v&tfsaa v eotavtel
Posamezna Številka 19 din
IZDAJA
F1ZKULTURNA
ZVEZA
SLOVENIJE
Dogodki
prihodn jega tedna
Prvenstvo FLRJ v nogometu
Leto VIII. — Štev. 9.
V Ljubljani, dne 28. februarja 1952.
FIZKULTURNI TEDNIK
Državno prvenstvo ati okostenela šablona?
Pretekli teden je bil v Beogradu plenum FUSAJ (Futbalski savez Jugoslavije), na katerem je bilo med ostalim tudi razpravljano in skle-pano o bodoči obliki in ureditvi zveznih ligaških tekmovanj v nogometu. Našim bralcem in sploh ljubiteljem nogometa je prav gotovo že znano, da je bila druga zvezna nogometna liga ukinjena in da šteje prva zvezna liga samo 12 članov, Seveda je to povzročilo precej razočaranj in žalosti, pa tudi nejevolje in tihe jeze ljubiteljem slovenskega nogometa, vendar o tem danes ne bi razpravljal. Namen imam osvetliti nekaj povsem drugega.
Ligaški sistem tekmovanja v nogometu je danes ustaljena oblika državnega prvenstva, s katerim dobimo po toliko in toliko tekmah prvaka države za vsako sezono. Sistem državnih prvenstev v obliki ligaških tekmovanj se ni udomačil samo v nogometu, ampak tudi v nekaterih drugih športnih panogah, predvsem v odbojki in košarki, pa tudi v atletiki, plavanju, rokoborbi, boksu itd. — predvsem takrat, kadar gre za nastope ekip ali vrst, ' kajti prvenstva posameznikov (v atletiki, plavanju itd.) se razvijajo kot eno ali dvodnevni mitingi, seveda z značajem državnega prvenstva. Nimam namena zanikati prednosti ligaškega sistema tekmovanj, ki ima — poleg že ugotovljenih negativnih posledic (draga potovanja, trganje posameznikov iz produkcije itd.) — prav gotovo tudi svoje dobre strani. Zdi se mi pa potrebno ugotoviti nekaj, kar pri dosedanjih ligaških tekmovanjih, zlasti pa še v sedanji prvi zvezni nogometni ligi, Vsaj po mojem občutku, precej »šepa«.
Kakor je vsem znano, zastopajo v letošnji prvi zvezni nogometni lisi Srbijo 4, Hrvatsko 4, Vojvodi-ho 1, Bosno 1 in Makedonijo 2 nogometna kluba. Iz tega je torej razvidno, da zvezna liga nima v svojih vrstah niti zastopnika Črne gore, niti Slovenije. To dejstvo se mi 2di i z juridične in tehnično-stro-kovne i s športno-političnega stališča največja »Ahilova peta« lige. Po mojem prepričanju imenujemo lahko to ali ono športno prireditev samo takrat »državno prvenstvo«, kadar imajo vsi posamezniki, ali pa društva in republike, popolnoma enakopravno udeležbo na tem ali °nem državnem prvenstvu. Vsaka dfuga struktura udeležbe — pa najsi bo to nogometna liga, o kateri j? konkretno govora ali pa druga hgaška tekmovanja, ki so imela Podobno strukturo udeležencev — v bistvu paradoks. Morda mi bo r9 ali oni zagovornik sedanje strukture zvezne nogometne lige oporekal, češ tudi v drugih panogah (at-J®wki, smučanju, plavanju itd.) ima-■Uo državna prvenstva, na katerih Pogrešamo udeležbo republik s slab-0 kvaliteto te ali one športne pa-k°ge (na primer Makedonija, Črna ®°vra itd.). Drži, da bomo pri nas ez.ko našli državno prvenstvo, pa ^a.isi bo to v tej ali oni športni pa-°Si, kjer bomo imeli zastopane p.rav vse republike. Toda principi-yna razlika je v tem, ali dovolimo j J®1 republikam enakopravno ude-Pa •* *e s sistemom tekmovanja, ali I » sistem tekmovanja to ude-*bo onemogoča (oz. vsaj praktič-° Zelo otežkoča). Dosedanja prak-j. nam namreč kaže, da se mnoge Publiko ne udeleže državnih pr-ustev iz lastnih nagibov, ker ni-jnel° kvalitetnega športnega nivoja jjv.?e jim zaradi tega zdi škoda ve-itd i denarnih stroškov (potnine. žem ne bi bili v skladu z dose-Sj. lrni uspehi na državnem prven-lik ' V tem je torej bistvena raz-3u 3; ^isbm> da na primer smučar-bo 1Z- ^iskedonije ali Črne gore ne n riihče branil udeležbe na držav-sev Prvenstvu — nasprotno, še ve-z 1 §a bomo, če bo prišel in startal Prte • tekmovalci. Če pa noče p0 1 12 kakršnih koli razlogov, je to da sem njegova stvar in leži kriv-Zn Zaradi neudeležbe na njem sa--- ■ ■ pe pa na sistemu in organi-
(
bsi zastopane štiri republike ter
tekmovanja.
Voj
■°r že rečeno, so danes v zvez-
lz 'lv°dina. Vzemimo pa primer, da Van®^a, ab onega vzroka iz tekmo-(edJa izpadejo predstavniki Bosne tak n *n Makedonija (dva). Potem-Ža bi imeli v ligi ali quazi »dr-prvenstvu« samo predstav-10 ? Hrvatske in Srbije. Ali bi bi-Če PJdi to državno prvenstvo? Pa Puor m° v še hujši ekstrem in do-pad lrno teoretično možnost, da iz-cir-6-10 še klubi Hrvatske in se re-gr,.° Y ligo plasira samo 12 beo-Ven + h klubov: ali bo tudi to prhaš .° FLRJ? (Zanimiva tema za lje,® juriste in fizkulturne vodite-Ce smo dosledni, bi po seda-g0 Praksi in logiki, s katero so za-Vau°rniki nogometne lige utemelje-teh SV0’e Predloge, moralo tudi »tavT12- n°Sometnih klubov pred-- tiati »državno prvenstvo v no-sj,. ®tu«?! Na raznih plenumih in korn C*nab se veliko govoriči o ena-l’en trnem razvoju športa v vseh
besallkah' Zdi se mi Pa' da s0 te n sede v ostrem nasprotju z deja-
jJ ’ zlasti ob novem ligaškem siste-
u v nogometu.
Ne vem sicer točno, s kakšnimi argumenti so zagovorniki sedanjega sistema zvezne nogometne lige utemeljili to tekmovanje — mislim pa, da so se opirali predvsem na kvaliteto, češ da mora biti zvezna nogometna liga kvalitetna Mnenja sem, da bi se tudi v teh »argumentih« našla marsikakšna »luknja«, kajti vemo, da i predstavnika Črne gore i Slovenije (Budučnost in Odred) po svoji kvaliteti ne zaostajata tako močno za slabšimi klubi sedanje prve lige, da bi bil ta razlog lahko odločilen (čeprav je v kontradikciji s pojmom in nalogami državnega prvenstva) pri sprejemanju sedanjega ligaškega sistema. Mislim, da je razlika v kvaliteti v drugih panogah (atletika, smučanje, plavanje itd.) med posameznimi republikami še mnogo večja, kakor pa v konkretnem navedenem primeru pri nogometu, pa se kljub temu ostalim republikam s slabšo kvaliteto ne brani udeležba na državnih prvenstvih. (Če pa se jim, je seveda prav tako zgrešeno, kakor pri nogometu). Razen tega je treba upoštevati, da je kvaliteta v sedanjih klubih prve zvezne lige posledica nepravilnega dela in poslovanja v naših organizacijah (tihi profesionalizem!) in je ta kvaliteta torej umetno vzgojena. Zato je vprašanje, kakšno kvaliteto bi leti klubi dosegli ob drugačnih, manj ugodnih materialnih pogojih.
V pismu CK KPJ »O stanju in nalogah v fizkulturi« je bilo tudi mnogo govora o profesionalizmu. Popolnoma se strinjam s piscem, ki je nedavno zapisal v »Slov. poročevalcu««, da je treba pobijati profesionalizem pri glavi, ne pa pri repu. Kljub temu pa se mi zdi, da je plenum sprejel sklep, da bodo lahko igralci zvezne lige še vedno prejemali razne bonitete, d očim je vsem ostalim to prepovedano. Kakšne posledice pa bo imel ta odlok? Nič drugega, kakor te, da bo nastala še večja diferenciacija glede kvalitete med »zgornjo hišo« ali »izvoljenci« in »spodnjo hišo« ali »rajo«. To praktično pomeni, da bo imel malokateri klub »iz province« možnost plasmaja v zvezno ligo, če se bo strogo držal sklepov in navodil plenuma FUSAJ. Po mojem občutku so tudi »vrata« v zvezno ligo precej na ozko odprta, kakor da bi se hotel sedanjim udeležencem lige na vsak način zagotoviti obstoj v »zgornjem domu« (ki je zvezan z bonitetami). Ali ne bi mogli teh vrat nekoliko na širše odpreti in bi vsako leto lahko izpadli zadnji trije ali štirje ligaši? Zakaj se bati dotoka svežih sil iz množice klubov po republikah?
Ne, vem sicer, če so vse navedene stvari popolnoma točne, tako je pač moje osebno mnenje in mislim, da precej drži. Morda ima kdo drugačno mnenje, pa naj se oglasi in pove, kako in kaj piisli o teh stvareh. Mnogi so se v pogovorih, ko smo razpravljali o teh problemih, z menoj strinjali, toda ko sem jim dejal, naj kaj napišejo, so prezirljivo zamahnili z roko, češ »saj nima smisla, tako je urejeno in določeno, je škoda časa in izgubljati besede, ko je vse zaman.« Priznam, da je na žalost pri nas v mnogih primerih res tako — vsaj v fizkulturi in si ne domišljam, da bodo te vrstice kaj dosti izpremenile na obstoječih razmerah. Toda, čeprav je dostikrat takšno ali podobno pisanje »glas vpijočega v puščavi«, se mi vendar zdi, da bi bilo nepravilno, če bi takšno naziranje prevladalo in omrtvilo vsako zdravo kritiko, pisanje, diskusijo in razpravljanje o raznih perečih problemih-Ne mislim pri tem konkretno na opisani primer nogometne lige, temveč na splošno — principielno. Mislim, da se nam je ob tem problemu ponovno pokazalo načelno vprašanje, da bo treba v vrstah naših fizkulturnih organizacij bolj in bolj razvijati zdrava demokratična načela, vedno bolj prisluškovati glasovom terena in sploh od spodaj ter čim manj administrativno dirigirati izza zelenih miz od vrhov, pa najsi bo to od zveznih organov do republiških, ali pa od republiških navzdol. Istočasno pa bodo morale vse naše organizacije, predvsem republiške zveze in njih funkcionarji, svoja stališča mnogo odločneje kakor doslej, zagovorjati in doseči njih upoštevanje, kajti sicer bomo res lahko začeli govoriti, da je vsako pisanje v časopisih o raznih podobnih problemih samo »donkiho-tovska borba z mlini na veter«.
Igor Prešern
Nov švicarski plavalni rekord
V	Be-mu le Gericke dosegel nov švicarski plavalni rekord 1:09.8 na 100 m hrbtno in tako izboljšali svoj prejšnji rekord za 1.6 sekunde.
V	Anversu je ženska namizno*eniška reprezentanca Francije premaigaila Belgijo 3:2.
V	I,ondo7iu se Je včeraj ponovna tekma za angleški nogometni pokati med Chelseajeim -in Leeds Utd. zopet končala neodločeno 1:1 tudi po podaljšku. Tretjo tekmo bosta igrala v Birminghamu na igrišču Aston V lili e.
V	preostalih tekmah za nogometno prvenstvo Francije je Borde-auK predvčerajšnjim. premagad Racinga 3:0, včeraj pa sta Man&eaffie in Le Ha/vre igrala 0:0.
Planinc je pripravil slreljcem »trd oreh«
Rešite to snalpersko nalogo!
Sovražno topništvo skoraj popolnoma onemogoča našo pehotno enoto, katere borbeni položaji so na veliki, tu in tam močvirnati ravnini. Granate padajo tudi ponoči in točno zadevajo, izgube so zelo velike.
Komandir si beli glavo, toda zadovoljive rešitve ne najde. Sovražnik je vkopan dobrih 1000 metrov pred njim v provizoričnih rovih. Dnevna straža pa je po naključju odkrila z daljnogledom sovražnega topniškega opazovalca ko je nameščal škarjasti daljnogled, kmalu potem pa so že padale granate. Ker komandir ni imel v svoji enoti snajperjev, s puškomitraljezom pa bi sovražnega opazovalca samo začasno prepodil, je obvestil nadrejeni štab o položaju svoje enote ter prosil, da se njegovi enoti dodeli snajperski par. Sovražnega opazovalca ni hotel samo prepoditi, ampak ga tudi uničiti. Artilerija mu pri tem ni mogla pomagati.
Naslednjo noč sta namesto odgovora prišla dva snajperja ■— »snajperski par« ter se javila komandirju.
»Ali sta sigurna, da bosta opazovalca odtod s prvim strelom zadela? Ce ga s prvim ne zadeneta, se bo umaknil in bo še bolj pazil.«
»Tovariš komandir, 1000 metrov je zelo daleč, celo za mirujoči cilj je predaleč, a kaj šele za pol sovražnikove glave. Zadevo bo treba izpeljati drugače in to tako, da bo uspeh zagotovljen.«
Kako je ta snajperski par rešil svojo nalogo?
Najboljša rešitev bo nagrejena s 300 naboji Mauser, druga najboljša z 200 in tretja s 100 naboji.
Rešitev naj vsebuje vse priprave snajperskega para in izvršitev naloge brez lastnih žrtev.
Rešitve pošljite na naslov: Strelska zveza Slovenije, Ljubljana, Tavčarjeva 2. s točnim naslovom pošiljatelja. Zadnje rešitve sprejemamo 15. marca t. 1. Tri najboljše rešitve bo izbrala za to določena komisija, strelivo pa bo izročeno tisti strelski družini, katere član je nagrajenec. Sprejemamo tudi kolektivne rešitve. Rešitve bomo objavili v »Poletu«.
1% tS
Dva prizora iz Slovenske Primorske. Zgoraj peljejo vaščani prve ponesrečence do najbližjega kraja, kjer bodo dobili zdravniško pomoč, spodaj pa vidimo, da je sneg zasul poslopja do drugega nadstropja (okna prvega nadstropja so skrita po snegom)
Lukane Siavko in Žirgelin Rudi
sta navdušena rad »Pohorsko kombinacijo«
K izredno uspelim prireditvam, ki Jih je preteklo soboto in nedeljo na Pohorju organiziral SK Branik in na katerih so poleg novitete »Pohorske kombinacije«, kjer je proga kombinacija slaloma, skokov in veleslaloma, preizkusili tudi nov način izvedbe slaloma (dve paralelni progi — na katerih startajo tekmovalci v dveh skupinah istočasno) je naš poročevalec prosil prominentne tekmovalce za njihovo mnenje.
Nova nada Francozov v hrbtnem crawlu
Francozi so med svojimi plavači odkrili nov izreden talent v hrbtnem craw-lu. Izredno nadarjenemu plavaču je ime Maurice Violas. Star je šele 17 let, visok je 182 cm in je nedavno plaval progo 100 m hrbtno v času 1:10.6. Tri tedne zatem je Violas izboljšal svoj rekord na 1:10.3. Ko so fanta izmerili, se je pokazalo, da je v teh treh tednih zrasel še za 1 cm. Strokovnjaki so baje že izračunali, da bo Violas v Helsinkih lahko ogrožal vse rekorde v hrbtnem cra\vlu, če bo rasel in napredoval v takšnem tempu.
Jacpueline du Dief je vsesfrana športnica
Očarljiva francoska drsalka Jacqu'eline du Bief, »večna druga« v senci svoje uspešnejše tekmovalke Jeanette Altweg-gove, ni samo odUčna drsalka, ampak tudi izvrstna plavalka, zelo rada pa poleti tudi kolesari in hodi v hribe. S tem si v poletnih mesecih obdrži telo v formi -• prožno in čvrsto.
Jacquelini so ponujali velike vsote, če bi prestopila med profesionalce. Organizator neke ameriške drsalne revije ji je celo ponujal 1 milijon frankov mesečno in to za dobo dveh let, če pride v njegovo revijo. Jacquelina je vse ponudbe odločno odbila. Njena želja je, da bi slednjič premagala svojo večno rivalinjo Altweggovo, ki se ji je doslej vselej »vse dl a« na prvo mesto. Sedaj se ji je ta želja menda za vselej izjalovila, kajti baje namerava Altvveggova med profe-sionale. Du Biefova je še zelo mlada, ima komaj 21 let, visoka je 150 cm in težka 55 kg. Njena trenerka gospa Vau-decrane pravi, da bo Jacquelina med ženskami to, kar je Button med moškimi.
Težak poraz van Vlieta in Hormanna
NemSko-niizozemskl kolesarski par L. Hormann-Arde van VIlet je preteklo nedeljo v Antvverpnu na šestdnevnih kolesarskih dirkah zasedel komaj 11. mesto. Zmagal je avstralski par Strom-Arnold.
Cararra - Lapebie zmagala v Dortmundu
Te dn.1 Je bilo v Dortmundu šestdnevno kolesarsko tekmovanje. Pred 95.000 gledalci sta zmagala Francoza Cararra-Lapebie prid italijanskim patom Rigoni-Terruzzi.
Svečan zaključek olimpiade v Oslu
VI. zimske olimpijske igre so zaključene. Olimpijsloa zastave so bile v ponedeljek zvečer snete z drogov in v mrzli nordijski noči je ugasnil olimpijski plamen, ki bo ponovno zagorel v Helsinkih sredi poletja. Uradna slovesnost zaključka olimpiade se je pričela s popoldanskim sprejemom v mestni hiši. Zepan Osla Brinhjulf Buli je predal olimpijsko zastavo predsedniku mednarodnega olimpijskega odbora Sigfridu Edstro-mu, ki jo je prevzel le začasno, ker bo 'ostala v Oslu do leta 1956, ko bo poslana na VII. zimske olimpijske igre v Gortino d’Ampezzo. Po uradni ceremoniji je župan Osla izjavil, da je zimska olimpiada dosegla resničen uspeh v vsakem oziru in presegla upanje tudi kar zadeva finančno str.an prireditve. Mestni občini je namreč uspelo v glavnem kriti vse stroške.
Švedska obdržala naslov evropskega prvaka v hokeju
V ponedeljek so bile odigrane zadnje tri hokejske tekme na letošnji zimski olimpiadi. Najprej je Poljska premagala Norveško, nato pa je sledila odločilna tekma med Češkoslovaško in Švedsko, ki naj bi prinesla enemu izmed obeh tekmecev z enakim številom točk tretje mesto in z njim bronasto kolajno v hokejskih tekmah na olimpiadi ter obenem evropsko prvenstvo. Čeprav je Češkoslovaška vodila že 3:0, so vendarle Švedi z odlično igro v zadnji tretjini dosegli zmago in s tem se v lestvici uvrstili pred Češkoslovaško, čeprav ima le-ta boljšo razliko v golih. Konč-
no je Kanada v dokaj slabši igri, kakor z ostalimi nasprotniki, dosegla neodločen rezultat z ZDA, kar pa ji seveda ni moglo vzeti naslova olimpijskega zmagovalca in svetovnega prvaka v hokeju na ledu. Rezultati tekem so bili:
Poljska : Norveška 4:3 (1:2,1:1, 2:0) Kanada : ZDA 3:3 (2:0, 1:2, 0:1) Švedska : CSR 5:3 (0:2 1:1, 4:0) Končna lestvica hokejskega turnirja na letošnji olimpiadi je naslednja:
Kanada	8	7	1	0	71:14	15
ZDA	8	6	1	1	43:21	13
Švedska	8	6	0	2	48:19	12
CSR	8	0	0	2	47:18	12
Švica	8	4	0	4	40:40	8
___ Poljska	8 2 1 5 21:56	5
Finska	8	2	0	6	21:60	4
Nemčija	8	1	1	6	21:53	3
Norveška	8	0	0	8	15:46	0
Ponovljena tekma med Švedsko in CSR je v lestvici upoštevana le pri določitvi vrstnega reda obeh držav.
Naši skakalci gredo na Koroško
V petek ali soboto odpotujejo na Koroško v Št. Janž in Celovec naši najboljši skakalci, raz"en Polde in Klančnika, ki bosta po vsej verjetnosti nastopila na nekakšni reprizi zimskih olimpijskih iger v Kongsbergu na švedskem. Na pot bodo odšli: Zidar Jože, Mežik Janko, Gorišek Janez, Langus Jože, Avsenek Slavko. Iz Semmeringa pa se tem skakalcem pridružita še Zalokar Zoran in Rogelj Bine. Tekmovalce spremljata mednarodni spd-nik Predalič Stane in športni novinar Lipar Marjan.
TELOVADCI SO POMAGALI PRI KRMLJENJU DIVJADI
Smučarska sekcija telovadnega društva St. Peter na Krasu je ob zadnjih velikih snežnih zametih organizirala 26-član-sko ekipo, ki je nesla krmo v gozdove. Na svojih hrbtih so smučarji prenesli okoli 200 kg hrane, s katero so nakrmili sestradano divjačino, predvsem srne, jelene in košute. Ob tej priložnosti so našli tudi več jelenov in košut, ki so jih raztrgali volkovi. Največ zaslug za to akcijo ima požrtvovalni društveni predsednik tovariš Vižintin.
Zmagovalec slaloma, znani državni reprezentant Slavko Lukane je izjavil, da mu je način tekmovanja zelo ugajal. Progi sta bili takšni, kot si jih tenmo-vaici želijo — težiti, a lepi. K »Pohorski kombinaciji« pa je dejal: »To je visoko-vzgojna proga, ki jo že dolgo potrebujemo, da bi iažje usposobili dobre alpske vozače. Tu je treba popolne tehnike in odlične kondicije — in na takšni progi bomo oboje najlažje pridobili.
Naj starejši udeleženec slaloma — 42-letni bivši reprezentant v smučanju in atletiki Rudi Zingerlin, ki je na Pohorje pripeljal močno ekipo Zagrebčanov, pa je navdušen vzkliknil: »Vanredno — čestita mpriredjivačima i do vidjenja na godinu!«
Glavni organizator in iniciator tekmovanj — olimpijski trener Franci Čop pa je izjavni: »Največje zadoščenje mi je, da so bili tekmovalci zadovoljni. To je jamstvo, da naše delo ni bilo zastonj in da se bo »Pohorska kombinacija« uveljavila. Tudi novi način izvedbe slaloma je bil dober izpit za naše funkcionarje, ki so s tem pokazali svojo zrelost za naj večje prireditve.«
V	Oberstdorf gre skoraj vsa
olimpijska elita
Na mednarodni teden smuških poletov, ki bo v Oberstdorfu od 28. februarja do 3. marca, so poslale mnoge države močna zastopstva svojtih tekmovalcev. Norveška je poslala Simona Slaattvika, ki je osvojil v Oslu zlato medaljo v nordiijskl kombinaciji. Razen tega gredo v Oberstdorf še Hans Bjornstad, Halvor Naes in Svere Statik (vsi Norveška) ter Autti HyvSxieien (Finska). Šved Dan Netzell se ne bo udeležil tekem v Oberstdorfu, ker si je na treningu v Holmenkollenu poškodoval ramenski sklep in se bo moral podvreči operaciji.
Tudi Avstrijci in Američani v Oberstdorfu
Avstrija in ZDA sta že določili svoji ekipi za Oberstdorf. Avstrijo bodo za-stopah Walter in Erwin Stemegger, Franz Mair in Rudi Dietne h, ZDA pa Art Dev-lin, WOis Olson, Raliph Bletita in Wibert Rasimussen.
Finžgar Rudi odpotoval v Oberstdorf
V	torek, 26. t. m. je odpotoval na teden smuških poletov v Oberstdorfu naš znani skakalec Rudi Finžgar, ki se bo udeležil tekem na veliki skakalnici. S Finžgarjem je odpotoval tudi inž. Stanko Bloudek.
Samo Ria in Paul Falk v Parizu
Na svetovnem drsalnem prvenstvu, ki bo od 29. februarja do 2. marca v Parizu, bo nemška drsalna zveza poslaal samo olimpijska in evropska prvaka v drsanju parov, Rio in Paula Falka, kajti po vesteh inozemskih časopisov je blagajna zveze že izpraznjena.
Še 5 lepih daril-shupaj 25 nagrad
Za naše nagradno tekmovanje, ki je med športniki in čitatelji našega lista vzbudilo veliko zanimanje, nam je uspelo dobiti še pet lepih nagrad in sicer 1 par gojzaric, 1.50 m blaga za otroški plašč, eno trenerko, par kompletnih smuči in 5 leposlovnih knjig. Ker se je s temi lepimi nagradami močno povišala vrednost daril našega nagradnega tekmovanja, bomo podaljšali tekmovanje še za 1 teden, t. j. od osem odrezkov na deset. To pomeni, da bo naše nagradno tekmovanje zaključeno dne 13, marca, ko bomo objavili deseti, t. j. zadnji odrezek.
Marsikdo je že večkrat postajal pred izložbo trgovskega podjetja »Slove ni j a šport«, kjer imamo razstavljene v dveh izložbenih oknih naše lepe nagrade ali pa pred izložbo »Športne stave«, kjer so tudi na ogled neka-
kolo. No, pa tudi s kamgarnom, zabojem sladkorja, gojzericami, kovčegom in drugimi lepimi nagradami bi bil marsikdo zadovoljen. Le potrpite še nekaj dni, kmalu bo tekmovanje zaključeno — potem pa bomo videli, komu bo žreb in sreča bolj naklonjena (seveda samo pod pogojem, če ste pravilno odgovorili na vsa vprašanja).
Se vedno pa so med našimi čitatelji nekateri, ki niso pravočasno izvedeli za naše nagradno tekmovanje in bi se ga še radi udeležili, pa so že obupali, ker nimajo prvih odrezkov. Vsem tem sporočamo, da je v upravi »Poleta« na razpolago še nekaj izvodov številk, v katerih so bili objavljeni prvi odrezki, zato naj se takoj osebno ali pismeno obrnejo na upravo »Poleta«, kjer bodo lahko dobili zaželene številke »Poleta«.
tere nagrade. Seveda si vsakdo želi
F™;y' ^vrrr ■.....................j;;;;;..... ................ .......lili
illl
NAGRADE
KONČNI SEZNAM VSEH 25 NAGRAD NAGRADA	VREDNOST
1.	moško kolo, dar Fizkulturne zveze Slovenije . . . .
2.	3 m kamgarna, dar trg. podjetja »Tekstil-Obutev« . . .
3.	1 mizica in fotelj, dar podjetja »LES«.................
4.	50 kg sladkorja, dar trgovine z živili.................
5.	nahrbtnik z ogrodjem, dar podj. »Planicašport« . . .
6.	40 kg sladkorja, dar trg. podjetja »Prehrana« . . . .
7.	1 par gojzeric, dar podjetja »NA-MAk...................
8.	1.50 m blaga za otroški plašč, dar »železničarja« . . .
9.	1 trenerka, dar tovarne »Pletenina«....................
10.	1 par športnih čevljev, dar »Koteksa«..................
11.	1 usnjen kovčeg, dar trg. podjetja »Galanterija« . . .
12.	1 par kompletnih smuči, dar trg. podj. »Slovenijašport«
13.	1 prm. drv dar podjetja »Kurivo«.......................
14.	plezalna vrv, dar »Mestne vrvarne«.....................
15.	4 lonci, dar trg. podj. »Železnina«.............
16.	skrinjica-intarzija, dar »DOMA«........................
17.	5 knjig, dar založbe »Mladinska knjiga« ...............
18.	servis za vodo, dar »Keramike« v Frančiškanski ul. ,
19.	5 knjig, dar »Slov. knjižnega zavoda«..................
Od 20. do 25. celoletna naročnina »Poleta«.................
Skupna vrednost vseh nagrad
Še eno presenečenje
32.060	din
13.680	6
11.000	«
8.310	a
7.000	«
6.200	«
5.000	a
4.305	a
4.212	«
4.000	a
3.860	«
3.616	a
2.520	a
2.000	#
1.957	a
1.708	a
	«
1.039	a
1.004	(C
	«
118.349 din	
Nekaj lepih nagrad našega tekmovanja, k iso razstavljene v izložbah trgovine »Slovenijašport« in »Športne stave*
Kakor že rečeno, dne 13. marca bo objavljen deseti, t. j. zadnji odrezek. Takoj nato nam pošljite v zalepljeni kuverti odgovore (odrezke) z natančnim naslovom. Pišite odgovore čitljivo, po možnosti s pisalnim strojem. Dva tedna po izidu zadnjega odrezka bomo zaključili s sprejemanjem odgovorov, nakar bo žreb ;zbral srečne dobitnike.
No, in na korcu še o tej skrivnosti!
Tisti, ki jim bo sreča mila, bodo ve-
seli odšli domov s svojimi nagradami. Če pa boste Vi morda med tistimi, ki jim boginja Fortuna tokrat ne bo posebno naklonjena, Vam zaupamo, da bomo kmalu po zaključku našeoa prvega nagradnega tekmovanja pripravili novo, podobno tekmovanje, na katerem pa boste imeli — to smo trdno prepričani — več sreče in uspeha. Torej, pozor na naše drugo nagradno tekmovanje, ki ga bomo razpisali kmalu po zaključku te ca tekmovanja.
Od okrožnih skupščin,.Partizana” bo precej odvisno bodoče delo organizacije
Ustanovni občni zbori društev »Partizana« so domala povsod opravljeni. Društva so ponekod z večjim, ponekod spet z manjšim uspehom položila obračun o dosedanjem delu, ugotovila napake In sprejela sklepe o bodočem izboljšanem načinu dela. V mesecu marcu bodo na vrsti občni zbori okrožij in tem bo treba posvetiti še več pozornosti, tako s strani članstva, kakor s strani krajevnih organov, ker pomenijo pač okrožja najpomembnejše telo v telovadni organi, zaciji.
Okrožja so bdila ustanovljena pred dobrim letom poprej so namreč izvrševali naloge okrajni odbori. Pri delu slednjih je bila največja pomanjkljivost v tem, da se je delo najbolj, ših ljudi omejevalo le na območja posameznih okrajev in pa v tem, da okraji, ki niso imeli dobrih delavcev, sploh niso zaživeli, a posamezna društva 30 taiko ostala docela osamljena, brez pomoči. Naglo po ustanovitvi okrožnih odborov se je pokazalo da je bil ukrep pravilen, saj so jeli ti odibori naglo urejati tok delavnosti v društvih. Danes, po preteku enega leta. so zlasti nekatera okrožja že izredno močna in tudii odločilen organ v življenju organizacije, kar je edino prav in na mestu, saj se je poleg ostalega organizacija izognila nepotrebnemu in celo škodljivemu birokratskemu centralizmu ter s tem prenesla vodili ni In usmerjevalni organ na samo področje udejstvovanja. Ustanovna skupščina Partizana je sprejela dkrož. ne odbore kot sestavno obliko organi -zacije za vso državo hkrati s tem pa so dobila okrožja tudii svoj pravilnik o okrožnih odborih.
Iz gornjega je razvidno, da pomeni, jo okrožni odibori najvažnejše telo v »Partizanu«. Ker pa je pripisovati partizanski organizaciji, glasom zadnjega pisma CK KPJ o Izboljšanju temeljne telesne vzgoje največji pomen, je razumljivo, da je treba prav okrožnim občnim zborom posvetiti največjo pozomat in storiti vse ukrepe, da bodo kar bolje uspeli.
DOSEDANJE STROKOVNO DELO JE TREBA RAZŠIRITI
Ne more biti dvoma o dokaj razno, likem telesnovzgojnem udejstvovanju mladine v društvih »Partizana«, Saj je zlasti letošnja ugodna zima pokazala, da so društva z vso vnemo prirejala smučarska tekmovanja im tudi tečaje. Toda to še ni dovolj. Kakor letos smučanje, tako bo treba spomladi in poleti najti način za nenehno in trajno udejstvovanje mladine na pla. nem. Doslej se je v organizaciji že dokaj dobro razvila telovadba na orodju za nižje razrede, tudii v prostih vajah, kjer so društva prednjačila predvsem v kakovostnih akademijskih sestavah, je bilo delo več kakor za -dovoljivo, prav talko je bilo nekaj storjenega v odbojki, medtem ko so društva skoraj docela opuščala plavanje in atletiko, da ne govorimo o raznih skupnih izletih in podobnem Gotovo je razveseljiv napredek v vajah na orodju in' v akrobatiki, čeprav nas ta niti od daleč še ne more zadovoljiti. Zavoljo tega bomo to panogo še in je podpirali v odgovor vsem tistim, m menijo, da je telovadba na orodju panoga »minulega stoletja«. Danes goje telovadbo na orodju vsi modemi narodi in celo Američani krepko ubirajo stopinje za svojimi vzorniki iz starega sveta, medtem ko se na primer Egipčani in Perzijci z vsemii silami trudijo dvigniti telovad. bo vsaj na približno zadovoljivo raven. Zavoljo tega bo treba še odstranjevati vzroke, ki zavirajo boljši in hitrejši razvoj telovadbe in še razpravljati o problemu vaditeljev in trenerjev, ki smo jim doslej nudili .vse premalo podpore.
Toliko o telovadbi na orodju. Se bolj važno pa je misliti tudj na druge panoge, ki niso vezane na orodje in na dvorano. 2e danes večina društev »Partizana« nima svojih lastnih telovadnic. Ker ni upanja, da jih bodo vsa imela že v bližnji bodočnosti, je nujno treba posredovati tem društvom takšen program, ki ga bodo lahko iz. vajala leto in dan na planem. Brez dvoma je telovadnica silen čimltelj pri uspešnejšem delu društva, toda tudii brez te je mogoče delo, čeprav se je pri nas nekako zakoreninilo mnenje, da temu ni tako.
V dokaiz, da tudi društvo ki je brez telovadnice, lahko živi in dela, bodi povedano, da pri nas imajo nekaj takšnih aktivnih društev. »Partizan« v Kropi nad Kranjem je brez dvorane, in celo brez pravega prostora za igri. šče, ker tamkaj pač primanjkuje ravnega sveta. Toda društvo živi in temeljito dela. Pozimi rnuadiina smuča poleti pa preusmeri svoje delo na odbojko in atletiko. Sedaj gradi društvo plavalni bazen in bo tako ustvarilo pogoje tudi za plavanje.
Društev s takšnimi pogoji bi pri nas lahko ustanovili na novo še nekaj sto in o tem bo treba razpravljati na okrožnih občnih zborih. Več izletni, štva, več plavanja, taborjenj in atletike v organizacijo »Partizan«, pa bo gotovo podano jamstvo za večjo množičnost. Pri tem seve bodo morala tudi trdnejša in večja društva z vsemi sredstvi podpirati v prvi vrsti atletiko, plavanje in taborništvo. Na tak. šen način bo potem v celoti odpadel izgovor slabših društev, češ da delo ni mogoče, ker n} orodja in drugih večjih naprav.
VSO POZORNOST VADITELJSKEMU VPRAŠANJU
Splošno je - znano dejstvo da bo or. ganiizacija uspevala le s povečanjem števila amaterskih vaditeljev. Ce ugotavljamo dianes, da nam primanjkuje dobrih vaditeljev, potem je razumi ji. vo, da se to vprašanje še zaostri ob pove.anju in razširjenju telesnovzgojne Dostj smo že razpravljali o pravilnem vrednotenju vaditeljskega dela, o priznanju in o moralni podpori voditeljem. Danes je že docela jasno, da le vaditelj s svojim znanjem, požrtvovalnostjo in merljivostjo podpira življenje in poslanstvo organizacije. Zavoljo tega bo gotovo prav če se prav problemu vaditeljev posveti na občnih zborih nekoliko več časa, kakor je bilo doslej v navadi.
Pri tem se pojavlja dvoje vprašanj, namreč pritegnitev še večjega števila starejših delavcev in pa vzgoja novih kadrov. Priprave za zvezni zlet nudijo gotovo naj lepšo priložnost, da se povabijo k sdeivanju vsi tisti, ki bi vendarle še imeli iskrico volje in ve. sel ja do dela v organizaciji. Glasom pisma CK KPJ bodo gotovo sprejeli sodelovanje kot s voj o državljansko dolžnost. Drugo pa je vzgoja novih kadrov. Vsako okrožje bi moralo napraviti obsežen program tečajev okro-
žnega in tudii okrajnega merila, hkrati s tem pa podvzeti vse korake da bodo na republiške tečaje poslani zares vredni tečajniki.
Za organizacijo samih tečajev so danes načelno sredstva že zagotovljena. Tako ima zveza v načrtu, poleg tečajev, ki so v koledarju, tudi po en tečaj na vsakem okrožju in sicer v breme proračuna zveze. Tudi vprašanje predavateljev fog lahko rešiti. Poglavitno težavo predstavlja le iskanje sposobnih kandidatov in tem izposlovati dopuste, ne da b} pri tem prizadeti dobivali »črne pike« od strani vodstva podjetij alti ustanov, kjer so zaposleni. Nadalje bo treba razpravljati o delovnih mestih raznih dobrih vaditeljev, ker jim služba ne dopušča sodelovanja v organizaciji. O vseh teh vprašanjih bo treba razpravljati na okrožnih občnih zborih in zainteresirati zastopnike množičnih organizacij ter zastopnike oblasti za te očitno važne probleme.
Seveda je poleg navedenega še dolga vrsta drugih problemov. Naj navedemo samo potrebo po tesnejšem sodelovanju s sindikati, AF2, z Zvezo borcev, z Armado in z organ.} ljud.ske oblasti. Takšna povezava, za katero mora priti pobuda od naše strani, ni samo v korist organizacije, marveč ima značaj splošnih družbenih koristi in je zavoljo tega nujna. Ce bodo okrožni občni zbori vsaj delno rešili zgornja bežno nakazana vprašanja, in če bodo hkrati temeljito pretresli priprave za zvezni zlet s prvo nalogo v dobri pripravi okrožnih zletov, poleni ni dvorna, da bodo okrožne skup. ščine mejnik za izboljšanje in razširjenje dela v organizaciji »Partizan«.
Marjan Jeločnik
V Ljubljani bo letos
svetovno prvenstvo v rokometu
V nedeljo, 24. t. m., je bil v Beogradu’ V. plenum RSJ, na katerem so se obravnavali predvesm problemi rokometne organizacije glede na pismo CK KPJ. Bilo je ugotovljeno, da zlasti v zadnjem času problemu množičnosti ni bilo posvečene dovolj pozornosti. Zato je bilo sklenjeno, da morajo republiške zveze in posamezni klubi organizirati množična, srednješolska, študentska, industrijska in podobna tekmovanja. Treba se bo tudi čimbolj povezati z organizacijo »Partizan«, ki bo zlasti v manjših krajih in vaseh lahko imela odločilen vpliv za nadaljnjo razširitev rokometa. V tem cilju sta bili ukinjeni tudi obe zvezni ligi, ki sta posamezne klube in celo zveze orientirali samo na dvig kvalitete. Bili so celo slučaji, da je klub zvezne lige imel samo 15 do 18 igralcev prvega moštva, medtem ko mladinski in ženski ekipi ni posvetil nobene pozornosti. Pri tem so imeli ti klubi velike finančne izdatke, ki jim niso bili kos. Vse to je privedlo do nenormalnega stanja pri naših vrhunskih ekipah, ki so v večni borbi za denarna sredstva zanemarile vse ostale probleme.
Novo tekmovanje je organizirano po podzvezah. Iz prvakov podzvez bomo dobili republiške prvake, ki se bodo na finalnem turnirju borili za naslov državnega prvaka. Finale bo letos v dveh skupinah. Na turnirju v Sarajevu se bodo borili za prva štiri mesta prvaki Srbije, Hrvatske in BiH ter zmagovalec srečanja drugoplasira-nih ekip Srbije in Hrvatske. V Vinkovcih pa bo istočasno turnir, na kateem se bodo za naslednja štiri mesta borili prvaki Slovenije in Makedonije, drugoplasirana ekipa BiH ter premaganec srečanja Srbija II. : Hrvatska II. K taki organizaciji finalnih srečanj moramo pripomniti, da je nepravilno, da se prvakoma Slovenije in Makedonije že vnaprej onemogoči boljši plasma od 5. mesta. Letos je to sicer deloma opravičljivo zavoljo pomanjkanja terminov (svetovno prvenstvo), drugo leto pa bo finale vsekakor treba drugače organizirati. Za ženske ekipe sta predvideni dve prvenstvi — v velikem in malem rokometu. Prvo bo v Zagrebu in sodelujejo prvaki Srbije, Hrvatske, Slovenije in zmagovalec srečanja Makedonija : BiH. Na drugem se bodo srečale ekipe Srbije, Hrvatske, Slovenije in BiH. Taka organizacija tekmovanj bo nedvomno pripomogla k razširitvi rokometa, kajti novo formirane ekipe bodo vključene v tekmovanja v neposredni bližini, kar ne bo terjalo večjih stroškov. To je nedvom-
no velika prednost takega načina tekmovanja. Pri tem pa bo kvaliteta občutno prizadeta in bi ggtovo lahko našli nekakšno srednjo pot, ne pa da smo skočili iz ekstrema v ekstrem. Za razvoj rokometa bi bilo gotovo bolje, če bi najboljše moške in ženske ekipe tekmovale skupaj v dveh ali treh skupinah, kar bi občutno zmanjšalo velike stroške dosedanje enotne zvezne lige, in bi istočasno zagotovilo nadaljnji dvig kvalitete, kar je važno zlasti sedaj, ko se nahajamo pred svetovnim prvenstvom. V Sloveniji bomo imeli po novi organizaciji dve podzvezi, v Ljubljani in Mariboru. Prvaka obeh podzvez bosta v medsebojnem srečanju določila republiškega prvaka. Zenske ekipe bodo letos tekmovale v enotni republiški ligi. Mariborski podzvezi bosta priključeni tudi ekipi iz Varaždina in Čakovca ter bo trenutno z ekipami Celja, Branika in Fetovije vključenih v to tekmovanje pet ekip. V ljubljanski podzvezi bodo tekmovale ljubljanske ekipe.
Drugo vprašanje, ki se je obravnavalo na plenumu, je bil nastop naše reprezentance na svetovnem prvenstvu. Sklenjeno je bilo, da se bo prva tekma svetovnega prvenstva Jugoslavija : Saar igrala 4. maja v Ljubljani. To bo za popularnost rokometa v Sloveniji neprecenljive vrednosti, saj bodo gledalci imeli priložnost videti odlično reprezentanco Saara. Naša reprezentanca bo imela skupen trening samo neposredno pred samim tekmovanjem, medtem ko bodo vse ostale priprave potekale po klubih. Zvezni trener tov. Snoj je določil 50 igralcev, ki pridejo v poštev za sestavo reprezentance. O pripravah omenjenih igralcev vodi evidenco posebna, za to določena komisija, ter lahko pričakujemo, da bodo naši reprezentanti dobro pripravljeni za tekmovanja v okviru svetovnega prvenstva. Čudno se nam zdi, da v tako širok krog kandidatov ni uvrščen noben igralec iz Slovenije, kljub temu, da so posamezniki dosegli visoko stopnjo kvalitete.
Na plenumu je bila izvršena tudi reorganizacija upravnega odbora, v katerega je bilo kooptiranih več novih članov. V zvezi z reorganizacijo je bila večina nalog prenesena na republiške zveze in bo RSJ bolj ali manj koordinirala delo republiških zvez in reševala nekatera centralna vprašanja (reprezentanca, mednarodna sreča-
nja itd.).
Barbieri, Vilovič Stevanovič Stipeti?, Ega Ligorio in plavalci »Mornarja« že trenirajo
Ali bodo naši plavači
za olimpiatio v farmi ?
Ko se v vseh drugih državah plavalci že zdavnaj pripravljajo za olimpiado, je pri nas še vedno mrtva sezona. Vendar so naši vrhunski plavalci Barbieri, Stevanovič in Esa Ligorio konec januarja končno pričeli s treningom v Difovem bazenu v Beogradu. Do 18. februarja so trenirali sami, nato pa so dobili v plavalnem bazenu Severa konkurente. Tamkaj so se pričeli pripravljati za svojo turnejo po Švedski plavalci in vaterpolisti splitskega Mornarja. Poleg Barbieri-ja in ostalih sta pričela nato s treningom v bazenu DIF tudi Dane Stevanovič in Vilovič ter vaterpolista Vuksanovič in Siljak. Treninge vodi trnner Milo Lučič, Ešo Ligorio pa trenira Barbieri.
Priprave naših plavalcev za Helsinki pa so zelo slabe. Drugi so trenirali že od poletja in so sedaj pričeli s specialnimi pripravami za olimpiado, naši plavalci pa nič. Naravno je, da bodo tako slabo pripravljeni za olimpijske igre v Helsinkih, katere se na-
V Poljčanah niso klonili pred ovirami
Preteklo nedeljo je imelo TD »Partizan« v Poljčanah svoj občni zbor, na katerega se je društvo dobro pripravilo. V kino dvorani se je zbralo okoli 70 članov in simpatizerjev društva. Občnemu zboru je prisostvoval tudi delegat okrožnega telovadnega odbora tov. Čebular.
Uvodni govor je imel bivši predsednik društva tov. Mesarič Lojze, šolski inšpektor OLO Poljčane. Iz poročila, v katerem je orisal delo društva v preteklem letu, je bilo videti, da je društvo začelo načrtno delati šele v drugi polovici leta. Zadalo si je mnogo težkih nalog, katere pa je vse ugodno rešilo. Ze transport 40 vagonov ugaskov na gradilišče novega športnega stadiona ni bila majhna stvar. Toda to še ni bilo vse. Člani društva so morali regulirati tudi potok, ki bi sicer lahko poplavljal bodoče igrišče, posekati so morali precej drevja in opraviti še nešteto manjših del. Veliko zahvale je društvo dolžno tudi OLO Poljčane, ki je dal za dela na stadionu na razpolago buldožer, ki je v dveh dneh opravil to-
niti v nekaj mesecih. Tudi največji problem društva — lastna telovadnica — bo kmalu rešen, kajti v kratkem bo društvo dobilo nazaj svojo dvorano, v kateri se nahaja trenutno kino, ki pa se bo preselil v novo kinodvorano. Tako bodo Poljčane spet dobile svoj najvažnejši in nepogrešljiv objekt — lastno telovadnico, ki bo namenjena izključno telovadnemu in športnemu življenju. Največ zaslug za hiter vzpon društva ima tov. Kolarič Marjan, ki je z bogatimi izkušnjami bodril mlade poljčanske fizkulturnike pri delu.
V novi odbor je bil izvoljen za predsednika tov. Kolarič Marjan, za podpredsednika Vučanjk Ivan, za tajnika Mesarič Alojz, za blagajnika Lorenčič, načelnik je Kolar Avgust, načelnica Jurca Danica, gospodar Žalik Janko, društveni zdravnik pa dr. De-reani.
...	..... p
Poraz nemških rokoborcev v Turčiji
Nemška reprezentance v rokoborbi, ki je nastopila v Carigradu, je izgubila liko dela, da ga ne bi opravili člani srečanje proti Turčiji z rezultatom 3:6.
Eša Ligorio, državna rekorderka v hrbtnem cravvlu
merava udeležiti tudi naša plavalna reprezentanca. Blago Barbieri, eden naših najboljših plavalcev prsnega sloga, meni, da so predvidene norme za 50-metrski sladkovodni bazen realne. Pravi, da je sedaj že veliko plavalcev, ki progo 200 m prsno preplavajo v manjših bazenih pod časom 2:40.0, v 50-metrskem bazenu pa ne dosežejo dobrih časov. Tako je na primer Ver-deur mesec dni pred olimpiado leta 1948 dosegeh svteovni rekord s časom 2:30.0, nato pa je v *L,ondonu zmagal s časom 2:39.3. Brovver, ki je plaval 2:28.4, ni v velikem bazenu nikoli dosegel boljšega časa od 2:37.0. Prav tako je bilo z Raskom in Lucienom, ki
sta plavala v manjših bazenih 2:32.0 in 2:33.0, v velikem bazenu pa nikoli pod 2:40.0. Zanimivo je tudi, da je zmagovalec n.a panamreiških igrah v 50-metrskem bazenu dosegel samo čas 2:47.0, zmagovalec na japonskem prvenstvu pa čas 2:41.0. Poleg vsega tega pa se moramo ozirati tudi na izredno težke sladkovodne bazene pri nas, kjer sta predlanskim Jany, lani pa Larsson, preplavala 100 m prosto nad minuto. Zaradi tega Barbieri upa, da bo v sladkovodnem bazenu plaval 200 metrov prsno v času 2:44.0. Na sedanjem treningu v Beogradu je plavala dvakrat na čas tudi Eša Ligorio. V plavanju na 1000 m hrbtno je dosegla čas 16:38.0, m 400 m hrbtno 6:19.0, na 800 m pa 13:05.0.
Plavalna zveza Jugoslavije je te dni kot rečeno odprla še drugi zimski bazen v Beogradu, kjer trenirajo plavalci in vvaterpolisti splitskega Mornarja. Tako je tudi bazen Severja oživel, saj se tukaj pripravljajo za gostovanje po Švedskem Božo Grkinič, Skanata, Tro-janovič, Pandur in Radonjič. Naši plavalci trenirajo dvakrat na dan po eno uro. Kakor pravi zvezni trener Božo Grkinič, so se priprave pričele prepozno. Meni, da bo slabo vplivalo na rezultate v polni sezoni. Zaradi tega se mu zdi, da je počitek od 22. septembra lani do februarja letos malo predolg. Upa, da bosta Trojanovič in Pandur na Švedskem plavala 200 m prsno pod časom 2:50.0, Skanata pa 100 m hrbtno pod 1:10.0, z ozirom na to, da bodo tekmovanja v 25-metrskem bazenu.
Olimpijske igre so pred nami. Na vidiku so tudi že prva srečanja naših plavalcev. Cez en mesec bodo vvaterpolisti in plavalci Mornarja odšli na Švedsko, kjer se bodo srečali z različnimi švedskimi plavalci. Prvi rezultati s te turneje nam bodo dali jasno sliko o moči našega plavalnega športa. Božo Grkinič ima prav, ko je izjavil, da so naši plavalci pričeli prepozno s pripravami. Zaradi tega se res bojimo, da naši reprezentanti ne bodo dosegli svoje najboljše forme do olimpijskih iger.
Mitja Vidic
V Kozjem je zmagal na smučarskih tekmah enoroki mladinec
Te dni je telovadno društvo »Partizan« Iz Kozjega prirediilo društveni smučarski dan, kaiereiga se je udeležilo nad 30 tekmovalcev. Ker je bilo to prvo tovrstno tekmovanje v Kozjem, je nastalo med občinstvom veliko zanimanje, ki je spremljalo z zanimanjem im vzpodbujanjem ostre borbe smučarjev. V teku je med mlajšimi pionirji zma.gail Bračun Dominik, med starejšimi pionirja pa Pre-ska.r Jože. Pri mladincih je zmagal Dušič Franc V skokith je bil najboljši med mlajšimi pionirji Maček Lojze, med starejšimi pionirji pa si delita prvo mesto Preslkair Jože in Šepetave Viktor. Pri mladincih je osvojil prvo mesto Dušič Franc. Zanimivo je, da je najboljše rezultate v teku in skokih dosegel enoroki invalid, mladinec Dušič Franc, za katerega je omenjeni uspeh zaradi navedenega še tem pomembnejši. Vsi tekmovalci so pokazali pravo športno disciplino in se zagrizeno borili za čim boljša mesta. Organizacij a je biila odlična, vodil jo je načelnik Klančnik Miro ob pomoči načelnice Kristine Vaho-ve.
Veleslalom v Poljčanah
V nedeljo je delovno društvo »Partizan« - Poljčane priredilo že tretje smučarske tekme. Tokrat so tekmovali v veleslalomu tekmovalci iz Slovenskih Konjic, Makol in Poljčan. Veliko število gledalcev priča, da je za šport v Poljčanah mnogo zanimanja. Na startu se je zbralo 24 tekmovalcev, članov, mladincev in pionirjev. Med člani je zmagal Konjičan Vončina Bojan pred domačinom Savskim Ivanom. Pri mladincih je prav tako zmagal Konjičan Slatinšek pred Gajserjem iz Makol. Prvi pionir je bil Kodrič iz Poljčan pred Skrbišom. Tekmovalna proga je bila zelo težka in hitra, ker je bila vsa poledeneha, dolga je bila 1200 m z višinsko razliko 200 m. Kot dober organizator se je zopet izkazal prof. Marjan Kolarič.
—ic.
»Ali vam nisem rekel, fantje, da nismo zavili po pr: vi poti2«
MARGERY MILLER:	z
Joe Louis
Takih besed pa niso slišali ljudje samo v Chikagu. Po vsej deželi so črnci govorili enako, povsod se Je govorilo sam0 o Louisu.
Neki redaktor je pisal pozneje o tem, kako Je Louis praznoval svojo zmago nad Braddockom. Neki Louisov znanec mu je — pripoveduje urednik — telefoniral, da Je Louis odšel po srečanju z veselo družbo črncev. Urednik se je bil brez pomisleka odpravil za njiim, misleč, da ga bo našel v veliki in hrupni družbi. Na naslov, ki mu ga je bil znanec povedal po telefonu, Je prispel šele popoldne In dolgo je ogledoval hišo, kjer naj bi potekalo Louisovo slavje. Potem je začel trkati na vrata, toda glej čuda: sam Joe Louis mu Je prišel odpirat. Pred njim je stal v stari obleki, na sebi pa Ja imel privezan bel predpasnik. Presenečenega novinarja je vljudno pozdravil in ga nagovoril z besedami: »Vil opite, prosim in odložite svoje stvari!« Reporter je res vstopil in kmalu za tem se Je že znašel v sprejemni sobi. Vse je bilo v najlepšem redu: praznih steklenic, ki bi pričale o prečuti noči, ni videl nikjer. Joe, ki je medtem opazoval reporterjevo začudenje, se je glasno zasmejal: »Sedite vendar!« Novinar je sedel v velik, usnjen naslonjač, Joe pa je prisedel k njemu.
»Slišite glasove, ki prihajajo iz sosednje sobe«, je rekel in se obrnil proti kuhinjskim vratom. »Pol ducata mojih najboljših prijateljev pripravlja tamkaj pečeno svinjo. Prepričan sem, da se ne boste dolgočasili z nami. Pridružite se, prosim, naši družbi, veseli vas bomo.«
Reporter mu je zatrjeval, da bo bolj vesel, če se sme z njim samim pogovoriti. Joe Je pristal In govorila sta dobre pol ure. Na vsa njegova vprašanja je šampion odgovarjal hitro in preprosto. Ko je gost izvede! vse, kar Je želel za reportažo, je hotel oditi. »Gotovo še niste kosili?« ga je vprašal Joe. »Ne vem, če vas smem
povabiti h kosilu? Ako utegnete, boste jedli z menoj. Eden mojih prijateljev je izvrsten kuhar.* Reporter, ki Je medtem začutil vonj po pečeni svinji, se Je odločil, da bo ostal.
»Ostanite tu, prosim, samo za trenutek,« Je rekel Joe. Res ni trajalo dolgo, ko se Je vrnil. V rokah je držal namizni prt in lep srebrni pribor. Medtem, ko je svojemu gostu pogrinjal mizo, je rekel: »Marva me je marsikaj naučila. Kaj porečete, sem dobro napravil?« Reporter mu je brez pomisleka zatrdil, da je vse »ali right«. Joe Je odšel znova. Vrnil se je z okusno pe-čenko na pladnju, posnemajoč pri tem okretnega in vljudnega natakarja. Novinar se je zasmejal, ko je opazil, da je Joe pripravil kosilo samo za eeo osebo. Hotel je Louisa vprašati, zakaj mu pri jedi ne bo delal družbe- Toda Joe ga je z odgovorom prehitel: »Prepričan sem, da nisem ničesar pozabil; če bi vam morda kaj manjkalo, me, prosim, pokličite. Jesti moram s svojimi prijatelji!«
14. JOE IN MAKS STA PRIPRAVLJENA
Joe je razglasil zastopnikom tiska, da bo postal »boksajoči se šampion« tn da bo vedno ter na vsakem mestu branil to najvišje priznanje In čast za boksarja. Štirinajst njegovih predhodnikov, začenši s prvakom Johnom Sullivanom, je stopilo na svojo boksarsko pot z enakimi obljubami. Toda Joe Louis Je bil — po pravici rečeno — eden redkih, ki so svoje obljube tudi izpolnili. Dva meseca za tem, ko je odvzel Braddocku naslov prvaka sveta, je že podpisal pogodbo za srečanje z Tommyjem Farrom, žilavim in vztrajnim boksarjem iz VValesa.
Tomimy je žel občudovanje športnega sveta zaradi tega, ker Je Louisu kljuboval v vseh petnajstih rundah boksarskega srečanja, prirejenega 30. avgusta 1937 na Vankee Stadionu. Bil Je eden tistih, ki Jih Je Louis premagal »samo po točkah«, za slavo takih redkih izbrancev pa so v Ameriki hitro poskrbeli.
V tem srečanju je Farr Louisa pogostem a dosegel s svojim bliskovitim levim jabom, razen tega pa je z
občudovanja vredno vzdržljivostjo prenašal še točo krepkih udarcev. Strokovnjaki »ringa« so domnevali, da Louis v tej borbi ni hotel pokazati vseh svojih moči. Takemu izidu se je še posebej začudil svetovni prvak iz leta 1932 Jack Charkey, saj je dejal: »Ne, to ni ta Louis, ki bi mi bil kmalu odtrgal glavo,« Mickey Wal-ker, nekdanji mojster sveta v srednji kategoriji pa je govoril: »Ni mi ljubo ob misli, da sem se zaradi tega človeka odpovedal vsem svojim večerom...«
Sodba Marcela Thila, tedaj najboljšega boksarja Francije v srednji kategoriji, je bila izpovedana z dvema besedama: »Gospod Bog!« Komu se je čudil ta znani Francoz — Luisu ali Farru. Precej si bomo na jasnem. Ker so zaradi minulega srečanja dvignili ljubitelji tega športa precej prahu, je Joe Louis brez oklevanja odkrito priznal, da je Tommy Farr izvrsten boksar in da se borba ni mogla končati drugače. Odločil se je za kratek počitek. Zapustil Je New York in se odpeljal na srednji zahod, da bi daleč proč od mestnega hrupa za nekaj tednov pozabil na minule dogodke in na razgibano življenje velemesta, nato pa se z novimi močmi vrnil v ring.
Maks Schmeling se Je pripeljal v Ameriko vnovič z namenom, da bi spremljal dvoboj Louis Farr. Po 'srečanju, ki ga Je gledal v družbi svojega managerja Joea Jacobsa, je povedal tudi svojo sodbo: »Zelo zanimiva borba«, v nekaj dnevih za tem Je Nemec sklenil s pro-motorjem Mickom Jacobsom pogodbo za srečanje z Joe Louisom v junijskem roku. Jackobsova informacijska pisarna pa z napovedovanjem tega dvoboja ni imela preveč dela; zastopniki domačega in tujega tiska so sami prihiteli in pozorno prisluhnili sodbi veščakov. Seveda so različna mnenja, ki so jih novinarji pisali v časopise,, razgibala močno in zanimivo polemiko. Tisti reporterji, ki so nekoč z vso odločnostjo in zaverovanostjo v Louisa napovedovali njegovo zmago nad Nemcem, 'so se zdaj izražali vzdržljiveje. Nestrpno so pri-čakovali trenutka, da bi videli oba nasprotnika v tre-nlnških taborih. Prepričani so bili, da bi samo potem
mogli napovedovati tudi rezultate izida.
Mnogi športni novinarji tudi sedaj niso Izgubili zaupanje v Louisa in le redki so bili — med te lahko prištejemo Richarda Widmerja iz »Nevv York Herald Tribuna« — ki so sprejeli vest o Schmelingovem pristanku na boj s črncem, z radostjo, ki je niso mogli zakriti. Seveda bi bilo smešno trditi, da so se za dvoboj zanimali samo novinarji, da so samo oni upali na Louisovo zmago ali pa na njegov poraz.
Velike množice ljudstva so opustile misli na bojkotiranje srečanja, saj so zdaj videle v njem samo še športni dogodek. Večina je pričakovala Maksov poraz z veliko nestrpnostjo, nestrpnost pa se je pokazala to pot močnejša kot želja po bojkotiranju,
Louis je imel pred borbo s Schmelingom dve pomembni srečanji in dvakrat je položil svoj naslov na tehtnico. Izzivalca sta bila Nathan Mann in Harry Thomas. Borba z Mannom je bila končana 23. februarja 1938 v Madison Siguare Gardcnu in ni bila za Joea nič drugega kot prijetna telovadba. Ze v tretji rundi Sa je knockoutiral s trdim levim hakom, predtem pa 3e ležal ta njegov nasprotnik že štirikrat na tleh. To zmago je Louis dosegel z neverjetno lahkostjo in nihče ui mogel razumeti, zakaj je Mann, ki je nedavno predtem premagal Boba Pastorja in skrbnega Arthurja Godoya, tako hitro podlegel.
Joe je bil vesel, da si je pred srečanjem s Schmelingom izbral tako močne tekmece — kakor nalašč z3 dober trening. Odpeljal se je v Chicago, kjer se J® meseca aprila srečal s Harryjem Thomasom. Borba Pa ni trajala dolgo. H koncu tretje runde je šlo, ko le Louis dosegel Thomasa z direktom, ta pa Je imel seveda za posledico, da se je Harry primajal v svoj kot popolnoma groggy ter sedel na svoje mesto nekaj se* kund pred udarcem na gong. Gledalci so bili prePfi' čani, da bo sodnik Miller zaradi tega dejanja Thomas3 diskvalificiral Zgodilo pa se Je drugače. Louis je stepi* k sodniku in ga poprosil, naj Thomasu dovoli, da nadaljeval borbo. Opomnil ga je, da bi Thomas $ teia
Nogometaši, pripravimo se!
Čeprav smo glede snega na naših športnih igriščih še sredi zime, nas vsak dan toplejše sonce in daljši dnevi opominjajo, da bo treba prav kmalu na plan; prehod iz pokritih telovadnic na zelene poljane bo združen s tekmovanji.
Pri tem ne škodi, če opozorimo na Nekatere občutne napake, ki so prav Pretekla leta ovirale pravilen razvoj hogometa pri nas. Zadnje konference naših fizkulturnih forumov so te na-Pake dobro osvetlile, prav Je, da jih 8rajamo in na vsakem koraku odstra-Bjujemo.
Manj besed bi bilo treba, če b| se Vsakdo, ki se čuti poklicanega naš no-Eomet predstavljati, voditi ali igrati, •‘avedal, da z vsem, kar storimo, koristimo predvsem naši skupnosti, ne Pa posameznikom.
Nogometni klubi in aktivi naj bo-°o svojim članom vzgojitelji, ne pa Preskrbovalci služb, premij in prehrane. Predvsem naj bi skrbeli, da 56 nogometni šport razvija v korist Bas vseh, toda pravilno, brez konce-s'i in protežiranja nogometnih •zvezd«, ki v našem skupnem življe-kaj malo ali nič ne pomenijo. ~° »zvezde«, ki vise na športnih hrust vih samo toliko časa, dokler imajo odborniki v društvu možnosti ln sredstva za zadovolitev njihovih r* včasih tudi ne majhnih — želja; ko Pa sredstva minejo, izginejo tudi •zvezde«, ne glede na to, koliko so J*m klubi pomagali, ali pa koliko bi °ni v znak hvaležnosti lahko storili s svojim znanjem v korist klubov in Bjihovih članov. Zato je vsak član a,i Pa simpatizer kluba dolžan — Predno seže v žep — dobro premisliti a ' b0 $ svojimi članskimi prispevki Pomagal vzgojiti predanega, koristne-8a in hvaležnega člana dotičnega ko-Jktiva, ali pa bo morda redil izko-
riščevalca,
Ce govorimo o predanem nogome-a$u, mislimo pri tem onega, ki se 5, srcem bori za barve svojega kluba, zoren igralec bo prenašal svoje zna-* nevsiljivo svojim klubskim tova-isem, ne bo pa na svoje znanje _^°dljivo ponosen. Igralci, nogometa Orajo, kot ostali športniki, imeti pred očmi trud, ki ga vlaga za napredek športa naša skupnost, športni voditelj, in pa tovariši na igriščih sak naj se zaveda, da športa ne go-■Bmo zaradi materialnih koristi, tem-v'e® zaradi zdravja, telesne kreposti, borbi za uspehe pa v čast svojega tud- ’ naroda ali države, končno pa Vm v svoje notranje zadovoljstvo. z * nogometni igralec, ki stopi na Sv en° Poljano z voljo, da bi vadil v sv ] m prostem času s tovariši do v®* največje možnosti, bo društvu v n Uko korist, mlajšim pa bo vzor za n Pred‘Rk. Športnika s takšnimi last-v morebitni sili nihče ne bo ^ Sanjal, ker pomoč, izkazana mu v *’ ne bo rušila ravnovesja v bla-
g .	uv/ lujnct r «* v uu vcajd V Uiti-
jn ni kluba. Nogometaš, ki bo vadil dru^a, nogomet za procvit svojega
5a 'a, v ponos naroda, ne bo izbri.
iz zapiskov naše športne zgodovi-tn ’ ne iz spominov ljubiteljev nogo--■ a tudi tedaj, ko mu — K-
dano
tekati
našel tudi bo v dru-
ne bo več
n,.	-'--'-»n po igriščih za okroglim
Vn!"m\ Tak športnik bo Vry de!o- Vključil se sVetn° življenje kot funkcionar ali rov°Valec’ saJ imamo nešteto prime-ko. v našem nogometu, da je res ta-z Prašajmo se, zakaj se še danes oncg, VBljstvom spominjamo tega ali cas5a nogometaša iz že preživelih Plač ^orda zato, ker je prejemal tudi° ali Premije za svoje, včasih Zato DovPrečno udejstvovanje, ali pa $e j’ ker je bil nesebičen tovariš in tam” za svoje barve boril povsod kot' ij>er mu je bilo dano tn tako e vzornemu športniku spodobi?
6ašeaa bomo naš,i Pot do sem, nas Dred .znanja ne bo treba biti sram naše„anil<0llner- Vprašanja o kvaliteti ho s h no8°meta bodo odpadla sama Nov rr*l kajti dosegli bomo mnogo. v iska0(! nogometašev bo vzgojen ne V Pr nJu materialnih koristi, ampak Zaradi”aPost* nogometnemu športu in 8ašnia C!1Jev’ ki Jih zahteva naša dali voh s.arno®t. Kvaliteta torej raste Je in src športnikov, obenem z
delom bi trudom njihovih voditeljev, ne pa iz stremljenja, kje priti do nagrad ali kako podpirati dobičkarje. Vsako trdo delo bo uvideven pristaš podprl, sebi v zadovoljstvo, skupnosti v ponos. Ce bomo to dosegli pri naših mladih, potem smo veliko storili.
Sistem tekmovanja v nogometu gre letos v nove smeri, kar naj nas ne moti. Mi vzporedno s strokovno pripravo našega članstva, predvsem mladine, izkoreninjamo želje po materialni dobrinah, vcepljamo pa vanje duh pravega amaterstva, kar bo v korist vsem, predvsem pa nogometnemu športu. Športno občinstvo na naših igriščih pa naj se zaveda, da ne poseča tekem zaradi senzacij, ampak da s svojo prisotnostjo daje priznanje za trud, katerega športniki vlagajo v šport, da ga dvignejo na raven dobre kvalitete, na katero bomo vsi ponosni. Tako pripravljeni stopajmo proti novi sezoni, ki je tik pred durmi.	Emil Erlich
Slovenski boksarski Spori
ima vse možnosti velikega razvoja
Slovenski boksarski šport je v preteklem letu beležil nekaj prav lepih uspehov. Sicer naš boks v državnem merilu ne predstavlja tako močne enote, kakor bi bilo želeti, vendar so dani že vsi pogoji, da z marljivim in sistematičnim urjenjem mladih, nadarjenih in požrtvovalnih boksarjev dosežemo ono stopnjo ki jo imajo druga društva v bratskih republikah. Spričo dejstva, da je organizirano boksarsko življenje v naši republiki še jako mlado, (sicer smo pred vojno imeli nekaj odličnih boksarjev-posameznikov, društvenega življenja ki bi bilo organizirano in ki bi se brigalo za sistematično vzgojo kadrov, pa ni bilo) in da še nima prave tradicije, je seveda vse delo na tem področju jako težavno. Kljub temu pa lahko z najlepšimi upi zremo v prihodnost.
V Ljubljani delujeta dve društvi: dosedanji ekipni prvak Triglav ima zelo dobro organizirano boksarsko šolo, treninge pa vodi naš znani tekmovalec Evstahij Baloh, Z uvajanjem boksarske šole je Triglav naredil veliko uslugo boksarskemu športu. Iz vsakokratnega letnika si pridobiva nove mlade, nadarjene in pogumne tek-
V Gaberju so odbori! prevzeli funkcije s ponosom in zavestjo odgovornosti
Pred dnevi je polagala uprava TD »Toneta Kosa« iz Celja obračun svojega enoletnega dela. Preko 250 navzočega članstva, zastopnikov množičnih organizacij in JLA so z zanimanjem sledila posameznim poročilom, ki so bila prežeta z bogato vsebino. Omeniti je treba, da deluje društvo v centru celjskega industrijskega naselja, kjer je fizk^lturno življenje pred letom dni že skoraj povsem zaspalo. Delovnemu odboru pa je uspelo v kratki dobi dvigniti število aktivnega članstva od 34 na 217. Telovadnica in telovadišče sta zaživela in v društvo se je zateklo vedno več delavske mladine, zlasti pa pinoirjev, ki so poprej bili prepuščeni neorganiziranemu fiz-kulturnemu izživljanju po ulicah. Skrbni vaditeljski kader, ki ga društvo ima še kar dovolj, je z dobrim strokovnim delom vedno tesneje navezoval članstvo na društvo. Uspeh za tako hiter dvig članstva lahko pripisujemo strokovni usposobljenosti vaditeljskega kadra, njegovi točnosti pri vadbenih urah, zlasti pa forsiranju vseh tistih oblik vadbe in sredstev, ki napravljajo vadbeno uro zanimivo in mladini privlačno. Tu moramo predvsem omeniti veliko aktivnost v odbojki, smučanju, raznih elementih predvojaške vzgoje in plavanju. Društvo je sodelovalo z ZB, JLA in raznimi podjetji, kjer je povsod izpopolnilo s telovadnimi točkami programe na raznih proslavah. Rezultati sistematičnega dela v društvu, kjer redno vadi 8 oddelkov 2-krat tedensko, so se pokazali tudi na različnih tekmovanjih, na katerih je članstvo doseglo lepe uspehe. Kljub požrtovalnemu delu odbora pa se je društvo vse leto
Mariborski atleti ne počivajo
AK Železničar tudi v zimskem času ne počiva. Uspehe svojega dela je pokazal preteklo nedeljo na mitingu v šolski telovadnici v Zolgerjevi ulici. Star-taio je tudi moštvo Kladivarja iz Celja in so bili doseženi izvrstni rezultati. Tekmovanje je bito prirejeno v obliki troboja: skok v višino, tek na 20 m in plezanje po vrvi. Zmagal je odlični Miško Cerpes (Zel.) z 2077 točkami pred Vehovarjem (Kladivar) z 1886 in Zupančičem (Kladivar) 1981 točk. Posebno dobri so rezultati v skoku v višino: Cerpes in Urbajs (K) 1,75 m, Zupančič (K) 1,70 m, kar 5 atletov pa je preskočilo 1.65 m. Članice in mladinke so namesto plezanja po vrvi metale medicinsko žogo. Zmagala je državna prvakinja Knezova (KI) z 2066 točkami. 2. Železnik (K) 1948,	3.
Vojsk (Z) 1866 točk. Knezova je preskočila 135 cm, Železnikova in Vojskova pa 130 cm. Pri teku sta Bratušev« (Z) in Knezova dosegli čas 3,2 sek., medicinko pa je vrgla Knezova 10,95 m.
Pri mladinkar je bila najboljša Planinšec (Z) z 1912 točkami, med mladinci pa Petauer (K) z 1724 točkami.
V skupnem ocenjevanju po finskih tabelah je zmagal Kladivar z 20.888 točkami, dočim so jih domačini dosegli 19.216.
Izven konkurence Je dosegel vsestranski Cerpes v skoku ob palici lep uspeh 3.45 m. Celjana Glavač in Vehovar pa sta skočila 3.10 m. Glavni organizator mariborske atletike prof. Kabaj je s štabom atletskih sodnikov prireditev zelo dobro pripravil in dokazal plodove marljivega dela atletskega kluba.
težko borilo za finančna sredstva, ki jih nujno potrebuje za vzdrževanje lastnega doma. Podražitev kurjave, kjer se letno potroši 50 ton premoga in 10 m8 drv ter električne razsvetljave, je društveno upravo močno prizadela. Telovadnica pa mora biti topla, saj je preko 200 telovadečih iz delavskih vrst brez telovadne obutve. Dom potrebuje tudi nujnega popravila s kritjem strehe, ker slednja pušča in že namaka notranjost stavbe, za kar bi društvo potrebovalo preko 250.000.— dinarjev. Največja želja vsega članstva pa je čimprejšnja ureditev letnega telovadišča, kjer so opravili že 1600 udarniških ur, in pa ureditev kopalnice s toplimi prhami.
Z užitkom spremlja človek potek skupščine kot je bila v Gaberju. Pri volitvah je sleherni predlagani član s polno zavestjo in ponosen prevzel svojo funkcijo. Plan dela za leto 1952, ki obsega v glavnem izvedbo društvenega telovadnega nastopa, akademijo, taborjenje mladine, društvene izlete v letnem in zimskem času, tekmovanje v raznih panogah itd., pa je članstvo sprejelo z največjim navdušenjem. Kako globoko je zasidrana društvena zavest in pripadnost telovadni organizaciji, je najlepše pokazalo razdeljevanje diplom in priznanj, kjer je vsak član, pa tudi najmlajši pionir s ponosom prevzemal podeljeno priznanje, vse članstvo pa je nagrajevalo sleehrnega kot da v tem vidi svoje lastne uspehe. Požrtvovalnim delavcem tov. Trebičniku, Kovačičevi in Božiču, ki imajo največ zaslug za tako lep razmah društva, je hvaležno članstvo izročilo praktična skromna darila.
Skupščina TD Partizan Celje-Ga-berje kot se je preimenovalo novo društvo, je pokazala, da vlada v društvu harmonija in prijetna domačnost. V krogu takšne društvene skupnosti je življenje res lepo in polno zdravega razvedrila. Želeti je le, da bi naša največja podjetja in tovarne, ki obkrožajo to društvo, v vsakem oziru podprla stremljenja delovnega članstva, ker bo le z njihovo pomočjo možno nadaljnje uspešno razvijanje tega zdravega telovadnega kolektiva.
Jug Karel
movalce, ki krepijo njegove vrste in od katerih ima že dva dobra boksarja v prvi ekipi. To sta udarni Eršte in požrtvovalni Sokler. Vendar so dobre zamene za prvo moštvo tudi Kužnik, Dovečar in Tivadar. Zelo velik talent pa je mladi Gornik, ki ima odličen refleks in za svojo težo izredno močan udarec. Od starejših tekmovalcev, ki stalno nastopajo v prvem moštvu, pa so v dobri formi: Mikluš
Stefan, Kos Leon, ki je spričo razbremenitve v službi zopet pričel s treningom in ki ga bomo zopet kmalu videli v ringu, Vilhar Savo, Mencelj, Ažman Zvone, Prešern Peter in Se-remet. Dosedanji uspehi pomladene ekipe so zelo zadovoljivi. Mednarodni uspehi, ki jih je _ dosegel Triglav v zadnjih srečanjih, pa so le dokaz, da klub napreduje, da je delo vodstva pravilno ter bo z uvajanjem boksarskih šol klub pridobil na kvaliteti in na množičnosti.
Drugo društvo v Ljubljani SSD Železničar se je .zaenkrat omejilo na treninge in vzgaja naraščaj, katerega pa bo tudi prej ko slej moral poslati v ring. Upamo pa. da bodo z angažiranjem trenerja pridobili na kvaliteti.
V Mariboru se je tekom lanskega leta boks prav lepo razvijal. Posebno SSD Železničar je .vložil mnogo truda in denarnih sredstev, da je dvignil kvaliteto svoje ekipe, ki je imela že
Pod snegom pokopani
Pravdo, da je zima ... Pa bo menda res diržaio, če tako pravijo, saj se tudi očbuti bolj hladno ozračje In snega imamo tu do dovolj. Pa kaj, ko so naši smučarji vse do srede januarja milo zrli pod nebo in čakali, čakali. . . »Kdaj le se bodo odprle zapornice, da pridejo tako težko pričakovane pošiljke »vode v prahu« »?« Ni ga in na bilo od nikoder. Manohin pa je napovedal... oblačno, krajevne padavine, sneg v višjih predelih itd. — doma pa so izza oken škiiliiLi vneta smučarji, da bd se tudi v dolinah pojavil tako vroče za želj eni mrzli sneg. Vožnja je pač draga, žepi so prazni, za kako malico bi še imeli, pa kaj hočeš, ko je treba za vožnjo tako globoko seči v žep, smučali bi pa vsi tako' radi. . .
Na nogometnih igriščih pa je biilo še sredi pretekilega meseca vse tako
S[,t}Pt>ma izgubil vero za dosego naslova prvaka sveta. besed» ^ uslišai Louisovo prošnjo, čeprav so bile vse Ievega Prav' nesmisel: v peti rundi se je Thomas zaradi odzv haka sesul na tla in vsi so vedeli, da je s tem Prvaku'*° tretjemu* ki se je postavil po robu novemu
fri<-"nta>‘it0n Kerald« je objavil kot uvodnik obširen ko-•ai F
škiti kinematografih z naslovom »Vzoren nacistični .triumf in slavna zmaga nordijske rase«.
Zadnji predpisani dvoboj pred snidenjem z Louisom je Maks Schmeling imel v Nemčiji. Meseca aprila je v Hamburgu knockoutiral Američana Steva Hamasa, »do-služenca ringa«, kot so ga imenovali. Razume se, da je to njegovo dejanje nemški tisk označil kot blesteče zmago-
j,.,, k srečanju Louis Thomas in med drugim zapi- j slavje. Po dvoboju s Stevom je Schmeling prejel brzo-število ‘e nami je mnogo takih, ki imajo vedno večjo , javko tele vsebine: »Zdaj imjte pred seboj samo še naslov v WtCrnih bol5sarjev za ”črno srožnjo« beli nadvladi | prvaka sveta. Iieil Hitler. Vaš Herman Goring.
td ne u". Toda bodimo si že vendar na jasnem, da	----■--- ----—-* ------------------—- *-*
ZanirnaSre Za nobeno grožnjo. Nasprotno, vedno večje
Biko
arije za šport med črnci je uspeh »črnih dobrot-
it»Zu ’ l:i moralno in materialno podpirajo svoje ljudi-Maks	da se Nemci, posebej pa še njihov »junak«
ttrNai hmCling zaradi svojih rasnih predsodkov niso kaie * s E0<*bami bostonskega »Heralda«, kar pa, raz-Se’ ni bila nobena nesreča.
kla]£s $e vrn'mo za trenutek v preteklost. Ko je prispel LouisoSchme,i»8 Prvikrat v Ameriko, da bi se srečal z ^Ovainn' bi,° v Raihu nobenih fanfar, ki bi ga poveli-rdj;en^ in mu Pele slavo. Nacistični prvaki so se — odkrito Zabil« naravn°st sramovali, da se je Maks »tako spo-Vse v ln priEtal na srečanje s Črncem. Kmalu pa je bilo prav — po Maksovi zmagi namreč, po »nadrejene« nemške rase nad črncem.
trnag, t6du ln
po veste^adnika linga „ inozemskih športnih novinarjev, ki so Schme-2 pPre,MJali do Nemčije, je Maks postal narodni junak " red seboj je imel samo še Hitlerja.
Vs= mČiJa ie bila vzhičena: Maksu se je vse klanjalo, kos 5a časti,°- Sam FUhrer g,: je osebno povabil na °’ ki ga je priredil njemu na čast. Minister propana i 8 J°SeI Giibbels je ob tej priložnosti s presenetljivo Sch !C° iZustl1, da Maks čistokrven arijec, čeprav je Po meUnS nedavno pred tem dogodkom izjavil, da se Je ^ žilah njegovih prednikov pretakala mongolska kri. 016 s srečanja Louis Schmeling so prikazovali v nem-
Schmeling, navdušen nad pozornostjo, ki so mu jo izkazcvali nacistični prvaki, se je zaklel, da mora zmagati tudi v Ameriki — zmagati nad črnim Joe Louisom.
15. NAJVECJA ZMAGA JOE LOUISA
Revanšno srečanje so v Ameriki pričakovali z največjo nestrpnostjo. Ko pa so ga slednjič le dočakali, se je zdelo, da so prispeli v New York prebivalci z vse zemeljske oble — vsak je hotel videti dvoboj med Nemcem in črncem na Vankee Stadionu. 49. ulica in 8. Avenue sta bili preplavljeni z neučakano množico. Človek, ki je tega večera obšel vse restavracije in kavarn^ ter prisluhnil še besedam ljudskega mravljišča na cestah, res ni slišal drugega kot o boju in samo o boju. Med množico je bilo videli tudi nekdanja mojstra sveta v težki kategoriji, Jamesa Braddocka in Jacka Dempseya. »Nocoj ga bo Louis porazil«, je dejal Braddock, Dempsey pa je končal debato, ki se je bila zavlekla v nedogled, z besedami: »Po mojem mnenju izid srečanja ne more biti drugačen, kot je bil zadnji.«
Manažerji, trenerji, sodniki, novinarji, promotorji in sekundanti, ali bolje rečeno, ves boksarski svet se je zbral, da bi mogel na lastne oči spremljati to odločilno bitko. Tl možje ringa so si utirali pot skozi množico ob kraju pločnika in še spotoma debatirali. Svoje misli in besede so spremljali z živahnimi gestami, pogostoma pa so nazorno prikazovali tudi način boja ali vrsto udarca, o katerem je nanesla beseda.
Trener »Triglava«, predvojni državni reprezentant Baloh Evstahij in eden njegovih najbolj talentiranih miadih učencev Seremet
lepe uspehe. S pritegnitvijo profesionalnega trenerja je dosegel vzpon v pogledu množičnosti in že v kratkem času je bilo opaziti tudi kvalitetni dvig. Od mladih boksarjev, ki so se v zadnjem času izkazali, bi bilo omeniti Žurmana, ki je znatno napredoval in je danes poleg Kosa eden najboljših bantamašev ter še mnogo obeta. Šibila je sicer še malo nastopal, vendar pa je pokazal talent in veliko požrtvovalnost. Dolenc se dobro razvija in bo kmalu steber prve ekipe. Tomažič je soliden boksar in oster napadalec, če bo izpopolnil obrambo, lahko postane odličen tekmovalec, ki b0 tudi izven meja naše republike dosegal pomembne uspehe. Mladi Tihote mora tudi izboljšati obrambo in bo kar dober zaključni tekmovalec svoje ekipe. Od starejših tekmovalcev je treba posebno omeniti Jezernika Stanka, ki je danes najboljši tekmovalec v Sloveniji. Odlikujeta ga izredna borbenost in požrtvovalnost- Spričo odlične telesne konstitucije in pametnega boksanja ima vse pogoje, da se razvije v zveznega tekmovalca. To je boksar, ki ima dva pogoja, katerih nimajo vsi v takšni meri: on zna udariti pa tudi udarce sprejemati. Kaiser je soliden, trden boksar, ki nikoli ne odpove. Dober boksar bi lahko bil Žohar, vendar boksa zelo
živahno. Ob mo-rju v Šibeniku in K o toru. tamo doli v Bitolju in Kankovičevu in celo v Trbovljah se je bila ogorčena bitka kandidatov za drugo zvezno ligo. »Umetniki igre z okroglim usnjem« se ne ozirajo za Manohinom, njihov cilj so goli, točke in .. . druga zvezna liga.
Prvi vzorci snega so ze na zemlji, toda v Trbovljah ne odnehajo. Vse je bilo belo ono nedeljo na igrišču pod bolnišnico, pa bolj in bolj ... Pa kaj to moti, »podzemski krti« so se spoprijeli z ognjevitimi »ribiči« z Jadrana. Ne, mi hočemo naprej — pravzaprav nazaj med »zvezne«, tako pravijo. Brez smučk je šlo kot namazano po beli poljani sredi črnega revirja. In še in še se bije boj za vstop v zvezno ligo, iz oblakov pa začenja padati, sprva tiho, mehko, potem pa vedno bolj in bolj ... aP kaj to moti, »podzemski krti« so svoj cilj dosegli.
Smučarji se veselijo obilnih pošiljk snega, nogometaši pa pospravljajo svoje rekvizite in se selijo v telovadnice — ali tudi za zapečke . . .
Ne, še nismo zaključili... še v Ljubljani so hoteli kljubovati. Žilavi železničarji so se spustili v borbo z naravo, na pomoč pa so poklicali nogometaše iz Zagreba, da preizkusijo »kondicijo«. Sredi snežnega meteža se je dvaindvajset mladih fantov podilo za žogo, ki pa jih ni hotela posebno ubogati. Kot bi vedela, da ni več »zdravo« plesati po snegu. Sredi belega četverokotnika skače triindvajset mladeničev — slednji med njimi je bil kulturnik Tonček, ki je svoje glasilke ta dan uporabljal za piskanje, pa ni imel težkega dela, saj so bili žogobrcarji precej ubogljivi, pomagala pa sta mu, sprehajajoč se ob beli ploskvi, podjetni Emil in sloki Božo, mahaje zdaj z zastavico, zdaj z »marelo« . ..
Tako se je končala zadnja nogometna borba v Ljubljani in tudi v naši ožji domovini...
Sneg pa je padal še ln še ... z njim so začele prihajati mrzle sape, prinašajoč nove vesti, nogomet pa je zamiral pod debelo snežno plastjo.
Začelo se je pravo, pravcato zimsko spanje . . . Tam, kjer so bila nekdaj igrišča, so zdaj snežne poljane, kjer je tekla železnica,* ni bilo sledu, ljudje pa so začeli tekmovati v hoji na dolge proge. Čudno, še kruh re je spremenil — pa ne po belini, le »voda v prahu« je povzročila čuden kemični proces: kruh je potemnel. Vse to .ie naredil tako težko pričakovani sneg . ..
Da, debela plast snega se je razprostrla čez in čez, marsikomu je vzela sapo, ta ali oni Je omagal za vselej — med njimi tudi druga zvezna liga. S snegom je umrl profesionalizem, sneg je pokopal 16 drugoligašev, med njimi pa tudi nade vseh tistih, ki so se tako zagrizeno, borili, da bi prišli med zvezne. »Krti« so se naveličali sonca . . . zarili so se nazaj v rove, da počakajo pomladi, ta čas pa bodo kopali črno zlato . . .
Pa kaj hočemo, naš nogomet je letos zasul veliki aneg, težko ga bomo izkopati, daleč so še pomladne sapice, čeprav že vidiš tu ln tam bele zvončke, ki pa še nočejo zvončkljati veseli pomiadi. . .
Oti, nesreče, kakšna je! Ta sneg, ta zima, mi mrzli Kranjci smo res samo še za smučarje, za nogomet pa najbrže pe .. . vsaj tako pravijo nekateri.
Ko pa bodo nad našo deželo spet zavele pomladanske sapice in bomo znova zavrteli prvenstveno kolo z žogo — bomo spet poizkusili srečo v nogometu --na. čelu z Odredom in Rudarjem — pa kar sami med seboj...	-Cič.
netočno in dela večkrat velike' prekrške, kar mu seveda lahko škoduje.
Železničarjev lokalni rival BRANIK je lani nekoliko padel v kvaliteti. Morda je vzrok temu nesoglasje v odboru; vendar bo sedaj novi odbor lahko ta nesoglasja odpravil in je upati, da bo delo poživljeno. Od mladih tekmovalcev so pokazali največ znanja Šmit, Macur in Djurovič ki zelo mnogo obeta. Je hiter, ima dober refleks, udarci so mu čisti in zelo močni. Starejši tekmovalci Grošeta. Kovačič in Zega s0 trdna opora ekipe. Mariborski boksarji imajo lepo bodočnost pred seboj. Lokalna rivaliteta bo koristna razvoju boksa v našem obmejnem mestu. Skoda pa je. da sta oba rivala v zadnjem času začela posegati po boksarjih iz južnih delov naše države; upov, ki sta ga imela s pritegnitvijo teh boksarjev, nista dosegla, mnogokrat pa sta bila celo bridko razočarana. Zato je bolje vzgajati svoj naraščaj, počakati na kvaliteto leto dni ali morda celo dve- P« je potem ekipa bolj homogena, brez vplivov tujih trenerjev in vzgojena v pravem duhu, ter vdana svojemu društvu do skrajnosti,
RUDAR iz Trbovelj je preživljal nekaj časa krizo- Z odhodom Boruša-ka, ki je bil iniciator vsega življenja, so treningi popustili n* intenzivnosti. Sedaj je tudi v tem pogledu boljše: novi trener je prevzel skrb nad ekipo. V zadnjem nastopu v Ljubljani smo že lahko ugotovili, da se bo Rudar zopet dvignil in postavil kar dobro ekipo; nadarjeni Stošicki, dober teh-ničar Vukovič, udarni Gorenje in umirjeni S e f e r bodo tvorili stal. ni kader ekipe, Z mladimi močmi izpopolnjena ekipa pa bo kar dovolj močna za republiške nastope.
V	Kranju je SSD »ISKRA« zopet osnovala sekcijo za boks. Pod vodstvom trenerja Vidica se bodo Kranjčani začeli pripravljati za nastope. Mnogo obeta mladi Žvokelj, ki bo pod dobrim vodstvom lepo napredoval.
Na Jesenicah je prevzel treninge društva »Jože Gregorčič« stari inter-nacionalec Zupan. Spričo velikega zanimanja, ki vlada za boks na Jesenicah in tradicije (pred vojno so imele Jesenice ekipo, ki je bila ena najboljših v državi: Baloh, Ažman. Pristov, Zupan, Razinger so bili stebri ekipe) je mnogo upanja, da bo kmalu možno računati z močno ekipo kovinarjev.
»GOZDAR« v Bohinjski Bistrici je tudi osnoval ekipo, katero uri bivši tržaški boksarski prvak. Zanimanje med lesnimi delavci je za boks veliko in je računati, da bo v tekv dveh mesecev ekipa že pričela z aktivnim nastopanjem.
V	Brežicah in Novem mestu sta vojaška garnizona osnovala ekipi, ki sta solidni in ki sta že imeli prve nastope. Tudi ti dvi ekipi bosta mnogo pripomogli do poživljenja boksarskega življenja v Sloveniji.
SSD »P RO LET ARE C« v Zagorju In SSD »P R E D I L E C« v Litiji se borita z osnovnimi težavami: nimajo dvorane za vežbanje in trenerja in je zaradi tega nadaljnji razvoj precej otežkočen. Imajo pa v svojih vrstah nekaj nadarjenih mladincev, ki jih je škoda zanemariti.
V bodočem poslovnem letu bo Boksarska zveza Slovenije skušala z dobrimi prireditvami dvigniti kakovost tekmovalnih kadrov. V posebnem tečaju bodo kandidati za olimpijske igre (komisija je doslej Imenovala za kandidate naslednje tekmov^Jce: Kosa, Vilharja in Ažmana od »Triglava«, Jezernika in Tomažiča od mariborskega »Železničarja« in Šimnovca iz Ljubljane) predelali ves trening, ki ga je predpisala Boksarska zveza Jugoslavije ter dobro pripravljeni nastopili na državnem prvenstvu.
Zveza b0 priredila 1. maja tradicionalni dvoboj Slovenija : Hrvatska, uvedla tekmovanje prve in -druge slovenske lige, izvedla kvalitetno republiško prvenstvo in več medmestnih in mednarodnih prijateljskih srečanj. Na sporedu je srečanje Ljubljana : Trst. Ljubljana : Beljak, Ljubljana : Maribor in Maribor : Gorica.
Vsa društva bodo posvetila posebno skrb vzgoji mladine ter vežbala novince, da bodo na ta način lahko novi kadri nastopili v ringu in zamenjali odslužene veterane. Le s sistematičnim treningom in z mnogo dobre volje in požrtvovalnosti bo možno doseči večje uspehe in se plasirati v prve vrste jugoslovankih boksarjev. Z organizacijo kvalitetnih prireditev pa t*o tudi povečano zanimanje med navdušenimi pristaši boksa ter s tem dana društvom možnost razmaha v finančnem in materialnem poslovanju.
„Branikovci“ so razvedrili pionirje
V nedeljo popoldne je teniški klub »Branik« izvedel svoje že tradicionalno, splošno priljubljeno otroško maškerado. Otroci so se že tedne veselili na to prireditev in skrbne mamice so morale pridno pripravljati kostume za svoje ljubljence. Ogromno števjlo otrok in spremljevalcev je napolnilo dvorano, kjer je plesni učitelj izvedel več uspelih plesnih nastopov naših pa j mlajših. Mask je kar mrgolelo, bile so zelo lepe in posrečene. V pestri množici so se veselo vrteli Japonke, Rdeče kapice, modrijani in čarovniki, kuharčki, dimnikarji, vitezi, vile, ciganke, pajaci, snežinke, palčki, Kozaki, Turki, zamorci, slikarji, žokeji, kov-boj.i, razni vojaki, litt-boji, plesalke, različne narodne noše itd. itd. Res lepa in Izredno živahna slika. Stric »Tedv« je poskrbel za sladkorni sneg, vodil je »oranžni slalom« in skrbel za veselo razpoloženje. Skoro brez odmorov je marljivo igrala godba Branika.
Tako so tenisači pripravili nepozabno zabavo našim malčkom — za sebe pa pridobili nekaj sredstev za nabavo prepotrebnih rekvizitov za mlade tekmovalce. Za konkurenco mask je bilo 25 lepih nagrad — prvo mesto pa je osvojila srčkana Japonka Melanija Mbhorko.
E. B.
Pionirji na smučeh
Po pionirskih tekmah v mestnem parku je SK Železničar v glavnem za naj-mlajše z desnega brega Drave Izvedel na svojem Stadionu ob Tržaški cesti tekme v smuških tekih, skupno je nastopilo 19, tekmovalcev. Na ponovnem tekmovanju-
| pa je bilo kar 61 konkurentov. V skupini, ki je vozila 2500 m, je zmagal Verdenik z 11,14. Na 1500 m Je bil prvi Koban, v drugi grupi Bačnik. Med cicibani na 750 metrov je dosegel najboljši čas Stlftar,
Telovadci so imeli smučarske tekme
Za dva dni se je TD »Partizan« Maribor I. preselilo na Pohorje, kjer je izvedlo tekmovanje v veleslalomu. Pri članih je na 500 m dolgi progi s 140 metrov višinske razlike ln 15 vratci zm»Sl znani vrhunski telovadec Oman Franjo z 38,5 sek. pred Mašero Vladotom in Struno Ljubotom. Mladinci in mladinke so imeli 250 m dolgo progo s 60 m višinske razlike in 6 vratci. Najboljši mladinec je bil Lapajne Saša s 25.4 pred svojim bratom Vojom 27.1 in Alešem Mrzelom 25.00. Med mladinkami je osvojila prvo me st 5 Pernat Erika (26.0) pred Centrih t-idijo (26,9) in Kenda Cirilo (27.4). Organizacija tekmovanja je bila zadovoljiva.
Vsem našim naročnikom!
Vsem naročnikom sporočamo, da bomo v začetku prihodnjega meseca priložili »Poletu« položnice in istočasno tudi sporočili novo celoletna naročnino za 1. 1952*
Plenum NZS
V nedeljo, 9. marca L 1. ob 9 zjutraj bo plenum Nogometne zveze Slovenije v nrostorih Fizkulturnc zveze Slovenije v Ljubljani, Likozarjeva ulica- Zaradi važnosti Je udeležba za delegate obvezna.	IO	NZS.

Pokojni kralj Jurij ¥1. je Eri) navdušen pristaš športa
Vsakdo ve. da je zibelka modernega športa Anglija in da je telesna kultura predvsem v obliki raznih športnih panog v Angliji zelo modna razvita, tako po športnih klubih, kakor tudi v šolah, kjer imajo tedensko po 4 do o ur obveznega pouka v raznih športih. Manj pa je znano, da se s športom v Angliji ne pečajo aktivno le sto in stotisoči nameščencev in delavcev, temveč tudi visoke politične osebnosti, znani umetniki, znanstveniki in drugi. Med temi so tudi skoraj vsi člani angleške kraljevske rodbine.
Nedavno umrli kralj Georg VI. je mlajši sin pokojnega kralja Georga V. Njegov starejši brat, nekdanji valeški princ in poznejši kralj Edvard VIII.. je bil zpan kot izvrsten jezdec. Se kot valeški princ se je večkrat udeleževal raznih konjskih dirk in to z velikim uspehom. Pozneje je opustil jahalni šport in se je posvetil predvsem jadranju in golfu, kjer je prav tako dosegel lepe uspehe.
Njegov mlajši brat, pokojni kralj Georg VI., je bil znan teniški igralec in sicer je okoli 1. 1920 nastopal v Wimbledonu v parih, ko še ni bil kralj, temveč vojvoda yorški. Tudi pozneje, ko je zasedel kraljevski prestol, se ni odrekel športu. Vsak. dan, ko so mu prinesli k pisalni mizi razna poročila in časopise, je v »Timesu« začel najprej prebirati — športna poročila, prav tako, kakor dela to milijone in milijone povprečnih Angležev. Predvsem pa ■ je v športnem duhu vzgojil svoje otroke. Njegova najstarejša hči, kraljica Elizabeta, ni samo izvrstna jahalka, temveč tudi odlična plavalka. O priliki zadnjih olimpijskih iger v Londonu 1. 1948 se je mnogo pisalo in govorilo, da ima princesa Elizabeta zelo resne izglede, da zastopa Anglijo na samih olimpijskih igrah v prsnem plavanju. Seveda do tega ni prišlo, kajti strog dvorski ceremonial in dvorska konservativnost ji tega nista dovoljevala, vendar že sama dejstva kažejo, kako izvrstna športnica je sedanja angleška kraljica. Tudi njena mlajša sestra, princesa Margaret, je odlična plavačica, rada pa tudi obiskuje nogometne tekme in tamkaj vselej z navdušenjem izpolnjuje listke raznih športnih stav.
Naglica ni nikdar dobra
Angleži so znani kot strastni ljubitelji nogometa in rugbyja. Nedavno je bilo v Tvvickenhamu srečanje med ekipama Anglije in Južne Afrike v rugbyju. Nek navdušen oboževalec tega športa je uro pred napovedanim srečanjem planil v neko lekarno in zasopel prosil, naj mu naglo izročijo zdravilo, češ da mora biti že čez eno uro na tekmi. Seveda so v lekarni želji neugnanega oboževalca športnih prireditev ustregli, sicer ne bi bili Angleži. Toda že nekaj minut po pričetku mednarodnega srečanja je zvočnik razglasil preko stadiona:	»Gospod,
ki je pred eno uro kupil v tej in tej lekarni zdravilo, naj pride takoj k telefonu.« Ko je oboževalec rugbyja dvignil slušalko k ušesu, je zaslišal lekarnarjev stokajoč in sopihajoč glas: »Upam, da še niste použili zdravila? V naglici sem se zmotil in sem vam dal namesto pravega zdravila — strihnin! Na srečo je imel možakar »zdravilo« še v žepu in tako je lahko brez nezgode še naprej prisostvoval tekmi. Verjetno pa ne bo odslej pred tekmo v naglici nikoli več kupoval zdravil.
Pismo is Rmevšhe:
Ali bo mlada ameriška prvakinja prekosila slavo Helen Wills in »božanske Suzane«?
16-ietna Niaureen Conmiy aag.e tiapreLS s
Janinig«; avstrijski akademski prvak
Na avstrijskem akademskepi smučarskem prvenstvu v Mariazellu je v nordijski kombinaciji in v četverni kombinaciji zmagal Gust Jamnigg v special-
nih skokih in skokih Snarvoid (Norveška), Bader.
kombinacijo veleslalomu pa
Moška košarkarska liga bo imela dve skupini
V soboto in nedeljo je bila v Beogradu III. redna skupščina Košarkarske zveze Jugoslavije, kateri so prisostvovali delegati vseh košarkarskih zvez ter klubov, članov zvezne lige.
Najvažnejše vprašanje je bilo, kako bodo tekmovali v letošnji sezoni naš: najboljši košarkarji. Po dolg; debati je bilo sklenjeno, da bo letos zvezna liga razdeljena v dve skupini, vzhodne in zahodno. V vzhodni ligi bodo tekmovali Crvena zvezda, Partizan, Železničar in BSK (vsi iz Beograda). Proleter iz Zrenjanima in Borac iz Čačka, v zahodni ligi pa Mladost in Jedimstvo iz Zagreba, Železničar ir ASK iz Ljubljane, Zadar iz Zadra ter Železničar iz Karlovca. Finalni! turnir bo decembra, pravico sodelovanj' na njem pa imajo prvaki obeh skupin, poleg tega pa še zmagovalci i; srečanj. D-rugoplasirami iz zahodne cone: tretj ep 1 a si. ranemu iz vzhodne cone ter drugoplasirami iz vzhodne cone tretjeipias-iranemu iiz zahodne cone.
Zensko prvenstvo Jugoslavije bo letos prav tako v okviru lige, ki bo štela 6 členov mladinski, ženski, in moški prvenstvi pa bosta v okviru republiških tekmovanj. Prav tako je bilo sklenjeno na skupščini, da bo od 1. do 15. marca lahko prestopil vsakdo iz kluba v klub.
TUDI ODBOJKARJI NE BODO TEKMOVALI V LIGI
Istočasno s skupščino Košarkarske zveze Jugoslavije je bil v Beogradu tudi plenum Odbojkarske zveze Jugo. slavije. Najvažnejše vprašanje, ki se je reševalo na skupščini je bil sii-steim letošnjega državnega prvenstva. Sklenjeno je bilo, da bedo posamezne republike priredile prvenstvo po svojih republikah, nato pa bj predstavniki republik bili razdeljeni v dve skupini, vzhedmo in zahodno. Na turnirju Vzhod-ne cone, ki bo v Beogradu, naj bi sodelovale tri ekipe iz Srbije ter po en predstavnik Bosne in Hercegovine ter Makedonije. V zahodni skupini .prvenstva, k:i bo v Ljubljani, pa bi sodelovale tri ekipe Iz Slovenije, dve iz Hrvatske in ena iz Cme gore. Prvo in drugoplasirana ekipa iz teh tekmovanj pa se bodo srečale na zaključnem turnirju v Beogradu od dne 11. do 13. oktobra. Po istem ključu bo organizirano tudi žensko prvenstvo s tekmovanjem vzhodne skupine v Beogradu in zahdine v Zagrebu. Zaključni turnir pa bo v Subotici od 4. do 6. oktobra.
Na plenumu je bilo tudi dosti govora o neuspehu naše državne reprezentance v Parizu, prav tako pa tud; o naaprotetviih, ki so nastala pozneje preko tiska med posameznimi člani
Milan zmagovalec mladinskega nogometnega turnirja v Viareggiu
Finalna tekma mladinskih moštev za karnevalski pokal Viareggia je bila v ponedeljek popoldne med lanskoletnim zmagovalcem Partizanom in drugim letošnjim finalistom Milanom. Z nenavadno dobro igro 3e Milan presenetil mladince Partizana in zasluženo zmagal. Tako je prehodni karnevalski pokal mesta Viareggia prešel v roke Milana, Partizan pa je dobil kot drugoplasirano moštvo pokal mestne občine Viareggia, V borbi za tretje mesto pa je Inter zasluženo premagal Fiorentino, ki je tako zasedla četrto mesto na karnevalskem turnirju- Rezultata obeh tekem sta naslednja:
Milan : Partizan 3:1 (2:8)
Inter : Fiorentina 4:1 (0:1).
državne reperzentance in vodstvom. Zaradi tega je bila izbrana posebna komisija, ki bo ves material o tem slučaju pregledala in nato izdala svoje mišljenje. V sekretariat so bili izbrani za predsednika Milan Hajgandč. za sekretarja P. Pejovič, za člana sekretariata Ocoklojič.
Nov naspfotnik Herberta Kleina
Nemški svetovni prvak Herbert Klein iz Munchena, ki je v Norderneyu pred kratkim postavil na 100 m prsno najboljši rezultat na svetu 1:05.8, se bo moral v Helsinkih spoprijeti z zelo nevarnim nasprotnikom. Iz Buenos Airesa poročajo, da je Argentinec Pedro Galvao preplaval progo 100 m prsno v času l:0G.l, na 230 m prsno pa je dosegel rezultat 2:35.8.
Zauncr in Tomandlova prva v Eisenerzu
Konec preteklega tedna je bilo v Eisenerzu tradicionalno tekmovanje v slalomu, smuku in alpski kombinaciji. V obeh ženskih disciplinah in v kombinaciji je zmagala Tomandlova z velikim naskokom pri moških pa prav tako prepričavalno Alois Zauner.
Planiški teden bo marca
Letošnja planiška prireditev bo od Zl. do 23. marca. Na to prireditev so povabljeni skakalci vseh srednjeevropskih držav, Nemčije i,n Francije, ki se bodo skokov na 80-metrski skakalnici udeležili s svojimi najboljšimi skakalci. Kakor vsako leto, tako bodo tudi letos vse tri dni vozili Putnikovi vlaki iz vseh krajev Slovenije in večjih mest države v Planico. Futnik ho pravočasno začel s predprodajo vozovnic in vstopnic, na kar že danes opozarjamo interesente.
N e w Y o r k , februarja. Na teniškem igrišču je nekdo zavpil »Juhuhuhu«. Šestnajstletna Maureen Conolly ni mogla skriti svojega velikega veselja. Gledalci so se spogledali, nato pa so še dolgo ploskali. Izredno tep udarec ji je meseca septembra prinesel zmago v finalnem srečanju ženskega prvenstva Amerike v Forest Hillu za leto 1951, kar od strokovnjakov ni nihče predvideval
Za mlado Mo (tako jo vsi kličejo) se je slišalo že leta 1947. Na besede novinarjev »nenavadna deklica iz San Diega zelo spominja na Hellen Wills« ni nihče obračaj večje pozornosti. Toda ko je osvojila nacionalno prvenstvo v Forest Hillu z zmagama nad wimbledolsko šampionko Doris Harto-vo in zmagovalko mednarodnega prvenstva Francije Sherley Frey, je postala dva tedna pred svojim 17. letom najmlajša teniška šampionka v zgodovini tenisa.
S tem uspehom je mladenka lz San Diega kot raketa prehitela eno najboljših tenisačic na svetu Willsovo, ki je do sedaj imela rekord, saj je sedemkrat zmagala na nacionalnih šam-pionatih. Ko je Hellen Wills prvič osvojila prvenstvo ZDA, je bila stara 17 let in dva meseca. Maureen Conol-ly imenuje svojo igro »pol igre«, pripravlja pa se, da se priuči še druge polovice, to je, da. kakor sama pravi, osvoji wirr>bledonscki turnir in zmaga še na nekaj turnirjih. Njerl trener EJeanor Tennant je izjavila, da j»o svoji starosti in moči igra mlada Mo zelo lep tenis. Njena igra je še vedno nekompletna. Forhand in backhand sta enaka, servis pa je še zelo slab. Mlada Conolly pa ima v sebi izredno voljo. Nikoli ne kloni, prav tako pa tudi ne izgublja po nepotrebnem svojih živcev. Pred igranjem tenisa se je mnogo bavila z jahanjem.
Maureen Conolly ni vedela za tenis vse do leta 1945, ko se je njena rod-
Kako zapelje slaba uprava društvo na rakovo pot...
Po pismu CK KPJ »O stanju in nalogah v fizkulturi«, ki je odkrilo vrsto slabosti v naših organizacijah, je potrebno, da preko našega tiska stalno odkrivamo razne negativne pojave, ki so načelnega pomena za življenje in razvoj naših osnovnih organizacij r.a terenu, t. j. društev. Oglejmo si danes tak negativen primer, ki kaže, kako lahko najboljše društvo zaradi slabega dela upravnega odbora polagoma popolnoma zamre.
Vsi vemo, da je osnovna celica fiz-kulturne organizacije in tista v bistvu najvažnejša enota, v kateri se razvija najvažnejše delo v fizkuturi — teh-nično-strokovna in moralna vzgoja naših lizkulturnikov, bodisi telovadcev, planincev in strelcev ali pa športnikov — društvo. Cim močnejša je po številu članstva ali sekcij te enotai tem več je upanja, da se bo delo v tej celici vsestransko lepše razvijalo, pa najsi bo to v tehničnem ali pa ma-terialno-finančnem pogledu. Eno takih društev je bilo tudi SSD »Kladivar« v Celju. Se pred nekaj leti je SSD »Kladivar« združeval v svojem okviru 14 aktivnih športnih sekcij in klubov, v svojih vrstah je imel preko 1000 aktivnih športnikov v raznih panogah športa. Zares lepo število! Toda število aktivnega članstva je bilo še večje, če prištejemo k vsemu temu še veliko aktivnost, ki so jo na fizkul-turnem področju kazali razni fizkul-turni aktivi po sindikatih, tovarnah, podjetjih itd., ki so bili vsi naslonjeni na to močno športno društvo. Za udejstvovanje v raznih športnih panogah je imelo društvo na razpolago vrsto lepih športnih objektov, ki so bili dobro in v redu vzdrževani. Prva leta svojega obstoja je imel »Kladivar« deloven upravni odbor, ki je zares vsestransko skrbel za svoje člansto po vseh amaterskih načelih. Profesionalizem se takrat v Celju ni mogel nikdar usidrati! Posledice dobrega dela upravnega odbora in marljivega članstva so bile vidne v dvigu športne kvalitete, saj je imelo društvo kar tri klube v raznih zveznih ligah! Se večje vrednosti pa je bilo razgibano življenje v društvu samem. Vsak športnik je čutil, da je član velikega športnega kolektiva in se je veselil uspeha vsakega člana, pa naj že pripadal tej ali pa oni sekciji. Pravilen sistem dela upravnega odbora in pa društvena zavest članstva sta podpirala nadaljnjo rast in krepitev društva.
Pred dvemi leti pa je prišlo do usodne društvene skupščine. Pred tem se je od društva odcepil najmočnejši del kolektiva in si ustanovil samostojno atletsko društvo. Centralno društvo »Kladivar« pa je še vedno združevalo 13 sekcij in klubov. Na čelo društva so prišli ljudje, ki morda niso imeli časa za društveno delo ali pa resnične ljubezni do športa, dejstvo je le, da so dobro organizirano društvo spravili na tla. Brez dvoma se celotni sekretariat društva ni zavedal vloge in nalog, ki bi jih kot predstavniki raznih organizacij morali v dru-
ODREZEK ŠTEV. 6
VPRAŠANJA:
26.	Priimek in ime slovenske rekorderke v metu krogle?
27.	Koliko članov (klubov) je štela lani I. slovenska nogometna liga?
28.	Kateri športniki in športnice smejo sodelovati na olimpijskih igrah?
29.	Katerim športnikom in športnicam je zabranjena udeležba na olimpijskih igrah?
30.	Koliko znaša naš državni moški rekord v hrbtnem crawlu na 100 m?
ODGOVORI:
26.
29.
•'»-►e «:«1	• *'*T*:* * •
štvu predstavljati. Seje upravnega odbora so postajale redkejše in so kaj kmalu popolnoma prenehale, skrbi za finančne vire ni bilo več, potreba po vzdrževanju športnih objektov je odpadla in društvenega življenja kmalu ni bilo več. Članstvo je takoj občutilo »labilno« stanje v društvu. Sekcije oz. klubi, ki so imeli dobre delovne odbore, so po tem stanju takoj začutili, da morajo v okviru svojega ožjega kolektiva okrepiti delo in iskati novih finančnih virov, ki so za življenje vsake osnovne organizacije bistvenega pomena. Kaj pa je bilo s sekcijami, kjer ni bilo delovnih odborov? Namiznoteniška je po svojem višku, ki ga je dosegla z vstopom v zvezno ligo, počasi propadala in je danes ni več, saj ne nastopa niti na republiškem tekmovanju! Težkoatletske sekcije, ki je štela pred leti preko 90 vadečega članstva, tudi ni več. Prav tako ni več sekcije za odbojko, kot pri društvu, tako tudi pri ostalih bivših aktivih, ki so pred leti v velikem številu gradili igrišča in so danes povsem zapuščena. Tudi teniške sekcije ni več, le tu in tam je v sezoni opaziti še na edinem teniškem igrišču (od 3 bivših igrišč!) nekaj srednješolcev, ki prepuščeni sami sebi igrajo svoj tenis na igrišču, ki ga prerašča plevel in trava. Tudi kolesarji, ki so imeli v svojih vrstah že odličen naraščaj, so prenehali z delom. Smučarji so odšli po stari celjski tradiciji zopet pod okrilje planinskega društva, kar je menda edinstveni primer v Sloveniji. Rokometaši, košarkarji in plavalci pa so ustanovili v Celju novo železničarsko SD Celje. Ustanavljanje društev pod okriljem železničarjev je itak postalo v zadnjih letih že moderna stvar, zakaj ga ne bi imeli še v Celju! Zanimivo je dejstvo, da so športniki ob
celjskem primeru izvedla registracija članstva za novo društvo s takojšnjo pravico nastopa brez izpisnic »Kladi-varja«, bi nam lahko pojasnili le funkcionarji odgovarjajočih zvez. FZS je po svojih predstavnikih preko tiska že večkrat obsodila ustanavljanje novih društev izključno iz organiziranih športnikov drugih društev, zlasti še, če vodijo te športnike v novo društvo nagibi po raznih ugodnostih. Celjska zadeva pa ni delala nikomur nobenih problemov in preglavic. Registriralo se je stanje na terenu, kakršno pač je.
bina vselila v hišico blizu Balbo parka v San Diegu, kjer so glavna teniška igrišča. Prijahala- je na ta igrišča in gledala, kak0 drugi igrajo, dokler se ni nekoč odločila ter sama vzela lopar v roke in pričela. Tedanji profesor teniške šole je takoj videl, da je mala 10-letna Mo talentirana in jo je poklical v tenisko šolo. Mo je pristala in tako se je pričela njena kariera, Ze v svojem 11. letu je bila prvak kluba za deklice do 14. leta. Zelo veliko je trenirala, njen trud pa je bil nagrajen že v 13. letu. Najprej je zmagala na nekem turnirju, n.atti pa se je plasirala v finale prvenstva mladenk. Na nekem turnirju v Gri-fith parku jo je spoznala tudi gospa Tree, ki je bila tedaj najboljši strokovnjak za tenis v ZDA. Ta jo je poslala k Tennantovi, ki jo je pričela vežbati.
Tedaj se je pričel sistematičen trening, tako da je bila že čez dve leti, ko je imela 15 let, mala Mo pripravljena za mladinsko prvenstvo ZDA. Prestopila je v klub v Philadelphii! in že drugič prišla v finale mladinskega prvenstva. V dramatični igri Je premagala prav tako »čudežno« igralko Laui Lou 6:4, 6:3 in postala mladinska prvakinja ZDA. Njen uspeh pa je bil še toliko večji ,ker je tedaj prvič igrala na travnatih igriščih. Nato je odšla v Forest Hill, toda prvi nastop na prvenstvu ZDA se je končal neuspešno. Izpadla je že v II. kolu. Toda kljub tem-u so jo n.a listi najboljših članic za leto 1950 dali na 10. mesto. Kar ji ni uspelo v letu 1950, je dosegla leta 1951. ko je osvojila prvenstvo ZDA, Trenutno ni igralke, ki bi ji lahko uspešno konkurirala	Beško Cupič.
Društvena pravila v svojih členih natančno predpisujejo naloge posameznih funkcionarjev. Po domače pa smo včasih dejali: »Predsednik je glava društva, sekretar pa čebelica«. S tem je povedano vse. Življenje vsake osnovne organizacije v veliki meri za-visi od delovnega predsednika, ki mora imeti pregled nad celotnim delovanjem organizacije in biti povsod tam, kjer je pomoč potrebna. Sekretar pa je tista neutrudna čebelica, ki bo venomer marljivo urejal vso administrativno delovanje organizacije, imel pregled nad vsem članstvom in sekcijami ter s predsednikom vred skrbel za pravilno vzgojo in delo v društvu. Ce bodo predsedniki sekcij in klubov s svojim tehničnim vodstvom čutili takšna človeka v vodstvu celotnega društva, bodo s skupnim delom kaj lahko ustvarili zdrav športni kolektiv. Ustvarjanje zdravih ožjih društvenih kolektivov, ki bodo v sebi obenem čutili naloge našega širokega kolektiva, bo vsekakor prispevalo h krepitvi naše socialistične domovine.
Skrajni čas je, da naše vodstvene republiške športne organizacije, v prvi vrsti seveda pa celjske partijske
*	/-, , -	,	. in množične organizacije ozdravijo
prestopu v ZSD Celje odnesli s seboj -	J
;,„k „„„ ------- .—-J I »Kladivarja«, za vodstvo društva pa
tudi vso imovino svojih sekcij, katero
je matično društvo »Kladivar« naba-l jajt
naj članstvo izbere ljudi, ki bodo de-
vilo s težkimi sredstvi. Vsekakor pa	društva*0 ^ JbeznB° do ^športa)
Zidav in osiaii
so navdušili strokovnjake
Tudi ostali naSi skakalci so ves čas po svojih močeh izpopolnjujejo, da bi bili za vsa tekmovanja v tej sezoni čim bolje pripravljeni. Pred njimi je vrsta mednarodnih nastopov, redni gostje pa smo v zadnjem času naših Korošcev. Tako so prejšnje dni pod vodstvom tov.' Predaliča Staneta odpotovali naši skakalci Zidar, Mežik, Langus, Gorišek in Avsenek v Ra-d-enthein, kjer so nastopili v precej močni konkurenci nekaterih odličnih avstrijskih skakalcev. To tetemovaenje je veljalo kot nekako moštveno prvenstvo Tirolske. Ko-roške, Salzburga in Slovenije. Naši skakalci so vzbujali splošno pozornost, saj .je bilo ljudstvo dobro poučeno o sposobnostih in o uspehih, ki so jih že dosegli naši tekmovalci na različnih mednarodnih tekmovanjih. V podrobnosti se ne bomo spuščali, omembe vredno je predvsem prvo mesto našega Zidarja, ki je po vsej verjetnosti poleg Polde in Klančnika naš tretji najboljši skakalec. Njegov odskok, miren let v pravilnem predklonu in njegov siguren doskok v telemarku ni navdušil samo številnega občinstva, ampak vse strokovnjake, posebno pa še sodnike. Osvojili smo tudi moštveno prvenstvo. Med tekmovalci so bili, kot že rečeno, nekateri izvrstni posamezniki in če le omenimo Planika, ki je bil olimpijski kandidat, bomo videli, da je bilo tekmovanje resnično kvalitetno. Izredno sposobnost je ponovno dokazal Mežik Janko, pa tudi Langus je zadovoljil, čeprav je imel nekoliko krajša skoka.
Po< tekmovanju so si naši skakalci
je le nedelavnost uprave »Kladivarja« rodila v Celju to novo društvo. Višek malomarnega odnosa do svojega članstva pa se kaže zlasti v tem, ker uprava že dve poslovni leti ni izvedla redne letne skupščine!! Od celotnega »Kladivarja« so ostali le še športniki iz nogometnega, zimskošportnega, sa-bljaškega in keglaškega kluba, torej od 13 sekcij komaj še 4.
Pri takem stanju bi človek pričakoval gotovih ukrepov, od republiških športnih zvez do FES. Ze druga državna konferenca FISAJ je ugotovila da so se naši vodstveni organi znašli »na repu« dogodkov. Menda jim je bila najvažnejša naloga administrativno delovanje, razpisovanje in registracija raznih tekmovanj, za dvig kvalitete in obstoj osnovnih organizacij pa so kar prepustili vso skrb terenu. Da ta ugotovitev drži, nam kaže primer »Kladivarja«, ko nobena športna zveza ni pokazala vsaj majhne skrbi za delo svoje osnovne organizacije. Predstavnik rokometne zveze* v Celju se je kar strinjal s predlogom rokometnih igralcev, da je za nadaljnje sodelovanje Celjanov v zvezni ligi edi ni izhod ustanovitev železničarskega društva in kolektiven pristop k temu društvu, ker so pač finančna sredstva pri »Kladivarju« že bila izčrpana (?!) Prav na tih način so pristop k novemu društvu izvedli koša.rkarji. Košarkarski zveza Slovenije je bila celo srečna, ker je smatrala, da je dobila v Celju novo osnovno organizacijo, saj o propadu sekcije pri »Kladivarju« ni niti sanjala. Zato je KZS v zadnjem tekmovanju imenovala kar dve celjski moštvi v vzhodno skupino slovenske lige. Kako se je v tem
J. K.
skupno s tov. Predaličem ogledali tovarno Magnesit Aktiengesellschalt, kjer jim je vljuden direktor razkazal vso proizvodnjo in jim celo dal na razpolago tovarniške avtomobile za ogled okolice. Številni koroški Slovenci so navdušeno po-
zdravljali naše tekmovalce in bili veseli tega snidenja.
Mladina v mednarodnih borbah
Prejšnjo nedeljo so se pomerili v Celju v mladinskem troboju skakalci Italije# Avstrije in Slovenije. To nedeljo pa je bilo po dogoVoru tekmovanje v alpskem smučanju, in sicer v Avstriji na Ojščici. Tekmovanje se je spremenilo v dvoboj, ker so Italijani iz neznanega vzroka svojo udeležbo odpovedali. Pokazalo se je, da so Korošci v alpskih disciplinah pravi mojstri, vendar pa je bilo videti, da se tudi . naši tekmovalci znatno približujejo njihovemu znanju. Nastopili so v veleslalom in v slalomu. Med posamezniki sta zmagala Korošca in sicer v veleslalomu Cejčonig, v slalomu pa Stiegler. Kljub
zmagi teh dveh posameznikov pa si je
nlflsmaiU
Slovenija osvojila v moštvenem plasmaju prvenstvo v veleslalomu, med tem ko so Korošci v slalomu tudi kot moštvo osvojili prvo mesto. Med našimi mladinci smo videli veliko borbenost in požrtvovalnost, vendar nezadostna oprema ni dopuščala boljšega plasmaja. Tudi za -mla' dince velja načelo: če zastopajo državo v mednarodnem tekmovanju, moramo za njih poskrbeti prav tako. kakor morda za naše olimpijske tekmovalce.
Prve atletske tekme v Grazu
V dvorani so bile te dni v Grazu prve tekme atletov, ki so dosegli tudi nelcal dobrih rezultatov. Kot gost Je nastopu Švicar -Scheurer. ki je preskočil s pa h" co 3 30 m. Na 1000 m je zmagal Suppan z 2:23.8, dober rezulat pa je dosegla til' di v skoku v višino Schenk (1.50 m).
Tisk Tiskarne »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani — Odgovorni urednik Igor Prešern — Urednišvo in uprava Ljubljana, Ltlvozarjeva ulica, poštni predal štev. 377 — Telefon štev. 33-85 1n 50-119 — Čekovni račun uprave štev. R02-90331-0 — Celoletna naročnina 380 din. polletna 190 (lin, četrtletna 95 din
0 storili in modernih olimpijskih igrah
Profesionalizem torej ni nekaj novega, temveč stara bolezen, ki je pričela napadati antično telesno vzgojo prav tako, kot napada moderno in ki se mu je tudi v starem veku posrečilo velik in v vseh ozirih važen pokret izroditi in ga izpremeniti v čisto navadno sredstvo za zabavo množic. Stari zapiski nam o profesionalizmu pripovedujejo marsikaj. Največ govore o tisti antični športni panogi, ki je ljudi najbolj razburjala, o pankrationu. Te borbe so bile vedno najzanimivejše, po drugi strani pa seveda najtežje in često nevarne. Zato so se jim antični športniki v tej dobi prvi začeli izogibati in prepuščat sodelovanje pri njih tistim, ki so si iz tega ustvarili življenjski poklic. Ime Kroton je njega dni bilo po vsej Grčiji in njenih kolonijah znano prav tako ali pa mogoče še bolj, kot je pri nas razširjeno ime Nurmi ali pa kako drugo ime športnika največjega formata. Takih Kro-tonov pozna antika mnogo in poznala jih je verjetno še več, pa se nam imena niso ohranila. Prav tako so pričeli nastopati v vrstah profesionalcev tudi tekači in poznani so nam primeri tekačev, ki so bili nepremagljivi istočasno v tekih na kratkih in dolgih progah. V koliko so ti podatki točni, je seveda težko trditi, ker danes kljub visoko razviiti tehniki pravzaprav ne poznamo tekačev, ki bi lahko uspešno nastopali v teku na 100 m in n. pr. na 5000 m. No, zgodovina nam poroča o takih tekačih in če so že bili, so prav gotovo morali biti profesionali, saj je trening zahteval celega človeka. Ob zatonu antike pa se je profesionalizem najbolj razvil v najprivlačnejši točki antičnega športa, v konjskih dirkah. Na teh dirkah so tekmovali in riskirali svoja življenja n.ajpredrznejši profesionalni vozniki, ki so nastopali v imenu bogatega lastnika hleva oz. dirkalnih konj prav tako, kot se to dogaja danes in še s tem velikim dodatkom, da je staroveški bogataš prirejal in izkoriščal igre v politične namene. Saj je znano geslo rimskih plebejskih množic: Panem et circenses — kruha in zabave! Tisti, ki je v tem oziru nudil več, je z večjim upom lahko kandidiral ob volitvah v najrazličnejše magistrate, prireditev takih iger je bila najpriljubljenejše in najuspešnejše agitacijsko sredstvo.
Zanimivo pa je, da so Grki kljub vsem notranjim boleznim, ki so razjedale in uničevale prvotno bistvo
grške telesne vzgoje, le izredno dolgo časa obdržali v veljavi načelo, da olimpijske igre združujejo vse Grk®
in da zato na njih smejo tekmovati samo Grki. Pogaz:
ili
njo, krščanska Cerkev pa je imela na vse življenje --, men vpliv in je množicam oznanjevala vero v posm-življenje ter v skrb za pripravo, duše na to posm Lja življenje, telesna vzgoja je na svojem pomenu izg j-j skoro vse. Preteklo ie več kot tisoč let da ie evrop
ogr°'
skoro vse. Preteklo je več kot tisoč let, da je človek zopet pričel dvigati glavo, se ozirati °^T0^ev iskati pot iz duševne sužnosti, v katero ga je Ce
oklepala. Humanisti so pričeli graditi ideale svojega
Čl 0'
veka na antiki in njim se moramo zahvaliti, da s°.‘Litl poleg ostalega rešili in ohranili zapiske'o olimP1! igralu	(Nadaljevanje),
so načelo, da smejo nastopati samo svobodni Grki, toda vsegrški značaj iger je ostal v veljavi skoro do njihO" vega zatona. Ko je Grčija v drugem stoletju stare ere postala plen Rima, je to podjarmljenje sicer pomenilo iz' gubo politične samostojnosti, v kulturnem oziru pa je he' lenstvo le ostalo vodilna sila in dajalo ton javnem11 življenju tudi v Rimu. To dejstvo je omogočalo tudi ekS' | kluzivnost- pri udeležbi na olimpijskih igrah, ki je iz= nila šele v dobi rimskih cesarjev. Tako n. pr. vemo, d je cesar Neron tekmoval na olimpijskih igrah z grškim pesniki in seveda kot pesnik in pevec tudi odnesel Oti no vejico zmage. Na olimpijskih igrah je torej že nastop* barbar dokaz, da Grčije v političnem, pa tudi v kuRu nem oziru ni bilo več, dediščina je že v celoti Pre; na Rim, grška kultura je že padla v zgodovino. Tako > prenehale tudi olimpijske igre in zatonile v pozabo. 0,1^ pija ni bila več kraj, kjer bi se vsaka štiri leta zbira^_ Grki iz domovine in grških kolonij, ni bila več P°z rišče iger, ki so manifestirale vso moč in silo helenst' ’ Olimpija je polagoma postajala plen narave. Sveto P1 sto je čezdalje bolj prekrival prod reke, sveti gaj se ^ razrastel, svetišča, stadion in dirkališče ter ostale n pr.ave v Olimpiji so pričele razpadati in toniti pod n.fl slago proda. Nova plemena, ki so vdrla v Evrop0 razbila antični družbeni red ter ustvarila pogoje za voj boljše, naprednejše družbe, so v resnici ponr®11..^ za lepo dobo let nazadovanje v kulturi in civiliz-3® • Fevdalizem je po eni strani razvil družbo na višjo 5