5LOVEN5KI 50K0L.
QLdSILO SLOVENSKE SOKOLSKE ZVEZE.
ŠTEV. 7.	V	LJUBLJANI,	25.	JULIJA	1911.	LETO	VIII.
K domžalskemu sokolskemu zletu.
Kakor lani po izvršenih zletih sokolskih žup se naj po sklepu odbora Slovenske sokolske zveze tudi letos snide slovensko Sokolstvo ob koncu dobe župnih zletov k večjemu sokolskemu zletu.
Ne bo to slovenski vsesokolski zlet, ki se ga je udeležiti vsakemu sokolskemu društvu polnoštevilno, da tako v popolni sliki pokažemo stanje in uspehe slovenskega Sokolstva. Vsesokolski zlet ni mogoč vsako leto in prihodnji,
ta način pripravlja za masovni nastop Sokolstva pri vsesokolskem zletu. Takega vsakoletnega končnega zleta se je seveda kar najobilneje udeležiti zlasti sokolski župi, ki se v njenem okrožju priredi tak zlet in ki je obenem njen župni zlet, potem pa v kolikor mogoče jakem številu bližnjim župam, oddaljenejše pa naj zastopajo vsaj močnejše deputacije članstva v kroju in telovadcev.
DIB
□ID
DAQ
□id
tretji, je določen šele za 1. 1913. ob petdesetletnici ljubljanskega Sokola. Ali vendar je treba, da se tudi v „medzletni“ dobi po enkrat na leto slovensko Sokolstvo sestane v večjem številu k skupnemu nastopu. Tako javno posvedoči vzajemnost ne samo društev v župni zvezi, temveč tudi žup v okviru zveze, se vadi v nastopu večjega števila telovadcev in članstva v kroju, kakor je to mogoče pri župnih zletih — zlasti sedaj, ko so župe še razmeroma majhne — ter se na
Poseben pomen pa bosta takemu zletu navadno dajala tudi kraj in prilika njegova.
Letos se priredi dne 6. avgusta v Domžalah, ko otvori tamošnji Sokol svoj dom.
Mlad, v neugodnih razmerah, boreč se z mnogimi ovirami, je domžalski Sokol vendar pokazal toliko silo, udejstvil toliko vztrajnost in energijo, da mu po maloletnem društvenem obstoju že stoji lasten dom, ponosen in lep, nova trdnjava sokolska. Z občudovanjem zremo na
50	3&&M6&39K&$!©5w5«iSK30£3t3()}{)ft 3J68t0SQ£H68jf^80l8&^0t0J(
veliko delo, ki ga je izvršil domžalski Sokol v tako kratkem času. Bratje, naša dolžnost je, s kar najlepšo udeležbo pri otvoritvi domžalskega sokolskega doma pokazati domžalskim bratom naše priznanje za junaško njih vztrajanje pri težkem delu, dokler ni bilo izvršeno popolnoma. Z lastno telovadnico si je domžalski Sokol ustvaril najtrdnejšo podlago čim boljšemu in sigurnej-šemu razvoju svojemu, čim lepšemu in uspešnejšemu delovanju v prihodnosti. Podprl je z njo sebe pa s seboj obenem slovensko sokolsko organizacijo sploh. V domžalskem sokolskem domu je dobila naša sokolska organizacija novo, močno oporo.
Sedaj šele more domžalski Sokol neovirano pričeti redno delo sokolsko. Ob nedostatku prostorov ga ni mogel doslej vršiti na zadosten način. Z novim domom se mu otvarja nova doba. Dne 6. avgusta, ko se mu odpro vrata lastne delavnice, pohitimo, bratje, kar mogoče mnogobrojno k domžalskemu Sokolu, izpodbuditi ga, da z isto vztrajnosto, s katero je gradil svojo telovadnico, vrši sokolsko delo v njej, pa pridobiti mu čim več novih prijateljev v njegovem okolišu, čim več novih sokolskih delavcev. S krepnim skupnim delom nam je ponazoriti lepoto sokolske misli, v velikem discipliniranem nastopu nam je pokazati uspehe sokolske vzgoje v naših telovadnicah. Tako nam je domžalskemu Sokolu, prevažnemu temu stebru Slovenstva v Domžalah, izpostavljenih raznarodujočemu vplivu, olajšati pričetek sedaj omogočene mnogo intenzivnejše vršitve velike sokolske naloge : združevati čim dalje več mladine, moštva in ženstva v svoji telovadnici, jim krepili telo in duha, svežiti in množiti delavno moč, večati jim moralno silo, gojiti in jačiti zna-čajnost, poglabljati jim narodno zavest, utrjati v njih zvestobo do maternega jezika in razpla-
meniti v trajen, neugasen plamen ljubezen do slovenskega naroda, zanetiti v njih resnično in stanovitno navduševnost, vnemajočo vedno in vedno k neumornemu delu za napredek, razvoj, povzdigo naroda.
Že drugič prireja slovensko Sokolstvo zlet v Domžalah. Prvič je bil tam 1. 1907. Dosti manjše je bilo tedaj slovensko Sokolstvo in temu primerna tudi udeležba na tedanjem domžalskem zletu. V štirih letih se je naše Sokolstvo znamenito razvilo. Naj bi letošnji zlet v Domžalah pokazal napredek slovenskega Sokolstva izza prvega domžalskega zleta, naj bi ga pokazal v številu in v kakovosti. Želimo oboje, toda števila ne na škodo kakovosti! Na vas je, bratje, da se poveselimo obojega v polni meri!
»Pripravljajte ta kratki čas svoja društva kar najintezivneje za nastop v Domžalah — tako vam, bratje načelniki in vaditelji, veleva predsedstvo S. S. Z. v pozivu, objavljenem v zadnji številki »Slovenskega Sokola1* — vadite jih še marljiveje in intenzivneje, kakor je to ob vsakdanjem, navadnem sokolskem delu vaša dolžnost; vso pozornost obračajte redovnim vajam, da bo nastop članstva v kroju siguren in dostojen slovenskega Sokolstva; nič manjša skrb pa vas ne bodi vaj za javno telovadbo, pred vsem prostih vaj, ki so 1 eno najvažnejših meril za delo in disciplino v sokolskih društvih. “
Naj vidimo na domžalskem zletu, da ste bratje načelniki in vaditelji popolnoma izpolnili zvišano dolžnost, v katero vas je zavezalo predsedstvo S. S. Z. v svojem pozivu, naj, bratsko članstvo, domžalski zlet izpriča, da si marljivo, vztrajno in disciplinirano sledilo svojim vaditeljem ter se kar najlepše pripravilo za javni nastop.
Bodi važnemu zletu domžalskemu uspeh popoln! Na zdar!
Navodila za domžalski zlet.
Dolžnost načelnika vsakega društva je, da skliče vse članstvo (telovadce, telovadke in člane v kroju), ki hočejo na zlet, k sestanku, na katerem mu je prebrati navodila in jih temeljito razložiti.
Splošna navodila. Izprevod iz Trzina v Domžale pred telovadnico domžalskega Sokola.
Posebni vlak odide iz Ljubljane (državni kolodvor) v nedeljo dne 6. avgusta ob 9. uri 30 min. dopoldne in dojde v Trzin ob 10. uri 4 min.
V	Trzinu se Sokolstvo takoj po prihodu uvrsti za izprevod v Domžale. Za izprevod velja naslednji red:
1. Sokolska konjiča.
2. Zvezni prapor (na vsaki strani praporščaka po en namestnik).
3. Tri korake za njim : zvezno predsedstvo.
4. Tri korake za njim: vsi društveni prapori, po dva praporščaka s svojima namestnikoma v četverostopu.
5. Sokolske župe po naslednjem redu : goriška, tržaška, celjska, novomeška, idrijska, gorenjska, Ljubljana L in ljubljanska.
Župe se urede naslednje :
a) 6 korakov za društvenimi prapori, oziroma za zadnjim zborom sprednje župe: župni starosta in načelnik (oziroma namestnika).
b) 3 korake za njimi: reprezentančna četa (župni pod-staroste, društveni staroste, ozir. podstaroste) v dvoredu.
c) 3 korake za njo koraka zbornik prvega župnega zbora, tri korake za njim prvi zbor v predelku (čete v dvoredu po 12 članov).
d) Ostali zbori v predelkih.
Med posameznimi zbori je presledek devetih korakov.
V tem presledku, tri korake pred prvo četo svojega zbora, koraka zbornik. Četniki korakajo 1 korak za sredo svoje čete. Med posameznimi četami je 6 korakov presledka, računjeno od prvega člena sprednje čete do prvega člena naslednje čete.
V posamezne zbore uvrste župni načelniki člane po velikosti brez razlike, h kateremu društvu pripa- I dajo; paziti pa je po možnosti, da se člani enega društva ne uvrste v dva različna zbora. Vsak zbor obsega praviloma 4 čete. Kako je ravnati ob eventualnih prebitkih nad potrebno število bodisi čet v zadnjem zboru, bodisi članov v zadnji četi, oziroma ob eventualnih nedostatkih do tega števila, se določi na zbirališču. Vodnike posameznim zborom (zbornike) določi župni načelnik, zborniki pa pri svojem zboru določijo vodnike posameznim četam (četnike) in pa krajnike.
Trobiti je dovoljeno samo župnim trobentaškim zborom, oziroma društvenim trobentaškim zborom, ki jih župni načelnik določi kot župne. Mesto v izprevodu se jim določi na zbirališču.
Izprevod se ustavi v Domžalah pred »Sokolskim domom", kjer stvori Sokolstvo stik po navodilih, ki se dado bratom župnim načelnikom pred odhodom iz Trzina.
Praporščaki in reprezentančne čete izstopijo in se zbero pred telovadnico po navodilih rediteljstva. Izvrši se otvoritev »Sokolskega doma'.
Po končanih govorih zapoje Sokolstvo prvi del himne »Naprej zastava Slave!“, ravnajoč se glede takta po godbi, ki bo obenem svirala.
Nato gredo praporščaki in reprezentančne čete zopet k svojim oddelkom. Sokolstvo odkoraka potem v istem redu, kakor je došlo, ter se po kratkem izprevodu skozi Domžale ustavi na telovadišču in razide.
Vsak udeležnik v kroju je dolžan udeležiti se izprevoda ter se bo zvsakterim, ki se zasači izven izprevoda, ravnalo kots prestopnikom reda.
Pozdrave odzdravljajte v izprevodu na primeren način, toda tako, da še ne krši red.
Po izprevodu se bo vršila seja zveznega odbora v posvetovalnici v -»Sokolskem domu", na telovadišču pa se prično takoj po razhodu izprevoda izkušnje za popoldansko javno telovadbo. Telovadcem se je nemudoma zbrati v oblačilnici. (Glej navodila za javno telovadbo.)
Društvena in telovadna obleka, znaki.
Dolžnost načelnika vsakega društva je, da na sestanku, omenjenem uvodoma, pregleda telovadno obleko udeležnikov in udeležnike v kroju podrobno pouči glede društvene obleke. Skrajnja čistost v obleki 1 Iščite časti v tem, da članstvo v vsakom oziru nastopi brez napake.
Brat načelnik, opozori zlasti, da so svilene rdeče srajce prepovedane, da morajo čevlji biti črni (nikakor ne rumeni ali lakasti), da je sokolski plašč vzeti s seboj, če bi deževalo ali se pripravljalo na dež; dalje da morajo telo-
| vadni čevlji biti črni brez pet, če pa ima telovadec črne telovadne šlape, da mora imeti nogavice temnomodre barve ; da je prepovedano telovadske blače obuti v čevlje, potegnjene morajo biti čez čevlje in pod njimi pritrjene. Priporoči telovadcem, da vzamejo s seboj dve telovadski srajci.
Na sur ki na levi strani je prišiti ozek, 7 cm dolg trak s tro bojnim vrlin im robom z napisom kraja, od koderje tvoje društvo. Nad njim je prišiti enak trak z napisom ž u p e.
Na telovadni srajci sredi prsi je prišiti trak z napisom kraja, od koder je društvo (enak trak, kakor na surki). Na telovadni srajci sme biti samo ta napis, ne tudi napis župe.
Zvezni starosta ima trobojno šerpo, zvezni načelnik svetlomodro šerpo in trobko. Staroste in podstaroste žup in društev imajo na desni rami trobojno zaponko. Načelniki, župni in društveni, ter vaditelji imajo na desni rami zaponke svetlomodre barve, načelniki poleg tega trobko. Praporščaki imajo na desni rami zaponko rdeče barve ter bele rokavice s širokimi manšetami. Drugi znaki so prepovedani!
Telovadno obleko naj vsak telovadec zveže v sveženj ali vrečico. V vrečici vzemite s seboj tudi brisalko, milo, ščet, glavnik itd. Vrečico opremi telovadec s svojim imenom | in z imenom župe in društva in jo deni v skupno vrečo (kovčeg itd.) društva, ki jo je opremiti z imenom župe in J društva. S kolodvora v Trzinu se ta vreča odpelje v obla-čilnico pri telovadišču.
Redovne vaje. Sestanek naj se porabi tudi za vadbo redovnih vaj z vsemi udeležniki. Redovnim vajam pa naj se tudi poprej v društvih posveti vsa pozornost in sc jih je udeležiti vsemu članstvu, ki nastopi v kroju in pri telovadbi.
Vsak udeležnik v kroju se mora vrniti skupno z društvom.
Vedenje med vožnjo, na kolodvorih, na zletu sploh bodi vedno primerno najčistejšemu pojmu o Sokolu.
Navodila za javno telovadbo.
Za izkušnje se morajo telovadci zbrati takoj p o razhodu izprevoda v oblačil niča h, kjer se jim, uvrščenim po ž upali, odkažejo najpoprej prostori v oblačilnici. Izkušnje si slede v naslednjem redu: nastop k prostim vajam in proste vaje članstva, nastop k vajam članstva na orodju, nastop in proste vaje telovadk, vaje naraščaja s palicami, skupine naraščaja na lestvah, nastop k vajam izbranih telovadcev na orodju, nastop k vajam na 4 bradljah. Telovadke morajo biti najpozneje ob '/a 12. pripravljene za izkušnjo, naraščaj najpozneje ob 12. uri.
Javna telovadba se začne točno ob pol 4. uri po-poludne po naslednjem sporedu :
1. Vaje naraščaja ljubljanske sokolske župe s palicami.
2. Proste vaje telovadk kranjskega in tržiškega Sokola ter Ženskega telovadnega društva v Ljubljani.
3. Skupine naraščaja ljubljanskega Sokola na lestvah.
4. Proste vaje članstva iz več žup.
5. Vaje članstva iz več žup na orodju.
6. Vaje izbranih vrst slovenskega Sokolstva na orodju.
7. Hkratne vaje in skupine izbranih telovadcev gorenjske, ljubljanske in župe Ljubljana I. na 4 bradljah.
Vsi telovadci morajo biti že ob 3. uri popoldne v oblačilnicah, kjer se jim je takoj preobleči ter potem zbrati v telovadnici, kjer se uvrste za nastop k prostim vajam.
1*
Naraščaj in telovadke se morajo najpozneje tri četrti na
3.	zbrati v oblačilnici ter tamkaj uvrstiti za nastop.
Nastop k prostim vajam. Telovadci prikorakajo na telovadišče v šesterostopih, se sredi telovadišča staknejo naprej v razstop na pol koraka, nakar narede lihi (1., 3., 5. itd.) šesterostopi, označeni na zbirališču kot „desni“, pol obrata v desno, sodi (2., 4., 6. itd.), „levi“, pa istočasno pol obrata v levo. Razdelijo se na ta način v dva predelka, v katerih koraka z dolgimi koraki po šest in šest telovadcev v za-stopih v nasprotnih si smereh proti stranskima obodoma telovadišča. Prišedši do obodov, se oba predelka stakneta naprej v razstop na pol koraka in se obrneta istočasno, in sicer oba proti tribuni, torej „desni“ s poluobratom v levo, „levi“ pa s poluobratom v desno ter z dolgimi koraki korakata nato ob stranskih obodih. Ko sta došla oba šestero-stopna predelka do gornjega oboda, zavije za 90°, in sicer „desni“ v levo, „levi“ pa istočasno v desno. Pred sredo gornjega oboda zopet zavijeta vsak za 90’ v smeri proti vhodu ter se združita v dvanajsterostop, ki koraka do sredi telovadišča, se tu razdeli zopet v dva šesterostopa z zavojem 90’: „desnih“ v levo in »levih* v desno. Oba šesterostopa korakata sedaj v nasprotnih si smereh do mesta pred stranskima obodoma, označenima z zastavicami, kjer zavijeta istočasno za 90°, »desni* v desno, „levi“ v levo, ter korakata ob stranskih obodih proti dolnjemu obodu. Prišedši do dolnjega oboda do mesta, označenega z zastavicami, zavijeta v vsakem šesterostopu notranja tristopa v proti hodu, vnanja tristopa pa samo za 90°. Notranja tristopa korakata s skračenimi koraki v smeri proti tribuni, vnanja pa z dolgimi koraki ob dolnjem obodu do mesta, označenega z zastavicami, kjer zavijeta za 90°. Ko sta dosegla višino s skračenimi koraki stopajočih tristopov, ki sta sedaj postala „vnanja“, prestopita tudi ta sedaj vnanja tristopna predelka z dolgimi koraki. Tako korakajo štirje ločeni tristopni predelki na enaki višini proti tribuni. Med pohodom jim je prehajati v čelni razstop. Prva vrsta se ustavi na naprej določenem mestu, ostale zapored, ko dojdejo v pravilen razstop. Nato se izvede bočni razstop z odskoki od srede vsakega tristopa.
Priprava in izvedba nastopa k prostim vajam se izvrši na naslednji način :
Na zbirališču (v telovadnici) uvrste vodniki žup telovadce svojih žup v šesterostopne predelke. Ti predelki si slede v redu, ki se določi na zbirališču samem. Prvi predelek nastopi pred telovadnično galerijo, ostali za njim. V prvi šesterostop in ob krajih je uvrstiti društvene načelnike, vaditelje in boljše telovadce. Ako v zadnji vrsti župe ni zadosti telovadcev za šesterostop, se izpopolni z eventualnimi ostanki drugih žup, oziroma s telovadci iz zadnjih vrst zadnjega predelka. Vodnik vsake župe oddeli tristope in se s primernim poveljem prepriča, če vedo notranji krajniki za svoje tristope. („Notranji krajniki tristopa v čepenje — zdaj!*) Nato se staknejo vsi predelki v en sam šesterostopni predelek. Vodnik javne telovadbe odšteje vse šestcrostope na desne (lihe) in leve(sode) ter se s primernim poveljem prepriča, če si je vsak šesterostop zapomnil svojo označbo (»Desni, zastop! v desno — v bok!*, »Levi, zastop! v levo
—	bok!*, nato hkratna izvedba obrata desnih in levili v istoimensko stran: »Zastop! levi v levo, desni v desno — v bok!* in nasprotno: »Red! gor — s čelom!*)
Potem pohod na telovadišče. Kakor hitro se predelek bliža cilju, kjer se ima izvršiti obrat v desno in levo, da vodnik javne telovadbe znamenje s trobko, ki pomeni
—	„pozor!“, in veli: „Skrati — korak!“ in „Stik naprej!",
nakar sprednjiki, če treba, korakajo na mestu, ostali pa se staknejo naprej v razstop na pol koraka, korakajo nato s skračenimi koraki, eventualno na mestu, dokler ne zazveni povelje: »Desni v desno, levi v levo — v bok!" Na to povelje vsi istočasno izvedejo obrat: desni šesterostopi v desno, levi v levo, nakar oba predelka korakata z dolgim korakom (brez povelja) v novih, nasprotnih si smereh proti stranskima obodoma telovadišča. Ko se sprednjiki vsakega predelka bližajo obodu, se da zopet znamenje s trobko: »pozor!" in se veli: »Škrati — korak! ... Stik naprej!" Sprednjiki, če treba, korakajo na mestu, ostali pa se staknejo naprej v razstop na pol koraka, korakajo nato s skračenimi koraki ali pa, če treba, na mestu, dokler ne zazveni povelje: »Gor — s čelom!" Na to povelje se vsi telovadci v obeh predelkih obrnejo s poluobratom proti tribuni, to je: v levem predelku v desno, v desnem pa v levo, nakar oba predelka korakata z dolgim korakom (brez povelja) ob stranskih obodih v smeri proti tribuni. Ko se bližata gornjemu obodu, se da znamenje s trobko: »pozor" in se veli: »Škrati korak!", da se morejo sprednjiki dobro uravnati in zavoj šesterostopa enakomerno izvesti v obeh šesterostopih istočasno. Na povelje: »Zavoj not — zavij!" zavije vsak šesterostop za 90° not, to je desni v levo, levi pa v desno, ter korakata z dolgimi koraki (brez povelja) drug drugemu nasproti. Ko se bližata sredi gornjega oboda, se da zopet znamenje s trobko: »pozor!" in se veli: »Škrati — korak!“, potem pa: „Zavoj dol — zavij!", nakar zavijeta oba predelka za 90’ v smer proti izhodu, to je desni v levo, levi pa v desno, ter se združita v dvanajsterostop, ki koraka potem z dolgimi koraki (brez povelja) dalje proti sredi telovadišča. Tu zopet znamenje s trobko: „pozor!“ ter povelje: „Skrati — korak!" in nato: „Zavoj ven — zavij!“, nakar se dvanajsterostop z zavojem vsakega šesterostopnega predelka za 90° (prvotni levi v desno, prvotni desni v levo) razdeli v dva ločena šestero-stopna predelka, ki z dolgimi koraki (brez povelja) korakata proti stranskima obodoma. Ko se bližata mestu, označenemu z zastavicami, zopet znamenje s trobko: »pozor!“, povelje: »Škrati — korak!" in nato: »Zavoj dol — zavij!" Paziti je, da zavijeta tu oba predelka za 90’ (prvotni desni na desno, prvotni levi na levo) natančno ob zastavicah. Po zavoju korakata oba predelka z dolgimi koraki (brez povelja) vzporedno s stranskima obodoma proti mestoma pred dolnjim obodom, označenima z zastavicami. Ko se bližata tem zastavicam, zopet znamenje s trobko: »pozor!" in povelje: »Škrati — korak!" in pa: »Zavoj gor — zavij!".
Natopoveljenotranji tristopi vsakega predelka zavijejo takoj za 180°, gredo torej v proti hodu v smeri navpično na gornji obod, in sicer s skračenimi koraki tudi po zavoju.
Vnanji tristopi vsakega predelka pa na isto povelje, skrativši korake, zavijejo samo za 90°, gredo po zavoju z dolgimi koraki (brez povelja) vzporedno z dolnjim obodom do mest, označenih z zastavicami, tu zopet, skrativši korak (brez povelja), zavijejo (brez povelja) za 90° ter z dolgim korakom (brez povelja) stopajo v smeri navpično na gornji obod. Ko dojdeta v enako višino z vnanjima tristop-nima predelkoma (prejšnjima notranjima), ta sedaj vnanja predelka, ki sta doslej korakala s skračenimi koraki (event. na mestu), prestopita brez povelja z dolgimi koraki, tako da sedaj korakajo štirje ločeni tristopni predelki v smeri navpično na tribuno.
Obenem je pri tem pohodu tristopov doseči razstop za proste vaj e naprej (čelni razstop). V ta namen je treba, da zadnji skratijo korak in da vsaka tristopna vrsta od sprednje koraka v razdalji 180 cm, katera mera je določena za razstop (torej v razdalji dveh znamenj, vloženih v tla). Prve tristopne vrste se ustavijo (brez povelja) na posebej označenem mestu, ostale zapored za njimi, ko dojdejo na razdaljo 180 cm od sprednjih se že ustavivših (torej na prva znamenja za njimi).
Nato se izvede bočni razstop. Znamenje s t rob k o: „pozor!“, nato dvigne vodnik telovadbe zastavico in napove: „Bočni prosti razstop!“, mahne z zastavico navzdol in obenem veli: „ena!“, nakar naredita oba krajnika (1. in 3. telovadec) vsakega tristopa od kora k v svojo stran, pri čemer glej vsak, da se takoj uravna in pravilno krije. Srednji, t. j. drugi telovadec tristopa ostane nepremičen na svojem mestu.
Potem dvigne vodnik zopet zastavico, veli: „dve!‘‘ in obenem mahne z zastavico navzdol, nakar naredita oba krajnika zopet odkorak v svojo stran tako, da vsak takoj stoji na svojem znamenju v tleh, obenem vsi telovadci odroče (torej tudi srednji, ki sicer ostane na svojem mestu), da se napake, nastale pri razstopu, hitro popravijo. Vsi drže mirno roke v odročenju.
Vodnik zopet dvigne zastavico, napove „Priročiti!“, mahne z zastavico navzdol in obenem veli: „zdaj!“, nakar vsi telovadci z zmernim ploskom na stegna priroče ter takoj stisnejo roke v pesti ter ostanejo v pozoru. Prvikrat preidejo telovadci v odmor šele, ko izvedejo prvo vajo.
Izvedba prostih vaj. Glej	navodila za zagrebški zlet
v tej	številki „Slov. Sokola". V	Domžalah	pa	se izvajajo
samo prve štiri vaje. Telovadci torej	že po četrti	vaji	ne preidejo
zopet	v odmor, temveč ostanejo	v pozoru.	Po	odmoru po
prvi, drugi in tretji vaji preidejo telovadci v pozor pri prvem zvoku fanfare, in sicer prve fanfare (za kazatelje).
Odhod. Po prostih vajah se izvede bočni sestop podobno kakor razstop: Na ,,ena“ naredita krajnika odkorak k srednjiku, na „dve“ oba krajnika zopet odkorak k srednjiku, s katerim sta sedaj v tesnem razstopu.
Sestop tristopov naprej (čelni) se izvede na povelje: „Sestop naprej — pohod!** Prve tristopne vrste ostanejo na mestu, vse druge se sklenejo v pohodu naprej ; vsaka se zase ustavi, prišedši do pravilnega razstopa s prednjimi.
Odhod s telovadišča se izvede nato na ta način, da se na povelje „V šesterostope! zavoj not — pohod!“ notranja tristopa združita s protihodom in korakata proti izhodu, vnanja pa korakata najprej naravnost do gornjega oboda, tu zavijeta not, korakata ob gornjem obodu, se v sredi združita z zavojem dol v šesterostop, ki se priklopi zadaj prvemu šesterostopu. Če treba, škrati drugi šesterostop korak, oziroma koraka na mestu, dokler ne dobi prostora za prvim šesterostopom.
Nastop vrst k vajam na orodju. Takoj po dohodu od prostih vaj v telovadnico se vrste, določene za vaje na orodju, uvrste v štiri skupine. V vsaki skupini se postavijo vaditelji v red, za njimi pa v zastopu njih vrste. Na telovadišče prikorakajo skupine druga za drugo. Ko pride vsaka pred svoj orodni oddelek, vede vsak vaditelj svojo vrsto k orodju, ki se ji odkaže pri izkušnji. Tu se določi tudi red, po katerem se vrste uvrste v posamezne skupine.
Ko dojdejo vrste na svoja mesta, si pripravijo orodje in čakajo pri svojem orodju, dokler se ne da znamenje s trobko, da se ima začeti s telovadbo, ki traja 15 minut. Po preteku tega časa da vodnik zopet znamenje s trobko, na katero je s telovadbo prenehati in orodje eventualno spraviti na prejšnje mesto. Nato se na znamenje s trobko uvrsti vsaka skupina pred svojim orodnim oddelkom v isto tvorbo, v kateri je prišla na telovadišče, in začne na zopetno znamenje korakati; prišedši do srede, zavije proti izhodu in odide.
V Zagreb!
Le malo časa še, in hitele bodo stoglave množice slovanskega življa v kraljevi Zagreb, kjer bo v dneh 13.—-15. avgusta II. zlet hrvaškega Sokolstva. Prihiteli bodo zastopniki vseh ] slovanskih sokolskih zvez in dolžnost nas sloven- ! skih Sokolov, ki smo Hrvatom najbližji brati, je, j da se udeležimo zleta kar najštevilneje.
Zrinjski trg in Jelačičev spomenik nas bosta j tam spomnila junakov Sokolov prejšnjih dni. Zazrli bomo v duhu trdnjavo Sigetsko. Zamislili se bomo za 60 let nazaj, ko je Jelačič s svojimi | graničarji ustrahoval neprijatelje domovine.
Pohitimo v Zagreb! To je mesto slave, vedno zmagovito, nikdar premagano. To je mesto ilirskih Sokolov, ki so pred 70 leti z vedrim čelom, odločnim srcem in delavno roko vršili čuda. Gaj in Vraz, Bogovič in Kukuljevič počivajo na krasnem Mirogoju zajedno z ustanovitelji in požr- 1
tvovalnimi delavci hrvaškega Sokolstva dr. Jos. Fonom, F. Hochmanom, dr. Miletičem in dr. Bo-šnjakovičem. Vse te hočemo obiskati in se pokloniti njih velikemu duhu in velikemu delu.
V Zagreb! Hrvaška ima najizvrstnejšo sokolsko snov. Evropa jo je čutila v prošlih stoletjih. Sedaj pa jo oblikuje moderna sokolska misel sistematične vadbe in organizirane krepitve v telesnem in nravnem oziru.
S svojim pohodom v Zagreb izpopolnimo vrste tistih delavcev, ki vežejo danes kulturne vezi med člani jugoslovanskega pokolenja.
V Zagreb! Ondi zasnujemo nove bratske zveze, utrdimo stare, ondi v vzajemnem krepkem delu posvedočimo veličino sokolske misli. Kvišku bratje! Odzovimo se bratskemu vabilu v kar največjem številu!
54	'$&39?tS0i6£3£&39}0©fc;l0fc)fcat3f#&)K'^^$&3tS0{C5t9fc&S{0{t#t
Navodila za II. hrvaški vsesokolski zlet.
Spored zleta:
Sobota, 12. avgusta: 1. Prihod in sprejem gostov. —
2. Ob 8. zvečer komers na vrtu „Sokola“ in „Kola“.
Nedelja, 13. avgusta: 1. Ob 6. zjutraj izkušnje na telovadišču. — 2. Ob 10l/a izprevod. — 3. Ob 11 l/a pozdrav staroste H. S. S. pred gledališčem in odgovor župana. — 4. Ob 1. popoldne banket H. S. S. slovanskim povabljencem v umetniškem paviljonu. —
5. Ob 4. javna telovadba na telovadišču. —
6. Po javni telovadbi seja sodnikov na telovadišču. — 7. Ob 8. zvečer slavnostna predstava v gledališču. — 8. Ob 9>/, zvečer zabava in ples pod milim nebom v ..Zagrebškem zboru".
Ponedeljek, 14. avgusta: 1. Ob 6. zjutraj tekme in izkušnje. — 2. Ob 8. pohod iz zagrebškega Sokola na pokopališče, kjer bo poklon us‘anovitelju hrvaškega Sokolstva dr. Jos. Fonu ter se p o 1 o ž e venci H. S. S. na grobove Frana Hochmana, dr. Stj. pl. Miletiča in dr. Srečka Bošnjakoviča. — 3. Ob 10. dopoldne ogled mesta. — 4. Ob 10. dop. seja Slovanske sokolske zveze v prostorih ..Češke Besede". — 5. Ob 4. pop. izlet v Maksimi r, kjer bo ljudska veselica. — 6. Ob 8. zvečer veselica ,.Zagrebškega Zbora“. — 7. Ob 9. zvečer rout gospa slovanskim povabljencem in sokolskim reprezentantom v umetniškem paviljonu.
Torek, 15. avgusta: 1. Ob 6. zjutraj izkušnje na telovadišču. — 2. Ob 8. o g 1 e d m e s t a. — 3. Ob 1. pop lunch mesta zastopnikom slovanskih mest in reprezentantom Sokolstva v umetniškem paviljonu. —
4.	Ob 4. popoldne javna telovadba na telovadišču. — 5. Ob 6. popoldne ljudska slavnost in poslovitev od gostov na prostoru ..Zagrebškega Zbora“.
Sreda, 16. avgusta: Izleti: 1. Večdnevni: a) v Hrvaško Primorje; b) na Plitvička jezera. — 2. Enodnevni:
a)	v Podsusjed; b) na Sljeme; c) na Plješivico. —
3. Celodnevni in poldnevni: v zagrebško okolico.
Zletna pisarna za informacije izletnikom bo od 20. julija čez dan, od 12. do 15. avgusta pa dan in noč odprta v glazbenem zavodu, Gunduličeva ulica br. 6. Telefon pisarne št. 116.
Pisarna Hrvatske sokolske zveze v Gunduličevi ulici 26 v pritličju bo imela permanentno službo od 10. avgusta od 6. zjutraj do 12. avgusta do 6. ure zjutraj. Telefon št. 1499.
Pisarne vnanjim zvezam se urede v njih prenočiščih.
Pošta. Vsi udeležniki zleta naj dado svojo pošto nasloviti na zletno pisarno.
Legitimacije za člane. Legitimacija je zletni znak, ki se nosi na levi strani prsi. Pravico do njega imajo vsi člani v sokolskem kroju. Cena: 4 K. Naroča se pri starešinstvu „Hrvatskog Sokolskog Saveza“. Denar je poslati naprej. Naročila se sprejemajo najkasneje do 6. avgusta. Za poznejše naročbe ne prevzema starešinstvo odgovornosti. Ce bi jih bilo še v zalogi, se dobe v zletni pisarni na dan dohoda udeležnikov v Zagreb.
Legitimacija daje pravico do prostega vstopa k tekmam, izkušnjam, javnim telovadbam, komersu, ljudski veselici v Maksimiru, zabavi, plesu, ljudski slavnosti in veselici Zagreb-
škega Zbora in na Sokolsko razstavo. Na razstavo Zagrebškega Zbora je pristop na legitimacijo dopusten tri dni (13., 14. in
15.	avg.) od 12,—3. popoldne.
Brez legitimacije se ne more noben Sokol udeležiti tekem, javne telovadbe in izprevoda. Legitimacije morajo imeti tudi vse sestre Sokolice.
Vsi člani slovenskih sokolskih društev v kroju in članice, ki se hočejo udeležiti zleta, se morajo po svojem društvu prijaviti svoji župi ter naprej plačati 4 K. Po številu prijavljenih, odnosno po številu vplačanih doneskov naroče župe neposredno pri „starješinstvu Hrvatskog Sokolskog Saveza“ legitimacije in jih dopošljejo društvom, da jih razdele med prijavljene člane. Župe morajo nemudoma javiti predsedstvu Slovenske sokolske zveze, koliko legitimacij so razdelile med članstvo.
Legitimacije dajejo pravico tudi do brezplačnega (skupnega) prenočišča. Sokolske župe naj pozovejo društva, da obenem z naročilom legitimacij naznanijo tudi, koliko članov in kateri se prijavljajo za skupno prenočišče. Te naj istotako .župe prijavijo pri ..starješinstvu
H.	S. S.“ Priglašenci za skupno stanovanje se bodo potem vnaprej obvestili, kje bodo stanovali. Kdor hoče imeti posebno stanovanje, ga mora naročiti sam pravo-| časno ter v Zagrebu poiskati sam.
Prihod v Zagreb. Slovenska sokolska zveza dojde v Zagrebv soboto, 12. avgusta, na večer, j Čas odhoda iz Ljubljane in s posameznih postaj do Zagreba ter prihod v Zagreb se objavi v dnevnikih.
V	Zagrebu izstopimo iz vlaka na peron s prevešenimi ! surkami. Na peronu ostanemo, dokler se ne izvrše pozdravi, j Brez dovoljenja načelnikovega se ne sme tu noben član oddaliti. Sokolstvo se uredi po posameznih župah (po abecednem redu) za skupni odhod. Kje se posamezne župe razidejo na svoja stanovanja, se naznani na kolodvoru.
Na prtljago mora vsakdo dobro pritrditi na vidnem mestu čitljivo napisano ime, kraj, od koder je, župo in so-j kolsko društvo in kje ob zletu stanuje. Na kolodvoru bodo j vozovi za prtljago za vsako sk upno stanovanje. Za vsak voz : ima dotična župa odrediti dva člana, ki bosta voz spremljala.
Ko dojdejo vozovi do skupnega stanovanja, je tem sprern-j ljevalcem počakati na lastnike in jim takoj, ko pridejo, razdeliti prtljago. Eventualno izgubljena prtljaga se ima takoj pri prisotnem članu stanovanjskega odseka reklamirati.
Znak članov stanovanjskega odseka je rdeč trak na levi roki s številko dotičnega poslopja.
Telovadci morajo svojo telovadno obleko zamotati v močan papir ali jo spraviti v vrečico ter jo opremiti z listkom, na katerem je njih ime, ime društva ter označba prostora v garderobi; ta listek služi obenem zato, da seve, kam spada dotični omot v oblačilnici pri telovadišču. Vsako društvo dobi po številu prijavljenih telovadcev za vsakega dva taka listka, ki jih je načelniku razdeliti med telovadce, da napišejo nanje svoje ime, ime društva in župe. En listek je prilepiti na ovoj s telovadno obleko, drugega pa na dno sokolske čepice. Te listke dopošlje Slov. sok. zveza sokol" skim župam, da jih razdele med društva. Župe pa število telovadcev kakor hitro mogoče naznanite zvezi.
Vrečice ali ovoje s telovadno obleko je dejati vsakemu društvu v veliko skupno vrečo ter na njej zapisati ime
društva. To vrečo je z drugo prtljago vred odpeljati na skupno stanovanje. Bratje načelniki poskrbite, da se na dan telovadbe pravočasno dostavijo v oblačilnico.
Izkušnje za javno telovadbo. V nedeljo dne 13. avg. se prično izkušnje že ob 6. uri zjutraj, in sicer naj-prvo za proste vaje. Vseslovenski telovadci mo-rajotorejobtem času biti v oblačinici, pripravljeni za nastop k prostim vajam. Izkušnje za proste vaje se izvrše v telovadni obleki s čepico.
Izkušnja za posebne točke, s katerimi nastopi slovensko Sokolstvo, t. j. vaje izbranih vrst na orodju in hkratne vaje na več bradljah se izvrši med 8. in pol 9. uro zjutraj. Vsi telovadci, ki bodo sodelovali pri teh dveh točkah, morajo biti ob 3/4 na 8. pripravljeni v oblačilnici za to izkušnjo.
Izkušnje se izvrše ob vsakem vremenu. Zaključijo se v nedeljo ob 9. uri, da se morejo telovadci preobleči in oditi k izprevodu. Vsi slovenski telovadci morajo biti ob 9. uri voblačilnici ter se pripraviti za odhod na zbirališče za izprevod,
Nastop k prostim vajam. Na zbirališču se uredi Sokolstvo v štiri štirinajststopne predelke. Vsak predelek vodi vodnik, ki ima v desnici rdečo zastavo. Sokolstvo prikoraka na telovadišče skozi poseben svoj vhod na južni strani.
Prva dva štirinajststopna predelka stopata v srednji smeri. Med njima je razdalja, ki se določi naknadno. Ko dojde prvi predelek do zgornjega cilja, se razdeli na dva sedmerostopna predelka na ta način, da desni zavije na tretji kocki (računajoč od severne strani proti južni) prečno (za 45") proti vzhodni strani, levi pa prečno proti zahodni strani. Oba predelka korakata točno proti sredi oboda dotičnih strani.
Drugi štirinajststopni predelek stori isto, kar prvi.
Tretji in četrti Hstopni predelek ne stopata v srednji smeri, temveč takoj, ko je prvi začel z zavojem pri zgornjem cilju, stori isto tretji predelek na dolnjem cilju, razdelivši se na dva 7 stopna predelka, ki stopata prečno proti sredi vzhodne strani in prečno proti sredi zahodne strani k obodu. S tema zavojema pričenja tretji Hstopni predelek istočasno s prvim, in to na začetku kock.
Tako dobimo 4 prečne trakove, ki se spajajo na sredi i vzhodne in zahodne strani zopet v 14stopne predelke j (gornji sedmerostopi na vzhodni strani z dolnjimi na isti j strani, gornji na zahodni strani z dolnjimi na tej strani) z zavojem za 451 k sredi telovadišča (začenjajoč na tretji kocki, računjeno od vzhodne strani proti zahodni, in nalično na nasprotni strani).
V sredi telovadišča se Hstopni predelki zopet raz-dele, da se zopet sestanejo s prejšnjmi svojimi 7 stopnimi predelki ter stopajo dalje I. in 11. Hstopni predelek v srednji smeri k severni strani (gornjemu cilju), III. in IV. pa k južni (dolnjemu cilju).
Zavoji v sredi proti gornjemu in dolnjemu cilju se izvajajo na 20. kocki, računjeno od vzhodne strani proti zahodni in nasprotno.
Ko dojde I. Hstopni predelek do 3. kocke (od severne strani proti jugu), zavije na levo ob obodu, kjer stopa blizu do srede oboda zahodne strani, kjer bo zastavica. Tu zavije proti tribunam na vzhodni strani ter se prišedši do 2. kocke (od oboda proti zahodu) razpolovi v dva 7 stopna predelka, ki sedaj korakata proti vzhodni strani.
Isto stori tudi drugi Hstopni predelek, treba pa, da prvi škrati korak, da more drugi korakati na enaki višini s prvim proti vzhodni strani.
5 5
Kar je povedano o prvem in drugem Hstopnem predelku, velja tudi za tretji in četrti, ki izvedeta to nasprotno od prvega in drugega.
Pri zavojih, kjer se spajajo predelki, pomagajo vodniki z zastavicami, zamahnivši v smeri zavoja. Razen tega bodo pri vseh zavojih vtaknjene v tla zastavice.
Tako dobimo naposled osem 7 stopnih predelkov, s čelom proti glavni tribuni.
Razstop. Razstop v globino se izvede med korakanjem. Ko so na čelu stopajoči telovadci prispeli na prve kocke, stopajo na teh, vodniki pa v svojih predelkih pomagajo razstopu. Telovadci, stopajoči proti glavni tribuni, naj takoj po zavoju začno zavzemati razstop, ki je enak razdalji med dvema kockama.
Vse Sokolstvo stopa tako dolgo, dokler ni urejen razstop v globino. Ustavi se na znamenje s trobko in povelje načelnika H. S. S.: „Stajati — stoj!“, pri čemer mahne načelnik z zastavo od zgoraj navzdol.
Razstop v širino. Načelnik zatrobi, razširi roke v znak, da se ima izvesti razstop, dvigne nato zastavo in | zamahne z njo naprej. Na ta mah izvedejo telovadci raz-: stop iz srede s kratkimi, pa kar najhitrejšimi poskoki. Srednji člani v sedmerostopnih predelkih ostanejo na svojih mestih,
! drugi pa odskačejo v svoje strani na kocke. Pri skoku na kocke je telovadcem odročiti.
Na znamenje s trobko ter mah zastave od zgoraj I naprej ter na povelje: „Ruke dol j e — sad!“ telovadci priroče s ploskom ob stegna in takoj nato stisnejo pesti. V j točnem pozoru je ostati sedaj vsem telovadcem, dokler ne začno prostih vaj.
Izvedba prostih vaj. Na znamenje s Irobko prične godba s fanfaro, nakar pokažejo kazatelji prvo sestavo ! dvakrat. Nato se ponovi fanfara, po kateri izvedejo vsi j telovadci vajo osemkrat. Tako je z vsemi sestavami izvzemši i peto, ki se izvaja štirikrat.
Odmor po vsaki sestavi (izvzemši zadnjo) se izvede ! 'takoj po prvi dobi, ki sledi osmi izvedbi. V odmor preidemo tako, da naredimo predkoračno stojo z desno ter roke skrčimo zaročno na križu.
Iz odmora v pozor prehajamo na prve zvoke fanfare.
Proste vaje se izvajajo s čepicami. Če komu čepica pade z glave, jo sme pobrati šele pri odmoru. Roke čistiti prahu ali prah stepati s kolen ni dovoljeno.
Pozor na kritje in uravnavo ! Po končani vaji ima vsakdo stati zopet na svoji kocki.
Ob stegna je ploskniti samo na koncu 1. takta 1. sestave in na koncu 5. sestave. Tempo bo pri vseh vajah polahen.
Odhod. Sestop se izvede proti sredi na zamah z zastavo odzgoraj naprej. Srednji (4.) telovadci ostanejo na mestu, ostali s hitrimi odskoki izvedejo sestop.
Na znamenje z zastavo in na povelje: „Stupati — stupaj!* zavijejo 7 stopni predelki v protihodu not in se spoje v 14 stopne predelke, ki korakajo proti vzhodni strani, kjer zavijejo v levo ob obodu. Stopajoč enkrat okoli, zapuščajo telovadišče v srednji smeri proti južni strani.
V	o b 1 a č i 1 n i c a h se razidejo Sokoli šele na dano znamenje.
Izprevod se zbira tik telovadišča ter odide točno ob 10'/, dopol. Točno ob 10. je biti vsem udeležencem na mestu, ki je določeno za uvrščanje. Slovenska sokolska zveza se zbira pred višjo dekliško šolo v Draškovi-čevi ulici. Bratje župni načelniki, skrbite, da
bodo vaše župe o pravem času na tem mestu. S. S. Z. se uredi po naslednjem redu: 1. Zvezni prapor. 2. Zvezno predsedstvo. 3. Vsi društveni prapori, po dva praporščaka s svojima namestnikoma v četverostopu. 4. Sokolske župe po abecednem redu : celjska, gorenjska, goriška, idrijska, ljubljanska, Ljubljana L, novomeška in tržaška. Župe se urede naslednje: 1. Župni starosta in načelnik (ozir. namestnika). 2. Reprezentančna četa (župni podstaroste, društveni staroste ozir. podstaroste) v četverostopu. 3. Zbornik prvega zbora.
4.	Prvi zbor v četverostopu. 5. Ostali zbori s svojimi zborniki na čelu.
Med posameznimi zbori je presledek 3 korakov. V tem presledku koraka zbornik. Četniki korakajo na desni strani svojih čet. Vsak zbor mora imeti najmanj 24 članov.
Med posameznimi župami je presledek 5 korakov.
Trobiti je dovoljeno samo župnim trobentaškim zborom, oziroma društvenim, ki jih župni načelnik določi kot župne. Trobentaški zbori morajo imeti najmanj 8 članov. Mesto v izprevodu se jim določi na zbirališču.
Razpored izprevoda: Godba (1.). 1. Sokolski jezdeci.
II.	Načelnik H. S. S. s pobočnikom, 111. Zastava H. S. S. IV. Starosta H. S. S. V. Odposlanstvo Hrv. Sok. Župe Tomislavove iz Chikage. VI. Starešinstvo H. S. S. z reprezentanti slovanskih sokolskih zvez. VII. Bolgari. VIII. Čehi. Godba (2.). IX. Poljaki. X. Rusi. XI. Rusini (1. Sokoli in 2. Sičevci). XII. Slovenci. XIII. Srbi. XIV. Hrvati (s štirimi godbami).
Na zbirališče je priti ob vsakem vremenu. Ob dežju ali če bi kazalo na dež, je vzeti sokolske plašče s seboj, obleči pa le ob hudem dežju.
Spored javne telovadbe v nedeljo 13. avgusta:
1. Hrvaški sokolski naraščaj: vaje s praporci.
2. Hrvaške Sokolice: vaje z okrašenimi obroči.
3. Slovanski Sokoli: proste vaje.
4. Češke Sokolice: vaje na orodju.
5. Srbski Sokoli: vaje s palicami.
6. Naraščaj župe Preradovič: redovne vaje.
7. Slovenski Sokoli:
a) vaje izbranih vrst na orodju;
b) hkratne vaje izbranih telovadcev na več bradljah.
8. Češke Sokolice: proste vaje VI. zleta v Pragi (za leto 1912).
9. Sokolice, Sokoli in naraščaj župe Preradovič: sku-
pinske proste vaje.
Začetek ob 4. popoludne. Vsi slovenski telovadci se morajo ob polu 4. zbrati v oblačil-nici in takoj preobleči v telovadno obleko. J
Uvrščanje za nastop k prostim vajam se začne ob 3/4 na 4.
Po javni telovadbi je takoj seja sodnikov na telovadišču (soba tehničnega odseka).
Spored javne telovadbe v torek 15. avgusta:
1. Župa Fonova: vaje z buzdovani.
2. Češki Sokoli: proste vaje-VI. zleta v Pragi (za 1. 1912).
3. Bolgarski Junaki: a) vaje z dolgimi buzdovani,
b) borilno metanje.
4. Slovanski Sokoli: proste vaje.
5. Vaje na orodju: a) Hrvati, b) Čehi.
6. „Hrv. Sokol" iz Korčule: Moreška.
7. Hrvaške Sokolice: vaje s kiji.
8. Hrvaške sokolske župe: a) Vojvoda Hrvoje: skupine na lestvah (Sokoli in Sokolice); b) Ibrišimovičeva: boks;
c) Vitezičeva: vaje s puškami; d) Zrinjska: proste vaje; e) Zrinjsko-Frankopanska: borilno metanje. Začetek ob 4. pop.
Skupni obedi. Hrvaška sokolska zveza prevzema naročila za skupne obede v gostilnah za vse tri dni. Treba je denar za nje naprej poslati. Obed stane za osebo in dan 1 K 60 do 3 K brez pijače. Cena se ravna po gostilni in številu jedi. Srednji obed stane običajno 2 K 40 v do 2 K 60 v; takih je zvezi največ na razpolago.
Ker bodo ti obedi naprej naročeni, jih mora zveza plačati, tudi če se člani obeda ne poslužijo. Za naročeno število obedov pošlje hrv. zveza kupone, glaseče se na do-tično gostilno. Po obedu je kupon oddati gostilničarju.
Bratske župe, opozorite društva na te obede, zberite naročila in denar pri društvih ter naročite obede neposredno pri hrvaški zvezi. Pri naročilu ne pozabite navesti, za koliko in kateredninaročateobede in za kakšno ceno.
Vse tri zletne dni bodo od 12. do 3. popoldne v „Zagrebškem zboru“ Sokolom v kroju, ki ne bi imeli ! rezerviranega obeda, na razpolago vsakovrstna jedila, pivo in vino. Cene bodo zmerne.
Pozor! Sokoli, ki se ne vrnejo skupno s svojim društvom, morajo vzeti s seboj civilno obleko ter se preobleči vanjo takoj po končanem zletu. Izletov v sredo
16.	avgusta seje udeležitisamov civilniobleki.
Upute za II. hrvatski svesokolski slet. Ob nedo-statku prostora nam ni mogoče navesti vseh podrobnosti hrvaških zletnih navodil. Zlasti brate župne in društvene funkcijonarje pa opozarjamo na knjižico „Upute za II. hrvatski svesokolski slet“, ki jo je uredil Dragutin Sulce, vodja H. S. S. Na 68 straneh prinaša v podrobnem navodila za zlet. Slovenska sokolska zveza pošlje več iztisov te knjižice vsaki sokolski župi.
Natečai Tehnični odsek s- s- z- razpisuje natečaj za proste vaje članstva ob HI. slovenskem vseso-____________J * kolskem zletu v Ljubljani leta 1913.
Obsegajo naj 5 oddelkov, izvedljive naj bodo v štiričetrtinskem taktu, na vse štiri strani. Za vse telovadce naj bodo vaje enake, izključene so torej vaje v dvojicah, trojicah i. t. d. Vaje ne smejo biti lažje od onih za lanski celjski zlet.
Vaje je poslati najpozneje do 1. septembra 1911. L tehničnemu odseku S. S. Z.
Predlaganih vaj ni podpisati z imenom predlagalca, temveč nadpisati je na predlogo samo geslo, isto geslo pa napisati na zavitek, v katerem je zalepljeno ime predlagalca. Ta zavitek je poslali obenem s predlogo vaj.
Tehnični odsek Slovenske sokolske zveze.
Bratom naročnikom ! Radi prevelikih stroškov moramo opustiti „Vadbeno prilogo". Ob mali ceni lista
------------■—    1 sedanje število naročnikov ne vzdržuje niti lista brez priloge. Bratje, na vas je, da
pridobite čim več novih naročnikov, da ne bomo prisiljeni zvišati naročnine ali celo — prenehati še z listom samim!
Uredništvo in upravništvo »Slovenskega Sokola11.
Urednik. Dr. Viktor Murnik.	Tisk	^Narodne	tiskarne'	v	Ljubljani.
Svoji k svojim!
FR. ČUDEN
S. STR MOLI
urar in trgovec Ljubljana, Prešernova ulica
priporoča
največjo zalogo vsakovrstnega blaga, sokolskih verižic in znakov po
najnižjih cenah.
Kolesa (biciklje) s prostim tekom od 100 kron naprej.
^ Ceniki s koledarjem tudi pa pošli ^ Hk	zastonj	in	franko.
Pod Trančo (poleg Radeckega mostu)
se vljudno priporoča bratom Sokolota za obilen obisk. Izdeluje vsa lasničarska dela. Slavnim sokolskim In dragim društvom vljudno naznanja, da preskrbite po naročilu ves potrebni materljal za maskiranje pri gledaliških predstavah In drugih priredbah.
Cene metu.	Poetretba	solidna
Svoji k svojimi
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg štev. 11
priporoča klobuke, cilindre, čepice, sokolske čepice, ::: peresa, pasove 1.1. d. :::
= najnovejše fasone in po najnižjih cenah. =3
Slovenska	trgovina
fr. STUPien
Izvrstna
jedila
Pristna
vina,
Zbirališče
slovenskega
Sokolstva.
m m m m*
Ljubljana
ima vedno v zalogi poljedelske stroje, Sine in traverze za oboke, oenent, itedii-nike, peti, okove, cevi za vodo in vso drngo železnino.
Marije Terezije ceita štev. I.
Za obisk se priporoča
letniki 1904, .1905, 1906, 1907, 1908, 1909 in 1910 so v zalogi pri
upravništvu „ Slovenskega Sokola
Gena vsakemu letniku 3 krone.
A		
	Priporoča se gostilna pri ..MIKUŽU" v Ljubljani, Kolodvorska ulica Štev. 3.	
v V V		
■ :::	priporoča se ::: j[
[ kavarna »Evropa":
■ ■
■	Z	odličnim	spoštovanjem	g
:: /Inton Conejc ::
_!___________
Cvetlični salon
t
V LJUBLJANI, Pod [zdeluje šopke in vence.
FR. ŠEVČIK
.-m-::, puškar v Ljubljani, Židovska ulica 7
priporoča
svojo veliko zalogo najboljših pušk in samokreso« najnovejšega sistema, ter tudi municljo in vse druge lovske priprave po najnižjih cenah.
= Popravila se Izvršujejo točno. =
Cenoniki la zahtevanje zastonj in poštnina prosto.
Vzorne kroje za te-	
lovadbo in za izlete	
dobavlja	
strokovni sokolski zavod	°
Hireslava ladia	:
Praga II.. Sokolih tl. 35.	Unr
Anton Presker
krojač in dobavitelj uniforem avstrijskega društva železniških uradnikov
v Ljubljani, Sv. JMra cesta štev. 1$
priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepremočljivih havelokov itd.
Obleke po meri po oojoovejlib norcih in najnižjiti cenah.