i. Zii' idost; Se p5 težko zatf’ anjš» di >z' sefl2' bvez- ahoK; nosi’ ško- B.& ša Mladi pripravljeni na vse ^DonS“Veni nad°budneži proučevali, kako bi v posebnih ^9ojih najlaže prišli do vode, hrane, energije in zdravja V khii* ^eme-iu * Je v soboto sjjj1*®3* S- mednarodni mladin-j« Jj^skovalni tabor, ki se ga srenih ve^ ^ot P0* stotnije den* °^v’ mentorjev, štu-. t«v in visokošolskih pro- Pnv2^V a vse Slovenije, enako-Vnj Pa so bili tudi gostje iz Rodine in Srbije, Trsta in ^Nemčije. usmerili predvsemna štiri vprašanja: kako je v posebnih razmerah mogoče priti do vode, do hrane, energije in zdravja. Seveda bi bilo preveč pričakovati, da bodo mladi našli odgovor na področjih, kjer ga pogosto ne vedo niti starejši, -...vije. Dragoceno sporočilo in vsebino •&lnia »ekspedicija*1 je po- Pefg?. tabora je zato morda i. . znanje iz arheologije, najbolje izrazil dr. Vinko Šri-uj ?JRie* geografije, etnologije, daje »informa- in fizike. Na prostoru, ki tlvno raziskovanje mladih osno- Qf no Ani 1 V O 70 ro Cni/^nn ciotamrt/n vnnt« j, "a eni strani omejuje reka na drugi pa Gorjanci, so J}1 znanstveniki želeli do-Sver bilo tu moč Vnri-i V Posebnih razmerah, je hi ° ®es^° letošnjega tabora netin** nas ne 81116 Prese-“ • Nadobudneži so se &AGERIST PORUŠIL DIMNIK 9. avgusta okoli desete Pfiiln°POldne’ v LIK Kočevje yjr0j..do hujše nezgode, ki je polje p»i zastoj proizvod- teJ - ra2grinjanju podložnega ma-2a asfaltno prevleko je voznik Slo * ..a^’s^av Bogdan, zaposlen pri kat en^.a ceste> zadel sidrno vrv, s niceIQ'J? bil pripet dimnik kotlov-visoL tem se je od 32 metrov njco .8a dimnika zrušilo na kotlov-so nmetrov. Nastalo škodo rad 1,3 400 000 dinarjev. Za- ! nesreče so marali zmanjšati protzvodnj0 pare. Človeških žrtev na srečo ni bilo, saj je bil le eden ranjen* V LIK upajo, da bo -amnik popravljen že do konca tega tedna. v a za resnična sistemska raziskovanja, ki lahko kasneje privedejo do določenega projek-ta.“ IZREDNO ZANIMANJE Zaradi izrednega zanimanja je razstava pastelov in risb Božidarja Jakca v Dolenjski galeriji v Novem mestu podaljšana do 20. septembra 1979. Do sedaj si je umetnikova dela cgledalo že več kot 2600 obiskovalcev. SHRAMBE PRED DEŽJEM — V teh poletnih dneh imajo kmetje obilo dela s spravilom druge košnje. Dan je že krajši, pa tudi sonce je že izgubilo na svoji moči, zato ponekod suše otavo tudi po teden dni. V mraku jo spravijo v kopice, da je varna pred dežjem, zjutraj pa, ko izgine rosa, ga spet izpostavijo sončnim žarkom. Čestokrat ga komaj razgrabijo, ko mora spet v „ostrvi , kot kopicam pravijo v Loškem potoku, daje varno predpoletnimi plohami SjSHBHBBBgHflili Vrl ' Sanitarni inšpektorji so ugotovili porazne higienske razmere V pasje vročil dnevih, ko vsi iščemo vsakovrstne osvežitve, se prileže tudi kepica ali dve sladoleda, ki ga mnogi pospravijo precejšnje količine tudi v manj vročil dneh. Kakšenpa je sladoled, ki ga z zadovoljstvan ližemo? Pred kratkim so sanitarni inšpek torji pregledali 28 vzorcev sladoleda na trebanjskem, črnomaljskem, metliškem in novomeškem območju in Tekmovalna šola oranja XXII. traktorsko tekmovanje v Šentjerneju «t'P' mrnrm Ifii M „0b koncu tedna bo delo-e 'ončno, v popoldanskem va," P® bodo krajevne ne- Društvo kmetijskih strojnikov pri KZ „Kika“ in Trebnje, ter aktiv mladih zadružnikov so v soboto, 11. avgusta, v Šentjerneju pripravili že 22. območno tekmovanje v oranju, spretnostni vožnji s traktoijem in plezanju na mlaj. ..Tekmovanje je šola oranja za sedanje in bodoče tekmovalce," je v svojem govoru poudaril predsenik tekmovalne komisije ing. Jože Starič in misel podprl z besedami: „Na kmetijah novomeške občine brni že 1600 traktoijev, kar pomeni, da ga premore že vsaka šesta kmečka družina. Le pravilna uporaba kmetijske mehanizacije je lahko porok z a.boljše in donosnejše kmetovanje. Traktorska tekmovanja prinašajo tudi znanje, zlasti mladim bodočim kme-tovalcenV. Za prva mesta se je potegovalo 42 tekmovalcev. Med člani so bili najboljši Vinko Kovačič (Nm), Franc Zalokar (N m), Danilo Kastelic (Nm). Med mladimi zadružniki so nveč točk zbrali Avgust Žnideršič, (Trebije), Alojz Škrbina (Nm), Franc Judež (Nm). Med dekleti je ponovno dokazala svojo nepremagljivost Slavka Struna (Nm), za njo pa so se uvrstile Danica Peptar (Trebnje) in Marinka Medte (Nm). Na koncu so se pomerili v pleza- nju na 12 m visok mlaj. Živko Žnidaršič gaje preplezal v 23 sekun-dah- J. PAVLIN sicer izdelovalcev v družbenem ter zasebnem sektorju. \z kemične in bakteriološke analize razvidni podatki dajejo porazno sliko. Od vseh pregledanih so bili le trije sladoledi popolnoma primerni - naj povemo, da trenutno ližejo najčistejši saldo-led njegovi ljubitelji v Šentjerneju in na novomeški avtobusni postaji — kemično ne ustreza zahtevam 14 vzorcev, kar v 20 vzorcih pa so odkrili bakteriološke snovi v takih količinah, da bi bila ob prevelikem, zadovoljevanju ..sladotenih želja" S h?081 PRI 0DPIRANJU BRAZDE - Ne le na tekmo-i! na <*omaži ni‘vi “ mora poznati spretnost, saj le tako ''lin) Ct la^k° raCuna na Znosnejšo jesensko bero. (Foto: S ■ I ■ ** ■ A wRkw& ■ ■ VfaeMiP vil' ,,Kmečki praznik" v Bu-kovšku pri Brežicah je nadvse dobro uspel. V nedeljo dopoldne so na prostranem rženem stmišču brežiške Agrarije, posestvo Globoko, merili svoje znanje in spretnosti traktoristi, popoldne v Bikovšku pa še kosci. Tekmovalni komisiji se je prijavilo 21 traktoristov, tokrat žal nobene ženske. Žreb je razdelil mednje pripravljene „njive“ za oranje. Predtemje bilo treba opraviti teoretični del tekmovanja in spretnostno vožnjo. Večina tekmovalcev je pri-drdrala s težkimi zetoiji, kar je bilo tudi primemo za tamkajšnjo težko zemljo. Neprikrito zanimanje gledalcev sta vzbujala norveška tekmovalna pluga brežiškega in krškega aktiva mladih zadružnikov. Plug je med delom mogoče naravnavati na milimeter natančno. Tako gre razvoj dalje tudi v kmetijstvu. Pri mladih zadružnikih je v tekmovanju mladih traktoristov prešel pokal v trajno m pip fiififp trn H ■. HLH IB last Alojza Colariča iz Podbočja (Krško), drugi je bil Ivan Verstovšek iz Brežic, tretji pa Anton Kodrič ravno tako iz Podbočja. Četrti, Maijan Jurečič iz Malega Mraševega, je pokazal, da se da tudi z navadnim plugom dobro orati. Pri članih so vsa tri prva mesta pripadla Bre-žičanom: 1. Anton Butko-vič, 2. Jože Šerbec in 3. Stanko Fabinc. Zmagovalci po posameznih disciplinah so postali: v oranju Alojz (blarič, v spretnostni vožnji Zvone Černelič iz Brežic v teoretičnem znanju pa Peter Camloh iz Gabrja (Sevnica). Posebno razburljivo je bilo popoldne med kosci. V redi se jih je postavilo 11. Po času so si bili kar štiije enaki. Ocenjevanje je bolj zapleteno, kot bi bilo tak-šnemi opravilu prisoditi. Najuspešnejši je bil na kraju Vinko Špitaler iz Polane (Sevnica). V pripravljalnem odboru tega posavskega kmečkega praznika so bili predstavniki vseh štirih kmetijskih organizacij regije, brežiške občinske oiganizacije za tehnično kulturo in kajpak nadvse prizadevni domačini. V imenu pokrovitelja je pokale najboljšim izročil pomočnik direktorja Temeljne posavske Ljubljanske banke Damjan Avsec. Posavska ekipa se bo na republiškem tekmovanju konec avgusta v Kočevju srčno borila, saj bi radi nastopili tudi na državnem prvenstvu, ki bo septembra v Krškem. ALFRED ŽELEZNIK nevarnost zastrupitve oziroma različnih obolenj precejšnja. Kar se tiče ..zunanjih" lastnosti sladoleda -trdote, vsebovanja drobcev ledu in drugih trdih koscev - situacija ni tako slaba. Presenetil je tudi rezultat pregleda družinskega pateta sladoleda Ljubljanskih mlekarn, ki kljub boljšim proizvodnim pogojem ni čist. Vzrokov za tako slabo higiensko stanje je seveda več. Pomanjkanje delavcev, slabe higienske navade in nediscipliniranost delavccv, pa seveda še marsikaj drugega. Vse to kajpada ni opravičilo za tako porazne rezultate analize, ki so tudi v presenečenje izdelovalcev sladoleda veliko slabši od lanskih. Kljub pie-' obremenjenosti bodo sanitarni inšpektorji akcijo v nekaj dneh ponovili in dodatno analizirali vzorce sladoleda, ugotavljali pa bodo tudi higiensko primernost delovne opreme, orodja in rok delavcev. Če rezultati ne bodo boljši, čaka izdelovalce in prodajalce sladoleda poleg prijave zaradi gospodarskega prekrška tudi prepoved prodaje, kar seveda ni nikakršna inšpektorska muha, temveč le skrb za zadovoljnega in zdravega potrošnika Nalepke prihajajo Komajda smo izbojevali, daje nekajdnevni cestni post našel prostora v mesečnih koledarjih voznikov, že je na pragu nova borba - boj za vstop med 130.000 srečnežev, kijih je bolj ali manj posrečeno in v grobem že določil Zvezni izvršni svet in za katere varčevalni ukrepi ne bodo veljali. Tehnične plati so se odgovor-ni lotili brezhibno. Barva nalepk bo bela, imele bodo rdeč rob, vsaka bo imela suhi žig zveznega komiteja za promet in cene; datum izida je 3. september. Tudi izboru bodočih lastnikov tega jutri prav gotovo najdrago-oenejšega koščka papirja, ki bo krasil okoli šest odstotkov vseh vozil v Jugoslaviji, ne gre oporekati. Pa se vendar že marsikje zatika. Z uspehom sprejetih varčevalnih ukrepov marsikje tudi ob popolnem postu niso zadovoljni. Nalepke bodo doseženi odstotek še znižale. Ce k temu prištejemo še nekaj „na roko“ narejenih kopij, se vrsta izračunov postavi na glavo. Lahko bi tudi rekli: račun brez krčmarja. Nadaljnji kamen spotike je, kdo in kako bo podeljeval nalepke, kajti poleg stalnih se bodo pojavile tudi začasne. Na sosednjem Hrvaškem so to pristojnost dodelili skupščinskim oddelkom za notranje zadeve. Slovenci še molčimo. Se bojimo zamere? Kdo bo rekel, da je to najboljša priložnost, da znova dokažemo, koliko damo na prijateljske vezi in sorodstvo. Vsakodnevno brnenje telefonov številnih delovnih in drugih organizacij na rapubli-škem komiteju za promet in zveze je lahko tudi potrdilo temu namigu. Sicer pa september ni več daleč. Toda vseh dvomov zagotovo ne bo razblinil. Vsaj tistih ne ki nas spremljajo že vse od začetka naja: ali je bila delitev na parne in neparne res edini in nqjboPi izhod iz nastale krize? Nastali položaj namreč ne daje dovolj jasnega odgovora. BOJAN BUDJA STRUMNA ČETA - Na slavnostnem mimohodu ob 804etnici Gasilskega društva Šentrupert so poleg domačih gasilcev sodelovali tudi člani drugih gasilskih dništev iz trebanjske občine. Pobratimstvo za jubilej Šentruperški gasilci so za 80-letnico pripravili slavnosten mimohod svojih enot Prostovoljno gasilsko društvo Sentrapert slavi letos 80-letnico. Prizadevni gasilci šentru-peiškega društva - vanj je včlanjenih 70 krajanov - so za počastitev visokega jubileja pripravili pester program prireditev. V nedeljo, 12. avgusta, so ob 9. uri dopoldne slavnostno predali namenu prenovljeno orodjarno in podpisali listino o pobratenju z Gasilskim društvom Ljubljana — mesto. Potem so pripravili še vajo svojih gasilskih desetin, ob 14. uri pa seje začel na glavnem tigu slavnostni mimohod gasilskih enot. Po mimohodu je bila osrednja proslava jubileja, na kateri so sodelovali tudi učenci osnovne šole Šentrupert. Na proslavi so najbolj zaslužnim članom podelili gasilska odlikovanja in priznanja. Proslave so se poleg predstavnikov Gasilske zveze Slovenije udeležili še člani ostalih gasilskih društev, občinske skupščine in interesne skupnosti za varstvo pred požarom Trebnje. mednarodni gorenjski sejem kranj t0.-20L8.T9. • ugodni nakupi blaga Široke potrošnje • nižje cene • domača in tuja kmetijska mehanizacija vse za gradnjo * • večerni zabavni program ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED ■ ■ ■ ■ : 5 : ■ ■ ■ m ■ Šesta konferenca predsednikov držav ali vlad neuvrščenih držav se z vsakim dnem bolj bliža in to je mogoče zaznati tudi v čedalje bolj zavzeti diplomatski dejavnosti dežel-članic gibanja, pri čemer kajpak tudi Jugoslavija ni izjema. Zadnje v vrsti pomembnejših srečanj, ki so jih imeli jugoslovanski voditelji z udeleženci srečanja v Havani, je bil sestanek zunanjega ministra republike Mali Alume Blondina Be yea z zveznim sekretarjem za zunanje zadeve Malija, ki je konec minulega tedna dopotoval na večdnevni uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo. Bliže Havani? V začetku tega tedna so se že začeli uradni jugoslo-vansko-malijski razgovori, ki so že v prvem krogu izmenjave mnenj pokazali visoko stopnjo soglasja o najpomembnejših mednarodnih problemih Tačas pa je v Havani načelnik skupine za neuvrščene države v zveznem sekretariatu za zunaje zadeve Cvije-tin Job razložil uglednim predstavnikom kubanske diplomacije jugoslovanske poglede na osnutek zaključnega dokumenta za bližnjo šesto konferenco predsednikov držav ali vlad neuvrščenih držav, ki ga je Kuba kot dežda-gostiteljica (kar je sicer povsem v navadi s tradicijo v podobnih primerih) predložila vsem članicam gibanja v razpravo. Nobena posebna skrivnost ni, da so v tem osnutku dokumenta nekatera stališča, ki za večino članic gibanja niso sprejemljiva in so doslej v uradnih ali neuradnih odmevih že doživela številne, pogosto zelo ostre in kritične pripombe. Znano je, da se Jugoslavijo zavzema (kot sicer tudi velika večina vseh držav v gibanju) za izvirna in nepo-tvorjena načela neuvrščenosti, po katerih je gibanje dosledno protiblokovsko in vztraja na popolni neodvisnosti in samostojnosti sleherne države Prav tako je znano, da nekatere neuvrščene države, ki imajo bolj tesne stike z v zhodnoevropskimi sociali-1 stičnimi državami terjajo, na} bi bilo gibanje nekakšen „namvni zaveznik” vzhodnega bloka in naj bi torej opustilo svojo dosledno pro-tiblikovsko naravnanost. Nekako v istem času se je razmahnila v različnih oblikah tudi kubanska diplomacija. ,Kubanska tiskovna agencija Prensa latina je v začetku tega tedna komenti rala nekatere zamisli o razširitvi pristojnosti in števila članov koordinacijskega biroja neuvrščenih Ta šteje sedaj 25 držav, že v Colum-bu na ministrskem sestanku koordinacijskega biroja, pa so se zavzeli za povečanje števila članov. Tq idejo sedaj Kuba razvija in glede tega najbrž ne more biti nič spornega Qre le za to, kakšne pristojnosti bo imel poslej koordinacijski biro in kdo ga bo, v nekem smislu, vodil Velika večina držav članic neuvrščenih je prepričana, da ne bi bilo smotrno koordinacijskemu biroju dajati prevelike pristojnosti, kajti v tem primeru bi se lahko spremenil v nekakšno oblast gibanja Tp pa nihče ne želi, zakaj zgodovina je polna dokazov in primerov, da se taka oblast p gibanju - ali skupini držav nikoli ni skladala s prevladujočimi demokratičnimi pogledi Sicer pa prihajajo s Kube zagotovila, da bodo vsi objekti šestega srečanja predsednikov držav ali vlad neuvrščenih držav zagotovo nared do otvoritve konference, torej do 3. septembra letos JANEZ ČUČEK so UMRL BUDISLAV ŠOŠKIč V torek, 14. aygusta, _ na titograjskem pokopališču položili v grob posmrtne ostanke Budislava-Bude. Soškiča, predsednika skupščine SR Črne gore, uglednega sina črnogorskega naro- da, komunista in neutrudnega graditelja našega socialističnega samoupravljanja. Budislav Soškič je domala štiri desetletja kot pravi revolucionar in humanist stal v prvih bojnih vrstah za cilje delavskega razreda in socializma SGP SLOVENIJA CESTE-TEHNIKA TOZD KOVINAR, ČRNOMELJ Razpisna komisija pri DS TOZD ..KOVINAR" Črnomelj , razpisuje prosta deta in naloge: INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA TEMELJNE ORGANIZACIJE Za direktorja temeljne organizacije je lahko imenovana oseba, ki poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja, določenih po zakonu, izpolnjuje še naslechie pogoje: - da ima srednjo, višjo, ali visoko izobrazbo ekonomske, organizacijske ali strojne smeri in 5 let delovnih izkušenj, — da je moralno—politično neoporečna in družbeno aktivna, — da sestavi program dela za mandatno dobo v treh mesecih (za notranje kandidate) oz. v šestih mesecih (za zunanie kandidate) Rok za prijave je 15 dni po razpisu. ^oP^Vte"a z9?rnii naslov s pripisom „ZA RAZPISNO KOMISIJO . O izbiri bodo kandidati obveščeni v 20dneh po zaključku sprejemanja prijav. KRAJEVNA SKUPNOST BELA CERKEV razpisuje prosta dela in naloge TAJNIKA Prošnje sprejemamo do konca tega meseca. KRAJEVNA SKUPNOST BELA CERKEV razpisuje LICITACIJO za prodajo nevozne traktorske prikolice in mlina za pesek. Traktorska prikolica je na vpogled pri Salmiču v Družinski vasi, mlin za pesek pa pri Alojzu Kopini v Družinski vasi. Dražba za oba predmeta bo v nedeljo, dne 19. julija 1979, ob 9. uri v prostorih šole. Plačilo takoj po dražbi. Prepovedi in spodbudne cene TELEGRAMI S prilagajanjem cene pšenice letošnji letini ali razmeram na treu naj bi zbrali kar največ pridelka tudi od kmetov. Načrtovani odkup h* ^ uresničen. Mlinska industrija v vsej državi potrebuje do pnhodnje žetve okrog 1.83U.UUU ton pšenice, do konca julija pa je zbrala le okrog 1,300.000 ton. Menijo, da bi lahko odkupih še kakih 600.000 ton, pa bi je pridelovalcem še vedno ostalo dovojj za lastno prehrano. Kako zbrati vse presežke letošnji žetvi, je bila dopolnjena pšenice, da je ob tako slabi letini, kot je bila letošnja, kmetovalci ne bi polomili živini? Ob pričetku žetve je Zvezni izvršni svet zvišal odkupno ceno pšenice za 1 din pri kilogramu ali za okrog 30 %. Lansko odkupno ceno pa je zvečal že letos v februarju za okrog 10 %. Tako je sedanja cena pšenice zvišana od lanske žetve za okrog 47%. Vzlic temu je mnogi kmetovalci ob žetvi niso hoteli prodati. Odkup ni uspel niti v Sloveniji, čeprav so kmetom ponudili za zamenjavo koruzo. Prva ponudba: kilogram koruze za kilogram tretje-vrstne pšenice je namreč padla v vodo, ker je cena koruze na svetovnem trgu, kjer jo kupujejo naši uvozniki, zadnje tedne rasla. Tako bi dobili manj koruze, kot bi oddali pšenice. Zasebni pridelovalci niso hoteli dati pšenice niti za denar niti za koruza A kaj bodo z njo, če je ne bodo smeli po-krmiti živini? V začetku avgusta smo dobili odlok o prepovedi porabe pšenice za krmila v mešalnieah in za krmo pri kmetih. Kaže pa, da so tisti, ki so ta odlok pripravili, kmalu ugotovili, da ne bo dovolj inšpektorjev za nadzor po zasebnih hlevih. Odkupna cena pšenice, ki je bila določena ob z dodatki za naslednje mesece. Cena 4 do 4.40 din za kilogram treh vrst pšenice velja za julij. Za vsak naslednji mesec do maja prihodnjega leta bo odkupna cena zvišana za 20 par pri kilogramu. Po takem določilu bi pridelovalci, ki bi pšenico hranili sami do prihodnjega maja, morali dobiti za kilogram tretjevrstne kar 6 din, za prvovrstno pa 6,40 din. Ali je v tem obvestilu tiskovna napaka in je bilo mišljeno mesečno le 2 pari in do maja 20 par? Ali je nastala napaka v računih tistih, ki so določali novo cer»? Kaže, da odkupna cena pšenice letos ni le gibčna, temveč tudi precej negotova. Ce ne uspe odkupiti dovolj pšenice po določeni ceni, jo kmalu zvišajo. Kaj pa bodo rekli tisti pošteni pridelovalci, ki so jo oddali ob žetvi v prepričanju, da jc cena trdna, družba pa jo potrebuje za kruh? Z mesečnim dodatkom za pšenico ni nič določeno, kakšna bo odkupna cena ob prihodnji žetvi, da bi spodbujalo kmetovalce k razširjeni setvi za prodajo. tedenski mozaik Visok mesečni dodatek za pozneje prodano pšenico - če bi presegal stroške skladiščema - bi hkrati odvračal pridelovalce, da bi jo prodali takoj, če le imajo kako shrambo zanjo. V maju dobijo zanjo največ. Toda za prehrano bo potrebna prej, in ne šele tik pred prihodnjo žetvijo. JOŽE PETEK BEOGRAD — Pričeli so sc jf slovansko-malijski pogovori, k1* jih vodila zvezni sekretar za zurfj zadeve Josip Vrhovec in mstj zunanji minister Alume Bloi'A Beye. Sogovornika sta izmrif mnenja o mednarodnih vpraša11® posebej o dogodkih v Afriki novi gospodarski ureditvi V sre®' šču pozornosti je bili gibanje 1 uvrščenih s posebnim poudari^ na pripravah za vrh neuvrščeni Havani Zvezni sekretar Josip Vrij vec je priredil v čast malij^ zunanjega ministra slavno*!, kosilo, na katerem sta izmeflr zdravici ljubljanska banka LJUBLJANSKA BANKA J^meljna DOLENJSKA BANKA NOVO MESTO KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA objavlja za nedoločen čas s polnim delovnim časom delovna opravila: .-iz. .‘KOV S SREDNJEŠOLSKO IZO-BO (Štiriletna srednja šola z zaključnim izpi-ESŠ ali gimnazija) B tom Kandidati naj prijavi s kratkim življenjepisom priložijo dokazilo o šolski izobrazbi. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 45 dneh po zaključku objave. Nepopolnih in po objavnem roku prispelih prijav ne bomo upoštevali. Prijave pošljite na naslov: Ljubljanska banka Temeljna dolenjska banka Novo mesto 68001 Novo mesto Kettejev drevored 1 NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Bliža se jesen in z njo tudi vrvež v sejnih dvoranah, kjer sedaj klopi večji del samevajo. Res je, da v najrazličnejših upravah in samoupravnih stavbah te dni vlada počitni&o zatišje (tako kot pač vsako leto, ne glede na probleme, ki se sicer kopičijo okoli njih), bodo pa v marsikaterem okolju zato jesenske razprave še bolj vroče in tudi grenke. Med problemi, na katere bi kazalo misliti že sedaj, ko nas živo srebro sili v senco, je vsekakor tudi tisti v zvezi energijo. Če prav je namreč sedanji elektroenergetski položaj dokaj ugoden, da utegnemo imeti pozimi z Energetske perspektive energijo še hude zadrege. Ta pesimizem izvira iz neskladja med možnostmi proizvodnje in potrebami po električni energiji: zaradi zaostajanja pri graditvi novih elektrarn namreč tudi letos ni mogoče vzpostaviti ravnotežja med proizvodnjo in porabo. Te in ostale energetske probleme je proučil tudi zvezni izvršni svet in v zvezi s tem spejel vrsto sklepov, ki jih bo vsekakor treba uresničiti, če nočemo, da bo pesimizem elektro-, gospodarstvenikov dobil otipljivo potrdilo v praksi. Tako je, med drugim, ZIS priporočil elektrogospodarskim organizacijam, naj sprejmejo vse možne ukrepe, da bi pospešili gradnjo elektrarn in premogovnikov, v katerih ali pa bi se Ob tem bo bi morala proizvodnja že steči morala začeti do konca leta. _____________ seveda v marsikaterem primeru potrebno spregovoriti tudi o odgovornosti za zamude pri dobavi opreme, montaži in nasploh pri izpolnjevanju sprejetih obveznosti. Treba je ustvariti zaloge premoga, meni ZIS, pa zaloge vode v jezerih, zagotoviti pa je treba tudi brezhibno delovanje vseh elektroenergetskih objektov. Eden pomembnih členov v tej energetski verigi so vsekakor tudi železnice, ki morajo skrbeti za nemoten transport premoga — poleg seveda vsega ostalega blaga, ki ga prevažajo za številne uporabnike. Toda železničarji imajo pri izpolnjevanju svojih obveznosti velike težave, saj jim kronično primanjkuje vagonov, ki jih zadržujejo številni koristniki. Ugotovili so namreč, da v veliki večini delovnih organizacij vagoni na industrijskih tirih preživljajo vikend nedotaknjeni: menda nimajo dovolj delavcev, da bi blago raztovarjali in utovarjali tudi ob sobotah in nedeljah, se izgovarjajo. Toda tudi to bo treba resneje zagrabiti, saj poziv ZIS, naj bi z boljšo organizacijo dela pospešili „pretok” vagonov, navsezadnje ni bil izrečen tja v dan. Predvsem pa nam bo le resno in odgovorno uresničevanje navedenih sklepov omogočilo vedrejši pogled v naše energetske in transportne perspektive. OD VSEPOVSOD prihajajo novice o velikih gozdnih požarih, ki jih hote ali nehote (slednje vendarle v večini) zanetijo človeSce roke. Tudi pri nas smo imeli v južnih krajih ob morju nekaj prav nadležnih ognjev, toda največjega so vendarle zabeležili (kje pa bi drugje) v Združenih državah Amerike. Tu je zgorelo (popolnoma, ne da bi kaj ostalo za njim) nič mary kot 18.000 hektarjev gozda - in kot so kasneje ugotovili, vse zaradi tega, ko se je neka skupina mladih tabornikov igrala v gozdu ne da bi upoštevala osnovne varnostne predpise... draga šola.... TACAŠ pa se je izkazalo, da je roka pravice vendarle skorajda vsemogočna in da sodni mlini sicer meljejo počasi, toda zelo zanesljiva V. Kaliforniji so namreč aretirali nekega 32-letnega Jordanca, ki ga dolžijo, da je leta 1969 napadel neko izraelsko letalo na atenskem mednarodnem letališču. Tedaj sta bili dve osebi mrtvi, več kot petdeset pa jih je bilo lažje ali huje ranjenih... vse pride za nami kajne. ..? IN ČE SMO že takega mnenja, je treba dodati, da tudi nič ni dokončnega: komaj je dvanajstletni Avstralec Kevin Anderson preplaval Rokavski preliv med Veliko Britanijo in Francijo (mimogrede rečeno, je za to potreboval dvanajst ur in petindvajset minut), je prišla novica, da je to isto (le da precej počasneje, namreč z enournim zaostankom) preplaval še tri mesece mlajši Maruc Hoper iz Velike Britanije. P8 MOSTE -1 železniško gospodarstvo, sozd železniško transportno podjetje ljubuana n. sol. O., LJUBLJANA PROMETNA SEKCIJA UUBUANA-MOSTE TOZD, o. sol. o. UUBUANA-MOSTE, Kajuhova 51 tel. 313-044, tajništvo int.327 KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA VABI K SODELOVANJU 1. KUHARICO za opravljanje del in nalog kuharice v obratu družben0 prehrane 2. VEC TRANSPORTNIH DELAVCEV za opravljanje del in nalog pri nakladanju in razkladanj*1 blaga v skladišču in železniškem avtoprevozu 3. vec Čistilk za opravljanje del in nalog čiščenja upravnih prostorov ■ v samskem domu Pogoji za sprejem: Pod 1: — poklicna šola gostinske stroke in 3 leta delovnih izkušen) pod 2: — najmanj 6 razredov osnovne šole — starost 18 let Kandidati se sprejemajo za nedoločen čas s polnim delovni111 časom in enomesečnim poskusnim delom. Možnost dela v turnusu vsak drugi dan. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kom1 sija 15 dni po objavi, kandidate pa vabimo tudi na razgovon Družinskih stanovanj ni! Za transportne delavce zagotavlja mo samska ležišča. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh P? seji komisije. DOLENJSKI LIST jrancge, Anglije, ZDA, Ho-2aii Belgije. Ti bodo prika-, °piemo, ki je na domačem 0811 m moč dobiti -o razstave kmetijske kaz Racije 411 praktičnega pri-je a 16 program letos vključu-filmf ^ strokovnih predavanj s videli •*.s*cova*c* lahko bo n n**n* f3™*0 za bekone, ki na Pgled vse do konca leta. niti velja še razstavo lisastega goveda in sejem plemenske nvinc. Na svoj račun bodo prišli ljubitelji slovenskih vin. Na stranišču se ustvarja vtis V gostinsko-turističnih objektih po Dolenjskem sta sanitarna in tržna inšpekcija našli vrsto slabih točk - Porazna je čistoča na straniščih, pa tudi kuhinje so ponekod leglo umazanije »KOMISIJSKI ZRAK — V petek, 10. avgusta zjutraj, se je s sevni&e gmajne valil velik steber črnega dima. Viličar iz Stillesa je pripeljal tri sode razredčila. „Komisij&i zažig , kot so zatrjevali pri Komunali, se je pri posavskih medobčinskih inšpekcijskih službah izkazal kot poseg na svojo roko. N°v° MESTO - 13. avgu-Je bil promet na sejmu slabši pa Prejšnjikrat, cene prašičem 80 bile nekoliko višje. Rejci ^Peljali 174 živali, od tega tM v starosti od 6 do 12 n, n°v in 7 v starosti 3 do 5 čey 7v' Prodali so 128 prašiti P™6 Je treba odšte-bfli 1.200 din, drugi pa so 1.200 do 2.100 din. Pred začetkom letošnje turistične sezone je ustrezna medobčinska inšpekcija pregledala v štirih dolenjskih občinah 68 gostinsko-turističnih objektov v družbenem in zasebnem sektorja Pregledi pa se še nadaljujejo. Dosedanje ugotovitve dajejo kaj slabo sliko o našem turizmu, čeravno imamo še tako lepo naravo, morda dobro hrano in počutje v hotelih in restavracijah. Kar v 20 objektih družbenega sektorja so našli pred sezono 8 hudih prestopkov, za katere je šla ovadba k javnem tožilcu. V 6 primerih je šlo za higiensko oporečna živila v prometu in v 2 primerih za krStve cen nočitev. Najslabši vtis dobi gost, najsi bo tuj ali domač, v večini stranišč, ne glede na to ali gre za hotel, restavracijo ali zasebno gostilno. Ni poskrbljeno za sprotno čiščenje, ni papirja ne brisač ne mila. Tudi kuhinje v veliko primerih niso čiste. V njih imajo nepravilno razvrščena živila, čisto in umazano posodo dajejo na kup, hladilniki so poglavje zase. Pred dnevi se je zgodilo, da je inšpektor za nekaj ur zaradi nečistoče zaprl kuhinjo v metliScem hotelu. V Podzemlju na koplišču pa so imeli na začetku sezone 14 dni zaprto. Niso dovolili obratovanja, ker so bila stranišča polomljena, ker KmetijskJ nasveti Za zdravje kraljice vrta 0sSPatnje ,eden naJčistejših človekovih užitkov; najbolj sam0 i, človekovega duha; brez vrtov so zgradbe in palače tancis R°V0 ro^odelstvo- Tako je pred stoletji zapisal filozof »sluii J ?‘ Vrtnica Pa Je kraljica vrta in rož; razlog več, da krwii.‘ posebno DOZOmnst tildi 0lf>Hi» varstva saj ji ta nadloga preti bolj kot drugim okrasnim Jfslužl nr* l 1— J j—— ■*.« «■ .v*., nuiug ycl, ua °dliiv^- pozornost tudi glede varstva pred boleznimi in hJh0?* koienin*. Na njli včasih nastopi golšavost, ki P* razln!??0 lJakterije- Okužene vrtnice je treba sežgati, zemljo 10*oin* 2 basanidoin (50 g kvadratni meter). Če so na **ko zajedalske nematode, ni tako katastrofalno, saj jih ^ zatremo z vapamcm (100 kubičnh centimetrov r\ >> l T nuuiviui VCUUI I vo^e’. karzad°^a m en kvadratni meter). Cvet0vih ..?° Sljivične bolezni in škodljivci na listih, brstih in [defij ■ K> J* na srečo, lahko prej opazimo. Najbolj nevaren je 5*sava r-> *i• P^'ca’ Pa tudi posebna rožna pikica pogosto '•'hudi .?• v tigovini jena voljo več p rip ravkov, ki p a so ■a *•* pi? "P0™*} treba upoštevati. £***>» (za'Je “^Pog08^3 pepelnica ali prava pepelasta £ Pejavi v^ .2.0(1 ?ep*Tie P,esni rožne peronospore), ki fi*Pelnato ^ poletnih dneh. Zlahka jo prepoznamo po °plieni« preseki, ki se naglo šin in jo je tudi s »ti karati!111 . ° zadlžati- Učinkovit pripravek je 0,1-odstot- V1* *** afiigan in 0,4-odstotni e up aren, vendar večkrat, v 10- do 14-dnevnih presledkih. • samo če Vftnip 7v*“Bl» v 1W" uu »‘»-anevnm presieaion. Pojavi l^ko hudo prizadene tudi črna listna pegavost, ki se l^irjenaomladi in ki rastline lahko povsem ogoli. Manj 2,ls-od t 6 ydečalistna pegavost. Zoper obe je doberprpravek ^enib ortocid ali 0,2-odstotni antracol ali dithan. l vg.' *° nadlogo je težko odp raviti; p riporoč ajo kombina- Inž.M.L. 'jo vče fi V . Jc iezKO oapravra; priporočajo Kombrna-^8, lta,VJn?icidov- Poseben pripravek je ronilan, ki pa je zelo ^ Kar tudi ni nepomembno. I je bila napaka v vodovodu in sploh je bil objekt v takem stanju, da za strežbo gostov ni bil primeren. V šoferskem bifeju na Otočcu, kjer poslujejo vso noč, imajo _strani-šča v takem stanju, da kolikor toliko čistoče navajen človek v ta prostor niti stopiti ne more, kaj šele, da bi ga uporabil. Zanimivo, da v tem lokalu gost lahko dobi vso noč pijače, kolikor hoče, kuhinja pa je čez noč zaprta in za čiščenje stranišč ni poskrbljeno. Ustavljajo pa se v tem lokalu zlasti šoferji, ki bi jim bila topla jed gotovo bolj potrebna kot pijača. Pred dvema tednoma, ko je bilo najbolj vroče, so na primer v hladilniku gostinskega objekta Iskre na Primostku našli poleg živil še ribe, meso za čevapčiče in drugo, kar so gostje prinesli v hramba Vrh vsega pa je bil hladilnik pokvarjen in so se bakterije množile, da bi jih lahko videl skoraj s prostim očesom. Milijon ton uvoia Toliko pšenice od drugod Po sedanjih ocenah bomo letos v Jugoslaviji pridelali 4,3 milijona ton pšenice, kar je za več kot 15 odstotkov manj od pridelka prejšnjih let. » Povprečni donosi 28,5 stota na . hektar sicer odgovarjajo napovedim, so pa veliko manjši od donosov v prejšnjih letih, saj smo na primer leta 1977 pridelali 32,9 stota pšenice na hektar. Zamanjšan pridelek se najbolj čuti ravno v največjih žito-rodnih območjih, Vojvodini in Slavcnji, medtem ko bo letošnji pridelek pšenice v Makedoniji in na K)sovu za 6 do 8 odstotkov večji od lanskega. Strokovnjaki menijo, da bomo letos morali uvoziti najmanj milijon ton pšenice. Uvoz pa bi bilo treba pospešiti, saj cene pšenice zaradi napovedane slabše letine v svetu že naraščajo na svetovnem tržSču. Zato bo treba nujno upoštevati potrebni uvoz pšenice v septenbrski spremembi načrta plačilne in devizne bilance Jugoslavije. .VARNOSTNA TRAKTORJU Čme časopisne kronike še vedno prinašajo vesti o tragičnih nesrečah kmečkih gospodarjev s traktorji Sodobni stroji res lahko nadomestijo mnogo rok, a razmehčano zemljišče, prevelik breg, precenjevanje zmogljivosti voznika in tudi stroja, so huda past. Se malo nepazljivosti in nesreča je tu, običajno kar s smrtnim izidom ali vsaj s težko invalidnostjo. Vse premalo traktorjev na našem podeželju premore varnostne kabine. Ce že pride do prevračanja stroja, ima voznik vsaj mak) možnosti, da ga traktor usodno ne stisne in pokoplje pod seboj. M temeljnem obratu za kooperacijo pri sevni3cem kmetijskem kombinatu zato spodbujajo nakup zaščitnih kabin. Kdor dobi posojilo za nakup traktorja, mu hkrati odobrijo posojilo tudi za nakup te kabine. Vsaj novi traktorji ne bodo brez zaščite. A. Z. S pregledi inšpekcija še nadaljuje, škoda je le, da inšpektorji nimajo več časa, da bi se nadzoru še bolj posvečali. Ure in ure morajo presedeti na sejah, kjer dajejo soglasja k lokacijam za gradbena in uporabna dovoljenja, medtem ko za vse ostalo delo zmanjka dneva. R. BACER > DOLENJSKA BENCINSKA 2EJA Malo priljubljeni, a potrebni ukrepi za varčevanje s tekočimi gorivi so rodili sadove, vsaj kar se porabe bencina tiče. V Slovenji smo meseca junija porabili 11 odst manj bencina, v juliju pa kar 23 odst manj, če porabo primerjamo z bencinsko žejo v istih lanskih mesecih. Pregled po slovenskih regijah kaže, da so se za najbolj varčne izkazali Primorci, ki so porabili za 58 odst manj bencina, za najmanj varčne pa Dolenjci, ki smo porabo zmanjšali le za 7 odst Na Goriškem se najbrž pozna predvsem zmanjšana prodaja bencina italijanskim kupcem. SEJEM „VINO 79“ Od 27. avgusta do 2 septembra bo v Ljubljani na gospodarskem razstavišču 25. mednarodni vino-gradniško-vinarski sejem „VINO 79“, katerega pokrovitelj bo tovariš Tito. S sejmom bo zaživelo vse mesto z vsakodnevnimi sprevodi piva po ulicah in prodajo spominkov. Mednarodna komisija je namreč že v juliju ocenila 1184 vzorcev vina, 208 vzorcev žganih pijač in 85 vzorcev sadnih sokov. Jugoslavija si je prislužila naj višje priznanje in skupno 274 medalj, še posebno pa so se odRzali slovenski proizvajalci vin. Na sejmu bodo razstavljena vina, pivo, alkoholne in brezalkoholne pijače, na ogled pa bodo tudi stroji, oprema in reprodukcijski material za vinogradništvo in vinarstvo ter gostinska oprema. V okviru sejma bo več strokovnih posvetovanj. PLASTIKA ZAMENJUJE LES V poletni realizaciji sevniSce Kopitarne je najbolj očiten skok med prihodki obrata plastike. Medtem ko so lanski prihodki tega obrata znašali okrog pet milijonov dinarjev, so letos zabeležili skok na 13 milijonov. Za to proizvodnjo potrebujejo PVC granulate, ki jih je na našem trgu dovolj. Le tos računajo do konca leta na 9,43 milijona izvoza. V prvem polletju so izvozili za 4,46 milijona dinarjev, lani so izvozili v celem letu le za 5,85 milijona dinarjev izdelkov. Pravi sezonski meseci so se še le začeli — konica traja ta mesec, ves september in oktober. * EN HRIBČEK BOM KUPIL«. Ureja: Tit Doberšek Vinski okoliii Pri nadaljevanju opisa severovzhodnega vinorodnega območja Slovenije se seznanimo še z ostalimi vinorodnimi okoliši tega predela. MARIBORSKI VINORODNI OKOLIŠ V ta veliki vinorodni okoliš, ki se deli na dva podokoliša, so vključeni obronki Pohorja od Ruš do Slovenskih Konjic ter Gornje Slovenske gorice s Kozjakom. Okoliš zajema občine Maribor, Slovensko Bistrico in Slovenske Konjice, kjer je 2200 ha vinogradov, od tega 700 ha (32 %) v družbeni lasti Odstotek družbenih vinogradov je še vedno za 100 % nad povprečjem družbenih vinogradov v Sloveniji Kot drugod v tem območju so bili tudi tu družbeni vinogradi po vojni obnovljeni s kakovostnimi belimi sortami trt. Po trsnem izboru ima ta okoliš obsežen sortiment visoko kakovostnih belih sort za pridelovanje vrhunskih sortnih belih vin: renski rizling, sovinjon (muškat silvanec), beli burgundec, traminec, rulandec, rumeni muškat, muScat ottonel, od kakovostnih sortnih belih vin pa vinske sorte: laški rizling, zeleni silvanec, Spon, rizvanec, ranino, žlahtni-no in našo dolenjsko kraljevino. Poleg belih sort trt predvidevajo še sajenje sort za rdeča vina: vrhunski modri burgundec, modro frankinjo in portugalko. Od posameznih sortnih vin iz tega predela so znana zlasti stekleničena sortna vina: vrhunsko sortno vino renski rizling iz Peker pri Mariboru, vrhunsko sortno vino rumeni muškat s Kozjaka, zlasti izpod Urbana v Rošpohu pri Kamnici, vrhunsko sortno vino sovinjon (muSkat silvanec) iz Svečine in Pohorskega dvora, traminec iz Rošpoha in Koša-* kov, ritoznojčan iz Kovačje vasi pri Slovenski Bistrici itd. Tudi laSki rizling se na tem območju uvršča med vrhunska sortna beb vina. Izraziti ožji vinorodni okoliši v gornjih Slovenskih goricah okrog Maribora in proti Kozjaku so: Kozjak z izrazitim območjem Urbana in Rošpoha, Svečina z izrazitim Špičnikom, Jarenina, Jakob, Sp. Velka, Jurovski dol, Malečnik (prej Sentpeter pri Mariboru) z Gorco, Košaki, Kalvarija nad Mariborom, Vinarska gra-ba, KamniSca graba. Obronki Pohorja pa so znani po naslednjih ožjih vinorodnih okoliščih: Limbuš Pekre z znano Kalvarijo pod Pohorjem in izrazitim vinom pekrčanom, Pohorski dvor, Fram, Ritoznoj z znanim vinom ritoznojčanom pri Slovenski Bistrici, Vinarje, Stanovsko, Skalce in Špitalič (Jernej) pri Slovenskih Konjicah. Središče okoliša je mesto Maribor z višjo agronomsko in srednjo kmetijsko šolo. Na nekdanji Vinarski šoB pod Kalvarijo ima sedež Kmetijski zavod Maribor z laboratoriji za analizo in oceno vin, zemlje itd. Ta zavod opravlja pospeševalno službo iz vinogradništva za celo severovzhodno območje Slovenije. Delno deluje tudi na obsoteljskem in bizeljskem vinorodnem okolišu. Opravlja analize in klasifikacijo za značko Slovenskih vin, s katero so označena vrhunska in kakovostna ustekleničena vina s severovzhodnega in jugovzgod-nega vinorodnega območja Slovenije. Važno pospeševalno službo in vlogo v vinogradništvu imajo še poklicna dveletna vinarsko — sadjarska šola v Svečini pri Mariboru. V okolici Svečine in Jarenine so zasebni vinogradniki po večini opustili klasično obdelavo vinogradov: vinograde so zatravi-li z nizkimi travami po sistemu negovane ledine (kot po parkih) s pogosto košnjo in mulčenjem (o tem načinu drugič). SREDNJE SLOVENSKE GORICE zajemajo v glavnem občino Lenart in delno občino Ptuj z okrog 350 ha vinogradov. Razen Mestnega vrha pri Ptuju in pri veL Nedelji je družbenih vinogradov (ti so seveda obnovljeni) zelo malo. Ožji vinorodifi okoliši so: Mestni vrh pri Ptuju, Juršinci (trsničarji) Sakušak, Podgorci, Vel Nedelja (vinogradi križavač-kega reda), Tomaž, Cogetinci, Cagova, Lokavec, Zavrh. Po trsnem izboru sadijo sovinjon, laški rizling, Spon, rizvanec, za rdeča vina pa modri burgundec, modro frankinjo, žametovko, portugalko in game. Pospeševalno službo iz vinogradništva opravlja Kmetijski kombinat Ptuj s trsničarji v JurSndh. PREKMURSKE GORICE zajemajo območje občin Murska Sobota in lendava (preko Mure) z 1100 ha'vinogradov, od tega le 20 ha v družbeni lasti Okoliš je razdeljen na dva podokoliša, in to na Goričko z ožjimi okoliši Dubrovnik, Moravci, Mačkovci, Gerlinci, ter lendavski z ožjimi okoHS Lendava, DOlina in Dolga vas. Po trsnem izboru sadijo sovinjon, beli burgundec, la&i rizling, S-pon, zeleni silvanec in rizvanec, od modrih sort pa modro frankinjo. Pbspeševalno službo iz vinogradništva opravlja Kmetijski zavod Maribor. DT I I ^ Bistrici, Vinarje, Stanovsko, vod Manbor. DT J ■ *####*#######################■#*######### ■ VODSTVO NA AKCIJI V želji, da bi bila dela dokončana v dogovoijenem roku, so se člani predsedstva OK ZSMS Črnomelj in področnih konferenc udeležili enodnevne delovne akcije v Kotu pri Semiču, kjer pravkar poteka republiška delovna akcija „Bela krajina 1979“ Pomagali so pri kopanju za vodovod. Po končani akciji je bila seja predsedstva OK ZSMS, na kateri so soglasno podprli predlog predsednika OK ZSMS tov. Culeta Novaka, da se v bodoče še udeležijo podobnih enodnevnih ai večdnevnih akcij. J. STEGNE Vinica Čistilna naprava prihodnje leto V kratkem se bo začela gradnja tretje faze čistilnih naprav v Kočevju, in sicer gnilišče s plinohramom — Otvoritev bo z enoletno zamudo V Kočevju dokončujejo te dni montažo čistilnega bloka pri čistilnih napravah, ki bi morale sicer že delati, a se je predvsem zaradi zapetljajev z inšpekcijo delo zavleklo. Ta gradnja,ki poteka že peto leto, bo predvidoma popolnoma dokončana do 15. maja 1980, ko bodo prepotrebne čistilne naprave končno le začele obratovati. Se ta mcsec bodo začeli graditi gnilišče za čistilno napravo, ki bo imelo tudi svoj plinohram. Plin, ki ga bodo zbirali v plinohiamu, bodo uporabili za ogrevanje gnilišč. Dosedanja ' gradnja čistilnih naprav jc veljala okoli 10 milijonov, gnilišče samo pa bo veljalo okoli 13,5 milijo- Nova domova v Sodražici Odprli so ju minulo nedeljo, ko so proslavili tudi 80-letnico domačega društva — S prostovoljnim delom, samoprispevkom in drugimi prispevki do dveh domov V Sodražici so 12. avgusta proslavljali 80-letnico Galskega društva. Ob tej priložnosti so odpili dom družbenih organizacij in dom gasilcev. Gradnja doma je trajala leto dni Investicija je vredna blizu 750.000 dia Največ je zanjo prispevala krajevna skupnost iz sredstev samoprispevka, in sicer preko 388.000 din. Obračun za dom gasilcev Se ni dokončan. Gasilci so. opravili preko 2.000 prostovoljnih delovnih ur, razen tega pa Se 375 traktorskih ur, 100 ur prevozov gradbenega materiala itd. Za gradnjo so prispevali material, denar ali drugo Se INLES, Aktivni po programu ZRVS občine Krško uresničuje svoj letni program Predsedstvo občinske konference Zveze rezervnih vojaikih starešin občine Krško je na svoji seji dobro ocenilo izvajanje letnega programa. Po vseh krajevnih organizacijah ZRVS so imeli predavanja in po praktičnem delu še izpite, katerih pa se zaradi dopustov niso mogli vsi udeležiti, kar bo nadoknadeno prihodnji mesec. Poleg rednega dela je kr&a ZRVS nudila vsestransko pomoč pri organiziranjih tekmovanj, kurirčkove pošte, obrambnih dnevih po šolah ipd. Ekipa ZRVS je skupaj z mladinsko nastopila tudi na republiikem tekmovanju, posamezni člani pa so se udeležili pohoda po poteh XIV. divizije, množičnega tekmovanja v Leskovcu, obiskali so spominska obeležja iz NOB. Med krajevnimi organizacijami je bila najaktivnejša KO ZRVS Leskove«; saj je njenemu predsedstvu uspelo pritegniti k delu vse člane. D. V. Donit, nekateri domači gostilničarji, pek in drugi občani Na svečanosti ob otvbrltvi prostorov in 80-letnici domačega gasilskega društva sta govorila sekretar občinske konference SZDL Ribnica Ivan Pe trič in predsednic skupščine krajevne skupnosti Sodražica Srečko Arka GD Sodražica je ob tej priložnosti dobilo gasilsko avto-c istemo, ki jim jo je darovala gasilska zveza. Na svečanosti*so podelili republi9ca in občinska priznala zaslužnim gasilcem in delovnim organizacijam. V bogatem kulturnem programu so razen godbe na pihala iz Ribnice sodelovali Se pevski zbor KUD Sodražica ter pionirji in mladina iz Sodražice. TRAKTOR POKOPAL VOZNIKA Kot da so vsi nasveti in opozorila bob ob steno! Kajti ne mine teden, ko ne bi na Dolenjskem bile nove žrtve traktorja. Tdkrat je to 64-letni Alojz Jelovec iz Jerman vrha, kije prejšnji torek na cesti pri domači vasi obračal traktor. Zapeljal je na rob poti, pri tem pa je traktor zdrsnil navzdol, se prekucnil in pod seboj pokopal Jelovca, da je bil na mestu mrtev. PREHITEVALA V SMRT Magistralna cesta Ljubljana-Zagreb je ponovno terjala življenje dvoje mladih. 22-letni Željko Fel-ding in 23-letni Ivan Lackovič, oba iz Bregane, sta sc v petek zjutraj peljala proti Ljubljani, nekje pri Medvedjaku pa je Felding pričel prihitevati kolono vozil. Takrat je pripeljal nasproti z osebnim avtomobilom Tuzlančan Kušmič. V silovitem trčenju sta bila Felding in Lackovič na mestu mrtva, medtem ko so voznika in sopotnike v tuzlan-sJcem avtomobilu odpeljali nazdrav-ljenje v novomeško bolnišnico. Materialne škode je za 40.000 din. Bogata revolucionarna tradicija na Dolenjskem Piše: Franček Saje j^j V Novem mestu h drugih krajih ob Železnikih progah je bilo prvo politično oporišče kar rdeča sindikalna Splošna železničarska organizacija z odborom v Novem mestu in z zaupnici na drugih železniScih postajah. , Vsekakor je bila ta organizacija preredka, da bi mogla zajet takratno revolucionarno valovanje, ki se je razširilo po vsej Dolenjski Puntarsko kmečko gibanje, ki je sicer imelo svoje krajevne voditelje, pa je potrebovalo in čakalo na sposobne organizatorje, da bi ga čvrsto povezali in povedli v revolucionarni politični bo> Na imdefelje so najprej krenili klerikalni agitatorji, da bi pomagafi duhovnkom okrepiti razrahljane in močno oslabljene klerikalne vrste. Na sestanku dekanov 23. aprila je leof Jegfič pozval duhovnice, „naj pohite s krajevno Kmečko zvezo”. Dnevnik »Slovenec” pa je takrat naročil zaupnic om, naj klerikalno Kmečko zvezo organizirajo „do zadnje vasi”. V začetku junija 1919 so liberalni veljaki ustanovili Samostojno kmečko stranko in kot njeno glasilo začeli izdajati Kmetijski Kst. Z radikalnimi gesli, privlačnimi za tedanje razpoloženje kmetov, je nastopila na DOLENJSKI LIST podeželju in žela velike uspehe. O njenem burnem nastopanju, ki je bilo naperjeno zlasti proti nekdanjim klerikalnim oblastnikom, je škof Jeglič 25. februarja 1920 zapisal v dnevnik: »Nasprotna stranka, samostojni kmetje namreč, so nenavadno surovi, kriče, razbijajo, tudi dejansko napadajo. Ker se tako godi povsod, mislimo, da so od liberalcev podkupljeni in nahujskani-.. Trdijo, da bo pri vofitvah tekla kri” , V začetku oktobra 1920 je leof Jeglič prišel v Novo mesto, kjer se je na shodu zbralo 50 dolenjskih duhovnic ov. Njihova poročila je. leof takale strnil: ,,V teh krajih sc iiri stranka samostojnih kmetov. Naj-hujše je v župniji Šmihel, Gospodje so prepozno začeli delati.. Sedaj se gibljejo, s kmeti imajo večkrat sestanke, tudi Orle snujejo. Naši fantje niso imeli korajže, bali so se zasramovanja sokolskega... Imenitno posojilnico v Kandiji so naS te dni izgubili, vzeli so jim jo samostojni z dvotretjinsko večino glasov. Pri tej priliki so pokazali strašno svojo surovost.” Kaplana Gornika iz Šmihela so raunrač ,,zmerjali s smrkavcem in rekli so mu, naj gre domov čakat krstov in obhaja." Samostojna kmečka stranka je nov. Projektant in izvajalec del za gnilišče je Hidroinženiring Ljubljana, podizvajalec za gradbena dela pa Zidar Kočevje. Okolico bo urejala kasneje domača Komunala. Na čistilno napravo bo vezano vse Kočevje in del Salke vasi do gostilne Rudnik. Izjema bo nekaj zgradb v mestu, predvsem v starem delu. Dela vodi poseben odbor za gradnjo čistilne naprave, v katerem so predstavniki Komunale, SIS za komunalno in cestno dejavnost, krajevnih skupnosti Kočevje, Rudnik - Salka vas in „Ivan Omerza" ter območja Mestnega loga in mestnega odbora SZDL Člani odbora so na zadnji SREČANJE MLADIH NA MALI PLANINI Mala planina si bo letošnjega 26. avgusta nadela praznično podobo. Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovence pripravlja namreč tega dne osrednje srečanje mladih ob 60-letnk:i SKOJ. Prireditve se bodo udeležili številni člani, organizatorji in voditelji revolucionarnega mladinskega gibanja na Slovenskem, slavnostni govornik pa bo Boris Bavdek, predsednik RK ZSMS. Po proslavi, ki se bo pričela ob 11. uri, in svečanem govoru bo družabno srečanje skojevcev in mladine. Dolenjca v Atenah Na 38. balkanskih atletskih igrah sta nastopila tudi člana novomeškegao atletskega kluba Janez Penca in Darko Cujnik kot edina Dolenjca. Že pred odhodom v Atene sta napovedala, da se ne nadejata vidnejših uvrstitev. Tako Penca kot Cujnik sta se na predhodnih tekmovanjih lažje poškodvala. Slednji je nastopil v deseteroboju in s 7009 točkami zasedel šesto mesto (posamični izidi: 100 m 11,25, daljava: 654, krogla: 13,95, višina: 186, 400 m: 49,30, 110 m ovire: 16,25, disk: 39,50, palica: 320, kopje: 66,18, 1500 m: 4 : 57,5). Penca se je uvrstil na 400 m z ovirami, kjer pa je tekel daleč pod svojimi zmožnostmi: 53,30. klerikalni stranki resda povzročala veliko skrbi, ker je v svoje vrste pritegnila mnogo kmetov, ki so pred prvo svetovno vojno glasovali za klerikalno stranko. Vendar pa je dr. Anton Korošec, načelnik klerikalne stranice, menil, da niti liberalne stranke niti socialna dimokradja ne pomenijo resne nevarnosti, za edinega resnega nasprotnika, s katerim se mora klerikalna stranka stvarno ukvaijati in spoprijemati je označil komunistično stranko, čeprav se je takrat na Slovenskem šele ustanavljala. Napovedal je, da bo samo boj med klerikalizmom in komunizmom „boj prihodnosti, boj, ki se bo resno bojeval med strankami.. Zaradi neurejenih gospodarskih razmer, naraščanja cen, zlasti živilom, in velikega pomanjkanja osnovnih življenjski! potrebščin je jeseni 1919 nezadovoljstvo postajalo že kar splošno. Socialna juuprotja so se vse bolj zaostrovala. Medtemko je v prvi polovici leta socialna demokracija še uspevala s svojimi posredovanji in prepričevanjem delavcev, naj bodo skromnejši v svojih zahtevah, da so se mezdna gibanja z redkimi šjemami končala brez stavk, so sedaj praviloma preraščala v stavkovne boje. Poverjeništvo za notranje zadeve je v svojem situacijskem poročilu 27. oktobra 1919 predsedstvu deželne vlade ugotavljalo, da so za zadnjo dobo značilne ,.delavske stavke, ki že zavzemajo epidemičen značaj". Razen tiskarske stavke, „ki je razširjena po vsej Sloveniji, prihajajo poorčila o stavkah v manjšem obsegu" iz razruh krajev. Prva splošna stavka v Sloveniji je bila 20. in 21. julija, ko se je slovensko delavstvo pridružilo med- seji opozorili, da je treba že zdaj razmišljati o dograjevanju in izpopolnjevanju čistilne naprave, in to tako o povečevanju njene zmogljivosti, kot tudi o postavitvi posebnega generatorja, ki bi v primeru izpada elektrike dajal tok le za čistilno napravo itd. Vse to pa pomeni, da bo treba tudi v bodoče namenjati posebni prispevek za te naprave. Prav bi bilo, da bi že zdaj razmišljali tudi o priključitvi vseh naselij od Jasnice do Kočevja in morda še naprej na novo čistilno napravo. To bo sicer drago, a dokler ne bo urejeno, bo Rinža onesnažena in se bo še naprej spreminjala v smrdeč odprt kanaL J. PRIMC t- ______ TEŽKO PRIČAKOVANI TRENUTEK - Predsednic sveta Gabrje Martin Gazvoda odpira asfaltno cesta Jože Kukec, slavno*' ni govornik na nedeljdti prireditvi v Gabrju, je poudaril prispevek krajanov. „Požrtvovalnost vaščanov, posebno piedseoJ11 ka sveta KS in tajnica, bo za vzgled drugim!” (Foto: M. Luzar) Gabrčani slavijo delovno zmago Dolgo žel jeni asfaltni trak je povezal Gabrje z Novim mestom, hkrati pa s cesto p*10 Krvavemu kamnu odprl Gorjance z doslej težko pristopnega konca Naposled se je Gabrčanom le uresničila njihova dolgoletna želja: dobii so asfalt Včerajšnji sen je postal resnica. Uradno so Gabrčani ta dogodek prorfavili v nedeljo, ko so „goj poprijeti, ni bilo nobenega nikoder!'1 se je zjezil. No, tak° hudo ni bilo, tudi mladina J nekaj prispevala. Res pa je, ne toliko, kot je govorila. In ” bi šli tako dalje, bi morali nafte' ti še veliko Gabrčanov, ki tako ali drugače prispevali » veliki delovni zmagi Ob koncu ne smemo pozab#1 občinskih mož, ki so si z asfal’ tom v Gabrju vnovič pridobili veliko zaupanje. Dokazali so, d< ne dajo vse na papir in da znajt v stiski ljudem priskočiti pomoč. Tudi Zavarova Sava gre velika zahvala. ■ Vsega tega se Gabrčani zaved jo, tako da širša skupnost tu<*! poslej lahko računa na pome1 »partizanske Moskve". , IVO kuljaJ Na političnem »zorenju* Mladinske poletne politične šole od 20. do 25. avgust« v Vikrčah se bo udeležilo preko 400 mladih ^ RepubliSca konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije^ tudi letos organizator mladindce poletne politične šole, ki bo 20. do 25. avgusta v Šolskem centru RSZN Vikrče pri Ljublja**1' v... J ’ -......... izobraž^' predstavnici slovenskih narodnostnih maniSn iz zamejstva. Cilj letošnje politične šole je analiza in ocena stanja v mladinski organizaciji po X. kongresu ZSMS, predvsem pa pregled uresničevanja sprejetega akcijskega programa. Poleg že omenjenih zastavljenih nalog so bodo mladi hkrati »uredili” in poglobili svoje idejnopolitično teoretično znanje, seznanili pa se bodo tudi z aktualnim družbenopolitičnim dogajanjem pri nas in po svetu. Sistematično idejnopolitično izobraževanje v ZSMS bo našlo mesto v okviru šolskega programa, kot tudi v načrtih del osnovnih organizacij in občinskih konferenc ZSMS. Prav na slednjih je, da bodo celotno programsko gradivo, predloge, zaključke in staišča letošnje mladinske poletne počitniflee šole dopolnili in teveda prilagodili svojim potrebam. OBLE2ALAPOD HLODOVINO 344etni Djordje Bttbija iz Kočevja in 51-tetni Karel Bokan iz Mahovnika sta v ponedeljek okoli 8. ure spravljala les v gozdu pri Grčaricah na Kočevskem. Potem, ko sta na tovornjak naložila že okoli enajst kubičnih metrov lesa, sta se odpeljala naprej in hotela naložiti še nekaj hlodovine Pri tem pa se je tovornjak pričel pomikati po strmini navzdol in se z delavcema po okoli petdesetih metrih prevrnil. Na žalost tako nesrečno, da je Bilbjjo in Bokana pokopal pod Seboj. Oba sta bila na mestu mrtva. Za udeležence šole v letos ne bo počitka. Delo b° 5. tekalo v osmih dopoldanskih nah, popoldne in zvečer pa b°\e številna plenarna zasedanja in P.jfr tribune, na katerih bodo sodel® n tudi Andrej Marinc, Milan Ku.C*' Emil Rojc, Vida Tomšič,.Franc tinc in drugi B- ” Tesnejši stiki Srečanja ni — brigadirjev V Stari cer s kr*!* cerkvi Krajevna skupnost Stara pri Kočevju pripravlja skupaj * , dirto srečanje z brigadirji ^ gad, ki delata v okviru zvezne d inske delovne akcije ,,Suha kW?T 79“ te dni na območju nj'hove jj. Podobno srečanje so že organ*^ rali z makedondcimi mladinci de »Angel Viničkl" Iz Vinice, » *> * 'nogomet?' tej delovni akdji - _ . razkazali tudi mesto Kočevj« pokrajindci muzej. Z njimi pomerili v kofcrld ;ln zanje pa s6 organizirali tudi ‘•'“‘J* no srečanje s kufcumo-zaba*w£ plesom. Goste značkami btoU |g pisali ki so jih v ta namen PrlsP«T0 kočevske OZD. To je bilo Prv0 _nj. srečanje predstavnlcov KS in O«?* zacije ZSM iz Stare cakve ! » dirji ki delajo na območju KS. j f. no srečanje programom in obdarili še z St. 33 (1566) 16. avgusta 197° Geste so že kot trgovina Tovornjaki po cestah izgubljajo tovor — Kdo plača? .. Ceprav je bil 8. avgusta popoldne močan naliv, smo lahko 2“ Prigorice pri Ribnici do °ntSčeve ceste v Kočevju opazovali belo sled, kot daje iz neke cisterne vso pot teklo mle-Ni prvič, da naše ceste beli • "Ueko ali da je po njih posuta oruza ali da os na njih raztre-*ne bale sena. Potem pa toži-™°> da so kmetijski pridelki ker je proizvodna cena visoka! S PIJAČO DO DENARJA ' vro«i kq5aliJČU v Adlešičih se v Ker zbere precej kopalcev, da Viat°ri“ ™ zdelo primemo, žein'lna travn'k postavil prikolico in pijač01 kopalcem ponudil hladno .2’ so to nalogo prevzeli mla-takn c Adlešičev. Zadovoljni pa so -hlarfn c‘’ lci dobijo steklenico i ®. osvežitve, kot mladinci, ki o ' 1° kakšen dinar za delo svoje '"sanizache. nDolenjski list« v vsako družino Jože Stopar , kratkim smo v Kočevju pu-°Pali Jožeta Stoparja, kije umri za Posledicami prometne nesreče. Ipt,- 6 štopar je bil rojen pred 81 j,? v Ljubljani V Kočevje je prišel 3<* in se tu zaposlil kot mfearski Pomočnik. Med vojno je bil v partizanih, in r°er od 9. septembra 1943 do sonca vojne. Bil je v Prešernovi Pdgadi, v partizanski bolnišnici in komandi mesta Kobarid. Demobili-zuan je bil kot starejši vodnik. Za ^dvojne zasluge je odlikovan z edaljo zaslug za narod in medaljo 2ash*g za hrabrost Jože Stopar je bil na Kočevskem poznan kot prizadeven gasilski delavec. Sodeloval je pri obnovi gasilskega doma in kot član okrajne gasilske zveze tudi pri obnovi gasilstva na vsem zahodnem Dolenjskem od Ilove gore preko Ribnice in Kočevja do Drage, Osilnice in Pre-dgrada. Tudi kot gasilec je prejel mnogo priznanj, odlikovala pa ga je todi republiška gasilska zveza s svoji-m® redoma prve in druge stopnje. Prizadevno je delal tudi v drugih mgahEacjjah in društvih, posebno v fyezi borcev, pri kegljačih, Društvu mvalidov in Društvu upokojencev. J-tob sedmim križem je bil zelo *Pešen kot kegljač-tekmovalec. ze/°*e Stopar je bil med občani 0 Priljubljen, saj je ljudem vedno Pomagal. Pokojnika bomo zato Podobnih nevšečnosti, ko ne gre za prometne nesreče, ampak le za malomarnost šoferja ali koga drugega, pa seveda ne opažamo le pri kmetijcih. Včasih so ceste posute s črepinjami, ker padajo s tovornjakov slabo naložene prazne ali celo polne steklenice. Lahko naletimo tudi na večje zavoje kartonov, ki so padli s tovornjaka, ko jih je peljal na smetišče, čeprav bi se ta papir verjetno dalo ponovno predelati v papir. Itd Itd... r .. Vsi pa prosijo za zvišanje cen: kmetijci, vinogradniki, papimičaiji itd., itd. JR. Kočevje BOLJŠA ELEKTRIKA Turistično društvo Ortnek - Velike Poljane priredi vsako leto v avgustu zbor turistov Dolenjske pri svojem domu na Grmadi Ob takih priložnostih presenetijo obiskovalce s kakšno novostjo oziroma izboljšavo te priljubljene planinsko-turistič-ne postojanke; Letos je dom na Grmadi dobil trifazni električni tok. Letošnjega zbora na Grmadi seje udeležilo več sto ljubiteljev narave. Največ jih je prišlo z območja Velikih Lašč in Dobrepoljske doline ter občine Kočevje. Iz domače ribniške občine bi bilo lahko obiskovalcev več. Za vedro razpoloženje ne zboru je poskrbel ansambel Korona iz Kočevja. pisma in odmevi Nevaren most Jezero na cestišču Najdaljši most na magistralni cesti Škofljica - Kočevje je pri Turjaku. Tu je bilo že veliko hudih nesreč, saj je most prav sredi ostrega ovinka, zato bi moralo Cestno podjetje Ljubljana napraviti vse, da bi bil ta odsek ceste najbolj varen. Žal pa ni tako, saj je razen ovinka poskrbljeno še za dodatno nevarnost. 8. avgusta med dežjem je na mostu stala precej visoka voda. Mnoge avtomobiliste je ta voda zelo presenetila. Avtomobile je močno zanašalo. Le zaradi počasne in previdne vožnje ter prisebnosti voznikov ni prišlo do hujših nesreč. Te dodatne nevarnosti ni težko odpraviti. Most je na najnižjem delu ceste. Z malo truda in majhnimi stroSci bi se dalo urediti tako, da bi voda z njega odtekala. Na mostu je treba le „odpreti“ več lukenj. J. PRIMC Zakaj so mo dali med „bele”? Spodrsljaj organizatorjev praznovanja krajevnega praznika? — Zakaj na seznamu belogardistov tudi ujetnik? ohranili v lepem Počiyavmiru. spominu. Naj J. P. Vojna me je kot šestnajstletnika 1943 pripeljala v Levstikovo brigado. Kmalu so me Nemci ranjenega nad I9co vasjo ujeli, nakar sem bil zaprt v mo ščanskl šoli Po zaporu sem služil pri Ivanu Kovaču v Žabji vasi, od koder so me belogardisti odvedli v zapor na Rakek, a sem kmalu pobegnil v partizane. Preiskovalni partizanski zapor je potrdil mojo poštenost. 16. avgusta 1945 sem se že precej bolan vrnil domov in se zaposlil v rudniku Kanižarica. Tu so me določili v sestav delovne brigade Franc Rozman - Stane. Bil sem brigadir na progah Otovac -Bubnjarci in Brčko - Banoviči Medtem sem končal gradbeno šolo in kot pomočnik nadzornica delal v Sarajevu ter na progah Nikšič -Titograd in Skopje - Gostivar. Po vrnitvi iz JLA sem se 1950 zaposlil v Novem mestu. Za prizadevno delo na delovnih akcijah in drugod sem prejel številne pohvale in odlikovanja. Kot mladinec sem bil večkratni udarnik, deloval pa sem tudi v raznih organizacijah, kolikor so mi dopuščale moči Moti me, da mi danes nekateri odrekajo vse ta Najbolj pa me je prizadelo, ko »m ob krajevnem prazniku Uršnih sel zagledal svoje ime na seznamu belogardistov. Še pravi da sem 36 dobival priznanja kot izdajalec? Organizatorji praznične prireditve na Uršnih selih s svojim seznanom kažejo takšno prepričanje! FRANC POVŠE Uršna sela 2 Horuk v nove čase "*aPredek pod Gorjanci — Samoiniciativa občanov — _ Nova cesta v Suhadol bfl0° dolgoletnem zastoju, ki ga je Go i v razvoju krajev pod fud 86 le začelo v zadnjih letih boA"4 tem območju premikati na fen V zadnjem času so dali zna-Poudarek gradnji cest Ali bodo Poti pripeljale nazaj tiste, ki e odšli? Mogoče so take misli vZeniale prebivalce Suhadola, zait« v ozki dolini tik pod Gorjanci, junija letos začelli graditi w£redra£un za cesto Leskovec -hov Suhadol je znašal 150 milijo-Jtai duiariev- Predvidoma naj bi w|»hi pnspevaU z delom, brezplač-4* panjem zemlje ali kako druga-milijonov, ostalih 100 milijo- so prizadevni mladinci 'hl’tVO<*Stvom Milana Luzarja. Na 43 delovni akciji je sodelovalo ■ *n ®*dincev iz domače OO ZSMS iShui iz zbledela. „Ce bosta cesta in telefon, ki ga bomo predvidoma napeljali letos, se starostna struktura kraja najbrž ne bo več spreminjala v prid starejših," razmišlja Miha Konda. Za ključek del na novi cesti bodo združili s slavnostno prireditvijo, ki bo 9. septembra v Suhadolu v počastitev spomina na gorjanski bataljon in padlega heroja Vinka Paderšiča -Bat rajo. M. LUZAR JUGOSLAVIJA JUt.OSlAVIIA NOVE ZNAMKE Do konca oktobra letos bo izšlo več priložnostnih znamk izven prvotnega programa, s katerimi si bodo naši filatelisti lahko izpopolnili svoje zbirke. Izšle bodo naslednje znamke: „IX. svetovno prvenstvo v veslanju", na kateri bo upodobljena ekipa veslačev v čolnu in emblem prvenstva na Bledu; ,,450-letnica pošte v Zagrebu" z grbom mesta Zagreb iz leta 1499; „V1II. mediteranske igre - Split 1979“ v treh variantah: ena z znakom iger, druga z znakom iger in maskoto, na tretji pa bo upodobljeno Sredozemlje v glavnih obrisih z zastavami sodelujočih držav in znakom iger: ..Varstvo človekovega okolja" v dveh variantah (na prvi znamki je jezero Palič in na drugi Prokletije). Ob 34. zasedanju Mednarodne banke za obnovo in razvoj in mednarodnega sklada, ki bo oktobra v kongresnem centru „Sava“, pa bosta prav tako izšli dve znamki z emblemom Svetovne banke in Mednarodnega monetarnega sklada. Znamke so žal precej drage in zato mladim filatelistom težko dosegljive. ANDREJ ARKO d,y,- *** §rša družbena skupnost. f)ilo>^° zgrabili, pa gre, čeprav je p'wko,“ pravijo Suhadolci d drugod in naredilo 1600 ur. damo še prispevek vseh 25 injstev, je opravljenih preko iv,. ' rir prostovoljnega dela. Na r“yo.,3200 metrov dolgo cesto so lastnih peskokopov na--1 jT*, Ved kot 5000 kubikov peska. uC,-£tno nezaupanje in jeza sta ob p m katere ima nemalo za-,, t! koordinator dela Albin Luzar, „DOBRO JE" - £a iznajdljive Suhadolce niti gradnja mostu ni pretežka naloga. Društvo novomeških likovnikov Z jutrišnjo razstavo v Dolenjski galeriji začenjajo novo ustvarjalno sezono Likovna skupina Vladimira Lamuta je na tidepčni ustanovni skupščini 6. avgusta postala eno od diuštev v okviru novomeške ZKO, jutri ob 19. uri pa bodo v Dolenjski galeriji odpili razstavo del šestih slikaijev omenjene skupine. Tako bo do prvih septembrskih dni na ogled okoli 50 slik Danje Bajc, Mirana Hočevaija, Marjana Maznika, Franca Mlakaija in Tonija Vovka, v sklopu te skupindce razstave pa si bo v malem galerijskem prostoru moč ogledati tudi nad 20 del Jožeta Kotarja. To, da bodo odslej delovali v lastnem društvu, likovnikom iz novomeške občine gotovo obeta še boljše čase. Zadnja leta so večkrat opozorili nase, posebno ustvarjalni pa so bili v pretekli sezoni Imeli so šest delovnih sestankov, strokovno predavanje o barvah, osemnajst razstav v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, dva slikarja sta sodelovala v slikarski koloniji republiškega, eden pa v koloniji zveznega značaja, pet novomeških likovnikov je razstavljalo v okviru brežiške revije likovnih skupin oz. društev, v Novem mestu so pripravili ekstem- NEIZENAČENO PETJE RIBNIŠKEGA OKTETA Poročali smo že, da je na začetku avgusta v sklopu prireditev poletnega festivala v ljubljandcih Križankah dvakrat nastopil tudi Ribniški oktet V tej glasbeni skupini pojejo tudi štirje bivši člani znamenitega Slovenskega okteta, ljubljanski poslušalci pa so imeli priložnost slediti še devetemu glasbeniku - harmonikarju Vitalu Ahačiču, ki je nekajkrat spremljal osem pevcev. Slednji so zapeli dvajset pesmi, zvečine tistih, ki jih je ljubiteljem dobrega petja približal Slovenski oktet. Tako je še posebno pritegnila „Ribni-ška“. Poznavalci pa z nastopom Ribniškega okteta vseno niso bili zadovoljni in Pa vel Mihel čič, glasbeni kritik časnika Delo, je med drugim zapisal: ,,In kaj naj povem o pevskem ansamblu, ki naj bi predstavlja jedro pevskega sozvočja? Zvenel je neizenačeno, harmonije so komaj kdaj zazvenele .. , Umetniticemu vodji tega pevskega ansambla Andreju Štruklju je ostalo še veliko dela.“ pore in začetni del likovne šole ter povabili v goste likovnike iz jeseniške skupine Petra Lobode. Še obsežnejši pa je delovni program, ki so ga sprejeli na ustanovni skupščini Uresničevati ga bodo začeli z jutrišnjo razstavo (z njo bodo pozneje vrnili obisk Jeseničanom), pred njimi je nadaljevanje likovne šole (predvidoma naj bi se začela spet 8. oktobra, spremljal pa jo bo najbrž tudi niz predavanj iz umetnostne zgodovine), načrtujejo, da bo pet slikaijev samostojno razstavljalo v Dolenjski galeriji, Labodu, v eni od krajevnih skupnosti ali v Domu JLA, pripravili bodo tri izobraževalne likovne kolonije (v Sromljah, Bohinju in v Novem mestu, kamor bodo povabili bodisi akademskega slikarja, umetnostnega zgodovinarja ali likov-negg kritika), sodelovali bodo v najmanj treh kolonijah, ki jih pripravljajo druga likovna društva (Kapela, Hran), načrtujejo, da bodo ob peti obletnici skupine izdali katalog, člane skupine bodo oskib ovadi s strokovno literaturo ter urejali grob slikaga, po katerem se skupina imenuje. Sodeč po uspehih, ki so novomeške likovnike povezali v društvo, se ni bati, da blizu dvajset slikaijev tudi vnaprej ne bo želo sadov svoje ustvaijalno-stl Cilji so jasno opredeljeni tudi v statutu društva, katerega prvi predsednik je postal Toni Vovka Če povzamemo najvažnejše: delovni program kaže, da bodo tvorno razvijali likovno ustvarjalnost, sodelovali z drugimi kulturnimi ustanovami ter tako skrbeli za širjenje in kritično presojanje umetniških vred- not D. R. Miran Hočevar: KOZOLCI, tempera, 1977 Krčani več berejo Valvasorjevi knjižnici zmanjkuje denarja za nakup novih knjig — Število bralcev se je povečalo — Najbolj privlači pripovedništvo — Tudi razstave Počitnitico kulturno mrtvilo ne velja za knjižnice. Te so v Eoletnem času obiskane bolj ot druge mesece. Ljudje, ki sicer bolj malo berejo, si to „razko§e‘ privoščijo med dopustom. Tudi mladina ima med počitnicami več časa za branje. Oddolžujejo se umetniku Lucijan Reščič: LJUBEZEN V ŽITU, olje na stekhi, 1979 Niti ene table Turistična reka se vali mimo Trebnjega — Galerija je vseeno dobro obiskana V trebanjski galeriji, kjer razstavljajo dela jugoslovanskih likovnih samorastnikov, ki so sodelovali na XII. taboru, se vsak teden zvrsti okoli 200 obiskovalcev. Katarina Murgelj, ki v galeriji opravlja delo čuvajke in po potrebi tudi vodičke, je povedala, da je med njimi precej tujcev, zlasti Francozov, Nemcev in Italijanov. Vsi po vrsti so navdušeni nad galerijo in nad njenimi zbirkami, hkrati pa se čudijo, kako to, da galerija ne poskrbi za večjo reklamo. Ob cesti Ljubljana - Zagreb namreč ni niti ene table, ki bi vodila k galeriji Če bi taka tabla bila, bi bilo v galeriji še več obiskovalcev. Trebanjski občini ne bi bil odveč tudi kakšen dinar, ki bi ga v Trebnjem pustili pustili turisti zato bi bilo prav, da bi turistično društvo' ali kdo drug razmislil tudi o „tabcF skem“ načinu seznanjanja z galerijo, pa ne samo z njo, marveč tudi z drugimi trebanjskimi znamenitostmi V Trebnjem, mimo katerega se valijo reke turistov proti vzhodu in proti morju, se ustavi zelo malo turistov, pa še tisti ki se ustavijo, naredijo to bolj po naključju, kot po načrtu. Oktobra na ogled doslej neznane Jakčeve risbe Do jeseni bodo v Kostanjevici povsem obnovii Lamutov likovni salon. Ponovna otvoritev tega znanega likovnega razstavišča, ki deluje že četrt stoletja, bo 19. oktobra, ko bodo odpili raz- stavo risb Božidaija Jakca. Prvič bodo na ogled dela, ki jih je veliki dovendci umetnik ustvaril v Pragi in Parizu v času med 1919 in 1925. Sicer pa bodo 804etnico Jakčevega rojstva letos ustvaijalno počastili v več mestih. Njegovo rojstno Novo mesto se mu je že oddolžilo z razstavo pastelov, grafik in risb, ki so jo zaprli včeraj, do 19. avgusta bodo na ogled Jakčeva dela v ljubljanskem Likovnem razstavišču Riharda Jakopiča, v Mariboru pripravljajo razsta vo Jakčevih portretov slovenskih kulturnih delavcev, Velenjčani pa bodo oktobra B. Jakcu podelili naziv čast nega občana svoje občine ter ob tej priložnosti odprli tudi razstavo njegovih najno-vqših pastelov slovenske krajine. Se veda ne gre pozabiti, dt je v kostanjeviški galeriji, ki nosi ime po Božidaiju Jakcu, vsak dan odprta stalna zbirka Jakčevih grafik, pastelov in olj. Tedaj si izbira čtivo po ždji, ne samo po šolskem programu. V Valvasorjevi knjižnici v Krškem so zadovoljni s poletnim obiskom, sicer pa ugotavljajo, da se je letos na sploh izposoja povečala. V prvih šestih mesecih so izposodili 866 knjig več kot lani v istem ob-. dobju. Opažajo, da se je povečalo zlasti zanimanje za mladinsko literaturo. Zanimiv je na primer podatek, da se veča tudi izposoja knjig v angleškem in srbohrvaškem jezika Mladina prebira več poljudnoznanstvenih knjig kot doslej (kar za 16,2 odst. so jih izposodili več kot lani) Med učenci višjih razredov osnovne šole in srednješolci prevladuje zanimanje za literaturo, ki je namenjena odraslim. Krtica knjižnica ima letos sto članov več kot lani Vpisalo se je 300 mladih in 220 odraslih ljubiteljev knjig. Vsak od njih je prebral povprečno po 15 knjig in po sedemkrat obiskal knjižnica Med izposojenimi defi zavzema pripoveništvo skoraj 82 odst Poljudnoznanstvene in druge zvrsti so torej v veliki manjšini Letos je knjižnica zaradi denarne stiske kupila približno sto knjig mam kot v lanskem prvem polletja Strotici poslovanja naraščajo in zahtevajo večji delež razpoložljivih sredstev. Razen tega je knjižnica organizirala tudi dve likovni razstavi v Galeriji in tako poživila kulturno ž ifljenje mesta. (1566) 16. avgusta 1979 kultura in izobraževanje POTA IX STlt? Za 5 mesecev bližji domu dežurni i 1 loročaj D BRODOLOMCI NA SAVI Skupina desetih pogomnih fantičev se je v nedeljo dopoldne v Radečah odpravila s splavom po: Savi navzdoL Vožnja je bila prijetna, vse pa se je končalo pod mostom v Krškem, kjer je Sava nizka. Leseni splav je nasedel na podvodno skalo. Fantičev se je nenadoma polotil strah in še sreča, daje njihove klice na pomoč slišal vratar v tovarni celuloze. S pomočjo gasilcev inrvi so bili brodolomci še pred večerom na suhem. Sodišče združenega dela skrajšalo trajanje disciplinskega ukrepa „Elektra" zoper Rudolfa Deželana BOGAT PLEN - V noči na prej špji torek je neznenec vlomil v osebni avtomobil Marije Knez iz Zakota. Dvomimo, da seje vlomilec nadejal takšnemu plenu. Odnesel je namreč fotoaparat, kasetni radio, dve motorni obleki, čeladi in nekaj kosov ženske garderobe. Med brati je takšen plen vreden okoli 35.000 din. „GUSARJI“ NA KRKI - Tudi čolni na Krki zdaj niso več varni Tako je prejšnji torek ponoči izginilo plovilo Franca Zadnika s Čateža. Čeprav je bil čoln privezan ob breg verigo, jo je tat preščipnil in Zadnika o&odoval za 2.500 din. PIJANČEVAL BREZ DENARJA - Minulo sredo sije pot k sodniku prislužil 32-letni Dominik Brglez, sicer brez stalnega bivališča in zaposlitve. Hudo žejen je prišel v Mirno in se nacejal v gostilni pri Bulcu. Zapitka kajpada ni mogel plačati Pri sodniku se bo zagovarjal tudi zaradi kršitve. HOTEL PRETEPSTI POTNIKE - Sevniški miličniki so v soboto popoldne pridržali do iztreznitve Mihaela Slemenška, ker se je na peronu železnice postaje v Sevnici hotel pretepati s čakajočimi potniki. Čaka ga seveda sodnik za prekrške. STARŠE NAPODIL - Istega dne se je hladil tudi 22-letni Mladen Bratkovič iz Mihovega, ker je vinjen razgrajal v domači hiši, od doma pa spodil celo starše. PUŠKA IZGINILA - Iz avtomobila Pavla Majerleta iz Predgrada je v soboto pri Sinjem vrhu pri Vinici izginila lovska puSca dvocevka, vredna 3.000 din. Bo neprevidnost plačala divjad? PRIHRANIL BO NA BENCINU - V soboto je bil ob motorno kolo Ja nko Vretič iz Cundrovca. Resda je trenutno neznani tat na boljšem, Vretiču pa poslej le ne bo treba odštevati denarja za bencin. Novomeško sodišče združenega dela je nedavno na razpravi pritegnilo predlogu Rudolfa Deželana iz Novega mesta, ki je trdil, da so ga v novomeškem Elektru premestili na druga dela in naloge za dobo enega leta. Zgodba sega v lanski december, ko je De želan med delom udaril sodelavca in tako zagrešil hujšo kršitev delovnih dolžnosti. Na takšno početje so v Elektru odgovorili s takojšnjim sestankom disciplinske komisije, ki je sprejela sklep, pozneje ga je potrdil tudi delavski svet, da izgrednika za eno leto premeste na PREHITRO V OVINEK Novomeščan Ivan Bojane je v sredo s preveliko hitrostjo zavozil v ovinek pri Veliki Cikavi. Osebni avtomobil je zaneslo in zasukalo čez vozišče, tako daje trčil v avtomobil, ki ga je nasproti pripeljal Jože Srebrnjak s Potovega vrha. Bojane se zaradi hudih poškodb zdravi v novomeški bolnišnici, laže ranjena p a je bila tudi Andreja Srebrnjak. Škode je za okoli 35.000 din. EN MRTEV, ŠTIRJE HUDO RANJENI Kakšen je epilog prometne nesreče, ki se je pripetila v petek malo pred poldrugo uro popoldne pri Biču na magistrali Ljubljana-Zagreb. Danijel Pev, ki je vozil tovornjak, je pri Biču dohitel kolono vozil, ki je zmanjševala hitrost. Sam tega ni zmogel, zato ga je med zaviranjem zaneslo v levo, kjer je vaij silovito treščil z' osebnim avtomobilom 22-letni Esad Skenderovič iz Bosanske Krupe, ki je pripeljal nasproti. Voznik je bil na mestu mrtev, medtem ko se štirje sopotniki borijo z življenjem v novomeški bolnišnici. Zaradi omenjene nesreče je bil promet na magistrali zaprt dobri dve uri. Z gramozom odletel v globino Huda delovna nesreča se je pripetila prejšnji torek v kamnolomu IGM Sava Krško v Guntah. 45-letni miner Ivan Hrastel iz Kalc pri Velikem Trnu bi delovno vnemo kmalu plač al s smrtjo. Hrastel je omenjenega popoldneva s strojem vrtal luknje za miniranje. Stal je na polici dvajset metrov visoko pod skalnim previsom. Nenadoma sta se zaradi tresljajev pričela krušiti gramoz in kamenje, minerja je spodneslo s police in skupaj z gramaom je zdrknil v globino. Posledice udarca so bile hude, saj so Hrastela pripeljali v novomeško bolnišnico s poškodbami po glavi in prsnem košu. Zdravniki pravijo, da je njegovo zdravstveno stanje še zmeraj kritično. Verjetno pa posledice padca ne bi bile tako hude, če bi bil Hrastel pri delu pripet z varnostno vijo in imel pravilno pripeto čelado. TRČIL V STARKO - Minulo sredo popoldne se je Vlado Haralo-vič iGonce pri Leskovcu peljal na motornem kolesu proti domu. V domači vasi se je izogibal jami na vozišču in zapeljal v levo, pri tem pa trčil v 73-letno kolesarko Karolino Zarn. Pri padcu sta se oba poškodovala. Zamovo so odpeljali na zdravljenje v brežiško bolnišnico. NEPREVIDNO V KRIŽIŠČE -20-letni Božo Kodrič iz Premogov-cev pri Podbočju se je v četrtek peljal z motornim kolesom od Dmo-vega proti Veliki vasi Med potjo je v križišču z magistralno cesto neprevidno zavozil na prednostno cesto in tako zaprl pot osebnemu avtomobilu Ja neza Žnidaršiča iz Goričan pri Medvodah. Kodriča so po trčenju odpeljali v brežiško bolnišnico, Sco-de pa je za 15.000 din. rivji MAJHNA RAZDALJA -Koprčanka Olga Pirc je med četrtkovim nalivom pri Je zeru vozila osebni avtomobil proti Ljubljani Zaradi zmanjšane vidljivosti je vožnjo upočasnila, česar pa zaradi kratke razdalje ni mogel storiti voznik avtobusa Jože Primc iz Novega mesta. Trčil je v vozilo Pirčeve, pri čemel se je voznica poškodovala in to jo morali peljati v novomeško bolnišnico. Materialne Scode je za 30.000 din. OBSTAL V KAPELICI - Nenavadno se je_ končala petkova vožnja Franca Flajnika iz Pustega gradca ri Dragatušu Z osebnim avtomobi-im je namreč pred Dragatušom fi druga dela in naloge. Dežela n se z ukrepom ni strinjal. Zakaj, je pojasnil na obravnavi Pravi* da v njegovi premestitvi v Šentjernej ne gre za razporeditev na druga dela in naloge, pač pa le za drugo delovišče, ki ga bistveno oddaljuje od doma. Nadalje trdi da je kazen v dolžini enega leta prehuda, tak ukrep pa bistveno prizadene tudi njegovo družino, saj nima zagotovljenega varstva nedoletnih otrok. Senat ni imel lahkega dela. O Deželanovi krivdi namreč ni bilo nikakršnega dvoma, prav tako se je sodišče strinjalo z vrsto izrečenega ukrepa (tudi z razporeditvijo v Šentjernej). Vsebinsko je torej ukrep Elektra zakonit in pravilen, le da so pri izreku kazni premalo upoštevali vrsto olajševalnih okoliščin. Deželanovo priznanje in obžalovanje, družinske razmere, skrb za otroke so pripeljale senat do tega, da je čas premestitve od enega leta skrajšal na sedem mesecev. Odločba še ni pravnomočna. Na dvorišču padla z nabito puško V četrtek popoldne so v novomeško bolnišnico pripeljali hudo ranjeno 25-letno Pavlo Kalčič iz Orešja pri Smarjeti Poškodovanka je imela na trebuhu strelno rano. Kako je prišla krogla iz malokalibrske puške v trebuh Kalči-čeve, je pojasnil njen mož Alojz. Po njegovem pripovedovanju je do hude nezgode prišlo na domačem dvorišču. Kalčič je imel namreč doma staro malokalibrsko puško, ki pa jo je hotel tisti dan preiskusiti. Odšel je na njivo, ženi pa je predtem naročil, naj puško prinese za njim, da jo bo na polju preveril. Pavla je orožje nesla preko dvorišča, vendar se je, po ALojzovem pripovedovanju, spotaknila in padla, pri čen*r se je nabita puška prožila. Krogla je Kalčičevo zadela v trebuh. Po mnenju zdravnikov je rana vse prej kot nedolžna Flajnikovo vozilo in ga s ceste porinil v kapelico. Faljnik se zdravi v novomeški bolnišnici, Škode pa je za 40.000 din. OBVISEL NA MOSTU - 25-letni Milan Cvirn je v soboto ponoči vozil neregistriran osebni avtomobil od Orehovice proti Kostanjevici Zaradi neprimerne hitrosti ga je pred mostom čez potok Obrh pričelo zanašati zadel je v železno mestno ograjo, ki mu je celo predrla vrata, a vtomobil pa je obvisel nad potokom. Poškodovanega Cvirna so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Škode je za 11.000 din. PODRL PEŠCA - V soboto zvečer je Zdenko Hrastov iz Ozlja peljal osebni avtomobil iz Jurovskega bro-da proti Metliki, ko je na cestišču nenadoma opazil 36-letnega pešca Vinka Jagodina iz Kanižarice. Ne sreča je bila neizbežna; Ja godin se zdravi v novomeški bolnišnici. GORELO NA PODSTREŠJU Na gospodarskem poslopju Jožeta Skobe ta v Adlešičih je prejšnji ponedeljek prišlo do požara zaradi okvare na dimniku. Skobetovi so tistega dne zakurili v svinjski kuhinji pod kotlom, vendar so iskre padale skozi luknjo na dimniku, kije speljan čez podstrešje. Najprej je zagorela lepo zložena stelja, potem tudi ostrešje. Le pravočasni pomoči gasilcev iz Adlešičev in Črnomlja ter vaščanov se ima Skobe zahvaliti, da škoda ni večja od 40.000 din. 2RTVE HITRE VOŽNJE Vlado Prokupec iz Zaprešiča je v sredo peljal osebni avtomobil iz Brežic proti Dobovi, kjer pa je z neprimerno hitrostjo zavozil v ovinek. Zaneslo ga je na levo v avtomobil, ki ga je nasproti prq>eljal Jože Prah iz Dobove. Po trčenju so iz Prahovega vozila, ki je obsta’o na travniku, odpeljali na zdravljenje v brežiško bolnišnico voznika in sopotnike Franca Praha, štirimesečnega Matjaža in Zlatko Prah. škode je za okoli 80.000 din. ZADEL V BAGER V petek zjutraj je Milico Povše iz Raven peljal osebni avtomobil od Šentruperta proti Tržišču, v Kaplji vasi pa mu je nenadoma pripeljal' nasproti z delovnim strojem Ljubljančan Cazinkovič. Slednji je v križišču zavil v levo, tako da sta s Povšetom trčila. Poškodovana sta bila veznik in sopotnik Vinko Ahlin, škode pa je za 50.000 din. MED PREVRAČANJEM UMRL Aleksander Kocjančič iz Prebolda pri Žalcu je v petek okoli 23. ure vozil osebni avtomobil iz Sevnice proti Bregu. Tam pa je prehitro zapeljal v ovinek, začelo gaje zanašati, zapeljal je na most čez Črni potok, prekucnil in obstal na strehi v potoku. Med prevračanjem je iz avtomobila padel hudo ranjeni voznik, medtem ko je 20-letni sopotnik Miloš Martinšek iz Radeč podlegel poškodbam že v avtomobilu. Škode je za okoli 40.000 din. ZANIMIVI DIRKI - Novo-me&i kolesarski delavci bodo konec tedna pripravili dve večji medklubski tekmi, na njih pa bodo nastopili nekateri najboljši jugoslovanski tekmovalci. Prva dirka bo vodila deozi Belo krajino do Novega mesta, druga pa bo v mestu. Na sliki: prizor z lanskoletne prireditve. Memorialna dirka Milana Novaka Člani novomeškega kolesarskega društva, ki_so se dober mesec1 pripravljali na Z memorialno kolesarsko dirko Milaria Novaka, sporočajo, da je za sobotni start te 130 km dolge dirke vse pripravljeno. Zaenkrat se je k prireditvi prijavilo 10 znanih jugoslovanskih klubov, prireditelji pa pričakujejo, da bo v Novo mesto prišlo še vsaj pet klubov. Zal ne bo na tekmi treh najboljših jugoslovanskih kolesarjev, ki se bodo v času dirke pripravljali v Italiji na svetovno prvenstva Več kot 70 kolesaijev, ki bodo startali ob 9. uri na novomeškem Glavnem trgu, bo vozilo skozi Metliko, Črnomelj, Vinico, Dolenjske Toplice in znova po Novem mesta Dan kasneje bodo domači kolesarji pripravili drugo tradicionalno in zaenkrat bolj znano dirko „Okoli Grma". Tudi na tej bodo vozili vsi prijavljeni tekmovalci s prejšnje tekme, zagotovo pa bodo po najvidnejših mestih posegali mladinci ljubljanske Astre, ki so pred kratkim postali ekipni balkanski prvaki. Start 6. dirke okoli Grma bo ob 8.30 pred osnovno šolo Grm. Letos so se organizatorji na obe dirki dobro pripravili, tekmovalci in gledalci pa bodo lahko dobili ličen bilten, v katerem Novomeščani predstavljajo nekdanjega kolesarja Milana Novaka, Novo mesto, pokrovitelja itd. Obe dirki sta pripravljeni tudi v čast letošnjih partijskih in drugih jubilejev. Zagrebški uspeh Novomeški kolesarji odlični za nagrado „Metalia-___________commerce"__________ Zagrebite tradicionalne kolesarske dirke za „ Velik o nagrado Metalia commerce41 so se udeležili tudi novomeški kolesaiji. Na zagrebških ulicah so imeli največ uspeha prav slovenski kolesaiji, predvsem Kranjčan Ropret, Ljubljančana Kastelic in Tunič, izkazali pa so se tudi Novomeščani V članski cestni dirki sta bila prijavljena Mijajlovič in' Bat, vendar sta zaradi okvar na kolesih odstopila. V,cestni dirki so se pomerili tudi st. mladinci Novak je imel smolo s kolesom, Štih pa je prišel na cilj 13. Zelo lep uspeh so dosegli ml mladinci, saj v cestni dirki Novomešča-na Zagorc in Papež nista imela pravih tekmecev ter sta osvojila 1. in 2. mesto, Papež, ki je vozil nato na kriterijski tekmi pa je osvojil dobro .peto mesto. Novomeščani so se udeležili tudi druge dirke. Na izredno zahtevni tekmi na pisti, kjer so vozili na izpadanje, se je med člani izkazal Božo Mijajlovič. Ko je kazalo, da bo ugnal vso jugoslovansko elito, ga je nasprotnik ČoKg med vožnjo malo porinil in Novomeščanu je pripadlo drugo mesta Pri mlajših mladincih sta vozila Zagorc in Pa pež in ponovno osvojila 1. in, 2. mesta Z zagrebškim uspehom so Novomeščani dokazali, da so ta čas v dobri formi, kar je pred novomeškima prireditvama, ki bosta v soboto in nedeljo, nedvomno zelo spodbudno. PRIPRAVE . V KOČEVJU Od 3. do 13. avgusta so bili na pripravah v Kočevju člani mladinske atletske reprezentance Hrvatske. Tekmovalce je vodil Ra dojčevič, pri delu pa sta mu pomagala Pinu-i m Sobot Na stadionu športnega centra Gaj je 21 atletov in atletinj vadilo dvakrat na dan, stanovali pa so v dijaškem domu Dušana Remiha. A. A VSE VEC PRIJAV Kočevje postaja za športna društva drugih mest zelo zanimivo za priprave. Na njegovih športnih objektih je vadilo že precei ekip, 14. avgusta pa so v mesto ob Rinži prišli člani AK Slavonija iz Osijeka, ki bodo ostali 10 dni Dan kasneje se je 31 Slavoncem priključila 12-£lanska posadka zagrebškega Dinama, v soboto pa bodo prišle v Kočevje še odbojkarice iz Preddvora pri Kranju, ki bodo vadile 10 dni A A. Na novi progi hitreje V Šentjerneju kopica konjskih dirk — Antončičev Aldin drugi — 7000 gledalcev — Lepa zmaga Dise Člani šentjemejskega kluba za konjski šport so po enoletnem premoru - v tem času so prenovili hipodrom — ponovno pripravil nekaj pomembnejših tekem, zadnjo nedeljo si je odlično pripravljeno prireditev ogledalo kar okoli 7000 ljubiteljev konjskih dirk. Vsekakor je bil najbolj zanimiv in pomemben 2. tek krožne dirke Slovenije, ki ga je dobila Disa. Te kma je bila zanimiva zaradi izenačenosti pa tudi hitrosti zakaj obnovljena steza dopušča precej hitrejše teke kot prejšnja, ki je veljala za najbolj nevarno v republiki Rezultati — 1. dirka „Standard — Mercator"; enovprežna vožnja za 3 do 12-letne kasače in križane kasače z območja Šentjernej (200 m); 1. Modeta (Kramer, Bizeljsko) 1 : 51,5, 2. Akra (Košak, Drama) 2 : 03, 4, 3. Akra II (Košak, Hrvatski brod) 2 : 08,9, 4. Mika (Bela, Šentjernej) 2 : 21,3, 5. IL dirka „Iskra - Šentjernej" - časovni han-dicap za 3 do 12-letne kasače (2000 m) : 1. Prima III (Topolovec, Maribor) 1 : 33, 8, 2. Aldin (Antončič, Šentjernej) 1 : 36,2, 3. Finalistka (Napast, Maribor) 1 : 33,1. III. dirka „Novoles“ - avtostart za 3 do 12-letne kasače (1.800 m); 1. Ama-ro (Oražem, Ljubljana) 1 : 29,2 itd. 4. dirka TKS Novo mesto — avtostart za 3 do 12-letne kasače (1600 m); 1. Duk (Dolinar, Ljubljana) 1 : 24,7; 5. dirka „IMV‘, prvenstvo SRS za dveletne kasače (1400 m): 1. Lepina (Škofič, Brdo) 1 : 27,9, 6. dirka „Novo mesto" - enovprežna vožnja za 3 do 12-letne kasače (2000 m) 2. tek krožne dirke Slovenije: 1. Disa (M. Slavič mL, Ljutomer) 1 : 25,9 itd. Po drugem nasto- pu na krožni dirki Slovence vodi Disa (19 točk), za njo pa sta Eli in Fis Lord (12). ŠKAFARJEVA ODLIČNA V Beogradu, Kranju in Vevčah je bilo konec prejšnjega tedna državno prvenstvo za najmlajše plavalce. Udeležili so se ga tudi najbolj obetavni Krčani in dosegli naslednje uvrstitve -Beograd: 200 m prsno za pionir- ■ j3(44. ke: 200 afer'(CK) delfin: 1. Škaf: je: 5. Švab (CK) 2 Kranj - pionirke: 200 m prsno: 4. Škafer (CK) 3: 11,90; 200 m :afar (CK) 2 : 43,91; 100 m delfin: Z Škafar (CK) 1 : 14,67; 200 m mešano: 2. Škafar (CK) 2 : 42,00 itd. Škaferjeva se je izkazala še v (Veh disciplinah: 400 m kravl: 6. škafer (CK) 5:18,33, 100 m prsno: 3. Škafer 1:28,64. m. iii 1! 11 ROKOMET: NOVOMEŠČANKE VADIJO Novomeške rokometašice, nekd* nje članice II. zvezne lige, so s« prvi trening zbrale 1. avgusta V v ajam prihaja redno 20 igralk, i** j njimi dve novi Ovničkova in KfMr va. Vrsto sta zapustili le Dimitrij” ter Judeževa, ki bo poslej igra®. Šentjerneju. Novomeščanke vadr vsak dan, treninge vodi trener Ja1*®* Štrukelj, pomagajo pa mu čič, Mioč, Staniša in vaditelji Kobetova. KOŠARKARSKI TAB0K USPEL Letošnji 3. tabor slovenske ko^ ke je, kot trdijo organizatorjj f; obiskovalci v celoti uspeL Od ® 11. avgusta se je tabora udelrf* okoli 90 pioniijev, kadetov in ^ dincev ter trenerjev iz vse Sloveflir ki so delali pod nadzorstvom ti ameriškega trenerja Tofl" aacka. Na taboru so vadili J1? novomeški igralci Franci Andrej Hrovatič, Borut Moreti, rut Pinter, Milan Osolnik in M8*? Bajc, ki jih je vodil trener Splichal 36 OBETANIH Včeraj se je v Kočevju kofl$ 10-dnevni trening nekaterih naj*’® obetavnih slovenskih i&iaiucv umnega tenisa iz Ljubljane, Polj&J | Hrastnika, Novega mesta, Kopra j Kočevja. 5. avgusta se je pod vodstvom trenerja Marjana Oražma ’ m ucnmg je pripravna nii aiov^' je, trening pionirjev pa so omogo™ posamezna društva. A> nogomet RIBNICA - KOČEVJE 3 : 5 V prijateljski nogometni tekmi -ogledalo si jo je okoli 300 gledalce1 - sta se pomerili enajsterici Ribnio in Kočevja. Povedli so gostje (0 : 2} nato so domači izenačili in pove# (3 : 2), do konca tekme pa so bi gostje boljši in so dosegli se tri le(* zadetke. Uspešni so bili - za Koče1 & Petrovič (2), Rajše 1, Terek ’ vač (po eneea) ter za Ribnik Turk, Mohar in Stevančev. 7A^ETEK 26. AVGUSTA Slovenski nogometni Hgaši boi1 1. koto novega prvenstva odigral* . j nedeljo, 26. avgusta, prav tako člajj obeh območnih članskih pa & vseh mladinskih lig. Pari 1. kola območni ligi - zahod: Tabor ' Jadran - Novo mesto, Kočevje'j Koper, Bela krajina — Jesenice- **[! 1. kola v mladinski ligi - zah^J Kočevje - Piran, Bela krajina ' Ivančna gorica, Novo mesto Domžale. NK NOVO MESTO PRVO Zadnjo nedelo so novome^J nogometaši odpotovali v Vrbov**, in odigrali finalno tekmo za mej m odigran tinalno tekmo za mer, rial Marjana Štajdoharja. V odtocfjjJ tekmi so 'se no mnrili z domač*.1, Te kma je bila hitra in lepa, gost| so dosegli 3 zadetke. Gole sta. i, Salkič (2) in Mrak. Vrstni red:j Novo mesto 4 točke, 2. Vrbovško 3. Goranin (Delnice) 2 in 4. Gol" je. \ TUDI KOŠARKARJI V začetku meseca so se na prvi trening zbrale tudi vse novome&e košarkarske vrste, razen deklet. Na j-prej so startali kadeti za njimi mladinci pionirji ter člani Kaže, da ženska košarkarska vrsta tudi v jeseni ne bo igrala v ligi zakaj dekleta so ponovno ostala brez trenerja. KARLO VAC BREZ TEŽAV — V prijateljski nogometni teknil ^ se sredi prejšnjega tedna na novome&em nogometnem stadio«* pomerili enajsterici Novega mesta in Ka riovca. Že v 1. minuti hudo poškodoval domačin Perhaj, tako da so v nadaljeval domači igrali pod svojimi zmožnostmi in srečanje izgubli 5 : 0 (s ‘ 0). Danes ob 17. uri bo v Novem mestu nove prijateljska tek®1*! Novomeščani pa se bodo pomerili z zveznim drugoligs^ trboveljskim Rudarjem. (Foto: J. Pezelj) ^ ; Za dom upokojencev že prijave ^ dobra dva meseca je do otvoritve sodobnega doma upokojencev v Šmihelu, ^^obratovanje pa se bo začelo ob novem letu — Cena je že znana, kolektiv se zbira Kljub malenkostni zamudi pri gradbenih delih izvajalci zagotavljaj0) da bo do dogovoijenega roka stavba nared in bo svečano jjjjPrta za letošnji občinski praznik. Interesenti za oskifco se že Prvi javijo. udobno grajeni dom za upo- i , ' “v ojence v novome3ci občini bo imel Post ^a v°lj° bo 47 eno- in » ■ *' ^ z Ustnim hodnikom '""‘‘arijami os(ale Mbe M dy0. soh l z enako ureditvijo, nekaj Pa bo za ležeče bolnike. cjnJ[eruftno 'ščejo z razpisi medi-tivn ° te^n'čno ter administra-j].0, 0Sebje. Računajo na 40 zapo-tudi V Stav^)‘’ ki b° nudila usluge ZUnanjim upokojencem. Tako kuh'11* V°^° drugiiri pralnica, l lnJa za dietno in posebno pre-cjnr2°’ ^zi°terapija itd. Oskrbovanci kOOn • ° Ptečevali od 5.600 do os, , din na mesec ■ za celotno mo' ° ? testno ambulanto vred, 22 rekreacijo in pranjem, neh jih je potrebno ne- vedno S!reči’ *3odo zaračunali nekaj rain n^ve za bivanje v domu zbi-114 Centru za socialno . SAMO ŠF 9000 KMETOV .. . 31. marca letos je statistika v s"?n»*i občini ugotovila med -'82 prebivalci samo še 9.144 “Pletov ali 16,7 odst. prebival-Od leta 1971 se je število ^ anov povečalo za 4.714. °nec marca letos je bilo v novomeški občini 354 „3^ največ za eno občino v Siove-"jW> 11.264 naseljenih hiš in pekaj čez 16.000 gospodinjstev. 0 marčevskih podatkih živi naj-ye® kmečkega prebivalstva v kra-skupnosti Hinje, kjer je ?*e*o 60 odst. kmetov, sledijo P® Marjeta, Škocjan, Mirna peč • vse do Novega mesta in traze, kjer je med občani samo * nekaj čez 4 odstotke kmetov. spevek, ki so ga'dali. Največ prostora bo za Novomeščane. Pomisleki glede hrupa zaradi bližine industrijskega tira IMV so po izjavah strokovnjakov odveč, ker železnica ne bo šla skoro nič bliže, kot gre zdaj proga proti Beli krajini Oskrbovanci bodo imeli na voljo tudi veliko sprehajalnih površin ob Težkem potoku, kjer bodo urejena balinišča, klopi in nekaj prijetnih kotičkov. Pomembno je, da bo zunanja ureditev končana hkrati s stavbo, tako da ne bo lepo in prijetno le znotraj doma, marveč tudi v njegovi okolici 50 let šmihelskega gasilstva 12. avausta svečana proslava z mimohodom in zbt-rova- njem delo v skupnostih socfai"1 ,,leslu m Pn nim> skrbstva po občinah. Za- je nJe občanov za bivanje v domu Pred ^>rV^1 'n^ormac*jal1 precejšnje. tet nost bodo imeli borci in invalidi čin UpP*c°jenci štirih dolenjskih ob-■ glede na število postelj in pri- Pod pokroviteljstvom občinske skupnosti za požarno varnost, ki jo je na prireditvi zastopal Franc Bar-tolj, je bila v nedeljo pred gasilskim domom v Šmihelu jubilejna svečanost: najprej mimohod gasilcev v opremi, nato pa proslava z govori in kulturnim sporedom. Glede na število članov je Šmihel-sko gasilsko društvo eno največjih v občini, prav tako glede na okoliš, ki ga pokriva. Skrbi namreč za požarno varnost v 10 krajevnih skupnostih. Društvo je bilo ustanovljeno 6. 1. 1929 s 30 člani in jez medvojno prekinitvijo vselej veljalo za eno boljših. Kar 20 šmihelskih gasilcev je sodelovalo v NOB, 11 pa jih je padlo. Na svečanosti ob 50-letnici društva so padlim gasilcem, v NOB, odkrili na gasilskem domu spominsko plošča Danes ima društvo 142 članov, od tega 53 operativcev, dobro izvež-banih za pomoč v primeru požara. Ima gasilski fivto, dobro opremo, nov gasilski dom in pa pomanjkljivost, ki je predsednik Anton Lavrič v govoru tudi ni zamolčal: premalo je včlanjenih mladih in pionirjev in premalo tovarišic. Med šmihelskimi gasilci je dobro razvito tudi športno in kulturno delo. Znan je pevski zbor, ki pogosto nastopa na raznih javnih prireditvah in se je seveda tudi na jubilejni svečanosti društva izkazal. Na proslavi so najzaslužnejšim članom podelili gasilska priznanja. SKRBIJO ZA 10 KRAJEVNIH SKUPNOSTI - Šmihelski gasilci in g06tje na jubilejni proslavi ob 504etnici društvenega dela (Foto: R. Bačer) 1» r" : sr=i ifc! JEDILNICA BO V STEKLU - Okrogli prizidek bo jedilnica iz katere bo lep pogled na bližnjo okolico. (Foto: R. BAČER) ŠE PROSTOR NA DEBELEM RTIČU Od 1. do 15. septembra organizira Rdeči križ posezonsko letovanje za otroke na De belem rtiču. Doslej je malo prijavljenih, tako da imajo starši še možnost poskrbeti za letovanje svojih otrok v tem znanem otroškem letovišču pri Kopru. Kdor se zanima za kolonijo v tem času, naj se čimprej zglasi na Rdečem križu, kjer dajejo tudi vrsto na-tančnejšh informacij o plačilu, prevozu itd. Ker smo letos v mednarodnem letu otroka, pri Rdečem križu še posebej želijo, da bi bilo čimveč otrok potrebnih letovanja iz socialnih ali zdravstvenih razlogov, deležnih te ugodnosti LESENI BAZEN NAJSLABŠI Pri nedavnem pregledu čistoče v bazenih so inšpektorji ugotovili v lesenem bazenu v Šmarjeških Toplicah tako onesnaženost, da so 9. avgusta po njihovi odredbi bazen morali zapreti Odgovorni so potem v dveh dneh sporočili, da so napake že odstranjene, vendar bodo vzorce vnovič analizirali, preden bodo dovolili uporabo bazena. Voda v tem bazenu ni bila klorirana menda zato, ker so skušali, ustreči tujim gostom, ki so želeli kopanje v neklorirani vodi Prav gotovo pa zaradi manj prijetnega vonja klora ni možno dovoliti kopanja, kjer se utegne gost okužiti DOSLEJ NI BILO STEKLINE Zaradi Srjenja pasje stekline in nevarnosti da se ta kužna bolezen prenese tudi na dolenjsko območje, je medobčinska veterinska inšpekcija zadnje čase posebno pozornost posvečala nadzoru pri cepljenju psov, razen tega so bili po nalogu pokončani tudi vsi necepljeni romski psi Za lovce so organizirali več predavanj o pasji steklini kar vse je pripomoglo, da doslej primera te hude bolezni v novomeški občini še ni bilo. Novomeška kronika DIRKA ZA MLEKOM - Dalj v novomeScih trgovinah primanjkuje alpskea mleka, kar spravlja starše z dojenčki v obup in hkrati povzroča vsakdanjo dirko po vseh prodajalnah za mlekom. Kako, da je v Ljubljani alpskega mleka vselej dovolj, se marsikdo vprašuje. POČASI RIŠEJO - Prav je, da so se lotili ponovnega označevnja prehodov za pešce v mestu, ni pa dobro, da ta dela potekajo počasi sredi največjih dnevnih obremenitev cest, zato so promete stiske še hujše: Najbrž bi se pa taka dela le dala opraviti proti večeru, ko ni več toliko prometa, saj niso tako pogostna? ! TA TEDEN SAMI FANTJE -Minuli teden so v novomeški porodnišnici rodile naslednje: Mehvida Kajič iz Ke ttejevega drevoreda 49 -Matjaža; Zvezdana Bajc iz Muzejske 10 - Marka; Martina Kumelj iz Ljubljanske 43 - Tomaža in Nuška Remih iz Ulice Matjana Kozine 59 - Mitja. VRSTA OB VSAKEM CASU -Komaj so se Novomeščani znebili nenehne vrste pred prodajalno kru- ha, že je nastala nova skrb. Tokrat gre za bencin, ker so ob zaprtju črpalke v mestu vozniki vezani na e no samo prodajalno bencina v Ločni Ena gospa je rekla, da dobivamo imenitne poklicne voznike tovornjakov. Poznati bi morali predpise, ki prepovedujejo parkiranje na zelenicah, kamion z oznako L pa vedno stoji z dvema prikolicama med bloki Nad mlini Za robom, kjer je b3a nekoč zelenica .. komisija za delovna razmerja pri ?TOf TOZD ZA PROMET NOVO MESTO °bja vi ja prosta dela in naloge Čretnika, zavirača in pRemikaCa železniških postajah od Metlike do Ljubljane “akovnika. ^OGOJI; ~ končana osnovna Sola; ^ *tarost 18 do 35 let, zaželen odsluženi vojaški rok; " sPosobnost za delo na železnici, kar ugotovi posebna Nravstvena komisija; " Po*kusno delo 3 mesece. j^n&a ležišča na razpolago na postajah Metlika, Črnomelj, p°.vo mesto in Ivančna'gorica. •1'jave pošljite na naslov: ŽTO, TOZD za promet Novo mes»o. Kolodvorska 1, 68001 Novo mesto, pp 75. H novoles ^OVOLES- LESNI KOMBINAT ?RAŽA ® Podlagi sklepa delavskega sveta > j ^ ‘^a9a Straža 2 dne 24. 4.1979 opisuje javno licitacijo ?A ODPRODAJO GRABILCA hlodovino mhg 2000, ^[0'zvajalec: PEINER TYP 6312. Izklicna cena 350.000- jf-icitaejja bo v sredo, 22. 8. 1979, ob 10. uri v sejni ki TOZD 2aga Straža. grabilca je mogoč vsak dan v dopoldanskem času. KRKA" 'TOZD HOTEL GRAD OTOČEC Otočec ob Krki objavlja prosta dela in naloge — 2 SOBARIC — ČISTILK za Garni hotel Otočec — 1 ČISTILKE za restavracijo pri Vodnjaku, Novo mesto - 1 POMOŽNE GOSTINSKE DELAVKE za restavracijo pri Vodnjaku, Novo mesto - 3 NATAKARJEV Nastop službe takoj ali po dogovoru. Pismene vloge sprejema, splošna služba TOZD Hotel Grad Otočec, Otočec ob Krki št. 50. OKTOBRSKE NAGRADE RAZPIS OKTOBRSKIH NAGRAD OBČINE BREŽICE Na podlagi 13. člena Statuta sklada za podeljevanje oktobrskih nagrad občine Brežice RAZPISUJE KOMISIJA ZA PODELJEVANJE OKTOBRSKIH NAGRAD OBČINE BREŽICE Oktobrske nagrade za leto 1970 1. Oktobrska nagrada občine Brežice se daje za posebne uspehe in dosežke na družbenih, ekonomskih, političnih, prosvetnih, tehničnih, kulturnih in drugih področjih ustvarjalnosti in za dela, ki imajo poseben pomen za razvoj in napredek občine Brežice. 2. Kandidate za oktobrske nagrade lahko predagajo komisija za podeljevanje oktobrskih nagrad občine Brežice, delovne in druge organizacije ter občani. 3. Predloge z obrazložitvijo pošljite do 1. oktobra 1979 skupščini občine Brežice — komisiji za podeljevanje oktobrskih nagrad. 4. Oktobrske nagrade bodo podeljene na. svečani seji skupščine občine Brežice 28. oktobra 1979. Komisija za podeljevanje oktobrskih nagrad občine Brežice LICITACIJA! TOVARNA CELULOZE IN PAPIPJA „DJURO SALAJ" TOZD LES, KRŠKO ugodno proda rabljena osnovna sredstva: traktorje Zetor intovorni avto TAM 4500 prikolice Tehnostroj (5 ton) transporterje in reduktorje dvigala kompresorje elektromotorje ostalo industrijsko opremo in stroje Licitacija bo v petek, dne 24. 8. 1979, ob 9. uri na lesnem prostoru tovarne. Prodaja za individualne kupce bo isti dan ob 10. url OSNOVNA SOLA^URIJ DALMATIN Šolska 1, 68270 KRŠKO objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge VODJE KNJIGOVODSTVA delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom,.izpolnjevati še naslednje: — končana višja ali srednja šola ekonomske smeri, — najmanj pet let delovnih izkušenj v knjigovodstvu, — ustrezne družbeno-moralne kvalitete. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju navedenih pogojev in kratkim opisom dosedanjega dela naj pošljejo kandidati v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po preteku razpisnega roka Izbrani kandidat bo imenovan za dobo štirih let. Nastop dela s 1.9. 1979 ali po dogovoru. Stanovanja ni J KIT KZ ČRNOMELJ TZO »Kmetijstvo" Črnomelj Komisija za delovna razmerja pri TZO ,,Kmetijstvo" Črnomelj objavlja prosta dela in opravila ŠOFERJA tovornega vozila Pogoji: Kandidat mora imeti izpit C in E kategorije z najmanj 3 leti delovnih izkušenj. Prijave sprejema splošni sektor KIT KZ Črnomelj 8 dni po objavi oglasa. fcj|»g^^66) 16. avgusta 1979 DOLENJSKI LIST TURISTIČNE INFORMACIJE "XI lrrterexport Jd l BNEX NOVO! Izkoristite izredno ugodnost! LJUBLJANA POTOVALNA AGENCIJA TRAVEL AGENCV Od 1. AVGUSTA 1970 dalje PRODAJAMO: — LETALSKE VOZOjVNICE za letala Dolenjskega letalskega centra Novo mesto za TURISTIČNE POLETE nad Novim mestom in okolico, ~ LETALSKE VOZOVNIC^ za letala Dolenjskega letalskega centra Novo mesto za PRIKLJUČNE LETE na letališča Ljubljana, Za greb in Maribor ~ LETALSKE VOZOVNICE za letala Dolenjskega letalskega centra Novo mesto za POSlOVNE LETE na vsa stalna in športna letališča v JUGOSLAVIJI. Podrobna pojasnila dobite: , INEX Novo mesto. Novi trg 4, telefon: (068) 23—773 Hkrati vas vabimo na letni oddih v DOMOVINI inTUNIZI JI. INFORMACIJE IN PRIJAVE INEX, Novo mesto Novi trg 4, tel. (068) 23—773 INEX, Ljubljana, Titova 25, tel. (061) 312-995 INEX, MaribOf, VOlkmtfrjev prehod 4. Rešitev prejšnje križanke ZGODBICA — Španska policija je ustavila pijanega voznika, mu dala pihati v balonček, in ker je ta selo pozelenel, začela voznika spraševati, kaj in koliko je spil. Pijani šofer je povedal, da je bil na španskem safariju in da je slučajno priprl z avtomobilskim oknom slona za rilec, žival pa je močno brcnila v avto in se nadležnega prijema osvobodila. Avto je bil res razbit, policaji pa zgodbi o priprtem slonjem rilcu niso verjeli. OH, IZPIT! - Vsem, ki se te vroče dneve potijo v avtomobilih pri izpitnih vožnjah, naj bo v tolažbo, da je na svetu še en trpin, kateremu ni para. Neki Švicar namreč že osmo leto vztrajno poskuša narediti šoferski izpit in prav tako vztrajno na izpitih tudi pada. Nazadnje je komisija ocenila, da ni sposoben za vožnjo, ko je le malo manjkalo, da ni podrl policistke na križišču. IME — V neki turški vasi imajo poštaiji in telefonisti najbrž že vsi sive lase. Med vaščani je kar 42 oseb povsem enakega imena: Mustafa Bejsal. Zamislite sj, kako krožijo pisma, oziroma koliko časa preteče, preden na telefonski klic odgovori pravi Mustafa Bejsal. V vasi je namreč na ena telefonska številka, pošto delijo pa še vedno tako, da poštar na glavnem trgu kliče prejemnike pošiljk. CS KOM PAS JESEN V#1 JUGOSLAVIJA ZIMA ^ POMLAD 79/80 MALI LOŠINJ - PORTOROŽ - ROVINJ - VRSAR - POREČ - MEDULIN -OPATIJA - RAB - STARI GRAD/HVAR - DUBROVNIK - MLINI - IGALO II1IHHUUTT prgišče H- misli in mu ti n i rti rtrtriL PODROBNEJŠE PROGRAME ZAHTEVAJTE V NAŠIH POŠLO VALNICAH! J rakarske tovanše. Prepustil je posest v obdelavo sosedu ter ^ S odšel. £ > Lakomiselni potepuhi si znajo pomagati iz vsakega, še £ 5j tako zamotnega položaja. Tako je bilo tudi z obsotelskimi j t rakarji. Kuga jim je pomorila v eni spomladi rake in jim * ^ izmaknila izpred ust polno skledo. Vsakdo bi pričakoval, da J S bo smrt rakov prisilila obvodne lenuhe k rednemu delu. Kaj * 5 še! Nekaj rakarjev se je že razlezlo po deželi za delom ter j J kruhom, drugi pa so samo pogledali preko Sotle, in že jih je * \ zvabil nov poklic - tobakarjev. J Že prej smo povedali, da Hrvati niso bili rakarji, niti tedaj J ^ ne, ko je bil ta posel najbolj donosen. Za lov in prodajo ^ * rakov jim ni bilo, pač pa je od nekdaj cvetelo med njimi £ S tihotapstvo s tobakom. Po cenen duhan so hodili na s ^ Madžarsko in celo v Bosno. Razpečavali so na drobno \ k. nrpnnvpHann 7»^«» __i • • £ Se eno grozljivo orožja modernega orožja — S®* Naš svet je že tako oboro^ do zob, da si je težko izrnis*1 S prepovedano robo doma po Zagorju in tudi štajerski strani. * \ Tihotapljenje je bilo nevaren poklic in ne tako nedolžen £ S kakor rakarstvo. Tobakar je moral vsak trenutek računati, da J 5 sreča hrvaškegaf ali štajerskega financaija. Pri takih neprosto- £ J voljnih sestankih z oblastjo je bil tobakar ob tobačni tovor, * nadležno šumenje v ušesi* lahko loti človeka zaradi sladkorne, sifilisa, ušesnt vnetij, poškodovanih žil, vi; sokega krvnega pritiska al' zamašenega sluhovoda. Ce| so vzroki znani, je zvonjenje j v ušesih mogoče ozdraviti) nemogoče pa je vplivati, kadar ni mogoče odkriti prfr •: vega vzroka ali je ta psihične j narave. Najnovejši poskus ozdra-j vite predstavlja posebna! elektronska naprava, kil nevtralizira nadležni glasil Seveda šumenja ali zvonjenia| ne odpravi povsem, le zelo® ga ublaži, kar pa je po mnen*] ju bolnikov, ki so jim po-i magali z novo napravo, iz-j redno olajšujoče. „Glas sicer še slišim, toda \ življenje je mnogo prijetneje'! To je tako olajšanje, da si ne morete misli ti,“ je izrazil H občutja mnogih eden od bolnikov. Raziskovalci pa že nap#' dujejo in obljubljajo, d* bodo kmalu izdelali napr*-vo, ki bo povsem zadiriflM tinnitusno šumenje; Zvonovi v ušesu ^ moral je v luknjo ali pa ga je celo doletela smrt iz s N graničarjeve puške. Zaradi neprestane smrtne nevarnosti se £ V tobakarji niso podajali na šverc posamič, ampak v večjih # ^ grupah, la so bile dovolj močne za obrambo pred oboroženo £ Ni malo ljudi, ki od časa do časa slišijo zvonjenje v ušesih. Sam pojav je občasen in ni nevaren. Vse drugače pa je, če se zvonjenje noče utišati. Nekaj milijonov ljudi na svetu trpi zaradi stalnega šuma v ušesih, naj bo to zvoneči, brneči, rohneči, piskajoči ali kakršen že glas. Neprijetna nadloga moti osredotočenje misli, odganja spanec in pripelje lahko do samomora, kar ni tako redka stvar. Kljub tenu da šumi lahko pripeljejo trpečega do smrti, so zdravniki vse do pred kratkim lahko samo zmignii z rameni, edini pravi nasvet, ki so ga lahko dali, pa se je glasil: Sprijaznite se s tem!“ Bolezen se strokovno imenuje tinnitus, naziv pa prihaja od latinske besede tinnire, ki pomeni zvoniti. Vzroki za nastanek so različni. Med vojno se je tinnitus lotil nekaterih ob hudli eksplozijah, prav tako pa se POLETNA RAZPRODAJA OD 15. 8.1979 DO 15. 9.1979 veleblagovnici nama Kočevje SPLOSNO GRADBENO PODJETJE »PIONIR" NOVO MESTO, TOZD GR. SEKTOR KRŠKO. objavlja proste delovne naloge in opravila 2 GRADBENIH DELOVODIJ za področje TOZD Krško Pogoji za sprejem: — končana gradbena delovodska šola in najmanj 2 leti delovnih izkušeni Kandidat bo pridobil lastnost delavca v združenem delu s polnim delovnim časom in s pogojem trimesečnega poizkusnega dela Ponudbe z opisom dosedanjega dela, življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema 15 dni po objavi SGP ..PIONIR", TOZD gradbeni sektor Krško, Zdolska 27, 68270 Krška Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni v 30 dneh po zaključku oglasa. MOŠKA, ŽENSKA in OTROŠKA POLETNA KONFEKCIJA SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE ..PIONIR" NOVO MESTO, TOZD LESNI OBRAT, objavlja naslednje proste delovne naloge in opravila: 1. 2 NK DELAVCA ZA DELO V SESTAVI FURNIRJA IN 2. 1 NK DELAVCA ZA SESTAVO HV IN TRANSPORT Pogoji za sprejem: 1. - 2.: končana osemletka in najmanj 2 leti delovnih izkušenj pri mizarskih delih Kandidat bo pridobil lastnost delavca v združenem delu s polnim delovnim časom in s pogojem trimesečnega poizkusnega dela Ponudbe z opisom dosedanjega dela, življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema 15 dni po objavi SGP ,.Pionir”, Novo mesto, Kettejev drevored 37, Kadrovski oddelek. Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni v 30 dnehiftj zakjučku oglasa. Toda popotniki niso dolgo jezdili po glavni cesti. Na prvem razpotju so poslali služabnike s konji za prtljago naprej, major in obe dekleti pa so pod Indijančevim vodstvom zavili vstran, da Tii po bližnjici, kakor so mislili, hitreje prišli v Fort WiIIiam. Komaj pa so sp ločili pd spremstva, so zagledali za *!&boj"^MčE& * iri • nato Se' čudaškega jezdeca na kobilici. inDUSTRIJR ItlOTORniH VOZIL novomESTO gl mesto tan/anije pogorje « m.aziji st.eg.b09 unetnosti redkost sumljenje »entropa objavlja proste štipendije, ki so bile razpisane in še nepodeljene za šolanje na srednjih, višjih in visokih šolah za šolsko leto 1979/80 izdelovalci godal I: cremone mesec 11 štipendij 1 štipendija TSS-elektro —šibki tok TSŠ—kemija kartone obeSalni pripomočki strojna fakulteta — tehnološka smer ekonomska fakulteta pravna fakulteta elektro fakulteta - industrijska elektronika VEKŠ 19 štipendij 6 štipendij 4 štipendije 1 štipendija 15 štipendij kradljivec naziv Za učenje poklica imamo še PROSTA UČNA MESTA W m 'n nevarnem kupu raketa iz bombnika £*°*ejfim dosežkom - samo-Jtrw^eva*no ra^et0' nosilko ^skih nabojev, katero je 8°če izstreliti iz letala. To je 0 tovrstno orožje na svetu, 2 So doslej rakete z jedrskimi ^ Vajni izstreljali le s kopnega s podmornic, saj so doslej z jedrskimi glavami iz-J^jevali ^ s kopnega in s ^itiomic. Aip0va ra^eta ^ imenuje ■ ~-M, kar je kratica za usmer-L 0 raketo, za več kot nekaj centimetrov. Dolga je koli 7 metrov in po obliki še "ajbolj podobna cigari. Doseže ’>trost do 800 kilometrov na lro>fc&pa lahko 2172 kil ometov daleč. ^Konstruktoiji ne izključujejo za poklice Namesto računalniško vodenih ,4etečih krožnikov** se vedno le avtobusi. 20 učnih mest 7 učnih mest 4 učna mesta 14 učnih mest 9 učnih mest 2 učni mesti 6 učnih mest 1 učno mesto 1 učno mesto 5 učnih mest 1 učno mesto 2 učni mesti avtomehanik industrijski klepar strojni ključavničar avtoličar obratni električar avtoelektričar mizar orodjar brusilec prodajalec vodovodni monter rezkalec Prošnje za štipendiranje z vsemi potrebnimi prilogami bomo sprejemali do 31. 8. 1979. K prošnji priložite: — izpolnjen obrazec 1.65 „Prijava za štipendiranje" — fotokopijo zadnjega šolskega spričevala ali frekventacijsko potrdilo (kandidati, ki se v letu 1979/80 prvič vpisujejo v srednjo šolo, naj priložijo zaključno spričevalo o končani osemletki, — potrdilo, da je kandidat sprejet v šolo, če se v letu 1979 vpisuje v šolo — lastnoročno napisano izjavo, da še ne prejema kadrovske štipendije Prošnje s prilogami pošljite v kadrovski oddelek IMV Novo mesto. Interesenti za izučitev poklica naj se skupno s starši čimprej zglasijo v kadrovskem oddelku, kjer bodo prejeli vse potrebne informacije za sklenitev učne pogodbe. Prometnih čudežev ne bo Naftna zagata, zasičenost z avtomobili in ponekod že pre velika gostota cestnega omrežji napovedujejo zlato dobo zi ponoven razcvet dobre, stare železnice. Seveda modernizira ne, sposobne ugoditi zahtevam današnjega življenja. Preobremenjene mestne centre pa naj bi ,rešili" s podzemskimi ž eleznicami in z boljšimi avto busnimi sistemi. V pomorskem prometu so kontejnerji že sprejeti in ni pričakovati večjih tehničnih sprememb. Obstajale velika verjetnost, da bodo velike ladje in supertankerje spet zamenjale manjše ladje, predvsem zaradi nevarnosti nesreč in onesnaževanja voda. Hitro naraščanje letalskega prometa in preobremenjenost letališč naj bi rešila večja letala, ki pa naj bi porabila čim manj energije. Vse bolj bo pridobival na pomenu »breztelesni** promet — prenos misli, načrtov, argumentov s pomočjo sodobnih tehničnih dosežkov, kjer poslovna potovanja postajajo vse manj upravičena. Če bi se napovedi izpred petdesetih let o današnjem prometu uresničile, mesta danes ne bi bila tako natrpana z avtomobili, v predmestja bi se vozili po visečih enotirnih železnicah, avtomobili pa bi imeli obliko letečih krožnikov. Nobena redkost ne bi bila zasebna letala in stekleni železniški vagoni aerodinamičnih oblik, ki bi drveli s 300 km na uro. Za pot iz Evrope v Ameriko pa bi rabili največ pol ure. Da promet ne doživlja revolucionarnih sprememb in da so se napovedovalci ušteli, pokaže že samo bežen pogled na današnji promet. In kako bo res v bodoče? Z gotovostjo lahko trdimo, da bo v mestnih centrih za avtomobile vse manj prostora, zato pa nam bodo prišla zelo prav kolesa in seveda noge. Proizvajalci avtomobilov se že zavedajo, da morajo biti njihovi jekleni konjički čimbolj ekonomični, da je treba zmanjšati porabo goriva. Vendar raziskave v tej smeri vseeno nimajo pravega poleta. L?%>sti, da bi samousmeije-naprava v raketi ne mogla grešiti, zato so izdelali na-J*vo, ki omogoča, da raketo le>ja blizu leteče letalo lntom F—4 in jo spravi na pot, če raketa seveda ^ koliko najnovejša igračka ^kega boga Marsa stane? 1,0 milijon dolarjev, zatrjuje-Kaj ta „samo“ pomeni, J”ko mislimo, gotovo pa i 0rn° priča, koliko denarja ,®e v požrešnem goltu obo- MED POŠKODOVANIMI TUDI DOJENČEK Jože Selan iz Gornje Prekope je prejšnjo sredo popoldan peljal tovornjak iz Šentjerneja proti ‘Kostanjevici, pred odcepom za Groblje pa je nenadoma zavrL Za njim je z neprimerno hitrostjo pripeljal 30-le-tni Milivoj Kadunc iz Dolnje Prekope in s svojim vozilom trčil v bok tovornjaka. Pri neteči so se poškodovali voznik in sopotnice Ivanka, Marj eta, Mojca in mala Vesna Kadunc. Materialne 3code je za 41.000 din. PRECEJ NOVEGA ASFALTA Krajevna skupnost Ribnica dobiva precej novih asfaltiranih cest. Asfaltirali so cesto v naselju Žlebič, cesto za Otavice, cesto proti Ugarju in na Opekarno. Ta teden je na vrsti cesta Hrovača - Goriča vas. Skupno bo asfaltiranih 5 km cest. Dela je naročila krajevna skupnost Ribnica skupaj s SIS za cestno in komunalno dejavnost, izvaja pa jih ekipa Cestnega podjetja Ljubljana. TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA „DJURO SALAJ" KRŠKO - TOZD CELULOZA objavlja prosta dela za 1.6 NK DELAVCEV ZA OPRAVLJANJE DEL PRI ANDRITZ STROJU ~ Pogoji: — nekvalificirani delavci — delo v treh izmenah 2. 6 NK DELAVCEV ZA PRAZNJENJE SNOVNIH JAM Pogoji: — nekvalificirani delavci — delo v treh izmenah TOZD ENERGIJA objavlja prosta dela za 1. K KLJUČAVNIČARJA KAKO BO LETA 2000? Na območju krške krajevne skupnosti živi tretjina prebivalcev občine. Ta čas jih je 6.236. V anketo za nove načrte so zapisali, da jih bo leta 1985 7.000, na kraju tisočletja pa med 8.600 do 8.700. KUHINJA IN JEDILNICA Pri brestaniški Osnovni šoli Jurija Dalmatina v Brestanici ima Pionir novo gradbišče. Nared so že temelji za novo kuhinjo in jedilnioo. Dela naj bi bila predvidoma opravljena do letošnjega decembra. Pogoji: — končana poklicna šola — lahko začetnik 2. PK DELAVCI ZA POMOČNIKE STROJNIKOV PARNEGA KOTLA Pogoji: — nekvalificirani delavci — delo v treh izmenah :e>« ga je nagovoril major, Pelje ondi?« — »Vem,« je od-hk^.ga ni hladni sprejem prav 3acjnenil sem, da bo potovanje i^fi^sbi bolj prijetno.« Ta pro-Najt»rja razorožila in vprašal je |fuit in poklicu. »David Gamut »d^ovbrili ^sein pa popotni go- Ko sta dekleti to slišali, sta se veselo zavzeli za možaka, saj je že njegova pojava obetala kratkočasno družbo. In ko sta ga zaprosili, naj pokaže svojo umetnost, je bil Davit Gamut takoj pripravljen. Potegnil je iz žepa leseno piščal in jo začel ubirati. In kakor je bil smešen na konju in s piščaljo, je bila ‘njegtova glasba iako^mflk, "da' so Vsi zamak- nipni nnslueoli Pismene prijave sprejema kadrovska služba delovne organizacije 15 dni po objavi. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire najpozneje v 30 cfneh po izteku roka za sprejemanje prijav. ČUDOVITA VZAJEMNOST Človek je sebično bitje. V tem zapisu smo se ukvarjali preck/sem s koristmi, ki jih čebele prispevajo k letini sadnega drevja Nepravično pa bi bilo, če ne bi povedali tudi, da je samopri nas še blizu 200 drugih rastlin, ki nikoli ne bi imele potomcev, če se ne bi po njihovih cvetovih spreletavale čebele. Čudovita vzajemnost! rajo in ugibajo znanstveniki še dandanes. Dej- Razume se, da sta med in vosek ostala čebe- stvo je samo, da so čebelje prababice sčasoma larjem, oziroma čebelam, ugotovile, da je v družbi živeti laže: vsak malo Čebel ni mogoče nadomestiti z nobeno postori in skleda je polna * drugo žuželko tudi zato, ker nekatere vrste V skupnost zvezane čebele so zaradi mediči- sadja ne nastavijo plodu, če jih oprašimo z ne, peloda aii obojega začele obiskovati cvetove lastnim pelodom. Za večji donos je potrebno križnic, zlatičnic, rožnic, metuljnic, vrbnic, križno opraševanje med več sortami. Pri tem so dresnovk, bučnic, ustnatic, čmobink, košaric. Čebele nezamenljive, izračunali so, da potrebuje lilij in kar je še čudovitega cvetnega živijenja S hektar sadovnjaka dva panja in letina sadja bo kosmatim telescem so mimogrede poskrbele, da (pogoj je tudi vreme) obilna je pelod z enega cveta prešel na drugega. Rodila S čebelami se ukvarja človek že tako dolgo, se je vzajemnost čebel in cvetja da je med drugim ugotovil tudi, na katerem Mnogo je namreč žuželk, ki obiskujejo drevju se najraje pasejo. Kar se sadja tiče, se cvetje. Med njimi so muhe, metulji, hrošči itd. bolj nerade spreletavajo nad cvetovi hrušk in Toda vsa ta krilata brenčeča druščina je v češpelj, zelo pri srcu pa so jim cvetovi češenj in primerjavi s čebelami podobna najbolj nepo- višenj, boljšijivim pripadnikom „sončne uprave". Ko se muhe, metulji in njim podobni na cvetju najedo, se odpravijo počivat ali na zabava Čebelo pa bogato pogrnjena miza spodbudi k še večji pridnosti. Več je nektarja, bolj pridno ga nosi domov. Daleč na drugem mestu so pri opraševanju rastlin čokati čmrlji. Posebno važna je vloga čebel spomladi, ko žuželk, ki bi pomagale oprašiti sadje, še ni veliko. Organizirane čebele prevzamejo največje breme. Kaj zmorejo, zgovorno priča poskus. Na hruški so odbrali dve veji z enakim številom cvetov. Eno so zamrežili s tkanino, tako da čebele niso mogle do cvetov, drugo pa so pustili nezamrežena Prva veja ni dala jeseni niti enega plodu, druga pa je bogato obrodila. O vzajemnosti med čebelami in rastlinami pred 150 leti niso še ničesar videli, šele Konrad Sprengel je s svojo razpravo ..Razkrita skrivnost narave o zgradbi in oplojevanju rastlin" opozoril človeštvo na važno nalogo, ki jo opravljajo čebele z op reševanjem cvetja, ter na koristi, ki jih prinašajo s tem gospodarstvu. V knjigi je Spengel poudaril, da bi morala vsaka država vzdrževati več tisoč panjev čebel, četudi bi ne dobila od njih niti kaplje voska ali medu. Za letino sadja so čebele neprecenljivega pomena, v ZDA so na primer leta 1948 lastniki x sadovnjakov samo v državi VVashington ..najeli" 25.000 panjev čebel in za njihovo delo plačali čebelarjem kar 7,5 milijona tedanjih dinarjev. , * '| ^ aorist, ki jo dajejo čebele z medom in °sKom, je naravnost ničeva v primeri s ko-''S,nostjo, ki jo nudijo z opraševanjem cvetnic. ei®» da bi med težko pogrešali, še veliko težje * bi bilo človeštvu brez sadja in njegovih d' ajdinov. Poznavalci čebel so celo izračunali, a korist od sadja kar desetkrat prekaša vred-ost medu in voska. Dejansko pa je korist ^Sevanja še mnogo večja. Zamislite si samo, t ? k'oprašfeval kulturne rastline, če ne bi bilo v? .*• Čebele so nenadomestljive. Samo primer: ®m so zgodnje južno sadje opraševali ročno s c°p!fii. Nato se je nekdo spomnil čebel, v Je«ičnjak so postavili panj in čopiče so spet Porabljali samo za njihov osnovni namen. V davni preteklosti, ko še ni bilo zadružno v yfičih čebel, so njihovi preprosti predniki (če !® *iv*j®nje sploh lahko preprosto), ki so bili °*l Podobni esam kot čebelam, iskali na cvetju zaklonišče pred dežjem in neurjem. Pri •h so pradedje in prababice čebel nehote prišli st,k s sladkimi cvetnimi sokovi in se mimo-Prede posladkali. Zakaj in kako so pozneje na skoraj izključno uživanje nektarja, aKaj so torej čebele menjale jedilnik, se prepi- Tm* TOPLIŠKA FORMULA Želja in sanj se človek nikoli ne iznebi. Tako je tudi s študentom Matjažem Tomljetom iz Dolenjskih Toplic. Vendar je zanj značilno da je svoje mladeniške želje pa tudi sanje uresničil. Z jekleno voljo, delom in, resnici na ljubo povedano, predvsem s pomočjo razumevajočega očeta Jožeta. Topličan je namreč eden redkih Dolenjcev, ki se lahko postavi z dirkalno diplomo, ki jo najboljšim varovancem podeljujeta dve dirkalni šoli v Evropi Matjaž Tomlje: ,,Pred 23 leti je Anglež Russell s svojimm prijateljem osnoval šolo, v kateri sta nedeljske voznike, ki bi radi vozili hitreje in varneje, učila dirkaških umetnosti. Angležema je delo vse bolj uspevalo in kmalu sta za učenje priskrbela dirkalnike formule ford, ki sojih skonstruirali pri Lotusu. Zanimivo je, da je Russellovo šolo leta 1968 obiskoval tudi zmagovalec formule I Emerson Fittipaldl" Za nenavadno šolo se je zanimalo vse več ljudi in Anglež je odprl šole v Ameriki, Kanadi, Angliji in Avstriji. Najprej so z dirkalnimi skrivnostmi seznanjali nadobudneže na Salzburgringu in nato še v Zeltvvegu. In kaj kmalu so pred šolskimi vrati stali tudi v dirkanje zaljubljeni Jugoslovani. Zvedeli so, da imajo za učence pripravljene tri dirkal- nike formule ford, ki dosežejo pri 6000 vrtljaj spoštovanja vrednih 215 km na uro. .. „Po tehtnem premisleku," je dejal Jon\*j „sem se odločil, odštel zahtevano vsoto in z* vaditi Najprej smo se kandidati za diplomo seznanjali z avtomobili. Vsakemu so inštruktor) naravnali pedala in sedež, dobili smo čelado meri ter seveda tudi očala Bilo je precej kot na vožnjah za pridobitev vozniškega nja." Po prvih urah učenja so se učitelji pogovori i učenci, jih opozorili na najhujše napake, ki o na pravem ringu zagotovo pripeljale v ograde smrt. Prestrašene avtomobiliste so seznanja1 stezo in njenimi pastmi. Vozili so od ovinka, jih podučevali, kako morajo hitreje in najvarneje obenem. Nato so spustili za volan. Marsikdo se je moral od posloviti Dolenjec se je uvrstil naprej: v tr četrti razred. V slednjem ni bilo težav, kajti so že po znani progi toliko časa, da bi se po njej spustili z zavezanimi očmi. „Nato pride vožnja na čas. Zanimiva in zadeva," pravi dolenjski dirkač Tomlje, krog merijo. Najprej' smo vozili za tacijo, nato je šlo zelo zares. Ostalih smo morali prevoziti v določenem času. bil za sekundo prepočasen, je moral še vaditii Domeni dodatne stroške." Kmalu zatem je Matjaž Tomlje dobil o kateri sanja prenekateri najstnik. Z pomočjo si je omislil še lastno formulo „V" znamke Ka imann, za katero je 600.000 din, za zavarovanje za pet kar 25.000 din. Dobil je tudi dobrega znanega Borisa Kramaršiča, in stopil je na in lepo pot voznika formule. ( „ Razumljivo je, da sem si želel še člans^jv. močnem klubu, ki bi mi pomagal nastopiti- N,! koli sem povprašal, sem naletel na nerazu vanje. Zato sem se v domačem kraju pogo^' fanti in odločili smo se, da ustanovimo . društvo. Povedati pa moram, da bom moral & čas počivati, zakaj sedaj bi radi pridobili največ članstva. Zaenkrat imamo že tri rT,0^r. za motokros, članov pa več kot pedeset Pofl°!V, jamo se tudi o možnosti, da bi v okviru na™ AMK Dolenjska ustanovili sekcijo za karting- ^ Ta čas se najmlajši jugoslovanski AMK sre st z mnogimi težavami. Da so premagali prosili za pomoč Novoles, IM V, Krko, Gori"1 in še nekatere. Niso naleteli na gluha ušesa- Pripravili so tudi piknik, s katerim so zbrali ^ precej denarja Vendar se zagrizeni Topličafli* vedajo, da na tak način klub ne bo mogelz* veti. Zato upravičeno pričakujejo družbeno r moč. Brez nje navdušeni vozniki motokrosa1 Topličan s priznano dirkalno diplomo ne bodc mogli voziti V vsakem primeru pa bodo vztrai* do konca. Že zaradi mladeniških sanj. nas irt uči Da kai ras Prt mr čir mc kis sk< raj sap ma sloj naj org dej ku na: AS.'//h' i ’t«.w jv MOHAMED II. JE DAL UBITI 30.000 JANIČARJEV Janičarska vojska je posebna oblika stalne vojske, ki so jo poznali smo v Turčiji. Turška oblast je ugrabljala otroke in mlade fante zasužnjenih krščanskih ljudstev in jih prevzgojila v muslimane. Nekatere je odstopala dvoru, druge pa začasno pašam, voditeljem, posestnikom in obrtnikom. Ko so dorasli in se povsem prilagodili turškemu okolju, so jih pošiljali v janičarske vojašnice in vključevali v posebne enote. Za janičarje je bilo značilno tudi, da so bili pod varstvom dervišev, ki so skrbeli za njihovo versko vzgojo. V tem so bili podobni nekaterim evropskim viteškim redom. Prve janičarske enote so bile ustanovljene v 14. stoletju, obdržale so se do konca 18. stoletja Za časa sultana Murata so morali janičarji v kasarnah preživeti sedem let, preden so prvič šli v boj. Janičarji so se kot skupnost imenovali odžak. (ognjišče), organizirani so bili v taktične enoteC orte, ki so imele v raznih obdobjih od 100 do 3.000 pripadnikov. Nižja enota je bila oda (soba), v vsaki odi pa je bilo 8 do 12 desetin« \ so imele skupen kotel in tovornega konji N” večja sramota je bila, če je enota v boju * svoj kotel. Ob kotlih so imeli tudi posvete. Janičarji se niso smeli ženiti, ponoči so li biti v vojašnicah. Kaznovati (zapor, bičanj ' smrt) so jih smeli le njihovi oficirji. ®°*n,R!|i nesposobni janičarji so dobivali pokojnino- p so zelo dobri vojaki, oboroženi so bili z loko < helebardo, bojno sekiro, mečem in kasneje puško. V 14. stoletju je bilo janičarjev oko 5.000, ob koncu 16. stoletja pa že oko 25.000, za časa vojn tudi precej več. <' Kakovost janičarskih enot se je zelo zn1*** šala, ko so jim dovolili ženitev. Da bi lan* vzdrževali družine, so se začeli pečati s trgovin® in obrtjo, v obdobljih, ko niso dobili plače/ P so si pomagali z ropanjem. Čedalje bolj vtikali tudi v politične zadeve. Nekatere su ne, ki so jih poskušali obrzdati, so ubili ali prisilili, da so pristali na njihove zahteve- PoQ sto so odstavljali tudi velike vezirje. Janičarji se ogorčeno upirali poskusom vseh sultanov, so v 19. stoletju želeli redno vojsko po skem vzorcu. Pogosto so se uprli, tako t junija 1826, ko jih je sultan Mohamed M-podpori mornarjev, artileristov in minerjev u čil. Menijo, da je v enem dnevu padlo 30. $ janičarjev. Naslednjega dne je Mohamed posebnim ukazom janičarsko vojsko ukinil- DOLENJSKI LIST haaške konvencije, nanaša pa se na pravila vojskovanja v primerih, ki niso urejeni z vojnim pravom. Po tej klavzuli so civilno prebivalstvo in borci zaščiteni z načeli mednarodnega prava, ki izhaja iz običajev, ki veljajo med tako imenovanimi civiliziranimi narodi, iz zakonov humanosti in splošne zavesti. VOJAŠKI KOTIČEK Klavzula se imenuje po ruskem pravniku in diplomatu Martensu, ki se je zavzemal za humanizacijo vojne in predlagal, naj bi uporabljali navadno pravo v primerih, za katere ni določil vojnega prava. Martensovo konzulo so sprejeli v obdobju, ko so mednarodno vojno pravo uporabljali samo v vojnah med civiliziranimi narodi, ne pa tudi v vojnah imperialističnih sil za osvajanje ali obrambo kolonij. Pomembna je tudi določba, da je treba zakone humanosti, ki so narekovali omejitve in prepovedi v določbah mednarodnega vojnega prava, uporabljati tudi v primerih, ki jih te ne zajemajo. Ne glede na to, ali se nanašajo na ljudi, način vojskovanja ali sredstva v vojni na kopnem, v zraku in na morju. ZAKON •ČLOVEČNOSTI IN ZAVESTI Ali veste, kaj je Martensova klavzula? To klavzulo so leta 1907 Martensova klavzula se navaja tudi v zvezi z gverilskim vojskovanjem. Dokler gverilsko vojskovanje v sovražnikovem zaledju ali na okupiranem ozemlju ni bilo pravno regulirano (to se . je zgodilo šele leta 1949), je bilo treba upoštevati splošna načela mednarodnega prava, na katera napeljuje Martensova klavzula. Ta načela, ki izhajajo iz zakonov človečnosti in splošne zavesti, dajejo civilnemu prebivalstvu pravico , da se upre okupatorju. Z udeleženci vstaje, ki spoštujejo vojne zakone in običaje, pa je treba ravnati kot z drugimi vojaki, ki jih ščiti mednarodno voi naiprej prelevil njeno Veličanstvo Nafta Pravijo, da je naša doba naftna doba. O l_astanku nafte sta na voljo dve teoriji. Organska anorganska. p0 anorganski je nastala nafta z q ln^ovanjem vodne pare na kovinske karbide. anes ima več zagovornikov organska teorija, po ra tr' *e na*ta nasta*a 'z drobcenih živalskih in s“'nskih morskih organizmov, iz planktona. V ugodnih pogojih, ki so menda začeli vladati dvema milijardama let so živele in se ™nožile v toplih morskih zalivih neverjetne koli-J'Jne mikroorganizmov. Po smrti so se kopičili na jV°rskem dnu. V tem okolju, ki je bilo revno s 'S|kom, so se začele beljakovine in druge organ-e snovi zaradi delovanja anaerobnih bakterij razkrajati. Nastal je zametek nafte, imenovan ^Propel, kar pomeni v grščini gnilo blato. To ^aso je pokril mulj, pod pritiskom zemeljskih s,°iev in zaradi zvišane temperature se je sapropel v prabitumen, ta pa v nafto. Za '■"aoMSKo teorijo o nastanku nafte govori tudi dejstvo, da vsebuje nafta zapletene visoko molekularne spojine, za katere se ne da verjeti, da bi n*tale z anorgansko sintezo. Po kemijskem sestavu je nafta mešanica številnih ogljikovodikov vsebuje pa tudi primesi kisika, žvepla in dušika. Nafta je nastajala v vseh geoloških formacijah, za katere je značilno življenje. Njena nahajališča lahko pričakujemo v tistih zemeljskih slojih, kjer se je v davnini penilo morje. Ljudje pogosto mislijo, da nafta polni podzemske votline, vendar ni tako. Ni nikakršnih podzemskih naftnih jezer, nafta se nahaja v porah kamenin, kot so peščenci, apnenci in dolomiti. Globina naftnih slojev je različna, od nekoliko metrov do treh kilometrov in več. Čim globlje je nafta, večji je pritisk. Zabeležili so že pritisk 100 atmosfer. Nafta in zemeljski plin ležita včasih tik pod zemeljskim površjem. Taki vrelci niso gospodarsko pomembni, velikanske količine nafte, ki danes napaja svet so iz globljih zemeljskih slojev. Najprej so nafto iskali „na pamet", danes pa pred postavitvijo globinske sonde opravijo številne geološke in gezofizične raziskave. Tako precej zmanjšajo možnost jalovih vrtanj. Nafto so nekoč vrtali na udarni način: dleto, pričvrščeno na koncu cevi, so dvignili do 60 cm visoko in ga pustili, da je padlo na dno vrtine. In tako naprej. Danes je najbolj v rabi tako imenovani rotary sistem: dleto na koncu cevi se vrti (zobje so diamantni) in melje kamenine. Ko cev izgine v globino, pritrdijo nanjo drugo, tretjo, četrto, dokler ne pridejo do nafte. Nad vrtino je jekleni vrtalni stolp (nekoč so bili leseni), visok do 40 metrov, z dvigali za podajanje in izvlačenje cevi ter pogonskimi in nadzornimi napravami. Med vrtanjem zdrobljeni material nenehoma izpirajo. Da se vrtina ne bi zarušila, polagajo vanjo zaščitne cevi. Nevarnost preti tudi od podzemskih voda, zato zaščitijo vrtine z redkim betonom. Ko prispe vrtina do naftnega sloja, vdreta plin in nafta zaradi naravnega pritiska v cev. Pri velikih pritiskih pride do naftnih izbruhov, naftni curek seže nekaj deset metrov visoko. Te divje erupcije so nekoč pogosto izzvale katastrofalne požare. Nafta je gorela mesece in mesece, v dim se je spremenilo na milijone dolarjev. Danes nekontrolirane izbruhe obrzdajo s posebnimi napravami. Obratni primer je, če ni pritiska; takrat morajo nafto iz zemlje črpati. Zanimivo je tudi, da naftnega polja kljub najbolj sodobni tehniki ni mogoče nikoli izkoristiti do konca. V zemlji vedno ostane najmanj polovico nafte; ponjo bi morali dobesedno z lončkom, ker ne zaležejo nobene črpalke. Nafta je zapletena mešanica tekočin. Pravijo, da vsebujejo nekatere vrste nafte do 3000 različnih kemičnih spojin. Nafto razdvajajo na posamezne sestavine ali vsaj njihove skupine s toploto. Postopek se imenuje postopna destilacija. Prva frakcija, z območjem vrenja od 50 do 200 stopinj Celzija, je znameniti bencin. Bencinov je seveda več vrst Če zadevo poenostavimo, je druga frakcija nafte petrolej, tretja plinsko olje, četrta pa mazut Ostanku ostankov pravijo petro-asfalt. Od vseh naftnih derivatov rabimo največ bencina, ki pa ga naravna nafta ne vsebuje veliko. Zato so vpeljali v rafinerijah predelavo, ki ji pravijo po angleško cracking (po naše bi rekli cepljenje). Večje molekule ogljikovodikov cepijo v manjše. Tako dobe iz nafte veliko več bencina, kot bi ga dala ob navadni destilaciji. Pline, ki pri tem nastajajo kot stranski proizvodi, ali pa lahka olja uporabljajo v kemični industriji. Kar neverjetno je, kaj vse se da danes narediti iz nafte: plastične mase, umetne tkanine, sveče, umetna živila, zdravila, kozmetična sredstva, razstreliva, čistilne praške, sredstva za uničevanja mrčesa ter še in še. i Nekoč je bilo z nafto precej drugače. Egipčani so jo poznali kot sredstvo za konzerviranje, praktični Feničani za smolenje ladij, bojeviti Grki za tako imenovani grški ogenj, ki je bil prapraded današnjega proslulega napalma Kljub tako stari zgodovini pa se je začela naftna doba šele leta 1859, ko so v Pensilvaniji zastavili prvo vrtnino. V začetku je industrija nafte dajala samo petrolej in gorilno olje, nafta je postala njeno veličanstvo okoli leta 1900, ko so razvili motor z notranjim izgorevanjem. Danes nafta vlada svetu, države, ki jo imajo v svojih zemeljskih nedrih, so bogate države. Zato ni čudno, da lahko ta ali oni šejk, ki bi bil brez nafte nepismen in imel približno toliko kamel kot žen z denarjem od črnega zlata korenito posega v evropsko gospodarstvo. Evropa ima samo odstotek svetovnih zalog nafte. Dolenjci Se selijo Ma PAG ^ kamenja, peščenih plaž, sira, čipk in TqrS' °b Cigar imenu se poznavalcu zasmeje srce. 3e|eISti 50 njegove mikavnosti dodobra spoznali dobrim desetletjem, ko so otok, ki ima tWrkrat več obale kot Slovensko primorje, DoJ 1 s celino s 300 m dolgim mostom čez natlf?rski kanal. Takrat so se začeli slabi časi za djjj riste, zakaj skrita obala jim je prenehala nu-s0 ne°kmjen nudistični raj. Čeravno ne v celoti, aenkrat zmagali oblečeni. Okupirali so zlasti 3Q vasico Povljano, ki že od časov, odkar so se za ta otok — naseljen je bil že v času mlajše kamene dobe — bojevali imenitni gospodje iz Zadra, Raba, Benetk in še kdo , živi v senci mesta Paga, flMhega pristanišča Novalje in mesteca Luna. Povljana leži na jugozahodni obali otoka. Če se vanjo pripeljete ponoči, vam stisne srce. Skozi vas vodi izredno slaba cesta, hiše brez streh pa spominjajo na pozabljeno meksikansko naselje. Sele naslednje jutro občutek, da ste prišli bogu za hrbet, izgine. Hiše so brez streh zavoljo tega, ker so lastniki z gradnjo pohiteli le do prve plošče. Nato so opremili sobe, v katerih so že turisti, predvsem starejši, ki si želijo skrajno miren dopust, izlete v neznano, pogovor z domačinom Povrhu vsega so slišali za prostran teren z zdravilnim morskim blatom, ki v hitrem času prežene tudi najhujši revmatizem Bojda je v slabem mesecu pozdravil domala neozdravljive ude bolnik, ki so ga pripeljali negibnega. Domačini ob veče- rih, kc se hladijo z bevando, celo trdijo, da je z njimi ob koncu dopusta veselo balinal. Sicer pa se vas s 700 prebivalci šele pripravlja na turizem in krepko caplja za veliko bolj znano Novljana Da so šele na začetku turistične abecede, dokazuje cela vrsta napak, ne navsezadnje tudi listek, ki so ga pripeli na eno večjih stavb, v kateri je prodajalna S strogo pisavo je na iz zvezka iztrganem listu zapisano: „Resno opozarjamo starše, ki imajo otroke, naj pazijo nanje. Po ploščadi je lovljenje prepovedano. Če kateri od otrok listka ne bo upošteval, ga bomo predali sodniku za prekrške, ker bo motil javni red in mir." Druga, precej bolj v nebo vpijoča zadeva, ki na domačine ne meče najlepše luči, je njihov odnos do zgodovina Povsem so pozabili na Staro Povljano, od koder so se pradedje današnjih otočanov preselili zaradi silne vročine. Iz „kotanje" so odšli na vetrovno obalo. Bilo je pred 900 leti, ko je bila vročina• neznosna, in predniki današnjih Povljančanov so novo vas postavili streljaj od cerkvice sv. Nikole iz XI. stoletja Da cerkev že več kot desetletje ni videla zidarja in malte, dokazuje vhod, ki se ruši. Prav tako so pozabili na sobico, kjer naj bi bil muzej, v katerem bi opozar* jali na veliko vinsko krizo leta 1905, ko je otok zapustilo in odšlo v prekomoske države več kot 600 vinogradnikov. „Sicer pa ve o povljanskem turizmu največ povedati mladi gostilničar Marjan Tičič. „Komaj na začetku smo. Imamo avtokamp, ki lahko sprejme 1000 obiskovalcev, trgovini, mesnico, ambulanto in restavracijo. Za turizem kar dovolj. Vendar naši očetje menijo, da je turistu več kot dovlj, če mu ponudiš morje, ribo in tradicionalne tekme oslov. Do gostov so starejši nekam nezaupljivi, zato ima mlajša generacija v boju z očeti precej dela. Lahko še povem, da je v vasi, ki ima celo pristanišče, razvit tudi lovni turizem, dopustniških dni pa se pri nas razveseli vsak, kdor rad namaka trnek. Ribiči se lahko poskusijo v morju, tistim, ki se stoži po sladkovodnih ribah, pa lahko ponudimo sladkovodno jezero Veliko blata Od vasi je oddaljeno slabe tri kilometre." Marjan pravi, da zaenkrat k njim zahaja največ Nemcev in Avstrijcev, razveselili pa so se Slovencev, ki prihajajo v vas zadnji dve leti „Trije gostilničarji smo ugotovili," rad pove Tičič, „da so Slovenci prijazni ljudje, ki mimo spregledajo naše začetne napake. Zaenkrat je največ Gorenjcev, naše morje in peščene plaže pa so začeli odkrivati tudi Dolenjci Zatobcm pozimi obiskal Novo mesto, oziroma večje sindikalne organizacije in pripravil propagandni material in film Tako opremljen bi rad predstavil našo vas in privabil k nam čimveč Dolenjcev, ki se bodo poleti zagotovo preselili na Pag. Mislim pa, da so najboljša reklama gosti sami Skupina desetih Krčanov se je pri nas imenitno zabavala, tudi zato, ker so le slabih pet minut od gostilne odkrili skrit kotiček, kjer so soncu mirno pokazali vse." Potomce paških ovčarjev, kmetov in vinogradnikov počasi le prebuja turistični dinar. Okusili so ga in ugotovili, da je precej prijetnejši od vsakdanjega. Vseeno pa menijo, da časi sira, vina in čipk, za katere je kazalo, da bodo pozabljeni, niso minili. Že zaradi turizma J. P. DOLENJSKI LIST KAKO SE KOPAMO dovala — še vedno ni na zavidljivi ravni. Urejen* stranišča so le nekaj metrov od bazena v koP* liški stavbi, a vseeno opravljamo potrebo v voo Še vedno se izogibamo tuša in bazenčka zadezjn fekcijo nog, v katerem je voda tudi premalo k® rirana. S tem pa prinašamo v bazene najrazli nejšo umazanijo, zaradi katere se potem pritozu jemo. Steklenice in odpadke puščamo, kjer P nanese. Idealno bi bilo, če bi kopalec nesel ss*? na kopališče le brisačo, saj tako ne bi imel s & onesnaževati okolice. Pomagala bi verjetno tu uporaba reagensov za urin. Uprava kopališčPa morala poskrbeti, da bi bit dostop do bazen pač možen le preko tušev in dezinfekcijskih b® 'nov. Vendar se situacija iz leta v leto izboljšuj • CENE IN MOŽNOSTI OBISKOVALCEV Cene za kopalniške storitve so po mnenijj Jt mnogih previsoke. Celodnevno kopanje stane * jj, dinarjev, ob nedeljah in praznikih celo 25 din-kopanje po šestnajsti uri pa je treba odšteti ^ dinarjev manj. Stalni obiskovalci si lahko zmeni šajo strošek z nakupom tedenske vstopnine* ^ 100 dinarjev, ki pa ob deževnem vremenu seved zapade. Skupine imajo popust, otroci do četrt# ^ leta pa se lahko kopajo zastonj. Kljub neg<*" . vanju sanitarne inšpekcije si pozabljivci ali ^ ključni obiskovalci lahko sposodijo kopalke . brisače za 20 dinarjev, vendar le v Dolenji' ftj Toplicah. V Šmarjeških Toplicah sposojajo le," I žalnike, po ugodni ceni pa si lahko nabavi* ■ kopalno kapo, ki bo kmalu obvezna za vse. Za „notranjo" osvežitev so v bifejih na kop^1 ščih na voljo brezalkoholne in alkoholne pUa^e' « sladoled in nepogrešljiva kava, cene pa so za M a dinar višje kot po „srednje razrednih" lokal1" Okrepčate se lahko s sendviči in jedmi nažarU"' F v Šmarjeških Toplicah vsak dan, v Dolenjskih P3 * le ob sobotah in nedeljah. Pri rekreaciji lab" F pridejo na svoj račun ljubitelji namiznega teni58' : mnogi pa se še vedno izživljajo s skakanje]” vodo in z „vodno" odbojko, v slabo voljo in jeZ? manj razigranih. V Dolenjskih Toplicah je z*”1’ mivo to, da dajejo kopalcem različna obvestila f be napotke po zvočniku, ki služi tudi za predvajani6 ^ glasbe. Vse za boljše razpoloženje! yc Števila obiskovalcev v kopališčih ne omejuje)0 ^ Kolikor ljudi pride, toliko jih tudi sprejmei0' <;v Zaradi tega je včasih prav obupna gneča. Najv®6 obiskovalcev je ob sobotah in nedeljah, svoje P* pri tem napravi seveda vreme. V Dolenjski" P Toplicah je bil letos zaenkrat največji ob'" okrog 1000 kopalcev in v Šmarjeških Toplin . g okrog 2000, kar res niso mačje solze pri J majhnih kapacitetah. Kljub velikemu številu k^ ' palcev nesreč ni veliko - vsaj hujših ne - 'in| ^ reševalci ter stalna zdravniška služba v zdravilišč0; jj! nimajo veliko dela. I £ Ker vsi nismo srečni lastniki jeklenih konji'] ‘ čko\/c naj povemo še to, da imajo tako Dolenjski 11 kot Šmarješke Toplice solidno avtobusno zvezo ^ ,0 Novim mestom, saj vsako uro pa tudi pogoste« tja in nazaj vozi avtobus. Slabše je ob nedeljah i |V] praznikih, vendar pešačiti res ni treba nikomur ZDENKA LINDIČ Ponavljajoča se neurja s točo pomenijo v poletjih veliko nevarnost posebno za kmetijstvo. Po nekaterih podatkih je zaradi teh ujm lani v Sloveniji znašala škoda okrog 180 milijonov dinarjev. Vsega gorja vedno ni mogoče izraziti v denarju. Zato je ta izguba nedvomno še večja. Posebno vinogradniki predobro vedo, da so posledice toče na trtah še leta občutne. Bistroumni popisovalec naše dežele baron Valvasor je tem ujmam v svoji Slavi namenil spoštljivo pozornost. / Sam ,.gospod glavni avtor" ne zanika, da „napra-vijo za našo kazen točo in nevihto na nenaraven način hudič in njegovi pristaši, coprniki in coprnice. . Zvonjenje, nabijanje velikih dvojnih pušk ponekod na Koroškem in Štajerskem zoper hudo uro je imel za koristno. Če se oblaki vseeno niso razdelili navkljub silovitemu streljanju, za-kletvam in molitvam, je bilo tu pač še vedno opravičilo v čarovništvu. Zgodilo pa se je tudi, da so se razjarjeni kmetje spravili nad svojega duhovna, da bi mu izprašili reverendo, kot v isti knjigi poroča Valvasor. V času vesoljskih poletov poznamo kajpak učinkovitejši način boja proti toči, z raketami, čeprav tudi še zvonijo na tem ali onem hribu. Doslej edini obrambni center za boj proti toči v Sloveniji dela v okviru mariborskega kmetijskega centra v Žikaricah. Dva stara, že po videzu trofejna radarja za opazovanje oblakov, vzdrževalna Sončni in vroči dnevi, s katerimi letošnje poletje res ne skopari, privabljajo v vsa možna kopališča veliko ljudi, željnih sprostitve, ohladitve, lenarjenja na soncu in rekreacije. Dolenjci imamo to srečo, da nas je narava ..obdarila" s termalnimi kopališči, saj Krka, ta toliko opevana dolenjska lepotica, vse manj privlači kopalce in si v njej hladijo razgreta telesa le še najbolj pogumni. Šmarješke in Dolenjske Toplice so v zelo lepem, prijetnem — skoraj idiličnem okolju, kar blagodejno vpliva na naše od vsakdanjih naporov in slabe ceste razvranih živcev. Kako pa je z urejenostjo in čistočo v kopališčih? Kaj lahko nudijo stalnim ali občasnim obiskovalcem? Vse to in še kaj smo skušali zvedeti, ko smo sodelovali pri že rutinski kontroli kopališč s sanitarnim inšpektorjem. BOLEZENSKIH KLICNI, VODA SAMO UMAZANA Tako v Dolenjskih kot Šmarjeških Toplicah se obiska sanitarnega inšpektorja niso prestrašili. Le dobro razpoloženi kopalci, ki pa jih je nekaj dežnih kapelj pognalo iskat streho nad glavo, so nas — reveže, oblečene v poletni pripeki — zvedavo in začudeno opazovali, ko je inšpektor jemal vzorce in meril temperaturo vode. Na prvi pogled sta obe kopališči lepo urejeni'in dobro vzdrževani, meritve in analize vzorcev bazenskih vod pa so pokazale, da vse le še ni, kot bi moralo biti. V vseh bazenih nad 30 stopinj topla temperatura voda 'bakteriološko sicer ni oporečna, se pravi, da ni prenašalec črevesnih, kožnih in drugih obolenj, precej nad dovoljeno mejo pa vsebuje nečiste snovi, ki nastanejo tudi zaradi človekovega znoja, izločkov iz ust in nosa, krem in olj za sončenje, ugotovljeni pa so bili tudi sledovi sečnine. * Vsa voda v bazenih gre preko filtrov v šestih urah, v treh dneh pa se vsa voda zamenja s svežo. Bazene redno čistijo. V vseh bazenih — razen v lesenem bazenu v Šmarjeških Toplicah, kjer na željo tujih gostov vode skoraj nič ne klorirajo, temveč bazen le dvakrat na teden očistijo s klo- rom — je voda v glavnem zadostno klorirana, v Šmarjeških Toplicah pa z uporabo plinskega klora ohranijo vodo tudi bolj bistro. Kljub vsem ukrepom voda v bazenih ne ustreza normativom, ki dovoljujejo 50-odstotno večjo onesnaženost od pitne vode. Zares porazno stanje je bilo ugotovljeno v lesenem bazenu v Šmarjeških Toplicah, kjer voda ni samo obupno onesnažena, temveč vsebuje tudi bakterije, zaradi česar bo morala senitarna inšpekcija nujno ukrepati. Velja omeniti, da ima sanitarna inšpekcija za ugotavljanje primernosti kopalnih voda na voljo le ..Smernice za ocenjevanje kopalnih vod," a delavnica, skladišča, bivalna zgradba za posadko in meteorološka postaja, so jedro te obrambe. V pomoč jim je 120 kmetov — strelcev raket na izpostavljenih točkah po Štajerski. Ob ukazu za streljanje — le-ta je zdaj v nekaj trenutkih usklajen z zagrebško kontrolo vodenja letal, vzamejo iz priročne utice protitočno raketo. Na priročni rampi - zadostuje navadna cev - je treba samo še prižgati vžigalno vrvico. Pare srebrovega jodida iz razpočene rakete v višini povzročajo nato kondenzacijo vodnih hlapov, preden bi se lahko razvile prenevarne gmote, ki bi sicer lahko stresale vsenaokrog uničujočo točo. Tako lahko „nare-dijo" v najslabšem primeru le dež. Omenjeni obrambni center v Žikaricah, usta-v novljen leta 1971, je še vedno edini. Konec oktobra lani so delegati v republiški skupščini sprejeli vrsto predlogov kot napotilo za pripravo posebnega zakona o obrambi proti toči. Osnutek zakona je zagledal luč sveta šele maja letos. Pred poletnimi počitnicami so zakonski osnutek z zanimanjem pretresali ponekod tudi delegati v občinskih skupščinah. Zatem je kajpak spet klestila toča, marsikje še bolj neusmiljeno kot kdajkoli. Velika hmeljišča sevniškega Kmetijskega kombinata v Loki pri Zidanem mostu (samo tam jih je 40 hektarov) in Kompolju je toča „obirala" lani in letos tik pred dozoritvijo. Kar je padlo to letino in morda še bo, pač bo. Prav bi bilo, da bi se primerno organizirali in ustanovili v suhem pravniškem jeziku tega zakonskega osnutka predvideni enotni obrambni sistem za boj proti toči. Uporabniki - ne zgolj v kmetijstvu, saj toča, če že pada, pada po vseh - naj bi, kot določa ta zakonski osnutek, ustanovili samoupravno interesno skupnost za obrambo proti toči. Branjenih območij osnutek zaenkrat še ne zakoličuje. Po vsej verjetnosti bo teh območij od štiri do pet. Po dosedanjih ocenah bi bilo treba za vzpostavili^ temeljnega sistema seči v žep za 93 milijonov dinarjev, za območne sisteme pa od 33 do 40 milijonov dinarjev. Hektar branjene zemlje bi tako „požrl" od 30 do 40 dinarjev. Celotni zneski niso ravno skromni. Ob omenjeni lanski škodi bi se po preprostem računu sistem že v enem letu izplačal. Prenekateri gospodar, ki je že z bolečino zrl v okleščene in razklane koruzne liste, odbite grozde, ranjene trtne rozge, zbit hmelj ali druge pridelke, bi že danes brez pripomb segel v žep za teh 30 ali 40 dinarjev, ko bi le vedel, da so njegovi pridelki varni pred točo. Sodobni obrambni sistem proti toči bi lahko celo hitreje zažiyei, kot si je mogoče prvi hip predstavljati Kupljeni so namreč že trije novi ameriški radarji za opazovanje oblakov. Enega naj bi postavili namesto dotrajanih radarjev na Žikaricah, drugega na Primorskem pri Novi Gorici, tretjega pa na Lisci. Slednji naj bi pokrival °v.^ [] močje od Savinjske doline do Gorjancev. Ze mivo je tudi, da se poleg črnogorskega P]° vajalca protitočnih raket pojavlja kot resen k* didat za to proizvodnjo trboveljska strojna varna. Črnogorske rakete segajo namreč s®** okrog 4 km visoko. Poznavalci oblakov v hrib viti Sloveniji menijo, da bi bilo treba za res zan sljivo obrambo pri nas streljati višje, tudi do km. . »ti h Ravno takšne rakete imajo v mislih pri sVP* načrtih v Trbovljah. Zasnove v tej tovarni pojavljajo iz amaterskih prizadevanj. NeprecenJ delež pri tem ima sevniški astronavtično-raket* klub Vega, predvsem njegov predsednik ^arL, ' Zidarič. Marjan je namreč bil duša novega k Id v tej tovarni, kjer dela. Ob nedavnem o*5, j jj kitajske delegacije v Strojni tovarni go^l® e „ Daljnega vzhoda niso skrivali zanimanja za tak rakete. Sedanje rakete iz Črne gore veljajo o tisočaka za kos, močnejše trboveljske ne bi ve J le več kot 1.500 dinarjev. Zaradi večjega r bi bilo potrebnih tudi manj strelnih mest. Z . mačim znanjem smo torej lahko resnično . rešitvi; kot je videti na prvi pogled. Ponavl)aj!,je se ujme opozarjajo, da bi se morali lotiti grad sistema za obrambo pred točo kar najhitrej Zvoniti po toči je prepozno! * ALFRED ŽELEZNA nobenih zakonskih določil, na osnovi katerih bi lahko karkoli prepovedala. Lahko le predlaga določene ukrepe za izboljšanje stanja Tako so za vse bazene predlagali še boljše čiščenje in kloriranje vode, s čimer naj bi čimbolj zmanjkali umazanost vod. VELIKO ODVISNO TUDI OD KOPALCEV Obe kopališči sta urejeni in oskrbovani tako, da je možnost za popolnoma čisto vodo, vendar kultura kopalcev — zadnja leta je sicer zelo napre- 7Wfmk f TEJ ZIDANICI JE BILA RllJA IN AVGUSTA 194-2 iRTIZANSKA BOLNIŠNICA KRŠKEGA ODI-1 :;/■ imamo zahvaliti izredno organizirani intendantski službi in pa vaščanom, ki so se zelo izkazali tudi pri zbiranju sanitetnega materiala. Spominjam se najbolj prizadevnih med njimi: Hribljanove mame in njene hčere Vide. Za nameček pa je bilo tisto leto še eno najbolj vinorodnih, kar jih pomnim, žlahtne tekočine je bilo kot vode. Spominjam se nestrpnosti ranjencev, ki so vsakega popoldneva čakali očeta, da jim prinese polič v okrepčilo." Beretičev Ciril je navrgel tudi kup podatkov, mnogih med njimi ni bilo doslej še nikjer zaslediti Pravi, da je bilo v bolnišnici največkrat po 5 medicinskih sester, dva zdravnika (najverjetneje Ljubljančana Rajko Selšek in Rudi Pintarič) in nekaj bolničarjev. Nadalje omenja, da je nekajkrat v zidanici naštel tudi po 50 in več ranjencev, ležali da so na slami, nekaj pa jih je bilo tudi na podstrešju, kamor so dodatno navozili še dva voza mrve. Poleg ležalnega prostora je Beretič omenil sobo za zdravnika, nadalje prostor za bolničarje, kuhinjo in kamro za sestre. ,.Seveda je bilo tudi žalostnih dogodkov. Omenim naj samo dva. Ob spopadu Tomšičeve brigade z belogardisti pod Gorjanci so k nam pripeljali enajst ranjencev. Transport je vodil po težkih, skrivnih poteh, pa tudi čez vodo. Gor so jih pripeljali samo deset, eden je med potjo umrl. Drugič se spominjam italijanskega bombnega desanta v juliju dvainštiridesetega. Bila je prva košnja, ko so štirje italijanski avioni pričeli bombardirati zidanico. Na srečo je partizanska obveščevalna dobro delala, tako da so ranjence že preko noči umaknili na varna Padlo je sedem bomb, vse pa na močvirnato zemljo in niso eksplodirale. Partizani so jih kasneje razdrli, vsebino pa s pridom uporabili." Sicer pa o obstoju vojne bolnišnice v Bere-tičevi zidanici priča kaj malo dokumentov. Nekaj so jih pred italijansko ofenzivo septembra 1942 uničili domačini, izmed ohranjenih pa objavljamo sliko zidanice, ki jo je najverjetneje narisal eden od ranjencev, nosi pa letnico 1942. Zanimivi so tudi napisi imen v desnem spodnjem kotu risbe. Po nekaterih pričevanjih so bili Mira, Sonja, Vilko in Jožko v Beretičevi bolnišnici bolničarji, vendar potrditve teh domnev do danes še ni bilo. Ostaja pa zidanica, enako obdana z nasadi vinske trte in z enako gostoljubnim domačinom. ‘FtlANA fiSPHfe jflfc MHttMI n IUl fiHk ■ M n A filf .1 jraFi i nnivvi Sr6^asK°ta osmih mediteranskih iger je Adriana, Nemška medvedjica, žival iz družine tjule-k3 ki jim ponekod pravijo tudi foke. Adriana ^'Pada tistemu redkemu delu sorodstva, ki mu ^.1 ugajajo topla morja. Živi namreč od Kanar- otokov in Madeire prek maroške atlantske jj'6 in Gibraltarja, Sredozemskega morja in do Črnega morja Pravijo, da bi lahko še ^ če primerke sredozemskih medvedjic prešteli ^ Prste nekaj rok. Medvedjice so ribojede živali tirnega morja. Živijo v kolonijah, otoki kalni bregovi so jim bivališča in kotišča p| IC6r pa spada sredozemska medvedjica v red pJ^lonožcev, zveri, ki so se pred 50 milijoni let llav°*n°ma preselile v vodo in so se jim okončine 9oma spremenile v plavuti. V nasprotju s splo- nem. Najbolj znani med tjulenji in sploh plavuto-nožci so navsrin! tjulenji, ki jih je tudi več vrst. Posebno zanimiva je neka sladkovodna vrsta tjulenja, ki živi v nekem jezeru 150 km od obal Hudsonovega zaliva in 250 metrov nad morsko gladino. Znanstveniki so ugotovili, da se je podvrsta razvila tedaj, ko so se umikali ledenodobni ledeniki Samica tjulenja, ki je nenavadno skrbna mati, pride v zadrego, če prideta na svet dvojčka. Sledi lahko samo eni puhasti kepici, druga obleži zapuščena na sipini ali se potika naokoli in jadikuje. Nesrečno malo bitje se lahko hrani z zalogo maščobe, ki jo je prineslo na svet ob rojstvu, kakšen teden dni, nato pogine. Istemu rodu kot navadni tjulenj pripada tudi sedlasti ali grenlandski Njegova kotišča so v pasu plavajočega ledu med Grenlandijo, Inslandom in Spitzbergi ter Belim morjem. Sedlasti tjulenji se zbirajo v februarju in aprilu v družbah na koti-ščih. Za njihove ..porodnišnice" vedo tudi lovci, ki z beti neusmiljeno potolčejo predvsem v belem kožuščku na ledu ležeče mladičke. Slike enega takih pokolov, ko se je z belino ledu in kožuščka mešala sveža kri, so nedavno obšle svet in del sorazmerno razumnega ženstva prepričale, da je nesmiselno za vsako ceno hoditi v tjulenjevim. Zanimive so tudi vrste celinskih oblik kolobar-jastega tjulenja. Ena od njih živi tudi v brezod-točnem Kuku—Noru na Tibetu, na nadmorski višini 3.400 metrov! Med najzanimivejše tjulenje severnih morij spada samotarski brkati tjulenj. Ta pegasta žival se hrani predvsem z raki in školjkami; so znane po trdih lupinah. Raziskovalci še do danes niso ugotovili, zakaj v želodcih brkateža ni mogoče najti niti drobca ostanka školjčnih lupin. Treba bo torej ugotoviti, s čim tjulenj, ki ima zelo šibke zobft prebavi velikanske količine školjk in rakov. Tjulenji južnih morij so nekoliko drugačni. Kremplji so šibki, zakrneli ali pa jih sploh ni Južnjaki imajo v zgornji čeljusti štiri sekalce, severnjaki šest Kar se zobovja tiče, je posebno znamenit tjulenj rakar. Njegovi zobje so nekakšno cedilo, zadržujejo male rakce, glavonožce in ribica Rakar ..ugrizne" v vodo; ta odteče med cedilastimi čeljustmi, hrana pa ostane v ustih. Hrani se torej podobno kot velikanski vosati kiti Najbolj veličastni v plemenu tjulenjev pa so morski sloni Ime popolnoma ustreza Stari znanci so več kot 6 metrov dolgi in do 3 tone težki V jezi samec napihne trobec v mogočno dvogrbo klobaso. Samice so samo pol tako dolge in brez trobca, ob začetku poletja skote mladiča, ki je velik kot odrasel tjulenj, saj tehta okoli 50 kilogamov. Plavutonožce so stoletja neusmiljeno prega njali; računajo, da se je še leta 1870 sestalo na Pribilovih otokih skoraj 5 milijonov kožuhastih tjulenjev, čez 40 let pa samo še 200.000. Leta 1949 so na otoku San Nicolas zadnjikrat opazovali in snemali guadelupskega morskega medveda; starec je bil najbrž poslednji svojega roda Zdaj so brezobzirno stoletno preganjanje plavutonožcev po vseh morjih sveta zaradi kož in masti z mednarodnimi dogovori nekoliko zajezili. Tako bo mogoče preživela tudi Adriana, skromna medvedjica, ki je nekoč povezovala sredozemske obale. Danes naj bi jih šport. Zidanica, Partizanska Bolnišnica dan kopali v Šmarjeških Toplicah, hrane so imeli dovolj in jedli so celo bel kruh. Postaja v Beretičevi zidanici je dobila samo en večji transport ranjencev po spopadu Tomšičeve brigade z belogardisti pri Sv. Ani pod Smolenjo vasjo pri Novem mestu. To je bilo 14. avgusta 1942. Takrat je zidanico obiskal tudi doktor Ivan, kmalu zatem pa se je bolnišnica preselila v Mirno vas v dolino Radulje, kjer se je združila s sanitetno postajo 15, dva dni zatem pa sta pod skupnim imenom Odredna bolnica št 15 začeli selitev prek Krke na Gorjance. Veliko preteklosti je v Beretičevi zidanici še danes. Po zaslugi 54-letnega Cirila, najmlajšega od devetih Beretičevih sinov. Bil je zraven pred sedemintridesetimi leti, ko sta skupaj z očetom prenekatero uro prebila med ranjenci. Danes pravi, da so to lepi spomini. „ Marsikaj sem doživel med partizanščino, bil večkrat ranjen, celo smrti sem že gledal v obličje, toda najlepši spomini vendarle sežejo v julij dvainštiridesetega, ko smo tod v zidanici imele ranjence. Večidel so bili to lažji bolniki. Razumeli smo se imenitno. Hrane je bilo dovolj, za kar se šno nevednostjo žive plavutonožci po vseh morjih sveta, ne samo na severu. Razširjeni so tudi v celinskah vodah, tako v Ladoškem in Bajkalskem jezeru in Kaspijskem morja Naša Adriana, ki je dolga okoli metra, spada med najmanjše plavutonožce; na sprednjih plavutih ima močne ploščate kremplje, na prstih zadnjih dolgih nog pa le šipke nohte. Sicer pa se pleme, če lahko tako rečemo, plavutonožcev deli na tri družine: na morske leve, tjulenje, tretja družina pa ima enega samega, vendar zajetnega zastopnika, mogočnega mroža Tokrat bo zaradi Adriane govor o tjulenjih, za katere je značilno, da nimajo uhljev in da so jim zadnje okončine tako zasukane nazaj, da jih ne morejo več uporabljati za premikanje na kop- Le malo sprememb je doživel Ravnik, vasica z P®**j hišami, dobro uro poštenega hoda navkre-®riz šmarjete, v zadnjih štirih desetletjih. Razen Rinite in prašne kolovozne poti, ki so jo po Pjni razširili, in pa klesane table na Beretičevi 'banici, kjer ovit s'trtami modre frankinje in v'Cka stoji napis: •ela tudi kuhinjo. Dr. Metod Mikuž je veni svojih knjig zapisal, da je bila ta postaja rekonva-f, 'sscentni oddelek za zakonspirirano sanitetno po-! ^aio št 15. Imela je šest stražarjev, javko pa pri erencih v Šmarjeti. Rekonvalescenti so se vsak / TELEVIZIJSKI SPORED ETEK, 17. VIII. P! UGOBAN KA 17.50 POROČILA 17.55 LA FONTAINOVE BASNI 18.10 PRILJUBUENE ZGODBE 18.35 OBZORNIK 18.45 ROCK KONCERT: JACKSON BROWNE 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 JADRANSKA SREČANJA, prenos iz Crikvenice 21.25 ROCK NA GLEDALIŠKEM ODRU Pod gornjim naslovom bodo ljubljanski televizijci predvajali uvodno zgodbo iz nanizanke, ki govori o dogodovščinah ženske rock skupine. Tako bomo spoznali glavne junakinje, ki imajo dovolj nenehnega igranja v gledališki igri, zato razmišljajo •o ustanovitvi lastne glasbene skupine. Prepričane so, da bodo doživele velik uspeh, saj so na pogled vse dokaj mične, pa tudi o svojih glasbenih sposobnostih ne dvomijo. 22.15 TV DNEVNIK 22.30 NOČNI KINO: REŠITELJ Tokrat bomo imeli priložnost spoznati, na kakšen način so segli na znanstvenofantastično področje jugoslovanski filmarji Pred dvema letoma je Rešitelj, ki ga je posnel Krsto Papič, zastopal našo kinematografijo na tržaškem festivalu ZF filmov in prejel prvo nagrado. Glav- ne vloge igrajo Ivica Vidovič, Mirjana Majurec, Relja Bašič, Fabijan Šovagovič in lija Ivezič. Dogajanje je postavljeno v čas med obema vojnama, gre pa za pripoved o tem, kako je eden od junakov razkrinkal živali, ki so si nadele podobo ljudi, da bi lažje podjarmile človeški rod. Že površen gledalec bo zlahka opazil, da govori film o pošastnem vzponu nacizma in fašizma. Poznavalci pogrešajo v filmu bolj domiselno scenografijo, to pa še zmeraj ni taka ovira, da ne bi Rešitelja uvrščali med zanimivejše dosežke jugoslovanskega filmskega ustvarjanja. 17.25 Test - 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik -18.15 Mali svet — 18.45 Zabavnoglasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Kultura neuvrščenih -21.00 Poročila - 21.10 Liki revolucije - 21.55 Glasbeni atelje SOBOTA, 18. VIII. JUGOBANKA 1 15.45 POROČILA 15.50 RUMENA PODMORNICA, risani film Znameniti štiije dolgolasci iz Liverpoola doživljajo drugo glasbeno rojstvo, saj se zanimanje za njihove skladbe čedalje bolj veča. Za časa skupnega nastopanja so Beatlesi posneli tudi nekaj filmov, ob filmu Na pomoč pa je najbolj znan risani film Rumena podmornica (naslov je po eni uspelih skladb Beatlov), ki jo je posnel kanadski animator George Dunning. Skoraj uro in pol dolgo traja nizanje risanih domislic, ki jih spremlja glasba liverpoolskih kuštravcev. 17.15 NAS KRAJ 17.25 SARAJEVO: PARTIZAN, prenos nogometne tekme 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 STRANI IZ NJEGOVEGA ŽIVLJENJA Ta dokumentarna oddaja po scenariju A. Sarvečeva jo je posnel S. Savčenko o velikem ruskem pisatelju Levu N. Tolstoju bo uvod v začetek nadaljevanke, ki so jo po njegovem .romanu Ana Karenina posneli angleški televizijci 20.30 Lev N. Tolstoj: ANA KARENINA Vsebine tega dela, ki sodi v sklop najznamenitejših romanov o ženski in je doživelo že številne odrske, filmske in televizijske priredbe, seveda ne gre povzemati Verno ji sledi deset delov nadaljevanke, ki jo je zrežiral Bacil Coleman, naslovno vlogo pa igra Nicole Pagett 21.25 SRCE JE SAMOTNI LOVEC, film Ameriški film z gornjim naslovom smo pred več leti lahko videli tudi v slovenskih kinih Po istonaslovnem romanz C McCullersa je scenarij napisal Thomas G Ryan, režiser Robert E. Miller pa je za nosilce glavnih vlog izbral Alana Arkina, Sandro Loche, Stacy Keach in Laurindo Barrett. Zgodba pripoveduje o gluhonemem fantu, ki kot podnajemnik živi pri neki družini, se sprijatelji z domačo hčerjo, medsebojna navezanost preraste v globlja čustva, dokler ... 23.25 POROČILA 23.30 625 18.55 Poročila - 19.00 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 A. Adam: Giselle (2. del baletne oddaje) - 21.00 Poročila - 21.10 Feljton: Dubrovnik - 21.40 Paavo Nurmi — 22.30 Športna sobota NEDELJA, 19. VIII. JUGOBANKA 9.05 POROČILA 9.10. ZA NEDELJSKO DOBRO JUTRO: PTUJSKI FESTIVAL 78 9.40.625 10.00 S. Stojanovič:- VEC KOT IGRA 11.00 PRILJUBLJENE ZGODBE: RAČEK VRESCACEK 11.30 KMETIJSKA ODDAJA SVETOVNO PRVENSTVO V MOTONA VTIKI ZA NAS IN NASE VNUKE POROČILA BEOGRAD, 1. del dolumentame oddaje Športna poročila APPOLOOSA, film Kavboju ukradejo konja. To je bilo pred sto leti na ameriScem Divjem zahodu hudo kaznivo dejanje, za kazen pa so običajo poskrbeli kar sami okradenci Tudi v filmu, ki ga bomo gledali to nedeljsko popoldne, se lastnik ukradenega konja poda na lov za tatom, ga seveda tudi izsledi, obračun pa je na moč krvav. To ameriSco kavbojko je žespred trinajstimi leti zrežiral Kanadčan Sidney J. Furie, v glavnih vlogah pa nastopajo Marlon Brando, Anjanette Comer, John Saxon, Rafael Campos in Frank Silvera. 19.15 JUSANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 D. Kovačevič: MED NEBOM IN ZEMLJO 20.50. ZAKAJ JE REVNA, KO PA JE BOGATA Zagrebški televizijci so pripravili niz enajstih oddaj pod skupnim naslovom Latinska Amerika včeraj, danes, jutri Iokrat si bomo ogledali prvo, ki bo podala zgodovinski pregled te celine, goyoriIa bo o njenih bogastvih in še neizkoriščenih zalogah o nenehnih osvajalnih posegih tujcev (od španskih konkvistadorjev do severnoameriškega kapitala v zdajšnjem času), ki skušajo ropati surovinske, kmetijske in druge zakladnice Latinske Amerike, domači živelj pa zvečine še zmeraj živi v nevednosti, revščini in lakoti 21.30 ,TV DNEVNIK 21.45 MALI SLOVENSKI PLAVALNI MARATON 21.55 ANSAMBEL SEDMINA V petnajstih minutah bodo tria-Sci glasbeniki ki so v zadnjih dveh letih naredili že več posnetkov za radio, nastopali pa so tudi že v televizijskih oddajah izvedli štiri pesmi ki so jih sami zložilL 2Z10ŠPORTNI PREGLED M jjgggi 2* • • 15.00 Poletno popoldne - 17.30 Državno prvenstvo v smučanju na vodi — 18.00 Konjske dirke za pokal maršala Tita - 18.15 Rokometni finale v Doboju - 19.30 TV dnevnik - 20100 .Dokumentarna oddaja - 20.50 Včeraj, danes, jutri -21.10 Celovečerni film PONEDELJEK, 20. Vlil. JUGOBANKA 18.00 POROČILA ia05, GLASBENA PRAVLJICA: KURE KVAK-KVAK Zgodbo o naslovnem junaku glasbene pravljice je napisala Saša Vegri, ilustracije so delo Kostje Gatnika, glasbena spremljava pa Jakoba Ježa. 18.20 DIALOG Z RASTLINAMI Sovjetski poljudnoznanstveni film z gornjim naslovom bo prikazal kako si strokovnjaki prizadevajo ugotoviti ali obstoji sporočanje med rastlinami ali ne. Trud znanstvenikov ni bil zaman, doslej so že odkrili možnost takega sporazumevanja med rastlinami in to z velikim uspehom izkoristili za povečanje pridelka posameznih rastlinskih vrst v sušnih predelih 18.35 OBZORNIK 18.45 MLADI ZA MLADE 19.15 RISANKA 19.30 TVDNEVNIK 20.00 R. Subotič: FANTJE RDEČE MAVRICE Drama, ki jo je za novosadsko televizijo po scenariju Radomira Subotiča posnel Borislav Gvojič, bo govorila o utripu brigadirskega živ- ljenja na MDA, v ospredju pa Doao odnosi med pripadniki različnih ge-neracij. Glavne vloge igrajo Dužko Vojnovič, Ba ta Zivotič, Branko Cve-jič, Slavica Djordjevič, nastopa pa še vrsta drugih igralcev. , 21.05 KULTURNE DIAGONALE 21.45 MOZAIK KRATKEGA FILMA: AMBASADORJI FILMA Ta kratki film Ratka Orozoviča bo prikazal delo kinooperaterja pri potujočem kinu, ki širi filmsko kulturo po najbolj odročnih krajih na tromeji BiH, Cme gore in Srbije. 2100,TV DNEVNIK jl /.40,TV dnevnik v madžarščini -18.00.TV dnevnik - 18.15 Iz pravljice v pravljico - 18.30 Živel je car - 1&45,Mladi za mlade - 19.30 TV dnevnik — 20.00 Športna oddaja — 20.35 Dokumentarna oddaja -21.05, Poročila — 21.15,Celovečerni film TOREK'. 21 Vlil JUGOBANKA 18.00,POROČILA 18.05 NARODNA GLASBA: NIKO SKVICALO V oddaji ki so jo posneli zagrebški televizijci, se nam bo predstavil N. Skvičalo, ki je pravi mojster igranja na starem inštrumentu lirici 18.35 OBZORNIK 18.45 PO SLEDEH NAPREDKA Tokratna oddaja o dosežkih strokovnjakov bo v celoti posvečena sodobnim pripomočkom za slepe in slabovidne ljudi S temi pripomočki je omogočeno njihovo izobraževanje, usposabljanje za delo, vključevanje v družbo in navajanje na čim večjo samostojnost pri vsakdanjem SREDA, 22 VIII. JUGOBANKA laoo,POROČILA 18.05 mala Čebelica 18.20 ne PREZRITE 18.35 OBZORNIK 18.45 KRAMP, LOPATA IN SE KAJ Tudi pričujoče poletje je v znamenju številnih mladinskih delovnih akcij. Na Slovenskem je tokrat deset brigadirskih delovišč in naselij, tri med njimi imajo zvezni druga pa republiški značaj, zvrstilo pa se je ' življenju. Seznanili se bomo z vrsto elektronskih naprav in načinom njihove uporabe. Večina teh naprav je resda uvoženih a med njimi so tudi take, ki so jih iznašli domači strokovnjaki 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 SAGARMANTA - EVE-REST 79 17.40 TV dnevnik v madžarščini' 18.00 TV dnevnik - 18.15 Pisani svet - 18L45 Narodna glasba 19.30,TV dnevnik - 20.00 Festival srbskih gledališč - 21.10.Poročilar 21.20 Znanost - 2 Z05 Glasbe® oddaja Balzac: 20.55 H de BIROTTEAU 21.45 BALETNE MINIATURE 22.15,TV DNEVNIK ž e tudi več lokalnih MDA. Televizijci niso imeli lahkega dela, ko so se morali odločiti katere brigadirje bi obiskali, končno pa so se napotili v Goričko, kjer so v drugi izmeni našli brigadnje iz Mozirja, Logatca, Zasavja, Paračina in madžarske Železne Županije, ki posodabljajo ozko cesto od Prosenjakovcev do Motvar- jevcev, drugo leto pa bodo v Pw senjakovcih zgradili novo šolo. 19.15,RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 IGRE BREZ MEJA, prenos iz St Albansa 21.30. ZAMBIJSKA DEDIŠČINA in HRIB KANSANSI, dokumentarna filma 22.05 ,TV DNEVNIK 17.40,TV dnevnik v madžarščini " 18.00 TV dnevnik - 18.15 Tehtni« za natačno tehtanje - 18.45 Glasbena oddaja - 19.30,TV dnevnik' 20.00 Dokumentarna oddaja ' 21.00,Poročila - 21.10 Rembrandt ČETRTEK, 23. VIII. JUGOBANKA 17.35 .POROČILA 17.40 DEDIŠČINA ZA PRIHODNOST: NEMO KAMNI GOVORE 18.35 OBZORNIK 18.45 NADOBUDNEŽI 19.15 JUSANKA 19.30TV DNEVNIK 20.00. FILM TEDNA: SUŽNJA LJUBEZNI Sovjetski režiser Nikota Mihalkov se je slovenskim televizijskim gledalcem že predstavil s filmom Nedokončana skladba za mehanični pianino, med bolj znanimi njegovimi filmi pa sta še Svoj med tujimi tuj med svojimi in pa Sužnja ljubezni, ki ga bomo gledali drevi Gre za zgodbo o skupini filmskih ustvarjalcev, med katerimi je tudi lepa in priljubljena igralka. Dogajanje se odvija v času prve svetovne vojne, ki je že daje svojski pečat oktobrska revolucija. V vrtinec vojnih dogodkov pa se zapletejo tudi omenjeni ustvarjalci Film je nastal pred štirimi leti glavne vloge pa igrajo Je lem Soloviej, Rodin Nahapietov in Aleksander Kaliagia 21.35 JAZZ NA EKRANU: KVARTET DEWEY REDMAN Vodja tega ameriškega kvarteta, 47-letni saksofonist D. Redman sodi že v srednjo generacijo jazzovskih ustvarjalcev, pa vseno velja za pomembnejšega predstavnika avantgardnega jazza. Poznavalci pravijo, da je v njegovi glasbi čutiti vpliv velikega črnskega jazz ista Johna Coltranea, to pa ne ikodi priljubje-nosti kvarteta, ki z velikim uspehom nastopa po ZDA, Kanadi, gostoval pa je že tudi v mnogih evropskih državah in na Japonskem. 21.55.TV DNEVNIK r PRVI RADIJSKI PROGRAM PETEK, 17. VIH. 8.08 Glasba za dober dan. 8.30 Glasbena pravnica (E Peroci - S. Mihelčič: Moj dežnik je lahko balon). 8. 45 Naši umetniki mladim poslušalcem. 9.05 Z radiom na poti. 12.10 Z orkestri in solisti 12.30 Kmetijski nasveti (Martin Mencelj: Obeti 2. republiškega srečanja in tekmovanja mladih čebelarjev ter posvetovanje njihovih mentorjev). 12.40 Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdtavie. 14.05 S Pavliho na koncertnem odru. 14.25 Naši poslušalci čest»*ajc h pozdravljajo. 15.30 Na-' potki fa inste. 15.35 Zabavna glasba. _18.00 Od arije do arije. 18.30 S knjižnega trga. 19.45 Minute z ansamblom Slovenija. 20.00 Uganite, pa vam zaigramo! 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih 22.30 Bec sede in zvoki iz logov domačih. 23.05 lirični utrinki 23.10 Prostor za ponovitve. 0.05-4.30 Nočni program. SOBOTA, 18. VIH. 8.08 Pionirski tednik. 8.45 Počitni- foslušalci cestnaju m pozdravljajo. 3.20 Za kmetijske proizvajalce. dbe. 14.05 .20 Za kmetijske proizvajalce. 13.50 Pihalne Humoreska tega ~ tedna (F. Milčinski: Skavt Peter). 14.25 S po Jugoslaviji 15.10 15.30 Ne isti notesa. ■Jedeljs^a reportaža. 15.55 Pri nas doma. 16.20 Gremo v kino. 17.05 Po- 18.21 Godala _v ritmu.’ 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni pro- ?am JRT. 23.05 Lirični utrinki 3.10 Mozaik melodij in plesnih ritmv. 0.05-4.30 Nočni program. PONEDELJEK, 20. VIII. 8L.08 Glasba za* dober dan. 8.25 Počitniško popotovanje od strani do strani 8.40 Počit ni 3ci pozdravi 9.05 Z radiom na poti 12.10 Veliki 20.45 Tipke in godala. 22.20 ® plesnim orkestrom RTV Ljubljana-23.05 Lirični utrinki 23.10 5 Sopevkami po Jugoslaviji .05-4.30 Nočni program. SREDA, 22. VIH. 8.08 Glasba, za dober dan. 8.3® Počitniško popotovanje od strani strani 8.45 Pesmice na potepu. 9-“,. Z radiom na poti 12.10 Veli*1 zabavni orkestri IZ 30 Kmeti)"1 nasveti (inž. Ervin Kuhar: Ka*\, bomo organizirali tekmovanja .. kmetijstvu). 12.40 Ob ljudske glasbene kulture, l'*-Razmišljamo, ugotavljamo • ■’ 14.25 Naši poslušalci čestitajo 111 r — .~J°.. pozdravljajo. 15.30 Zabavna 18.00 Škatlica zgodbo. 18.30 radi poslušajo. 19.45 Minute z revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Miroslav Kapus: Hribovška kmetijska zemljišča se botna matinej Zai 3co popotovanje od strani do strani 9.05 Z radiom na poti 1Q.I bot MSI krajinah 11.40 Domače viže. 12710 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Mihaela Ceme: Prekri- poti 1U.05 So-sja. 11.05 sem. 11.20 Po republikah in po- pojmo in po- vanje solatnic s folijo)- 12.40 Veseli domači napevi 14.05 ' notama. 15.30 Zabavna glasba. Glasbena 17.05 Kulturna panorama. 18. 00 Uubljanski akvareli 18.30 Iz dela GMS. 19.45 Minute z ansamblom Toneta Žagarja. 20.00 Koncert iz na§h krajev. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Lirični utrinki 23.10 Igramo in pojemo. 0.05-4.30 Nočni program. NEDELJA, 19. VIII. 7.30 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (Frane Belčič: Tristo zelenih Abra- kadaber). 8.42 Skladbe za mladino. 9.05 Še pomnite, tovariši? 10.05 Panorama lahke glasbe. 11.00 NaS nazadržno razraščajo). 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Pojo amaterski zbori 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Zabavna glasba. 18.00 Naša glasbena izročila. 18.25 Zvočni signali. 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Burnika. 20.00 Iz naše diskoteke. 21.05 Glasba velikanov. 2100 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Lirični utrinki 23.10 Za ljubitelje jazza. - TOREK, 21. VIII. 8.08 Glasba za dober dan. 8.30 Mladi koncertant. 9.05 Z radiom na poti 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Franjo Sgerm: Varstvo starih dreves v gozdovih). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi 15.30 Zabavna glasba. 18.00 Matije Babnika sonata za klavir in vilino. 18.15 W. A. Mozarta Divertimento št 1 za godalni trio. 18.35 Zborovska glasba v prostoru in času. 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi Dobrimi znanci 20.00 Naš gO*? 20.15 Pesnik Otto J. Bierbaunj skladatelj Anton Lajovic. 20.40 V-Martinuja Sonata v d-molu •* violino in klavir. 21.05 Odlomki f H Purcella opere Dido in En*)-22.20 Revija slovenskih P.eY5^i zabavne glasbe. 23.05 utrinki 23.10 Jazz pred polnočj0, 0.05-4.30 Nočni program. ČETRTEK, 23. VIII. 8.08 Glasba za dober dan. 8.3® Mladina poje. 9.05 Z radiom n® poti 12.10 Znane melodije. I2-.. Kmetijski nasveti (dr. Jože Fer£eJ; Letošnji biki za osemenjevanji’ 12.40 Od vasi do vasi l*}- . Mehurčki 14.20 Koncert za mla^ poslušalce. 14.40 Jezikovni ESj ;ovorl 15.30 Zabavna glasba, ljj-jj /sa zemlja bo z nami zapela. J 8' Lokalne radijske postaje se vklju? jejo. 18.35 Slovenski samospevi izvedbi tenorista Antona Derm°J • 19.45 Minute z ansamblom Mojn^, Sepeta. 20.00 Četrtkov domačih pesmi in napevov. 21-Literarni večer (In zemlja * Jn stresla). 21.45 Lepe melodije. Plesna glasba iz jugoslovan*. 23.05 Lirični utrinki 2->- studiev. Paleta raicta popevk jugostovari'--avtorjev. 0.0 S-4.30 Nočni prograni" skih 17.40,TV dnevnik v madžarščini - 18.00,TV dnevnik - 18.15 Kapetan Mikula Mali - 18.45,Kviz - 19.30. > TV dnevnik - 20.00 To sem jaz - 21.00, Poročila — 21.05 Zabavnoglasbena oddaja - 22.05 Ona DOLENJSKI LIST Št 33 (1566) 16. avgusta prebrali smo številnih ljudi, dob, človeka kot takega .. piše v poglavju „0 meji med otrokom in žensko". Kermauner torej jemlje umetnine kot prikrita sporočila o bistvu resničnosti, človeka. In tako jih tudi razlaga, saj v pogovoru z njimi razkriva človeka in njegov položaj v svetu. Ob tem pa se pisec ves čas zaveda, da se do srčike umetnin ne bo prikopal, da je „ves pogovor s slikami le dvogovor s sabo". Gotovo ne bo malo bralcev, ki bodo pogrešali reprodukcije vsaj manj poznanih umetnin, o katerih Kermauner premišlja. To je velika pomanjkljivost sicer zelo zanimive in prijetne knjige. M. MARKELJ branje za vse Za prijetno, nikakor pa ne tudi za povsem lahkotno branje je z nedavno izdajo dveh knjig v zbirki „Odisej" poskrbela Mladinska knjiga. Čeprav sta deli v prvi vrsti namenjeni mlademu bralstvu, ne bo škode, če po njih sežejo tudi odrasli. „Jaz sem Fedde" je naslov romana nizozemske pisateljice An Rutgers; delo je pred dvema letoma dobilo več nagrad, doživelo številne prevode in iz nemščine ga je poslovenila Vladka Žener. Gre za pripoved o pravkar polnoletnem naslovnem junaku, ki je trinajst let prebil v raznih domovih. Pod nadzorstvom skuša zaživeti samostojno, a še prekmalu spozna, da je to zanj, ki je ožigosan s sumljivim otroštvom, domda nemogoče. Tisti, ki so mu dolžni pomagati, tega ne s torijo, še več, z nerazumevanjem junaku vzbujajo odpor do vseh vrednot, zato korak do kaznivega dejanja ni dolg. Ob Feddeju je pisateljica nanizala še vrsto podobnih usod mladih, hkrati pa je delo tudi ostra kritika družbenih razmer, ki zaradi zbirokratiziranosti onemogočajo dobre namene posameznikov. Vsebine »Skrivnosti Rdeče hiše" angleškega pisatelja A. A. PREDJTAVUAfllO Vflfll 1 EN OBRAZ IZ TISOČEV Navsezadnje so vsi obrazi *®9a sveta en sam vprašujoč človekov obraz, lice vase vrtajoča misleca. Tako nekako bi lahko sklenili bogato goro do-Riislic, misli, utrinkov, prebliskov in dognanj, katerih je Polna nova knjiga plodovitega slovenskega publicista Tarasa *|ermaunerja. V zbirki „Nova jjovenska knjiga", ki jo izdaja ladinska knjiga, je namreč ^šla zbirka esejev „ Lastne podobe", podnaslovljena z „obre-H^njene z zanosnim samo-obtoževanjem". LASTNE' PODOBE Tako podnaslov kot sloves Pisca že spočetka opozarjata Pralca, da nima v rokah klasični esejev, ampak vseskozi zelo ^ebno pisanje. Avtor kratke 2aPise, ki so se mu porojevali °b Ustvarjalnem uživanju slavnih slikarskih in kiparskih portretov, sam naziva eseje, na nekem mestu („0 mili kači") pa zapise odkrito naziva „pre-napeta skicirka". Prav ta prenapetost in zasebnost pa sta Pravi čar te knjige. Le tako je tudi mogoče, da je Kermauner Posamezne slikarske stvaritve Povezal z vprašanji, ki begajo današnjega človeka, le s čisto °sebnim pristopom mu je bilo Ornogočeno, da se je s slikami '•Pogovarjal". Zakaj? .,Ce kdo ve, čuti, sluti, po-mora umetnik, slikar. Zankam se k njemu, naj me raz-SyetJi, pouči. V slikah je osredotočena simbolika brezmejno TANKOČUTEN KRAJINAR Pogovarjala sva se v tesni pisarni kočevske ZKO. Po svetlejšem pravokotnem barvnem odtenku na eni od sten, ki jim ni prizaneseno s ciga- retnim dimom, sem domneval, da je tamkaj še pred kratkim visela slika. In res je — „ Krajina" Ivana Boidarja, pastel, s katerim je sodeloval Milneja seveda ne bomo povzemali. Zakaj? To delo pisatelja, ki ga tudi na Slovenskem dobro poznamo po znamenitih otroških knjigah o C. Robinu, medvedu Puju in njunih prijateljih, je namreč detektivska povest z vsemi značilnostmi te literarne zvrsti, še več, Milnejevo delo že dolgo uvrščajo v klasiko tovrstne literature. ..Skrivnost Rdeče hiše" je prevedel in s spremno besedo dopolnil Branko Gradišnik. Ko je opredeljeval Milnejeva načela, ki so vodila pisanje napete in nepričakovanih preobratov polne povesti, je prevajalec povzel tudi del uvoda, s katerim je pisatelj opremil eno poznejših izdaj svoje edine detektivske povesti. Tako Milne med drugim razlaga: „Proč z detektivom znanstvenikom, proč z drobnogle-darjeml ... Zakaj za to v resnici gre: da se ne sme detektiv spoznati nič več, kakor bi se spoznal povprečen bralec. Bralec mora dobiti občutek, da bi tudi sam odkril krivca ..." na letošnji razstavni reviji likovnih skupin oz. društev v Brežicah. Že dve desetletji je Brudar učitelj likovne vzgoje v osnovni šoli, v tem času pa sta se mu mesto ob Rinži in širša kočevska pokrajina tako priljubila, da sta nenehno motivni navdih njegovega likovnega ustvarjanja. Dela zvečine pastele; tudi akvarelov in risb se loteva; je tankočuten krajinar, ki z barvami podoživlja lepote narave. „Slikarsko še docela zanemarjen, a izredno zanimiv je zlasti svet ob Kolpi, zato se pogosto odpravljam v tiste kraje." Pred časom je B. Jakac v neki kočevski pisarni videl eno od Brudarjevih krajin in povprašal, kje so dobili ,,tega Lamuta". To omenjam zato, ker Brudar ne skriva tesne navezanosti na tega dolenjskega slikarja, ki je bil njegov prvi učitelj. „Če na novomeški gimnaziji risanja ne bi poučeval Lamut, jaz morebiti ne bj nikoli dobil prave ustvarjalne spodbude. Pokojni slikar pa mi ni vcepil le zanimanja za slikanje, temveč mi je včasih dal tudi barve ali tuš." Tako je risanje postalo za Brudarja precej več ko zgolj šolski predmet in po gimnaziji, ki jo je končal v Kočevju, se je odločil za študij likovne vzgoje na takratni ljubljanski višji pedagoški šoli. Odtlej je težišče njegovega dela namenjeno šolarjem. „Na začetku je bilo težko, manjkalo je učiteljev, zato nisem imel prostega časa za slikanje. Kar se tega tiče, je zdaj bolje, moti pa me nekaj drugega. Odkar za likovno vzgojo veljajo opisne ocene, je zanimanje za ta predmet močno upadlo, šolarji se več ne trudijo. Likovna vzgoja je tako precej izgubila, seveda pa to ne pomeni, da zdaj ni več učencev, ki jih ne bi veselilo likovno izražanje. Odločajo se za poklic oblikovalca, kdo gre tudi na likovno akademijo, čeprav je premalo možnosti za zaposlitev, da bi bile te ustvarjalne smeri privlačnejše za'mladi rod." Brudar je bil eden tistih kulturnih delavcev, ki so si najbolj prizadevali za ustanovitev Likovnega salona v Kočevju. Otvoritev je bila novembra 1966 in tedaj so bile prvič na ogled tudi Brudarjeve slike (razstavljal je skupaj z Jarmom). V domačem likovnem razstavišču je svoja dela prikazal tudi deset let kasneje, imel je še nekaj skupinskih razstav, ni pa moč obiti dejstva, da so Brudarjevi pasteli ali akvareli vselej vzbudili veliko pozornost, o čemer priča tudi podatek, da mu večino slik pokupijo. Likovni salon, v katerem se je zvrstilo že nad sto razstav, je zdaj zaprt, saj je v tako slabem stanju, da je potreben temeljitega popravila. Za obnovo je vse nared in pričakujejo, da bo otvoritev oktobra, ko bo v Kočevju že drugi t. i. kulturni teden, v katerem se bodo zvrstile številne prireditve. „Tole mesto, ki doslej ni storilo malo za likovnike, si je res že zaslužilo, da dobi primeren razstavni prostor, saj bo le tako mogoče likovno umetnost še bolj približati širokemu krogu ljudi. Občasne razstave so v Kočevju vselej odmeven kulturni dogodek, žal pa tudi v prenovljenem Likovnem salonu ne bo moč postaviti stalne zbirke slik. Vprašanje, kje razstaviti številna dela, ki so last mesta in bi zato morala biti nenehno na ogled, se zastavlja že vrsto let Mnogi vemo, da bi bil najbolj ustrezen prostor v stavbi bivšega muzeja in knjižnice, a vsa prizadevanja, da bi ta prostor, ki ga že krasi čudovita freska, preuredili za stalno zbirko, so bila doslej zaman." D. RUSTJA / Znana slikarka je dolgo zbirala in preverjala podatke in tako je nastala knjiga, ki je hkrati kronika in izpoved osebnih doživetij. V devetih poglavjih je predstavljeno partizansko lutkovno gledališče od svoje povezave s siceršnjim lutkovnim izročilom na Slovenskem prek okoliščin, v katerih je nastajalo in se izpopolnjevalo z delovanjem na osvobojenem ozemlju (zvečine v Beli krajini) — do prvih povojnih leti ko so lutke zašle v ljubljanski Muzej ljudske revolucije. Delovanje partizanskega lutkovnega 'gledališča je dokumentirano z izčrpnimi opom-' bami in slikovnim gradivom, dodana je tudi igra „Jurček", knjigo pa zaključujejo notni zapisi posameznih pesmi, ki so spremljale lutkovne predstave. Mladinska knjiga je pred kratkim izdala delo, za katero je moč reči, da na izjemno pregleden način zaokrožuje bodisi spominsko, leposlovno, znanstveno ali časnikarsko pisano gradivo, ki se je zadnja leta nabralo ob velikem prazniku slovenskega planinstva, to je ob lanski dvestoletnici prvega pristopa na vrh Triglava. Gre za knjigo ..Triglav, gora in simbol", ki so jo napisali: Domala pol knjige obsegajo Evgena Lovšina poglavja, ki so združena pod glavnim naslovom „Hrepenenje in pogum". Najprej se lahko seznanimo z izvorom imena Triglav, ki se navezuje na staroslovansko božanstvo. Zatem Lovšin piše o prebujanju planinske misli in srčnosti, ki je bila potrebna, da so štirje možje za časa razsvetljenstva končno osvojili triglavo goro. Beremo še o drugih triglavskih pristopni-kih v 18. in prvi polovici 19. stoletja, o privlačni moči in razvoju planinstva, ki je v drugi polovici prejšnjega stoletja dobilo tudi prvo društvo na Slovenskem, pa o vrhuncu planinstva na začetku tega stoletja in med svetovnima vojnama, o vlogi Triglava med narodnoosvobodilno vojno ter o razvoju slovenskega planinstva po osvoboditvi. O planinstvu in Triglavu so veliko pisali, za pričujočo knjigo pa je Lovšin sestavil seznam pisanega gradiva m povojnega časa. Stanko Hribar je najprej opisal in mestoma dopolnil vsebinske značilnosti „Kronike Triglava" Mire M. Debelakove, sledi pa predstavitev triglavskih gorskih vodnikov, ki so planincem kazali znana pota po gorah. Prikazal je tudi, kako si dandanes planinski delavci prizadevajo razvijati vodništvo, ki je velikega pomena za varnost hribolazcev. Zanimive doživljaje s triglavskega pogorja je v poglavju »Posušeni rožmarin" popisal Miha Potočnik. Tako lahko beremo o osvajanju Triglava s severa, posebno pa pritegnejo številne dogodivščine plezalcev v Triglavski severni steni. napeta r zgodba Nemirna južnoameriška celina, polna družbenih nasprotij, pisateljsko ne privlači samo ustvarjalce, ki so na lastni koži občutili strahovlade vojaških hunt ali od blizu spremljali oborožene upore zatiranih množic, ampak tudi književnike, ki zgolj površno poznajo razmere, v katerih se duši južnoameriški živelj. Z odmaknjenega, bolje rečeno, evropskega vidika je napisan tudi „Vzpla-meneli sneg", roman francoskega pisatelja Regisa Debrayja, ki se niti po motivni plati ne po izpovedni moči ne more meriti z deli Asturiasa, Marqueza, Borgesa ali Carpentiera. Brez zadržkov lahko zapišemo tole: Debrayevo delo (za P omursko založbo pa je poslovenila Maja Žaucer) o evropski priseljenki, ki se pridruži odporniškemu gibanju zato, da bi krvavo maščevala padlega moža in tovariše, v bistvu ni nič drugega ko malce bolj napeta pustolovska zgodba. Pozornejšega bralca ne morejo zavesti partizansko lutkovno gledališče Leta, ki nas ločijo od zadnje vojne, nezadržno minevajo, zato se čedalje bolj kaže potreba po tem, da bi pričevalci iz viharnih dni s poznavalskim popisom ohranili zanamcen kar najbolj verno podobo dogajanj, ki so sestavljala osvobajanje slovenskega življa. Izčrpen zgodovinski oris je že dolgo dopolnjen s pregledom literarnega snovanja, zaorana je ledina na področju denarništva, znanstvenega in tehničnega delovanja med narodnoosvobodilnim bojem, že se osvetljujejo šolstvo in druge dejavnosti, številnim spominskim spisom pa se pridružujejo dela, ki kažejo, kako izjemna je bila kulturna ustvarjalnost v tistih časih. Alenke Gerlovič »Partizansko lutkovno gledališče" je ena takih dragocenih knjig (izdala jo je založba mestoma še kar prepričljivi razmisleki o smiselnosti pehanja za revolucionarnimi ideali in o usodnih življenjskih stiskah, ki tarejo junakinjo med bojem na vse ali nič. V romanu zaman iščemo opredelitev družbenih vzgibov, ki bi bili stvarna podlaga početij bojevite Imille, zato bo »Vzplameneli sneg" ogrel le tiste, ki jih privlačijo razburljivi dogodki. D. R. ZAK L/\ty UMIRAJOČI 400-LETNIK PLOČEVINASTI DIVJAK njegova izvirnost še toliko žlahtnejša tudi zato, ker mu je uspelo ujeti v epično monumentalnost vzgibe pristno podoživetih podob Krjavlja, Krjavtjeve koze (letos jo je načela rja in ji je mojster posvetil posebno ljubezen, da bi ji rešil življenje) in mnogih drugih podob do moderno oblikovanih spomenikov narodnoosvobodilnega boja in spomenika puntarjem v Sevnici. Sam je nekoč rekel o sebi: „Vse gori v meni in okoli mens. Ko prižgem varilni aparat, še ne vem natančno, kaj bo nastalo, toda ko začnem variti, se mi že ksžejo novi in novi obrisi mojih sanjskfri idej." O Stoparju je nekoč zapisal prof. Andrej Pavlovec, poznavalec likovne umetnosti: ..Železna kiparska tvarina ima mnogo različnih oblik; lahko je to pravi kos železa, skovan v določeno obliko, kakor so to delali v Kropi, mogoče pa je železo tudi drugače oblikovati, variti ali pa ustvarjati plastiko iz železne pločevine z rezanjem in varjenjem. Stopar si je izbral tanjšo železno pločevino, iz katere izrezuje posamezne oblike in jih potem z varjenjem sestavlja v plastiko. Njegove plastike so kot odmev kleparskih izdelkov, kjer je botrovala ljudska umetnost raznim strešnim okraskom, izveskom in podobnim izdelkom. Stopar je prenesel ploskoviti način tradicije v današnji polnoplastični svet, kjer pa ne ostaja vedno dosleden zaokroženim formam, temveč večkrat niha med ploskovitostjo in zaokroženostjo form. V pravem pomenu besede Stoparjevi kipi niso plastika, saj so večinoma delani samo za pogled od spredaj. Tudi motivi niso pretirano raznoliki in se omejujejo na pripovedi iz raznih pripovedi in legend in postavlja se tudi vprašanje, koliko in do kje je v tako imenovani naivi? Veščina, ki jo kaže v obvladovanju tvarine, in podčrtana pripovednost govorita vse bolj za to, da je bliže širšemu likovnemu pojmovanju, ki je veliko bolj odmaknjen naivi, kakor pa bi lahko mislili. Temu ni toliko kriva snov, pač pa kiparska tvarina, ki je nekoliko prelahkotna, taka, kot bi se kiparju sploh ne upirala, mu je povzročala težav, iz katerih bi zrasle mikavne okorne in ljubke nedoslednosti, ki jih drugače tako iščemo pri samorastnikih. Pri Rudiju Stoparju morda veljajo kaj tudi takšne in podobne oznake, toda osebno mislim, da je umetniško delo kvalitetno le tedaj, ko je umetniku uspelo plastiki vdihniti življenje." Zapisali bi še, da je Rudi Stopar, nekdanji kovinar in tehnik pa učitelj, zdaj zaposlen pri Jutranjki v Sevnici, da ima veliko načrtov in da mu v našem stoletju kovine za ustvarjanje kipov ne bo zmanjkalo. Živeti in delati, delati in živeti pa je prvo, drugo in treti« vodilo Rudija Stoparja. Kolpa si je v tisočletjih skozi tesna kamnita vrata utrla pot v belokranjsko polje. Na pečini nad „vrati", nepristopni iz rečne strani, sta se s svojimi orjaškimi okroglimi stolpi dvigala proti nebu grad in utrdba Podbrežje. Bajke pripovedujejo, da se v mesečnih nočeh tu ob Kolpi po zelenih lokah sprehajajo zlatolase, v bele tančice oblečene vile. Začetek zidave gradu sega v 16. stoletje, ko se' je Bela krajina upirala, a večkrat postala žrtev krvi in plena željnih Turkov. Ustanovitelj Pobrežja je bil tedanji žumberški kapetan Ivan Lenkovič, poznejši general hrvaške granice, zaščitnik Uskokov, ljubitelj in branitelj Bele krajine. V stalnih borbah s Turki, v obrambi obmejnih gradov in trdnjav si je pridobil mnogo časti in izkušenj. Zato je bil pozneje nadzornik vseh gradov in mest v Hrvatski krajini, cesar Maksimiljan pa ga je leta 1567 imenoval za glavnega zapovednika vseh vojnih sil na turški meji. Umrl je leta 1569. Njegov grob je v novomeški frančiškanski cerkvi, kjer se pokojnik imenuje „Po-breški", četudi so bila njegova starejša posestva v porečju Krke: Otočec, Ruperčvrh, Pogance, Mirna in Mehovo. Zakaj in pod kakšnimi okoliščinami se je Lenkovič odločil, da ustanovi in pozida Pobrežje? Janez V. Valvasor o tem ne piše. V svojih zapisih omenja le, da so bili na graščini Lenkoviči predniki Burgstallov. Ime gradu povezuje z besedo brezje, medtem ko ga folklorist Ivan Sašelj izpeljuje iz pobrežje. Noben predel slovenske zemlje ni preživel toliko turških upadov kot Bela krajina, pa najsi so jo oropali in pobili prebivalstvo ali je preko nje vodila pot v dolino Krke in nazaj v Bosno. To je razgibalo bosansko ljudstvo. Mnoge družine so zapustile domove ter se-preseljevale na Hrvaško. Preseljevanje je bilo predvsem izrazito ob pomembnih dogodkih v Bosni, npr. ob.nastopu uprave paš in sandžak-begov. Ob padcu Like pod Turke leta 1527 so Srbi prestopili hrvaško-turško mejo in prišli na krščansko ozemlje v Beli krajini kar 5-krat, leta 1530, 1531, 1533, 1538 in 1541. Toda Uskoki so potrebovali zemljišče za hiše, njive, pašnike. Kmetij na graščakovih zemljiščih so se izogibali, ker niso hoteli bili podložniki. Bili so svobodni pastirji. Zato so se potikali med Kostelom ob Kolpi in Postojno. Bili so brez domov, njihovo življenje je bilo mučno. Prvi trije žumberški kapetani, Bartol Ravnach, Ivan VVernek in Ivan Lenkovič, so Uskoke spravili v red. Na južni strani Gorjancev so ustanovili vojno granico za zaščito kranjske dežele z jugovzhodne strani. Leta 1547 je bilo treba ponovno naseliti Uskoke; za to je bilo določeno veliko državno posestvo Mehovo, a se je tja naselilo le malo prišlekov, kajti tam je bilo življenje težavno. Lenkovič je grad odkupil za svoje rojake. Pripadlo mu je tudi posestvo petih kmetij v Pobrežju, ki je spadalo pod graščino Mehovo. Tudi tja so se naselili Uskoki, Lenkovič pa je prosil cesarja Ferdinanda I. za dovoljenje, da sezida stolp in trdnjavo Freyenthum, danainje Pobral)«, na strmi skali, kjer j« bilo ob Kolpi brodišče in turški prehod, tako da bi stražila in varovala celo Belo krajino. Cesar je prosilcu ustregel in bel kamen z Lenkovičevim grbom in rimsko letnico MDLVII, vzidan v „Jandričkov turn", je pričal, da je bilo zidanje gradu končano leta 1557. Grad je bil do leta 1945, torej let, ohranjen v celoti in v prvotnih oblikah. Pohištvo, orožje, biblioteko, arhiv, slike pa so obiskovalci gradu raznesli na vse vetrove že mnogo prej, do konca 19. stoletja. Vse umetnine, kakor tudi freske na zivodih dokazujejo, da je bila trdnjava v času renesanse majhno, a pomembno kulturno žarišče. Kaj je bil vzrok, da so Belokranjci izgubili trdnjavo, ki jim je v najhujših turških napadih varovala življenje in kulturo? 21. marca 1945 so slovenski obveščevalci in kurirji izvedeli, da pripravljajo ustaši in Nemci napad na slovensko obrežje Kolpe od Kunič do Mošanjcev. Sovražnik je hitro napredoval, saj je začel 22. marca v zgodnjih jutranjih urah prodirati čez Kolpo, najmočneje prav pred pobreškim gradom, ker ga je ščitila njegova minometalska četa na hribu Hlapni-ku. Partizani so se začeli umikati. Sovražnik je zasedel Pobrežje, nanosil vanj slame, suhih drv in dračja ter ga prepustil plamenom. Vzrok za propad trdnjave, ki se je Turkom ni posrečilo omajati, je bil v tem, da je bila med vojno bratsko dodeljena komandi Karlovškega vojnega odreda, ki se ni čutil dovolj varnega na lastnem ozemlju med Karlovcem in Kolpo pri Pobrežju. Takšna je bila usoda gradu, ki je privabljal mnoge etnologe, zgodovinarje, geografe, slikarje. Naš priljubljeni slikar in grafik Maksim Gaspari ni Pobrežja le slikal in risal, temveč ga je omenil tudi v svoji pesmi o Beli krajini: Pobreški grad, davnine jastreb stari, od Kolpe, belouške, si ovit, pastir po tvojih brdih samotari, drobnico pase, pije zarje svit Danes od ponosnega Pobrežja stoji v glavnem le še kup razvalin. Rože na oknih in krave, ki se pasejo za na pol porušenim grajskim zidovjem, pričajo, da je grad še vedno prebivališče ljudi, ki so si v več kakor 420 let starem gradu našli svoj dom. Drugi predeli so le siva razvalina brez strehe. Sobane, v katerih se je izmenjalo toliko generacij in kjer so nekoč živeli vitezi, graničarji, grajske gospe, je prerasel visok plevel. Na obzidju se sončijo martinčki. Za hitrejše usihanje trdnjave je poskrbelo okoliško ljudstvo, ki je odvažalo kamenje in ostali gradbeni material, da si je sezidalo nove kmečke hiše, saj jim je stare uničil sovražnik. Grad, ki je bil pomemben ne le za Belo krajino, ampak tudi za obrambo zahodne civilizacije pred razdiralnimi turškimi vpadi, počasi umira. Bo dokončno usahnilo življenje v njem? Prebivalci vedo povedati, da po; pravila še ne pričakujejo tako kmalu, kajtj Zavod za spomeniško varstvo in črnomaljsk' občinski možje jim ..zagotavljajo", da nimajo I denarja. MIRJAM BEZEG ■ Tak zgneten, v sebi z divjo in nenasitno« lakoto po delu, po ustvarjalnem delu, ki odzvanja in se naseljuje v intuiciji, v nekakšni nezavedni formi oblik, ko jim ne veš imena ini ne vzroka, pa te vleče, da bi oblikoval zgodovino in sedanjost, da bi se dotikal mrtvega sveta in ga spreminjal v svoj živi vizionarni zanos do vsega, kar te je nekoč v mladosti naseljevalo. In tako se je zgodilo, da je tudi Rudi Stopar, kipar, pesnik, risar in človek izredne upornosti, ki ga je na novo rodil Tabor likovnih samorastnikov v Trebnjem, doumel ta notranji nagon in se mu odprl do takšnega težišča, ki pomeni vibracijo, ki pomeni prehod od tistih vsakodnevnih skrbi in težav, ki jim podlegamo, da bi se zjutraj zbudili prožnejši, pa se običajno vse ponovi in ponavlja znova in znova. Biti človek, angažiran samoupravljalec in pretanjen umetnik z vizijo svojega sveta, ki se vključuje v zavest in življenje množic, pomeni, da si uspel, pomeni, da ti ljudsko izročilo in vse, kar je živega okoli tebe, spreminja v revducionarni frontni odnos do sveta. Pri Rudiju Stoparju so stvari enostavne in komplicirane v sami izvedbi, v načinu, kako so se mu posrečile. In če pomislimo, da oblikuje pretežno iz zgodovinskih motivov, na primer osebe Jurčičevih romanov, ki so živeli na travnikih in v gozdovih, ki so tavali po makadamskih poteh, v njegovih delih pa so nam predstavljeni v kovini, ki ni bila nikoli prava domena dolenjskih gričevnatih tihožitij, je ta Ali res pot pod noge? V Brežicah zaskrbljenost za zimsko gretje — Premoga ni Kdor tale čas zahteva premog, se mu v Kurivu samo začudijo: „Že poldrugi mesec ne sprejemamo nobenih naročil, kaj res ne veste? ” „Kdo pa jih potem sprejema? * ,.Najbolje bo, da se obrnete kar na rudnik. Morda boste imeli tam več sreče.” Torej pot pod noge in od rudnika do rudnika. Srečo ali zvezo bo potreboval vsak, kdor se bo hotel pozimi greti, če rudarji ne bodo nakopali več premoga. Vodja Gozdnega gospodarstva-tozd Trgovina Jože Radanovič je povedal, da take krize za trdo gorivo še ni bilo, kot je letos. V sedmih mesecih so dobili od rudnikov Novo v Brežicah NOBENEGA ODLAGANJA VEČ - Izvršni svet občinske skupščine je na zadnji seji sklenil, da mora cestna služba najkasneje do 15. septembra postaviti manjkajoče znake na občinskih cestah. Tak ukrep je sprejel na pobudo sveta za preventivno in varnost v prometu, ki ugotavlja, da ostajajo njegova priporočila samo na papirju. Če znakov ne bo mogoče dobiti, se bo postavljeni rok spet zavlekel KAKO SE BO SUSlL HMELJ? -BrežiSca Agraria porabi v septembru in oktobru velike količine premoga. Tedaj zakurijo v suSlnicah hmelja. Letos, ko je oskrba zelo slaba, se tudi ta delovna organizacija boji, da bo prišla v zadrego, če se dobava premoga ne bo izboljšala. Za sedaj ji ostaja upanje, da ji bodo dali prednost, saj drugod ob tem času se ne potrebujejo vse kurjave. PRISPEVEK ZA ASFALT -Komunalna Interesna skupnost nastopa kot soinvestitorka pri urejanju ceste v Setlenarta Za sodelovanje se je odločila, ker po tej cesti vozijo v gramoz iz Vrbine in ker prav njeni vozniki naredijo na cesti največ škode: komaj 27 odst. dogovorjenih količin premoga. Oskrbujejo se pri različnih rudnikih (celo v Makedoniji), vendar od nikoder ne dobivajo toliko premoga, kot so jim ga dolžni pošiljati po pogodbi Najslabši dobavitelj je Bosna. Območje brežiške občine oskrbujeta s kurivdm dve trgovini: Posavje - tozd Trgovina na malo in Gozdno gospodarstvo-tozd Trgovina. Obema je izvršni svet občinske skupščine priporočil, naj na vsak način poskrbita za nemoteno dobavo premoga vsem tistim naročnikom, pri katerih bi zaradi motene preskrbe lahko nastala večja gospodarska škoda. S krizo za premog je izvršni svet seznanil tudi republiške organe, skupina delegatov v zboru občin SRS pa bo o tem postavila delegatsko vprašanje. J. TEPPEY KOZJANSKEMU VEČ CESTNIH POVEZAV V nedeljo, 12. avgusta, so v sromeljski krajevni skupnosti odprli cesto od Okljukove gore do vzhodnega dela Rucman vrha. To pridobitev so nato proslavili na vrtu Labodovega počitniškega doma Akcijski odbor za obnovo cest in varstvo okolja v tem delu Kozjanskega je povabil na slavje občane krike in brežiške občine. Izkupiček zabavne prireditve so namenili nadaljnji obnovi vaikih cest in nakupu gasilske opreme za sromeljsko gasilsko društvo. Vinogradniki, kmetje in drugi lastniki zemljišč, ki so vključeni v akcijski odbor za boljšo cestno povezavo teh krajev in ohranitev njihovih naravnih lepot, imajo v načrtu še več skupnih del, da bi domačinom olajšali življenje v tem delu Kozjanskega in odprli doslej odmaknjeni svet izletnikom in turistom. BREŽIŠKE VESTI BODO UJELI ZAMUDO? — Za Prosvetnim domom v Brežicah gradi Pionir dija&i dom in nove prostore za občinsko matično knjižnico. Rok za dokončanje je 29. november. Za zdaj še upajo, da bodo nadoknadili zamudo, ki so jo povzročila zahtevna zemeljska dela (Foto: J. Teppey) BRIGADA - Za delovne počitnice se je letos odločilo veliko mladih. V krški občini so organizirali dve lokalni akciji: eno na Bohoiju in eno na Stadionu Matije Gubca, od koder je tale posnetek. Pri skur nem delu se srečujejo učenci osnovnih šol ter dijaki tehni&e srednje in poklicne šole. Mnogi med njuni letos prvič spoznavajo življenje v brigadi (Foto: Jožica Teppey) Posluh za tisto, kar žuli ljudi KrSka krajevna skupnost pretehtala svoje načrte na zborih občanov - Veliko območje V začetku letošnjega leta so v kriči krajevni skupnosti, po vdikosti in številu prebivalstva največji v občini, na zborih občanov pretresli letošnje načrte. novi predsednik sveta KS Metod Sonc je zadovoljen z udeležbo na zborih. „ Eri šli so predvsem ljudje, ki jih kaj žuli,” pravi »Avtobusna postaja, tržnica, nadaljnje urejanje starega mestnega dela, gradnja kumu-nalnih naprav na Griču in ne nazadnje varstvo okolja, so bila vprašanja, ki so jih načenjali na zborih. Pri POLETJE JIH NE OVIRA Osnutek družbenega dogovora o kadrovski politiki v krški občini je Socialistična zveza dala v javno razpravo že ta mesec. Zelo je aktualen, saj je prav od odnosa do kadrov odvisen nadaljnji razvoj. Razprava bo zaključena do konca septembra. Vzporedno s to javno razpravo bo tekla tudi javna razprava o zakonu o usmerjenem izobraževanju in zakonu o osnovni šoli KRŠKI TEDNIK varstvu okolja so imeli v mislih predvsem smrad iz Celuloze in umazano Savo,” pripoveduje predsednik. Mnogo del je v polnem razmahu. Največji zalogaj je cesta na Narpl Vrednost del je ocenjena na 1,70 milijona dinarjev. V, teku je tudi že rekonstrukcija zdolske ceste in ureditev Rožmanove ulice. Po svojih močeh so uredili parka na Vidmu in v Krškem. Z veseljem bi postorili šc to in ono, kot običajno pa manjka denarja. »Predvidevamo 5,64 milijona dinarjev prihodkov. Po novem odloku o mestnem zemljišču se bo verjetno nat ek to več denarja. Urejanje komunalnih naprav nasploh naj bi prevzela krajevna skupnost.” Delo v tej veliki krajevni skupnosti je po mnenju predsednika sveta KS ustrezno porazdeljeno po osmih mestnih in Šestih vaških rajonskih skupnostih. Za posamezne naloge imajo posebne komisije, kot sta npr. planska komisija in komisija za urbanizem. ..V okviru možnosti skušamo reševati vse pereče stvari družno z občani,” pravi predsednik. Ta • ko je bilo že mnogo narejenega, vloženi družbeni denar pa je bil mnogokratno oplemeniten. ALFRED ŽELEZNIK KRŠKE NOVICE SEDAJ PREMOR - 21 parov letos ustanovljene mladinske folklorne skupine pri bresta ni Sc em DPD Svoboda ta čas počiva. Z naštudirani prekmurskimi in gorenjskimi plesi so imeli že pet nastopov, v jeseni pa se bodo lotili še belokranjskih plesov. SE DVA NASTOPA - S sodelovanjem na državnem prvenstvu za starejše in mlajše pionirje, so plavalci krik ega „Celulozarja“ minulo nedeljo končali sezono 1978-79. Uspehi, če jih merimo po številu osvojenih medalj, so bili v primerjavi s prejšnjimi manjši, Skalarjeva in Jelenova pa sta prav to sezono znova prodrli v sam vrh jugoslovanskega pionirskega plavanja PRIZIDEK - Temelji zanj, pri osnovni šoli v Brestanici so že narejeni, dokončali pa ga bodo še letos V njem bo ustanova dobila kuhinjo, jedilnico in ambulanto, zanj pa so dali denar tudi prebivalci krajevne skupnosti s samoprispevkom. Razvoju kos s sodobnejšim omrežjem .Letos 10 milijonov dinarjev v obnovo električnega omrežja sevniške občine Po vojni smo z dosti večjo pozornostjo spremljali elektrifikacijo omrežju jim lahko pomagajo obča-kot danes posodobljanje omrežja. Elektrika je pač postala nepogrešljiv del naše ga vsakdanjika. Slabe volje postanemo, ko je iz tega ali onega razloga za krajši čas zmanjka. Kot smo poročali že minuli teden, sta neurji v soboto, 4. avgusta,-sevniškim električarjem nakopali obilo dodatnega dela Kot pravi vodja sevniške enote krškega tozda Franc Pavkovič, so električarji tisti dan bili zunaj še ob 22. uri ponoči, ravno tako tudi vso nedeljo. Sevni-ška industrija ni bila v ničemer prizadeta, čeprav so bili daljnovodi hudo zdelani Pa vkovič pravi, da jim pri tem mnogo pomaga boštanjska sodobna razdelilna transformatorska postaja. »Da bi neurja delala takšno deodo na naših napravah, pa še ne!” pravijo električarji Ta čas imajo namreč dovolj tudi drugega dela. Vrednost predvidenih del pri obnovi omrežja v Sevniki občini je letos ocenjena na 10 milijonov dinarjev. l isto, kar je bilo zgrajeno pred 20 in več leti, ne ustreza več. Zgradili so že vrsto Sevniški paberki VSI NA DOPUSTU? - Prav je, da po krajevnih skupnostih posvečajo pozornost krajevnih praznikom. Navsezadnje so spominski dnevi praznovanja izbrani po zgodovinskih dogodkih iz časa NOB. Domačini se čutijo počaščene, če na takšno proslavo pridejo tudi predstavniki občine in družbenopolitičnih organizacij. Na proslavi ob spomeniku v Tržišču v nedeljo, 5. avgusta, so se domačini zastonj ozirali za kakšnim takšnim funkcionarjem Le-ti, kot je že običaj, prilike prav gotovo ne bi zamudili, če bi bil najavljen kakšen „višji“, vsaj republiki funkcionar! BOLJE V PLANINAH - Vreme na alpskih vršacih je že od nekdaj veljalo za nestanovitno. Vse kaže, da se izkušnje 'vse bolj postavljajo na glavo. Medtem ko v Sevnici komaj mine dan brez plohe, so udeleženci planinskega tabora PD Lisca v Bohinju imeli nepretrgoma lepo vreme Kot novih transformatorksih postaj ali pa jih še bodo’ v Zurkovem dolu, Za vratcu, na Logu, Mrzli planini, Lašah, Zalogu, Zgornjem Brezovem, Boštanju (Na brodu), ob Se vnični v Šmarju, predvideria je še v DoL Boštanju in Zapužah. Ko bo boštanjski kabelski vod povezan preko mostu, bodo dobili še eno direktno zvezo proti Planini Pri kopanju-jarka za kabel nad Šmarjem niso mogli drugače, kot da so se skal lotili z razstreljevanjem. Ob napakah na UilUVJ U J 1111 UI1IKV ni, zlasti ob slabem vremenu, da se jim ni treba zamujati z iskanjem. ALFRED ŽELEZNIK t nalašč za pohode. miki VBNTSK KO POMETA NEURJE - Sev-niškim električarjem je neuije v začetku avgusta takole pomeša -lo električne vode na Brezovici Še čvrsti drogovi niso zdržali pritiska ujme. DO KONCA LETA ŠE BOGATA BERA Občinski svet Zveze sindikatov v Sevnici vključuje v letošnji delovni program o. značaja, me. _____ ki so že opravljene . pozornosti posveča uveljavljanju delegatskega sistema in samoupravljanja, uresničevanju zakona o združenem delu in nalogam za stabilizacijo gospodarstva. Tudi prizadevanj za napredek družbenega in osebnega standarda ne zanemarja. Pozornost velja še izobraževanju, informiranju in sodelovanju s krajevnimi skupnostmi, ki se mora razživeti zlasti pri planiranju. Sama srčnost ni dovolj Opremo tudi na vas Za območje vaškega odbora Razbor je mogoče reči, da so strele tam doma. V zadnjih dveh letih je strela tod zanetila štiri požare. Pri gašenju so najprej d orna-čini Ob zadnjem velikem požaru (kajpak tudi zaradi strele) na Snekovem gospodarskem poslopju so člani razborške gasilske desetine glasno opominjali, kako dvoje gumiranih cevi, mala Tomosova brizgalna in nekaj čelad, niso dovolj. Ob gradnji vodovo; da jim je res pomagala tudi zavarovalnica, da so vstavili v omrežje nekaj hidrantov, toda ko je sila, ne hasnejo dosti ker je premalo cevi Odvečna črnogledost? Raz-borčanom so resnično vzorno pomagali člani matičnega društva z Brega, prihitela je sevniška avtomobilska cisterna in še drugi gasilci Na tako izpostavljenem kraju je najučinkovitejša hitra pomoč, to pa je tista, ki j® doma. Zato bi morale imeti takšne desetine ali tudi le trojke več opreme. Razborčani poudarjajo, da je tisto, kar imajo, plačano izključno iz blagajne loške krajevne skupnosti Za požarno varnost v občini pa so dolžni skrbeti še drugi A.Ž- TEDEN PRAZNOVANJ KS Letošnji praznik krmeljske krajev' •fnp° tJtfMfir ne skuPnosti *?* o oktobra stovno* aravijene. Izredno veliko ,n0 . — počastili Na območju te male krajevne skupnosti bo do takrat marsikaj novega. Asfaltirana bo testa od Krmelja proti Tržišča Nova šola je pred dograditvijo. Najpomembnejša gospodarska pridobitev bodo na novo prizidani in nadzidani proizvodni prostori tozda Lisce. Po* dobno kot pred tem na Senovem so novi delovni prostori urejeni po programu humanizacije dela. N« Čatežu bodo dosegli cilj Ukrepi za povečanje proizvodnje: varčevanje na vseh področjih in delo ob sobotah Kljub težavam, ki so jih imeli v prvem trimesečju v čateški Elmi — tozd Elektromaterial, zdaj vendarle veliko bolj vedro gledajo v prihodnost. Uspelo jim je namreč, da so negativna gibanja zaustavili, kar se je pokazalo tudi na zadnjem zboru delovnih ljudi V prvem polletju so dosegli 25.682.97,5 celotnega prihodka, dohodka pa jim je ostalo 9.157.805 dinarjev. Z vrsto ukrepov — med drugim so zmanjša li število bolniškega sta-leža m porabo materiala- — pa tudi z delom v dveh prostih sobotah jim bo uspelo, da bodo do konca leta dosegli predvidenih 60 milijonov celotnega prihodka. Še posebej so prepričani da bodo cilj dosegli, ker je' le začel delovati nov oddelek montaže. Po načrtu bi moral oddelek začeti delati že januarja, pa se je njegovo delovanje zaradi spleta različnih okoliščin premaknilo na maj. Predstavnik Elektromateriala Fran Anžlovar je povedal, da jih pestijo težave z dobavo materiala. - De lavci morajo prav zaradi nerednih dobav pogosto počivati, potem pa morajo izpad proizvodnje nadomestiti v nadurah. Seveda s tem trpijo tudi ostali tozdi Elme, ker čateški tozd proizvaja večinoma polizdelke. V okviru delovne organizacije Elma imajo delavci Elektromateriala tudi nalogo, da prispevajo k povečanju produktivnosti še 10.00,0 normativnih ur, v katerih bodo naredili toliko izdelkov, da bodo nadoknadili dosedanje izpade. Po načrtu poteka tudi gradnja bodoče nove tovarne, kjer so delavci pri kopanju temeljev že kar precej napredovali. Če med gradnjo ne bo prišlo do nepredvidenih zastojev, bo tovarna dokončana do roka. TEŽAVE S SKALAMI — Gradbenici so pri Kopanju temeljev za novo tovarno na Čatežu naleteli na veliko več skal, kot so računali. Po njihovem mnenju bo to nekoliko zavrlo gradnjo kar pa se pri rokih ne bo poznalo. TAŠALERA: ŠOLA V NARAVI USPELA Šola v naravi in letovanje otrok v Tašaleri pri Pulju je popolnoma uspelo. Vreme je bilo ves čas lepo, pa tudi program šole v naravi so lahko izpeljali Letos je v Ta šale® letovalo 260 otrok, šole v naravi pa se je udeležilo 255 otrok ali 80 odstotkov otrok s šol, K1 sodelujejo v tem programu. Ob" činska izobraževalna skupno^ si prizadeva, da bi v šoli sodelo; valo še več otrok, zlasti iz bolj nerazvitih predelov, kot ^ Dobrnič, Trebelno. Zanimiv0 pri tem je, da se letovanja i® šole ne udeležijo tudi taki šolarji, ki imajo oboje zastonj. Iz kraja v kraj OSTER POSLUH ZA KRITIK® - Upravičenim kritikam in P0" pombam krajanov Trebnjega, da J® treba globlje raziskati zakaj so z*; čeli regionalno cesto, ki gre skoz* Trebnje, obnavljati še le po treh 1** prošenj in svete jeze, so prisluhni1* tudi delavci „Slovenijacest“! J**® za polaganje kanalizacije kopljej0 globoke tudi po dva metra *** več... KMETA NIKAR - Dolenj«! gozdovi so letos radodarni z goba!!!! vseh vrst, zlasti okoli Dobrniča ju* baje veliko raste. Skoraj ni vikenda, da ne bi bile vpadne gozdne P° parkirišča za avtomobile z ražnju* registracijami katerih lastniki v*!®1 nabirajo užitne in brcajo neU?!t’? gobje sorte. Pa ne samo to, najde) se tudi posebneži ki so prepričan^ da gobe rastejo tudi v zemlj*. čemer pričajo nekatere prekopan njive na obronkih gozdov. D°br? dušni kmetovalci iz Dobrniča okolice menijo, da je napočil ca ko bi bilo treba takim »nevedn žem“ pojasniti da izkopanim d°or nam ne pravimo gobe, ampak kro pir, korenje, koleraba itd. TREBANJSKE NOVICE Št. 33 (1566) m avgusta DOLENJSKI LIST TEKNE! — Enostavno tabomi&o kosilo tekne bolj kot še razkošna jed v najboljšem hotelu. Kljub temu pa je vedno dobrota ostala tudi za obe maskoti tabora v Adlešičih: pnJaznega psička in muco. PROTI ZAVIRANJU GRADNJE Kljub nedavno sprejetim urbanističnim dokumentom, ki nekatera področja obravnavajo dokaj’ načelno, sta predsedstvo skupščine občine Črnomelj in družbenopolitični zbor zavzela stališče, da bi na obrobnih območjih - tu gre predvsem za Petrovo vas, Talčji vrh, Stari trg in Vinico — bolj prožno obravnavali vprašanje individualne gradnje. Sprejeti dokumenti za te kraje predvidevajo le nadomestno gradnjo. Ke r pa se v teh krajih že tako mak) ljudi odloča za gradnjo hiše, so se odločili, da bi gradnjo praviloma dovoljevali, ne pa je zavirali z administrativimi zadržki. To je tudi eden od ukrepov, da bi ljudi v bolj odročnih krajih zadržali Počitnice pod šotori ob Kolpi uspel tabor črnomaljskih tabornikov v Adlešičih — Zlasti med najmlajšimi veliko zanimanje za taborništvo — So tabor obiskali tudi volkovi? y začetku tega tedna so črno-. jski taborniki podrli šotore na tavnJcu ob Kolpi pri Adlešičih, kjer iz t' Dornikov odreda Belih brez Črnomlja preživelo trinajst lepih ČRNOMALJSKI DROBIR PISARNE - Višek po-jla je izpraznil tudi marsikatero dn2Jn°' Ees Pa ie> da se v teh pasjih *>°dititUC** 'judem ni tako ljubilo stvari fc. di od vrat do vrat. Sedaj se počasi spet vračajo na stari ustniki prihajajo z morja, i prostori bodo oživeli, bli-u 86 Pa tudi začetek šolskega leta, ^i ,pomeni, da bo v mestu več «jme in živahnosti. PRILJUBLJENA GOSTILNA -0)Usta je konec tudi zagostilni-lok i Muellerja, ki je medtem svoj j[l polepšal in postoril stvari, ki med letom zaradi obilice dela ne me. Baričeva gostilna je med do-‘*mi zelo priljubljena, tja pa radi d a i»i0 tudi “letniki, saj je znano, ,a bodo tam vedno dobili dobro raiH>in domačopijačo. dni Za večino od njih je bilo to prvo taborjenje v življenju, saj so v taboru prevladovali najmlajši taborniki medvedki in čebelice iz nižjih razredov osnovne šole. Tudi to taborjenje priča, da si je taborniška organizacija v Črnomlju krepko opomogla in po večletnem mrtvilu spet zaživela, kar vse obeta, da bodo spet prišli časi, ko bodo tako kot pred 15, 20 leti, črnomaljski taborniki med boljšimi v Sloveniji Zlasti za taborjenja imajo take pogoje kot malokateri. 2e lanski tabor v Paunovičih je pokazal, da je med mladino veliko zanimanja za taborništvo in tudi starši otrok raje vidijo, da njihovi sinovi in hčerke preživljajo del počitnic pod šotori, da jih vodi in usmerja organizacija, ki ima dobre in koristne cilje. Nemalo zaslug tako za oživitev taborništva sploh kot za letošnji uspešni tabor v Adlešičih ima gotovo Mimica Satošek, tabornica od mladih let »Program letošnjega tabora je precej natrpan, posvečen pa je predvsem izpopolnjevanju taborniških veščin in pripravam na mnogoboje, ki se jih nameravamo poslej spet udeleževati tudi črnomaljski taborniki," je povedala Sato-3cova- Vsak dan so imeli po dve uri dopoldne in dve popoldne gozdno šolo, kljub temu .pa je poleg vseh obveznosti ostalo dovolj časa tudi za kopanje v kristalno čisti in zelo topli Kolpi Vsak večer so pripravili taborni ogenj, dvakrat pa so pripravili program in na taborni ogenj povabili starše otrok in krajane iz Adlešičev. Med prednostmi taborjenja je gotovo tudi ta: eden mlajših tabornikov je „odkril“, da so v Beli krajini še volkovi Na stražije ponoči zagledal šest skrivnostnih lučk in po tem sklepal da je videl — štiri volkove. A. B. PREKOPANA CESTA - Glavno črnomaljsko prometno žlo Ulico Staneta Rozmana te dni piekopujejo, da bodo pod njo speljali novo kanalizacijo, vodovod, položili telefonske in električne kable. Prvi dan obvoza niso upoštevali vsi vozniki in so imeli miličnici kar* precej dela na praksi v BETI V Beti v Metliki bo obvezno Počitniško prakso opravilo 26 dija-' ^ .^dnjih šol in učencev raznih Poklicnih šol, 15 pa jih je na praksi obratu v Uižrjem Zakanju. Men-.9* praktikantov so dolžni skrbeti, se ndadi ljudje spoznajo s celot-Proizvodnim procesom in samo Pravno organiziranostjo nqvečje 'Hiške delovne organu acije. Se-(k® dobijo ob koncu prakse tudi , Parno nagrado, ki znaša 910 do oR dinarjev. Mt)A JANKO BRODARIČ NA GORIČKEM rei?<* 25- tega meseca dela v j^bbliški brigadi na Goričkem tudi s brigadirjev iz metliške občine, lani? brigado 80 poimenovali po obi u Rrodariču. Te dni jih bodo tad predstavniki Kmetijske ^hrge Metlika, ki je pokrovitelj ^ške brigade. SPREHOD po METLIKI KUvJ,E PREDSTAVNIKI FOLr b d i ^E SKUPINE Ivan Navratil, kl^rtje pod okriljem Mladinskega Uto,9’ so se udeležili štirinajstdnev-ttw seminarja na otoku Pagu. Do-Pfesu *? ® wnfli P0*®! znanja o Od j*> lepo zagoreli, a tudi opaljeni Jeseni je pričakovati kup lv Programu te vedno uspe-2* folklorne skupine. °RlIrr DESET MINUT PO k^tliv .«* Je cesta, speljana skozi Polna tako imenovanih de-'barri avtobusov. Veli o Belo-l>joRaCev namre^ potuje na delo in z iim v IMV, drug za drugim voze-ki [.avtobusom pa pravijo zlobneži, na teJ strani Gorjancev ne J*a> kar tekoči trak delovne ^ " ' . -I-—.—I I« >1 , ■ _ ...— Malo volje in denarja v Metliško kopališče na Kolpi vzbuja že več let med prebivalci občinskega središča in drugih krajev nezadovovoljstvo in je deležno kritik. Pogosto je slišati: „Ce bi katero drugo mesto imelo tako kopališče na tako topli in čisti reki, bi si ljudje lahko obliznili vse prste in marsikdo bi rad cel dopust preživel na Kolpi. Pri nas pa...“ Res je: kopališče je neizkoriščeno, zanemarjeno, včasih je bil tam vsaj ob koncu tedna ples, večkrat so pripravili prijetno prireditev „Noč na Kolpi" itd., itd. Danes pa se Metličani hodijo kopat na Primostek ali pa si v bližnji okolici poiščejo kakšen miren in čist kotiček ob lepi reki Poleg tega je prostor na nefliškem kopališču kot nalašč za prijeten kanp. In da bi ga uredili ne bi bilo potrebno ne veliko denarja ne truda. Tudi te dni je tam videti nekaj šotorov in avtomobile z registracijami različnih držav. Vendar ljudje ostanejo dan, dva, potem pa se odpravijo naprej, saj urejen kanp pri današnjem turistu velja več kot pa sicer lep prostor ob nadvse prijetni reki kjer pa žal ni tistega udobja, ki ga današnji turist zahteva Tako misli tudi Jože Bahor, 17-letni učenec novomeške gostinske šole in Vatorjev štipendist, ki zadnje dni vodi bife na metliškem kopališču. .»Kopališče in kanp bi morali temeljito urediti," pravi Jože, kigakopalci pohvalijo kot vestnega in prijaznega natakarja »Vsaj koše za smeti bi lahko nanestiti, da ljudje ne bi odpadkov metali po travi in v Kolpo. Tudi hrana se v bifeju ne da dobiti, čeprav je kuhinja Seveda en samvsega ne bi znogel." Vendar je Jože, ki se vsak dan vozi na delo iz Obrha pri Draga-tušu, dejal daje on tukaj samo na počitniški praksi in da ni njegova stvar, da bi »reševal" metliško kopališče. Nekdo pa se bo slej ko prej moral bolj resno lotiti tega * a. B. PoztJ^cijc IMV. Glasba in smeh ne občinskih mej. SILVESTER MI-Hju El C - trenutno je na potepa-letoj ■. Japonski - bo sodeloval na jtlasj”llh Dnevih slovenske zabavne ^ladK s .P°Pev*c0 ®ara b*3' bk-? je napisana v modernem Wi .u’ besedilo pa govori o ki presoja vse življt _ r mesta s svojega polo Sodobna tema. enje po-žaja Metliški tednik SAMO VODA NI DOVOLJ — bfejveč pripomb glede metliškega kopališča gre na račun onesnaženosti. Za pivo silo bi bilb potrebno namestiti vsaj koše za odpadke, vzgoja ljudi, ki mečejo steklenice in čiepinje po travi in v vodo, pa je druga stvar. Skozi Kočevje do morja Domačini in tujci odkrivajo bližnjico do morja — Letos rekordni promet Glavna značilnost letošnjega poletja je, da je zaradi posodobljene magistralne ceste Škofljica- Kočevje— Delnice promet večji. Tu skozi gre proti morju ali nazaj domov veliko tujcev. Magistrala kljub temu še ni preobremenjena s prometom. Cesta je dobro vzdrževana, čeprav tudi res, dajo ponekod prav zdaj, sredi sezone, krpajo. Edina večja ovira na njej je pred Delnicami, kjer je precejšen del ceste odneslo že pozimi, a so se cestarji prav zdaj spomnili, da sojo začeli popravljati, tako še no zavirajo promet Mnogo prepočasi poteka tudi gradnja obeh viaduktov pri Delnicah do novega priključka. Tako morajo avtomobili po stari, ozki, vijugasti, IT Predlog ribičev Prepovedati motorne čolne Ribiška družina Kočevje je dala občinski skupščini Kočevje in njenemu izvršnemu svetu pobudo, naj prepove vožnjo z motornimi čolni in gliserji po nastajajočem rudniškem jezeru. Motorni čolni namreč uničujejo bregove in ogrožajo kopalce, razen tega pa obstaja nevarnost, da bi z oljem in bencinom onesnažili novo jezero. Onesnažitev bi bila huda že zato, ker jezero nima niti pritoka niti odtoka vode. Tudi KS Tudnik-Salka vas, na katere območju je jezero, pripravlja podoben predlog kot ribiči PO BLIŽNJICI DO MORJA -Vedno več domačih in tujih turistov se odloča za pot proti morju dcazi Kočevje, saj je tu bližnjica iz Ljubljane na južni Jadran. Kljub temu ta magistralna cesta niti v teh poletnih dneh ni preobremenjena in na njej ne prihaja do zastojev. (Foto: Primc) KMALU PRVI „PUGLED“ Mladinci iz Stare cerkve pri Kočevju bodo te dni izdali prvo številko svojega glasila »Pugled". Prispevke imajo že zbrane, nekoliko težav pa je s tiskanjem. V tem glasilu bodo pisali o delu, težavah in načrtih krajevne skupnosti in mladine. Za ime »Pugled" so se odločili zato, ker je bil tu 1942 zbor aktivistov OF, vasica Pugled, ki je zdaj v ruševinah, pa je prav na območju te KS. strmi in uničeni cesti ter preko Delnic. Nekatere luknje na tem starem delu ceste so že tako velike in stare, da so prava turistična zanimivost. Od Škofljice do Kolpe je cesta razmeroma lepa. Nevama je le tam, kjer pelje skozi naselja. Na hrvaški strani je cesta lepa le do Homra, nato pa je strma in ovinkasta vse do Delnic. Tudi cesta od Delnic do morja (Reka ali Crikvenica) je nevarna, predvsem kadar je mokra. Previden voznik pa vendar lahko prevozi cesto Kočevje-Reka (88 km) kljub vsem oviram in morebitnim zastojem v uri in pol. J. PRIMC v-------------------------------- Vročina sili ljudi v vodo Ribe v topli vodi poginjajo — Rinža umazana Večina Kočevcev je te dnina morju. Redki se »namakajo" tudi v Kolpi in Rinži. Kolpa je sicer kljub nizkemu vodostaju nekoliko mizla, vendar to ni ovira, da ne bi bilo ob sobotah in nedeljah tu veliko kopalcev. Nekateri se vozijo po njej tudi s čolni. Slabše je na Rinžl čeprav je pri Mahovniku urejeno zasilno kopališče, ki je bUo prejšnja leta lepo obiskovano. Letos je voda tu precej kalna oziroma umazana. Vprašanje je, če le zaradi neke gladine ali pa se v Rinžo stekajo spet iz hiš, hlevov oz. naselij odpadne vode. Vendar je kljub temu Rinža le bolj čista kot morje v svetovno znani Opatiji, ki je letos polno nafte in odpadkov. Ribiči .te vroče dni nimajo posebnega uspeha ne na Rinži ne na Kolpi. V Kolpi še vedno, se pravi že dobra dva meseca, poginjajo ribe. Medtem ko so v začetku leta, po- VERIGA - Varčevanje pri porabi mazuta, bencina le polagoma uspeva. Pri uporabnkih je za to premalo volje in zavesti ker vsak po svoje tolmači ali je to dobro ali ne. Večina je mnenja, na bi rajši izdajali bone za benda Ce pomislimo, da se je zadnji ponedeljek iz območja občtn Ribnica in Kočevje za pismeni izpit pza voznike prijavilo nad 100 voznikov motornih vozil postane jasno, da bo potreba po bendnu stalno naraščala. dobno kot prejšnja leta, umirali le odrasli lipani pa ugotavljajo letos ribiči in ribiški čuvaji, da poginjajo tudi manjši lipani (dolgi okoli 30 cm) in postrvi. Bolj redko pa opsi-jo mrtvega sulca. DROBNE P IZ KOČEVJA BRUSURA - Republiški štab za civilno zaščito in repubH&i sekretariat za ljudsko obrambo sta izdala brošuro »KAKO BOSTE POMAGALI SEBI IN DRUGIM”. Založi jo je republiški sekretariat za ljudsko obrambo, in sicer v 450000 izvodih SLABA CESia - Kidričeva ulica v Kočevju, ki je najbolj gosto naseljeni dd mesta, ima najbolj vegast asfalt Cestišče in pločniki so zviti kot da imajo revmo. Cas bi že bil da bi poskrbeli tudi za ta del mesta. MOST POPRAVLJAJO - Most v Mahovniku, ki je že več mesecev brez ograje, zdaj popravljajo. ~ zarq je že narejena, le vgraditi jo je še treba. Most bo nekoliko širši ker so bili prej betonski nosilci ograje na cestišču mosta, zdaj pa bodo izven njega, se pravi na štrli “ mosta rlečih nosilcih KOfiEUSKE Start za novi zdravstveni dom Tik pred začetkom gradnje — Otvoritev za občinski praznik leta 1981 — Izvajalec del SGP Zidar Kočevje — Veljal bo okoli 70 milijonov Gradnja novega zdravstvenega doma v Ribnici se bo začela - po zagotavljanju odgovornih občinskh voditeljev — že ta ali najkasneje prihodnji mesec, dom pa bo dograjen v 16 mesecih. To pomeni, da naj bi začel delati v začetku leta 1981, njegova uradna otvoritev pa je načrtovana za 26. marec 1981, se pravi za občinski praznik. Vsa potrebna tehnična dokumentacija je že urejena, te dni pa bo izdano tudi gradbeno dovoljenje. Gradbeni odbor je izbral že izvajalca del SGP Zidar iz Kočevja, ki bo v kratkem prispeval pogodbo za izvedbo del. Zdravstveni dom bo veljal s podražitvami vred in z zagotovitvijo trajnih obratnih sredstev okoli 70 milijonov. Ta denar so zagotovili delovni ljudje in občani, ki so se odločili za uvedbo samoprispevka, in območna zdravstvena skupnost Ljubljana Zdra' kv. m ivstveni dom bo imel v dveh skupn ivršin. V kleti bo tudi etažah in kleti skupno okoli 3.400 m po zaklonišče. Stal bo med novim vrtcem ob Majnikovi cesti in Gorenjsko cesto. Temeljni kamen zanj so položili za letošnji občinski praznik. J. P. Pred četrtim semnjem Na ribniški semenj le domača obrt ali tudi drugo kot modna revija, gobarska razstava itd. 9. septembra bo v Ribnici četrti semenj suhorobarstva in lončarstva Nanj so povabili suhorobarje in lončarje iz vse Ribnike doline pa tudi iz širše okolice od Blok m Starega tiga (občina Ceiknica) do Dobrega polja (občina Grosuplje), Strug (občina Kočevje), Prevol (občina Novo mesto) in Lužarjev ter Zavrha (občina Ljubljana-Vič-Rudnik). Tudi letos je predviden za semenj sprevod godbe, pevcev, krošnjarjev, suhorobarjev in lončarjev skozi Ribnico. Glavni trg oz. glavna cesta bo zaprta za promet, ker bodo na njej stojnice. Vse podrobnosti v zvezi s semnjem še niso znane. Etnologi iz Ljubljane, s katerimi tesno sodeluje Turistično društvo Ribnica, ki je organizator semnja, se zavzemajo, da bi prikazali na semnju le tisto, kar bi prispevalo k ohranjanju in pospeševanju domače obrti, kr zdaj izumira. Nekateri drugi, predvsem obiskovalci dosedanjih semnjev, pa menjjo, naj bi tudi v bodoče na njem sodelovali še ostali obrtniki da bi imele svoje stojnice tudi druge OZD (na primer BPT Tržič, ki platno itd.), da bi ohranili Jno revijo, razstavo gob itd. J. P. S IsS&P m BISTRICA KAŽE DNO - Gladina Bistrice v Ribnici je tako nizka, da tkoro lahko preštejete vse ribe v njej. K temu pa ni pripomoglo le dolgo vroče poletje, ampak tudi dejstvo, da so pred leti podrli jez pri cerkvi, kljub obljubam pa še niso dogradili novega, boljšega. (Foto: Primc) - Zakaj se bojiš, da letos ne bi bilo z ribniškim semnjem kaj narobe? — Ker je 9. septembra, se pravi na dan, ko je kapitulirala Italija, pa me je strah, da ne bi zaradi dežja ali česa drugega kapituliral še semenj. z REŠETA SLIKE NA VOLJO - Upokojenci so se kljub poletnemu času številno udeležih letne konference in razvitja prapora. Fotografije s prireditve so na ogeld v društveni pisarni, lahko pa jih naročite med uradnimi urami Slike so po 35 din PRIJAVE ZA SEJEM - Cimprej prijavite udeležbo na razstavi za ribniški sejem v tajništvu društva ali . pri organizatorki Kmetovi September ni več daleč! PAST ZA TURISTE - V Ribnici se letos ustavi manj tujih turistov kot lani V „Spominkarstvu“ se oglasi predvsem manj Nizozemcev. Zanimivo je tudi da na ostrih ribni-3cih cestnih ovinkih pri hotelu marsikdo zgreši glavno cesto in zapelje proti čevljarskemu mostu, nato pa išče, kako bi prišel spet na cesto proti morja PREKOPAVANJA NE BO -Pred meseci smo poročali, da bo letos poleti glavna ribniška cesta razkopana, ker bodo gradili kanalizacijo. Te dni pa smo zvedeli, da letos s temi deli ne bo nič in da so preložena najmanj na prihodnje leto. REŠETO '1566) 1S. avgusta 197! DOLENJSKI LIST Fini fufi m n il '% uas Četrtek, 16. avgusta - Rok Petek, 17. avgusta - Radivoj Sobota, 18. avgusta - Helena Nedelja, 19. avgusta - Marijan Ponedeljek, 20. avgusta - Bernard Torek, 21. avgusta - Timotej Sreda, 22. avgusta - Marija Četrte, 23. avgusta - Rozalija ' LUNINE MENE 22. avgusta ob 18.10,- mlaj DRAGI hčerki IVANKI BOLTES, Gabrje 77, želi vse najboljše za njen dvojni praznik ljubeča mama in vsi, ki jo imajo radi DRAGI mami PEPCI MIKEC z Ra-teža iskrene čestitke za 70. rojstni dan in še na mnoga zdrava leta! Hčerka Ema, zet Jože, vnuka Emil in Joži. sko brusimo glave (ravnanje g la j za vse osebne avtomobile, ter priporočam za naročila. I ene na telefon (068) 85-180. , KUD OTON ZUPANCI C 00 ZSA» DRAGATUŠ. MLADI ZADRU* bodo pri osnovni šoli. Vabljen BRESTANICA: 1& in 19. 8. nemško-jugo slovanski barvni film Vinetou in A pači. BREŽICE: 17. in 18. 8., nemški barvni film Grške smokvice. 19. in 20. 8. ameriški barvni fflm Čudoviti svet divjine. 21. in 22. 8. francoski barvni film Življenje se prične dvakrat 110)1 SLUŽBO DOBI V UK SPREJMEM vajenca za izuči-tev slikopieskarske stroke. Brane Simončič, Pod Trško goro 16, Novo mesto, teL 25-541. STANOVANJA DIJAKOM oddam opremljeno sobo. Naslov v upravi lista (3283/79). V NOVEM MESTU oddam opremljeno sobo dvema osebama. Možnost souporabe kuhinje in kopalnice. Naslov v upravi Usta (3193/79) ODDAM ogrevano sobo dijakinjam. Naslov v upravi lista (3192/79). ODDAM sobo s centralnim ogrevanjem dvema študentkama. Naslov v upravi lista (3194/79). IŠČEM sobo v okolici Straže, po možnosti opremljeno. Štefka Simončič, Za puže 12, 68310 Šentjernej. ISCEM SOBO v Novem mestu. Plačam dobro. Foto Cvetko Tramte, Breška vas 3, 68220 Šmarješke Toplice. MLAD zakonski par išče stanovanje v Novem mestu. Ponudbe pod „REDNO PLAČILO". ČRNOMELJ: 18. in 19. 8..ameriški film Zakon sovraštva. 21. 8. angleški film Inšpektor Kluzo v akciji 23, S. angleški film Bagzi Melon. KOSTANJEVICA: 18. 8. ameriški film Sin poglavarja Masajev. 19. 8. ameriški film SOS iz boeinga 747. 22. 8. ameriški film Hindenburg, poslednji cepelin. KRŠKO: 18. in, 19. 8. francoski film Zanesenec. 22. 8, italijanski film Nenavadna priložnost. 23. 8, ameriški film Lenny. NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 17. do 19. 8. italijansko-kenij-ski barvni film Sarari rally. 20. in 21. 8. italijanski barvni film Inšpektor v akciji 22. in 23. 8., ameriški barvni film Avanturista. NOVO MESTO - KINO JLA: Od 16. do 19. 8. ameriški film Old Fajcrhand. Od 20. 8, do 22 8. hongkonški film Ceng. SEVNICA: 18 in 19. 8. ameriški barvni film Doktor divjak - Mož iz bronze. 22 in 23. 8. francoski barvni film Manekenka in minister. PRODAM avto Lada 74. Srečko Kumer, Mestne njive 11, Novo mesta PRODAM Z 750, letnik 1970, registriran do 7. 80. Naslov v upravi lista (3275/79). PRODAM Renault 4, letnik 1974. Jerčič, Nad mlini 41, Novo mesta Ogled v soboto in nedeljo. PRODAM Z 750 lux, letnik 1976. Alojz Salmič, Koštialova 24, Novo mesto. PRODAM zastavo 101 Sc Informacije na telefon 23-115 od 16. do 19. ure. PRODAM zastavo 750 L, letnik 1975. Informacije na telefon (068) 23-577 med 15. in,17. uro. PRODAM motor in menjalnik od Amija 8, prevoženih 20.000 km. Priselac, Drska 50, Novo mesto, telefon 25-386. PRODAM NSU TT letnik 1970, lahko tudi na kredit Maijan Parkelj, Mirna peč 32 UGODNO prodam osebni avto NSU 1000 Q letnik 69 december, registriran do 14. 1. 1980. Naslov: Milan Krevs, Irča vas 27, Novo mesta PRODAM traktor Porsche (22 KM), , in kosilnico voziček in . - _ gled v soboto in nedeljo. Anton Šuštarič, Pri-lozje 6, Gradac v Beli krajini Časopisno založniško podjetje »DČLENJSKI LIST" 68000 Novo mesto, Glavni trg 3 ISCE PROSTA STANOVANJA v Novem mestu z a svoje delavce, ki se na novo zaposlujejo. V poštev pridejo enosobna stanovanja in samske sobe. Stanovanja najemamo za določen čas, lahko pa tudi za nedoločen čas. Ponudbe pošljite na upravo lista, Glavni trg 3 ali se osebno zglasite pri nas. Motorna vozila PRODAM osebni avto AMI 8 v voznem stanju. Ogled vsak dan popoldne v Re gerci vasi 13, Novo mesta PRODAM Peugeot 104, letnik 76. Telefon (068) 23-426. PRODAM Z 101 lux, letnik 1978, prevoženih 16330 km. Informacije na telefon (068) 21-809 po 17. uri vsak daru _ ... Alojz L— bič, Smalčja vas 27, Šentjernej, DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lupšina. IŠKI ( UKJbUMbKi UDBUK: Marjan Legan (glavni in odgovorni ure nikX Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrej Barteij, Maiji Bauer, Janez Pezelj, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoian in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Duian Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 6 din, letna naročnina 238 din, polletna naročnina 119 din, plačljiva vnaprej - Za inozemstvo 480 din ali 25 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun: 52100-620-107- 32000- 009- 8- 9. OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 130 din, 1 cm na določeni stiani 160 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 200 din, 1 cm na prvi strani 250 din. Vsak mali oglas do 10 besed 50 din, vsaka nadaljnja beseda 5 din - Za vse druge oglase velja do preklica cenik št 10 od 1. 1. 1979 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št 421—1/72 od 28. 3. 1974) se Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. JE KOCI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-603-30624 — Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Ulica talcev 2, p.p. 33, telefon (068) 23-606 - Naslov uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, p.p. 33, tdefon (068) 23-611. - Nenaro-čenih rokopisov in fotografij ne vračamo - i“ pidom: CZP Dolenjski ust, Novo mesto -pravica, Ljubljana. - Časopisni stavek, filmi in Barvni filmi in tisk: Ljud- UGODNO prodam zastavo 750, registrirano do 3. 8. 1980. Ivica Ucman, Veliki Orehek 18, 68322 Stopiče. PRODAM Renault 4, letnik 1975. Ogled vsak dan po 14. url Luk-šič, Vavta vas 71, Straža. UGODNO prodam 125 zastava, letnik 1975, registriran do 6. 4. 1980. Telefon 84-916. PRODAM avto fiat 850, registriran do maja 1980. Drejčetova pot 15, Novo mesto. PRODAM LADO 75/76. Brumat, Vel Bučna vas 39, Novo mesto. ZASTAVO 101, 1974, registrirano do julija 1980, prodam. Te lefon (068) 23-135. PRODAM fiat 750 L letnik 1978. Marija Deu, telefon 82-786. PRODAM športno škodo, letnik 1976, tip 110 L Slavko Bartolac, NSU Ganglova 4, Metlika. >U 1200, dobro ohranjen, pri dam. Hotko, Kristanova 32, Novo dobro ohranjen, pro- mesto, telefon 24-663. PRODAM dobro ohranjeno Z 101, letnik 1972 november. Martin Cvelbar, Šmarje 5, Šentjernej ali telefon 22-080. PRODAM traktor Eicher (16 KM) v dobrem stanju, s koso in plugom ali zamenjam za težjega. Franc Pečar, Trnje 5, 68250 Brežice. PRODAM AUDI 80 L, letnik 1973. Informacije na telefon (068) 23-581 ali na naslov: Štokič, Šegova 93, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjen fiat 124 po ugodni ceni Informacije po teL 851-414 od 18. do 20. ure. POCENI prodam AMI 8. Ljubo Drobnič, Kolodvorska 13, Kočevje, tel 851-929. PRODAM zastavo 750, registrirano za eno leto. Franc Murn, Podgora št 6, Straža. PRODAM škodo 1100 L, letnik 1971 Cena ugodna. Janez Doles, Veniše 57, n-lt, T Leskovec pri * Krškem. TAM 4500, kasonar, letnik 1970, registriran, prodam. Vinko Bojane, Kristanova 5 3, Novo mesto. UGODNO prodam zastavo 101 L, letnik 1977, karambolirano, z dodatno opremo. Prodam tudi na kredit Informacije do 14. ure na telefon (068) 71-193. . PRODAM po ugodni ceni nemški enoosni traktor (10 KM) v dobrem stanju. V, račun vzamem tudi razno blago. Alojz Prijatelj, Ravnik 23, Šentrupert. PRODAM spačka L 74, registriranega do 6.80, potrebnega manjšega karoserijskega popravila. Cena 2,2 M. Dolenja Krošica 20, Cerklje ob Krki PRODAM traktor Ferguson (65 KM) s Carlo Peshijem. Jože Klančar, Rodine 15, Trebnje. PRODAM traktor Ferguson (25 KM), kosilnico, plug in brane. Cena 30.000 din. Vinko Murn, Mrtvice 8, Leskovec. PRODAM zastavo 750, letnik 1970, lahko tudi na kredit. Janez Turk, • Gor. Mokro polje 5, Šentjernej. PRODAM Z 101, l 1977, parna. F. Šegula, VeL Vlahoviča 6, Brežice. PRODAM AMI 8, letnik 1974. Jože Zorko, Vel Mraševo 9, Podbočje. POCENI prodam NSU 1200 C, L 70—71. Zlatko Šket, Orehovec 43, Kostanjevica, 68311. PRODAM miri: moriš 1000 po ugodni ceni ter,.škodo" po delih. Franc Pepež, Šolska 6, Novo mesto. PRODAM avtomobil Zaporo žec, karamboliran, v nevoznem stanju, letnik 1977, po ugodni ceni. Janez Skušek, Dobliče 18, Črnomelj. , PRODAM renault 5 TL, letnik 1976. Naslov v upravi Usta (3234/79). Ogled popoldne. AMI 8 break v voznem stanju, letnik 71, poceni prodam. Skala, Draga-tuš pri Črnomlju. , PRODAM fiat 128. Andrej Agrež, Stolovnik 52, 68280 Brestanica. PRODAM UGODNO prodam dvojna balkonska vrata z okvirjem, enojna vrata, električni štedilnik in televizor. Pavel Udovč, Adamičeva 67, Novo mesta PRODAM 4 leta staro kravo brejo 9 mesecev. Turk, Škrjanče 1. PRODAM pianino za 15 tisoč din. Vprašajte po telefonu 21-805, GabronFr. PRODAM spalnico in termoakumulacijsko peč. Informacije na telefon 22-909. . PRODAM termoakumulacijsko peč AEG 4 KW. Informacije na telefon 23-177, popoldne. PRODAM dnevno sobo z dvema kavčema po ugodni ceni Avsec, Šmihel 32, teL 22-878. PRODAM 36 m2 hrastovega in 13 m2jesenovega parketa. Jože Pungerčar, Trbinc 17, 68233 Mirna. PRODAM črno—bel televizor. Marija Slak, V Brezov log 45, Novo mesta PRODAM po ugodni ceni rabljeno spalnico iz bukovega lesa. Telefon: 22-067. Vukmanovič, Zagrebška 18, Novo mesta PRODAM 2 kravi, rodovniški ena s teletom, druga 8 mesecev breja; teža 500 kg. Jože Turk, Ostrog 27, Šentjernej. PRODAM pevsko ozvočenje Soundcity 120 W z ehom, diatonično harmoniko C, F, B ali B, ES, AS in traktorsko prikolico, , nosilnosti 3 tone, brez hidravlike. Potov vrh 53/1. Novo mesto. NOVO tovorno prikolico za osebni avto takoj prodam. Šentjernej PRODAM dve prikolici za osebni avto in prikolico za živino. Šmihel 11, Novo mesto (poleg frizer- KOSILNICO z a traktor TV 730 prodam. Kovač, Log 26, 68294 Boštanj. PRODAM zamrzovalno skrinjo (400 1) po ugodni ceni Milan Badovinac, Stopiče 34. kupim KUPIM gumi voz (16-colski). Franc Zamida, Uršna sela 99. KUPIM celoten menjalnik ali po delih za frezo Lambordini motorji Franc Berus, Drska 8, Novo mesto, ali telefon 23-310. RABLJEN 100-ali 200-litrski betonski mešalec kupim. Alojz Ferlap, Gorica 13, 68282 Koprivnica pri BrestanicL RAZNO NEŽA MACEDONI, Dolenja vas 6 pri Šmarjetl prepovedujem širjenje poti v moje zemljišče. V nasprotnem primeru bom sprožila sodni postopek. MIRKO PLEVANC, Veniše 4/a , Leskovec, prepovedujem pašo kokoši ter delanje škode v vinogradu na parcch št 322 v Veni-šah. Kdor tega ne bo upošteval ga bom sodno preganjaL i JOŽE KRAMŽAR, Pleterje 11,68272 ■ VDOVEC star 65 let, s svojo hfo lepo pokojnino, lepim vino**® dom in še drugo zemljo zeli znati žensko za poroko ali «■* sj sama želi. Ponudbe na uP13 Usta pod „LEPA JESEN". . IMATE težave s spravilom le®'." * dov. Ja vite se na naslov: J«1 Sekula, Koroška vas 12, Stopi0 Zdole, prepovedujem hojo, pašo kokoš ter delanje škode na parceli št_ 457 in 458. Kdor tega ne bo PRODAM parcelo, primerno za vinograd in vikend. Parcela je na Golobinjeku pri Šentjerneja Vse informacije po telefonu (068) 85-341. , PRODAM gradbeno parcelo z gospodarskim poslopjem in urejeno lokacijo. Olga Jurca, Hruševec 18, Straža. NA LEPEM kraju v Uršnili seUh prodam 3100 m2 zemlje. Naslov v upravi Usta (3224/79). PRODAM novo eno stanovanjsko hišo na lepem kraju v Kostanjevici na Krki PlačUo v devizah Informacije dobite pri Milanu Jordanu, Grajska 14, 68311 Kostanjevica, po 18. url PRODAM 47 a travnika v bližini Šmariete. Naslov v upravi Usta aU. po telefonu 84-902 (3243/79). PRODAM travnik; malo gozda (1773 m2), blizu MaUcovca, primerno za vikend. Dostop z vsakim vozilom, v btižini elektrika in voda. Zglasite se pri Matiji Sladiču, Drušče 7, Tržišče. PRODAM domačijo v Rigoncah s 4,5 ha zemlje. Interesenti naj se zglasijo pri Savriču, Dobova 87. upošteval, ga bom sodno preganjal [^OBVESTILA I OBVEŠČAM cenjene stranke in voznike vame vožnje, da odpiram mehanično delavnico v Crmošnji-cah pri Stopičah ob cesti Metlika. Cenjenim strankam se priporočam. Franc Krevs, Crmosnjice 4 a, Stopiče. GASILSKO DRUŠTVO SMOLE-NJA VAS prireja v soboto 18. avgusta 1979 veliko vrtno vese-Uco. Zabaval vas bo ansambel SLAVČEK AVTOPREVOZNIK Alojz LukSč, MaU Slatnik 35/a, Novo mesto, obvešča občane in OZD na ol> močju Dolenjske, da opravlja prevoze s soUdnim avtobusom po konkurenčnih cenah na sindikalne in druge izlete in se priporoča. ■ OPRAVLJAM avtoUčarska dela in se priporočam. AvtoUčarstvo Boris Udovič, Cegelnica 22, Novo mesto, telefon 23—529. AVTOMEHANIK JANEZ VIDRIH, Otočec 10, obveščam cenjene stranke, da brusimo zavorne diske, zavorne bobne in po vrši n- V času od 2. do 8. avgusta ® v novomeški porodnišnici Marjetka Švalj iz Dolnjega ca - Mojco, Pavla Primc iz D°% ške vasi - Damjana, Majda No* Rumanje vasi - Francija, Olga ^ ko iz Grmovelj - Kristjana, Krasna iz Šentjerneja - Nino, na Praznik iz Grmovelj - Boja ’ Ti a, Katarina Senica iz D° Ko- Tilka Gospodarič iz J Šeni ivka, rta, J iKrmačine - Matejo, MUka Angelco, Brigita Vratnega - Urško, Ne venka iz Kanižarice - Bernardo, u Kolenc s Senovega — Mite, Fink iz Obrha - Vesno, PaV »„te bec iz Bizeljske vasi - Aleša > " Gregorja skih TopUc - Slavka, Suzana lene z Mirne - Črta, Ma ijana . iKrmačine - Matejo, MUka j, Hrastja — Angelco, Brigita *ov»t„ | nija Bovhan iz Osrečia t* Antonija Kužnik iz Srednjega . kenca - Jožeta, Nevenka Bereče vasi - Jožeta, Vui^--g Rutar iz Šentjanža - Mirana, Ljubi z Vrha pri Ljubnu - DatUr,’ Terezija Pa ode iz Jelš - Ton®4 Jelka Kržič iz Velenja - Robf j Marica Lokar iz Gorenje vasi Darka, Marija Košak iz Hrv*®^ broda - dekUco, Danica Ster» ^ Butoraja - deklico, Silva Jak** Semiča — deklico in Kristina P]*!* iz Spodnjega Starega grada -co. m frMiirepi DRAGI mami MARIJI PRUS iz Krmačine najlepše želje za dvojni praznik ter da bi nam bila še dolgo zdrava, želijo sin Ivan z ženo Katjo ter Ivan in Andrej. MARIJI ŠUŠTARŠIČ čestitajo za dvojni praznik in ji žeUjo še mnogo zdravih in zadovoljnih let vsi domači ZAHVALA Nenadoma nas je za vedno zapustil našdiagi sin, mož, oče, stari oče in brat FRANC KRALJ iz Zaloga pri Škocjanu Iskreno se zahvaljujemo vsem znancem, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem za podarjene vence in izrečeno sožalje. Posebna zahvala velja še Pe terfinovim, Matkotovinj in Stanku Markeljcu za nesebično pomoč ter podjetjem VGP, Industriji obutve, Pionirju lesni obrat in Krki TOZD Zdravila. Hvala tudi župniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Žalostni sporočamo, da nas je po dolgotrajni bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, ljubljeni oče, dedek, brat, stric in svak NIKO BADOVINAC iz Suhorja 9 pri Metliki - splošne bolnišnice v Novem venJcev 'm 5^‘i3 in se v velikem številu udeležili njegovega pogreba-sosedom, pnjate^em, ki so nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, pl r’ 22 sPremstvo s praporom. Lepo zahvalo LD za spremstvo in poslovilni govor ob Pp £ za wpl®. poslu'^newbe5?e pred wšo- Lepa hvala za pomočsosedom Marjanu Juletu, Pe pa, Francki m Manji, godbi iz Me thke za žalostinke in župnikoma za lepo opravljeni obred-Vsem lepa hvala, ki so zasuli s cvetjem njegov tihi dom. Žalujoči: žena Angela, sin Niko, hčerka Mimica z družinama in drugo sorodstvo ZAHVALA Po 50. letu skupnega življenja je 7. avgusta umrla v 78. letu starosti in nas za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in teta MARIJA ZUPANOC j roj. Nose iz Verduna 6 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, posebno pa Kraljevi in Se pahoirjevi ter Nosetovi družim, ki so nam v težkih trenutkih nesebično nudili pomoč. Hvala podjetju Bor iz Dolenjskih Toplic za podaiiena venca, vsem, ki so darovali vence in cvetje, nam izrazih sožalje^ ter pokojnico v tako velikem številu spremili na zadnji poti Iskrena hvala godbi Novolesa, zdravniku Zivkoviču ter župniku za opravljeni obred. , Neutolažljivi: mož Karel, sinovi Karel, Franc, Jože z družino, sestra Verona in vsi vnuki ter Gril z družino DOLENJSKI LIST ZAHVALA V 77. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, ata, ' stari ata, brat JOŽE BOBNAR z Rdečega kala 25, Dobrnič Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem •n sosedom ter vaščanom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob stani in spremili pokojnika na zadnji poti. Najlepša hvala kolektivom Novograd-komunalne storitve Novo mesto, Novo-teks-Priprava, Donit Velika Loka, SGPIgrad Vrhnika, Industrija u*Hja-pomožna dejavnost Vrhnika. Lepa hvala dekanu in kapla-nu za opravljeni pogrebni obred. Žalujoči: žena Neža, sinovi Jože, Janez, Drago, hčerki Vida in Ma rija z družino, sestra in brat ter drugo sorodstvo ZAHVALA O življenje, kako si kruto... Nenadoma nas je za vedno v 81. letu življenja zapustila naša ljuba mama in stara mama ANAFIR roj. Težak iz Gor. Lokvice 13 pri Metiiki Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam iztekli sožalje in ki so našo mamo pospremili na zadnji poti Posebna zahvala naj velja preds. KS Lokvi ca tov. Francu Stepa niču in Marji Muc za poslovilne besede doma in pri odprtem grobu, godbi na pihala iz Metlike, kaplanu za opravljeni obred in vsem, ki ste pokojni darovali cvetje, za venec pa sodelavcem brata Lojzeta iz 1MV in sorodnkom. Počivajte v miru in naj vam bo lahka zemlja, ki ste jo neizmerno ljubili! Žalujoči in za vse hvaležni sin Jože z ženo Martino ter otroki Martino, Alenko in Silvo ter drugo sorodstvo ZAHVALA V 66. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama, babica in prababica ANGELA KARLIČ Telče 6 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za podarjeno cvetje in izreženo sožalje. Posebna zahvala velja PGD Te lče in Tržišče, govorniku tov. SelevScu, župniku za opravljeni pogrebni obred in vsem, ki ste pokojnico v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti Vsem prisrčna hvala. Žalujoči: mož Rudolf, otrod Milka, Rudi, Marica in Lojze z družinami ter drugo sorodstvo ti 1 ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata DOMINIKA BRATOŽA iz Novega mesta, Ljubljanska 16 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustovali z nami, nam izrekli ustno ali pismeno sožalje, mu darovali vence in cvetje, ter ga v tako velikem številu spremili do preranega groba. Zahvaljujemo se njegovim stanovskim tovarišem železničarjem za izkazano pomoč, delovnim organizacijam Labod in IMV, družbeno političnim organizacijam, krajevni skupnosti BrSin, športnim organizacijam, društvom, zdravstvenemu osebju, ki mu je lajša k) bolečine in skušalo reSti življenje, godbi, pevcem in govornikom za poslovilne besede. Vsem skupaj iskrena hvala! Vsi njegovi tl.* ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustil naš oče in stari oče ANTON KREGAR iz Gor. Straže Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnii poti, mu darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni pevskemu zboru ter govorniku za poslovilne besede. Najlepša hvala tudi kolektivu Novoles ter dekanu za lepo opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi m. $ ZAHVALA O b tragični in mnogo prezgodnji smrti našega ljubega moža, očeta, starega očeta, brata in strica ALOJZA JALOVCA iz Jerman viha se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem, posebno sosedom, ki so pomagali v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se duhovniku za opravljeni obred in tov. Engdsbergerju za ganljive besede. Žalujoči: žena Justina, otrod Milka, Vlado, Slavko z družinami, brat in sestre ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše drage mame in stare mame MARIJE PLUT roj. Marajn z Vinjega vrha 9 pri Semiču se iskreno zahvaljujemo dr. Kohnu ter zdravstvenemu osebju iz Črnomlja, ZB Stranska vas, govorniku Matiji Simoniču ter sosedom, ki so nam priskočili na pomoč. Najlepša hvala župniku za opravljeni obred in številnim darovalcem cvetja in vencev, črnomaljski godbi in vsem, ki so drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sinova Martin in Matija z družino, hčerka Ivanka z družino, brat Žan, sestra Zalka ter drugo sorodstvo V SPOMIN Boleč je spomin na 14. avgust, ko je minilo leto dni odkar je v cvetu mladosti stara komaj 20 let s svojo tragično smrtjo zarezala globoko rano v naša srca, naša nepozabna hčerka in sestrica DARJA NOSAN iz Prigorice 101 Daleč , si, a vendar živiš z rami, mi pa se tiho sprašujemo, zakaj te je usoda iztrgala iz naše sredine, ko si bila polna dela, želja in ljubezni pq življenju. Tvoj lik je še živ med nami, a tvoj grob nemo priča, da si se za vedno poslovila. Ti p molčiš in ne slišiš naših klicev, ne čutiš prelitih solza, ne vidiš potrtih src, vor' tisočerih cvetov te ne prebudi, ker je usoda tako kruta. Iskren hvala vsem, ki prinašate cvetje na njen prerani grob in prižigate sveče. Neutolažljivi ata, mama in brat Tone ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni nas je v 77. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče in stari oče MARTIN KIRAR Zavinek 11 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in vaščanom, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence ir cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni sestri Alojziji za nego in skrb v času bolezni Najlepša hvala kolektivoma Industrija obutve Novo mesto ter IGM Strešnik za Podarjene vence, župniku pa za opravljeni obred. Žalujoči: žena Marija, hčerka Marija ter sin Martin z družinama ZAHVALA Nenadoma nas je zapustil v 79. letu starost dragi mož, oče, stari oče, brat in stric JAKOB KAMBIČ iz Črešnjevca 28 pri Semiču Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje in darovali vence ter spremili pokojnika na zadnji poti Posebna hvala GD Črešnjevec in Krvavčji vrh za spremstvo, Antonu Pašiču za poslovilne besede ob odprtem grobu, ZB Črešnjevec, sindikatu Iskre Semič in sodelavcem, kaplanu pa za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi Črešnjevec, dne 22. julija 1979 Črešnjevec, Mladica, Graz ZAHVALA V 77. letu starosti je zatisnil trudne oči naš dobri oče, dedek, pradedek in stric DOMINIK KLAVŽAR iz Krajnih brd pri Bland Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za podaijene vence, številno cvetje in izrečeno sožalje. Posebna hvala sosedi Kerinovi, Kun&ovi in Krevljevi za nesebično pomoč, hvala govornikoma za poslovilne besede in duhovniku Se enkrat hvala vsem, ki ste spremili na njegovi zadnji poti. no pomoč, hvala govornikoma za po s za opravljeni pogrebni obred. Se pokojnika v tako velikem številu spri Žalujoči: sinova Ivan in Dominik, hčerki Tončka in Mid z družinami, vnuki, pravnuka Janja in Roman, nečaki, Martinkovičevi in drago sorodstvo ZAHVALA Ob nenadomestljivi in boleči izgubi naše drage mame, stare mame in tete TEREZIJE VOVKO Žaloviče 11, Šmaij. Toplice se iskrem zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, znancem in prijateljem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje in vence in jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti Posebna hvala internemu oddelku bolnice v Novem mestu, ZB KS Šmarjeta, gradbenemu podjetju Novograd Novo mesto, trg. podjetju Novotehna Novo mesto, tovarni oblačil Labod Novo mesto, kolektivu Instalacije Ivan Pečarič Kr3co ter župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sinova Jože in Ivan, hčerke Rozi, Lojzka in Mici z družinami 33 (1566) 16. avgusta 1979 * s ^ V marsikateri organizaciji J združenega dela poteka delo \ te dni počitniško zaspano, S saj kar precej delavcev ta čas \ iiživa dopust kje na morju > ali v gorah. Povsem drugače S Pa jena kmetih. Prav poleti ^ se kmetje ubadajo z najbolj £ perečimi vprašanji, koliko ^ bo pridelka, kakšna ujma k lahko ta pridelek še zmanjša, 5 Potem spet so zaskrbljeni ^ zaradi suše ali moče Skrat-S ka> kmetovo ddo je ves čas ^ ena sama skrb zaradi pridel-S ka, vremena, ne nazadnje pa 5 tudi zaradi cen, zaradi trga, S ki je pri nas marsikdaj neure- 3 M . J Enaintridesetletni kmet { Jože Vidmar s Sela pri Ra te-£ žu se sicer ne ozira tako S zaskrbljeno v nebo, pa tudi ^ gibanje cen mesa in krmil ga S ne skrbi tako močno, da bi ^ zaradi tega kritiziral po dob % gem in počez. Seveda pa to \ ne pomeni, da bi ne raz• J mišljal o položaju kmetov, o \ njihovem delu, ki je vredno J manj, kot pa dejansko prina-J ša in ustvarja. Prav zato se je 3 prijetno pogovarjati s tem J mladim človekom, ki pozna 5 vse težave in tegobe svojega N stanu, hkrati pa teh težav ne \ poveličuje in posplošuje. ^ „Danes na kmetiji nihče £ več ne gam toliko, kot so ^ garali včasih S,troji so kar J precej razbremenili kmete. { Pa tudi dohodek je boljši, ko > je bU včasih. A vseeno, kme-S tovo delo ni cenjeno tako, kot je cenjeno delavčevo de-S lo v tovarni Jaz dobim za ^ uro okoli 15 do 20 dinarjev, * za tak denar pa ne bi delal 5 noben delavec," pove S Vidmar mimo. Ko razpreda { misli o položaju kmetov, ne > pozabi povedati, da je bil -1 prav na področju kmetijstva mi, s kooperacijskimi odnosi J z zadrugami, pa vendar se * zdi, da mora kmet v primer- £ javi z zadrugo vložiti veliko * več dela, skrbi in več tve- $ gati Zadruga ima skrbi veli- * ko manj, svoje štiri odstotke £ pa pobere vedno, ne glede t na trenutni položaj. J Vidmar ima na skrbi 18 J hektarov zemlje, od tega je 5 okoli tretjina obdelovalne £ Ta zemlja hrani trenutno 404 telet, ki jih Vidmar redi za * novomeško kmetijsko zadruga Pravi, da je to število premajhno, saj bi bilo ekonomično rediti najmanj 60 telet Več pa jih ne more rediti, ker nima dovolj zemlje, pa oddaljena je pre- w več od domačije. Zp mlje je t sicer dovolj, pa tudi z zložbo bi se dala precej izboljšati Toda kmetje so vse preveč zaverovani v tradicionalno razporeditev parcel Vendar so te težave vseskozi prisotne. Zato se je Vidmar z njimi že nekako sprijaznil Bolj ga skrbi letošnji pridelek koruze in ostalih krmil Cene krmil namreč samo rastejo in rastejo tako da je moral za nekaj časa opustiti rejo z visoko kaloričnimi krmili, ker niso več ekonomična: s prirejjo ne more pokriti prirejnih stroškov. Prav zato so bila teleta nekoliko manj rejena kot sicer. In dopust? „Še nikoli nisem bil 10 dni skupaj na dopustu, ” pove Vidmar, pa doda, da je na morju bil že cele tri dni Tudi na izlet gre z mladimi z adružniki, a pravega brezskrbnega dopusta a le ne more privoščiti Potem še doda starosvetni izrek, da je za kmeta petek in svetek samo delo. J. SIMČIČ velik napredek ^ krediti, strojnimi skupnost- H * I I* S * I ZMAJ ZA UMAZANO KRKO - Ne za strašenje otrok, temveč za čiščenje onesnažene reke so na kostanjeviaci sobotni „bene§ci noči nadovfli tale čoln. Ocenjevalna komisija je nagrado 2 000 *Sir° raJ'e namenila črpalni ploščadi za nafto, ki se tudi znajde med to nesnago. (Foto: Pripetljaj v menzi kočevskega Itasa razburil duhove - Vzroki za drisko še nepojasnjeni Takoj za uvod. Vrstic pred nami ne gre šteti obsojanje ali kritiziranje največjega koče* skega kolektiva, pač pa zgolj za odgovor vsem izkrivljenim govoricam o nedavnem pripetljaju v Itasovi menzi Kajti — tako so zagotavljali vsi pristojni - čistoče in redu tovarniških prostorov družbene prehrane, kot jih imajo v Itasu, skorajda ni najti v kočevski občini Natanko Štirinajst dni je danes od tiste malice v Itasovi menzi, ki je dvignila toliko prahu. Na jedilniku je bila pečenka s fižolovo solato. Delavcem je Sla okusno pripravljena hrana v slast. In dan bi minil kot toliko drugih, če se nenadoma ne bi pričele daljšati vrste pred tovarniškimi stranišči. Na Školjkah se je' izmenjalo okoli J 20 delavcev. Na Zavodu za sodalno medicino v Ljubljani, kamor so Sli vzorci hrane v preiskavo,'nam niso dali odgovora. Da rezultati Se niso znani, vendar močno dvomijo o zastrupitvi s hrano. Podobnega mnenja je bil tudi kočevski sanitarni inšpektor Franc Sile. Tako je povedal: „Nič ne kaže na zastrupitev s hrano. Temu v prid govore tudi simptomi Razen nad drisko se noben delavec ni pritoževal nad glavobolom, bolečinami, tudi bruharnja ni bilo. Kot da bi vsi popili odvajalna sredstva. Sicer pa, to je treba zapisati, Itasov obrat družbene pre- V ENI URI PREŽIVEL DVE NESREČI Poleg Vinka Ahlina, ki se je v petek po prestani prometni nesreči peljal z rešilcemna zdravljenje, so se v novaneški bolnišnici znašli še voznik rešilnega avtomobila Boris Slak, spremljevalec Zvone Pungerčar in grSki državljan Konstantinos. One njenega dne je Grk pri Ponikvah prehiteval tovornjak, pri tem pa spregledal nasproti vozeči rešilni avtomobil. Mater je ubil Preiskovalni sodnik odredil pripor za Staneta Brulca Prejšnjo sredo zvečer je na Dolžu št. 6 pri Stopičah prišlo do družinske tragedije. Tako vsaj kažejo prvi rezultati, do katerih je prišla sodna komisija, ko je v četrtek obiskala hišo pokojne Terezije Klobučar. Slednjo so namreč tistega dne našli mrtvo. Znaki nasilne smrti na pokojnici so komisijo privedli do domneve, da je šlo za umot De janja je usumljen Terezgin 46-letni sin Stane Brulc, za katerega je preiskovalni sodnik že odredil pripor. Kot kaže, je do tragedije prišlo zaradi družinskega spora. Brulc, ki sicer živi v sosednji vasi Vrhe, je v sredo popoldne obiskal mater, med njima pa je prišlo do prepira. Zvečer sta se razšla. OkoB 22. ure se je Brulc ponovno vrnil k materi Beseda je znova dala besedo, med prepirom pa je Stane pograbil stol in z njim udaril mater, da je hudim pogodbam podlegla. hrane je eden najbolj zgledno urejenih v kočevski občini “ Z besedami iz zaenkrat najbolj pristojnih ust v vsej zadevi zaključi- mo zapis o Itasovi menzi Ce seveda rezultati iz Ljubljane ne bodo dali drugačne slike. a BUDJA Letalski poleti po naročilu Od 1. avgusta dalje je možno leteti po naročilu Z nakupom sodobnih štirisedež-nih letal vrste Piper in Česna so se Dolenjskemu letalskemu centru v Novem mestu odprle možnosti, da nudi polete po naročilu na vsa jugoslovanska letališča. Pred kratkim je Dolenjski letalski center podpisal pogodbo s potoval- Ribnicanka s tovornjakom Prodajalka suhe robe Milena Pajnič iz Zapotoka pri Ribnici je na Štajerskem stara znanka. V Brežicah na tržnici pozna vse kupce, oni pa njo. Bogato izbiro ima in vedno drži besedo, če obljubi kak izdelek po meri Je prava Ribničanka, iz hiše, kjer že več rodov izdeluje suho robo. Tudi sama jo zna izdelovati in mož prav tako. „Kaj pa va5 nasledniki? ” me je zanimalo. no agencijo INEX o prodaji letalskih kart za vse vrste naročenih poletov v Jugoslaviji S turističnimi leti nad Novim mestom in okolico je dana možnost občanom in turistom, da spoznajo lepote naše dežele tudi iz zraka. Poslovnim ljudem pa so letalske zveze iz novomeškega letališča dobrodošle, saj bodo odpadle skrbi zaradi nakupov kart za redne linije. Je pa vrsta krajev s športnimi letališči, kjer redna letala ne morejo pristajati Poslovni ljudje pa marsikdaj letijo tudi tja. Naročeni poleti v eno smer za letalo stanejo: v Mursko Soboto 1.440 din, v Ptuj 1.170 din, v Osijek 2.820 din, v Slovenjgradec 1.020 din, v Čakovec 1.440 din, v Pulj 1.560 din, na Rijeko 960 din itd. In če vzamemo v roke svinčnik ter izračunamo, koliko stane prevoz z avtomobilom, je vsako razmišljanje odveč. Upajmo, da se bodo letala DLC Novo mesto češče pojavljala na jugoslovanskem nebu. J. SAJE m Kostanjeviški šelmarji opravili polletno žehto Medtem ko marsikje polletni obračuni poslovanja še niso M" gledali luči vseta, so v soboto kostanjeviški šelmarji pred stotinami obiskovalcev na javnem zasedanju svojega perforcenhau# ošvrknili vse, kar je bilo od pu**a sem tega vredno. Nekateri so se jezili, ker J prireditvijo niso pričeli od 1<“ uri kot so napovedali lepaki Prireditelji so vseeno mislili vsen> le najbolje. Ansambel „Gorenj-ci“ je namreč na veseličnem prostoru tačas že neutrudno igral, če pa se vrli Dolenjci noč*-jo zavrteti še za dne, si morajo pač pripisati sebi Z. lampijonj ovešeni okrašeni čolni na Krk* pridejo do izraza šele v tenu« ravno tako tudi raznobarvne rakete, ki jih tokrat ni bilo malo_ Vrsta čolnov - spremljalo ji* je budno oko ocenjevalne konfr sije - ni mogla mimo aktualn® stvari ki ta čas še posebno žulijo Kostanjevičane. „Cistim umaz*" no Krko,“ je s posebnim pisom za vratom oznanjal velik zmaj. Četudi bi bil pravi, W zaradi nesnage v reki vse od Novega mesta sem prav gotovo končal podobno kot pred čašo® somi Ocenjevalna komisija * zato prav gotovo ni motila, ko j« zmago prisodila naftni ploščad’ Krka. Po vsej verjetnosti bi mogoče najti resnično kaj te v* boj dragocene tekočine v fr stem, kar so precejali iz rek*-Njihovih imen od komfeii* nismo mogli dobiti, saj bi #* njihov naslov lahko še kdo potrkal Perforcenhauzu in vsej J*®" ostali srenji ob Krki bo umi**' na reka ostala tudi vnaprej. so ugotovili, še protesthi spre*0' di niso zalegli Krčanom očitn0 zavidajo prevelik delavec i dol"’ kjer se poslušalec lahko razteg tudi čez pet sedežev. Smrad & Celuloze jim bo do pusta mord* uspelo vreči za dodatno ogreva' nje vse preveč pozabljenega Topličnika. V vsej prizadetosti jim pri Prosvetnem društvu Lojze Košak še najmanj manjka humorja. A. i i ■tiisiisjpss tiII tli isrsftižt mr* - Nev gostinski lokal na Trški geri — Prijetno vzdušje lep razgled — Dovolj prostora notri in zunaj i „ Misli m, da se ne bo nobeden odločil za ta poklic. Sinov tudi ne silim vanj. Zaslužek je vedno slabši. Mož je šel za dve leti v Nemčijo, da je prislužil denar za stroje in avtomobila. Na pot odhajava vsak s svojim tovornjakom in sva po štiri dni v tednu zdoma. Zame je to veliko. Doma imam tri fante, stare 13, 14 in 15 let. Starši poskrbijo zanje po svojih močeh. Zdi se mi da mi ne bi ostajalo nič časa, četudi bi za vselej opustila pot za dinarjem iz kraja v kraj. Po 500 kilometrov prevozim na dan. Lani sem prebila dva meseca v bolnišnici Namenjena sem bila na sejem v Brežice, pa sem za las ušla smrti Avtomobilist, ki je čelno trčil v moj tovornjak, je bil na mestu mrtev. Zdaj razumete, zakaj sem toliko v skrbeh. Peš se danes nikamor ne pride in tudi kupci so zahtevnejši kot včasih. S seboj moramo voziti vse od žlic in druge drobnarije do škafov, sit in c ekatjev vseh vrst. Ročno delo kmalu ne bo več plačano, zaradi konkurence kitajskih izdelkov,ki jih ima naprodaj vsaka trgovina.” JOŽICA TEPPEY Nekoč je bila stanovanjska hiša, danes pa je Krkina Zidanica na Trški gori. Govorimo o mogočni s slamo kriti stavbi, ki nosi letnico 1860 kot spomin na prvo večjo adaptacijo. Bivša lastnica jo je prodala Krkini TOZD Zdravilišča, ki jo je letos obnovila. „Naša odločitev se je rodila iz povpraševanja po lokalu na Trški gori,“ nam je povedal Vlado Petrovič, tehnični vodja TOZD Zdravilišča. obiskovale Zidanico vsak dan. petkih, sobotah in nedeljah bo obisj1 možen brez vnaprejšnjih rezervacij-Prostora je dovolj, upajo vsaj, da ^ 130 sedežev v kleti, pritličju >" podstrešju ter 100 zunanjih zaido^ i valo. ,,i Pot do lokala je dobršen “ j asfaltirana, senčni parkirni prost0, na vrhu pa lahko sprejme več sto avtomobilov. Gostitelji 0 ljubljajo zmeme cene in cviček * <)> fP trškogorskega okoliša. Pravijo,,.r i bodo že naslednje leto točili vin® lastne proizvodnje, o čemer ob gledu na pet hektarov vinograda,11 i dvomiti. '*> 4 ir i Škripajoča vrata dolenjske ^ ristične ponudbe so torej spet #*”• koliko bolj odprta. Kdaj bodo d konca? ! - M. LUŽA* .u Prvotnazunanjapodobaje ostala, le omet je svež in slamnata streha nova. Notranjost je preurejena in na novo opremljena. Poleg stare skrinje in poslikane kredence ustvarjajo prijeten anbient še panjske kočnicc. „Bivanje na Trški gori bo dodatek k zdravljenju pacientov iz Šmarjeških Toplic," pravi Petrovič. Lokal ne bo odprt samo za tovrstne goste. Skupine, ki se bodo predhodno pojavile v hotelu v Šmarjeških Toplicah, bodo lahko KAKO DO OTROKA? Marsikdo je v zadregi, ker#? ve, kje se naročijo otroci ‘e dni smo prebrali na stebru’ knjigami DZS v Kočevju, r so ga razobesile prodajalk1, da naročila zbirajo prav ,0# Da ne bo pomote: gre & knjigo „ Otrok", v kateri zve ste vse o otroku od rojst do petega leta. - m jjSm mEST uyjat jam p mTci oc 1 n P* n ■ ■ ■ bil' Zli SRSti! MBRA1979 IŽANJE CEN ZENSKI MOŠKI in OTROŠKI konfekciji, pleteninam, usnjeni konfekciji, usnjeni galanteriji, perilu in kopalkam. trgovska hiša maximarket ljubljana,Trg revolucije 1 , supermarket LJUBLJANA, Pasaža na Ajdovščini centromerkur LJUBLJANA Jrubarjeval Blagovnica Litija, prodajalne »Biserka" v Ljubljani in prodajalna Trbovlje V.;»i L mm EPS "Dolenjski list" Novo mesto