URADNI VESTNI K
DOLENJSKE
— za občine ČRNOMELJ, KOČEVJE, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
Letnik III.
Novo mesto, 17. februarja 1966
Št. 6
VSEBINA OBČINA ČRNOMELJ:
68. Odlok o spremembi statuta občine Črnomelj
69. Odlok o razpisu nadomestnih volitev v občinski zbor občinske skupščine Črnomelj
70. Odlok o komunalnih taksah
71. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o prispevkih in davkih občanov občine Črnomelj
72. Odlok o najvišji stanarini za stanovanja, ki jih upravljajo organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami
73. Odlok o amortizaciji stanovanjskih hiš
74. Odlok o odstotku sredstev, ki se izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarine
75: Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o obveznem odlaganju in odvažanju smeti ter odpadkov na območju občine Črnomelj
OBČINA METLIKA:
76. Odlok o soglasju k ustanovitvi krajevnih skupnosti Drašiči, Gradac, Lokvica. Podzemelj. Rado-vica in Suhor ter določitvi območij teh krajevnih skupnosti v občini Metlika
77. Odlok o komunalnih taksah
78. Odlok o določitvi količine lesa za lastno uporabo v kmečkem gospodarstvu v občini Metlika
79. Odlok o amortizaciji stanovanjskih hiš
80. Odlok o odstotku sredstev, ki se izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarin
81. Odlok o najvišji stanarini za stanovanja, ki jih upravljajo organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v občini Metlika
82. Odlok o ustanovitvi sklada za gradnjo vodovoda v Gradacu
83. Odlok o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja volilne enote Bojanja vas in Radovica
84. Odlok o določitvi obrestne mere od sredstev poslovnega sklada gospodarskih organizacij za komunalno, gostinsko in obrtno storitveno dejavnost v občini Metlika
OBČINA NOVO MESTO:
85. Odlok o ustanovitvi komunalne skupnosti social-nega zavarovanja delavcev, komunalne skupnosti socialnega zavarovanja kmetov ter o določitvi medsebojnih razmerij med občinami ustanoviteljicami in o njihovih razmerjih do Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Novo mesto
86. Sporazum o ustanovitvi komunalne skupnosti za zaposlovanje delavcev za območje občin Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje
87. Odlok o ustanovitvi komunalne skupnosti za zaposlovanje za območje občin Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje
OBČINA TREBNJE:
88. Odlok o spremembi odloka o prispe in davkih občanov občine Trebnje
89. Odlok o ustanovitvi komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev in komunalne skupnosti socialnega zavarovanja kmetov ter o določitvi medsebojnih razmerij med občinami ustanoviteljicami in o njihovih razmerjih do komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Novo mesto
90. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za vasi Ornuška vas, Štatenberk, Roje, Podturen, Bogneča vas in Češnjice
OBČINA ČRNOMELJ
68.
Na podlagi 125. člena statuta občine Črnomelj (Uradni vestnik Dolenjske št. 15/64) je občinska skupščina Črnomelj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. januarja 1966 sprejela
ODLOK
o spremembi statuta občine Črnomelj
1. člen
Prvi odstavek 6. člena statuta občine Črnomelj se spremeni tako, da se glasi:
»Občinski praznik je 12. avgust, to je obletnica prve oborožene akcije proti okupatorju in formiranja prve partizanske oborožene enote v Beli krajini.«
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske.
številka: 011-1/65 Datum: 28. 1. 1966
Predsednik občinske skupščine Črnomelj: Inž. Rado Dvoršak, 1. r.
69.
Na podlagi 22. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin (Uradni list SRS št. 11/63)
in 245. člena statuta občine Črnomelj, je občinski zbor občinske skupščine Črnomelj na seji dne 28. januarja 1966 sprejel
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev v občinski zbor občinske skupščine Črnomelj
1. člen
Razpišejo se nadomestne volitve v občinski zoor občinsue skupščine Črnomelj v volivni enoti št. 4, ki obsega del mesta Črnomelj, ki ga omejujejo. Semiška cesta, Zeleznicarska cesta, Trdinova ulica, Metnska cesta, Pod gozdom, Zadružna cesta, Belokranjska cesta, Cesta Sadež, Vrtna ulica in Na pristavah.
2. člen
Volitve v zbor delovnih skupnosti občinske skupščine Črnomelj v volivni enoti št. 4 bodo 13. 3. 1966.
I        3. člen
Za izvršitev tega odloka skrbi občinska volivna komisija občine Črnomelj.
4. člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku Doienjske.
Številka. U20-1/66 Datum: 28.1.1966
Predsednik občinskega zbora občinske skupščine Črnomelj: Alojz Hutar, 1. r.
70.
Na podlagi temeljnega zakona o komunalnih taksah (Uradni list SFRJ št. 52/64) in zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS št. 29/65) ter 125. člena statuta občine Črnomelj je občinska skupščina Črnomelj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skup nosti dne 28. januarja 1966 sprejela
ODLOK o komunalnih taksah
1. člen
Komunalne takse v občini Črnomelj se plačujejo za uporabo predmetov in storitev, ki so določene s tem postopkom.
2. člen
V občini Črnomelj se plačujejo komunalne takse:
1. za začasno prebivanje v turističnih krajih (turistična taksa),
2. za uporabo javnega pločnika pred poslovnimi prostori,
3.^za uporabo prostora za parkiranje avotomobilov in njihovih priklopnikov na mestih, za katera to določi svet občinske skupščine, pristojen za komunalne zadeve in urbanizem, in na katerih je organizirano čuvanje vozil.
3. člen
Komunalno takso za začasno prebivanje v turističnih krajih (turistično takso) plačujejo osebe, ki kot turisti ali potniki začasno prebivajo na območju občine v gostinskih delovnih organizacijah, zasebnih gostinskih obratih in pri drugih zasebnikih, v dijaških in planinskih domovih. Za začasno prebivanje se šteje prebivanje do 30 dni.
4. člen
Komunalna taksa za začasno prebivanje v turističnih krajih se plača:
1. v glavni sezoni od osebe dnevno starih 80 din, N din 0,80,
2. izven glavne sezone od osebe dnevno starih 60 din, N din 0,60. /
Za glavno sezono se šteje čas od 15. junija do 15. septembra.
5. člen
Organizacije in zasebniki iz 3. člena tega odloka so dolžni voditi posebno evidenco o plačani turistični taksi, ki obsega:
1. priimek, ime, poklic in naslov turista oziroma potnika,
2. višino plačane turistične takse,
3. označbo listine (naslov, datum, številka), ki opravičuje osebo do oprostitve turistične takse.
6. člen
Za turistični kraj ^e šteje celotno območje občine Črnomelj.
7. člen
Turistične takse so oproščeni:
1. otroci, ki niso stari več kot 15 let,
2. vojaški vojni invalidi in delovni invalidi,
3. vojaki in gojenci vojaških šol,
4. člani Zveze slepih Jugoslavije in člani Zveze gluhih Jugoslavije,
5. otroci in mladina, ki v skupinah prebivajo v zanje organiziranih počitniških kolonijah in domovih,
6. udeleženci ekskurzij, ki jih organizirajo šole in fakultete,
7. osebe na letnem dopustu pri ožji družini,
8. tuji državljani, ki so po mednarodnih sporazumih oproščeni drugih taks in davkov, in drugi tuji državljani, ki so teh taks oproščeni po posebnem mednarodnem sporazumu.
8. člen
Člani Počitniške zveze Jugoslavije, Zveze taborniških organizacij Jugosla-
vije, Zveze izvidniških organizacij, Zveze za telesno vzgojo »Partizan« in Planinske zveze Jugoslavije, ki prebivajo v lastnih počitniških kolonijah ali kolonijah, ki jih organizira njihova zveza, plačujejo turistično takso, ki znaša ne glede na sezono 30 din na dan.
Takse po tem členu ne plačajo študentje, dijaki in učenci v gospodarstvu, ki so člani v prvem odstavku tega člena imenovanih organizacij.
9. člen
Osebe iz 5. člena tega odloka, ki ne plačujejo turistične takse, in '>se-be iz 6. člena tega odloka, ki plačujejo takso v zmanjšanem znesku, morajo dokazati naslov za svojo pravico z ustrezno listino.
19. člen
Komunalna taksa za uporabo javnega pločnika pred poslovnimi prostori se plača:
1. za trajno in sezonsko uporabo pločnika od m: na leto 500 din,
2. za začasno uporabo pločnika od m- dnevno 50 din.
11. člen
Za uporabo prostora za parkiranje avtomobilov in njihovih priklopnikov se plača komunalna taksa v naslednji višini:
1. od osebnega avtomobila dnevno 100 din,
2. od tovornega avtomobila, avtobusa in avtomobilov s priklopniki dnevno za enoto 500 din.
Za začasno ustavljanje do 20 minut se taksa po tem členu ne plača.
12. člen
Komunalne takse se plačujejo v gotovini. Takse se praviloma plačujejo naprej, kolikor ni v tem odloku drugače določeno.
13. člen
Komunalno takso po 8. členu tega odloka odmerja in pobira za dohodke pristojni organ občinske skupščine, takso po 9. členu odloka in turistično takso pa pobirajo na podlagi tega odloka delovne in druge organizacije in zasebniki.
Plačano takso so dolžne delovne in druge organizacije ter zasebniki odvajati na odgovarjajoči račun dohodkov občinske skupščine pri službi družbenega knjigovodstva do 10. v mesecu za pretekli mesec.
Delovne in druge organizacije in zasebniki, ki pobirajo komunalno^ takso, so dolžni voditi posebno evidenco o plačani taksi.
14. člen
Pravica izterjati komunalno takso zastara v treh letih po preteku leta,
v katerem bi bila morala biti taksa plačana, pravica do povrnitve preveč plačane takse pa v dveh letih po preteku leta, v katerem je bila taksa plačana. '
15. člen
Za prisilno izterjavo komunalnih taks veljajo predpisi o prisilni izterjavi prispevkov in davkov občanov.
16. člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o občinskih taksah (Uradni vestnik okraja Novo mesto št. 8/61 in 10/62).
17. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Dolenjske, uporablja pa se od 1. januarja dalje.
Številka: 423-1/66 Datum: 28. 1. 1966
Predsednik občinske skupščine Črnomelj: inž. Rado Dvoršak, 1. r.
71.
Na podlagi 8., 13. in 19. člena sa-kona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS št. 37/64), 3. in 9. člena Temeljnega zakona o davku na dobitke od iger na srečo (Uradni list SFRJ št, 52/64) 'in 24~5. člena statuta občine Črnomelj je občinska skupščina Črnomelj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. januarja 1966 sprejela
ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o prispevkih in davkih občanov občine Črnomelj
1. člen
V odloku o prispevkih in davkih občanov občine Črnomelj (Uradni vestnik Dolenjske št. 6/657 se 3. člen spremeni tako, da se stopnja »7,3 %« nadomesti s stopnjo »5 %«.
2. člen
8. člen se spremeni tako,- da se glasi:
»Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, ki pripada občini od zasebnih gozdov, se odmerja od vrednosti količine posekanega lesa po vrednostnih razredih. Osnova vrednosti posekanega lesa za odmero prispevka se uporablja po vrednostnih razredih, katere določi gospodarska organizacija, ki gospodari z gozdovi za območje občine Črnomelj.
Prispevek od osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, ki odpade na gozdove, se odmerja od vrednosti v višini 17 odstotkov od določenih osnov. Pod količino posekanega lesa je razumeti bruto odkazano lesno maso.«
3. člen
Točka a) 18. člena se spremeni tako, da se stopnja »15%« nadomesti s stopnjo »12,5 %«.
4. člen
20. člen se spremeni tako, da se glasi:
Letni kosmati osebni dohodek kva-, lificiranega oziroma visoko kvalificiranega delavca, na podlagi katerega se določa pavšalna in dejanska osnova za odmero prispevka od obrtnih in drugih dejavnosti, znaša letno:
Stroka: Letni bruto
znesek
1. Predelovanje nekovin:
a) izdelovanje opeke 750.000
b) ostale dejavnosti 700.000
2. Predelovanje kovin:
a) kovaštvo 1,233.400
b) kleparstvo 1,283.200
c) mehanika 1,600.000
č) drobna kovinska
galanterija 950.000
d) finomehanika 1,000.000
e) ključavničarstvo 1,183.200
f) urarstvo 1,000.000
g) ostale  dejavnosti 700.000
3. Izdelovanje električnih aparatov in pribora:
a) elektromehanika 1.600.000
b) ostale dejavnosti 800.000
4. Predelovanje lesa:
a) kolarstvo 700.000
b) sodarstvo 800.000
c) mizarstvo 1,000.000 č) tapetništvo , 1,000.000
d) ostale dejavnosti 650.000
5. Izdelovanje tekstilnih izdelkov:
a) pletiljstvo 650.000
b) krojaštvo 1,033.400
c) šiviljstvo 650.000 č) ostale  dejavnosti 600.000
6. Predelovanje usnja:
a) čevljarstvo 900.000
b) ostale dejavnosti 650.000
7. Izdelovanje živil:
a) mesarstvo 700.000
b) slaščičarstvo 800.000
c) pekarstvo 700.000 č) ostale dejavnosti 650.000
8. Stavbna obrt:
a) teracerstvo 1,150.000
b) zidarstvo 1,000.000
c) tesarstvo 950.000 č) kamnoseštvo 750.000
d) soboslikarstvo 1,100.000
e) pleskarstvo 1,100.000
f) pečarstvo l800.000
g) steklarstvo 800.000
h) vodovodno
instalaterstvo 1,150.000
i) ostale dejavnosti 750.000
9. Obrtne osebne in druge storitve:
a) frizerstvo 1,000.000
b) dimnikarstvo 1,000.000
c) fotografstvo 800.000 č) žaganje drv 1,000.000
d) mlinarstvo 1.464.000
e) ostale dejavnosti 600.000 10. Gostinstvo: 1,600.000
5. člen
21. člen se, spremeni tako, da se glasi:
»Prispevki v pavšalnem letnem znesku za posamezne obrtne dejavnosti se določijo od naslednjih zneskov navzgor:
Črnom'1 _ ■
0 . Ostali Sem c
. kraji:
Vimen:
1. kovaštvo                   15.000 12.000
2. šiviljstvo                  12.000 6.000
3. krojaštvo                 12.000 6.000
4. tesarstvo                  12.000 6.000
5. čevljarstvo               6.000 6.000
6. sodarstvo in
kolarstvo                   6.000 6.000
7. sedlarstvo in
tapetništvo               10.000 10.000
8. mlinarstvo,
potočno                   10.000 10.000
9. zidarji                     15.001 • '.5.000
10. mizarji                    15.000 L5 000
11. pleskarji                  15.000 '5.000
12. parketarji                15.000 '5.000
13. fotografstvo             15.000 15.000
14. žaganje drv        •    15.000 15.000
15. pletiljstvo                15.000 15.000
16. ostalo                      15.000 15.000
17. pranje in likanje
perila                      6.000 3.000
18. frizerstvo                 15.000 M 000
Zavezanci, kateri delajo oziroma opravljajo sti r-tve 1 troji n.p i te! 'č-ni' oziroma motorni pogon, plačajo odmerjene obveznosti povečane za 100 odstotkov.«
6. člen
Sedma točka 22. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Od dohodkov od prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti, razen od prevoza mleka do kamionskih zbiralnic, prejetega od gospodarskih, zadružnih in drugih organizacij, državnih organov in zavodov ali od zasebnikov, ki morajo voditi poslovne knjige, 25 odstotkov.«
7. člen
26. člen se spremeni tako, da se stopnja »17 odstotkov« nadomesti s stopnjo »12,5 odstotka«.
z     ' 8. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske.
Številka: 422-55/65 Datum: 28.1.1966
Predsednik občinske skupščine Črnomelj: inž. Rado Dvoršak, 1. r.
72.
Na podlagi 31. in 32. člena temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SFRJ št. 35/65) in 125. člena statuta občine Črnomelj je občinska skupščina Črnomelj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. januarja 1966 sprejela
ODLOK
o najvišji stanarini za stanovanja, ki jih upravljajo organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami
1. člen.
Organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini določajo višino stanarine za stanovanja, ki so jim predana v upravljanje, v odvisnosti od vrednosti in kakovosti stanovanja in drugih ugodnosti, ki jih stanovanje daje nosilcu stanovanjske pravice, vendar le do višine, ki jo določa ta odlok.
2. člen
Za posamezne kategorije stanovanj
se določajo sledeče najvišje stanarine: Kategorije:
XI . Najvišja
Največje . .
~,   .,  0 stanarina
število •,
. za 1 m-tock:
mesečno:
I. kategorija            155 4,19
II. kategorija             125 3,38
III. kategorija             105 2,84
IV. kategorija             82 2,30
V. kategorija             65 1,76
VI. kategorija             45 1,22
VII. kategorija             25 0,68
Letna stanarina za posamezno stanovanje ne more biti večja od 3,6 odstotka revalorizirane vrednosti tega stanovanja.
3. člen
Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami določa višino stanarine za vsako posamezno »stanovanje v mesečnem znesku znotraj v mejah iz 2. člena tega odloka.
4. člen
Mesečna zakupnina za 1 m: koristne površine poslovnega prostora v stanovanjski hiši ne more biti nižja kot znaša višina povprečne mesečne stanarine, ki jo dobi organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami za lm2 stanovanja.
5. člen
Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami lahko prosto dogovarja višino stanarine za stanovanja prve kategorije in za stanovanja izven kategorij (nad 155 točk), ki bodo vseljena po 1. januarju 1966.
Prosto dogovorjena stanarina ne more biti nižja od stanarine, ki je določena po določbah 2. člena tega odloka.
Določbe prejšnjih odstavkov se nanašajo tako na stanovanja, ki jih daje v uporabo organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, kot tddi na stanovanja, ki jih taka organizacija daje v uporabo s sobno opremo.
6. člen
če se posamezni prostori v stanovanju uporabljajo za opravljanje poslovne dejavnosti, se stanarina, določena po določbah 3. člena tega odloka, zviša za 20 odstotkov.
Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi v primeru, če se nosilec stanovanjske pravice poklicno ukvarja z oddajanjeVn stanovanjskih prostorov podstanovaloem.
7. člen
Ce organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami ugotovi, da so se povprečni stroški gradnje in stroški vzdrževanja stanovanjskih hiš zvišali ali znižali za več kot 20 odstotkov od povprečne gradbene cene v decembru 1964, lahko predlaga občinski skupščini popravek najvišjega zneska stanarine iz 2. člena tega odloka.
8. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske, uporablja pa se od 1. januarja 1966.
Številka: 36-6/66 Datum: 28.1.1966
Predsednik občinske skupščine Črnomelj: inž. Rado Dvoršak, 1. r.
73.
Na podlagi drugega odstavka 2. člena in 6. člena temeljnega zakona 6 gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SFRJ št. 35/65) in 125. člena statuta občine Črnomelj je občinska skupščina Črnomelj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. januarja 1966 sprejela
ODLOK
o amortizaciji stanovanjskih hiš
1. člen
Stanovanjsko podjetje nadomešča v obliki amortizacije vrednosti stanovanjskih hiš, ki so bile vnesene v sklad stanovanjskih hiš stanovanjskega podjetja.
Obveznost za plačevanje amortizacije se nanaša na dokončane stavbe, ki opravljajo ustrezno funkcijo v dejavnosti stanovanjskega podjetja.
Obveznost za plačevanje amortizacije se ne nanaša na nedokončane stanovanjske hiše in na stanovanjske hiše, ki niso usposobljene za opravljanje ustreznih funkcij v dejavnosti stanovanjskega podjetja. Obveznostma plačevanje amortizacije se ne nanaša tudi na stavbe iz prvega odstavka, ki so bile poškodovane z elementarno nesrečo v taki meri, da se ne morejo uporabljati za opravljanje svoje funkcije.
Določbe prejšnjih odstavkov se uporabljajo tudi za stanovanja v druž-x beni lastnini, ki so vnesena v sklad stanovanjskih hiš.
2. člen
Vplačilo amortizacije od stanovanjskih hiš se izvršuje na poseben račun amortizacije sredstev sklada stanovanjskih hiš.
3. člen
Amortizacijski znesek se izračuna z uporabo amortizacijske stopnje na nabavno (novo) vrednost stanovanjskih hiš.
4. člen
Amortizacijska stopnja se ugotovi na podlagi povprečne dobe trajanja stanovanjskih hiš in znaša za zidane zgradbe iz opeke in armiranega betona, iz armiranega betona ali kakšnega drugega trdega materiala 1 odstotek, amortizacijska doba pa 100 let.
Za zgradbe iz ostalih gradiv določa amortizacijsko stopnjo pristojni svet občinske skupščine.
5. člen
Stanovanjsko podjetje je dolžno obračunati in vplačevati amortizacijo od prvega dne naslednjega meseca potem,
ko je bila stanovanjska hiša vnesena v sklad stanovanjskih hiš.
6. člen
Obveznost obračunavanja in plačevanja amortizacije za stanovanjske hiše traja ves čas, dokler stanovanjske hiše ne bodo amortizirane.
če so stanovanjske hiše amortizirane, uporabljajo pa se tudi za tem v dejavnosti stanovanjskega podjetja, preneha obveznost vplačevanja amortizacije za te hiše.
Obveznost za obračunavanje in vplačevanje amortizacije za posamezne stanovanjske hiše preneha v primeru, če se na podlagi pogodbe ali na podlagi drugega dovoljenega pravnega posla taka posamezna hiša izloči iz sklada stanovanjskih hiš.
7. člen
Vplačilo amortizacije se izvrši v enakih mesečnih zneskih najkasneje do 25. v mesecu za pretečeni mesec.
Do končnega letnega obračuna amortizacije v zaključnem računu stanovanjskega podjetja se vplačuje amortizacija kot akontacija po predračunu amortizacije, ki se sprejme na začetku leta na podlagi stanja stanovanjskih hiš, kakršno je bilo v preteklem letu.
Izvod letnega predračuna amortizacije mora stanovanjsko podjetje dostaviti službi družbenega knjigovodstva.
Po preteku poslovnega leta se opravi na podlagi zaključnega računa stanovanjskega podjetja popravek skupnih zneskov vplačanih akontacij v teku leta.
8. člen
Sredstva amortizacije sme stanovanjsko podjetje uporabljati:
1. za zamenjavo dotrajanih stanovanjskih hiš,
2. za odplačilo kredita za graditev ali nabavo novih stanovanj in za velika popravila stanovanjskih hiš,
3. za rekonstrukcijo in sanacijo stanovanjskih hiš in stanovanj zaradi povečanja standarda stanovanja, zvišanja vrednosti stanovanjske hiše, oziroma stanovanja in podaljšanje dobe trajanja.
Će je bilo s pogodbo med stanovanjskim podjetjem in ustanoviteljem oziroma drugo družbeno pravno osebo, ki je vnesla stanovanjsko hišo v sklad stanovanjskih hiš stanovanjskega podjetja, s pogodbo določeno, da ustanovitelj oziroma tisti, ki je vnesel stanovanjsko hišo v sklad stanovanjskih hiš, mora dati soglasje za uporabo sredstev iz amortizacije, je stanovanjsko podjetje dolžno pridobiti tako soglasje preden prične uporabljati sredstva amortizacije.
9. člen
Sredstva amortizacije se smejo uporabiti takoj po izvršenem vplačilu na račun amortizacije sklada stanovanjskih hiš, vendar v soglasju s programom za uporabo sredstev sklada stanovanjskih hiš.
10. člen
Stanovanjsko podjetje opravi ob koncu poslovnega leta odpis stanovanjskih hiš (popravek vrednosti) v višini amortizacije, ki je bila obračunana za to leto.
11. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske, uporablja pa se od 1. januarja 1966.
Številka: 36-8/66 Datum: 28. 1. 1966
Predsednik občinske skupščine Črnomelj: inž. Rado Dvoršak, 1. r.
74.
Na podlagi 2. člena zakona o izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Uradni list SFRJ št. 35/65) in 125. člena statuta občine Črnomelj je občinska skupščina Črnomelj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. januarja 1966 sprejela
ODLOK
o odstotku sredstev, ki se izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarine
1. člen
Delovne organizacije in druge družbeno pravne osebe ter državni organi vplačujejo v letu 1966 na poseben račun pri službi družbenega knjigovodstva iz ■ sredstev iz 1. člena zakona o izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Uradni list SFRJ št. 35/65) 36 odstotkov za kritje razlike v stanarini (subvencioniranje).
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske, uporablja pa se od 1. januarja 1966.
Številka: 36-9/66 Datum: 28. 1.1966
Predsednik občinske skupščine Črnomelj: inž. Rado Dvoršak, 1. r.
75.
Na podlagi 99. člena zakona o zdravstvenem varstvu in o zdravstveni službi v SR Sloveniji (Uradni list SRS št. 14/65), 3., 5. in 8. člena temeljnega za-
kona o prekrških (Uradni list SFRJ št. 26/65) in 125. člena statuta občine Črnomelj je občinska skupščina Črnomelj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. januarja 1966 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o obveznem odlaganju in odvažanju smeti in odpadkov na območju občine Črnomelj
1. člen
Odlok o obveznem odlaganju in odvažanju smeti in odpadkov na obnjoč-ju mesta Črnomelj (Uradni vestnik Dolenjske št. 6/64) se v 11. členu spremeni, tako da se ta člen glasi:
»Kršilci določb 4., 6. in 8. člena tega odloka se kaznujejo z denarno kaznijo do 20.000 din.
Za kršitev določb, navedenih v prejšnjem odstavku, se kaznuje tudi pravna oseba z denarno kaznijo do 100.000 din, odgovorna oseba upravne osebe pa z denarno kaznijo do 20.000 din.«
2. člen-
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske.
Številka: 352-16/64 Datum: 2H. 1. 1966
Predsednik občinske skupščine Črnomelj: inž. Rado Dvoršak, 1. r.
OBČINA« METLIKA
76.
Na podlagi 2. odstavka 119. člena statuta občine Metlika je obči~*ska skupščina Metlika na seji občins':- a zbora in zbora delovnih skupnosti dne 31. januarja 1966 sprejela
ODLOK
o soglasju k ustanovitvi krajevnih skupnosti Drašiči, Gradac, Lokvica, Podzemelj, Radovica in SuhOr ter določitvi območij teh krajevnih skupnosti v občini Metlika
1. člen
K sklepom o ustanovitvi krajevnih skupnosti Drašiči, Gradac, Lokvica, Podzemelj, Radovica in Suhor v občini Metlika, ki so jih sprejeli zbori volivcev v volilnih enotah št. 6 (del) 8, 0, 11, 12, 13, 14, (del) 15, 16, 18, 20, 21, 22, 23 in 25, se daje soglasje.
2. člen
Krajevne skupnosti iz 1. člena tega odloka obsegajo naslednja območja:
1. Krajevna skupnost Drašiči naselja: Drašiči Kamenica, Krmačina, Vi-došiči in Železniki;
2. Krajevna skupnost Gradac naselja: Gradac, Klošter in Okljuka;
3. Krajevna skupnost Lokvica naselja: Doljna Lokvica, Gornja Lokvica in Trnovec;
4. Krajevna skupnost Podzemelj naselja: Boginja vas. Boršt, Grm,l Kap-ljišče, Krasinec, Mlake, Otok, Podzemelj, Prilozje, Primostek, Škrilje in Zemelj;
5. Krajevna skupnost Radovica naselja: Bojanja vas, Krašnji vrh, Radoši in Radovica;
O
6. Krajevna skupnost Suhor naselja: Bereča vas, Bušinja vas. Dole, Dolnji Suhor, Drage, Dragomlja vas, Gornji Suhor, Hrast, Malo Lešče in Rav-nace.
3. člen
Ta odlok začne veljati bsmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske.
Številka: 025/7-66 Datum: 31. 1. 1966
Predsednik občinske skupščine Metlika: Franc Vrviščar, 1. r.
77.
Na podlagi temeljnega zakona o komunalnih taksah (Uradni list SFRJ št. 52/64), zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS št. 29/65) in 119. člena statuta občine Metlika je občinska skupščina Metlika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 31. januarja 1966 sprejela
ODLOK o komunalnih taksah
1. člen
Komunalne takse v občini Metlika se plačujejo za uporabo predmetov in storitev, ki so določene s tem odlokom.
2. člen
V občini Metlika se plačujejo komunalne takse:
1. za začasno prebivanje v turističnih krajih (turistična taksa);
2. za uporabo prostora za parkiranje avtomobilov in njihovih priklopnikov na mestih, za katera to določi svet občinske skupščine, pristojen za komunalne zadeve, in na katerih je organizirano čuvanje vozil.
3. člen
Komunalna taksa za začasno prebivanje v turističnih krajih (turistična taksa) se plača:
1. v glavni sezoni od
osebe dnevno 100 din;
2. izven glavne sezone od
osebe dnevno 50 din;
Za glavno sezono se šteje čas od 15. junija do 15. septembra.
4. člen
Za turistični kraj se šteje celotno območje občine Metlika.
5. člen
Turistične takse so oproščeni:
1. otroci, ki niso stari več kot 15 let;
2. vojaški vojni invalidi in delovni invalidi;
3. vojaki in gojenci vojaških šol;
4. člani Zveze slepih Jugoslavije in in člani Zveze gluhih Jugoslavije;
5. otroci in mladina, ki v skupinah prebiva v zanje organiziranih počitniških kolonijah in domovih;
6. udeleženci ekskurzij, ki jih organizirajo šole ali fakultete;
7. osebe na letnem dopustu pri ožji družini;
8. tuji državljani, ki so po mednarodnih sporazumih oproščeni drugih taks in davkov ter drugi tuji državljani, ki so teh taks oproščeni po posebnem mednarodnem sporazumu.
6. člen
Člani počitniške zveze Jugoslavije, Zveze taborniških organizacij Jugoslavije, Zveze izvidniških organizacij Jugoslavije, Zveze za telesno vzgojo »Partizan« in Planinske zveze Jugoslavije, ki prebivajo v lastnih počitniških kolonijah ali kolonijah, ki jih organizira njihova zveza, plačujejo turistično takso, ki znaša ne glede na sezono 40 dinarjev na dan.
Takse po tem členu ne plačajo študentje, dijaki in učenci v gospodarstvu, ki so člani v prvem odstavku tega člena imenovanih organizacij.
7. člen
Osebe iz 5. člena tega odloka, ki ne plačujejo turistične takse, in osebe iz 6. člena tega odloka, ki plačujejo turistično takso v zmanjšanem znesku, morajo dokazati naslov za svojo pravico z ustrezno listino.
8. člen
Za uporabo prostora za parkiranje avtomobilov in njihovih priklopnikov se plača komunalna taksa v naslednji višini:
1. od osebnega avtomobila dnevno 100 din;
2. od tovornega avtomobila, avtobusa in avtomobilov s priklopniki • dnevno za enoto 300 din.
Za začasno ustavljanje do 20 minut se taksa po tem členu ne plača.
9. člen
Komunalne takse se plačujejo v gotovini. Takse se plačujejo vnaprej.
10. člen
Komunalne takse po 8. členu teg^ odloka pobira organizacija, ki orga ;i-zira čuvanje vozil, komunalne takse po 3. členu tega odloka pa delovne in druge organizacije ter zasebniki.
Plačano takso so dolžne delovne in druge organizacije ter zasebniki odvajati na račun dohodkov Turističnega društva Metlika do 10. v mesecu na pretekli mesec.
Delovne in druge organizacije ter zasebniki, ki pobirajo komunalne takse, so dolžni voditi posebno evidenco o plačani taksi.
11. člen
Zbrana sredstva komunalnih taks razporedi Turistično društvo vsakoletno v turistične namene in o namenu uporabe zbranih sredstev seznani občinsko skupščino.
12. člen
Za prisilno izterjavo komunalnih taks veljajo predpisi o prisilni izterjavi prispevkov in davkov občanov.
13. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske.
Številka: 423-1/66 Datum: 31.1.1966
Predsednik občinske skupščine Metlika: Franc Vrviščar, 1. r.
78.
Na podlagi 1. točke 42. člena zakona o gozdovih (Uradni list SRS št. 30/65), 2. odst. 119. člena statuta občine Metlika, je občinska skupščina Metlika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 31. januarja 1966 sprejela
ODLOK o določitvi količine lesa za lastno uporabo v kmečkem gospodarstvu v občini Metlika
1. člen
Za redne letne potrebe lesa v kmečkem gospodarstvu brez obveznosti dajatev biološke amortizacije na območju občine Metlika, se določi naslednja količina:
1. 1 m3 tehničnega lesa iglavcev;
2. 6mJ lesa listavcev, v tej količini pa je lahko 1 m5 tehničnega lesa.
DOLENJSKI LIST — št. 7 (830) — 17. februarja 1966
ŠTEVILKA 6
URADNI VESTNIK DOLENJSKE
STRAN 39
2. člen
Količina lesa, navedena pod 1. in 2. točke prejšnjega člena, se iahko odka-že vsakemu kmečkemu gospodarstvu ob pogoju, če zmogljivost gozdnih površin, ki jih poseduje gospodarstvo, to dovoljuje, upoštevajoč pri tem gozdno-gojitvene metode.
3. člen
Izredne potrebe po lesu v kmečkem goapouaria u se zagotovijo le pod pogojem, aa bo les ugrajen pri gradnji sLanovanjskih in gospodarskih objektov ali pri popravilu in adaptaciji. OuKaziio /.a izredno potrebo opravi organizacija, ki gospodari z gozdovi, na prošnjo lastnika s priloženo potrebno doKuinUKHi iju in ob pogoju, da zmogljivost gozdnih površin to dovoljuje, vendar ne sme presegati desetletnega etata.
"*'-,.'• y'.        ' ''«.' '.-,. V
4. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske.
Številka: 321-1/66 Datum: 31. 1. 1966
Predsednik občinske skupščine Metlika: Franc Vrviščar, 1. r.
79.
Na podlagi drugega odstavka 2. člena in 6. člena temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SFRJ, št. 35/65) in 119. člena statuta občine Metlika je občinska skupščina Metlika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 31. januarja 1966 sprejela
ODLOK
o amortizaciji stanovanjskih hiš
1. člen
Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami nadomešča v obliki amortizacije vrednost stanovanjskih hiš, ki so bile vnesene v sklad stanovanjskih hiš organizacije.
Obveznost za plačevanje amortizacije se nanaša na dokončane stavbe, ki opravljajo" ustrezno funkcijo v dejavnosti organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami.
Obveznost za plačevanje amortizacije se ne nanaša na nedokončane stanovanjske hiše in na stanovanjske hiše, ki ne služijo dejavnosti organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami. Obveznost za plačevanje amortizacije se tudi ne nanaša na stavbe iz prvega odstavka tega člena, ki so bile poškodovane v elementarni nesreči v taki meri, da ne morejo služiti dejavnosti organizacije.
Določbe prejšnjih odstavkov se uporabljajo za stanovanja v družbeni
lastnini, ki so vnesena v sklad stanovanjskih hiš.
2. člen
Amortizacija od stanovanjskih hiš se plačuje na poseben račun amortizacije sredstev sklada stanovanjskih hiš.
3. člen
Amortizacijski znesek se izračuna z uporabo amortizacijske stopnje na nabavno (revalorizirano) vrednost stanovanjskih hiš.
4. člen
Amortizacijska stopnja se ugotovi na podlagi povprečne dobe trajanja stanovanjskih hiš in znaša:
1. za zidane zgradbe iz opeke in armiranega  betona  ali  armiranega betona in kakšnega drugega trdnega materiala:
a) amortizacijska doba 100 let,
b) amortizacijska stopnja 1 odstotek,
2. za montažne zgradbe in zgradbe iz mešane konstrukcije:
a) amortizacijska doba 80 let,
b) amortizacijska stopnja 1,25 odstotka,
3. za montažne zgradbe iz lahkih materialov (les in drugi):
a) amortizacijska doba 50 let,
b) amortizacijska stopnja 2 odstotka.
5. člen
Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami je dolžna obračunavati in vplačevati amortizacijo od prvega dne naslednjega meseca potem, ko je bila stanovanjska hiša ali njen del vnesen v sklad stanovanjskih hiš.
6. člen
Vplačilo amortizacije se izvrši v enakih mesečnih zneskih najkasneje do 25. v mesecu za pretekli mesec.
Do končnega letnega obračuna amortizacije v zaključnem računu organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami se plačuje amortizacija kot akontacija po predračunu amortizacije, ki se sprejme na začetku leta na podlagi stanja stanovanjskih hiš v preteklem letu.
Izvod letnega predračuna amortizacije mora organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami predložiti  službi  družbenega knjigovodstva.
Po preteku poslovnega leta se opravi na podlagi zaključnega računa popravek skupnih zneskov vplačanih akontacij v teku leta. '
7. člen
Sredstva amortizacije sme organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami uporabiti:
1. za zamenjavo dotrajanih stanovanjskih hiš,
2. za odplačilo kredita za graditev ali nabavo novih stanovanj ali za velika popravila stanovanjskih hiš,
3. za rekonstrukcijo ali sanacijo stanovanjskih hiš in stanovanj zaradi povečanja standarda stanovanj, zvišanja vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja ali podaljšanja dobe trajanja.
8. člen
Sredstva amortizacije se smejo uporabiti takoj po izvršenem vplačilu na račun amortizacije sklada stanovanjskih hiš, vendar v soglasju s programom za uporabo sredstev sklada stanovanjskih hiš.
9. člen
Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami opravi t>b koncu poslovnega leta odpis stanovanjskih hiš ali njenih delov (popravek vrednosti) v višini amortizacije, ki je bila obračunana za to leto.
10. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske, uporablja pa se od 1. januarja 1966.
Številka: 36-4/66 Datum: 31.1. 1966
Predsednik občinske skupščine Metlika: Franc Vrviščar, 1. r.
80.
Na podlagi 2. člena zakona o izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Uradni list SFRJ št. 35/65) in 119. člena statuta občine Metlika je občinska skupščina Metlika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 31. januarja 1966 sprejela
ODLOK
o odstotku sredstev, ki se izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarin
1. člen
Delovne organizacije in druge družbene pravne osebe ter državni organi plačujejo v letu 1966 na poseben račun pri službi družbenega knjigovodstva iz sredstev, navedenih v 1. členu zakona o izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Uradni list SFRJ št. 35/65), 40 odstotkov za kritje razlike v stanarini (subvencioniranje).
2. člen
Ta odlok- začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske, uporablja pa se od 1. januarja 1966.
Številka: 36-2/66 Datum: 31. 1. 1966
Predsednik občinske skupščine Metlika: Franc Vrviščar, 1. r.
STRAN 40
URADNI VESTNJK DOLENJSKE
ŠTEVILKA 6
81.
Na podlagi 31. in 32. člena temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SFRJ št. 35/65) in 119. člena statuta občine Metlika je občinska skupščina Metlika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 31. ja nuarja 1966 sprejela
ODLOK o najvišji stanarini za stanovanja, Id jih upravljajo organizacije za . gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v občini Metlika
*      ' 1. člen
Organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini določajo višino stanarine za stanovanja, ki so jim izročena v upravljanje, v odvisnosti od vrednosti in kakovosti stanovanja in drugih ugodnosti, ki jih stanovanje daje nosilcu stanovanjske pravice, največ pa do višine, ki jo določa ta odlok.
2. člen
Najvišja letna stanarina za posamezno stanovanje ne sme presegati 3,6 odstotkov revalorizirane vrednosti tega stanovanja.
3. člen ♦
Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami določa višino stanarine za vsako posamezno stanovanje v mesečnem znesku v mejah iz 2. člena tega odloka.
4. člen
Mesečna zakupnina za 1 m2 uporabne tlorisne površine poslovnega prostora v stanovanjski hiši ne more biti nižja od povprečne mesečne stanarine, ki jo dobi organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami za 1 m2 stanovanja.
5. člen
Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami se lahko prosto dogovarja o višini stanarine:
1. za stanovanja, ki jih je treba vzdrževati pod drugačnimi pogoji kot se vzdržujejo standardna stanovanja;
2. za stanovanja, ki se dajejo v najem popolnoma ali delno opremljena s pohištvom;
3. za stanovanja, ki se v skladu z zakonom oddajajo za določen čas.
Prosto dogovorjena stanarina ne more biti nižja od stanarine, ki je določena po določbah 2. člena tega odloka.
6. člen
Ce se posamezni prostori v stanovanju uporabljajo za opravljanje po-
slovne dejavnosti, se stanarina, določena po določbah 3. člena tega odloka, zviša za 30 odstotkov.
7. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske, uporablja pa se od 1. januarja 1966.
Številka: 36-3/6 Datum: 31.1.1966
Predsednik občinske skupščine Metlika: Franc Vrviščar, 1. r.
82.
Na podlagi določb 66. do 94. člena temeljnega zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti (Uradni list SFRJ št. 31/64) in 119. člena statuta občine Metlika je občinska skupščina Metlika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 17. februarja 1965 sprejela
ODLOK o ustanovitvi sklada za gradnjo vodovoda v Gradacu
1. člen
Ustanovi se »Sklad za gradnjo vodovoda v Gradacu«.
Sedež sklada je v Metliki.
2. člen
Nameni in naloge sklada so zbiranje sredstev in financiranje vseh vrst izdatkov, ki se nanašajo na izgradnjo vodovoda v Gradacu.
3. člen
Sklad je pravna oseba. Sklad ima upravni odbor, ki šteje pet do sedem članov. Predsednika in člane upravnega odbora imenuje občinska skupščina.
4. člen
Dohodki in izdatki sklada se določajo s finančnim načrtom, katerega sprejme za vsako koledarsko leto upravni odbor sklada.
Upravni odbor med letom lahko spremeni razporeditev sredstev sklada in njegove dohodke poveča ali pa zmanjša.
5. člen
Odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta sklada je predsednik upravnega odbora ali oseba, ki jo za ta namen pooblasti upravni odbor. Računovodske in administrativne zadeve za sklad opravlja upravni organ občinske skupščine, pristojen za gospodarske zadeve.
6. člen
Vsako izplačilo iz sklada mora temeljiti na zakonu in na predpisih, izdanimi na podlagi zakona.
Vsako izplačilo mora imeti za pod-, lago listine, s katerimi se ugotavljata obveznost in višina izplačila.
7. člen
Sredstva sklada se dajejo brez obveznosti vračila.
8. člen
Sklad lahko prevzema v breme svojih sredstev dolgoročne obveznosti. Občinska skupščina odgovarja za obveznosti sklada, če je zanje dala soglasje.
9. člen
Po preteku leta se sestavi zaključni račun, ki ga sprejme upravni odbor sklada.
10. člen
Finančni načrt in zaključni račun sklada se pošljeta na vpogled občinski skupščini.
11. člen
Viri  dohodkov  in sredstva sklada
so:
1. del proračunskih dohodkov, ki se določi z družbenim planom ali drugim aktom občinske skupščine;
2. prispevki in darila gospodarskih in drugih organizacij ter zavodov;
'3. prispevki prebivalstva;
4. drugi dohodki.
12. člen
Upravljanje sklada temelji na načelih družbenega samoupravljanja.
13. člen
Sklad ima statut, ki ga sprejme upravni odbor sklada, potrdi pa ga občinska skupščina.
Statut sklada podrobneje predpiše in določa: način, kako sklad ifstvarja sredstva in kako posluje, organe, ki so upravičeni razpolagati s sredstvi in so odgovorni za pravilnost njihove uporabe, postopek za sprejemanje finančnega načrta in zaključnega računa, način obveščanja javnosti o poslovanju ter druga vprašanja, ki imajo pomen za samoupravljanje in poslovanje sklada.
14. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ustanovitvi sklada za izgradnjo vodovoda v Gradacu (Uradni vestnik Dolenjske št. 15/64).
15. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske.
Številka: 402-31/64-1 Datum: 17. 2.1965
Predsednik občinske skupščine Metlika: Franc Vrviščar, 1. r.
DOLENJSKI LIST — št. 7 (830) — 17. februarja 1966
ŠTEVILKA 6
URADNI VESTNIK DOLENJSKE
STRAN 41
83.
Na podlagi 2. odstavka 120. člena temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SFRJ št. 32/64), 2. odstavka 134. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS št. 37/64) in 119. člena statuta občine Metlika, je občinska skupščina Metlika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 31. januarja 1966 sprejela
ODLOK
o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja volivne enote Bojanja vas in Radovica -
1. člen
Za vasi Krašnji vrh in Radovica se uvede krajevni samoprispevek za popravilo vaških poti.
2. člen
Zavezanci za krajevni samoprispevek so vsa kmečka gospodarstva.
3. člen
Krajevni samoprispevek se uvede v prevozu in delu, lahko pa posamezni zavezanci namesto dela in prevoza prispevajo skupni denarni znesek 150 N dinarjev, kar se obračunava in sicer za en dan ene osebe 30 N din, za prevoz za en dan pa 60 N dinarjev.
4. člen
Zavezanci morajo izpolniti svojo obveznost do 30. novembra 1966.
5. člen
Za izvajanje tega odloka skrbi uprava za dohodke občinske skupščine. S sredstvi, ki bodo zbrana po tem odloku, razpolaga poseben odbor in jih sme uporabiti samo v namen, določen v 1. členu tega odloka.
6. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske.
Številka: 420-1/66 Datum: 31.1.1966
Predsednik občinske skupščine Metlika: Franc Vrviščar, 1. r.
84.
Na podlagi 7. člena zakona o obrestih od gospodarskih skladov (Uradni list FLRJ št. 8/61 in 13/63 ter Uradni list SFRJ št. 15/65 in 35/65) in 113. člena statuta občine Metlika je občinska skupščina Metlika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 31. januarja 1966 sprejela
ODLOK
o določitvi obrestne mere od sredstev poslovnega sklada gospodarskih organizacij za komunalno, gostinsko in obrtno storitveno dejavnost v občini Metlika
1. člen
Gospodarske organizacije komunalne dejavnosti, gostinstva, obrtnih in servisnih dejavnosti plačujejo obresti od sredstev poslovnega sklada po stopnji 1 odstotek.
1. Foto-kino Metlika, delavska menza in restavracije so oproščeni plačevanja obresti od poslovnega sklada.
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske, uporablja pa se od 1. januarja 1966.
Številka: 420-2/66 Datum: 31. 1.1966
Predsednik občinske skupščine Metlika: Franc Vrviščar, 1. r.
OBČINA NOVO MESTO
85.
Na podlagi 31., 32. in 40. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ št. 24/65), 1., 6. in 12. člena zakona o pogojih za ustanovitev komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev, komunalne skupnosti socialnega zavarovanja kmetov in komunalnega zavoda za socialno zavarovanje (Uradni list SRS št. 36/65), 9. člena temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetov (Uradni list SFRJ št. 25/65), 22. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS št. 35/65) in 238. čle-. na statuta občine Novo mesto je občinska skupščina Novo mesto sporazumno z občinskimi skupščinami
Črnomelj na podlagi odloka št. 022-3/66 z dne 28.1.1966,
Krško na podlagi odloka št. 022-2/66 z dne 23.12. 1965, \
Metlika na podlagi odloka št. 022-1/66 z dne 31.1.1966 in
Trebnje na podlagi odloka št. 022-02/66 z dne 31. 1.1966
na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 31. januarja 1966 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev, komunalne skupnosti socialnega zavarovanja kmetov ter o določitvi medsebojnih razmerij med občinami
ustanoviteljicami in o njihovih razmerjih do Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Novo mesto
1. člen
Ugotovi se, da so izpolnjeni pogoji iz 1. člena zakona o pogojih za ustanovitev komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev in komunalne skupnosti socialnega zavarovanja kmetov (v nadaljnjem besedilu: zakon), ker je na območju, za katerega se ustanavljata komunalna skupnost socialnega zavarovanja delavcev in komunalna skupnost socialnega zavarova-rovanja kmetov, poleg več zdravstvenih domov tudi zavod za zdravstveno varstvo in splošna bolnišnica, ki ima tudi oddelke za interno medicino, kirurgijo, ginekologijo in porodništvo ter za otroške bolezni in ker je na tem območju več kakor 30.000 aktivnih zavarovancev in upokojencev, zagotovljeno pa je tudi kritje stroškov zdravstvenega varstva tako, da je mogoče najmanj 90 odstotkov stroškov tega varstva pokrivati z rednimi, to je z osnovnimi in dodatnimi prispevki.
2. člen
Za območje občin Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje se ustanovita komunalna skupnost socialnega zavarovanja delavcev in komunalna skupnost socialnega zavarovanja kmetov.
Občina Novo mesto je skupaj z občinami Črnomelj, Krško, Metlika in Trebnje soustanovitelj komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev in komunalne skupnosti socialnega zavarovanja kmetov.
3. člen
Občine Črnomelj, Krško, Metlika in Trebnje prenesejo na občino Novo mesto opravljanje naslednjih pravic in dolžnosti iz temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ št. 24/65), iz temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetov (Uradni list SFRJ št. 25/65) in iz zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS št. 36/65):
1. imenovanje dveh članov razpisne komisije za predlaganje direktorja Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Novo mesto,
2. nadzorstvo nad pravočasno in zakonito izvolitvijo skupščine skupnosti socialnega zavarovanja delavcev in skupščine skupnosti socialnega zavarovanja kmetov,
3. dajanje soglasja k statutu Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Novo mesto,
4. izvajanje nadzorstva v smislu 3. odstavka 56. člena, 2. odstavka 57. člena ter 160. in 161. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja.
Vse druge pravice oziroma dolžnosti, ki jih imajo občine po zakonitih predpisih do komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev, do komunalne skupnosti socialnega zavarovanja kmetov in do komunalnega zavoda za socialno zavarovanje, posebno pa
DOLENJSKI LIST — št. 7 (830) — 17. februarja 1966
STRAN" 42
URADNI VESTNIK DOLENJSKE
ŠTEVILKA 6
dajanje soglasja za osnovni, dodatni in izredni prispevek (77. in 85. člen temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja), izvajajo občine iz 2. člena tega odloka samostojno same.
4. člen
Ostala medsebojna razmerja med občinami ustanoviteljicami komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev in komunalne skupnosti socialnega zavarovanja kmetov ter njihova razmerja do teh skupnosti se urede s posebno pogodbo.
5. člen
Z dnem. ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ustanovitvi komunalne skupnosti socialnega zavarovanja za območje občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje, o določitvi medsebojnih razmerij med občinami ustanoviteljicami ter o njihovih razmerjih do komunalne skupnosti socialnega zavarovanja (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana št. 44/63).
6. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske, uporablja pa se od 1. januarja 1966.
Številka: 022-02'64-2 Datum: 31. 1. 1966
Predsednik občinske skupščine Novo mesto: Sergij Thorževskij, 1. r.
86.
Na podlogi 2. člena in 3. odstavka 3. člena zakona o organizaciji in financiranju zaposlovanja (Uradni list SRS št. 36/65) so občinske skupščine Črnomelj. Krško. Metlika, Novo mesto in Trebnje
SPORAZUMNO  UGOTOVILE IN SE SPORAZUMELE
BK?-'.1     i' ■ -"■■>.'
Na območju občin Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje je 13.000 prebivalcev in od tega 27.045 aktivnih zavarovancev socialnega zavarovanja delavcev, s čimer je izpolnjen pogoj iz 2. člena zakona o organizaciji in financiranju zaposlovanja za območje občin Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje (v naslednjem besedilu: komunalna skupnost).
2.
Skupščina komunalne skupnosti šteje 19 članov. Njen sedež je v Novem mestu'. ,
3.
V skupščino komunalne skupnosti izvolijo občinske skupščine, in sicer Črnomelj--3, Krško 4, Metlika 1, Novo mesto 7, Trebnje 3 člane, direktor komunalnega zavoda za zaposlovanje pa je član skupščine po položaju.
4.
Službo za zaposlovanje bo organiziral Komunalni zavod za zaposlovanje v Novem mestu v smislu določb 13. člena zakona o organizaciji in financiranju zaposlovanja za občine iz 1. točke tega sporazuma.
5.
Delo službe za zaposlovanje bo nad zirala občinska skupščina Novo mesto in njeni organi.
6.
Ta sporazumna ugotovitev velja od dneva, ko jo podpišejo vse občine, navedene v 1. točki, objavi pa se v Uradnem vestniku Dolenjske.
številka: 022-3/66 Datum: 28. 1. 1966
Predsednik občinske skupščine Črnomelj: inž. Rado Dvoržak, 1. r.
Številka: 022-3/66 Datum: 23. 12. 1965
Predsednik občinske skupščine Krško: inž. Franc Dragan, 1. r.
Številka: 022-2/66 Datum: 31. 1. 1966
Predsednik občinske skupščine Metlika: Franc Vrviščar, 1. r.
Številka: 022-2/66 Datum: 31. 1. 1966
Predsednik občinske skupščine Novo mesto: Sergij Thorževskij, 1. r.
Številka: 022-1/66 Datum: 31. 1. 1966
Predsednik občinske skupščine Trebnje: Ivan Gole, 1. r.
87.
Na podlagi 2. odstavka 3. člena za kona o organizaciji in financiranju zaposlovanja (Uradni list SRS št. 36/65), 238. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64) in sporazuma med občinskimi skupščina mi Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 31. januarja 1966 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi komunalne skupnosti za zaposlovanje za območje občin Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje
1. člen
Ustanovi se komunalna skupnost za zaposlovanje za območje občin Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto ir Trebnje (v nadaljnjem besedilu: ko munalna skupnost).
Sedež komunalne skupnosti je v No vem mestu.
-2. člen
Komunalna skupnost ima skupščino, ki šteje 19 članov.
18 članov skupščine komunalne skupnosti izvolijo občinske skupščine, in sicer Črnomelj 3, Krško 4, Metli ka 1. Novo mesto 7, Trebnje 3, direjr tor komunalnega zavoda za zaposlovanje pa je član skupščine po položaju.
3. člen
Skupščina komunalne skupnosti in njeni organi ter komunalni zavod za zaposlovanje dajejo vsako leto skup ščinam občin, ustanoviteljicam komunalne skupnosti, poročila o svojem delu, o izvajanju politike zaposlovanja, o uporabi sredstev za zaposlovanje ter o uveljavljanju pravic delovnih ljudi med brezposelnostjo.
4. člen
Delo službe za zaposlovanje nadzira občinska skupščina Novo mesto in njeni organi.
5. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske.
Številka: 022-2/66 Datum: 31. 1. 1966
Predsednik občinske skupščine Novo mesto: Sergij Thorževskij, 1. r.
OBČINA TREBNJE
88.
Na podlagi 7. člena Temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SFRJ, št, 32/64), in 13., 49. in 71. člena /Zakona o, prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št, 37/64) ter 153. člena Statuta občine Trebnje je Skupščina občine Trebnje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 31.1. 1966 sprejela
ODLOK o spremembi odloka o prispevkih in davkih občanov občine TREBNJE
1. člen
člen 6. odloka o prispevkih in davkih občanov občine Trebnje (Uradni vestnik Dolenjske št, 5/65) se spremeni tako, da se v:
II. proizvodnem okolišu:
1. v k. o. Bistrica črtajo vasi: Dol. Jesenice, Gor. Jesenice,
2. v k. o. Češnjevek črtajo vasi: Dol. Podboršt,
3. v k. o. Dolga njiva črtajo vasi: Dolga njiva, Mačji dol,
DOLENJSKI LIST — št. 7 (£30) — 17. februarja 1906
.ŠTEVILKA 6
URADNI VESTNIK DOLENJSKE
STRAN 43
4. v k. o. Knežja vas črta vas: Luža,
5. v k. o. Mali Videm črtajo vasi: Mola Loka, Mali Videm,
6. v k. o. Štefan črtajo vasi: Belši-nja vas, Grič,
7. v k. o. Trebnje črta vas: Odrga;
III. proizvodnem okolišu:
1. v k. o. Bistrica vpišejo vasi: Dol Jesenice, Gor. Jesenice,
2. v k. o Cešnjevek vpiše vas: Dol. Podboršt,
3. v k. o. Cešnjevek črta vas: Me-glenik,
4. v k. o. Dolga njiva vpišejo vasi: Dolga njiva, Mačji dol,
5. v k. o. Knežja vas vpiše vas: Luža,
6. v k. o. Korita črtajo vasi: Šaho-vec, Svetinje,
7. v. k. o. Laknice črta vas: Vrh nad Mokronogom,
8. v k. o. Mirna črta vas: Trbinc,
9. v k. o. Mali Videm vpišejo vasi: Mala.Loka, Mali Videm,
10. v k. o. Ornuška vas črtajo vasi: Bitna vas, Radna vas,
11... v k.o. Staro Zabukovje črtajo vasi: Dol. Zabukovje, Gor. Zabukovje, Vrh pri Trebelnem,
12. v k. o. Stehanja vas črtajo vasi: Gombišče, Vel. Dole, Male Dole,
13. v k. o. Šentrupert črtajo vasi: Hrastno, Vrh pri šentrupertu,
,     14. v k. o. Štefan vpišejo vasi: Bel-šinja vas, Grič,
15. v k. o. Trebelno črta vas: Bogne-ča vas,
16. v k. o. Trebnje vpiše vas: Odrga;
IV. proizvodnem okolišu:
1. v k. o. Cešnjevek vpiše vas: Me-glenik.
2. v k. o. Korita vpišejo vasi: Ša-hovec, Svetinje,
3. v k. o. Laknice vpiše vas: Vrh nad Mokronogom,
4. v k. o. Mirna vpiše vas: Trbinc,
5. v k. o. Ornuška vas vpišejo vasi: Bitna vas, Radna vas,
6. v k. o. Staro Zabukovje vpišejo vasi: Dol. Zabukovje, Gor. Zabukovje, Vrh pri Trebelnem,
7. v k. o. Stehanja vas vpišejo vasi: Gombišče, Vel. Dole, Male Dole,
8. v k. o. šentrupert vpišejo vasi: Hrastno, Vrh pri šentrupertu,
9. v k. o. Trebelno vpiše vas: Bo-gneča vas.
2. člen
V 7. členu se črta 3. odstavek.
3. člen
9. člen odloka se spremeni in se prečiščeno besedilo glasi:
Republiki in občini pripadajoči del prispevka od kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, se plačuje od vrednosti posekanega lesa po stopnji — 17 odstotkov.
Osnovo za obračun prispevka predstavlja cena lesa na panju, katero določijo gozdne organizacije, ki gospodarijo z zasebnimi gozdovi, na podlagi Odloka o najnižjih zneskih cene lesa na panju za les iz gozdov, na katerih je lastninska pravica.
Po istih osnovah se vrednoti tudi les za lastno uporabo.
4. člen
15. člen se spremeni in se prečiščeno besedilo glasi:
Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnih obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki pripada občini, se odmerja:
1. za samostojne obrti in druge gospodarske dejavnosti, vključno gostinstvo, ki plačuje prispevke od pavšalnih letnihx>snov, po stopnji 12,5 odstotka.
2. za samostojne obrti in druge gospodarske dejavnosti, ki plačujejo prispevke od osnov, ugotovljenih po dejanskem osebnem dohodku:
osnova v dinarjih:
od do Stopnja:
1.000,00 14
11.000,00 13.000,00 16
13.000,00 15.000,00 18
15.000,00 17,000,00 20
17.000,00 19.000,00 23
19.000,00 23.000,00 26
23.000,00 26.000,00 30
26.000,00 29.000,00 40
5. člen
17. člen se spremeni in se prečiščeno besedilo glasi:
Letni kosmati osebni dohodek kvalificiranega oziroma visokokvalificira-nega delavca, na podlagi katerega se določa pavšalna in dejanska osnova za odmero prispevka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, za leto 1966 znaša:
Deiavnost- Letni kosmati osebni
3        ' dohodek delavcev:
1. predelovanje nekovin 9.000,00
2. predelovanje kovin:
a) kleparstvo, kovinsko strugarstvo, strojno ključavničarstvo, avtomehanika,
kovinostiskarstvo 12.000,00
b) galvanizerstvo, orodjarstvo, precizna mehanika in optični inštrumenti 10.000,00
c) ostale kovinske
dejavnosti 9.500,00
3. elektrostroka 13.000,00
4. kemična stroka 11.500,00
5. lesna stroka:
a) mizarstvo, tapetništvo in dekoraterstvo, kolarstvo in
sodarstvo 8.600,00
b) ostale dejavnosti 8.000,00
6. papirna stroka 9.500,00
7. tekstilna stroka:
a) pletiljstvo 10.000,00
b) ostale dejavnosti 9.000,00
8. usnjarska stroka 7.000,00
9. izdelovanje
gumijastih izdelkov 8.000,00
10. živilska Stroka 11.000,00
11. izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov:
a) izdelovanje kovinskih okrasnih predmetov
in zlatarstvo 12.000,00
b) izdelovanje predmetov iz plastičnih mas
in umetnih  smol 13.000,00
c) ostale dejavnosti 10.000,00
12. stavbna stroka:
a) zidarstvo, komno-seštvo, tesarstvo in parketarstvo       ' 11.000,00
b) pečarstvo, steklarstvo, vodovodno in toplovodno
inštalaterstvo 12.000,00
c) ostale dejavnosti 10.000,00
13. osebne obrtne in druge storitve:
a) moško in žensko
frizerstvo 10.000,00
b) optika 13.000,00
c) vozno ličarstvo in ličarstvo drugih
kovinskih predmetov 12.000,00
d) ostale osebne
storitve 9.000,00
14. gostinstvo 15.000,00
15. avtoprevozništvo 14.500.00
16. avtotaksiji 10.000,00
6. člen i
Za 18. členom odloka se doda nov 18. a) člen, ki se glasi:
Zavezancem prispevka, ki so na novo začeli z izvrševanjem obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, se lahko prizna posebna olajšava do 50 odstotkov odmerjenega prispevka za prvo in drugo leto izvrševanja dejavnosti.
Sklep o priznanju in višini olajšave sprejme svet za gospodarstvo pri skupščini občine, odločbo pa izda upravni organ pristojen za finance.
7. člen
V 23. členu se stopnja 17.5 odstotka nadomesti s stopnjo 12.5 odstotka.

DOLENJSKI LIST — št. 7 (830) — 17. f"\u-uarja 1966
STRAN 26
STRAN 44
URADNI VESTNIK DOLENJSKE
ŠTEVILKA 6
8. člen
V 26. členu se stopnja 17.5 odstotka nadomesti s stopnjo 3.5 odstotka
9. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske, uporablja pa se od 1. januarja 1966.
Številka: 422-04/65-1 Datum: 31. 1.1966
Predsednik občinske skupščine Trebnje: Ivan Gole, 1. r.
89.
Na podlagi 31., 32. in 40. člena Temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24/65), L, 6. in 12. člena Zakona o pogojih za ustanovitev komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev, komunalne skupnosti socialnega zavarovanja kmetov in komunalnega zavoda za socialno zavarovanje (Uradni list SRS, št. 36/65), 9. člena Temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetov, (Uradni list SFRJ, št. 25/65), 22. člena Zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 36/65) in 153. člena Statuta občine Trebnje je Skupščina občine Trebnje sporazumno z občinskimi skupščinami Črnomelj, Krško, Metlika in Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 31. januarja 1966 sprejela
ODLOK o ustanovitvi komunalne skupnosti . socialnega zavarovanja delavcev in
komunalne skupnosti socialnega zavarovanja kmetov ter o določitvi medsebojnih razmerij med občinami
ustanoviteljicami in o njihovih razmerjih do komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Novo mesto
1. člen
Ugotovi se, da so izpolnjeni pogoji iz 1. člena zakona o pogojih za ustanovitev komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev in komunalne skupnosti socialnega zavarovanja kmetov (v nadaljnjem besedilu: zakon), kei so na območju, za katero se ustanavljata komunalna skupnost socialnega zavarovanja delavcev in komunalna skupnost socialnega zavarovanja kmetov, poleg več zdravstvenih domov tudi zavodi za zdravstveno varstvo in splošna bolnišnica, ki ima tudi oddelek za interno medicino, kirurgijo, ginekologijo in porodništvo ter za otroške bolezni, in ker je na tem območju več kakor 30.000 aktivnih zavarovancev in upokojencev, zagotovljeno pa je tudi kritje stroškov zdravstvenega varstva tako, da je mogoče najmanj 90 odstotkov stroškov tega varstva pokrivati z rednimi, to "je z osnovnimi in dodatnimi prispevki.
2. člen
Za območje občine Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje se ustanovita komunalna skupnost socialnega zavarovanja delavcev in komunalna skupnost socialnega zavarovanja kmetov. Občina Trebnje je skupaj z občinami Črnomelj, Krško, Metlika in Novo mesto ustanovitelj komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev in komunalne skupnosti socialne ga zavarovanja kmetov.
3. člen
Občina Trebnje prenese na občino Novo mesto opravljanje naslednjih pravic in dolžnosti iz temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24/65), iz temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetov (Uradni list SFRJ, št. 23/65) in zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 36/65):
1. imenovanje dveh članov razpisne komisije za predlaganje direktorja Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Novo mesto,
2. nadzorstvo nad pravočasno in zakonito izvolitvijo skupščine skupnosti socialnega zavarovanja delavcev in skupščine skupnosti socialnega zavarovanja kmetov,
3. dajanje soglasja k statutu Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Novo mesto,
4. izvajanje nadzora v smislu 3. odstavka 56. člena, .2. odstavka 57. člena ter 160. in 161. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja.
Vse druge pravice oziroma dolžnosti, ki jih ima občina po zakonitih predpisih do komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev, do komunalne skupnosti socialnega zavarovanja kmetov in do komunalnega zavoda za socialno zavarovanje, posebno pa dajanje soglasja za osnovni, dodatni izredni prispevek (77. in 85. člen temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja) izvaja občina Trebnje samostojno sama.
4. člen
Druga medsebojna razmerja med občinami ustanoviteljicami komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev in komunalne skupnosti socialnega zavarovanja kmetov in njihova razmerja do teh skupnosti se uvedejo s posebno pogodbo.
5. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ustanovitvi komunalne skupnosti socialnega zavarovanja za območje občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje, o določitvi medsebojnih razmerij med občinami ustanoviteljicami ter o njihovih razmerjih do komunalne skupnosti socialnega zavarovanja (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, št. 24/62).
6. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske, uporablja pa se od 1. januarja 1966.
številka: 022-02/66-2 Datum: 31.1. 1966
Predsednik občinske skupščine Trebnje: Ivan Gole, 1. r.
90.
Na podlagi 134. člena Zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37/64) ter sklepa zbora volivcev v Ornuški vasi dne 19. 12. 1065 je svet Krajevne skupnosti češnjice na seji dne 23.1.1966 sprejel ,
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka za vasi Ornuška vas, štatenberk, Roje, Podturen. Bogneča vas in Češnjice
•   1. člen
Za vasi Ornuška vas. štatenberk, Roje, Podturen, Bogneča vas in Češnjice se uvede krajevni samoprispevek za popravilo poti — štatenberk — Ornuška vas — Roje in Bogneča vas — Češnjice.
2. člen
Zavezanci krajevnega samoprispevka so vsa kmečka gospodarstva iz vasi navedenih v 1. členu tega sklepa.
Krajevni samoprispevek je določen v delovni sili na eno kmečko gospodarstvo po 27 delovnih dni. Delovni dan traja 10 ur. Denarni nadomestek za neopravljeni delovni dan znaša 30 N din. Skupna vrednost krajevnega samoprispevka znaša 59.520 N din.
3. člen
Zavezanci so dolžni svojo obveznost izpolniti do 31. 5. 1966.
4. člen
V primeru neizpolnjene obveznosti bo oddelek za finance Skupščine občine Trebnje od vsakega takega zavezanca prisilno izterjal denarni nadomestek s pribitkom stroškov izterjave v skladu z veljavnimi predpisi.
5. člen
Za izvajanje tega sklepa skrbi svet krajevne skupnosti Češnjice. S sredstvi, ki bodo zbrana po tem sklepu, razpolaga svet krajevne skupnosti češnjice in jih sme uporabiti samo za namen, določen v 1. členu tega sklepa.
6. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske.
številka: 3/66 Datum: 23.1. 1966
Predsednik krajevne skupnosti češnjice: Franc Cvetan, 1. r.
DOLENJSKI LIST — št. 7 (830) — 17. februarja 1966