Državni mnogoboj MČ Državni mnogoboj GG r : -Posočje 99 Im* -taborniška revija ZVEZNI D6G6DKI pripravil Pugy 2 Kje bo zlet 2002? Starešinstvo ZTS v Ajdovščini Ali smo s sprejemom navodil za organizacijo večjih akcij vzbudili zanimanje za soorganizacijo največje taborniške akcije? To vprašanje se je verjetno porajalo v glavi marsikaterega člana starešinstva, ki je tretjo junijsko soboto sodeloval na starešinstvu ZTS. To pa ni bilo edino vprašanje, na katerega ni bilo moč poiskati pravega odgovora. Veliko je bilo polemik okoli odvajanja članarine Zvezi tabornikov Slovenije. Razlog, zakaj nekateri rodovi plačajo samo 30 članarin, imajo pa veliko več članov, verjetno tiči v odnosu do ZTS. Očitki kot "odvod je previsok", ali "zveza ponuja premalo", so pogosti, slišati pa je tudi izjave, da zveza odvoda članarine sploh ne potrebuje. Po drugi strani so bili člani starešinstva enotni, da je potrebno ugodnosti članstva v ZTS bolje promovirati, v rodovih pa odgovorne vprašati, s kakšno pravico izberejo samo 30 ljudi, za katere se izda članska izkaznica, ostali pa kljub plačani članarini ostanejo brez. Rodovi presežek zadržijo zase, to pa je življenje na tuj račun. Odločitev je seveda njihova, območne organizacije pa se od tega problema distancirajo. S problemi realne slike stanja članstva v organizaciji je povezana tudi rast članstva. Ocena, da članstvo stagnira, je v tem trenutku subjektivna (neplačevanje članarine za murne in grče, minimalna registracija 30-ih članov), ne gre pa zanemariti dejstva, da je potrebno opraviti temeljito analizo sedanjega stanja in bodočih trendov. Peace cruise Poljska skavtska trijambornica Zawisza Czarny je že v vodah Sredozemskega morja. Na svojem krovu je na mirovno križarjenje popeljala nekaj manj kot 100 mladih iz vse Evrope. Cilj njihove udeležbe je spoznati čim več načinov in metod preprečevanja in reševanja sporov, vsa znanja in izkušnje pa bodo kot vodje akcij, srečanj, delavnic, skupin ... prenesli v domače skavtsko okolje. Udeleženci prve in druge etape so že prepotovali pot od Aleksandrije do Haife, Beiruta in Limassola na Cipru, pred tretjo in četrto etapo pa so še Famagusta, Istambul in zaključek v Pireju. Mirovnega križarjenja se udeležujeta tudi dva člana ZTS, Črt Borec in Gašper Cankar. Techuana 2001 V okviru mednarodnega tabora Techuana 2001 potekajo že številne pripravljalne aktivnosti. Velik odmev avstrijske javnosti je požela predstavitev akcije, na kateri so sodelovali predstavniki vseh petih organizacij, ki sodelujejo v projektu. Pred mestno hišo v Celovcu je 26. junija cel dan potekala predstavitev projekta, pripravljene so bile različne delavnice in kulturni program. Mladi udeleženci so s seboj prinesli tudi prst, ki so jo stresli v skupen lonec, vanj pa zasadili drevo, ki naj bi pognalo korenine povezanosti med skavti sosednjih držav. V tem duhu pa je izzvenela tudi odmevna 4-minutna reportaža, ki so jo objavili na avstrijski nacionalni televiziji ORF v večernih poročilih. vsebina Državni mnogoboj 6 Državnega mnogoboja za murne, medvedke in čebelice, ki je potekal od H. do 13. junija v Kočevju, ni moglo pokvariti niti slabo vreme. Kljub petkovemu nalivu, saj je lilo kot iz škafa, se je v Kočevju zbralo več kot 30 ekip. Državni mnogoboj G< 12 Ste se udeležili letošnjega NOT-a? Ste vsaj slišali o nenavadnih vremenskih razmerah, ki so vladale na njem? Da je bilo suho, no, da ni deževalo? Da sploh ni bilo mokro? In ste se vprašali, kje je ta voda, ker kar tako vendar ni mogla izhlapeti? Otroci za prihodnost 20 Tisoči otrok, ki preživljajo grozote zadnje balkanske vojne so v njej ostali brez doma in pogosto tudi staršev, ir čeprav se zdi, da dobijo s pomočjo v obliki hrane in varnosti prav vse, to še zdaleč ni res. Posočje 99 28 Ali smo kot prostovoljci pripravljeni napraviti nekaj tudi za druge, nekoga izven taborniške organizacije? Seveda, saj nas k temu zavezuje prisega in zakoni. Samo priložnosti je bolj malo. Tečaji ZTS 32 Ste že bili kdaj na kakšnem tečaju v Bohinju? Potem veste, da si na koncu tečaja vedno rečemo: "Se spet srečamo v Gozni šoli!" V naslednji številki Čičev memorial Peace cruise uvodnik ič Želje Poletje je čas kartic. S taborjenja, morja, gorskih pohodov in nakupovalnih izletov. Med vsemi pozdravi in željami, ki pridejo na Zvezo, pa je tudi nekaj prav prijaznih predlogov za vsebino revije Tabor. Tabor naj bi, tako meni A.V., dal prednost individualnosti in iznajdljivosti ter se posvetil pionirskim temam. To naj bi dosegli z zmanjšanjem števila reportaž in opisov ter namenili prostor bolj strokovnim temam. Recimo preživetju v tujem svetu, kot Himalajo, Ande, puščave Afrike, Bližnji vzhod in pragozdove imenuje A.V. Prav rad bi napisal, da se mi ideja zdi sicer dobra, vendar to preprosto ni res. O "pionirskih temah" lahko beremo v potopisnih revijah, ki jih je v Sloveniji kar nekaj, dvomim pa, da bi večjemu številu tabornikov koristili napotki za preživetje v okolju, ki ga večina lahko vidi le v dokumentarnih TV oddajah. Napotki v obliki potopisov so bili vedno dobrodošli in so še, ideja posvečanja večine strani revije temam, ki so sicer na nek način blizu taborništvu, nikakor pa slovenskemu načinu taborništva, pa ni dobra. In vedno, to si upam trditi, ko se pojavi kakšen članek o praktičnih temah, veliko bralcev reče: "Pa saj to že piše v Taborniškem priročniku". Tudi zato je v tej številki kar sedemnajst strani namenjenih reportažam. Državni mnogoboji, tabor v Posočju, tečaji Zveze in še kaj. Za vse, ki ste siti obilice fotografij in Taborove redovalnice, pa še konec Dosjejev RD. Na strani 38 seveda. Matija Tonejc I Glavna urednica: Mateja Sušteršič Dimic Odgovorni urednik: Matija Tonejc Urednici prilog Medo in Gozdovnik: Polona Robida, Spela Novak Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Moškon Uredništvo: Jaka Bevk-Seki (ilustracije), Igor Bizjak, Rafael Kalan, Primož Kolman, Tine Koloini, Branka Lešnjak, Marta Lešnjak, Frane Merela, Barbara Papež, Franci Pavšer ml., Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetličič-Medo (fotografija) in Barbara Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. 20, fax 001/13-01-477, E-mail: zts@guest.arnes.si; WWW: http://www2.arnes.si/guest/ljzts1/index.btml. SIT, za tujino pa 100 DEM. Tekoči račun: 50101-078-47184. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Upoštevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za tekoče leto. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Grafična priprava: Tridesign d.o.o., Ljubljana Tisk: Tiskarna Skušek d.o.o., Ljubljana Poštnina plačana pri p Naslovnica: Tine Dobro dejanje ob začetku šole - udeleži se krvodajalske akcije! Krvodajalske akcije v septembru: Domžale Loče Jesenice Oplotnica Trebnje Laško - Rimske Toplice Steklarna Rogaška Slatina II. Ribnica na Pohorju Frani Polzela Sežana Komen Benedikt v Slovenjskih goricah Steklarna Rogaška Slatina I. Kamnik Ljubljana Slovenske Konjice 6., 7. 8. 8,9,10. 914,15. 16. 16. 16. 17. 17. 20,21. 22. 23. 23. 23., 24. 28. 29., 30. Zadnjic sem malo pospravljal in dobil v roke stare in novejše Tabore. Nad novejšimi sem bil rahlo razočaran. Fotografije, krite s tekstom in odrezane, spravljene na minimum oz. možno tudi tako foku-sirane; izgubijo vso vrednost in tudi vlogo, ki jo imjo pri vsebini članka. Potrudite se. Drugače pa (priloge za MČ, PP) super. Lahko bi malo zmanjšali razne opise, reportaže in se posvetili kakšnim PIONIRSKIM TEMAM, ali ne? Za pravo, realno preživetje v tujem svetu. Npr. Himalaja, Andi, puščave Afrike, Bližnjega vzhoda in pragozdov. Dajte prednost INDIVIDUALNOSTI in IZNAJDLJIVOSTI. . . . ___________A.V. Naj živita ženin in nevesta Še ena taborniška poroka je obeležila letošnjo pomlad. Poročila sta se namreč Simona in Aleš, ki ju verjetno še najbolj poznamo po knigi Vodnik vodi vod in pa po potovanjih, s katerih sta včasih napisala kaj tudi za Tabor. Na poročno potovanje sta odšla v Avstralijo (nostalgija?), upamo pa, da bosta kmalu poskrbela tudi za nov taborniški podmladek. Da ta-borništvo ne bo "izumrlo", sta poskrbela tudi Peter in Mojca; bodoči član družine Vrčkovnik že nabira inštruktorska znanja. PUGY 5 Mojca in Peter Otroci Posočja na svojem prvem ProstovoM tabor ä taborienju tosoqe B Ali smo i kot prostovoljci pripravljeni napraviti nekaj tudi za druge, nekoga izven taborniške organizacije? Seveda, saj nas k temu zavezujejo prisega in zakoni. Samo priložnosti je bolj malo. Eno izmed njih so lahko zgrabili vsi popotniki in grče, saj je Zveza tabornikov Slovenije v okviru evropskega skavtskega projekta Evrokoraki pripravila prostovoljni tabor Posočje 99 z mednarodno udeležbo. Od 205 prijavljenih otrok je na taboru sodelovalo 170 „..otrok iz občin Bovec, Kobarid in Tolmin. Za nemoteno funkcioniranje tabora in izvajanje aktivnosti je skrbelo 78 tabornikov, dve članici osebja iz Hrvaške in 20 iz Belgije. Programske :tivnosti so bile usmerjene k življenju v naravi, orientaciji, raznim delavnicam in športnim aktivnostim, zvečer pa so otroci posedeli okoli ognja in peli. Nekateri člani prostovoljnega osebja so čistili rečno strugo hudournika v Bovcu in čistili sobe ter urejali nabrežino pri trdnjavi Kluže. Tudi skavti iz Belgije - Lenelle Françoise Naša naloga je izvesti projekt, katerega vsebino pripravljamo skozi celo leto, izvedemo pa ga v državi, ki jo sami izberemo. Letos smo tako izbrali Slovenijo in Posočje. Informacije smo našli v knjižici Evrokoraki (Eurosteps), ki je zelo uporabna za hitrejše navezovanje stikov in iskanja mest, kjer izvajamo projekte. Lansko leto so projekt izvajali na Portugalskem, v času bivanja pa so renovirali hiše, otroški vrtec in igrišče ob njem. Letos smo sodelovali pri izvedbi delavnic za otroke iz Posočja, v času bivanja pa smo očistili tudi zajeten konec rečne struge. Seveda smo se udeležili tudi športnih aktivnosti; spuščanja po Soči s hidrospeedom, kanjoninga in raftinga. Najbolj zanimivi so bili trenutki ob prihodu v tabor. Nismo razumeli taborniškega pozdrava (mrmranja) in to jih je pozitivno presenetilo. Kasneje smo skupaj z ostalimi člani Razposajenega otroškega smeha in preživljanja prostega časa med prijatelji denar ne more nadomestiti. osebja navezali pristne stike in se naučili celo nekaj besed v slovenščini. Atmosfera je bila odlična. Za osebje smo en večer pripravili tudi čisto pravi koncert. V Sloveniji smo preživeli 7 nepozabnih dni. Za avtobus, s katerim so pripotovali, so sami zbrali finančna sredstva. Tudi za potovanja so ga priredili in opremili sami, v njem pa se lahko zaradi posebne priredbe pelje samo 12 potnikov. V času tabora sta vodstvo in udeležence obiskala župana bovške in koba-riške občine (slednji je imel na taborjenju tudi svojo hči). Pozitivno sta ocenila prizadevanja tabornikov, saj razposajenega otroškega smeha in preživljanja prostega časa med prijatelji denar ne more nadomestiti. V obeh občinah je tudi sicer kar nekaj stalnih tabornih prostorov, saj lepote narave tabornike vlečejo tudi v te predele (samo letos je tam taborilo 7 rodov). "Sodelovanje med taborniki in občino je zgledno, treba pa je upoštevati neke minimalne predpise in medsebojni dogovor. Zeli-mo si, da bi taborniška organizacija zaživela tudi pri nas," sta še dodala. Pugy Ze udeleženci zleta v Velenju leta 1997 so pokazali, da je težnja mladih po prostovoljnem delu prisotna. Razvijanje prostovoljnega značaja dela v organizaciji poteka tudi sicer, saj so vsi vodniki in vodje prostovoljci. Seveda gre pri prostovoljnem delu izven organizacije za drugačne pogoje. Zatakne se, ko je za takšno dejavnost potrebno pridobiti finančna sredstva, ki so neobhdno potrebna za izvajanje takšnega dela (prehrana, bivanje, osnovna sredstva za izvajanje dela). Teh sredstev je bilo za letošnji tabor bolj malo. V ospredje sili dejstvo, da nas družba zaenkrat še ne sprejema kot organizacijo prostovoljcev, ki so pripravljeni pomagati drugim. To je sicer jasno zapisano v temeljnih načelih organizacije - dolžnost do drugih, očitno pa je, da promociji temeljnih načel posvečamo premalo pozornosti. y Razpoloženi udeleženci in pohvale organi- zator'u Državni mnogoboj MCl VKmmu 8 Državnega mnogoboja za murne, medvedke in čebelice, 11. do 13. junija v Kočevju, ni moglo pokvariti niti slabo vreme. Kljub petkovemu nalivu, saj je lilo kot iz škafa, se je v Kočevju zbralo več kot 30 ekip. V soboto, ko so se Č-jem pridružili še murni, je le še rahlo pršilo, v nedeljskem jutru pa je udeležence pozdravilo sonce. V srcih naših najmlajših članov pa ni bilo prostora za oblake in slabo voljo, saj so bili med prijatelji povezani z rdečo rutko. Pohvala organizatorju Organizatorji, člani Rodu rjavega medveda iz Kočevja, so se na mnogoboj res dobro pripravili. Starešina rodu Marko Muhič je povedal, da so sicer imeli nekaj težav pri dogovarjanju za šolo Mnogoboj več kot tekmovanje V prostem času so udeleženci sodelovali na različnih ustvarjalnih delavnicah. Izdelovali so izdelke iz lesa, figurice iz odpadnih cunj, lutke iz nogavic in starih rokavic. Druženje je tako postal enakovreden del taborniškega mnogoboja, med prijatelji pa so se bili pripravljeni pogovarjati prav vsi. Prvič je bila na mnogoboju predstavljena tudi taborniška zloženka. v Kočevju, zato so mnogoboj izpeljali v nekaj kilometrov oddaljeni Stari Cerkvi. Ravnatelj osnovne šole v Kočevju tabornikov še ne pozna, je pa škoda, ker bi bilo tekmovanje v Kočevju hkrati tudi promocija in priložnost za povečanje števila članov. Tovrstnih organizacij za mlade na tem koncu primanjkuje, pozna pa se tudi, da je občina gospodarsko šibka in s strani podjetij ni možnosti za podporo dejavnosti mladih. Zanimive izjave Leon Rolih - Lecko (RSR - Ilirska Bistrica): "Če se bomo še naprej s takšno vnemo in tako velikim številom ekip udeleževali različnih tekmovanj bomo bankrotirali." Emil Mumel (RZR - Zreče): "Čast Mestne zveze Ljubljana rešuje edina ekipa iz Rodu Bičkove skale." Erika Gril (KR - Selnica ob Dravi): "Kočevje sploh ni tako daleč (poglejte na zemljevid, kje je Selnica)!" Izdelovali so izdelke iz lesa, figurice iz odpadnih cunj, lutke iz nogavic in starih rokavic. Sodniki pripravljeni Letos je mnogoboj potekal po novih, za udeležence "prijaznejših" pravilih. Šlo je za popravke časovnic in ocenjevanja, ki so doprinesli k lažjim pogojem tekmovanja. Kvaliteta je pomembnejša kot hitrost in zaradi tega naj bi na mnogoboj v prihodnje prišlo še več ekip. Sodniki so vestno opravljali svoje delo, nekaj je bilo tudi takih, ki so po sodniškem seminarju prvič prijeli za kartončke s številkami. l v ■ Po mnenju nekaterih vodnikov, je razlog za neudeležbo za to starost tudi dolžina mnogoboja. 10 Vod Medvedi prvič na mnogoboju Na mnogoboju je sodeloval tudi vod iz Rodu rjavega medveda. Tudi njihov vod se imenuje Medvedi (prej so bili Zajci), vodnik pa je Bojan. Stari so od 8 do 10 let, skupaj pa so že eno leto. Osvajajo taborniško znanje in so veseli, da so lahko prvič na taborniškem mnogoboju skupaj s prijatelji iz vse Slovenije. Miha, Simon, Toni, Dejan, Ana in Jan še pristavijo: "V Rogu živijo prijazni medvedki in sladke čebelice." Za nekatere predolgo Nekaj dni po mnogoboju je po Internetu zakrožila polemika o dolžini mnogoboja za medvedke in čebelice stare 7 in 8 let. Po mnenju nekaterih vodnikov, je razlog za neudeležbo za to starost tudi dolžina mnogoboja. Tri dni je po mnenju nekaterih staršev naših članov preveč. Tekmovanje naj bi trajalo samo en dan (v soboto), prvi in tretji dan pa bi bil namenjen zabavi, ustvarjalnosti in druženju. Tako bi se tekmovanja kot ekipa udeležili vsi, preostali program pa bi bil namenjen tistim, ki so dovolj samostojni in jih starši pustijo v varstvo vodnikom za tri dni. O ideji in spremembah bo razpravljala tudi komisija za program MČ. OSEBNA IZKAZNICA Na mnogoboju le ducat rodov Zadovoljstva nad dobro izpeljanim mnogobojem ni skrival niti Aleš Arko, pomočnik načelnika ZTS za program za vejo MČ. Vremenske nevšečnosti niso bile ovira za izvedbo tekmovanja, nikakor pa tudi ne izgovor za vse tiste ekipe, ki se mnogoboja niso udeležile. Sicer je res, da tradicijo sodelovanja na mnogobojih goji le ducat rodov v Sloveniji, letos pa so se izneverili še tisti, ki so v preteklih letih z udeležbo prispevali k številčnejši zasedbi. V preteklosti smo na posvetih ugotovili, da mnogoboje potrebujemo, verjetno pa tiči razlog za majhno zanimanje tudi v izvajanju taborniškega programa. In še utrinek s tekmovanja ....Končno smo imeli čast, da pokažemo naše znanje v postavljanju šotora. Uspelo nam je in kot prva ekipa smo šotor postavili v 2,53 minute. To je bilo kar dobro, saj smo zaradi mavca na Matejevi roki morali popolnoma spremeniti taktiko postavitve. Ocene so bile dobre.... Vod Zmaji - Rod severnice, Maribor Načelnik rodu Aljoša Beljan Rod rjavi medved je nastal leta 1998 na pobudo in ob pomoči pisarne ZTS. Delujemo na področju mesta Kočevje, kjer je taborniški rod z istim imenom v preteklosti že deloval. Trenutno šteje nekaj več kot 20 članov in imamo dva voda MČ Z različnimi akcijami bi radi v rod privabili večje število članov, hkrati pa si želimo izobraževati naše člane na vodniškem in inštruktorskem tečaju. Seveda je to povezano s finančnimi sredstvi, ki pa so zelo omejena. Dobre pogoje za delo nam nudi narava, ki je v okolici res nekaj posebnega (Kočevski Rog, Kočevska Reka ...) 11 ^M Glasba v ušesih, veter v laseh pavo~eh, pa za vratom, pa v rokavih, p^ Na pot skozi potop Dež se je v valovih zaletaval v vetro-bransko steklo, zdaj navpično, zdaj vodoravno, z leve ali desne, potem pa plju-skoma od vsepovsod. Dežne zavese so zastirale pogled na pokrajino, s še večjim veseljem pa cestišče pred vozilom. Brisalci tudi pri največji frekvenci niso kaj prida zalegli. Odločil sem tvegati in testirati hipotezo Adamsa Duglasa - izhajajoč iz dejstva, da je vidljivost tako ali tako nikakršna, sem za trenutek izključil brisalce. Rezultat je bil osupljiv: izkazalo se je, da je vidljivost lahko tudi negativna - če je bila prej enaka nič, je bilo sedaj še slabše!! Res pa nisem vide' nič več, niti ko sem ponovno vključi' brisalce. Razdejanje nas obdaja Ob prihodu se mi je odprl nadvse zanimiv pogled. Prve ekipe so se že pripravljale na tekmovanje. Naokrog pa... luže in podrti šotori. In organizatorji, ki so, kot se je zazdelo, s spuščanjem zmajev skrbeli za jutranjo zabavo. V resnici so le v hudem vetru pospravljali najbolj zdelane in premočene šotore. Očitno so morali biti njihovi stanovalci prvi dan še posebej dobre volje... Če so si privoščili polnočno kopanje... udeležili letošnjega NOT-a? Ste vsaj slišali o nenavadnih vremenskih razmerah, ki so vladale na njem? Da je bilo suho, no, da ni deževalo? Da sploh ni bilo mokro? In ste se vprašali, kje je ta voda, ker kar tako vendar ni mogla izhlapeti? Mogoče se je le potuhnila, se tiho množila in čakala na primeren trenutek, da se pojavi med ljudmi. Mogoče na naslednji taborniški akciji? Mogoče v Ajdovščini? Zakaj pa ne!? "A marine can stand everything" Toda udeležencev to ni posebej motilo. Hitro in nedisciplinirano so se podali na discipline in pokazali poznavanje lokostrelstva, postavljanja šotorov, stražnega stolpa, signalizacije... Skrat- ka sploh znanje vsega, kar si lahko preberemo v priročniku "Mnogoboji". In kot vedno so nekateri pokazali več, drugi manj. Tako je minil drugi dan mnogoboja. s II In organizatorji, ki so, s spuščanjem zmajev skrbeli za jutranjo zabavo. Nočno življenje Veter se je, užaljen, da se nihče ne zmeni zanj, z vedno večjo piko spotikal ob ljudi. , •• i • Ti pa so se nagrmadili v štabcu in torji, ki so, v . m i ■ ' . pričakovali ... presenečenje. Nekaj m zmajev se je pripravljalo, to je bilo očitno. Jtranjo Organizatorji so v šotor že cel večer prinašali čudne klade, pa mikrofone in zvočnike in drugo opremo, ki nekako ne spominja na taborjenje. In potem sta se pojavila še dva čudna tipa in se smukala tam naokoli ... nakar sta zavzela svoje položaje za mikrofonom in zabava se je začela. Koncert v živo! Na mnogoboju! Noro! Igrala in "nažigala" Lavro, Krokodilčke, Nirvano, vse živo! In kar nista in nista nehala. Minila je že ura strahov, onadva pa še kar in kar. In publika je uživala in pela in valovala in plesala. In ko se je koncert že skoraj končal, sta se na stolček zavihtela še dva mladca z Nothing else matters, nato pa še veliki organizator -Andrej osebno. Šele nato se je zadovoljno razšlo. f t ^ V J* s- Koncert v živo! Na mnogoboju! Noro! B£! " . Mira 3 . jI—, " Mk Kreativnosti ni meja Tretji dan je bil fizično najbolj napoten. Svoj delež je seveda prispeval veter, nekaj pa tudi v prejšnjih dneh, predvsem prejšnjo noč, iztrošene zaloge življenjske energije. Ostalo je naredila orientacija. Ni bila sicer posebno naporna, toda gibati se je bilo vseeno potrebno... Zato pa so "kreativne delavnice" spet motivirale tekmovalce. "Team Zvezinih Kreativcev" je pripravil delavnico vrvohods-tva, izdelovanje "riževih žogic", risanje "etno" motivov, glasbeno delavnico in delavnico "po vrvi krožečih in nato v zrak skakajočih vrtavk". Zvito. O njih boste še slišali. "May the Wind be with you!" Od prvotno ušivo slabega vremena, se je zadeva skokovito izboljševala: dež je prenehal še pred svitom drugega dne, oblaki so se trgali, na trenutke so se na nosovih udeležencev pojavila tudi sončna očala. Ostal je le veter, ki se je, najprej vihravo in nagajivo, nato moreče in nadležno, upiral v zastave, šotore, tabornike, stavbe, rinil v očesa, ušesa, v usta, za vrat ... Tri dni se ga nismo uspeli znebiti. Na koncu smo ga pustili kar tam in odšli domov. Črtomir Utrinek iz kreativne delavnice Ni bila sicer posebno naporna, toda gibati se je bilo vseeno potrebno... TABOROVA REDOVALNICA Vi ocenjujete ... mi zaključimo Splošna ocena prav dobro Vreme Hrana Organizacija Druženje Težavnost zadostno prav dobro prav dobro odlično dobro V Taborovo redovalnico so glasove prispevali udeleženci mnogoboja. TABOR si je pridržal pravico, da povprečje zaokroži navzgor ali navzdol. Balaiaofe«»«»» Slava najboljšim! Odločitve so moja ■ potsprememb Tokrat sem se sprehodila po knjigi Richarda Bacha Polet v globine... Nisem se utapljal v njegovo bolečino, temveč sem se na-mrščil. "Seveda ne, Dickie. Saj nobena stvar nič ne pomeni." "Ampak zate niso prazni spomini!" Obupano si je želel splezati na stekleni zid, naoljen z vprašaji. "Vodni stolp! Richard, ti veš, kaj pomeni!" Stegnil sem roko in se dotaknil njegove rame. "Vem, kaj pomeni zame, Dickie. Toda vodni stolp ima milijone drugih pomenov, ki sem jih pustil vnemar, pomenov, ki zame niso resnični. Nobena stvar nima pomena, dokler ne spremeni naših misli ali nas samih." "Govoriš kot odrasli," je rekel. "Nobena stvar nima pomena?" "Dokler tistega, kar se je zgodilo, ne predelaš v mislih," sem rekel. "Vzpon na stolp ne pomeni nič, dokler mu ne pripišeš pomena. Odločiš se, da je bilo plezanje visoko v zrak nauk, da je višina enaka grozi, in celotno življenje se ti spremeni. 'Prihodnost v višinah? Moja že ne! Nikoli višine, prosim, hvala!' "Ta odločitev," sem nadaljeval, "ta nauk, ki si si ga izmislil, ti raz-pne deset tisoče možnosti prihodnosti, zbriše deset tisoče drugih, tudi mojo med drugim. Nič višine pomeni nobenih letal, pomeni nobenih poletov, pomeni nobenega jadralnega padalstva, pomeni nobenega Pastirja, pomeni nobenih spominov na Dickija, pomeni nobenega odpiranja njegove ječe, pomeni nobenega jezera spominov, sredi katerega sediva." "Ti se nisi odločil, da je višina enaka grozi." "Bilo je prelepo, Dickie! Z vrha tistega vodnega mlina je bila groza v malih črkah, ČUDO! pa v velikih. Pomen, ki sem si ga izbral, mi je spremenil življenje: Premagaj strah in zagledal bo{~udesa. Še vedno drži." Zazrl sem se mu v oči. "Sam se moraš odločiti, ali moja resnica velja tudi zate ali pa jo zavrni kot nesmisel," sem rekel. "Načela, za katera bi umrl, najvišje dobro, ki ga poznam - so zate le predlogi, možnosti. Ti izbereš in ti živiš posledice. Vsak da, ne, morda, ustvarjajo šolo, ki ji rečeš osebno izkustvo." Potem pa so se iz popisanih listov knjige moje preteklosti prikotalili dogodki, zapisani z velikimi črkami. Tisti, ki so bili na moji poti nekakšne prelomnice. Zakaj sem se tako odločila? Kako bi bilo, če bi takrat rekla da namesto ne? Bi danes pisala te vrstice, če...? In ali bi sploh čutila, da mi je Pot neizbrisno zaznamovalo stopanje z mnogimi taborniškimi prijatelji, če ne bi že leta nazaj proti meni prihajalo srečanje s tistim nepozabnim taborjenjem?... Prijetne odločitve ti želim, prijatelj, znanec, ti, ki te še ne poznam! Lrga Duhovni trenutek po taborniško m. :ev v si alni tabor skupnos oditeljev ZSKSS Vihiir upanja bil organiziran z namenom alize dosedanjega trenutnega stanja v združenju, naslednje leto praznuje deseto obletnico, ter začrtanju smeri za pot v prihodnje. Že im pove, da gre za močno prevetritev sedanjega stanja, posledica tega pa bo trdno upanje za nadaljnje delo. Moto akcije je bil "Vzgajati danes za jutri". ¿\ 'zemite si trenutek časa in se zazrite skozi okno v nebo. Tako veličastno je in čisto, brez oblačka. Ali ste opazili nebo ali opazujete okno? Ali ste pripravljeni pogledati skozi okno? Če ste, potem ste na pravi poti. Na poti, da vam povem nekaj o ^■kJ l^^H? H JH pticah in o zvezdah in soncu. Da vam predstavim pot do njih. Poleg delavnice na potovalni skupnosti, ki se je ukvarjala z Duhovnostjo, smo taborniki v Slovenski Bistrici na zaključnem delu akcije v dveh delavnicah predstavili tudi projekt Evropa zate in temelje taborniške Duhovne razsežnosti. "T 0 . [U ■m Pi Srkali smo Naravo, iskali sebe in svojo pot, svoje meje in risali svoje občutke. !PmJMnr IS^iaMBi&ill J Kartuzija Žice. Tam smo začeli našo pot. Šesta potovalna skupnost, sestavljena iz voditeljev ZSKSS se je ukvarjala z duhovnostjo. Ena izmed skupin si je kot izkušnjo privoščila duhovni trenutek po taborniško. Kako velik izziv za udeležence. In še večji za naju s Sovo, ki sva morala ta trenutek izpeljati. Že večer prej sva do enih zjutraj bedela v šotoru in želela pripraviti nekaj dobrega. In jutro je zbistrilo misli in prineslo še lepše. Izkušnjo za Lucijo Janka, Tade-jo, Toneta in naju. Srkali smo Naravo, iskali sebe in svojo pot, svoje meje in risali svoje občutke. Se umirili in prisluhnili sebi. Poslušali druge in z njimi delili dobrote svoje kašče. Doživeli smo duhovni trenutek. Olbersov parado Primož mil Zakaj je ponoči nebo temno? Vprašanje zveni dokaj nenavadno, saj je jasno, da ponoči ni sipanja sončne svetlobe v ozračju, pa vendar je vprašanje na mestu. Predstavljajte si, da stojite sredi gozda. Povsod okoli vas so drevesa. Bližja zakrivajo tista bolj oddaljena, ta pa tista še bolj oddaljena. Med debli bližnjih dreves vidite tista, ki so bolj oddaljena. Skratka, če je gozd okoli vas dovolj velik, vidite okoli sebe popolnoma zapolnjen prostor s samimi drevesi. Zdaj pa pojdimo k zvezdam, ki jih vidimo ponoči na nebu. Pravimo, da je vesolje neskončno (ali pa vsaj dovolj veliko, da ne vidimo njegovega konca). Poglejmo zvezde in prostor med njimi. Lahko uporabite tudi daljnogled ali pa če hočete tudi najmočnejši teleskop, ki ga premore človeštvo. Pa vendar bo med zvezdami temen prostor. Zakaj tudi zvezde in galaksije, tako kot debla dreves ne zakrijejo popolnoma pogleda v »neskončnost«? Že leta 1826 je nemški astronom Heinrich Wilhelm Olbers razmišljal o tem paradoksu, po njem pa se ta paradoks tudi imenuje. Snov v vesolju je izvor elektromagnetnih valov oziroma svetlobe. Hladna snov seva v radijskem in mikrovalovnem področju, toplejša v vidnem, UV in rentgenskem delu spektra. Zvezde so najpomembnejši izvori svetlobe. Sevajo pa tudi oblaki plina; veliko energije se sprosti ob eksplozijah supernov in pri množici drugih procesov v vesolju. Vsa ta svetloba napolnjuje medzvezdni in med-galaktični prostor. Če imamo srečo, lahko na nočnem nebu opazujemo množico mežikajočih zvezd in nežno tančico Rimske ceste. Nebo med zvezdami se nam s prostim očesom zdi povsem "črno". Na prvi pogled mora torej biti svetlobe v prostoru malo. Olbers je v okviru tedanje predstave o neskončno velikem in neskončno starem vesolju znal izračunati, koliko svetlobe bi morali opaziti med zvezdami. Privzel je, da je povprečna gostota zvezd po vsem vesolju enaka. Olbers seveda še ni vedel za obstoj galaksij, a račun prav tako dobro velja, če si izberemo zvezde ali pa galaksije za osnovne enote izvora svetlobe. Privzel je tudi, da ni velikih sistematičnih gibanj zvezd, in da v vsem vesolju veljajo enaki fizikalni zakoni kot na Zemlji. Po tej predpostavki in z upoštevanjem navidezne velikosti zvezd, ki pokrivajo bolj oddaljene pridemo do rezultata, da bi moralo biti celo nebo ponoči bleščeče kot sončna ploskev. Najtežje je biti preprost Olbers je verjel, da pozna rešitev paradoksa. Vsekakor ni podvomil v svoje začetne predpostavke, ki so se skladale s tedanjim razumevanjem vesolja, zato je predvideval, da v vesolju obstajajo veliki temni oblaki prahu, ki absorbirajo svetlobo oddaljenih zvezd. Druga teorija upošteva meje vesolja, ki so določene s starostjo vesolja. Po domače povedano, vidimo lahko le toliko svetlobnih let daleč, kolikor je staro vesolje. V mladem vesolju lahko vidimo le galaksije, ki so relativno blizu. Svetloba bolj oddaljenih galaksij še ni imela dovolj časa, da bi prispela do nas. Rešitev Olbersovega paradoksa se torej glasi: Nebo je temno, ker je vesolje mlado. To pa je le delno res. Upoštevati je namreč potrebno tudi starost zvezd, saj nobena zvezda ne gori neskončno dolgo. Osnovne Olbersove predpostavke privedejo do paradoksalnega rezultata le, če bi zvezde svetile več kot 1023 let. Zaloga snovi in s tem energije v vesolju pa je premajhna, da bi postalo nočno nebo tako svetlo kot površje zvezd ali sonca. Če pa zvezde svetijo šele okrog 10 milijard let, potem se današnja opazovanja gostote svetlobe v medzvezdnem in medgalaktičnem prostoru skladajo z računi. Širjenje vesolja spremeni gostoto svetlobe le za 2- do 3-krat in ni zadosten pogoj za njeno majhno gostoto. LUNINE MENE Zadnji krajec 03.09. 99 ob 00:19 Mlaj 10.09. 99 ob 00:03 Prvi krajec 17.09. 99 ob 22:08 Polna luna 25.09. 99 ob 12:53 Zadnji krajec 02.10. 99 ob 06:04 Mlaj 09.10. 99 ob 13:35 Jesensko enakono~je in hkrati za~etek jeseni bo 23. sept. ob 13:29 19 ■ T Otroci za prihodnost Tisoči otrok ki preživljajo grozote zadnje balkanske vojne so v njej ostali brez doma in pogosto tudi staršev, in čeprav se zdi, da dobijo s pomočjo v obliki hrane in varnosti prav vse, to še zdaleč ni res. Izguba moralnih vrednot, etnično sovraštvo, nasilje, psihološke motnje, prestopništvo in zlorabe so del njihovega vsakdana. Skavtstvo na Balkanu ni bilo {e nikoli tako pomembno, saj i{~e na~ine vzpodbujanja miru, pravice in sprave. Zato je Svetovna organizacija skavt-skega gibanja v sodelovanju z UNICEF-om in Visokim komisariatom ZN za begunce julija in avgusta v begunskih taboriščih v Albaniji in Makedoniji organizirala projekt "Otroci za prihodnost". Glavni namen projekta je čim več otrokom med 8 in 14 letom iz Albanije, Makedonije in ZR Jugoslavije, s pomočjo skavtov in prostovoljcev iz vse Evrope zagotoviti koristen in zanimiv izobraževalni program. Centri za izvajanje projekta so postavljeni v begunskih taboriščih, vodijo pa jih posebej usposobljeni voditelji s pomočjo skavtov iz vse Evrope. Program v centrih vključuje tudi nekatere skavtske in UNICEF-ove nači- ne izobraževanja, ki niso zgolj pasivni ampak so usmerjeni k temu, da posameznik prevzame odgovornost za svoj razvoj. Otroci bodo skozi igre, orientacijo, risanje, stike z ljudmi iz okolice in fotografiranjem raziskovali svoje okolje. Kasneje bodo svoja odkritja predstavili ostalim s pomočjo časopisa, fotografskih razstav, radijskega programa in v otroškem parlamentu. Pridobljeno znanje bodo unovčili v majhnih skupinah, kjer se bodo ukvarjali z okoljem, solidarnostjo, kreativnostjo v kulturi, vjem in športom ter mirom in reševanjem sporov. Zakaj projekt "Otroci za prihodnost"? Ker so otroci prve žrtve sporov. Zato, ker moramo za otroke skrbeti, če hočemo poskrbeti za lepšo prihodnost. In zato, ker bodo otroci prvi, ki bodo zavrgli etnično sovraštvo, predsodke in nasilje za ponovno vzpostavitev človeških in moralnih vrednot. 21 Skupaj s tem programom poteka tudi program "Samo en dan", ki je namenjen zbiranju sredstev za izobraževalne centre, saj stroški za postavitev šestih centrov znašajo dobrih pet milijonov tolarjev. Ideja zbiranja denarja je zelo preprosta, saj vsak, ki se odpravlja na taborjenje, plača tabornino še za en dan. Tako zbran denar zveze pošljejo v evropsko pisarno, od koder se smotrno razdeli med izobraževalne centre. Matija PAVLE LEŠNJAK Poleti smo se zadnjic poslovili od njega na ljubljanskih Žalah. Sedemnajst let je imel - gimnazijec, ko so našo takratno državo napadli tujci. Našo domovino so hoteli narediti nemško, italijansko in madžarsko. In Pavle je bil med tistimi, ki so se temu uprli in se vključili v boj za svobodo. Že prvo leto boja pa so ga italijanski okupatorji odgnali v koncentracijsko taborišče Gonars. Od tam so ga privlekli v Ljubljano in ga pred vojaškim sodiščem obsodili na dolgoletno zaporno kazen, ki jo je preživljal v mnogih zaporih po Italiji. Ko pa je le-ta kapitulirala, so ga odgnali na prisilno delo v Nemčijo. Ko se je vrnil v osvobojeno domovino, se je z vsem svojim mladostnim žarom posvetil obnovi prav tam, kjer je svoj boj začel - za Bežigrad. Začel je tudi zbirati gradivo, ki je kasneje služilo za zgodovinsko knjigo o osvobodilnem boju za Bežigradom. V Zvezi tabornikov je videl organizacijo, ki je neposredno in preprosto oživljala tradicijo osvobodilnega boja. Zato se je aktivno vključil vanjo. Najprej v Kopru, kjer je bil takrat zaposlen, nato v Ljubljani. Deloval je v rodu Sinjega galeba in Jadranskih stražarjev, v rodu Bičkove skale in Sivega volka. In ves ta čas deloval v vodstvu taborniške organizacije Slovenije. Predaval je v Gozdni šoli in sodeloval pri organizaciji številnih taborov in zletov. Delo z mladimi mu je postalo pomemben življenjski cilj in smisel. Zato bo ostal v našem spominu kot pokončen mož, ki se je znal razdajati kot plemenit človek. Sergej Vošnjak 22 TABORNIŠKI VESTNIK Ureja: IVO STAJDOHAR, leto XLVI NATEČAJ ZA CELOSTNO PODOBO ZLETA POPOTNIKOV LETA 2002 Organizator razpisuje natečaj za celostno podobo (slogan, znak, pesem zleta). Izbrane idejne rešitve bomo nagradili. Predloge pošljite čim prej v pisarno ZTS s pripisom Ne odpiraj, PREDLOG CELOSTNE PODOBE ZLETA 2002. SKLEP 5. SEJE STAREŠINSTVA ZTS O ČLANARINI ZA LETO 2000 a) Priporočena članarina za leto 2000 je 2.200,00 tolarjev. b) 1000 tolarjev ostane za delo rodu, predvsem za usposabljanje kadrov, del članarine, ki jo rodovi odvajajo na žiro račun ZTS za skupne naloge, je 1.200,00 tolarjev. c) Tako zbrana sredstva bodo namenjena: 55 tolarjev za odgovornostno zavarovanje vodnikov in drugih funkcionarjev, 390 tolarjev za literaturo za vodniške in inštruktorske tečaje ter Taborniški vestnik, 100 tolarjev za delo območnih zvez, 105 tolarjev za mednarodne članarine, 50 tolarjev za materiale za promocijo in propagando, 500 tolarjev za po tri priloge MEDO in GOZDOVNIK: MEDOTA naj bi prejel vsak prijavljen MČ, GOZDOVNIKA pa vsak prijavljen GG v letu 1999 - 2000. d) Članarina mora biti pobrana in odvod članarine nakazan na žiro račun ZTS do 31.12.1999. Po tem datumu bo odvod na ZTS 1.400 tolarjev. e) Rodovi bodo lahko na osnovi prijave članstva (oddani podatki o članstvu na elektronskem mediju) za do 15.12.1999 prijavljene člane poravnali članarino v dveh delih: polovico do 31.12.1999 in drugo polovico do 31.3.2000. Članske izkaznice se izdajo po celotnem vplačilu članarine. NAVODILO ZA ORGANIZIRANJE VEČJIH DRŽAVNIH IN MEDNARODNIH AKCIJ V ZTS sprejeto na 5. seji starešinstva ZTS, Ajdovščina, 18.6.1999 1. DEFINICIJE 1.1.Večja akcija Večja akcija je mišljena akcija ZTS, ki ustreza naslednjim pogojem: • traja več kot 4 dni • v izvedbi sodeluje vsaj 100 udeležencev • pri organizaciji sodeluje z ZTS še ena ali več nižjih organizacijskih enot, ki so pravne osebe • planirani obseg finančnega poslovanja presega 5 milijonov SIT. Mišljene so akcije, kot so recimo zlet ZTS, večja odprava v tujino, organizacija udeležbe na jamboreeju itd. Vsaka taka akcija se obravnava kot enkratni projekt. 1.2.Projekt Projekt je enkraten podvig z relativno kompleksno organizacijsko in programsko strukturo, z jasnimi in čvrsto opredeljenimi cilji, ki ga je potrebno izpeljati z omejenimi viri, v določenem času, z omejenim številom ljudi in čim nižjimi stroški. Projekt: • je vedno ciljno usmerjen - z njim želimo doseči nek(e) zastavljen(e) cilj(e), je časovno omejen, ima svoj začetek in konec, je sestavljen iz med seboj povezanih in odvisnih aktivnosti, mora biti vodljiv - mogoče ga je načrtovati, analizirati, voditi in usmerjati k postavljenemu cilju, je enkraten in neponovljiv - ne more se ponoviti pod popolnoma enakimi pogoji. NALOGE ZTS IN SOORGANIZATORJEV 1.Starešinstvo Zveze tabornikov Slovenije mora: določiti cilje akcije, ki morajo biti v skladu s temeljnimi načeli in metodo organizacije določiti strukturo in okvirno število udeležencev oblikovati druge splošne usmeritve: okviren čas akcije, način bivanja. 2. Izvršni odbor ZTS mora: pripraviti razpis za izbiro organizatorja in ga izbrati sodelovati v organizacijskem odboru, oziroma v projektnem timu organizirati programske priprave in zagotoviti potrebno osebje. 3.Soorganizator(ji) mora(jo): pripraviti okvirni pregled "ponudbe" kraja za izvedbo raznih aktivnosti zagotoviti prostor in njegovo komunalno ureditev (umivalnice, sanitarije, elektrika, telefon) zagotovi osebje za varovanje, vzdrževanje in čiščenje prostora organizirati bivanje udeležencev in pri tem upoštevati metodo ZTS (vodov sistem) sodelovati v organizacijskem odboru, oziroma v projektnem timu sodelovati pri organiziranju programskih priprav in zagotovitvi potrebnega osebja. 3. IMENOVANJE PROJEKTNEGA VODJE IN PROJEKTNEGA TIMA, NALOGE IN NAČIN DELA TIMA 3.1.Imenovanje Projektnega vodjo imenuje IO ZTS. Za vse večje akcije, ki jih organizira IO ZTS, je praviloma vodja projektnega tima eden od članov IO ZTS. Člane projektnega tima imenuje IO ZTS na predlog vodje projektnega tima. Vedno mora biti v projektnem timu vsaj en član IO ZTS in vsaj en strokovni delavec, ki je zaposlen pri IO ZTS. 3.2.Projektni tim Projektni tim je skupina ljudi, ki je zadolžena za izvedbo projekta. Ima projektnega vodjo, ki organizira in vodi delo članov tima, ti pa so zadolženi za izvedbo posameznega področja. Člani tima: se zavedajo medsebojne odvisnosti, imajo timske cilje, ki jih dosegajo z vzajemno pomočjo združijo svoje moči, ker so zavezani istemu cilju, ki so ga pomagali postaviti prispevajo k uspešnosti z izvirnostjo, talentom in znanjem, kar omogoča boljše... vidijo konfliktne situacije kot priložnost za nove rešitve in kreativnost. Vsi se trudijo, da bi jih rešili konstruktivno in hitro sodelujejo pri odločitvah, razumejo, da mora vodja sprejeti končno odločitev, kadar je treba hitro ukrepati cilj jim je uspešnost tima. 3.Timsko delo: je dopolnjevanje tistega, kar ve posameznik in ugotavljanje, kaj vsi premalo poznamo je skupno ustvarjanje in ne potrjevanje idej enega tim ima cilj, ki ga vsi dobro poznajo člani sodelujejo pri določanju ciljev tima vsak član ima cilj, ki je usklajen s skupnim ciljem tima ne odpirajo se teme, ki niso predvidene dokler ni opravljeno delo celotnega tima, nihče od članov ni opravil svojega dela. 3.4.Način dela v timu: člani med seboj ne tekmujejo vsakdo pove svoje mnenje različna mnenja predstavljajo vir novih informacij, ne ovire razprava posameznika je omejena - vsakdo pride do besede poslušati je ravno tako pomembno kot govoriti. NALOGE PROJEKTNEGA TIMA 1.Planiranje aktivnosti in časovnega poteka: planiranje aktivnosti določitev trajanja aktivnosti izdelava terminskega načrta kontrola terminskega načrta. 2. Načrtovanje stroškov: ocenitev stroškov (upoštevati dejavnike kot so inflacija, davki, tečajne razlike) izdelava proračuna (predvidi se vse prihodke in odhodke; vključi se vsa možna odstopanja ali predvidevanja) kontrola stroškov. 4.3.Načrtovanje virov: določitev potrebnih virov (finančnih, osnovnih sredstev, ljudi, itd.) kontrola virov. 4.4.Učinkovita komunikacija: postavitev komunikacijskega omrežja (med člani tima; vodja projekta - IO ZTS; vodja projekta - operativa, ki izvaja posamezne aktivnosti, itd.) • zagotoviti pretok informacij • kontrola komunikacij in pretoka informacij. 4.5.Izdelava in sprejetje poslovnika o delu tima: • opredeli se sklepčnost • opredeli se način sklicevanja sestankov • opredeli se način sprejemanja odločitev • opredeli se način sprejemanja že sprejetih odločitev • opredeli se poročanje Izvršnemu odboru ZTS • opredeli se koordinacija z Izvršnim odborom ZTS pri sprejemanju vseh tistih odločitev, ki bistveno posegajo v koncept akcije ali pomenijo bistveno odstopanje od proračuna projekta. 4.6.Poročanje izvršnemu odboru o pripravah, izvedbi priprav in o opravljenem projektu • vodja projektnega tima mora predložiti izvršnemu odboru v potrditev celotno projektno nalogo še pred začetkom izvajanja projekta, • ob dogovorjenih terminih vodja projekta poroča izvršnemu odboru o izvajanju projekta, • vodja projekta predloži izvršnemu odboru zaključno poročilo o opravljenem projektu. 5. FINANČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE 5.1.Žiro račun Celotno finančno poslovanje projekta se vodi na posebnem žiro računu ZTS, ki se odpre izključno za izvedbo določenega projekta. 5.2.Finančni načrt Projektni tim pripravi predlog finančnega načrta, ki obsega: a) prihodke: prispevki članov (udeležencev akcije) predvidene dotacije prispevki pokroviteljev (gotovina, material, živila,.) prispevki od dejavnosti na akciji (prodaja priložnostnih artiklov, prihodki od gostinskih uslug, itd.) drugi in izredni prihodki b) odhodke: stroški organizacije stroški prehrane stroški izvedbe programa stroški izdelave oz. nabave artiklov za prodajo stroški nabave za nudenje gostinskih uslug stroški promocije izredni stroški (REZERVA). Vsi znani in vsi predvidljivi stroški morajo biti predvideni v predlogu proračuna. Vse stroške, ki niso bili predvideni v proračunu se dodatno obravnava na sestanku projektnega tima in sicer preden nastanejo. Projektni vodja (tim) je dolžan stalno spremljati uresničevanje proračuna in o tem poročati Izvršnemu odboru ZTS. Projektni tim prejme tudi končni obračun finančnega proračuna projekta in ga posreduje v potrditev IO ZTS. TABORNIŠKI VESTNIK Ureja: IVO ŠTAJDOHAR, leto XLVI 1 * 9 TABORNIŠKI VESTNIK Ureja: IVO ŠTAJDOHAR, leto XLVI SEP 99 Projektni tim izmed svojih članov poimensko izbere člana, ki je odgovoren za finančno poslovanje projekta. 5.3. Materialni načrt Projektni tim pripravi plan potreb po materialu v skladu z začrtanim programom projekta. Na osnovi vrst materiala in opreme določi vir, iz katerega se bo posamezna oprema ali material zagotovil. Če oprema ali material zahtevata finančno pokritje, se ustrezen znesek vnese v finančni načrt. Projektni tim izmed svojih članov poimensko izbere člana, ki je odgovoren za poslovanje z opremo in potrebščinami za izvedbo projekta. 5.4.Delitev ustvarjenega presežka ali izgube Projektni tim pripravi predlog delitve finančnega in materialnega presežka ali izgube. Kriteriji za delitev dobička: • če se le da, se določi skupni cilj (nabava tabornega prostora, Dom ZTS, oprema za tečaje, ...), če ne, pa • višina pridobljenih sredstev sponzorjev (kot sponzorska sredstva se ne štejejo sistemska sredstva - pridobljena od države) • ponder: 50% • količina vloženega dela (na osnovi beležene količine vloženega dela projektni tim določi razmerje vloženega dela partnerjev) • ponder: 50%%. Kriteriji za delitev izgube so odvisni od ocene, kaj jo je povzročilo. Milko Okorn, načelnik ZTS RAZPIS ZA SOORGANIZATORJA ZLETA ZTS 2002 1. Zveza tabornikov Slovenije bo od 2. do 11. avgusta leta 2002 organizirala 12. zlet ZTS. To je najbolj množična akcija slovenskih tabornikov, ki je običajno organizirana v obliki 10 dnevnega skupnega taborjenja in je namenjena tabornikom v starosti od 15 do 20 let. Predvidevamo, da se bo zleta udeležilo 800 tabornikov. 2. V skladu z Navodilom za organiziranje večjih državnih in mednarodnih akcij v ZTS, ki ga je sprejelo starešinstvo ZTS na 5. seji dne 18.6.1999 v Ajdovščini, objavlja Izvršni odbor razpis za izbiro soorganizatorja zleta ZTS v letu 2002. 3. Na razpis se kot kandidati za soorganizatorje lahko prijavijo taborniški rodovi. 4. V prijavi na razpis mora kandidat za soorganizatorja: • predstaviti ožjo in širšo lokacijo zleta in možnosti, ki jih ponuja za izvedbo programa • predstaviti organizacijske potenciale (kadri, upoštevanost v kraju, možno število sodelujočih pri organizaciji, druge reference) • predstaviti zamisel o organizaciji bivanja, programa in vseh funkcij zleta • predstaviti pripravljenost za sodelovanje občine, podjetij in organizacij • predstaviti in utemeljiti okvirno finančno konstrukcijo stroškov infrastukture in namestitve • na kratko predstaviti kandidate za organizacijski odbor zleta. 5. Prijave na razpis je treba dostaviti na sedež ZTS do 30. oktobra 1999. 6. Prijave na razpis bo obravnaval IO ZTS in izbral najbolj ugodnega ponudnika. Ljubljana, 5.7.1999 Milko Okorn, načelnik ZTS SEZNAM PREJEMNIKOV ODLIKOVANJ IN PRIZNANJ 1999 Sprejet na 5. seji starešinstva ZTS, Ajdovščina, 18.06.1999 POHVALA ZTS (pogoji: za vztrajno in uspešno delovanje ter vestno izpolnjevanje programa ZTS, za uspešno opravljeno pomembnejše delo ali organiziranje taborniške akcije, taborjenja, pohoda, tekmovanja ali drugih aktivnosti v rodu ali širše, ter za dejanja, ki pomagajo k boljšemu delovanju organizacije) ŠT. IME PRIIMEK ROJ ČL. ZTS ROD OOZTS 1 CRTOMIR BOREC 1977 1985 ROD XI. SNOUB 2 POLONA CELIGOJ 1977 1980 ROD SNEŽNIŠKIH RUŠEVCEV 3 JURIJ HABJANIC 1979 1986 ROD GORJ. TABORNIKOV 4 TINE KOLOINI 1976 1983 RAŠIŠKI ROD 5 MAJA KRAGELJ 1973 1980 ROD PUNTARJEV 6 DARKO JENKO 1953 1971 ROD SKALNIH TABOROV 7 MIHA LOGAR 1974 1981 ROD STRAŽNIH OGNJEV 8 RADO MALNAR 1973 1990 ROD DVEH REK 9 MILKO OKORN 1943 1958 ROD SVOB. KAMNITNIKA 10 BORUT PELKO 1977 1984 ROD GORJ. TABORNIKOV 11 POLONA PETERNELJ 1980 1985 KOKRŠKI ROD 1.3.99 12 MIHA PIRHER 1976 1990 ROD VEDRIH PRLEKOV 13 TADEJ PUGELJ 1964 1974 ROD BIČKOVE SKALE 14 TOMAŽ STRAJNAR 1969 1977 ROD STRAŽNIH OGNJEV 15 ANDREJ TEŽAK 1976 1982 RAŠIŠKI ROD 16 JURE TIHELJ 1972 1979 ROD MOČVIRSKIH TULIPANOV 17 IZTOK UTENKAR 1969 1978 ROD ČRNEGA JEZERA 18 VOJKO VIČIČ 1970 1977 ROD SOŠKIH MEJAŠEV 19 PETER VRCKOVNIK 1973 1979 ROD JEZERSKEGA ZMAJA POHVALA ZTS za enote (pogoji: za uspešno opravljeno pomembnejše delo ali akcijo, dobro organizirano taborjenje, pohod, tekmovanje ali drugo aktivnost v državnem merilu) ŠT. IME ORGANIZACIJE KRAJ PREDLAGATELJ OO ZTS 1 ROD MOČVIRSKIH TULIPANOV LJUBLJANA MZT LJUBLJANA 22.4.1999 2 ROD SNEŽNIŠKIH RUŠEVCEV IL.BISTRICA KOMISIJA ZA PROGRAM ROD ZMAJEV ROD ROD MLADIH BOROV ZMAJEV ROD ZMAJEV ROD POSEBNO PRIZNANJE (ZAHVALA) ZA nečlane - organizacije IN POSAMEZNIKE (pogoji: za dejanja, ki so pripomogla k boljšemu delovanju organizacije oziroma Zveze tabornikov Slovenije) ŠT. IME ORGANIZACIJE KRAJ PREDLAGATELJ OOZTS 1 TURISTIČNO DRUŠTVO PREM PREM KOMISIJA ZA PROGRAM ZTS 2 KRAJEVNA SKUPNOST PREM PREM KOMISIJA ZA PROGRAM ZTS 3 NEVENKA TOMŠIČ-OBČ.IL.BIST. IL. BIS. KOMISIJA ZA PROGRAM ZTS BRONASTI ZNAK ZTS (pogoji: lahko ga prejmejo popotniki ali starejši člani, ki so z najmanj petletnim aktivnim delom v taborniški organizaciji dosegli uspehe pri vodenju in organizaciji posebnih aktivnosti ter izvajanju programa organizacije v okviru rodu ali širše) ŠT. IME PRIIMEK ROJ ČL. ZTS ROD OOZTS 1 MIJA BLAGAJNE 1977 1988 ZMAJEV ROD 18.4.99 2 VASJA KROTKO 1979 1989 ZMAJEV ROD 18.4.99 SREBRNI ZNAK ZTS (pogoji: lahko ga prejmejo člani starejši od 20 let, ki so z najmanj desetletnim aktivnim delom v taborniški organizaciji, uspešnim vodenjem enot in izvajanjem programa, organiziranjem in vodenjem večjih akcij v rodu, območju ali v republiškem merilu dosegli uspehe, ki so jih uveljavili v območnem ali državnem merilu) ŠT. IME PRIIMEK ROJ ČL. ZTS ROD OOZTS 1 KARMEN KURENT 1975 1985 2 ANDREJ RUTAR 1976 1984 3 MATJAŽ UDOVČ 1975 1985 4 IGOR VRHOVEC 1972 1982 ZLATI ZNAK ZTS (pogoji: lahko ga prejmejo člani starejši od 25 let, ki so z najmanj petnajstletnim aktivnim delom v taborniški organizaciji, uspešnim vodenjem enot in izvajanjem programa, organiziranjem in vodenjem večjih akcij v republiškem merilu dosegli uspehe, ki so jih uveljavili v območnem ali državnem merilu) ŠT. IME PRIIMEK ROJ ČL. ZTS ROD OOZTS 1 ALEŠ ARKO 1969 1976 ROD ROŽNIK 18.4.99 2 METKA BEHEK 1958 1978 ROD VESELEGA VETRA 18.6.99 3 VID NOVAK 1970 1977 ROD PUSTEGA GRADU 24.5.99 4 HELENA URH 1970 1977 ROD PUSTEGA GRADU 24.5.99 ČČ99 ZAGOTOVO BO Zmaji smo se tudi letos izkazali in pretegnili naše mišice, da bi TI lahko tekmoval na tako prestižnem tekmovanju kot ČIČ s TVOJO udeležbo bo. To je že dolgoletno tradicionalno tekmovanje, ki bo letos potekalo 17. in 18. septembra v okolici Ljubljane. Natančneje lahko TEBI že izdamo to skrivnost in se greš lahko učit na pamet teren v okolici Jezera / majhen zaselek sredi Ljubljanskega barja /. Naj ponovno omenimo nekatere lastnosti našega tekmovanja. Tja boste prispeli v petek do 17. ure, v rodni kraj pa se boste vrnili že naslednji dan, v soboto, 18. septembra v poznih popoldanskih urah. Tekmovanja se lahko udeležijo mešane petčlanske ekipe (3+2) in sicer v dveh kategorijah: • GG 12-16 let • PP nad 17 let (šteje se koledarsko leto) Ekipa lahko tekmuje tudi v primeru, ko ne ustreza zgornjim zahtevam, vendar se ji odbije 200 točk. Kako pa bo vse skupaj potekalo? V petek popoldan bomo preverili vaše znanje topografije in vrisovanja, proti večeru pa se boste lahko pomerili še v nočni signalizaciji (Morse) in se pošalili v šaljivem tekmovanju. V soboto se boste odpravili na pot, ki si jo boste začrtali sami. Na karti boste imeli podano lokacijo vseh KT in naloge, ki jih je potrebno opravljati na teh točkah. Orientacijski pohod bo zaobsegal mrtve KT, ki bodo označene z zastavico in opremljene s perforatorjem, in seveda žive KT, kjer boste opravljali naslednje naloge: praktični in teoretični test PP, test ŽVN, skica in prehod minskega polja, semafor, skica in opis terena, skica in opis poti, postavitev ognjišča in priprava toplega napitka, profil terena in hitrostna etapa. Čičev memorial bo potekal v okolici Ljubljane, udeležite pa se ga lahko ob vplačilu štartnine, ki jo nakažite do 9. septembra na žiro račun 50101-678-48108 s pripisom ''za ČIČ '99''. Za hrano, nočitev in zabavo bo poskrbljeno, za udeležbo pa boste poskrbeli vi. Vse nadaljnje informacije dobite na tel.: 662-346 (Bili-Biljana Hacin) ali na E-mailu: Bilih@hotmail.com Na Čičevem memorialu je obvezno ravnanje v skladu z vsemi taborniškimi zakoni. Vse kršilce tega določila tekmovalna komisija nemudoma diskvalificira in odstrani s tekmovanja. ZMAJI VABIMO! v TABORNIŠKI VESTNIK Ureja: IVO ŠTAJDOHAR, leto XLVI 1 * 99 Pred odskokom http//wwwrutkanet Poletje , ki si bo počasi nadelo jesenska oblačila, res ni čas, ki bi ga pravi taborniki porabili ob čemenju za računalnikom. Internet pa ima kljub vsemu svojo moč in tako je ekipa tabornikov od začetka julija do konca avgusta naredila vse, da bo lahko nekje do oktobra v popolnosti zaživel novi (zaenkrat še neuradni) spletni servis Zveze tabornikov Slovenije - Rutka.NET. Popolnejšo predstavitev sistema bomo pripravili v naslednji številki revije Tabor, kjer boste našli tudi ustrezne prijavnice, za zdaj pa le povejmo, da bo Rutka.NET vsem tabornikom ponudil e-poštne usluge (poštne predale, preusmeritve in obveščevalne liste), rodovom bo pomagal pri spletnih predstavitvah, vzdrževal bo domače strani posameznih projektov, ki tečejo na ZTS, podprl bo taborniško dogajanje na IRC-u (morda nam bo uspelo priti v mrežo Scoutlinkovih IRC strežnikov, preko katerih vsako leto teče JOTI), predstavil Zvezo tabornikov Slovenije, Skavtsko fundacijo in še kaj. Glavni namen Rutka.NET-a pa bo poenotenje spletne podobe slovenskih tabornikov (e-pošta: ime.priimek@rutka.net ali taborniško_ime@rutka.net; spletne strani rodov: http:// rod.rutka.net), s čimer bomo naše delovanje v medmrežju predstavili dosti učinkoviteje kot doslej. Ideja se je pojavila že v začetku tega leta in je zelo hitro zaživela. Takoj je bila sestavljena ekipa, ki si je razdelila delo. Največji problem je bila sestava računalnika; z nekaj iznajdljivosti in nekaj stare opreme smo naredili tudi ta korak. Veliko težavo je predstavljala tudi izbira imena. Domeni tabor.net in tabor.org sta namreč že zasedeni. Tako je konec junija in v začetku julija potekalo glasovanje za ime domene. Možno je bilo glasovati za naslednje predloge: sto.org (slovensko taborniško omrežje), rutka.net, sotor.net in tabornet.org. Elektronske glasovnice je oddalo nekaj več kot 40 tabornikov, zmagal pa je, kakor ste verjetno že uganili, predlog Rut-ka.NET. Po izbiri imena se je začelo zares. 16. julija ob 16. uri in 16 minut je bil na sedežu Zveze tabornikov Slovenije na Par-movi prvi sestanek (sicer okrnjene) ekipe Rutka.NET-a. Miha (Samorastniki), Gaby (XI. SNOUB), Robert (RAJ), Samo (RSK) in Bubi (RAJ) smo izpilili še zadnje podrobnosti, ki so se nanašale na vsebino servisa; pogovori pa so rodili tudi prve rezultate. Tretji vikend v avgustu je bila namreč v prosto- Bubi, RAJ Cerkno bubi@rutka.net rih KŠŠ (Kluba škofjeloških študentov) organizirana delavnica, na kateri smo izdelali osnovne strani in uredili najpomembnejše storitve, ki jih nudi rutka.net. Predlog A (sto.net): B (rutka.net): C (sotor.net): D (tabornet.org): Število glasov 101 158 109 152 Tokrat vas vabimo na naslednje strani: http://www2.arnes.si/~ gngjvege5/ fundacija/ Domače strani Skavtske fundacije, na katerih lahko med ostalimi podatki najdete tudi izjave bivših tabornikov (Milan Kučan, Viki Grošelj, Manca Košir, Tone Wraber, Andrej Sifrer, Marko Voljč, Jurij Sorli). Slovenska stran JOTI-ja (Jamboree On The Internet). Začetek avgusta je čas, ko moratev rodovih z mislimi že biti pri tretjem oktobrskem vikendu, ko bo zopet potekala ta najmnožičnejša svetovna skavtska akcija. 7 Poplave Prvič v življenju sem videl in spoznal, kaj lahko naredi poplava. Kot da bi vedeli, kaj bo najpogostejša nadloga letošnjih taborjenj, so na Upravi RS za zaščito in reševanje v prejšnjem šolskem letu izvedli nagradni natečaj na temo "Naravne in druge nesreče - poplave". Prispevke, dva lahko preberete tudi na teh straneh, so pošiljali učenci in dijaki, stari od 6 do 18 let. Vsi so nekam hiteli, povsod je odmevalo: Daj hitro ... Poplava Poplava je ena izmed naravni nesreč, proti kateri lahko človek naredi le malo. Kakor je prišla, tako bo odšla, pravijo starejši, a voda za sabo pušča opustošenje, ki ga človek odpravlja dolgo časa. O poplavi sem samo bral, gledal ali slišal, dokler nisem postal član gasilskega društva. Nekega sobotnega jutra zazvoni telefon. Mama me priteče zbudit. Hitro moram v gasilski dom, ker bo reševalna akcija. Kaj, kako in zakaj, to bom izvedel tam. Ves nestrpen in radoveden odhitim. Med potjo sem premišljeval vse mogoče, saj še nikoli nisem bil v podobni situaciji. Pred gasilskim domom je bilo že kar nekaj ljudi. Vsi so nekam hiteli, povsod je odmevalo: "Daj hitro ... obleci gasilska oblačila ... gremo, gremo ... pritličje je že pod vodo ... " In že smo bili tam. Hitro sem dobil nalogo, naj pospravim iz shrambe, nato pa z motorno črpalko izčrpam vodo iz nje. Pri tej nalogi sta mi pomagala še dva prostovoljca. Ko sem zagledal plavajoče kozarce in posode, sem od začudenja kar obstal, saj sem mislil, da se to vidi samo v filmih. Časa za razmišljanje ni bilo. Hitro smo se lotili dela. Kozarce marmelad, kumaric, gob ... smo naložili v poseben koš in jih odnesli na varno. Takoj sem bil moker, saj je bila voda povsod. A ni bilo časa misliti na to. Počasi je le začela upadati, ker smo črpali iz vseh prostorov. Po opravljenem delu smo vse pregledali. Po tleh je bilo blato, pol metra od tal so bili sledovi vode, vse je bilo umazano . Kakšna škoda, sem pomislil. Družina je razdejanje samo nemočno opazovala, bili so prestrašeni in objokani. Za našo pomoč so bili hvaležni. Pospravili smo črpalke in odšli. Prvič v življenju sem videl in spoznal, kaj lahko naredi poplava. Hkrati pa sem tudi sklenil, da bom vedno pripravljen pomagati drugim, ne le v poplavah, ampak tudi v drugih nesrečah. Kot gasilec. Jernej Jereb, Srednja kovinarska in cestnoprometna šola, Škofja Loka Poplava Zgodilo se je nekega poletnega deževnega dne. Dež je padal iz nasičenih oblakov v neizmerno veliki količini. Posledica tega so bile seveda poplave. Reka ni bila več podobna reki, temveč mešanici kakava in kave. V nekaterih ljudeh je vladal bes, v drugih nemir, jaz pa sem bila med tistimi, ki so si poplav želeli in upali na nadaljnji dež. To smo bili predvsem mi, otroci. Izbrali smo si svoje opazovalne točke in od tam opazovali, za koliko se je dvignila vodna gladina. Naraščanje reke je bilo sorazmerno hitro in kakavo-va ter kavna mešanica se je že bližala obcestnim hišam. Pod to mešanico so bili že vrtovi hiš, njihove kleti, a sedaj se je voda lotila tudi zgornjih prostorov. V nas, otrocih, pa je še vedno vladal vra-gec. Želeli smo si še več dežja. In to se nam je tudi izpolnilo. Dež je pričel še močneje padati in umazana, razpenje-na voda se je začela lotevati tudi ceste. Voda si je želela vedno več. Šele takrat smo se tudi mi otroci začeli zavedati posledic. A bilo je prepozno. Sedaj smo upali na nekaj čisto nasprotnega kot 28 Med šotori na splavih Poplave na taborjenjih poprej. Upali smo, da bi se vražja voda zadovoljila že z nastalo škodo. A se ni. Dež je še vedno padal kot nor. In tako je bilo še približno dvajset minut. Nato pa je le prenehal, kakavova in kavna mešanica se je nasitila in počasi polegla. Ljudje so imeli nekaj dela z nastalo škodo, a na srečo poplava ni zahtevala žrtev. Za svoje pregrešne misli pa smo bili otroci kaznovani. Pravijo, da se je cesta pri Mostu na Soči letos jeseni udrla zaradi tega, ker so jo izpodjedle pobesnele vode. Zaradi zapore za avtobuse na cesti smo morali učenci v šolo dva meseca hoditi od Postaje do Mosta na Soči in nazaj peš. In kot nalašč je takrat skoraj vsak dan deževalo, mi pa smo bili vsi blatni. Tako so nam poplave resnično pokazale svojo moč. Natalija Doljak, OŠ Dušan Munih, Most na Soči Na več kot polovici letošnjih poletnih taborov je voda povzročala hude probleme organizatorjem. Tako ni manjkalo poplavljenih šotorov, poškodovane ali uničene opreme, nekateri pa so morali zaradi nemogočih bivalnih pogojev predčasno zaključiti taborjenja. Največ problemov je bilo ob reki Kolpi in Krki, kjer je voda v času počitnic večkrat prestopila bregove in povzročila veliko težav tam taborečim rodovom. Nekaj pa je bilo tudi primerov, ko je tabor zaradi obilnega dežja zalila podtalna voda. Pričujočo fotografijo vožnje med šotori je napravil Marko Južnič na taborjenju Rodu Kriške gore v Šmihelu pri Žužemberku v začetku julija. Fotografije s podobno tematiko zbiramo v uredništvu revije Tabor. Nekaj najbolj zanimivih bomo objavili v naslednji številki. Pugy, foto Marko Južnič Manj znane poti slovenskih gora Pri založbi Sidarta je izšla nova knjižica, ki dopolnjuje založbino zbirko izrednih gorniških vodnikov. Tokratni izbor je posvečen neoznačenim potem, brezpotjem ter lažjim alpinističnim vzponom. Manj znane poti slovenskih gora 30 Besedila so zasnovana enako kot v vseh Sidartinih gorniških vodnikih. V vsakem sestavku so najprej navedene bistvene nadmorske višine. Sledi uvod v turo v katerem nas avtor besedil in izbora, se pravi avtor knjižice Vladimir Habjan, poizkuša navdušiti za izlet v opisovani predel gora oziroma za izbrano turo. Sledi opis celotne ture. V zadnjem sklopu pa so zbrani koristni napotki navezujoči se na obravnavan cilj. Danilo Cedilnik - Den je k besedilu narisal risbe, ki so nadvse koristno dopolnilo opisom. Za večji estetski užitek poskrbijo fotografije avtorja knjižice in prvega Sidartinega moža Janeza Skoka. Format je klasičen žepni z že znano opremo med katero sodijo trše platnice s prikazom raztresenosti tur širom po slovenskem gorskem svetu. Vsebina je razdeljena v štiri sklope. Prvi trije vsebujejo izbor tur po neoznačenih poteh in brezpotjih glede na gorsko skupino v kateri se nahajajo (Kamniške in Savinjske Alpe, Karavanke ter Julijske Alpe). Zadnji sklop je namenjen lažjim alpinističnim vzponom. Prisotnost zadnjega sklopa z naslovom Alpinistični vzponi, v knjižici namenjeni nealpinistični populaciji, pa je po mojem mnenju vprašljiva. Poglejmo. Osebno sicer nisem navdušen nad izrazom planinec, saj le ta bolj spominja na prebivalca planine kot pa na obiskovalca gora, a tokrat naj bo. Recimo, da so planinci tisti, ki obiskujejo gore po označenih poteh. Nekateri med njimi, izkušenejši in zahtevnejši, kdaj pa kdaj zavijejo tudi na neoznačene poti in v brezpotja. Te bom imenoval gorniki. Ostanejo še tisti obiskovalci gora, ki zahajajo, poleg v prej omenjene svetove, tudi v stene. Za le-te že vemo, da so alpinisti. Izbor neoznačenih poti in brezpotij je torej gotovo namenjen gornikom (tudi podnaslov knjižice je gorniški vodnik). Izbor alpinističnih vzponov pa skorajda gotovo ni namenjen alpinistom. Alpinisti najdejo v knjižici opisovane vzpone v drugih, specializiranih -alpinističnih vodnikih, kjer so le-ti tudi predstavljeni na alpinistom ustrezen način (skice). Sklepam lahko le, da je izbor alpinističnih smeri namenjen gornikom, kar je navsezadnje razvidno tudi iz namigovanj v besedilu. \ M V a h ""MnoJZ - Ma iT . «'"-<' in X lufct. ŠilSSSii ÄSltsSl- »tat \\ > pv"»»r"* ofisij «.¿¿r. ' w m J™*«**»„ rast,,mPMM «lip? Ml 11 S'TO »a