ŠE NEKAJ 0 ZAKLETI SOSESKI Obljuba dela dolg, pravi slovenski prego-¦vor. Tudi mi moramo izpolniti svoj dolg, ki smo ga sprejeli v 127. številki Javne tribune, ko smo v kratkem obvestilu zapisali, da bomo ponov-no spregovorili o soseski Stara cerkev. Kaj nas je privedlo do tega koraka? Zbor stanovalcev Tržne ulice 6 in 8, dne 18. marca, na katerem so stanovalci ostro protestirali zoper pisanje v 126. številki Javne tribune z naslovom Še nekaj o zakleti soseski. Čeprav ugovore stanovalcev objavljamo kot poseben sestavek, pa nam dolž-nost objektivnega informiranja bralcev ne do-voli, da ne bi ponovno spregovorili in posku-šali zadevo, ki se vleče kot jara kata, nekoliko podrobneje osvetliti. Sodelovali smo na omenjenem zboru stano-valcev, ki se ga je udeležila komaj nekaj več kot polovica stanovalcev (14 od 24 nosilcev sta-novanjske pravice) in dobili kaj čuden vtis. Zdi se nam, da je vsa zagnanost več ali manj delo nekaterih ljudi, saj so v enourni razpravi o gradnji soseske Stara cerkev sodelovali le štirje stanovalci, vmes pa smo slišali tudi medklic ne-ke tovarišce: da, tako je. Vsi ostali so nemo po-slušali__ Se predno pa preidemo k tistim bistvenim vprašanjem, zaradi katerih je bil sklican zbor stanovalcev, bi opozorili tovariše in tovarišice v hišnem svetu, ki se toliko sklicujejo na de-mokracijo in samoupravni socializem, da smo v naši družbi že zdavnaj opravili z raznimi gospo-di in gospemi, ki pa smo jih na sestanku kar precejkrat slišali. In sedaj k stvari! Dejstvo je, da nekaterim stanovalcem iz Tržne 6 in 8 zapls Še nekaj o zakleti soseski ni bil všeč. Ni bil všeč predvsem zato, ker obsoja ravnanje stanovalcev oziroma bišnega sveta Tržne 6 in 8. Vse trditve v članku naj bi bile preveč posplošene, iz trte izvite in sploh neresnične. Kot pa se je izkazalo v sarai razpravi, to le ni čisto tako. Po ostrih besednih dvobojih smo končno obstali pri dveh trditvah, ki so stanovalce najbolj bodle v oči. Ti trditvi sta povsem razvidni iz sestavka stanovalcev Tržne 6 in 8. Razen obtožb na sam članek so udeleženci zbora stanovalcev »krivili« za nastalo stanje tudi KS Hinko Smrekar, češ da so bili oni po-budniki, da naj stanovalci predlagajo (nikakor zahtevajo, pač pa samo predlagajo kot so iz-recno poudarili) napeljavo centralne kurjave, vgraditev novih oken in še nekaj drugih »ma-lenkosti«, Standardinvest jim je celo obljubil nadomestna stanovanja, oziroma kar si bodo za-želeli, samo da bi privolili v gradnjo soseske Stara cerkev. Končno pa je delovni predsednik zbora stanovalcev Vladimir Rot celo zatrjeval, da članek Še nekaj o zakleti soseski blati in črni celo delegatsko skupščino občine Ljublja-na-Šiška. Nič čudnega, da nas je zanimalo tudi mnenje ostalih »obtožencev«. Na krajevni skupnosti Hinka Smrekarja nam je Marjan Medvešček povedal: »Mi stanoval-cem nismo ničesar konkretno predlagali, pač pa smo jim samo dejali: sami presodite svoj polo-žaj in postavite pogoje, če se čutite prizadeti. Vseskozi pa smo si prizadevali, da bi se grad-nja čimprej začela. Zdi se nam, da smo se to pot šli demokraeijo preveč na široko. Kako pa je drugod po Ljubljani? Kdo pa postavlja take nerealne pogoje? S pametnim dogovorom bi se dalo vse stvari hitro in učinkovito rešiti.« Obtožbe, ki so letele na Standardinvest, smo preverili pri ing. Borutu Kosu, glavnem di-rektorju. »Stanovalcem smo na sestankih točno pove-dali, kaj lahko dobijo, oziroma kaj jim lahko nudimo. Nikakor jim nismo ponudili nečesa, kar jim pozneje ne bi mogli dati. Sicer pa bomo od-govorili na vsako pismeno zahtevo oziroma prošnjo. Končno pa smo mi samo izvršni organ Sklada za komunalno urejanje zemljišč, ki je pristojen za ureditev tega problema. Torej le i?polnjujemo naloge, ki nam jih da sklad.« Predvsem družbeni interes Za izjavo smo zaprosili tudi predsednika SO Ljubljana-ŠiSka ing. Staneta Plemenitaša. Dejal je: »Menim, da pisanje Še nekaj o zakleti so-seski ni nikakršen napad na delo skupščine, saj ima vsak občan pravico povedati svoje osebno stališče, skupščina pa le sklepa na osno-vi usklajenih stališč, predvsem pa na podlagi interesov neposredne okolice in širšega okolja. Kadarkoli sprejemamo v okviru skupščine skle-pe o urbanizaciji, o novi ureditvi prostora, jih sprejemamo zato, da prostor na območju Šiške piilagodimo času in možnostim, ki jih imamo. Res pa je seveda tudi, da ob vsaki urbanizaciji novih sosesk ali naselij status neposredne oko-lice in prometni režim ne more ostati po starem. Ob gradnji novih sosesk se seveda promet po določenih ulicah občutno poveča, vendar se nihče od stanovalcev ob teh cestah ne pritožu-je. V primeru soseske Stara cerkev moramo najti najbolj optimalno in hkrati kar najučinko-vitejšo rešitev, da bi kar čimbolje izkoristili prostor in minimalno prizadeli tara stanujoče prebivalce. Skupščina vsekako želi, da se so-seka SŠ 4/1 še letos premakne z mrtve točke in torej še letos pričnemo z gradnjo soseske. Tež-nje, da bi gradnjo opustili, so neutemeljene, vsi v SO pa si prizadevamo za to, da skupen druž-beni interes vendarle postavimo pred zaseb-nega.« Tako torej! Ob zakljucku tega zapisa lahko samo izrazimo željo, da je to zadnji zapis o vseh peripetijah, ki so se dogajale z gradnjo soseske SS 4/1 in da bomo prihodnjič že lahko zapisali: gradnja soseske Stara cerkev se je za-čela. France Kmetič