BreMtuo to opraunlStiio:
Maribor, Koroško ulice 5.
„STRAŽA“
istuja T ponđeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
S uredništvom se more govoriti tisk dan od II.—12. ure dopoid.
Tntofon it 113.
Celo leto			12	K
Pol leta		6	K
Četrt leta . , . . . .	3	K
Mesečno		1	K
Posamezne številke 10	V.	
Zunaj Avstrije celo leto	17 K.	
inserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnik oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
St. 151.
Maribor, dne 27. decembra 1911.
Letnik III.
„Farben ÄlMeniscMancIs
C. kr. kmetijska družba v Gradcu je izdala za leto 1912 kmečki koledar, S to izdajo je združila naša c. kr. kmetijska družba nekaj neeuvenega, brez-primerno drznost.
Na prvi strani tega koledarja najdemo sliko nadvojvodo ilvana, prvega predsednika c. kr. kmetijske družbe. Druga strajn prinaša slike članov centralnega odbora c. kr. kmetijske družbe s cesarjevim tajnim svetnikom grofom Attemsom v sredini. Na Četrti .strani pa čitamo sledeče mečuvenosti:	Pod nar
slovom:	..Gesterreichisch-ungarische Landesfarben“
(avstrijsko-ogrske deželne barjve) najdemo: Krain —-weiß-blau . . ., nekoliko pozneje,: Farben Alldeutsčh-lands — schwarz-rot-gold in »še le za tem; Oesterrei-chische Reichslarben. Glasi se to naravnost neverjetno, toda je resnično. Zataji se našo narodno trobojnico s tem, da se falzifira kranjsko 'deželno barvo in navede kot tako: belo-modro. mesto: belo-mo-dro-rudeče. Zgodilo se je to gotovo z namenom, da se lahko še v bodoče našo slov nsko zastavo predstavlja kot rusko, kot veleizdajalsko, 'Kakor to radi delajo razni lažnjivi vsenemštki listi. Zali se naš narodni in patriotieni čut s tem, dja, se mesto naše trobojnice prinaša .„Farben Alldeutschlands“, zasmehuje se avstrijsko državno idejo, katere grobokop hoče biti j,^AHdeutscWj;Jhdw, s tem, da se njene barve postavlja za „Farben Alldeutschlands.“ Ironizira se indirektno spomin nadvojvode Ivana, čigar sliko prinaša koledar na prvi strani, ki je bil žglan zagovor-gik velike Avstrije, s tem, da se skrbi m, propagando Vsenemelje. Z eno besedo: vsa nepatriotičpa in krivična vsenemška ošabnost diha iz tega mesta.
In do take drznosti se povspne o. kr. kmetijska družba. C e bi našli kaj sličnega v kakem vsenemš*-kem glasilu, bi umeli, da pa zagreši k,aj takega c. kr. kmetijska družba, je nezaslišno. To jasno’kaže, v kakih neznosnih razmerah* živimo mi spodnještajerski Slovenci. C. kr. kmetijska drtužba v Gradcu je določena, za vse deželane. V njej bi morali biti e-nakopravni Slovenci in Nemci. Mesto tega pa nas v svojih* publikacijah zasmehuje in zatajuje, ter kruto žali. C. kr. kmietijsko: društvo, ki dobiva podporo od c. kr. ministrstva., ki je imelo nadvojvodo Iv.ajna za prvega predsednika, se na tak macin norčuje iiz vsakega patriotizma, iz naše državne ideje. C. kr. dru-
FODLI8TEK.
Nekaj o tak© priljubljeni pijanosti (alkoholizmu).
(Fiziologična študija.)
(Pr.edavial Idne 18. januarja 1908 ob priliki socialnega kurza“ dr. Anton Schwab, zdravnik v Celju.)
II,
Kaj pa je pijanost? Pijanost ali alkoholizem je zsistrupljenje z alkoholom. In alkohol pa je tista snov, ki daje vinu, pivu in žganju moč. Kako pa nastane pijanost?
S tem vprašanjem bavil sem se že kot otrok.. Bilc toil je nerazumljivo, zakaj čuti človek pijačo v glavi, ko vendar vliva le v usta in v želodec, To vprašanje zanima sploh ljudstvo, in ono si ga razlaga po svoje. Zinana je v tem oziru bajka o žabah, Prv.a žaba se je zaredila v želodcu ter splezala v možgane in bila je tam mirna, druga, prišedši iz želodca, začela je živahno regljati, tretja začela se je prekopicevati, se je skregala in stepla, ^Četrta pa je napravila tak polom, da je bil človek že popolnoma pori ničlo, toliko da ni bilo po njem. Tako ljudstvo.
'Mi medicini pa razlagamo pijanost tako-le:	Z
vinom pride alkohol v želodec. V želodcu pa je velika množica večjih in manjših žil. Ene so, ki raz,-jpeljavajo kri, 'druge pa, ki imajjo v sebi nek brezbarven soli, Ta se napravi v želodcu iz jedil in pijač, katere mi uživamo. Imenuje se „limfa.“ Žile, ki sprejemajo skozi svojo ta(nko steno ta sok v sebe, pa imenujemo „limfatične žile.“ Ce pride vino V želodec, se kemičnim potom razkroji in alklono.l stopi iz vina v limfatične žile. Te pa so od želodca napeljane po vsem telesu, torej tudi v možgane. Možgani pa obstojijo iz tisoč in milijon finih nit, katere imenujemo živce. Vsak živec pa je obdan liki sablji, ki tiči v
štvo riblje svojim Članom pod nos vsememške barve, dela, propagando za vsenemštvo, ki je največji nasprotnik naše države, naše dinastije. In vse to dela c. kr. kmetijsko društvo pod prekctedslvom cesarskega tajnega svetnika grofa Attemsa? Gospodje, jkli so uredili izdani koledar, morajo dobro poznati ekscel. Attemsa. Ce bi ne vedeli, da delajo po intencijah svojega predsednika, bi tega gotovo ne storili. Vedo gotovo dobro, kako je grof Attems svoj čas izobešal frankfurtarce, znano jim je, kako je ta visokoroGni gospod izzivalno nastopal proti Slovencem pri raznih občinskih volitvah, Kakor pred kratkim v celjski okolici, zalo so se upali Öati nam Slovencem tako zaušnico. Poznati morajo gospoda grofa tudi o;l druge strani, sicer bi se ne upali na taki način briti norce iz naših patriotičnili čustev in delati propagando za veleizdajalsko vsenemštvo. „Alldeutšick-land“ je tem ljudem več kot Avstrija in pod predsedstvom grofa Attemsa se izdajajo koledarji, ki npj to povedo širnemu svetu. So to drznosti, pri katerih mora človeku vskipeti 'kri. Ne le naše /slovensko ljudstvo mora biti ogorčeno, da še .vlači v blato njegova narodna in patriotična čustva-, temveč tudi med poštenimi (Nemci mora priti do odpora. Sedaj sino prišili že tako daleč, da že c. kr. kmetijska družba zastruplja naše kmečko ljudstvo z vsenemšikimi idejami, že c. kr. kmetijska družba (vzbuja med priprostima masami ljubezen do „Farben Alldeutschlands.“ Pozivamo vse podružnice kmetijske družbe, da se odločno zoperstavijo takemu ravnanju gospodov v Gradcu. Pozivamo vse naše poslance, da brezobzirno nastopijo proti takemu proti-narodnemu in nepa-triotičnemu hujskanju c. kr. kmetijske družbe. Zasmehovati se ne smemo pustiti in žaliti tudi ne. Vsa frivolna igra, katero igra c. kr. kmetijska družba z našimi narodnimi in p,atriotičnimi čustvi, kaže zopet, v kakem težavnem boju živijo iz Gradcem., lcaiko nas tam kruto tepejo in tlačijo. Proč od Gradca! Za slovenski Stajer slovenška o. kr. kmetijska! družba.
«<  i—nmarmrm-1 1--r~ri~ i ——>	——
Deželni odbor in slovenski jezik.
, Nobenega urada, nobene oblasti ni, v Avstriji, kateri bi tako mrzil slovenski jezik, kakor štajerski deželni odbor. Štajerski deželni odbor je za prebival-
nožnici, tudi z nekako nožnico, T;a nožnica ni nič drugega, nego en del onih limfatičnih žil, ki nosijo hrano živcem iz želodca, a mu pjrineso sedaj poleg pravega živeža tudi strupen alkohol.
Živec, radi tega nenaravnega živeža razdražen, vpliva na možgane tako, Ufa se isti razburijo, kakor smo to opazili pri našem Petru. Pozneje pa alkohol živce popolnoma omami, tako da vidimo vse posledice od druge do četrte stopnje pijanosti. Živci so iz možgan napeljani po celem 'telesu, torej tudi v jezik, v roke in doge in sedaj vam bo jasno, kako je mogoče, da človek vliva v usta in želodec, čuti pa pijanost v možganih, pri govorjenju na jeziku, v nogah, tako da ne'more hoditi itd.
Živci so napeljani tudi v pl j uče in srce kot posebni pljučni in srčni živci. Ce so tudi ti zastrupljeni, kar se prigodi pri vživanju večjih množin opojnih pijač, se razdražijo pljuča in srce, tako. da (začno hitreje delovati, pozneje se pa omamijo, tako pljuča zopet počasi dihajo in srce počasi bije, da postane srčen utrip in pa dihanje nepravilno in da t uidi lahko celo dihanje pljuč in utripanje srca popolnoma prenehaj, kar ne pomeni nie manj, nego smrt pi-jančevo.
III.
Ker se pa to, hvala Bogu, (zgodi le redkokedaj, pridem« to vprašanja: Kako se pa Človek pijanosti zopei iznebi?
Tako-le:	Nekaj alkohola posrkajo v sebe že-
lodčno žile, ki pel j aj o rudeco kri. Po teh priteče s krvjo zmešan alkohol do ledic. Tukaj se kri izčisti, in alkohol (pride v scalnico in s to na dan.
Druga množica se iztrebi skupno (z blatom V>o-tom črev.
Tretja pa, ki je bila sprejeta v limfatične žile, priteče Krožeča po vseh udih konečno v pljuča in tukaj pljuča iztrebijo alkohol s tem, c?a ga — izdihajo. Od tod značilen duh, ki prihaja od sape pijanega človeka.
ce nemške in slovenske narodnosti, V. njem sedi kot zastopnik slovenskega ljudstva slovenski odbornik. Mislil bi človek, .da se pač od stdani te oblasti uva-žujejo, jezikovne pravice, toda deželni odbor je edini urad na Štajerskem, ki noče občevati niti s slovenskimi občinami iv slovenskem jeziku. Znani so slučaji, da so morala mesta reševati slovenske vloge, deželni odbor pa grozi z globami, če se ne udajo slovenske občine glede uradovanja. iTiu se mora prebiti led, ker je vprašanje zelo važno. Ce bi vstrajale vse slovenske občine na zahtevi, da mora reševati deželni odbor vse prošnje in odloke vi slojvenskem jeziku, dobila bi deželna uprava docela drugo lice. Deželni glavar bi se moral potruditi', da razume tudi nekaj slovenski;; uredništvo, zai katero imoraijo davkoplačevalci plačevati toliko deželnih doklad, bi moralo vsaj deloma znati slovenski. Ne bodemo razmotrivali, kake važnosti in kakega pomena bi bilo za nas Slovence odločno postopanje.
Kako postopa deželni odbor z enakopravnostjo jezika v uradu, presega že (vse meje. Opozorimo samo slovensko javnost, (da se je celo vojno ministrstvo uklonilo zahtevi objČine Kokarje, ki je po poslancu dr. VerstovŠeku zahtevala slovensko izpisano čr-novojno izkazlnico, in priznalo tudi ofl* strani tega na,jvišjega urada, da ima občina Kokarje prajvico zahtevati le slovenske razglase.
Kaj pa je storil deželni oflbor ? Zdžngal je županu z globo, če ne sprejme in ne reši nemške vloge. Tlako postopanje deželnega odbora je drzno. Poslanec dr, Verstovšek bo že skrbel, da Še ni izrečena zadnja beseda. Tako izzivanje zastrani tega urada kliče vse občine na odločen odpor. Kaj pomaga, če se zglasi le ena iobčina! Vste slovenske občine Spodnjega Stajerja naj delujejo po vzorcu kokarskle občine.
'Občinski predstojniki! Ne zadostuje samo, če slovenski uradujete in rešujete vse vloge slovenski. Vračajte tudi vsa oznanila;, vse vloge ih odloke, ki so pisani v nemščini! Ne sprejemajte jih! (Tu je tre-bja odločnosti! Vse objave, odloke itd., ki pridejo od deželnega odbora, pošljite naga,j v Gradec z zahtevo, da se vam te 'dopošljejo v slovenskem jeziku. Videli bomo, če se bo drznil deželni odbor tudi narekovati globe, če to storijo vse občine. Ce storijo vse občine svojo dolžnost, dovedemo to kitajsko uradovanje na Spodnjem Štajerskem za vselej do nezmožnosti, ker
Četrti del pa se izpoti skozi kožo. Radi tega ima celo postelja, v kateri je ležal pijanec, nek značilen duh po alkoholu.
Tako se počasi človek alkohola iznebi, ali kakor se mi' medicinci izrazimo, telo je „eliminiralo“, to je, izločilo je strup alkohol iz sebe In človek je zopet zdrav in Čil. kakor da* ni pil nikoli opojnih pijač.
Za popolno izločenje alkohola potrebuje Človeška naravni približno 12 ur, nekoliko alkohola izgine pa še-le po preteku nekaj dni. Ako pa človek ne počaka tako dolgo, da bi bil kes alkohol izločen, temveč se uai primer po prestanem mačku še isti dan — napije in tajkjo „mačka kurira“, ali če se uživanje alkohola ponavlja redno vsaki dan, nima narava nikoli prilike eliminirati vsega alkohola in vedno ga nejkaj v (telesu zaostaja.
Tak človek postane kronični ,alkoholist, kronično, to je redno, dolgotrajno, skozi več let trajajoče uživlanje alkohola in' zastrupljenje ž njim, imenujemo kronični alkoholizem, ali na kratko alkoholizem, v o-žjern pomenu. Človeka pa, ki je zapadel kroničnemu alkoholizmu, imenujemo alkoholista v ožjem pomenu besede.
Ker se pri takem alkohol istu alkohol nikdar ne iztrebi popolnoma, začno posamezni udje razpadati. (Glej moje !prv0 predavanje o alkoholu.)
Danes le splošno povem, da tak alkoholist ali pijanec, šnopsar, trpi na očeh, tresejo se mu roke, pojdtan« pozabljiv, volja mu slaibi, nenravnost napreduje, ima slabo spanje, vidi različne pošasti, miši, podgano itd., postane sploh blazen in to vse, ker ni kotička več v njegovem telesu, ki bi bil popolnoma zdrav.
Bolehajo možgani, *srce, ledvice, jetre, mišice itd. Seveda zbolijo pri nekaterih ljudeh bolj eni, pri drugih bolj drugi udi telesa, in sicer tisti najbolj, ki so bili že poprej oslabljeni iz katerega drugega vzroka.
lahko oböine ustavijo na ta način vse (redno poslovanje. One so pa docela upravičene k temu. Zatorej na delo za ipraVice slovenskega jezika na oteželi! Le dosledno vračajte vse, kar je pisalnega v nemščini, na urade, naj bodo katerikoli. Že enkrat smo objar vili, ‘da daje občinam v Item oziru vsa navodila poslanec dr*. K, Verstovšek.
Politični pregled.
Hrvaški sabor.
„(Budapesti Hirlap“ prinaša interviv z bau'om Tomašičem, Jđ se je baje izrazil: Nisem sicer dobil večine, vendar pa sem dosegel lepe vspehe. Danes imam na svoji strani 21 mož, dočim z^jčetkom svojega banovanja nisem imel nobenega človeka poleg sebe. Rezultat volitev je bil ta, da se mi je posrečilo, koalicij« deoimirati, M pa bi bila Še hujše podlegla, ča bi je ne bile podpirale ogrske opozicionelne stranke .(???).
Hjrvaški sabor se skliče dne 7. iebr. 1912.
Bosna in Hercegovina.
Cesar je pomilostil bosanskega dijaka medicine Kujundžiea, dina znanega srbskega voditelja v bosanskem saboru. Kujundžič je za časa Aneksijske krize pobegnil v Srbijo, kjer je vstopil v prostovoljsko četo. Ko se je vrnil v Bosno, ga je ivojno sodišče kot dezerterja obsodilo na dve leti težke ječe.
Rusija.
V Kijevu je priredila velika ljudska, množica pod vodstvom študentov ruske duhovniške akademije demonstracije pred avstro-ograkim konzulatom. Poslopje sc obmetavali s kamenjem. Prijeli so več demonstrantov.
Turčija.
Turški parlamentarni odsek za izpremembo u-stave je sklenil, da more sultan ootgoditi parlament samo za tri mesece. Ce razpusti sultan parlament, se mora tekom treh mesecev sestati novi.
Vlada hoče pomnožiti vojaško posadko v Carigradu, ker se je zaradi spora med obema mladotur-škima frakcijama bati resnih bojev.
Kreta.
Deset kretskih poslancev se je v Kuneji vkrc v-lo na parnik avstrijskega Lloyda, da se prepelje v Atene. Interveniral pa je avstrijski ikonzul ter so se morali kretski poslajnci vrniti na suho.
Francosko.
Francoska zbornica je odobrila francosko-nem-škc maročansko pogodbo s B93 proti 96 glasovom.
Med ljudstvom.
Bizeljsko.
Kdor je bil tako pesimističen, Sda je domneval, da so na Bizeljskem tla za našo organizacijo: in za našo stranko neugodna, ta se bridko moti. Včerajšnji !d'an je to pokazal. Naše katoliško izobraževalno društvo, ki se že prav lepo razvija, 'je priredilo včeraj dne 26. decembra poučno zborovanje za svoje člane in prijatelje. Prostori Pečnikove gostilne so bili napolnjeni do zadnjega kotička naših Bizeljancev in BizeljČank.
Zborovanje je s prisrčnim pozdravom otvoril in vpeti 1 društveni predsednik gospod Pečnik. Oddal je besedo zastopniku S. K. iS. Z. gospodu Fr. Žebo-t u iz Maribora, ki je govoril o zelo važnih točkah naše izobraževalne ter mladinske organizacije. Poslušalci so pazno sledili poljiftiim jpoldrugournim izvajanjem go\{jrpika. Poželjno je omenjal poročevalec potrebo razširjanja naših časopisov. Takoj se je oglasilo nad 10 novih naročnikov za („jSlovenskega Gospodarja,.“ Pristopilo je tudi mnogo novih udov k izobraževalnemu društvu. Govornik je dial ob koncu še več pojasnil glede naše izobraževalne organizacije. —
Predsednik gospod Plečnik se (je nato v lepih besedah zahvalil zborovalcem in govorniku. Pozival je zbrane k vstrajnemu delu, nakar je bakljuČil izborno vspelo zborovanje.
Slov. Bistrica.
Občni zbor katoliškega političrtega društva v Slov. Bistrici se je vršil na Štefanovo v hotelu „Avstrija“ ob prav dobri udeležbi. Ob splošnem zanima-nju iso se razpravljala najbolj pereča dnevna vprašanja.
Poslanec P i š e k je poročili o političnem položaju v državnem zboru.
Poslanec Peter Novak je tpa v prav poljudni besedi razložil pomen in namen obstrukcije v deželnem zboru.
Stavilo se je več resolucij, ki so bile obl velikanskem navdušenju zborovalcev enoglasno sprejete.
Naš teden!
Prvi teden v novem letu bo naš teden. — Vsak naš naročnik, vsak somišljenik, naj ■nam pridobi vsaj enega naročnika!, V nedelje» dne 31. t. m. se vrši po vsem Spod. Štajerskem nad djvajset shodov. Naši poslanci in drugi govorniki (bodo na njih poročali o štajerskem deželnem zboru in posebno še o važnosti našega časopisja. Pridite na shode! Skrbite, da bo Ha teden za našo misel časten, da bo „Straža“ pridobila na stotine .novih naročnikov.
Raznoterosti
Usoda štajerskega deželnega zbora, Danes dopoldne ob '10. uri se je zbral Sloiv.enski klub štajerskega deželnega zbora k važni seji. Izdal se je naslednji komunike:	„Slovenski klub dež. zbora kon-
statira, da se tau še sicer do danes ni predložil delovni program, vendar izjavlja, da je voljan sodelovati v dež. zboru, ako večina zajamči, da bo izpolnila opravičene zahteve slovenskjegja prebivalstva in ako ostane od novih doklad, katere nameravajo zvišati za celih 25”%, in jih vporabiti za večje učiteljske plače in za druge deželne potrebe (med katerimi slovenske niso nikakor upoštevane), nedotaknjen zemljiški, ter hišni davek in ako se primerno varujejo najnižje stopinje pridobininskega davka.
Iz poštne službe. Poštnim oiicijalom so Imenovani poštni pristavi: Ivan Maurič in Ludovik Dwo rak v Mariboru, Franc Domajpko v Radgoni in Jos. Stukl v Beljaku. — Poštar 'Julij SBurgholzer v Neu-marktu na Štajerskem je imenovan, nađpoštarjem v Brežicah. — Prestavljen je v Sinajr-je pri Jelšah Anton Krolnik iz Kirchberga ob Rabi.
Iz justične službe. Stalno je umirovljen dvorni svetnik in podpredsednik deželnega sodišča v Grabcu Warmund vi fez Karnitscbnigg. Povodom umirovljenja je bil odlikovan z vitežkim križem Leopoldovega reda. Višjesodna svetnika v Gradcu dr. Alojz Feldner in Josip Schweptner sta imenovana dvornim svetnikom istotam. — Adolf Stollowsky v Ljubnem na Zgornjem Štajerskem je imenovan, predsednikom tamošnjega okrožnega sodišča. — Pravni praktikant v Novem Mestu Franc Lozar je imenovan avsRtul-tajntom.
Iz pol. službe. Umirovljen je podpredsednik štajerske namestnije baron Hammer-Purgßtatl; po rodom umirovljenja mu je bil podeljen komtumi križec Franc Jožefovega reda, — Na njegovo tmesto je imenovan dvorni svetnik pri solnograški, deželni vladi, baron Myrbach-Rheinfeld. — Dvorni svetnik v staj. namestništvu grof Manzano je prestavljen v Solno-grad; odlikovan je s komturnim križcem Franc Jožefovega reda,
Naročnikom in somišljenikom! Naročnike, ki jim je potekla naročnina, ali pa jo dolgujejo, prosimo, da obnovijo naročnino. List bo le tedaj zamogel izvrševati v polni meri svojo nalogo, če bodo naročniki redno plačevali naročnino. Somišljenike prosimo, da agitirajo povsod za „Stražo.“ Pridobivajte novih naročnikov! VI vsaki gostilni, kamor .zahajajo Slovenci, mora biti „Straža.“	Upravništvo.
Cesar. Iz Dunaja se poroča, da je zdravstveno stanje našega cesarja jako ugodtno, nahod in kašelj sta popolnoma zginila. Cesar opravlja vladarska o-pravila kakor sicer po navadi.
Evharistični shod na Dunaju leta 1912. Predpriprave za 23. mednarodni evharistični shod na Dunaju se prav pridno vrše. 'Odseki in pododseki imajo pogostoma seje /in obče je zanimanje za ta shod v vseh katoliških krogih. Dne 18. t. m. se je vršila seja prezidija pod predsedstvom kardinala knezonad-škofa dunajskega. Udeležila stal se te seje tudi apostolski vikarij dr, Bjelik in prelat Piffl. Kardinal-knezonadškof je naznanil navzočim, d!a je prevzela pokroviteljstvo nad sodelovanjem gospa pri tem kongresu gospa nadvojvodinja Marija Anuncijata. Prav živahna debata je bila tudi o tem, 'po kateri cesti bi so naj pomikala procesija itd. Kot kraj svečanega zborovanja se določi serkev sv. Stefana na, Dunaju.
Zadružna zveza v Majriboru priredi' v času od 22. do dne 27. januarja 1912 zadružni tečaj iv Mariboru.: Kdor se želi tega tečaja udeležiti, naj to javi do dne 8. januarja 1911 Zadružni zvezi (v; Mariboru.
Iz zdravniške službe. Dr. Železnikar se ne preseli v Ruše, kakor smo pomotoma poročali, ampak ostane on kot zdravnik Vi Slovenjgradcu.
Božični dar „ Straži. * Velečastiti g. Friderik Kukovič, župnik na Dobrni, nam je poslal zai božični dar 5 K. Hvala lepa za prijazno naklonjenost. -Bodi to v posnemanje drugim!
Zemljevid Italije — 'z Dialmacijo in s Primorskem. V založbi knjigarne A. Vallardi' v Milanu je izšel izemljevid (Italije, iz katerega so razvidne tudi meje tega kraljestva. V okvirju teh mej se nahaja Dalmacija od Zadra do Kotora, celo Primorsko s Puljem in Tfrstom, nadalje z mejo od Križnega vrha čez ffnnichen k takozvani Dreiherrenspitzi, do Bren-nerja čez Timplov prelaz, do ’Weisskugel, in do Re-sehenscheidecka, ter dalje do italijanske meje. iTa zemljevid, iki deli popolnoma pjoljubno Avstrijo, se prodaja v italijanskih knjigarnah v Gorici (Giovanni Paternolli), (v 'Trotu, v Tridentu in v drugih krajih Avstrije. Komentarja1 zato ni treba,. ž’e več let sem je to slikanje italijanskih meja vkljub trozvezi na dnevnem reGu, četudi se vadno in povsod naglasa prijateljsko razmerje med Avstrijo in Italijo. To poročilih v „Münchener Neuesten Nachrichten“ iz »Verone se prodajajo vedno v vseh večjih mestih Gorenje Italije Avstriji sovražne razglednice in na zidovih s« napisi: „Proč z Avstrijo!“
Katoliški Schulverein je dobil v osebi dr. Hor-nicha dvojega novega predsednika, Prejšnji predsednik GaŠpar Schwarz je, kaikor znano, ne dolgo tega umrl. V srdelo dne 20. ,t. m. zvečer se je vršila, volitev novega predsednika in je bil izvoljen dr. Hor-nich. Dr. Hornich je mož učenjak, strokovnjak na polju krščanske pedagogike in je znan literat. Po svojem poklicu je ravnatelj dunajskega pedagogija. Od dr. Hornicha se mnogp pričakuje in prerokuje se nov rajzvoj katoliškega Schulvereina, kar le pozdravljamo, Katoliški Schulverein v Avstriji je (obhajal letos 251etnico svojega obstanka. Želimo novemu gospodu predsedniku in društvu samemu prav mnogo vspehov.
Zdravilno sredstvo proti rajku. Iz Berolina poročajo, da je izumil tajni svetnik Wassermann neko novo sredstvo zoper razjedanje, raka. Raznovrstni (poizkusi s tem sredstvom, katerega zovejoCosin-selen serum, so bili ugodni.
Odborova seja Matice Slovenske 'dne 20. t. m. Matica Slovenska čestita svojemu odborniku kot nanovo izvoljenemu županu ljubljanskemu. — Tisk
Širite „Stražo“!
Ako taki alkloh'olisti ne umro na kapi nagle smrti, umro na pljučnem vnetju ali na zatrjenosti jeter, na vodeniki itd., ali se v pijanosti ponesrečijo: utonejo v lužah i'n potokih, ali pa se usmrtijo v blaznosti, siami, češ, da se rešijo groznih pošastij, ki jih V njih domišliji zasledujejo.
Sedaj pa zna ta stvar vendarle marsikoga nekoliko zaskrbeti, da vpraša:	Koliko pa smem torej
piti, da mi ne bo škodilo?
Ne velja eno pravilo za vse. Treba se je ozirati: 1. na starost, in 2. na dejstvo, koliko in kake pijače je dotičnik pil do sedaj.
Glede starosti veljaj sledeče:	Otrokom ne daj
niti kapljice opojnih pijač. Mnogo otrok, ki je dobilo v otroški dobi le malo kapljic vina, vsrkalo je ž njimi kal poželenja po opojnih pijačah, in iz tega se je razvilo v poznejših letih pijančevanje. 'Naravnost v nebo vpijoči greh pa je, Če stariši dajejo otrokom šnopsa, kakor je to grdh* navada na Koroškem. Tak človek ni nikoli zdrav.
Mladenič, ki kot otrok ni vžival ialjkohola, se ga bo lahko zdržal popolnoma, ne da bi se k temu silil. Nevarne so mu pijančujoče 'družbe, fclasti take, v katerih se smatra pijančevanje kot čednost. (To je pa najbolj v navadi pri naši akademični mladini.) Blab vzgled in majjbolj pa ponašanje s pijanostjo in prisilno pitje storiflo največ alkoholistov.
Mož, ki se v mladeniški dobi ni mogel odtegniti raznemu alkoholu, bode le težko pogrešal vsaj nekaj opojne pijače. Ce tudi ne pije v,ec nego pol litra vina ali tričetrt litra piva ha 'dan, vendar pa že ta množica zapušča v ljudeh vidne sledove nai notranjih organih, zlasti na možganinih mrenah, katere so, kakor dokazuje raztelesenje mrličev, že pri ‘tej mali množini popolnoma bele kot mleko, dočim pa so pri človeku, ki ni toliko pil, prozorne kot steklo. Mož, varuj se zlasti zapeljivosti alkohola, k vedno večjemu uživanju. Kakor tisti, ki uživia mišnico ali „.morfin“', zahteva teh strupov vedno vec, ker se sicer ne čuti zdravega, tako tudi alkohol zahteva vedno vteč-
II nedeljo 31. t.
jega in večjega povživania, sicer se človek ne počuti več zdravega,
To pa napeljuje dostikrat k napačnemu mnenju, češ, da so opojne pijače zdrave pijače. Snopsar na primer ne more delati, Če nima svojega frakeljca pod kožo. To pa je znamenje, dm je dotičnih že propadel, postal že kroničen alkoholist, in Ca mora izganjat! takorekoč že hudiča z belcebubom; in če bi se tajkemu Človeku pogledalo 'v telo, videlo bi se, da so posamezni udi že tako razdrapani, da je joj! In to naj bi bile zdrave pijače?!
Kako stališče torej naj zavzemamo v stremljenju,, odvaditi se alkoholizma?
Kidor je do sedaj užival žganje, naj uživa le vino in pivo, popolnoma odvaditi se opojnim pijačam mu bo pač težko mogoče.
Kdor pa je doslej užival le vino in pivo, naj poskusi piti kolikor mogoče manj, ne (v,eč nego pol litra vina ali tričetrt litra piva na dan. Ce se ga je pa eden dan nasrkal slučajno več, naj gja opusti prihodnjo 'dni popolnoma.
Višek pa doseže isti, ki se opojnih pijač zdrži popolnoma. No samo, da je to za njegpvo zdravje najboljše, 'dotičnik dokazuje, da popolno zdržanje ni škodljivo in daje tako s svojo abstinenco dober vzgled, Po celem svetu obstoje v ta namen takozvana abstinentna društva, ki združujejo ljudi, ki ne pijejo nič opojnih pijač. Zastopani so v item oziru posebno Angleži, Rusi, Nemci in vsi 'drugi narodi, da, celo barbarski Mažari — in mi Slovenci naj bä pri tem zaostajali?
Staro prajvilo: „Po pameti ga pijmo, da pamet ne izgubimo“, ne zadošča več, To naj velja k večjemu zia kakega starega vinorejca, od vas mladeničev zahtevamo glede naziranjal ajkjofholskega vprašanja nekoliko več.'Kakor povsodi, bodite tudi v tem oziru drugim v vzgled. Najboljše dosežete to z — popolni abstinenco. Potem bodemo gledali s ponosom na vas!
(Konec.)
m. na shode!
Zemljevida slovenskega ozemlja napreduje, veridar Zemljevid pred enim letom najbrž ne bo natisnjen. Knjigo patzen Letopisa so natfetnjene in obsegajo 67 tiskanih pol. Nakažejo se honorarji pisatelejem in u-vednikom. — Deloma se določi program za 1. 1912: Zbornik z različno vsebino, zlasti z biografijo Šle-bingerjevo za zadnjih 5 let; Narodne pesmi; Dostojevskega _ „Spomini iz mrtvega doma“,; „Štajerska“ kot nadaljnji del „Slovenske zemlje“1 za sedaj ne moro iziti; za ta spis bo treba pajbzž dobiti drugega avtorja. — Poroča se o predlogih glede -Matičine 50-letnice: 1, literlarna izložba kot nazoren pregled nagega kulturnega razvoja do ustanovitve Slovenske Matice, 2. zgodovinsko-znanstven spis o razvoju Matico Slovanske, 3. Akademija. — Članarine za 1911 manjka Še 2000 K.
„Vaterland“, edini nemški dnevnik dunajski, ki je bil Vidino pravičen naslproti' Slovencem, preneha koncem tega leta. Kot nadomestilo priporočamo nemški dnevnik „(Union“, ki izhaja v Pragi, Jung-manova ulica 21, in ki krepko zastopa koristi avstr. Slovanov. O Slovencih je vedno dobro poučen, marljiv (tolmač njih teženj. Prinaša tudi prevode Jugoslovanskih in slovenskih del, in ravnokar ima v dovršenem prevodu pripravljen Jurčičev roman („Erazem Tatenbah“, zgodovino nemškega plemiča, ki je hotel ustanoviti jugoslovansko kraljestvo, nekak predhodnik novodobnega trialJzma.
Štajerska.
Maribor. Slovenska Čitalnica vabi na svoj Silvestrov večer, ki se vrši v veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru. (Pogrnjene mize.) Začetek, ob 8. uri.
Maribor. „Slovenska Straža“ priredi zanimiv in obširen družinski' večer v prostorih katoliškega delavskega društva, Flössergasse 4. Že danes opozarjamo, da je za zabavni 'del Več kot dovolj poskrbljeno.
Maribor. O pre/Mavi Schillerjevih ,„Razbojnikov“ na odru Dramatičnega društva smo že kratko poročali. Ker je bila predstava zanimiva, naj nam bo davpljenc Še nekaj opazk. Igra sama na sebi se nam M zdi posebno srečno zbrana, je to (Schillerjev prvenec, in je radi Stega Še precej neokreten in nosi na sebi preveč znake „Sturm- und Drangperiode.“ Našemu duševnemu razpoloženju tal igra ne vgaja, mu jo-tuja in težko pristopna. Zlasti zä priprosto ljudstvo je milje, v katerem use igra vrši, povsem nepoznan, ekstremni značaji, ki nam jih slika, neumljivi in se mu je radi nepoznanja razmer težko v igro v-topiti in ji Šlediti. Razven tega je ig|ra predivja, u-mor sledi umoru, tako da človeka konečno odbije. Ko na primer na koncu Karl zabode svojo nevesto, ne čutimo nikake tragike, ampak se zgražamo. Svetovali bi, naj se v bodoče pri izbiri iger bolj pazi na blažilen vspeh dela in na lažje umevanje 'ogromne večino občinstva. Kair se predstave kot take tiče, pa moramo izreci samo priznanje. Igralci so se. res 'trudili, da bi dobro rešili težko nalogo. Zlasti gospod režiser je za!sta.vil vse sile in je svojega iFranca podal z res požrtvovalno vnemo. Trudil se je v celem pomenu besede in mu ne moremo odrekati pohvale. Prepričani smo samo, da bi se ves trud igralcev v kaki drugi igri boljše obrestoval. Tudi garderoba in scenerija zasluži popolno pohvalo. Dramatično društvo se ređ že lahko postavi.
Pesnica. Kakor je bilo že na kratko sporočeno, se je vršila v nedeljo dne 47. t. m. v naši občini volitev občinskega predstojnika in občinskih svetovalcev. Z veliko večino glasov je bil izvoljen za na1-Šega predstojnika/ Leopold 'Supanič, za svetovalce pa gospodje: France Sekol, 'Alojz Heric in 'Janez Tuš. S item je končan dolgotrajen volilni boj. Zmage se veselimo vsi dobromisleči občani, Vpč nego 10 let je bila ta občina ,v rokah posilinemcev, vec kakor enkrat smo 'skusili otresti ta štajerčijjansM jarem — pa ni šlo. Prišlo je do novih volitev meseca julija lanskega leta. Razvila se je huda agitacija na obeh straneh in v enem naskoku Smo prodrli v II. in III. razredu. V I. volilnem razredu smo takrat propadli. Naš poraz je povzročil žalibog nemški cSuhovjen, zastopnik Šentpavelskega sajmostana na Koroškem, dasi nam je dal prej besedo in roko, da bo volil z nami. Bridko nam je bilo pri srcu,, ko smo videli, kako je na 'diatn volitve navzlic svoji obljubi in besedi korakal ta nemški duhovnik na volišče in volil z našimi nasprotniki. Ce ravno je znano, da jpomenja pri nas Štajerčijanstvo najhujši protiverski boj, da gre s prodiranjem posilinemštva (roka v roki protestantizem in prusko vsenemštvo, vendar je šel ta duhovnik in je pomagal tem nasprotnikom vere in države do zmage. Tioda mi smo se pritožili in volitve Iz/ d- razreda so bilo ovržen.e. Pri volitvah, M so se na 'to vršile, smo dobili mi d\Vj in nasprotniki tudi dv!a bdbornika. O-menjeni nemški duhovnik je pa tudi tokrat volil z našimi nasprotniki. Vzlic temu, da pozna njihovo djelo in namene, jo (čutil potrebo, da jim je šel pomagat. Vsaj'Coma na,j bi bil ostal, da bi se ljudstvo ne bilo sjoodtikalo, kajti zelo slab vzgled* je bil Jto nap vsak način. Naj toliko zadostuje, ker je vkljub vsem nasprotnim sredstvom zmaga naša. Naša lepa pesniška občina se je sedaj otresla nemškiutarsko-protestan-lovskega jarma in mi verni slovenski Pesničani bomo v bodoče sami gospodarili ma svoji. zemlji. Prijetna zavest, da smo sedaj sami gospodarji na svojih Leli, da je zmagala pravična stvar, naj nam bo zadoščenje in (plačilo z.a mnoge trude in neprijetnosti,
ki smq (jih imeli s temi volitvapii. Naše može so je spravila pred sodišče, begalo se je ljudi z onZniki, razširjalo se je raizne grožnje, pritiskalo se je z vsemi sredstvi, a vse nič ni pomagajo. Pesnica je in tudi mora ostati naša. Zlasti gospodu Supaniču, k: je moral pretrpeti največ, ki ga je zasledovalo celo državno pravdništvo, naj bo izvolitev za, predstojnika častno zadoščenje. Gospod Supanič lahko vidi, da mu občani zaupajo, da ga spoštujejo in to mu naj bo najprijetnejše plačilo. Končam z navdiušienim klicem: Bog živi zavedne in značajne Pešničane, Bog živi naša nevstrašene občinske (odbornike, Bog živi .vrlega novega predstojnika gospoda Supajiica! (Op ur.: Mi se povsem pridružujemo gospoku dopisniku in še posebej čestitamo gospodu Supaniču, novemu županu in odličnemu našemu 'somišljeniku.)
Sv. Lovrenc nad Mariborom, Strašna nesreča. Dne 22. t. m., okoli 8. ure zjutraj, se je pjpuesrečil v radolniškiijh gozdovih Itoussijejvih Anton Gasser iz župnije Sorice ii(U Krianjskem. Pri ispravljanju drev|es ga je v riži zadel ploh.. Bil je na mestu mrtev. Zapušča na Kranjskem vdovo in osem otrok. Žalostni božični prazniki!
Ribnica. Vabimo k zborovanju in veselici bralnega društva v Ribnici1 dne 81, decembra 1911 v gostilni gospoda iPuhra. Vspored:	1. Volitev novega
odbora. 2. Poučni govor, govori g. Fr. žebot. 3. Petje, mešan zbor, 4. „Čašica k|ave.“ Saloigra v 1 dejanju. 5). „'Junaki.“ Šaljiv prizor. 6. |Z>apisovanje udov in pobiranje udnine. 7. Prosta zabava s šaljivo pošto in plesom. Začetek ob 4, uri popoldne. Vstopni-nina 40 vin. Preplačila se hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi najuljudneje vabi ocitoor.
Dobrna. Dne 20. t. mi. ju na Klapcu umrl u-glectoi kmet Jakob Švent starejši, po uomače Kotnik. Bil je več let cerkveni ključar in narodni občinski odborniK. Vse svoje sinove je vzgojil v narodnem duhu, kakor je bil on sam vnet za ivero, dom, cesarja. Pogreb je kazal njegovo priljubljenost. Bog daj, da bi na Koritnikovem domu vedno vlapal duh in vzgled starega Kotnika! N. v m. p.!
Braslovče. Občni zbor braslovškega pevskega društva se vrši v nedeljo dne 31, t. m., ob 3. uri popoldne.
Šoštanj. Bralno društvo. Na novega leta dan 1912 popoldne po večernicah se. vrši v cerkveni hiši letni občni zbor bralnega društva po običajnem sporedu.
Šmarje pri Jelšah. Pišejo nam: V nedeljo dne 17. t. m. dopolfdne, ko so bili domlači v cepkvi, je vlomil nekdo pri posestniku Stefanu Bračku. Ukradel je 40 K denarja, srebrno uro z verižico ter precej obleke in perila. Sumijo, da je, vlomilec dninar Janez Kolar, ki je ojd tega dneva neznano kam — pobegnil.
Iz gornjegrajskega okraja. IV dopisu z dne 22t t. m., štev. jluO,, strani 6 (.(Strafe“ jie beseda „Veleindustrija, veleindustrijec“, nad katero bi se utegnil kdo spodtekniti in pasti v zmoto. Je to samo „lapsus calami“ in unora biti tiskano „fveletrgov0tvo, veletrgovci“, ker veleindustrije v tem okraju, nimamo. Zato naj to nikogar ne zmoti, ker je vsem znano. In glede na stavek omenjenega dopisa, „da se zavoženi vok kmalu zapelje na pravi tir“1, bi pa rekel svojo, sicer ne odločilno besedo. Bral šemi, da s posojilom, o katerem se je razpravljalo v sejah okrajnega zastopa in pisalo po časopisih, ne vtegne letos biti nič in da bo gornjegrajska, posojilnica stara, ali kakor ji ljudje tukaj pravijo, |„liberalna“, (zvišala, obresti. Dobro je pa znano, da si je omenjena posojilnica v, svojem času od rečiške izposodila precejšnjo svoto po 5'% in je potem okraju blagodušno zaračunila obresti šest od sto. Ali ni to velikodušnost in pametno gospodarstvo odbornikov okrajnega zastopa, ki sede tudi v odboru gornjegrajske posojilnice? Kajpajda, poreče, kdor se za blagor okraja žrtvuje! — pa tudi svojih koristi ne pozabi. (Zato pa bi še eno rekel, saj leto je že pri kraju, zato itak ne \bo za letos nič izdalo! Ako je kaj resnice na tem, kar je pisal ,jN.
L.“1, da ne bo Še za leto 1912 s posojilom — nič; saj imamo dovolj hranilnic in posojilnic v tem okraju, in kakor računski zaključki pričajo, tudi denarja. Naj pride vsaka posojilnica s posojilom po kolikor mogbče najnižji obrestni meri okraju na pomoč! Mozirski ste dve, gornjegrajski dve, rečiška, ljuben-ska in lučka-solčavskai, torej sedem hranilnic in posojilnic, ki svoje vloge drugam pošiljajo, zakaj bi jih ne dale okraju na razpolago in pomoč? Denar bi o-stal doma in koristi od njega bi imel okraj, kateri plačuje doklade, ne pa samo nekateri interesenti. To naj blagovolijo gospodje pri okrajnem zastopu, ki bodo (še letos imeli splošno sejo, dobro premisliti — pa brez jeze in le pametno, ker inače bomo o tem Še spregovorili in več povedali. (Gradiva je dovolj, pametnega gospodarstva najših zastopnikov v okrajnem zastopu pa — malo.
Duhovniško vesti. Imenovan je provizorjem na Strmcu častiti gospod I. Ogris, mestni kaplan v Celovcu. — Razpisani ste župniji: Strmec dne 13. prosinca 1912 (patron grof Dietrichstein), Rabelj do 27. prosinca 1912.
Dobrlavas. Tukajšnje izobraževalno društvo priredi na praznik sv. Treh kraljev popoldne po blagoslovu v Narodnem domu svoj Šesti letni obč. zbor po sledečem vsporedu:	1. Pozdrav predsednika. 2.
Poročila odbornikov. 3. (Volitev odbora. 4. Govor. 5.
Igr,a „(Sanje.“ Vabimo vse prijatelje, posebno pa še člane društva, da se gotovo udeležijo občnega zbora. - Odbor.
Guštanj. Vi nedeljo Sne 17. t. m. se je ustanovilo pri nas katoliško slovensko izboraževalno društvo za Guštanj in okolico. Vkljub slabemu Vremenu so je zbralo prav lepo številu mladeničev in deklet, ki so pazno sledili izvajanjem dr. Rožiča, kateri je navduševal (zbrane k tesni organizaciji, da bode na slovenski zemlji tudi Slovenec gospodoval. Društvu je pristopilo takoj nad 40 članov in se je Izvolil odbor s predsednikom gospodom Ferdinandom Lečnikom na čela, ki b« gotovo poskrbel, da se bo društvo lepo razvilo. Mi mu iz srca želimo mnogo vspehov. Živi, rasti in se razcvitaj!
Velikovec. Slovensko krščansko-socialno izobr. društvo s, Lipa“ priredi na novo leto zborovanje s kraisno štiridejansko igro „Testament.“ Na. vsporedu jo tudi govor „O pravi ljubezni do matere Slovenije.“ (Govori" gospodična Marica Küster iz Prevalj.) 'Z. o-zirom na lepo igro, ki vsebuje nad 30 vlog in se bo igrala prvič na Koroškem, kakor tudi na zanimiv govor slovenskega dekleta, pričakuje najjobilnejše udeležbe od blizu, kakor 'tudi od sosednih 'društev — odbor..
Primorsko.
Radi klica „Viva 1’Austria!“ obsojen v Vidmu na dva meseca ječe in denarno globo.. Dne 46. nov. 1911 sta se nahajala v Pia|minovi onstran avstrijske meje Marko Sfiligoj in Josip Luša, oba m Višk/a, v Furlaniji ob meji. Pila sta vino in govorila z gosti. Govorili so tudi o vojni v Tripolitaniji. Nič preveč nista bila navdušena, za Italijane in ne #a Vojno; in zaklicala sta parkrat tudi „Viva 1’Austria!“ To je pa razgrelo kri nekemu v gostilni navzočemu italijanskemu vojaku, da je stopil E njima, da ju aretira. Sfiligoj je ušel srečno iz Palminove Čez mejo, ali J. Lušo so aretirali. V -soboto dne 16. t. m. so ga postavili preo! tribunal v Vidmu, obtoženega javnega nasilstva (!) in sovražnih klicev. Dve priči' ste izpovedali, da Luša ni Bil pijan (oni dan, on je trdil, da je bil opit, in tribunal ga je obsodil na dva meseca in pet dni ječe ter na globo 180 lir. Ker je klical: „Viva 1’Austria! se mu najbrže tudi v italijanski ječi ne bo posebno dobro godilo od strani jetniškega osobja.
Vojska med Italijo in Turčijo«
Tripolis.
Na italijansko-turškem bojišču v Tripolisu imamo zaznamovati nov, jako važen dogodek. Italijanski poveljnik je namreč poizkusil, kjako bi mogla italijanska armada prodirati izven zavrete oaze po puščavi proti pogorju Djebel, kjer je sedaj turška in arabska armada utaborjena. Italijani so to prodiranja poizkusili izprva s tremi bataljoni, ki so iz Ain-zaro prodirali nekako 15 kilometrov daleč proti Bir iTjobrasu, Tja kolona je pa zadela na jafkjo energičen odpor sovražnika, tako da so jim morali priti na pomoč Še drugi bataljoni, končno pa cela divizija. Italijani so se morali utaboriti, sovražnik pa jih je v teku noči napadel z veliko silovitostjo trijkrat, da so se ga Italijani le z veliko težavo mogli obraniti. Italijani 'so se pol e m morali umakniti. Prodiranje se torej ni posrečilo.
(Anglija zasegi a Solum.
„jAgence Havas“ poroča iz Kahire: Egipčanske čete so zasedle Solum.
Iz Carigrada poročajo 'z dne 21. t. m.: Pristanišče Solum so tri angleške vojne ladije in šest sto egipčanskih vojakov, katerim poveljujejo štirji egipčanski in dva angleška častnika, že pred (tremi dnevi nevtralizirali.
Iz (Carigrada poročaijo, da je turska vlada stavila za odstopitev Soluma Angliji sledeče pogoje:;
1,	Naklonjeno nevtraliteto Anglije na egipčan-čanski meji.
2,	Anglija nlaj prepreči vsako akcijo italijansko tmornarice v Arhipelju.
3,	Anglija obljubi sodelovati, da se vzdrži mir nn Balkanu.
S temi garancijami upa veliki vezir nadaljevati vojno s pomnoženimi močmi in Italijo prisiliti, da
Krizna znane turške mirovne pogoje, namreč Beng--azi kol turško provinco, Tripblitanijo pa pod italijansko upravo, toda pod turško suvereniteto. Anglija da sedaj Še ni oficijelno odgovorila.
Pokaran nemški1 ž u r n a 1 i s t.
Rimski poročevalec lista ,„Vosisische (Ziehung“, profesor Schöner, javlja svojemu listu, da ga je policijsko predsedstvo po naročilu notranjega ministrstva pozvalo -in „posvarilo“, češ, 'da je stališče lista „Vossisehe Zeitung“ in njeno poročanje iz Italije ne-prijaizno italijanskemu narodu in izraža zlorabo gostoljubja.
Italijani na Egejskem morju. Uradno poročajo, da (je priplulo pred Dure 6 italijanskih bojnih ladij, ki so; delj Časa menjavale med seboj signale. Oblasti so si razlagale signale tako, da nameravajo Italijani pričeti s sovražno akcijo. Poslali so takoj dva bataljona v Dure. Ljudstva se jo polotil strah in groza ter beži v notranjost dežele. Turške čete so dobile povelje, naj odločno preprečijo sleherni poizkus izkrcanja Italijanov.
■ Jr Pr«v2a»Bi« vst (Seit
.M tfekeraeijake sfikmSt* 'm ** pleskarske streke, katera Ssvr« šujero vestne in pe n&jnižjih cenah,
Saspedsfea ulica 5,
Založnikom izdajatelj: Konzorcij „Straža“.
Odgovorni urednik: Lav. Kemperle.
TiskTtiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Državni telefon št. 113
priporoča svojo bogato zalogo vseh tiskovin potrebnih za župne, šolske in občinske urade, za posojilnice, odvetnike, notarje, društva in zasebnike. Priporoča tudi pisalne potrebščine, kakor, črnilo, peresa, svinčniki, radirke, ravnila, tintnike itd. Raznovrstni papir, kan-celijski, pisemski v zavitkih, kasetah, papir za sekirice (notni papir). Trgovske knjige v raznih velikostih. Spominske knjige (Poesie). Knjige za slike (Photographie-Album) itd. — Istotako se priporočajo raznovrstni molitveniki kakor:
Veneč pobožnih molitev in sv. pesmi, Sveto opravilo, Malo sv. opravilo, Hodi za Kristusom, Hoja za Marijo, Marija žalostna mati, Družbine ali Dekliške bukvice, Ključek nebeški, Prijatelj otroški, Večna molitev na čast presv. R. Telesu, Šmarnice jeruzalemskega romarja, Ordo providendi. Premišljevanje o življenju našega Gospoda Jezusa Kristusa, Duhovni vrtec ali molitvenik za katol. mladež, Marija, mati dobrega sveta, Vrtec sv. devištva itd. — V zalogi ima tudi raznovrstne druge knjige n. pr.: Katekizem o zakonu, Katoliška liturgika, Pobožni ministrant, Občna metafizika, Razlaga velikega katekizma, A. M. Slomšeka zbrani spisi, Obrednik za organiste, mali ročni Officium defunctorum, Sv. birma’ Marijino življenje in druge. — Dobe se tudi križi, stenski, nikljasti leseni razne velikosti in cene. — Svetinjice iz aluminija, Srca Jez. in Mar., Naše ljube Gospe, Čistega Spočetja. Posebno se priporočajo svetinjice, ki se lahko nosijo namesto raznih škapulirjev, kakor tudi za Marijine" družbe. Rožni venci, leseni in koščeni, kokus, biserni in srebrni po raznih cenah; tudi križci za rožne vence.
Prodajalnica tiste?«© si® Cirila
Veselo Novo leto
želim čč. duhovščini in dragim odjemalcem ter se priporoča .:
Konrad Kagar» pasar, zlatar in srebrar Celje, Glavni trg štev.. 10.
Mizarsko
in ključavničarsko delo,
skupaj ali vsako posebej se odda pri »Marijanišču« v Veržeju, p. Križevci, Sp. Štajersko. Ponudbe s proračunom so vložiti do 15. januarja 1912 pri g. županu v Veržeju. Podrobnosti glede mer se dobe pri stavbnem mojstru Juliju Jandlu na Grlavi pošta Križevci.
Odbor MariJanJiča.
1265
A v dobrem stana ohranjeni zimski suknji dolgi W “ 110 in 115 cm. in Jakef-Gbieka» še skoraj nova, se po zelo nizki ceni proda pri Josipa Mačah, krojač, Stolna ulica št. 5 v Mariboru.	198
Električno razsvetljavo
za cerkev, Župnišče, gostilno, trgovino ali druga) po-slqpja da mali motor (l%Ph) z dinamo na skupni železni plošči. Postavi se lahko povsod brez vsake koncesije. .Gori lahko 20 do 30 električnih žalrnic po 16 sveč. Ena luč stane na uro pol vinarja. Ker se postavi večji motor, se cela skoraj nova naprava proda za 950 K. Kje, pove upraviništvo „Straže.“
Dobro rodbinsko kavo
priredi že mali dodatek „pravega : Francka:“ s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti našel je pravi Franck toli priljubljen sprejem v slehernem gospodinjstva.
Tovarna za peči H. K0L0SEUS
;We!s, Gornje Avstrijsko.
izvrstne in v vsakem ozira nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in pečina plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseas-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.	194
nuja ' A. THIERRY A BALSAM
edino pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstv. znamko. Oblastno varovan,
r“^"‘2SgSS^“""“T Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega drugega ■	fcalsama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in
* A	A strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih
na dihalih, ""	—— 1—1— —!
bolečin;
fluenci,_	<	a	_____#
pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu in ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in in [izpuščajih itd; 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. K 5 60.
Lekarnarja A. Thierry-a
samo pristno
centifelijsko mazilo
je zanesljivo in nagotovejšega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnet-
i.V, tnnvit, A/tnll<OTtl'tlio 1TCÖ tlllO C?n AVTI T• lsi.Jr
OŠ?
n C M ölt N
11(4jjpjdOt.WSf. jfh, tvorih, odstranjuje’vse tuje'snovi «a >je	jz telesa in radi tega dostikrat napravi
operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih ranah i. t. d. 2 dozi staneta 3'60 K.
Narodi se: Lekarna k angelju varilni, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri ROGATCU.
Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Mariboru v lekarni W. A. König.
gj	r-r pm, S« velik, lep, firma Maier-
II i&i 0 fil	O S J f Fulda, amer. sistem: tenlus-
Orgel, 2 manuala, vsak po 5 oktav, pedal 2 oktava in 3 glasi, primeren za kakšno kapelo ali salon, s ) 5 registri, karakteristične spremene od najfinejšega pp do veličastnega iff, še skoraj nov, popolnoma ohranjen, brez vsakega pogreška, se proda. Vprašanja se naj naslovijo na upravništvo tega lista.	192
Vosek, med v satovju, želod, suhe gobe, divji in pravi kostanj, vinski kamen, suhe češplje, suhe hruške,
orehe, sploh vse deželne pridelke kupi
Anton Kolenc v Celju,
vsako množino. Kdor kaj ima, naj ponudi.
^ Pijte ni Tilsfwio slatine, j
! IM 88 s Taistem vrta, Bašianj, lorala. j
I	t
Tiskarne sv. jpirila
■ ■ ii D ■ D	bh ■
Koroška cesta 5 MARIBOR
lastna hiša
ima najboljše stroje, črkostavne stroje z lastnim električnim obratom, najnovejše črke in moderne obrobke ter se priporoča, da napravi vse v nje stroko spadajoče reči kakor:
časnike, knjige, brošure, računske sklepe, zadružna in društvena pravila, nadalje za posojilniške, občinske, šolske, župnijske in druge urade uradne zavitke z natisom in glave pri pismih, kakor tudi za obrtnike in trgovce, krčmarje, društva in zasebnike: pisma, ovitke, okrožnice, račune, opomine, men-jice, cenike, jedilnike, vabila, plesne rede, vsprejemnice, zaročna naznanila in pisma, vizitnice in na-pisnice, plakate in naznanilne cedulje itd.
Diplome za častne občane in ude društev v primerni velikosti in olepšavi. Parte in žalostinke v najlepši opravi.
Vsa narolifla se najhitreje in ceno izvršujejo.
♦♦♦♦♦♦fr*#*#«»