potujeta med deželami crk, kjer vsaka živi po svoje – T-ji so tovarna, E je notno crtovje, D je družinsko drevo … . . . Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Cankarjev dom Vrhnika ZA IZVEN: 28. novembra 2019 ob 18. uri. Gledališki abonma 2019/20 in za IZVEN: 28. novembra 2019 ob 20. uri. Koncertni vecer: MARKO HATLAK & FUNtango s posebnim gostom IZTOKOM MLAKARJEM Marko Hatlak je skupino zasnoval leta 2004 po vzoru zasedbe Astorja Piazzolle. Leta 2008 so posneli prvi album History, ki je posvecen Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Cankarjev dom Vrhnika CETRTEK, 21. novembra 2019, ob 20. uri KULTURNO DRUŠTVO ŠPAS TEATER Jurij Zrnec in igralci: AVDICIJA Komedija Režija: Jurij Zrnec; igrajo: Miha Brajnik, Mario Culibrk, Goran Hrvacanin-Gojko Aj­kula, Jernej Kogovšek, Dejan Krupic, Damir Leventic, Aleksandar Rajakovic, Nik Škrlec Stroga komisija bo na igralsko Akademijo sprejela samo najvecje talente. Jagodni iz­bor generacije! Nadobudni študentje, sami virtuozi improvizacije, med katerimi so tudi talentirano netalentirani, se ji bodo predstavili v najboljši luci. Zapletali in odpletali se bodo pred igralskimi izzivi. Razgalili se bodo do vseh svojih napak in pomanjkljivosti. Nimajo kaj, gredo na vse ali nic. Stojijo tik pred veliko temu argentinskemu umetniku. Pozneje se je repertoar iz tanga nueva razširil na svoj­stvene priredbe klasike – Vivaldijevih Štirih letnih casov, na musette francoskega mojstra Richarda Galliana ter na avtorske skladbe Marka Hatlaka. V letu 2016 sta Iztok Mla­kar in Marko Hatlak prvic skupaj stopila na oder in z izbranimi skladbami iz Mlakarjevega repertoarja, podprtimi z bogato spremljavo zasedbe Marko Hatlak&FUNtango, navdušila nabito polno dvorano Mlakarjevega doma-cega gledališca. Kritiki so koncert opisali kot »pašo za ušesa in dušo tako poznavalcev kot ljubiteljev tovrstne glasbe«. Vljudno vabljeni! . . . Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Gledališki abonma 2019/20 in za IZVEN Cankarjev dom Vrhnika PETEK, 15. novembra 2019, ob 19.30. MESTNO GLEDALIŠCE LJUBLJANSKO Komedija Petra Zelenka: ODHODI VLAKOV Režija: Primož Ekart; igrata Mojca Funkl in Primož Pirnat Zakonca Jo in Stephen sta na vecerjo povabila dva para. Prihaja dolgoletna prijateljica, ki se je pred nedavnim razšla z možem in bo s seboj pripeljala novega partnerja. Stvar se zaplete, ker je pozabljivi in raztreseni Stephen po po­moti povabil tudi njenega nekdanjega moža … Jo in Stephen si obupno prizadevata rešiti zagato in prepreciti neljubo snidenje, cemur sledi kup komicnih zapletov in zmešnjav. Vljudno vabljeni! priložnostjo, ki jim bo odprla vrata igralskega poklica in zvezdniške kariere! Na komercialne odre se kot avtor in režiser vraca eden in edini: Jurij Zrnec! Za smeh v dvoranah in ljubezen do komedije v ume­tnosti. Vljudno vabljeni! CANKARJEV DOM VRHNIKA Program prireditev november 2019 PETEK, 1. 11. 2019, ob 15. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA BACEK JON FILM: FARMAGEDON Animirana družinska pustolovšcina, SINHRO, 86 min PETEK, 1. 11. 2019, ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA KICKBOKSERKA Družinski film, 84 min, Nizozemska, Belgija, 9+ PETEK, 1. 11. 2019, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MRTVI NE UMIRAJO Zombi komedija, 103 min, ZDA SOBOTA 2. 11. 2019, ob 15. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA BACEK JON FILM: FARMAGEDON Animirana družinska pustolovšcina, SINHRO, 86 min, Velika Britanija, Francija, 4+ SOBOTA 2. 11. 2019, ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA OROSLAN Drama, 72 min, Slovenija, Ceška SOBOTA 2. 11. 2019, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TERMINATOR: TEMACNA USODA Akcijski spektakel, 128 min, Kitajska, ZDA NEDELJA 3. 11. 2019, ob 15. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TACKE NA PATRULJI Animirana družinska pustolovšcina, SINHRO, 66 min, ZDA, 3+ NEDELJA 3. 11. 2019, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €, ocala za veckratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MALI JETI 3D Animirana družinska pustolovšcina, sinhro, 92 min, ZDA, 6+ NEDELJA 3. 11. 2019, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ZLOCIN BREZ KRIVDE: PRIMER COLLINI Kriminalna drama, 122 min, Nemcija TOREK, 5. 11. 2019, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PRITISK Dokumentarni film, 92 min, Švedska PETEK, 8. 11. 2019, ob 19.30. Vstopnina: 14 €. LIONS KLUB VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA DOBRODELNI KONCERT Lions Orchestra (Big Band Vrhnika, Simfonika, Lions Band), družina Juvan, Legat – Juvan Tango Project, Bassless, Lea Bartha, Blaž Vrbic, Uroš Peric, Lado Jakša, Alenka Godec, odlomek iz muzikala Nune v akciji … Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 9. 11. 2019, ob 15. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA BACEK JON FILM: FARMAGEDON Animirana družinska pustolovšcina, SINHRO, 86 min, Velika Britanija, Francija, 4+ SOBOTA, 9. 11. 2019, ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA KRICI, SARAJEVO! Glasbeni dokumentarec, 95 min, Bosna in Hercegovina SOBOTA, 9. 11. 2019, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA BITKA ZA MIDWAY Zgodovinska vojna drama, 138 min, ZDA, Kitajska NEDELJA, 10. 11 2019, ob 15. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA BACEK JON FILM: FARMAGEDON Animirana družinska pustolovšcina, SINHRO, 86 min, Velika Britanija, Francija, 4+ NEDELJA, 10. 11 2019, ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA KICKBOKSERKA Družinski film, 84 min, Nizozemska, Belgija, 9+ NEDELJA, 10. 11 2019, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA KAM SI IZGINILA, BERNADETTE? Komicna drama, 109 min, ZDA PONEDELJEK, 11. 11. 2019, ob 19.30. Vstopnina: 22 €, na dan dogodka 25 €. TALIJA GLEDALIŠCE SMEŠNO ZA CRKNIT Cisto nora komedija o izboru za resnicnostni šov; igrajo: Tadej Pišek, Jernej Campelj, Nenad-Tešo Tokalic, Barbi Šov Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK,12. 11. 2019, ob 10. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA FILMSKO DOPOLDNE: ZATON Drama, 142 min, Madžarska, Francija SREDA, 13. 11. 2019, ob 18. uri. Vstop prost. DRUŠTVO UPOKOJENCEV VRHNIKA, OŠ ANTONA MARTINA SLOMŠKA VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Z BESEDO, PETJEM IN PLESOM V BARVITO JESEN Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki CETRTEK, 14. 11. 2019, ob 19. uri. Vstop prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SLOVENSKI TEDEN FILMA NE JOCI, PETER Vojni film, 92 min, Slovenija, 6+ PETEK, 15. 11. 2019, ob 19.30. Vstopnina: 18 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA, GLEDALIŠKI ABONMA in IZVEN MESTNO GLEDALIŠCE LJUBLJANSKO Peter Zelenko: ODHODI VLAKOV Komedija; režija: Primož Ekart; igrata: Primož Pirnat in Mojca Funkl, Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 16. 11. 2019, ob 11. uri. Vstopnina: 6 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA, OTROŠKI ABONMA 11. ŠOLA in IZVEN HIŠA OTROK IN UMETNOSTI Katja Povše: TO NI PIKA! Igrata: Ana Špik in Anže Virant Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 16. 11. 2019, ob 15. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PRI ADDAMSOVIH Animirana družinska komedija, SINHRO, 105 min, Velika Britanija, ZDA, Kanada, 6+ SOBOTA, 16. 11. 2019, ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA CARMINE STREET GUITARS Glasbeni dokumentarec, 80 min, Kanada SOBOTA, 16. 11. 2019, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA DOKTOR SLEEP Grozljivka, 153 min, ZDA NEDELJA, 17. 11 2019, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €, ocala za veckratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PRI ADDAMSOVIH 3D Animirana družinska komedija, SINHRO, 105 min, Velika Britanija, ZDA, Kanada, 6+ TOREK 19. 11. 2019, ob 18. uri. Vstop prost. DRUŠTVO UPOKOJENCEV VRHNIKA, MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA MALAR JE VREDEN VSE HVALE IN CASTI … Slikopleskar Roman Suhadolnik. Razstava bo na ogled do 15. decembra 2019. Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki CETRTEK, 21. 11. 2019, ob 20. uri. Vstopnina: 22 € parter, 20 € balkon. KULTURNO DRUŠTVO ŠPAS TEATER Jurij Zrnec in igralci: AVDICIJA Komedija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 22. 11. 2019, ob 20. uri. Vstop prost. HUMANISTICNO IN UMETNIŠKO DRUŠTVO »O« FESTIVAL ROJIŠCE 3. DEL: NUCLEAR DREAM WEAVERS COMPOUND Koncert Linda Sharrock, Mario Rechtern, Marina Džukljev, Tomaž Grom, Jošt Drašler, Aleksandar Škoric, Vid Drašler Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 23. 11. 2019, ob 18. uri. Vstopnina: 6 €. ŽUPNIJSKA KARITAS VRHNIKA, OBCINA VRHNIKA, SAZAS, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA DVA NOVCICA Dobrodelni koncert Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 24. 11. 2019, ob 15. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA LEDENO KRALJESTVO 2 Animirana družinska pustolovšcina, SINHRO, ZDA, 6+ NEDELJA, 24. 11. 2019, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €, ocala za veckratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA LEDENO KRALJESTVO 2 3D Animirana družinska pustolovšcina, SINHRO, ZDA, 6+ NEDELJA, 24. 11. 2019, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA IZZIVALCA Biografska drama, 152 min, ZDA PONEDELJEK in TOREK 25. in 26. 11. 2019, od 7. do 13. ure. RDECI KRIŽ SLOVENIJE KRVODAJALSKA AKCIJA Cankarjev dom na Vrhniki CETRTEK, 28. 11. 2019, ob 10. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA FILMSKO DOPOLDNE: PAVAROTTI Biografski glasbeni dokumentarec, 114 min, ZDA, Velika Britanija CETRTEK, 28. 11. 2019, ob 18 uri. Vstopnina: 24,90 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA HARMONIKAR MARKO HATLAK & FUNtango Koncertni vecer s posebnim gostom – igralcem, kantavtorjem in pevcem Iztokom Mlakarjem Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki CETRTEK, 28. 11. 2019, ob 20 uri. Vstopnina: 24,90 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA, GLEDALIŠKI ABONMA in IZVEN HARMONIKAR MARKO HATLAK & FUNtango Koncertni vecer s posebnim gostom – igralcem, kantavtorjem in pevcem Iztokom Mlakarjem Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 29. 11. 2019, ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA LEDENO KRALJESTVO 2 Animirana družinska pustolovšcina, SINHRO, ZDA, 6+ Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 29. 11. 2019, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA JUDY Biografska glasbena drama, 118 min., Velika Britanija SOBOTA, 30. 11. 2019, ob 18. uri. Vstop prost. DRUŠTVO INVALIDOV VRHNIKA 22. LETNI KONCERT OB MEDNARODNEM DNEVU INVALIDOV Zborovodkinja: Lilijana Stepic Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Predprodaja vstopnic za prireditve :Turisticni informacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9. Tel.: 01 755 10 54, e-pošta: tic@zavod-cankar.si Ponedeljek – petek: od 8. do 18. ure, sobota: od 8. do 14. ure in pol ure pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. Nakup vstopnic preko spleta: www.mojekarte.si. Dodatne informacije o pri­reditvah in morebitne spremembe: www.zavod-cankar.si, www.vrhnika.si Pridržujemo si pravico do spremembe programa. KINO VRHNIKA PRIPOROCA KICKBOKSERKA Družinski film / Vechtmeisje / režija: Johan Timmers / scenarij: Barbara Jurgens / Nizo­zemska, Belgija / 84’ OROSLAN Drama / Oroslan / režija: Matjaž Ivanišin / scenarij: Matjaž Ivanišin po kratki zgodbi Zdravka Duše / Slovenija, Ceška / 72’ . KRICI, SARAJEVO! Glasbeni dokumentarec / Scream for Me Sarajevo / režija: Tarik Hodžic / scenarij: Tarik Hodžic, Jasenko Pašic / Bosna in Her-cegovina / 95’ DOBER DAN ZA DELO Drama / Dobar dan za posao / režija in sce­narij: Martin Turk / Bosna in Hercegovina, Slovenija, Turcija / 75’ PRITISK Dokumentarni film / Push / režija in scenarij: Fredrik Gertten / Švedska / 92’ Aktualne informacije o dogajanju v kinu najdete na sple­tni strani kino-vrhnika.si in facebook.com/kinovrhnika. Na spletni strani se lahko prijavite tudi na e-novice. Zaradi dina-micnosti ponudbe filmskih naslovov so mogoce spremembe v programu, zato spremljajte naše objave v prej omenjenih glasilih. Kino Vrhnika C A N K A R J EV A KN JI Ž N I C A V R H N I K A abakus, prednosti metod, ki jih upora-Gre za avtobiografsko gradivo o od-zmedenosti, ko se moramo pocasi znati Napovednik za bljamo pri delu, poskrbeli bomo tudi rašcanju v številni proletarski družini custveno razmejiti od domace izvorne za animacijo otrok. Z vami bomo v v vasi na robu Ljubljanskega barja. Na družine. Vabljeni. soboto, 9. 11. 2019, 10.00–12.00 v sprehod skozi prostore hiše, v kateri je november 2019 Grabeljškovi dvorani CKV. Informa-prebivalo tudi vec kot deset ljudi, so tivna prijava na alja@brainobrain.si pripeti avtorjevi utrinki iz otroštva Delavnica Življenjske ali 040 628 715. in odrašcanja. Mojstrsko oblikovanje lekcije so del osebnega Romana Peklaja, nekaj crno-belega fotografskega gradiva, ilustracija av-razvoja – Kim Doucette Pravljicne urice 2019/20 Priprave na porod in torjevega sošolca Gorazda Vahna in Imate težavo prepoznati lastne življenj-Namenjene so otrokom, starim od 4 starševstvo seznam oseb iz knjige, ki šteje skoraj ske lekcije in se vam znova in znova do 9 let, ki uživajo ob poslušanju do­400 oseb. Med njimi se znajdeta tudi ponavljajo ne glede na to, koliko ste godivšcin pravljicnih junakov in radi V sodelovanju z Zdravstvenim domom Darth Vader in Larry Mullen jr., bob-se spremenili? Ce je tako, je ta vecer ustvarjajo. Vrhnika: vsako sredo ob Vrhnika vas vabimo na tecaj Priprava nar skupine U2 ... namenjen vam ... Vabljeni vsi, ki bi 17.00 v Pravljicni hiški na mladinskem na porod in starševstvo. Potekal bo oddelku CKV. Borovnica: vsak po­radi pomagali sebi oziroma osebi, ki med 16.30 in 18.30, in sicer: 11., 12., nedeljek ob 17.00 v knjižnici. Pod­ 13., 18. in 19. 11. 2019 v Grabeljško-Moja knjižnica praznuje jo imate radi. Predavanje bo v angle-lipa: vsak ponedeljek ob 17.30 v škem jeziku s prevodom v slovenšcino. vi dvorani in Malavašicevem koticku stari šoli. Log: vsak prvi cetrtek v Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Prijave – brezplacni vpis v Vec informacij Kimspirational.slove@ mesecu ob 17.00 v OŠ Log -– Dra-so zaželene na e-naslov: solazastarse@ gmail.com ali 040 906 690. Cena: 13 €/ gomer. Drenov Gric: vsak prvi to-Pravljicna urica z knjižnico osebo. Pripeljite svojega življenjskega zd-vrhnika.si. Vljudno vabljeni! partnerja BREZPLACNO in duhovno rek v mesecu ob 18.00 v veroucni dr. Ano Tavcar - Pirkovic rastita skupaj! Grabeljškova dvorana, ucilnici PGD Drenov Gric - Lesno Srecanje mamic z Otroke od 4. do 9. leta starosti vabi­ petek, 22. 11. 2019, ob 18.00. Brdo. Lepo vabljeni. mo na pravljicno urico z znano TV-dojencki v knjižnici: -voditeljico dr. Ano Tavcar - Pirkovic. Splošne knjižnice tretje leto zapored Branje Cankarjevih Povedala bo pravljico v tujem jeziku. Mirna mama – miren Najstniki: Razprimo krila praznujemo teden splošnih knjižnic V OŠ Log - Dragomer vas vabimo otrok po vsej Sloveniji. Od 18. do 23. 11. besedil v cetrtek, 7. 11. 2019, ob 17.00. ustvarjalnosti Srecanje bo v torek, 12. 11. 2019, 2019 bo po vseh knjižnicah potekalo V sodelovanju s Turisticnim društvom V Cankarjevo knjižnico Vrhnika V sodelovanju z likovno pedagoginjo 10.00–12.00 v Grabeljškovi dvorani. bogato dogajanje za vse generacije pod Blagajana vas vsako sredo ob 17.00 pa v sredo, 13. 11. 2019, ob 17.00. in oblikovalko vidnih sporocil Mileno enakimi naslovi, vendar v vsaki knjižni- Milena Oblak Erznožnik, likovna pe­ vabimo v Mocilnik na branje Cankar-Oblak Erznožnik vabimo najstnike, ci posebno in edinstveno. V naši knji­ dagoginja, oblikovalka vidnih sporocil, jevih besedil. Dogodek bo v vsakem da se nam pridružijo pri ustvarjanju z vremenu. Morebitne spremembe ure Potopisno predavanje o voditeljica joge in osebna trenerka na žnici vas vabimo: v ponedeljek (Zelena razlicnimi tehnikami v cetrtek, 28. 11. knjižnica/Eko dan) k izposoji knjig na podrocju osebnostne rasti bo predsta­ali lokacije preverite na mirjam.suha-Argentini vila tehnike za vzpostavitev notranje temo zdravega nacina življenja; v torek 2019, 17.00–19.00 v Malavašicevem ko­ dolnik@gmail.com. ticku. Knjižnicarka Barbara Kuzmic bo Argentina – kjer prostor in cas dobita (Rastemo s knjigami) k izposoji knjig s moci in volje. S seboj prinesite podlago predstavila knjigo Skrivnost za mlade. drugacno razsežnost, kjer se jesen v podrocja osebnostne rasti; v sredo (dan za jogijske vaje. Knjižnicarka Barbara Patagoniji razbohoti v najosupljivejših Kuzmic bo predstavila knjigo. splošnih knjižnic) k BREZPLACNE- Svetovalno središce na barvah. Obcudovanje mogocnih ostric MU VPISU za nove clane; v cetrtek RAZSTAVE V CANKARJEVI Vrhniki patagonskih vrhov s Cerro Torrejem in (Pravica vedeti) na prvo predavanje o Enkrat na mesec brezplacno in zaupno Fitz Royem na celu in jecanje edinstve-Srecanje kneippovcev življenjskih ciklih družine z naslovom KNJIŽNICI VRHNIKA informiranje ter svetovanje odraslim nega ledenika Perito Moreno, cokola-Vabljeni, dragi kneippovci, dobimo se Kako mladi išcejo odnos in v petek (dan pri odlocitvah za izobraževanje in dno sladkanje v Barilocah in vzpon do znova v torek, 12. 11. 2019, ob 17.00 zelenih knjig) k izposoji zelenih knjig. Kiparska razstava v lesu Toplota in ucenje v Malavašicevem koticku ali v preddverja Aconcague, najvišje gore na v racunalniški ucilnici CKV. Posluša-Praznujte z nami. težnja po pristnem in naravnem racunalniški ucilnici Kemis. 8.00–9.00 južni polobli, skok v živahno Cordobo li bomo predavanje o gostovanju na skupinsko: priprava prijavne dokumen-in bližnjo deželo balvanskih velikanov, Mednarodnih aktivnih dnevih Kne­tacije za delovno mesto (življenjepis), za konec pa kulturni utrip prestolnice ippa I.K.A.T. na Madžarskem, ki smo se Pravljicna urica – 9.00–11.00: posamezno svetovanje in Buenos Aires. Predavanje bo v cetr-ga udeležili v poletnih dneh. Predavala Kamišibaj informiranje. Dodatne informacije in tek, 7. 11. 2019, ob 18.00 v Grabe-bo Helena Kern. Pridite in uživajte v Vse otroke od 4. do 9. leta vabimo na prijava na tel. št.: 01 510 22 70. Prva ljškovi dvorani CKV, vodila ga bostapestri pripovedi. Društvo Kneipp Vrh­posebno pravljico v tehniki kamišibaj sreda v novembru (6. 11. 2019,Manca in Aleš Ogrin. nika v sodelovanju s CKV. (japonski nacin pripovedovanja zgodb). 8.00–11.00). Z nami bo Polona Kovacic, predsednica Tematski vecer s društva Nauportus Viva. Po pravljici bo sledilo izdelovanje novoletnih vo- Predstavitev pesniške Platonovo zgodbo o Eru šcilnic. Vabljeni v Cankarjevo hiško na zbirke Utrinki mojega mladinskem oddelku CKV, v sredo, in o življenju po smrti 20. 11. 2019, ob 17.00. Mednarodna šola Zlatega rožnega kri­ža Lectorium Rosicrucianum vabi na srca in predavanje o Parkinsonovi bolezni tematski vecer, kjer bo predstavljena Življenski cikli družine, KUD Kosec vabi na ogled razstave Vabimo vas, da se nam pridružite Platonova zgodba o junaku Eru, ki je Janeza Perenica, ki je kipar samouk na predstavitvi pesniške zbirke z na-padel v bitki in se dvanajsti dan pre-prvo predavanje: Kako in se že dolga leta ukvarja s kiparstvom slovom Utrinki mojega srca, v kateri Zdravljenje na naraven budil v življenje. Vabljeni na pogovor mladi išcejo odnos v lesu. S svojimi rocnimi spretnostmi je 105 izpovednih pesmi Ljubice o odnosu do smrti in življenju po njej. uspešno osmišlja les kot plemeniti ma- Cikel predavanj Življenjski cikli druži­ Dolnicar, ki se že vec kot 20 let bo-nacin V torek, 12. 11. 2019, ob 19.00 v terial v prijazne in intimne oblike in fi­ ne bo vodila Andreja Vukmir Brencic juje s Parkinsonovo boleznijo. Prof. Miha in Jasmina Petavs, ekonomist Grabeljškovi dvorani CKV. guralne kompozicije. Odprtje razstave iz družinskega terapevtskega centra dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik in teologinja, ki se ljubiteljsko že nekaj bo v ponedeljek, 4. 11. 2019, ob 18.00 Pogled in se bo zacel s prvim srecanjemKatedre za nevrologijo na ljubljanski casa intenzivno ukvarjata s prouceva-v Grabeljškovi dvorani CKV. V okviru Medicinski fakulteti in predstojnik njem podrocja zdravja. V sodelovanju Slovo od Loga – Miha v cetrtek, 21. 11. 2019, ob 17.00 v predstavitve Obcine Log - Dragomer. Klinicnega oddelka za bolezni živcev-s Šolo boljšega življenja nam bosta v Grabeljškovi dvorani CKV. Naslov ja na ljubljanski Nevrološki kliniki ter dveh terminih predstavila zdravljenje Rus uvodnega dela bo:« Kako mladi išcejo Vabljeni na predstvitev knjige Miha odnos?« Odhajanje mladega odraslega Stalne razstave v prostorih zunanji sodelavec Spomincic, bo imel na naraven nacin. Na prvi delavnici, ob tej priložnosti krajše predavanje o ki bo v petek, 8. 11. 2019, ob 17.30Rusa v cetrtek, 14. 11. 2019, ob je posebno obdobje v življenju druži-Cankarjeve knjižnice Vrhnika 17.00 v Grabeljškovo dvorano CKV. Ivanova skodelica - Parkinsonovi bolezni. Vidimo se v Gra-bosta opisala, kako si lahko pomagate ne. Odhod ne pomeni samo odhoda Vabljeni na od doma, pac pa po navadi tudi v par-ogled Ivanove skodelice, ki je nastala beljškovi dvorani CKV v sredo, 6. 11. z obkladki iz zelja, krompirja, cebule, tnerstvo. Je obdobje, polno strahu in v sodelovanju z akad. kiparjem, mag. 2019, ob 17.00. V sodelovanju z GŠV, cesna, aktivnim ogljem in drugimi pre-Bojanom Mavsarjem, in neformalne ZIC in OŠ ICV. prostimi sredstvi, ki jih najdemo doma rokodelske skupine Kvakvackaš. in so dostopna vsakomur. Na drugi Lesene zverinice Igorja Pavlovcica delavnici v petek, 29. 11. 2019, ob – Vabljeni na ogled lesenih zverinic, ki 17.30 pa se boste seznanili s prepro­jih ustvarja Igor Pavlovcic. Vec infor­ stimi tretmaji z vodo (hidroterapijo), ki macij 041 762 024. se izvajajo za zdravljenje razlicnih bole-Mobili – Vabljeni na ogled simpatic­ zenskih stanj, kot so prehlad, vrocina, nih in unikatnih mobilov, ki krasijo nespecnost, napetost, stres, glavobol in mladinski oddelek. Izdelali so jih otro­ druge bolecine. Obe delavnici bosta v ci naslednjih šol: OŠ Ivana Cankarja Grabeljškovi dvorani CKV. (Podružnicna šola Drenov Gric), OŠ Antona Martina Slomška, OŠ Polhov Brainobrain Spoznavnica Gradec (Podružnicna šola Šentjošt)Spoštovani starši in dragi otroci, va­ in OŠ Primoža Trubarja Velike Lašce bimo vas na Brainobrain Spoznavni- (vrtec Soncni žarek). V sodelovanju z co, kjer boste spoznali Brainobrain in JSKD IO Vrhnika in ZIC Naš Casopis. NK Dren Vrhnika Slovesna otvoritev novega igrišca z umetno travo U15 crni, ki jih je vodil trener Iztok Gruden in med ekipo ne­ Šport je pomemben del razvoja mladih, katerih trenerjev, pokroviteljev ne pripomore le k in predstavnikov obcine. Ekipo, pravilnemu telesnemu kjer sta nastopila tudi župan razvoju, ampak tudi k Daniel Cukjati in predsednik razvoju posameznika v NK Dren-Vrhnika, pa je vodil podpredsednik kluba Matevž odgovorno in odraslo Kustec. Po uvodnem »otipavanju« osebo s pravimi vrednotami. pripravljenosti starejše ekipe, so mladi vrhniški nogometaši Da pa mladim lahko omogo­brezkompromisno štartali pro­cimo tak razvoj, potrebujemo ti golu. Kljub nekaj dobro odi­tudi športno infrastrukturo. granim kombinacijam starejše Od sredine oktobra naprej je ekipe, ki bi morda s kakšnim Vrhnika bogatejša za veliko treningom pred tekmo še ne­igrišce z umetno travo, ki je ena kako parirala mladim, je v dru­od vecjih pridobitev za šport na gem polcasu selekcija U15 Crni Vrhniki v zadnjih 40 letih. povedla z lepim preigravanjem Ob tej slovesnosti so se zbrali nasprotnikove obrambe, tako tako predstavniki nogometne­da je žoga kar dvakrat koncala ga kluba NK Dren – Vrhnika v golu. kot tudi podporniki in pokro-Vratar starejše ekipe kljub vitelji ter predstavniki obcine z svoji velikosti in vsem atri­županom na celu in predstav­butom ter požrtvovalnosti ni nik medobcinske nogometne uspel ustaviti naleta mladine, zveze. ki ni kazala pretiranega stra-Boštjan Koprivec, direktor hospoštovanja do starejših. Zavoda Ivana Cankarja Vrh-Delivec pravice na igrišcu je nika, ki v vrhniški obcini med bil sodnik Asmir Sagrkovic, ki drugim tudi za šport in kultu­sicer sodi prvoligaške tekme ro, je zbrane pozdravil z zahva-clanov, ima pa tudi že nekaj iz-lo vsem skupaj za podporo, saj v športni park resneje vlagalo dobitev v viziji razvoja obmocja obcina pridobila tudi na novo kakovostno in hitro gradnjo kušenj iz prestižne nogometne brez sodelovanja vseh priso-daljnega leta 1976. »Ce sem ob Ljubljanici. Upam, da bomo zgrajeno manjšo travnato po-zahtevnih površin ter Green lige prvakov. tnih ne bi prišlo do te nove pri-prav razumel arhitekta Dra-v nekem doglednem casu vršino narejeno po visokih studio, ki so bili zadolženi za Na njegovo sojenje ni bilo dobitve. S sedanjim županom šlerja, je ob stoletnici rojstva uspeli realizirati vse te nacrte standardih. Izvajalci del so naj-izvedbo in polaganje umetne pritožb z nobene strani zato Danielom Cukjatijem sta pred Ivana Cankarja tedanja država in seveda, da bo športni park prej poskrbeli za izkop nato pa trave . se je tudi tekma koncala v desetimi leti še kot sodelav-investiral v infrastrukturo in služil svojemu namenu tako uredili drenažo s tamponom Sledilo je povabilo vrhniške­prijateljskem duhu in so si na-ca na Zavodu Ivana Cankarja zgradila športno dvorano in kot mora. Cestitam tudi Nogo-in vse skupaj prekrili z zelo ga župnika Mohorja Rihtaršica sprotniki po koncu utrujeni a snovala razvoj športnega parka, športno igrišce. Od takrat na-metnemu klubu Dren Vrhnika, kakovostno zemljo in posejali k blagoslovu kjer je Koprivec zadovoljni cestitali za pošteno sedaj se to uresnicuje, kar je po prej pa je bilo celotno financ-ki je pred dvema letoma zacel travo, ki je namenjena nogome-še spomnil kaj sploh pomeni tekmo. Sledil je še neformalni njegovem ena najlepših stvari, no breme športnega parka ali nekoliko bolj »pritiskati« na ob-tnim igrišcem. Na koncu se je beseda blagoslov, ki torej izha­del ob domacih dobrotah, opa­ki se lahko zgodi. Zahvalil se atletskega stadiona na ramenih cino in tudi veliko pripomogel, predsednik NK Dren-Vrhnika ja iz besed »blago-slovo«, torej zili pa smo, da so bili predvsem je vsem obcinskim svetnikom podjetja IUV in vojske oziroma da se je zgradil prvi del igrišca, spomnil tudi tega, da je v casu dobra beseda in na koncu izra-clani starejše ekipe videti neko-in podpornikom, da je šla iz-športnih društev kot sta nogo-sedaj pa še ta drugi del, kjer je pred županskimi volitvami zil upanje, da bodo športne ak­liko bolj izmuceni in potrebni gradnja igrišca v proracun in metni in teniški klub. Menimo, k investiciji pristopila obcina tudi javno podprl takratnega tivnosti tukaj potekale dobro, osvežitve. imamo danes takšno pridobi-da je pomembno, da ta park Vrhnika.« kandidata in sedanjega župana brez poškodb ter na koncu še Pri NK Dren-Vrhnika vabijo tev na Vrhniki. Besedo je pre-živi: da otroci lahko gredo na Besedo je prevzel tudi pred-Daniela Cukjatija, saj je verjel, hudomušno pripomnil »pa da vse, ki jim je blizu nogomet, da dal županu Danielu Cukjatiju, igrišce, da jih umaknemo z sednik NK Dren - Vrhnika da se bo osebno zavzel za iz-zmeraj zmaga domaca ekipa«. pridejo spodbujat njihove selek­ki je pojasnil, da se je nazadnje ulice. To je ena od prvih pri-Andrej Šega, ki je poudaril, da gradnjo drugega dela igrišca z Temu je seveda sledil mocan cije na domace tekme. Razpo-to ni samo pridobitev za nogo-umetno travo. Pricakoval je da aplavz in veliko smeha, kar pa red tekem in urnike treningov metni klub, ampak za celotno bo s svojo novo vizijo nekako je bila iztocnica tudi za žu-pa si lahko ogledat ena spletni obcino. Ko je igrišce v minu-v enem letu tudi realiziral to pnika, ki je priznal, da novega strani www.nkdren-vrhnika.si lem tednu nekajkrat obiskal v izgradnjo, ni pa pricakoval, da športnega igrišca doslej še ni kjer najdete tudi vse najnovejše dopoldanskem casu, je z vese-se bo s sodelavci in ob podpo-blagoslovil. Božji blagoslov je ljem ugotovil, da otroci iz bli-ri obcinskega sveta ter zavoda priklical z uvodnim nagovo-novice in rezultate ter informa­žnje osnovne šole uporabljajo Ivana Cankarja tako potrudil, rom, da naj tu domujejo pra-cije za vpis v nogometni klub. površino z umetno travo in da smo lahko prica tej novi po-ve športne vrednote kot so Ob dejstvu, da v klubu treni­igrajo nogomet, ko je veliko membni pridobitvi za Vrhniko vztrajnost, ekipni duh, požr-ra že vec kot 300 clanov, je vi-travnato igrišce razmoceno. in šport celo prej kot v enem tvovalnost, ki so sicer splošno zija v tem najvecjem športnem Veseli ga, da bodo to novo po-letu od volitev. cloveške vrednote za katere si društvu v obcini jasna. Vloga vršino lahko uporabljali tudi Predno so svecano prerezali želimo, da bi jih danes imeli nogometnega kluba je, da po­drugi športniki in ne samo trak, se je Boštjan Koprivec še otroci in mladina. skrbi predvsem za športni in nogometaši. Ob tej priložno-javno zahvalil glavnim izva-V povsem športnem vzdušju osebnostni razvoj otrok in mla­sti ni pozabil vse pokrovitelje jalcem, ki so se zelo potrudili, se je nadaljeval tudi neuradni dine, z dobrim delom pa se slej in donatorje, ki so sploh omo-da smo lahko v tako kratkem del, saj smo imeli na novi pri-ko prej pokažejo tudi rezultati. gocili sredstva za izgradnjo te casu prica novi pridobitvi. To dobitvi že takoj po otvoritvi nove športne infrastrukture. sta podjetje MKeršmanc d.o.o., priložnost uživati v edinstveni Besedilo in foto: Poleg igrišca z umetno travo je kjer so se ponovno izkazali z nogometni tekmi med ekipo Peter Kavcic Finale Žogarije na Vrhniki Vrhnika, 27. september – Dogajanje z malih zaslonov se je tokrat preselilo v središce Vrhnike. Na košarkarski plošcadi v športnem parku je potekala Žogarija, mednarodni projekt, ki že 14. leto uteleša eno naših najpomembnejših prepricanj – da nogomet in šport na splo­šno lahko izboljšata kakovost življenja mladih. Program je potekal od zgo­dnjih dopoldanskih ur do po­znih popoldanskih, pri cemer niso igrali samo nogomet, am-pak so potekale tudi spremlje­valne športne in spretnostne dejavnosti, pri katerih so so-delovala tudi domaca društva, organizacije in inštitucije. Tako so clani NK Dren Vrh­nika sodelovali pri spretno­stnih igrah, predstavili sta se lokalni organizaciji Rdecega Odlicen zacetek v futsalu Pred reprezentancnim premorom je bilo v 1. Slovenski futsal ligi odigranih šest krogov. Clanska ekipa je s tekmo manj še brez poraza, a »le« na cetrtem mestu, saj so varovanci Mileta Simeunovica kar trikrat remizirali. Precej ocitno je, vsaj po po­gledu na število danih in pre­jetih zadetkih, ki je po petih tekmah 10:8 in bolj spominja na statistiko v nogometu, da ima naša mlada ekipa proble­ bila, ekipa U17 pa je enkrat zmagala in enkrat izgubila. To je tudi edini poraz v dveh mesecih nastopanja vseh na­ših ekip, kar opravicuje naslov tega clanka. Prav tako dobre igre naših ekip kar klicejo po ogledu tekem. Domace tekme se igrajo v slomškovi dvorani, prva priložnost pa bo že 2. novembra ob 18:00, ko se bo igrala tekma osmine pokala Slovenije. Na Vrhniko namrec prihaja Stripy, tekme s škofje­locani pa so vedno napete in pravi magnet za gledalce. In ko smo že pri povabilu, v kolikor boste na tekmo poza­bili vas bodo nanjo spomnili trije naši igralci (kartonske sil­huete), ki na dan tekme stojijo ob cesti na razlicnih mestih po Vrhniki in vas opozarjajo, da je to dan, ko doma igra naša clanska ekipa. Vse informacije o futsalu na Vrhniki in širše, slike, posnetke in zanimivosti pa najdete na naši FB strani Siliko Futsal. 2.11. FK Siliko vs FSK Stri-pa – Pokal Terme Olimia 8.11. FK Siliko vs KMN Bronx – 1.SFL 22.11. FK Siliko vs FC LIitija – 1.SFL 6.12. FK Siliko vs KMN To-maž – 1.SFL Futsal klub Siliko križa in Policijska postaja Vrh­nika. Pri organizaciji dogodka sta s krovnim organizatorjem sodelovala Športna zveza Vrh­nika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Zbrane je nagovoril tudi župan Daniel Cukjati. Na nogometnem srecanju, ki je bilo za sodelujoce zelo po­ membno, saj je šlo za finale, je sodelovala tudi vrhniška nogo­metna ekipa iz OŠ Ivana Can-karja Vrhnika, ki sicer ni pose-gla po najvišjih mestih, je pa dokazala borbenost in solidar­nost, kar je bilo bistvo športne­ga srecanja. Pisano in navijacev polno srecanje je bilo za ucence zanimivo tudi po produkcijski strani, saj so celotno dogajanje snemali. Otroci so lahko vide­li, da se tudi voditelji motijo in da je potrebno kar nekaj spre­tnosti, da se vecurni dogodek zmontira na želeno minutažo televizijskega programa. Gašper Tominc me pri doseganju zadetkov. V casu ko to pišemo, so bili odigrani tudi uvodni krogi naših mladinskih ekip. Se-lekcija U19, ki brani naslov državnih prvakov še ni izgu­ V nedeljo 22.9. je ŠD Lipa Podlipa-Smrecje skupaj z Gostilno Jurca organiziralo tradicionalni jesenski rekreativni tek. V lepem septembrskem vre-menu smo na progi videli tako teke najmlajših kategorij na 250m progi in nekoliko starej­ših na 900m, kot tudi clanske kategorije, ki so se pomerile na najdaljši 4 km progi. Tekmova-lo je 58 tekacev v 16 kategori­jah. Najhitrejši na 4 kilometrski progi je bil tokrat Primož Jereb, ki se je s casom 15:38 približal rekordu proge na vsega pol minute. Vsi rezultati in slike bodo na voljo na spletni strani KS Podlipa-Smrecje in tudi na novi facebook strani Športno Sticišce nevladnih organizacij osrednjeslovenske regije že cetrto leto organizira akcijo NVO gre v šolo. V tej akciji smo se predstavile clanice Društva Šole zdravja. imenujemo tisoc gibov, sto-zmanjšamo bolecine. Vaje vo­je, po svojih zmožnostih. Vaje dijo usposobljeni prostovoljci. so primerne za vsakogar. V Enoletna clanarina v društvu dobre pol ure razgibamo vse znaša 20 evrov. Vabljeni, da se V torek, 8. 10. 2019, smo na nogometnem igrišcu OŠ Anto­na Martina Slomška predsta-vile vadbo tisoc gibov, razde­lile letake in spodbudile otroke, da doma navdušijo starše, stare starše in da se tudi sami vklju-cijo v gibalne aktivnosti. Organizirana skupina Dru-štva šole zdravja deluje pri bazenu v centru Vrhnike. Sre-cujemo se vsak dan ob 7.15, v Tek Podlipa 2019 sklepe telesa. Zacnemo na za-nam pridružite. Trenutno po slabem vremenu pa pod nad-pestju, koncamo pri podplatih. vsej Sloveniji deluje vec kot 170 streškom odd. Cankarjeve šole Tako dosežemo maksimalno skupin, kar pomeni, da vsako (nekdanja trgovina DEPO). gibljivost in okretnost telesa, jutro telovadi 3.000 oseb. Osnovna aktivnost dru­štva je jutranja telovadba na prostem. Izvajamo vaje, ki jih društvo LIPA. Po koncanem teku smo izvedli še turnir eno­jic v prstometu oz. po domace v balinckih. Tokrat je vecno dru­gi Miha Šubic premagal urok in osvojil naziv najboljšega, ko je v finalu premagal lansko letnega zmagovalca Boruta Kavcica. Zahvaljujemo se vsem po­kroviteljem dogodka kot tudi vsem prostovoljcem, ki vsako leto omogocate izpeljavo do-godka. Vsem, ki si želite redno migati pa to jesen v špor­tnem društvu omogocamo: - igre namiznega tenisa in pikada vsak TOREK od 19:30h dalje - aerobika pod vodstvom Leje Smrtnik vsak PONE­DELJEK od 18:15h dalje Kontakt: 051 649 810 Aleš Cilji, ki jih poskušamo doseci pri vsakodnevni jutranji dejav­nosti: krepitev zdravja, prijetno druženje, nova prijateljstva, iz­menjava mnenj, osvoboditev osebnih stisk, odpravljanje sa-mote, vsestransko izboljšanje kakovosti življenja (predvsem starejših obcanov). Informaci­je so javno dostopne na strani. www.solazdravja.com Teja Žucko (vodja skupine) Praznovanje 60-letnice Med nekdanjimi vrhniškimi košarkarji je v navadi, da se ob okroglih jubilejih srecajo. Slavljencu pa podelijo zlato medaljo in stekle­nico dobre pijace. Prejšnji mesec je slavil Dušan Strlekar, ki je dopolnil 60 let. Od malih nog je zapisan športu, vec let je bil tudi funkcionar v Športnem društvu Povž Stara Vrhnika. Po koncani igralski karieri so se zaceli ob pet-kih zbirati na rekreaciji (na zacetku kot sekcija IUV), pozneje pa so se jim pridružili še drugi košarkarji. Udeleževali so se razlicnih veteranskih tur­nirjev, igralska zasedba se je spreminjala in dopolnjevala, sedaj pa je vecina »igralsko« že upokojenih. Na srecanju v Cankarjevem hramu na Vrhniki so zbrani obujali spomine na zlate case vrhniške košarke (obdobje 1969/1974, leta 1972 so postali pokalni prvaki Slovenije). Mnogi dogodki in uspehi bodo za vedno ostali zapisani v njihovem spominu. Od »zlatih fantov« (tako so jih poimenovali na prireditvi Športnik Vrhnike leta 2018) so se srecanja udeležili: Tone, Dule, Franjo, Marjan in Janez. Za dobro razpoloženje je skrbel »Flaj« s šalami in dovtipi iz svoje bogate zakladnice. Zelo pestro bo v prihodnjem letu, saj bodo kar trije iz te skupine praznovali svojo 70-letnico. Tebi, Dušan, pa še na mnoga leta! Franjo Modrijan Karate ni zgolj ucenje samoobrambe Na povprecnem treningu karate-ja lahko pokurite okrog 500 kcal. Pri drža in ravnotežje. Dobra telesna drža tenzivnosti, zahteva doloceno raven gane in krvni obtok. – v Logatcu (OŠ TABOR in VRTEC treningu, kjer so vkljucene borbe ali pomeni manj bolecin v vratu in hrbtu, kondicije, kar pomaga znižati srcni Pomagalo vam bo, da ste pozornej-KURIRCEK – ENOTA TICNICA). vadba na blazinah, lahko pokurite kar vec energije in vitalnosti cez dan. utrip in krvni tlak. ši, bolj pripravljeni na dnevne izzive. Pri nas trenirajo otroci od 6. leta 1000 kcal. Zdrava in uravnotežena 3. Izboljša kakovost spanja 5. Zmanjša stres Redna vadba bo vplivala na vaš nivo starosti naprej (izjemoma tudi petle­ prehrana je poleg vadbe karateja nujna Ko bo postal karate del vaše teden-Trening karateja vkljucuje razlicne energije in razpoloženje. ske rutine, bo tudi vaš spanec daljši, dihalne in sprostitvene tehnike, ki tniki), mladinci in odrasli. Dobrodošli pri hujšanju. (povzeto po https://www.thekarate­ 2. Izboljša stabilnost in držoneprekinjen, umirjen, kakovostnejši, pomagajo obvladovati stres. zacetniki, imamo AKCIJSKE cene in lifestyle.com/) Pri karateju je treba napeti trebušni lahko pomaga tudi pri nespecnosti. 6. Izboljša energijo in vitalnost darila, vpis poteka vse leto. predel pri izvajanju udarcev, brc in 4. Izboljša krvni tlak in srcni Z rednimi treningi se bodo cez cas blokad. utrip vaše srcno-žilne zmogljivosti poveca-Naši treningi karateja (shotokan) Vec informacij na: www.karatelo-Takrat je naše jedro na preizkušnji. Trening karateja, ki vkljucuje hitre le, kar bo omogocilo, da bo vaše telo potekajo: gatec.com, bpecek7@gmail.com, 031 Rezultat dobrega treninga bosta boljša in ponavljajoce se gibe pri visoki in-sprostilo vecji volumen kisika v mož-– na Vrhniki (OŠ DRENOV GRIC), 641 200 (Boris). Z vadbo nordijske hoje stopimo v pisano jesen! Hodili smo skozi vse poletje in tudi v jesen vstopamo z jasnim ciljem: hoditi vse leto! Naš »pohodni poligon« je predvsem trasa od štirne do Starega malna, cudovi­tega kraja naravne in kulturne dedišcine. Pozno jeseni in pozimi veliko hodimo tudi na Barju in po trasi stare železnice. Skupi­nica je majhna in tako lahko vsak hodi po svojih željah in trenutnem pocutju. Pred­nost je tudi, da vedno izvedemo tri sklope vaj znotraj same vadbene ure. Osnovne gimnasticne vaje za ohranjanje gibljivosti, vaje za moc, ki so prilagojene posamezniku in raztezne vaje na koncu vadbe. V vadbo pogosto vkljucujemo tudi težje elemente, kot oi intervali po ravnini ali celo v klanec. Kolicina in intenzivnost sta prilagojeni posamezniku. In zakaj, pravzaprav, smo navdušeni na vadbo nordijske hoje? Lahko jo izvajamo kadarkoli, skoraj kjer­koli, ne terja drage opreme ali posebnih oblacil. Njena popularnost se hitro veca in zanjo se odloca veliko posameznikov, dobro pa je zastopana tudi v okviru tera­pij, fizioterapij. Priporocajo jo zdravniki, promotorji zdravega nacina življenja in gibanja, uporabljajo jo tudi osebni trenerji. Predvsem pa je varna, cenovno ugodna in zabavna. Najpomembneje pa je, da se ve­dno izvaja na prostem, na svežem zraku, stran od zatohlih telovadnic in preznoje­nih fitnes centrov. Brez velikega telesnega naprezanja, pred­vsem pa varno, brez tveganja poškodb iz­boljšamo telesno pripravljenost, izgubimo nekaj jalove telesne teže in pridobimo mi-šicno trdnost telesa, kar posredno pomaga pri preprecevanju bolezenskih stanj, ki so posledica premajhne aktivnosti: povišan krvni tlak, sladkorna bolezen višjih tipov, osteoporoza in osteoartritis, stres in živc­nost, povecana telesna teža. In še dodaten razlog za ukvarjanje z nordijsko hojo: vadba v skupini je vedno zabavna. Nordijska hoja terja nekoliko prilagoje-no, specificno tehniko. Je drugacna od tre-king hoje, hoje v klanec (hribolazenja) ali trail teka. Gre predvsem za nacin uporabe palic, ki mora biti takšen, da pravilno izve-den cim bolj vkljuci tudi zgornji del telesa. Pri tem je bistveno nacin vboda palic pred odrivom. Pravilna izvedba nordijske hoje tehnic­no in gibalno ni zahtevna, kljub temu pa potrebujemo nekaj osnovnega znanja, saj na celotno telo dovolj intenzivno deluje le, kadar jo izvajamo pravilno, kar pa, vsaj v prvih fazah ucenja tehnike hoje, sami tež­ko dosežemo; lahko se zgodi, da ponavlja-mo iste napake, postanemo nezadovoljni … Ko vadeci obvlada osnovno tehniko, jo lahko vkljuci v vsakodnevno rutino. Pri tem ni pomembno, ali hodi sam, v paru ali skupini prijateljev ali družine. Najpo­membneje je, da z vadbo najde motivacijo in v vadbi vztraja. Pa saj ni težko. Najlažje je, da se pridruži skupini v svoji okolici; uci­telj ga bo naucil pravilne tehnike, skupina pa potegnila, da bo redno vadil, hodil nao­koli in se imel lepo. K vadbi se nam lahko pridružite ka­darkoli. Za prijave in informacije smo na voljo kadarkoli na izzaovivnka@gmail.com ali gibart.rekreacija.barbara@gmail.com. Ultramaraton in pilates Maraton je ena najvecjih in najbolj castnih atletskih disciplin. Ni skrivnost, da imam raje daljše teke, zato sem se v so-boto, 25. 5. 2019, podala na Passatore (ultramaratonsko), 100-kilometrsko tekmovanje od Firenc do Faenze. Že pred tekmovanjem sem se trudila miselno obcutiti tisto, kar sem kot obcutenje prica­kovala na samem tekmovanju. Tako sem tudi premagala nega­tivno in zaviralno tremo, ki po navadi povzroca cmok v grlu, težko in plitko dihanje, ki je­mlje pogum, stopnjuje dvom in ustvarja zaviralni strah. Dober miselni trening je pripomogel, da sem med tekom ostala osre­dotocena na tisto, kar sem si zastavila, zato sem tudi dosegla želeni rezultat in prišla na cilj. Za uspešen miselni trening, ki je lahko sredstvo na kateri­koli poti zadovoljstva, zadošca biti misleci clovek, ki se je spo­soben miselno osredotociti. S pomocjo osredotocenosti, ki sem jo osvojila na urah pila­tesa, sem si tudi sama okrepila samozavest in se prepricala, da ne bom prenehala predcasno šteti kilometrov. Tek in nacini pilatesa Vadba pilates mi je torej pri­nesla številne ugodne ucinke, saj je pripomogla k izboljšanju telesne drže, povecala giblji­vost, moc in ravnotežje, moje- mu telesu je pomagala hitreje okrevati, posredno pa je vpli­vala na boljšo tehniko teka in ne nazadnje izboljšala doseženi rezultat. Ker sem z leti že dobro osvojila osnovne nacine pila­tesa, sem ugotovila, da pilates telesu in umu postavlja svoje­vrstne izzive. Pozitivne ucinke redne vad-be pa sem zacutila pravzaprav pri vsem, kar pocnem v svojem življenju, ne samo pri teku. Sama pilatesa ne dojemam kot nadomestilo za katerega iz-med športov, temvec kot odlic­no dopolnilo. Ce redno tecete, tecite še na­prej. Pilates ali druga vadba ne more nadomestiti teka in niti ni treba, da bi ga – bo pa redna vadba iz vas naredila boljšega tekaca. Preverjeno. Velikokrat, ko komu priporo-cam pilates, slišim izjavo: »Pi­lates? Ne, hvala. Jaz že tecem.« Tek prav zares postaja vse bolj popularen. A tej izjavi po nava­di sledi odgovor: »Prav zato, ker redno teceš, bi bilo smiselno, da zacneš vaditi tudi pilates.« Mišicno neravnovesje Ce napisano prevedemo v jezik tekaca: slaba telesna drža tekaca poveca obremenitve na dolocene sklepe (zlasti sklepe spodnjih okonincin) in obskle­pne strukture v telesu, zaradi cesar je takšna oseba bolj pod-vržena k nastanku poškodb. Obenem se lahko s tekom še poglobi mišicno neravnoves­je posameznika. Še zlasti so k temu nagnjene tiste mišice, ki so pri posamezniku že tako dominantne in mocnejše, saj se po pravilu ravno najbolj vklju-cujejo v delo in postajajo sca-soma še bolj dominantne. Te­kac tako vstopi v zacaran krog mišicnega neravnovesja, ki se scasoma še povecuje in lahko privede do bolecin in poškodb. Zato bi bilo smiselno v re-den trening vkljuciti vaje, ki pomagajo vzpostavljati mišic­no ravnovesje v telesu. Eden osrednjih ucinkov pilatesa je ravno vzpostavljanje optimal-nega ravnovesja med mišicami in posledicno doseganje bolj zdrave telesne drže. Seveda ravnovesje v telesu, da bo lahko je dobro, ce se tekac pri tem izbral tekacu prilagojene vaje. obrne na inštruktorja pilatesa, ki bo znal pravilno oceniti nje-Ana Podlipnik govo telesno držo in mišicno Obvestilo Pilates na Vrhniki Obvešcamo vas, da vadba pilates poteka v vecernih urah na Lošci 1, na Vrhniki : – vsak torek in cetrtek od 19. do 20. ure, vadi skupina PILATES ULTRA, – vsak torek in cetrtek od 20. do 21. ure, vadi skupina ZACETNI PILATES. Obe skupini pridno vadita in napredujeta. Še se nam lahko pridružite. Kakšno prosto mesto bi se še našlo. Toplo priporocamo vadbo dvakrat na teden, saj le tako optimalno obcutite ucinke vadbe pilates. Iz izkušenj lahko povemo, da so najbolj zadovoljne in vztrajne tiste stranke, ki vadbo obiskujejo dvakrat na teden. Za vec informacij lahko poklicete na št. 040 559 991, Breda Štupica. Poskrbite za svoje zdravje. Hrbtenica vam bo hvaležna. Vabljeni v našo družbo. Skupinske delavnice Na Vrhniki 9. decembra 2019 ob 18. uri na Robovi 1 na Vrhniki zacenjamo s srecanji skupine OBVLADAJMO STRES. Vedno bolj obiskane in ucinkovite so skupinske psihoterapije. V skupini je omogoceno vzpostavljanje odprtih, zaupnih odnosov ter tako razreševanje notranjih in zunanjih konfliktov na vseh ravneh. V skupini se razvija odnos. V odnosu rastemo, se razvijamo, napredujemo in se vzpodbujamo. Rojevajo se pozitivna in negativna custva, prijetna in neprijetna doživljanja, izzivi, stiske, tesnoba, obcutki nesprejetosti, osamljenosti … Skupinska terapija nudi obcutek pripadnosti in opore ter temelji na nacelu zaupnosti. V skupini se pogovarjamo odkrito in svobodno. Za vec informacij lahko poklicete na št. 040 126 826. Prvi uspehi v sezoni vrhniških ritmicark Zacetek sezone je bil pester in vrhniške ritmicarke so že dokazale, da so bili poletni treningi koristni. Sezona za tekmovalke se je zacela že v zacetku septembra, oktobra pa se nam je pridružilo kar nekaj novih clanic, ki že s pridom pridobivajo novo znanje in se ucijo novih vešcin z rekvi­ziti. Nekatera dekleta, ki tekmujejo že nekaj let, so se v soboto, 12. oktobra, udeležila mednarodnega turnirja v Salzburgu, Sissi Cup. Naši avstrijski kolegi so organizirali prijetno tekmovalno druženje za de­kleta vseh starosti. Tekmovanje je tra­jalo ves dan, mi pa smo imeli med do-poldanskim in popoldanskim delom tekmovanja cas, da smo se sprehodili do starega centra mesta in si ogledali nekaj najlepših znamenitosti. Dopol­dne sta tekmovali naši Klara Mar­tincic in Maša Plantan. Klara je prvic tekmovala s svojo vajo s kiji. Uspešno je prebila tekmovalni led in premagala tremo. Stopila je na stopnicko za 2. mesto, skupno je bila 16. Maša je tekmovala s svojo vajo z obrocem. Ceprav se ji je na zadnjem treningu pred tekmo zgodila manjša nesreca in je zlomila svoj obroc, ji to nikakor ni prišlo do živega in je z rezervnim nastopila samozavestno, energicno in osvojila odlicno 3. mesto, skupno pa je bila 4. Popoldne so tekmovala še tri naša dekleta. Ana Treven je tekmovala z dvema sestavama; s svojo vajo brez rekvizita je osvojila 9. mesto, z vajo s kolebnico je bila 4., skupno pa je zase­dla 9. mesto. Živa Mezeg je tudi tek­movala z dvema vajama; za sestavo s kolebnico je osvojila 4. mesto, s kiji je bila 7., skupno je osvojila odlicno 11. mesto. Ko je na Mozartovo mesto že padla tema, je svoje tekmovanje konc­no docakala še naša Ana Baretic. Prikazala je dobro vajo z žogo in s svojo eksplozivnostjo, dinamicnostjo in živahnostjo osvojila 2. mesto, tudi skupno je bila druga. Vsem tekmo­valkam, Ani, Klari, Maši, Ani in Živi, sodnici Ines in trenerkama Urši in Barbari iskreno cestitamo. Sezono smo zaceli vrhunsko in ver­jamemo, da bomo šli od tu samo še višje. Barbara Šinigoj, Gimnasticno društvo Vrhnika PLANINSKI KOTICEK Kosijevem domu (1054 m) posedeli, si privošcili daljši pocitek, vmes pa se sprehodili še do bli­žnje razgledne tocke, ki ponuja cudovit razgled na Bohinjsko jezero in Spodnje Bohinjske gore. Naša krožna pot nad Bohinjem se je v poznih popoldanskih urah koncala z lepimi vtisi. Besedilo: Branka Gutnik Fotografije: Veseli Triglavci 16. 10. 2019 – Davo Karnicar je bil velik clovek 23. 7. – 27. 7. 2019 – 45., jubilejni Lencev pohod Vrhnika–Triglav Pa je spet prišel tisti cas, ko se Veseli Triglavci spominjamo Lenca. Na torek, 23. 7., smo se pohodniki v spomin na enega izmed prvih idejnih pobudnikov podali na 45., jubilejni Lencev pohod Peš od Vrhnike do Triglava. Ob 7. uri zjutraj se je naša pot zace-la skozi Vrhniko do Kurena in Ulovke, kjer sta se nam pridružili še pohodnici Marta in Mari. Skupaj smo nadaljevali do Smrecja vse do koce na Ermanovcu (968 m), kjer smo prenocili. Drugi dan nas je pot vodila v smeri Novakov in Davce vse do naslednjega prenocišca – Koce na Petrovem Brdu (804 m). Po vecerji in ob igra­nju Marjanove kitare so se naše glasilke prebudi­le v pevske talente v pozne vecerne ure. Cetrtek je bil dan, ko smo morali svoje noge sprehoditi do Bohinjske Bistrice in nato do koce na Vojah (690 m). Našemu kuharju Rudiju smo zapeli vse najboljše, saj se je »pomladil« za eno leto. Na zgodnje petkovo jutro smo se morali po­sloviti od razvajanja našega spremstva, saj nas je cakal kar precejšen vzpon. Z nadmorske višine skoraj 700 m smo se morali povzpeti na 2400 m. Pot ob visokih temperaturah ni bila lahka, tik pred našo zadnjo postajo s prenocišcem, Domom na Planiki, pa je nekaj pohodnikov pre­senetilo tudi deževje in še bolj zaskrbljujoce gr-menje. Kratko deževje se je hitro spremenilo v soncno in vetrovno vreme, tako da so se vsa pre­mocena oblacila hitro posušila, zunaj pa je bilo glede na višinsko razliko dokaj prijetno posedeti. Zgodnji vecerni pocitek na Planiki je še kako prišel prav, saj nas je v soboto zjutraj s svojimi pogledi najvišji slovenski vrh vabil, da ga obišce-mo. Po poti navzgor nas je spremljalo oblacno in vetrovno vreme, a veselja ob osvojenem vrhu nismo skrivali, vse tiste pa, ki smo ocaka osvojili prvic, je seveda cakal tradicionalni krst. Ob na­stavljanju fotografskim objektivom se je prikaza-lo sonce, zato smo bili še toliko bolj veseli, da bo tudi Aljaž nasmejan na naših spominskih slikah. Cakal nas je sestop, ki pa je nekaterim pohodni­kom pognal strah v žile, a smo kljub temu uspeli. Na Planiki smo si naložili nahrbtnike na rame in se hitro pognali v dolino mimo Vodnikovega doma vse do Pokljuke, od koder smo se v popol­danskih urah z avtobusom odpeljali proti domu – srecni, varni in zdravi, kar je najpomembnejše. Nešteto dogodivšcin, nešteto nasmejanih tre­nutkov, nešteto dobre volje, predvsem pa never-jetna energija vseh pohodnikov in spremljevalne ekipe bo še dolgo ostalo v spominu. Prav tako tudi srecanja s tujimi pohodniki, od katerih so se nam celo nekateri pridružili na poti. In ko že omenjamo spremljevalno ekipo, naj povemo, da si zasluži vec kot posebno zahvalo, zato vsakemu posebej HVALA, ker ste skrbeli za nas. In kot pravi pregovor: »Noben prazen žakelj ne stoji pokonci.« Vsekakor tudi mi ne bi brez ekipe, predvsem pa brez našega kuharja Rudija, ki nas je s svojimi odlicno pripravljenimi obroki razvajal na pešpoti. Marta, tebi pa hvala za vse sladko-slane dobrote, ki si jih pripravila za nas. Na koncu se Veseli Triglavci iz srca zahva­ljujemo vsem donatorjem, ki so pripomogli, da smo bili na naši poti od Vrhnike do Triglava preskrbljeni; to so bili: Avtoservis Mivšek Jaka in Mirko, s. p., M-orel, d. o. o., Dvig, d. o. o., Av-toprevozništvo Zajc, Berto Gabrovšek, Vinar­stvo Joško Mavric, Elektro Marko Medic, Izidor Korošec, Marko Furlan, Jože Habe, Pleskarstvo Franc Habat, Marjan Japelj, Slavko, Krašovec Nela, Decman Stane, Gutnik Tone, Leskovec Peter, Turisticna kmetija Pr' Janš, Eniko s.p., Dnevni bar Krnica, Lenaršic Suzana Robek, s. p., Jože Šuštaršic (Gozdni Joža), Dare Horvat in Jaka Kern. Gostišcu Kasarna Smrecje se zahva­ljujemo za zelo dobro pripravljeno enoloncnico. Posebna zahvala pa pripada Gostilni Pri Kranjcu za odlicno pripravljeno hrano in pogostitev ob zakljucku našega pohoda. Hvala vodji Borisu, organizatorjem in soorganizatorjem za izvedbo in pomoc pri pohodu. Absolutna pohvala in zahvala pa leti na vse po­hodnike, ki smo zmogli, se nismo vdali in bomo nadaljevali Lencevo tradicijo. Besedilo: Branka Gutnik Fotografije: Veseli Triglavci 14. 9. 2019 – Fužinske planine Veseli Triglavci smo tokrat letni nacrt malce spremenili in se namesto k Adamu in Evi raje podali na pohod po Fužinskih planinah. Ob 6.00 smo se odpeljali v smeri Gorenjske proti Bohinj-ski Bistrici in Bohinjskemu jezeru do Stare Fuži­ne v smeri planine Blato (1147 m), planine Vogar in doline Voje. Tej cesti smo sledili vse do parki­rišca nad planino Blato, od koder se je naša peš-pot zacela vzpenjati in delno spušcati do planine Laz ter naprej v smeri planine pri Jezeru. Med potjo smo videli pastirske koce, v daljavi svizce in se v dokaj lepem vremenu nastavljali foto­ grafskim objektivom. V koci na Planini Jezero (1453 m) smo pojedli malico iz nahrbtnika, nato pa smo se povzpeli še do Planine Viševnik (1625 m), kjer nam je Vrhnican Jele skupaj s partneri-co pripravil dobrodošlico in nam zaigral nekaj melodij na harmoniko. Ker Vesele Triglavce ob glasbi vedno zasrbijo pete, nismo mogli, da se ne bi malce tudi zavrteli. Še dobra urica in pol hoje nas je cakala do Planine Vogar, kjer smo v Davo Karnicar je bil alpinist, ekstremni alpini­sticni smucar, ucitelj in trener smucanja, alpini­sticni inštruktor, gorski reševalec, reševalec leta­lec, vodnik lavinskega psa, nekdanji tekmovalec v svetovnem pokalu alpskega smucanja, a pred­vsem velik clovek, kar je dokazal tudi z obiskom Vrhnike, zaslužen tudi za obeležitev 50-letnice ustanovitve Mladinskega odseka in 50. tabora mladih planincev. Hvaležni vrhniški planinci te bomo ohranili v cudovitem spominu. Vsa dogajanja v planinskih skupinah starejših (Zimzeleni, Soncki in Barjani) najdete v Upokojenskem koticku Našega casopisa, vse objavljene clanke pa si lahko v celoti preberete in si ogledate še vec fotografij na spletni strani Planinskega društva Vrhnika: www.pd-vrhnika.si. Vinska klet Vidrih LASTNA PRIDELAVA NA KMETIJI VIDRIH ZORAN IN DRAGICA LOŽE 18a,VIPAVA 041-429-733 • URNIK KLETI NA VRHNIKI: Vabljeni na pokušnjo mladega vina. Popili bomo kakšen kozarcek v cast Sv. Martina. Dobimo se v petek 8.11.2019 od 10h do 17h. MALI OGLASI za traktor in kozolec. Hiša je mulcar, prikolico, koso, trosil- Nudim lektorske storitve. Hlevski gnoj, brez žaganja, Sprejemam narocila za Storitve Za podrobnejše informacije obdana z vrtom, travniki in prodam, možnost dostave nik, motokultivator, prikljucke, drva (bukev, hrast) za jeseni. njivami, v skupni izmeri 25 druge stroje, tudi v okvari, poklicite na tel. št. 030 343 Borovnica in okolica. 041 499­Drva lahko nažagam in do­ 591 m2 in je 150 m odmaknje-kupim (041 407 130). 000. 424. Nudim strokovno pomoc stavim, so iz lastnega gozda, na od strnjenega naselja ter pri težavah s partnerskim lahko tudi sveža. Inf. Marko: povezana z asfaltirano potjo. Nudim cišcenje poslovnih Sadike aronije, crnega ribe­ odnosom in pri vzgoji otrok. 040 565 548. Kmetija ni zašcitena. Inf.: 031 objektov, privatnih stanovanj za ..., veliki grmi, ki že rodijo. Tel.: 041 239 769 ali www. 39 10 39. in hiš… Poklicite na tel.040-Po dogovoru mogoc prevzem Starine srcna-moc.si. Prodam skoraj novo sedlo 718-330. na relaciji Borovnica–Ljublja-Western, cena 300 evrov. 040 Kupimo zazidljivo parcelo na. 041 499 424. 250 473. Racunovodske storitve in Trajno vam odpravim ali hišo na obmocju Polhovega Star mizarski ponk, skrinje, davcno svetovanje že od leta Gradca ali Horjula. Prosim Nudimo dnevno sveža pre­ strah, depresijo, tesnobo, pa-omare, vozicek ciza, kripa ali 1999, Andreja Piskac s. p., Hor-Prodam ciste 1000-litr­ niko, nespecnost, anksioznost, poklicite na 051201056. pelicja jajcka – brez GSO. lojtrnik in druge stare predme­julska cesta 116, 1356 Dobrova. žalovanje, ljubosumje, jezo, stres, Cena za 18 jajck je 2,50 evra. ske cisterne PVC za vodo te kupim. Tel.: 031 878 351. 041 581 584 ali 040 904 859, ... z EFT-terapijo. www.eft.si, Oddam v najem vecjo hišoMožnost dostave po dogovoru. v kovinskem ogrodju in na andreja.piskac@telemach.net. mojca@eft.si ali tel.: 051-780-724 v okolici Horjula, tel: 041 718 Narocilo na št.: 041 645 558. kovinskem podstavku. Cena Prodam kamnit portal vrat Mojca Nendl. po dogovoru. Mogoca tudi 014. in rešetke za okna (gavtre). Nudim ucno pomoc šo-dostava. Tel.: 040 815 393. Prodam traktorsko pri-Telefon: 031 730 552. loobveznim otrokom za Prodam parcelo v Vnanjih kolico mocnejše izdelave, ni matematiko, anglešcino in Zaradi bolezni oddam Nepremicnine, Goricah, kmetijsko zemljišce kiper. Cena 300 evrov, Vrhni­ zidan cebelnjak s panji v Prodam znacke in star denar. slovenšcino. Po izobrazbi sem na robu zazidljivosti, lepa loka-ka. Tel.: 041 525 185. univ. dipl. pedagoginja. Imam gradnja cija, 1200 m2 (lahko polovico), okolici Borovnice. Informacije Tel.: 040 784 718. vecletne izkušnje na podrocju cena po dogovoru. Tel.: 041 Jagnjeta prodam.na telefon: 041 631 556. Prodam staro železno bla­ poucevanja. Pri svojem delu 849 985. Tel. 041 511 101 gajno, šivalni stroj v lesenem sem uspešna. Lokacije pouce-Rastlinjak Termoflor, okvirju, namizno tehtnico na vanja: Vrhnika, Log - Drago-V industrijski obrtni conidolžine 3 m, s polico in z Išcem hišo za najem v oko-uteži (do 20 kg). Cena po do- mer, Horjul in Borovnica. Vec na Vrhniki, Pod Hruševco 42, lici Polhovega Gradca. Javite Odlicen domaci med dvema oknoma za zracenje, govoru. Telefon: 01 3645 462. informacij: 041 878 661. Lepo oddam poslovni prostor 216 prodam. Od treh kilogramov rabljen le eno sezono, pro- na telefonsko številko: 031 - m2, primeren za skladišce ali naprej dostavim tudi na dom povabljeni. dam. Cena 700 evrov. Info: 041 860 - 703. Prodam star šivalni stroj, proizvodnjo. Tel.: 041 611 na obmocju Obcine Vrhnika. 784 600 Vrhnika. 186. Cebelarstvo Drašcek, tel.: 041 znamke Singer. Ponudbe na Poucujem klavir in elek-853 793. tel. št. 00386/ 051 222 970. Prodam soncno zazidljivo tricne klaviature. Sem peda-Traktor Same Delfino 32, Najamem vec kmetijskih parcelo na Butajnovi nad goginja s petnajstletnimi iz-letnik 1972, odlicno ohranjen, površin (travnike in njive) v Horjulom v izmeri 590 m2. Kupim njivo ali sadovnjak kušnjami. Zagotavljam uspeh prodam za 2600 evrov. Tele­ okolici Vrhnike, Blatne Bre-Na parceli je že prikljucek za na Vrhniki – proti Planini ali in zadovoljstvo udeležencev. fon: 040 250 350. Ostalo zovice, Sinje Gorice, Ligojne, vodo z montiranim števcem, do Stare Vrhnike; do 5000 mČ, Poucujem na Vrhniki. Eugenij, Podlipe, Drenovega Grica in elektrika je v bližini, lega ob za samooskrbo. Tel. 051/363­Sabina Mivšek s.p. Ticnica 24, Loga. 031/436-229. cesti. Cena je 12 000 evrov. 359. Mošt, mlado vino, vino – Prodam voz gumar, hrasto-Vrhnika. GSM: 041 878 661. Telefon: 040 506 755. belo, rdece, cvicek – in grozd-vo 300 l kad in novo moško Mail: sabina.mivsek@siol.net Lepo povabljeni. Prodamo zazidljivo parce-Prodam kmetijsko zemlji-je žlahtnih sort, tudi za cvicek jakno velikosti XL. šce, k.o. Blatna Brezovica, vec lo na Drenovem Gricu, 1200 ... Mogoca dostava. Traktor, 031 255 648 Prodam zazidljivo parcelo, m2, mirna lokacija, z vsemi parcel: travniki – njive, barjan­ 1400 m2, v okolici Horjula. Sem družinska media-prikljucki. Vpisano v ZK. Va-ska zemlja. Tel. 031 200 375. torka. Nudim pomoc pri Telefon: 041 264 702. bljeni na ogled. 041 404 329. reševanju sporov. Mediacija je oblika alternativnega reševa­nja sporov v zadovoljstvo vseh vpletenih, brez posredovanja sodišca. Povabljeni. Kontakt: 041 878 661 Ce vam po napornem urniku zmanjka casa ali pa vas napade bolezen, vam nudim pomoc pri hišnih opravilih, pospra­vljanju, cišcenju stanovanja ali hiše. 040 784 718. Okolica Vrhnike. Popravljam elektricno rocno orodje: vrtalne stro­je, brusilke, žage ... Previjam rotorje, statorje. Elektromeha­nika Andrej Mesec, s. p., Ob progi 8, Vrhnika, GMS 051 220 192, elektromehanika. mesec@gmail.com Izvajam masažo celotnega telesa (klasicna, športna). Imam dokoncano zdravstve-no fakulteto ter narejen tecaj klasicne in športne masaže. Masiram po dogovoru (dop., pop.). Masiram v okolici Vrh­nike. Lepo vabljeni. Tel. št.: 031 332 321 (Sara). Psihosocialno svetovanje – Nudim strokovno pomoc pri reševanju vsakdanjih težav ali življenjskih dilem. Ucinkovito vam lahko pomagam pri spre­jemanju zavestnih odlocitev za spremembo in osebnostno rast, kadar išcete odgovore na konkretna in aktualna življenj-ska vprašanja. Ana Podlipnik, 040 126 826. www.motivacija­insvetovanje.si Hišo v najem išcemo v Obcini Borovnica; ponudimo pomoc pri vzdrževanju hiše in njene okolice. Ponudbe zbira-mo na telefonsko številko: 040 846 517. Prodam kmetijsko zemlji-šce, k.o. Blatna Brezovica, vec parcel, travniki, njive – bar-janska zemlja. Tel. 031 200 375. Kupim manjšo samostojno hišo, Vrhnika z okolico, do 90 tisoc evrov. Telefon: 070 83 73 54. Ugodno prodam tri zazi­dljive parcele na Pakem pri Borovnici. Vsi prikljucki so na parceli (kanalizacija, voda, elektrika). Vabljeni na ogled: 041 631 556. Smo mlada družina in kupi-mo zazidljivo parcelo ali hišo v Horjulu z okolico. Poklicite na telefonsko števil­ko 031773875 Prodam gozd na 15.080 m2 veliki parceli, rahla strmina. Gozd je v Radni na Brezovici, številka parcele je 494. Tel.: 068 636 587. Prodam garažo v centru mesta, ob cesti 6. maja. Tel.: 041 312 407 Na prelepi lokaciji Trno­vsko predmestje (4 km od centra Ljubljane) prodamo najboljšemu ponudniku kme­tijo, ki obsega hišo (zgrajena 1955), loceno z dvorišcem je gospodarsko poslopje, garaža Prodam novo kaminsko pec Haas + Sohn, kupljeno leta 2018. Zmogljivost segre­vanja do 120 m3 , cena po do-govoru. Telefon: 031 643 212. Prodam hišo na Dolu pri Borovnici s kvadraturo 230 m2 s pripadajoco 1000 m2 veliko parcelo. Cena: polovic­na cena od ocenjene vrednosti GURS-a. Prodam brez posre­dnikov. Telefon: 041 299 821. Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. |Pot na Tojnice 40 |1360 Vrhnika Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. v svoj kolektiv, kjer ustvarjamo prijazno delovno okolje, ponujamo raznoliko in dinamicno delo ter možnost strokovnega razvoja, vabimo k sodelovanju kandidate za prosto delovno mesto: MONTER II (m/ž) Kandidati morajo poleg zakonsko predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: -najmanj 5. stopnjo strokovne (poklicno, tehniške) izobrazbe strojne oz. druge tehnicne smeri ali naravoslovne ali družboslovne smeri z vsaj 1 letom delovnih izkušenj ali 4. stopnjo izobrazbe (srednje poklicnega izobraževanja) strojne oz. druge tehnicne smeri ali naravoslovne ali družboslovne smeri z najmanj 2 letoma delovnih izkušenj, -vozniški izpit B kategorije. Zaželena je: -sposobnost reševanja problemov, -poznavanje HACCP sistema, -preizkus znanja za upravljavca plinovodnih naprav, -uporaba programa za nadzor objektov v upravljanju, -usposobljenost varilca za varjenje plasticnih mas – standard SIST EN 13067:2014. Vec o razpisanem delovnem mestu, opisu del in nalog, si preberite na spletni strani JP KPV, d.o.o. oz. http://www.kpv.si/podjetje/zaposlujemo, kjer najdete tudi ostale pogoje za oddajo vloge. Vloge pošljete na naslov Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o., Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika ali na karmen.kogovsek@kpv.si, najkasneje do 16. 11. 2019. Nepopolnih vlog ne bomo upoštevali. Prodam rabljeno in kemij­sko ocišceno malo cistilno napravo, je aqua terne 135 AS - nizka. Proizvajalec Rikutec. Priložena tudi potrebna ''elek­tronika''. Tel.: 041 350 598. Podarim skoraj novo zibro pec. Informacije na Tel. 041 430 807! Kmetijstvo Prodamo dve PVC-cisterni, 1000 l, za cisto vodo, ojacani s kovinsko armaturo in ven­tilom za izpust. Cena 100,00 EUR za kos. Vse preostale informacije na št. 040 25 88 99. Sprejmem stare deske, ore-hove, cešnjeve, jesenove... Tel.: 031 643 602. Prodam obracalnik- zgra­bljalnik sena Panonija 240 in nakladalko sena SIP 19 z alu­minijastimi stranicami. Oboje rabljeno in dobro ohranjeno. Tel. 041 223 393. Poceni prodam gorilec za olje, Hansa, rabljen dve leti. 041 807 941 Prodam cešnjev hlod, dolži­ne 3,5 metra, premera 110 cm. Tel.: 031 852 871. Prodam novo plasticno okno, 100 X 120 cm, rabljen betonski mešalec in motor ceški CŽ, letnik 1970, 175 ccm. Tel: 031 841 510 Kupim stare kovance, znac­ke in razglednice. Telefon: 070 235 235. Razno mizarsko orodje, rocno in elektricno, prodam. Tel.: 031 733 758 Prodam mestno kolo, 28 col, znamke Esperia, z vsemi dokumenti, zelo malo rabljeno. Okvir iz aluminija, prestave Shimano. Kolo je kot novo. Cena po dogovoru. 041 828 455. Prodam kontejner 4 x 2 m, izoliran, primeren za cebele, skladišce ali vikend. 041 670 726 Prodam gostinsko opremo: šank, korita, pulti, hladilnik, žar, štedilnik, friteza, plinski kovektomat, pica pec in pec za pišcance. 041 670 726 Prodam 40 kom stolov. Železno ogrodje, sedalo leseno. Cena: 5,5 €. Miza: 12 €. 041 670 726, Borovnica Kupim knjigo Blagajke, avtorja Janeza Praprotnika. Telefon: 041 994 009. Prodam nove lahke po­hodne cevlje Alpina in nove Alpina pohodne goj­zarje s podplatom vibram. Oboji so ženski, velikost 39. Inf.: 041 828 455. Prodam rolerje Bladerun­ner, št. 36/37, ali zamenjam za drva. Tel. 041 87 87 39. Prodam 300-litrski samo­stojec bojler, rostfrei, z vse-mi prikljucki, malo rabljen.Cena 200 evrov. 040 250 473. Prodam starejši šivalni stroj, Bagat Ruža, v omarici in zelo star (muzejski) pisalni stroj Olivietti M-40. Telefon: 041 749 263. Prodam zložljivo otroško posteljo (do 3 let), z jogijem in ostalo opremo. Telefon: 031 236 214. Prodam leseno otroško posteljico z ograjico, jogijem, posteljnino in ostalo opremo. Telefon: 031 236 214. Kupim manjšo rabljeno ali novo bencinsko crpalko za vodo. Telefon: 040 549 280. Klicite zvecer. Prodam pec za centralno kurjavo, gorilnik in cisterno za olje (1500L). Vse je odlicno ohranjeno. Cena je 300 €. Te- lefon: 01 755 25 72, GSM: 040 747 709. Prodam dekliško kolo, znamke Rog. Odlicno ohra­njeno. Cena je 50 €. Telefon: 01 755 25 72, GSM: 040 747 709. Prodam dve prazni jeklen­ki za plin (kuhinjske), oranžne barve. Telefon.: 070 799 552. Prodam sušilni stroj znam­ke Whirpool, zelo malo rabljen. Cena po dogovoru, Vrhnika. Tel.: 041 719 938. Prodam pokrivalo proti toci za avto kangoo, novo, nikoli rabljeno. Cena po dogo­voru. Telefon: 041 573 812. Prodam leseno otroško posteljico in mizico. Telefon: 040 714 119. Prodam krzneno jakno, številka 40. Telefon: 040 714 119. Prodam dve plinski jeklen­ki za gospodinjstvo, oranžne barve. Cena 25% cenejša kot v redni prodaji. Telefon: 070 799 552. Prodam tekaške smuci Quechua Classic, crno-zelo--bele, dolge 172 cm, s palicami, 120 cm, in tekaške cevlje, št. 37. Info na tel. št. 031/350-076. »Inštrukcije« Inštrukcije kemije, telefon: 031 352 124. Zelo uspešno, z dvajsetletnimi izkušnjami, inštruiram kemijo za gimna­zije, druge SŠ, osnovno šolo in pripravljam za maturo. ATO­KEM. Zlatko Šorn. s. p., e-po­šta: zlatko.sorn@siol.net Nudim ucno pomoc šo­loobveznim otrokom. Po izobrazbi sem pedagoginja in imam veliko izkušenj ter zago­tavljam odlicne rezultate. Vec informacij: 051 346 179 Inštruiram matematiko za osnovno in srednjo šolo, tudi na vašem domu. Informacije na telefonsko številko: 031 392-842. Ima vaš osnovnošolec ali srednješolec težave pri ma-tematiki? S svojim znanjem in izkušnjami na podrocju pomoci pri ucenju matemati­ke lahko pomagam, da bodo te težave hitro mimo. Poklicite na 041 621 343. Slavica Peše­vska. Ponujam inštrukcije za anglešcino za osnovnošolce in osnovnošolke. 040 524 640. Na Vrhniki nudim inštruk­cije anglešcine, matematike in slovenšcine za šoloobvezne otroke. Imam 15-letne izku­šnje. Zagotavljam uspeh. Lepo povabljeni. Tel: : 041 878 661, Sabina. Inštruiram anglešcino inslovenšcino za osnovnošolce in srednješolce. Sem profesorica z dolgoletni-mi izkušnjami pri inštruiranju. Tel.: 031/350-076. Turizem Apartma na smucišcu Kr-vavec oddam že za od 63,75 evra/nocitev (štiri odrasle osebe + dva otroka). Vec na https://www.nasmuciscu.si. Oddam hišo ob morju v Mošcenicki dragi (za do 10 oseb) – ugodna cena. Telefon: 031 236 067. OBVESTILO: Ne glede na izbranega pogodbenika za pokopališko dejavnost na Vrhniki, še vedno izvajamo pogrebne dejavnosti od storitev na domu do prevoza pokojnika na pokopališce oz. v vežico. Od tam dalje pa je vse v domeni pogodbenika. 24-urna dosegljivost Franci Tršar s.p. Gabr˜e 9, 1360 Vrhnika e-pošta: franci.trsar@siol.net pieta.trsar@gmail.com www.pieta.si POGODBENI IZVAJALEC NA POKOPALIŠ°U VRHNIKA SUDOKU Nagradna križanka Navodila za igranje: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka ali barva se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Za pomoc pri reševanju si lahko pomagate z zaznamki, ki jih vpišete v prazna polja. JUNIOR LABIRINT Nagradno geslo pretekle križanke, ki je potekala pod pokroviteljstvom Zavoda Ivana Cankarja, se je glasilo: »Vreme vinotoka je aprilu za preproka«. V uredništvo smo prejeli ogromno pisem z rešitvami. Prakticne nagrade, ki jih podarja omenjeni zavod, so prejeli: Marija Petko­všek iz Bevk, Zalka Mauri s Planine in Marija Pezdir z Brezovice. Rešitve (nagradno geslo) za tokratno križanko pošljite najkasneje do 13. novembra na naslov Naš casopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, s pripisom »Nagradna križanka«. Trije izžrebani bodo prejeli prakticne nagrade, ki jih poklanja Zavod Ivana Cankarja z Vrhnike. .V primeru, da sem izžreban, dovoljujem da Naš casopis objavi moje osebne podatke. PRIIMEK IN IME: TOCEN NASLOV: TELEFON: • Gost Janez ni bil prav pameten in njegovi prijatelji so se pogosto norcevali iz njega. Nekoc je prišel urejen kot že dolgo ne. Povsem nova obleka, kravata, cudovita srajca. - Madona Janez, kako pa si se danes uredil, so se cudili sodelavci. - Ženino darilo. - Ali je bilo presenecenje? - Pa še kakšno. Vceraj, ko sem prišel domov malo prej kot navadno, me je obleka že cakala na postelji. Znanstvena fantastika V knjigarno vstopi moški in rece prodajalki: »Prosim, rad bi knjigo z naslovom Moški, gospodar v hiši. Prodajalka ga pogleda in rece. »Poglejte zgoraj, znanstveno fantastiko prodajamo v prvem nadstropju.« Brez sekiranja Mlad zdravnik je po pomoti paci­entu, ki je imel hudo drisko, namesto zdravila za zaprtje predpisal pomirje­vala. Ko je pacient naslednjic prišel k njemu, ga zdravnik povpraša kako kaj driska: »Ali gre na bolje?« Pacient: »Ja, gospod doktor, veste, serjem še vedno kot vidra, ampak sekiram se pa prav nic vec.« Obisk Gorenjec je kupil novo stanovanje in se pohvalil prijatelju: »Kupil sem novo stanovanje. Povem ti, to je za­dnji krik arhitekture! Pri vratih lahko pozvoniš z nogo, z brado, z laktom, s celom ...« »A tako, normalno, z roko, se ne da?« »Lahko. Ampak saj vendar ne boš prišel na obisk praznih rok?« Ne vlamljaj! Pusti moški avto na parkirišcu in nanj nalepi listek: »Ne vlamljaj, ni­mam avtoradia!« Ko pride nazaj, avta nikjer, na tleh pa najde listek, na njem pa dopisano: »Ne sekiraj se, ga bomo že montirali!« Še enkrat Gorenjec pelje svoje dekle na zme­nek. Sprehajata se po mestu in prideta do pekarne, nakar dekle vzklikne: »Jo­ooooj, kako lepo diši!«. Pa ji odgovori Gorenjec: »Ce boš pridna, te bom še enkrat pripeljal mimo.« Grda »Poklicali ste 113, Klic v sili, pro-sim.« »Dve punci se tepeta zame !« »Dobro …« po krajšem premoru, »in kje je tu problem ?« »Ta grda zmaguje!« Bovla »Dober dan, je to linija za pomoc alkoholikom?« »Tako je, kako vam lahko poma­gam?« »Rabim en dober recept za bovlo …« Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: obcine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. Urednik: Gašper Tominc. Casopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplacno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih obcinah. Ponatis posameznih delov ali celote ca sopisa za objavo v drugih medijih je mogoc samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenarocenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš casopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon uredništva: 01 7506 638, telefon tajništva: 01 7506 630. elektronski naslov nascasopis@zavod-cankar.si. Celostna graficna podoba Našega casopisa: Studio OKUSI - Vrhnika, oblikovalec Jani Govekar. Graficna realizacija: Tomograf, Tomo Cesar, s. p., naklada 13 640 izvodov. Lektoriranje: Marjetka Šivic in Anja Sedej. Cena zahvale: 68,72 evra. ISSN: 2536-4073 MEGA PHONE VRHNIKA NIŽJA CENA POVEZAVA DO GARANTIRAN ENOSTAVNA PAKETOV VE 4 DRUŽINSKIH POPUST TUDI PO AKTIVACIJA Z nižjimi cenami paket v LANOV IZTEKU VEZAVE Vsem šlan m družinskega VE prihranite d 288 P vežite d 4 družinske Družinski p pust p pusta ni treba aktivitirati EUR na let . Veš šlan v šlane, ki imaj enak hranite tudi p izteku ist šasn in na istem mestu. prinaša vešji p pust. stalni nasl v. 2-letnega bd bja T lahk st rite kadark li in vezave. kjerk li. 2 .lana 6,0 € 15,0 € 20,0 € 3 .lani 5,5 € 14,0 € 18,0 € 4 .lani 5,0 € 13,0 € 16,0 € Vzemimo primer, kjer bi se pri Telemachu povezali štirje družinski lani (o e, mati in dva otroka – srednješolka in osnovnošolec). Pri tem bi o e izbral paket NAJVEš (cena z družinskim popustom 16 EUR), mama paket ŠE VEš (cena z družinskim popustom 13 EUR), h erka paket ŠE VEš (cena z družinskim popustom 13 EUR) in sin paket VEš (cena z družinskim popustom 5 EUR). Skupni prihranek pri letni naro.nini bi tako znašal 1 8 EUR. Ponudba velja od 16. 9. 2019 za obstoje e in nove naro nike paketov VEš z istim stalnim prebivališ em ob sklenitvi dogovora za popust z vezavo 24 mesecev. Višina popusta je odvisna od števila povezanih naro nikov v družini in od Telemacha.