Veliko telovadcev, malo telovadnic
Pred deaetlml latl smo Imell v našl občlnl 19 osnov-nlh talesnokutturnlh organlzadj, aadajpa 51. Vnjlhje okrog 9900 aktlvnlh članov In 7000 čtanlc all za 175 odstotkov več. Za njlhovo rekreacljo ozlroma redno vadbo ter razllčne akcije akrbl 530 Ijublteljsklh, napo-kllcnlh vadlteljev, učtteljev, trenerjev In druglh šport-nlh strokovnlh delavcev.
To bi bili lahko osnovni po-datki o vključenosti prebival-cev naše občine, pa tudi dru-gih občin, v telesnokulturne organizacije v naši občini. Po-datek smo povzeli iz analize »Položaj telesne kulture v ob-čini Ljubljana Center«, ki jo je pripravil komite za družbene dejavnosti.
Med osnovne telesnokul-tume organizacije, ki so zajete v zvezo telesnokulturnih or-ganizacij v občini, ne sodijo šolska športna društva osnov-nih šol. ŠSD srednjih šol usmerjenega izobraževanja so povezana v mestni ZTKO.
V prispevku ne bomo opre-deljevali položaja v poklicnih športnih ustanovah. Zato kar takoj zapišimo, da skrbi za stalno usposabljanje ljubitelj-skih strokovnih kadrov Šol-ski center za telesno kulturo v Ljubljani. Za ta namen izdvoji letno ZTKO okrog 200 tisoč dinarjev ali okrog 50 odstot-kov stroškov šolanja.
Neposrednemu programu telesne kulture je bilo lani na-menjenih v naši občini dobrih 25,8 milijona dinarjev ali 11,4 odstotka zbranih sredstev. To je znatno manj, kot so se do-govorili na portoroškem po-svetovanju, kjer so opredelili, da naj bi porabili za ta namen polovico zbranih sredstev. Pri telesnokulturni skupnosti na-
še občine ugotavljajo, da se zaradi domicilnega zbiranja sredstev iz BOD zlije v njiho-vo blagajno znatno manj sred-stev, kot bi jih potrebovali za-radi vključenosti športnikov-rekreativcev iz drugih občin.
ZTKO ima v naši občini mi-nimalen vpliv na izvajanje te-lesne kulture v vzgojnovar-stvenih organizacijah ter osnovnih in srednjih šolah. Poleg osnovne telesne vadbe y WO in osnovnih šolah izva-jajo tudi program športnih značk I, II in III. Pretežni del stroškov za izvedbo nalog (smučanje, plavanje, drsanje, planinski izleti, igre z žogo, kolesarjenje, itd.) morajo po-kriti starši. Menda v drugih občinah SIS pokrije večji del stroškov, kot pri nas.
Pri šolah usmerjenega izo-braževanja predstavlja pose-ben problem pomanjkanje te-lovadnic. Od enajstih šol ima-jo le tri ustrezno telovadnico in eno zasilno. Za pouk tele-sne vzgoje nima 4120 učencev in učenk srednjih šol v KS Poljane niti minimalnih pogo-jev.
Sploh pa je opremljenost Ljubljane in tudi naše občine s telesnokulturnimi objekti slaba. Jugoslovanski norma-tiv iz 1970. leta je 3 kvadratne metre na prebivalca, mi pa dosegamo 0,86 m2.
Glede na objektivne gospo-
darske razmere bo potrebno spodbujati razvoj tistih šport-nih dejavnosti, ki omogočajo redno vadbo brez novih za-htevnejših telesnokulturnih objektov in zahtevajo za izvedbo manjša finančna sredstva. Take so npr. tek v naravi, kolesarjenje, smučar-ski tek, orientacijski tek, aero-bika, itd.
V gradivu so tudi predlogi usmeritve nadaljnjega razvoja telesne kulture v naši občini. Med drugim navajajo, da je potrebno izvajati sprejete planske dokumente in dogo-vore ter merila, normative in načine dela za razvoj množič-nosti in vrhunskega športa; da naj se z enakimi pogoji omogoči dostopnost telesne kulture vsem delovnim lju-dem in občanom; da naj se bolj povežejo samoupravne interesne skupnosti pri ure-sničevanju skupnih progra-mov; da moramo kljub vse bolj zaostrenim gospodar-skim razmeram poskrbeti za objekte za redni šolski pro-gram srednješolske mladine ter da naj bi tudi članarina po-menila pomembnejši prispe-vek pri izvajanju posameznih programov.
Za konec še nekaj podat-kov. Lani je sodelovalo v vseh tekmovanjih, akcijah in teča-jih iz športno-rekreacijske de-javnosti v OZD, krajevnih skupnosti, OTKO in inte-resnih skupin 5839 udeležen-cev, v šolskih športnih druS-tvih osnovnih šol 2637 učen-cev in učenk, v športni dejav-nosti WO pa 1500 otrok. Sku-paj je nastopalo 9976 posa-meznikov.                         s. j.