GEOGRAFSKI OBZORNIK Preglednica 1: Anketni list z odgovori za tri vasi. Vrhovska Vi nji Poštena V1S vrh vas Stanovanjske zgradbe Število: 1961 25 15 10 1971 25 15 10 1981 26 16 10 1991 27 16 13 Vrsta: zidane 13 7 11 kamnite 8 2 0 lesene 6 7 2 Čas gradnje: do 1945 15 11 2 1946-1960 1 3 1 1961-1970 3 0 3 1971-1980 3 2 2 od 1981 5 0 5 Tip: cnostanovanjske 26 14 13 večstanovanjske 1 2 0 Nadstropnost: pritlične 22 8 8 enonadstropne 5 8 5 dvonadstropne 0 0 0 Adaptacije: 1945-1960 2 1 0 1961-1970 1 0 0 1971-1980 0 1 2 po 1981 4 2 0 Gospodarska poslopja Vrsta: zidana 12 7 7 kamnita 6 5 3 lesena 19 9 9 Število: eno 1 1 5 3 več 13 11 8 Število prebivalcev in gospodinjstev Prebivalci: 1961 07 64 38 1971 89 65 52 1981 83 56 43 1991 67 34 47 Gospodinjstva: 1961 30 18 1 1 1971 27 16 10 1981 1 15 10 1991 22 12 11 Dejavnosti prebivalstva Vir zaslužka: kmetijstvo 21 12 11 gozdarstvo 0 1 0 obrt 0 0 1 ostalo 19 8 9 Panoge: poljedeljstvo 21 11 9 živinoreja 12 4 4 vinogradništvo 9 9 7 sadjarstvo 4 2 3 Pogoste kulture: žita 15 9 9 krompir 15 1 1 7 drugo 2 2 0 Velikost posesti (v ha): povprečna 4,0 5,0 3 najmanjše 0,4 0,5 0,2 največje 8,0 17,0 6,0 Tržna usmerjenost: pridelava za dom 12 8 10 prodaja na trgu 0 0 0 prodaja na domu 0 2 1 sodelovanje z zadrugo 9 3 0 Obdelovanje zemlje: ročna 6 6 1 strojna 1 1 0 ročna in strojna 14 5 10 po 1 član). S kmetijstvom se ukvarja 21 gospodinjstev (le dve živita samo od kmetij- stva). V desetih gospodinjstvih je vsaj 1 član zaposlen, devet pa jih navaja kot vir preživlja- nja pokojnino. Med kmetijskimi panogami prevladuje poljedelstvo, precej družin pa se ukvarja tudi z živinorejo in vinogradništvom. Od poljedelskih kultur gojijo v glavnem žita in krompir. Povprečna velikost posesti je 4 ha (največ 8 ha, najmanj 40 arov). Dvanajst gospodinjstev prideluje kmetijske pridelke le za dom, devet pa jih sodeluje s kmečko za- drugo (v glavnem gre za odkup mleka). Prev- laduje ročna in strojna obdelava zemlje (14), šest gospodinjstev obdeluje zemljo še povsem ročno, le eno pa v celoti strojno. OB 30 LETNICI ODDELKA ZA GEOGRAFIJO PEDAGOŠKE FAKULTETE V MARIBORU Marko Krevs Na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru je bil 10. oktobra 1991 medinštitut- ski seminar Oddelka za geografijo Pedagoške fakultete v Mariboru in Oddelka za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Trideset let študija gografije v Mariboru, do leta 1985 na višješolski ravni, pomeni tudi tridesetletno vsestransko sodelovanje med obema oddel- koma na znanstvenoraziskovalnem in zadnja leta tudi na pedagoškem področju. Med 14 referati je večina obravnavala Severovzhodno Slovenijo po posameznih problematikah oziro- ma po manjših območjih. Dr. Igor Vrišer je podal vpogled v problematiko socialnogeografske regionalizacije in upravne reforme v Republiki Sloveniji. Dr. Ivan Gams je opozoril na dileme regiona- lizacije gorate, dr. Božidar Kert pa celotne Severovzhodne Slovenije. Dr. Mirko Pak je ori- sal elemente demografskega razvoja v zgradbi Maribora, Andreja Slavec razvoj industrije v tem mestu s posebnim ozirom na razvojne dejavnike, dr. Franc Lovrenčak pedogeografsko regionalizacijo Pomurske ravnine, Igor Ziberna nekatere značilnosti mestne klime Maribora, dr. Borut Belec razporeditev prebivalstva v Severovzhodni Sloveniji z vidika zaposlitve, Damijana Počkaj Horvat tipe demografskih območij v subpanonski Severovzhodni Slove- niji, dr. Vladimir Klemenčič Prekmurje kot obmejno periferno območje, dr. Matjaž Jeršič vpliv turizma na zaposlitveno strukturo v slovenskih turističnih krajih, mag. Uroš Hor- vat možnosti razvoja Rogle na Pohorju z vi- dika primernosti pokrajine za rekreacijo, dr. Jurij Kunaver nekatere oblike transforma- cije gospodarske podobe Zgornjega Posočja ter Ana Vovk vlogo geografije v Geografskem in- formacijskem sistemu. Vsi prispevki so bili 34 GEOGRAFSKI OBZORNIK objavljeni v zbirki Dela (številka 8) na Oddel- ku za geografijo Filozofske kakultete v Ljub- ljani. Referati in zavzete razprave so opo- zorili med drugim na naslednje: zelo zavzeto je bilo znanstvenoraziskovalno delo v šestde- setih in sedemdesetih letih, odprli so se novi problemi v regionalnem razvoju, ki jim je treba posvetiti več raziskovalne pozornosti, potrebno je razvijati metodologijo znanstveno- raziskovalnega dela, v raziskovalno delo so se vključili mlajši kolegi. Zaradi enournega podaljšanja razpra- ve ni bilo časa za kratek terenski ogled Mari- bora, kar pa je nadomestilo neposredno po- glabljanje osebnih stikov po seminarju. SEMINARJA V BAYREUTHU IN FRANKFURTU Andreja Slavec V času od 11 .11 . -16 .11 .1991 so se člani oddelka za geografijo Filozofske fakul- tete v Ljubljani, Oddelka za geografijo Pedago- ške fakultete v Mariboru in Geografskega inštituta Univerze v Ljubljani udeležili dveh medoddelčnih seminarjev v Bayreuthu (12. 11. 1991) in Frankfurtu (14. 11. 1991). Oba seminarja sta bila plod dolgoletnega sode- lovanja Oddelka za geografijo Filozofske Fakul- tete z Abteilung für Wirtschaftsgeographie und Regionalplanung der Universität Bayreuth (prof. dr. Jörg Maier) in Institut für Kulturgeo- graphie, J. W. Goethe - Universität Frankfurt am Main (prof. dr. Klaus Wolf). Seminar v Bayreuthu je potekal pod skupnim naslovom Slovenija na poti v tržno gopodarstvo. Osem udeležencev je v referatih predstavilo sodobne politične, socialno- in gospodarsko-geografske probleme Slovenije na njeni poti v združeno Evropo. Poslušalci so pokazali veliko zanima- nje za predstavljeno problematiko. Zaradi aktualnosti političnega položaja Slovenije je seminar vzbudil pozornost tudi v novinarskih krogih. Na seminarju v Frankfurtu je bilo predstavljenih sedem referatov, od tega so bili štirje slovenski. Le-ti so govorili o sodobnih politično-geografskih razmerah v Sloveniji, sodobnih trendih izletništva, suburbanizaciji in novejših procesih regionalnega razvoja. Oba seminarja sta pomemben prispe- vek slovenske geografije k uveljavljanju in bolj- šemu poznavanju mlade slovenske države. Vse predstavljene referate bodo tudi objavili v posebni številki Arbeitsmaterialien zur Rau- mordnung und Raumplanung, ki bo v celoti posvečena Sloveniji in bo izšla v Bayreuthu. DRUGI RAZISKOVALNI TABOR ZA MLADINO Z MOTNJAMI VIDA TRENTA 1991 Jure Svoljšak Po Tinju na slovenjebistriškem Pohor- ju leta 1990 je po nepredvidljivih turobnih dogodkih vojne vihre z enomesečno zamudo od 25. julija do 4. avgusta 1991 stekel v Trenti (Zgornjem Posočju) drugi raziskovalni tabor za mladino z motnjami vida. Mladi, ki so se zbrali iz različnih krajev Slovenije, so vključeni v Srednjo šolo za administratorje in telefoniste v Škofji Loki (11 udeležencev), Gimnazijo Velenje (1 udeleženec), Visoko šolo za socialne delavce v Ljubljani (1 udeleženka). Sodelovali so tudi mentorji in spremljevalci. Vodja tabora je bil Jure Svoljšak. Tabor so moralno, materialno in s storitvami podprli Ministrstvo za šolstvo in šport - odbor za mladinske tabore, ZOTKS - Gibanje znanost mladini, Inštitut za geografijo Univerze v Ljubljani, Prirodoslovni muzej Slovenije in Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije. Delo je potekalo v več skupinah. • Geografska (mentor Mimi Urbane, Irena Mergan). Izhodišče dela je bila mikro in ma- kro orientacija v prostoru. Taktilne karte, narejene na pozitivne folije, karte narejene s pomočjo vrvice (volna), reliefna karta Slovenije in maketa alpskega sveta v muzeju v Kobari- du so mladim ob hkratni vsebinski pripravi približale razgibano prostorsko razsežnost Zgornjega Posočja. Tako so se temeljito pripra- vili na terensko raziskovalno delo. Fizičnogeo- grafske in družbenogeografske elemente so udeleženci proučevali na svojih poteh vse od Kobarida, Srpenice, Boke, prek Kanina, Pluž- ne, Čezsoče, planine Mangart, Predila, Loga pod Mangrtom, Bavščice, doline Lepene, Krn- skega jezera, Lemovja, Trente, izvira Soče in Vršiča. Spoznali so, da življenje ni odvisno le od naravnih pogojev, ampak tudi od dela lju- di, ki so pridobili prostor za bivanje, za kme- tijstvo in druge dejavnosti, od odnosa družbe v preteklosti in sedanjosti do tega koščka slovenske zemlje in od človekovega znanja o naravi. Ugotovili so, da so med naravo in družbo določene povezave, odvisne od stopnje tehničnega in gospodarskega napredka, kate- rega odraz je izkoriščanje narave in spremi- njanje pokrajine. V improvizirani vremenski hišici so Braillovi merilni instrumenti, kuplje- ni v Marburgu v Nemčiji, merili temperaturo, vlago in zračni tlak. Trikrat dnevno so dežur- ni vrednosti tudi zapisali. Narejeni so bili tudi diagrami. Prof. dr. Jurij Kunaver se je vključil v delo skupine s fizičnogeografskim opisom Bovške kotline, jam visokogorskega krasa, kraških izvirov, slapa Boka. Spregovo- ril je o poledenitvi in o ledenikih, o razlikah med površinsko in jamsko erozijo. S seboj je prinesel kos sploščenega fosilnega lesa iz pleis- tocena, okrogle in ovalne jamske prodnike iz 35