T r n o v o. V vas Podgorje pride jedeukrat neznau človek. Bil je precej star in žalost se nrn je brala na licu. Popr&ševali so ga, kdo je in od kod da pride. Ali uikomnr tega povedati ni hotel. Nek oče, ki je imel sina jedinca, iisinili se ga in ga vzanis k sebi. Oče potem kmalu umrje. Sin je bil še majhen in tist neznani tujec zdaj akrb zanj prevzame. Prav po očelovsko ga 7 ysem dobrem podučuje in dejek je bil tudi zeM umon, vse je hitro razumel, so-sebno pa se je v ribištvu dobro izuril. Po ves daa je Iovil ribe ia zaal je za vse bližnje vode iu jezera ter je poznal vse ribe, samo nek zakleti tomua mu je bil neznan. Mnogo je sicer od njega slišal pripovedo^ati, a ni se zmenil za to. Tako so mu pripovedovali, da, če se kdo temu tomuuu bliža, svari ga ie od daleč mladenid, ki na bregti sedi ter kliče: nK vodi, k vodi Sfcm ne bodi." Pravili so inn tndi, kdor se Tode dotakne, pri tej priči okameni, in da se Se drnga straSna nesreča zgodl. Ali on je vse to prazne čenče imenoval in si mislU: ako bi prav to tb9 bilo, kaj je meni mai ? saj v tomunu, ki je zaklet, tako nič rib ni. Deček je svojega vdruha zeW Ijabil. Stregcl mu je, kolikor je zna! in mogel, da bi mu pregnal tožnost, ki ga je tlačila. A ?se zamin! Necega dne ga vpraSa deček: „05«, kaj vam je, da ste zmirotn tako žalostni ia otožni? Saj vam nič žalega ne delam." nNž! vzrok moje žalosti je ves drug. Ker znam, da me Ijnbiš, hočem ti razodeti, kar še nikomur nisem. Čuj tedaj: Moja domovina je tnja de-žela. Imel sem Ijubeznjivo ženo, a zel6 neporednega sina, ki je tudi to grdo lastnost iinel, da ee je za vsako reč hitro razsrdil id je v jezi vse po- 101 " . končal, kar mu je priSlo v roke, bodi-si tudi oče ali mati. Šla je nekoS žena obiskat svoje starše. Sin jo je spremljal. A niti žene, niti sina nisem poteni več vidil. Vse aem obhodil. a nikjer ju nisem našel, ae pri ataršib, ne drugod. Zategadelj inoja žalost. V domovini mi samemu ni Mo več ob-gtati. ZapustU sem jo. Pot mc je pripeljala v to vaa. Prijetna se mi je zdela, tudi nekaj skrivne.ga, neznanega me je vezalo na to vas. Ostal sem tnkaj. Tvoj oče so me vzeli v hišo. Kaj se je dalje godilo, to veš." Tako je tujec pravil. Deček ga je zel6 miloval in si pvizadeval, da bi mu 2 večjo ljubezuijo in pokorščino njegovo žalost ruanjSal. Necega dnč se tujca zopet želja polasti, da bi vsaj jedeukrat še pred svojo smrtjo videl svoj nesrečni a vendar dragi dom. Tzame od dečka alovd in grž. Po njegovem odliodu jo hodil dežek vsak daa lovit rib. Pride nekož tudi blizu zakletega tomuna. ,,K vodi, k vodi S6m ne hodi!" oglasi ae ne daleč od njega. Deček ostrmi, ker vidi, da so resnične pripovedke ujegovih sosedov. Stopi bliie tonrana. ,,Kdo ai V1" vptaSa mladeuiea, ki je na bregn sedel in ponavljal zgoraj ooienjene besede. Hočem ti povedati, reče mladeniS: nS svojo materjo sem se jedenkrat na pot podal. Zaradi mo-jega nerodnega vedenja so nie mati večkrat ostro posvarili. Ali jaz Disem ni