URADNI UST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Števlka 12 Ljubljana, petek 20. aprila 1979 Cena 22 dinarjev Leto XXXVI 589. Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 9. in 15. člena zakona o visokem šolstvu (Uradni list SRS, št. 13-593/75), 69. člena, 14 alinee prvega razdelka 71. člena, tretjega odstavka 243. člena in prvega in šestega odstavka 308. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 9. aprila 1979 sprejela ODLOK o potrditvi samoupravnega sporazuma o združitvi v Univerzo Edvard Kardelj v Ljubljani in o soglasju k statutu Univerze Edvard Kardelj v Ljubljani Potrdijo se določbe samoupravnega sporazuma o združitvi v Univerzo Edvard Kardelj v Ljubljani, ki zagotavljajo enotnost sistemja dela, in daje se soglasje k določbam statuta Univerze Edvard Kardelj v Ljubljani, ki se nanašajo na uresničevanje z ustavo SR Slovenije in z zakonom o visokem šolstvu določenega posebnega družbenega interesa. St. 022-93/79 Ljubljana, dne 9. aprila 1979. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 590. Na podlagi 335. člena, 4. alinee 350. člena in 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 4. alinee tretjega razdelka 70. člena, 160. člena, prve alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skup-šičine SR Slovenije in v zvezi s III. točko odloka o ustanovitvi, delovnem področju in sestavi Komisije Skupščine SR Slovenije za spremljanje Izvajanja zakona o združenem delu (Uradni list SRS, št. 2-20/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 9. aprila 1979 sprejela ODLOK o razrešitvi in izvolitvi dveh članov Komisije Skupščine SR Slovenije za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu Dolžnosti člana Komisije Skupščine SR Slovenije za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu se razrešita: Franc Gerbec, delegat Gospodarske zbornice Slovenije in Igor Uršič, delegat Centralnega komiteja Zve-komunistov Slovenije. Za člana Komisije Skupščine SR Slovenije za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu se izvolita: kot delegat Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, Janez Krnc in kot delegat Gospodarske zbornice Slovenije, Gregor Miklič. St. 0201-1/79 Ljubljana, dne 9. aprila 1979. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 591. Na podlagi 6. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o dopolnitvi odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti republike I V. odloku o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti republike (Uradni list SRS, 6/73, 21/73, 23/74 in 14/76) se za V. točko doda nova V.-a točka, ki se glasi: V-a »Republiški komite za tržišče in cene predpiše, za katere izdelke grafične industrije kot so knjige, časopisi, revije, obrazci, zemljevidi, note in druge tiskovine, tiskane kuverte, tiskani pisarniški pribor, tiskane platnice z mehanizmom, črtan papir, etikete, nalepke in drugi samolepilni materiali, papir s specialnimi premazi, knjigovodske in podobne kartice, tiskana embalaža iz papirja, kartona in lepenke, potiskane vreče in vrečke iz papirja in drugih materialov, stenski papir (tapete) ipd., razen izdelkov iz II. točke tega odloka, so proizvajalci dolžni Zavodu SR Slovenije za cene pošiljati obvestila o cenah (cenik), da jih evidentira.« II Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 38-1/78 Ljubljana, dne 29. marca 1979. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik dr. Anton Vratuša 1. r. 592. Na osnovi določil 4. člena zakona o koordinacijskem odboru za organizacije združenega dela, ki opravljajo posle zunanjetrgovinskega prometa ter o nalogah in pooblastilih nekaterih organov in organizacij v SR Sloveniji na področju zunanjetrgovinskega prometa (Uradni list SRS, št. 16/77) sklepajo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Samoupravna interesna skupnost SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino, Bančne organizacije: Ljubljanska banka Združena banka Ljubljana, po pooblastilu svojih članic iz območja SR Slovenije, Beograjska banka, Ljubljana in Jugobanka, Ljubljana in Gospodarska zbornico Slovenije DRUŽBENI DOGOVOR o usmerjanju vlaganj sredstev tujih oseb v domače organizacije združenega dela, o usmerjanju dolgoročne proizvodne kooperacije, poslovno-tehničnega sodelovanja s tujino ter o odstopanju in pridobivanju materialne pravice na tehnologiji (v nadaljnjem besedilu: družbeni dogovor o usmerjanju višjih oblik gospodarskega sodelovanja s tujino). I. NAMEN IN CILJI 1. člen S tem družbenim dogovorom se udeleženci dogovorijo, da bodo uresničevali dogovorjeno skupno politiko ekonomskih odnosov s tujino, sprejeto v Skupščini SFRJ, tako, da bodo na osnovi zakona o dolgoročni proizvodni kooperaciji, poslovnotehničnem sodelovanju ter o pridobitvi in odstopu materialne pravice do tehnologije med organizacijami združenega dela in tujimi osebami in zakona o vlaganju sredstev tujih oseb v domače organizacije združenega dela, usmerjali dolgoročno proizvodno kooperacijo, poslovno-tehnično sodelovanje ter pridobivanje in odstopanje materialne pravice na tehnologiji med organizacijami združenega dela in tujimi osebami, v skladu z uveljavljanjem načel nove mednarodne ekonomske ureditve, z družbenim planom SR Slovenije, družbenim dogovorom o inovacijah, z vsakoletno resolucijo Skupščine SR Slovenije o izvajanju družbenega plana SR Slovenije, ter s plačilno-bilančnim in devlzno-bilančnlm položajem SR Slovenije v enotni plačilni bilanci SFRJ. Na podlagi izhodišč iz prvega odstavka tega člena bodo udeleženci navedene oblike gospodarskega sodelovanja s tujino usmerjali tako, da bodo pospešeno uresničevali: — intenzivni dolgoročni in enakopravnejši način vključevanja organizacij združenega dela v mednarodno delitev dela, še zlasti z državami v razvoju, — intenzivnejše gospodarsko in drugo sodelovanje z obmejnimi območji sosednih držav, — zviševanje produktivnosti dela, ob uvajanju sodobne tehnologije, — proizvodno specializacijo, zlasti na področju proizvodnje sredstev za delo, ter uvajanje večjih proizvodnih serij, — družbeno upravičeno dopolnjevanje in pospeševanje domačega znanja, — zagotavljanje kvalitete, konkurenčne sposobnosti in asortimana, — selektivno pospeševanje izvoza na temelju dolgoročnih in stabilnih odnosov ter racionalno substi-tuiranje uvoza, — odpiranje novih delovnih mest, ki omogočajo hitrejše vračanje delavcev na začasnem delu v tujini, — krepitev pravne varnosti in sposobnosti organizacij združenega dela za poslovna pogajanja ter uveljavljanje načel nove mednarodne ekonomske ureditve v teh pogodbenih odnosih, — racionalno izkoriščanje domačih surovin in naravnih virov upoštevajoč zahteve za varstvo in izboljšanje človekovega okolja. 2. člen Udeleženci bodo uresničevali cilje iz prejšnjega člena tako, da bodo pri usmerjanju in dajanju mnenj o višjih oblikah gospodarskega sodelovanja s tujino upoštevali zlasti naslednje kriterije: — maksimalno izkoriščanje domačega znanja pri nakupu,' adaptaciji, uvajanju in nadaljnjem razvoju kupljenega znanja, ki temelji na družbeno upravičenih potrebah porabnika, — organiziran . nastop domačih organizacij združenega dela in njihovo samoupravno povezovanje, ki naj omogoči, da se bo lahko kupljeno znanje uporabljalo v širšem krogu organizacij združenega dela, — preprečevanje Izgradnje neekonomičnih kapacitet, nelojalne konkurence domačim blagovnim znamkam in tehnologiji ter nesmotrnega uvajanja tujih standardov, tipov in sistemov, — preprečevanje nesmotrne izrabe surovin, ener-■ gije in prostora, — hitrejši razvoj manj razvitih in obmejnih območij in povečanje rasti zaposlenosti na teh območjih, — omejevanje nakupa blagovnih znamk, ki jih ne spremlja tehnologija, oziroma ne zagotavljajo kvalitetnega napredka, — vgrajevanje ustreznih mehanizmov samozaščite in višjih oblik gospodarskega sodelovanja s tujino, — omejevanje restriktivne poslovne prakse, predvsem glede omejevanja izvoza, vezanih nakupov, omejevanja lastnega razvoja ter uporabe drugih tehnologij in količinskih omejitev proizvodnje, — povečanje izvoza in izboljševanje plačilno-bi-lančnega in deviznega položaja SR Slovenije v enotni plačilni in devizni bilanci SFRJ, — hitrejše gospodarsko in drugo sodelovanje z državami v razvoju in obmejnimi območji sosednih držav. 3. člen Udeleženci bodo spodbujali odstopanje domačih materialnih pravic na tehnologiji tujim partnerjem zlasti iz dežel v razvoju, upoštevajoč pri tem namene in cilje iz prvega in drugega člena tega družbenega dogovora ter načela nove mednarodne ekonomske ureditve. 4. člen Udeleženci bodo v okviru svojih pristojnosti nudili strokovno pomoč organizacijam združenega dela, ki se odločajo za sklepanje pogodb o dolgoročnem gospodarskem sodelovanju s tujino ter pri nakupu in pri odstopanju materialnih pravic na tehnologiji. II. NALOGE UDELEŽENCEV 5. člen Udeleženci bodo uresničevali cilje tega družbenega dogovora neposredno ift v okviru skupnega organa — odbora udeležencev, v skladu s svojimi pristojnostmi, pri čemer bodo delo medsebojno usklajevali. Udeleženci bodo spodbujali organizacije združenega dela, da bodo vključile v oblikovanje višjih oblik gospodarskega sodelovanja s tujino tudi udeležence z njihovo raziskovalno-svetovalno in strokovno dejavnostjo in to že v pripravljalni fazi. 6. člen V okviru ustreznih organov in teles bo GZS organizirala strokovno pomoč pri pripravi, sklepanju in odvijanju višjih oblik gospodarskega sodelovanja s tujino, zlasti s tem, da bo zagotovljeno obveščanje o možnostih in pogojih. GZS bo skrbela za sistematično dopolnilno izobraževanje strokovnih kadrov v organizacijah združenega dela. V okviru odbora udeležencev bo Gospodarska zbornica Slovenije posredovala oceno o tehnološko-razvoj-ni upravičenosti in proizvodno poslovni primernosti organizacij združenega dela za izvajanje pogodb. Ta ocena bo vsebovala tudi pravne nasvete, sugestije oz. napotila glede pogodbenih razmerij in oceno ekonom-sko-tehnološke upravičenosti uvoza opreme za izvajanje teh pogodb, v skladu s sprejetimi sporazumi in kriteriji. 7. člen Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo pri predlaganju in sprejemanju planskih dokumentov vključeval take ukrepe družbenoekonomske politike, ki bodo usmerjali in pospeševali višje oblike gospodarskega sodelovanja s tujino ter omogočali izvajanje tega družbenega dogovora. Republiški komite za ekonomske odnose s tujino bo v sodelovanju z drugimi pristojnimi republiškimi upravnimi organi, oziroma organizacijami: — dajal mnenja o usklajenosti pogodb z veljavnimi predpisi, ki urejajo višje oblike dolgoročnega gospodarskega sodelovanja s tujino, — dajal mnenja o usklajenosti z usmeritvami družbenega plana SR Slovenije, — opravljal strokovno-tehnična in administrativna opravila v zvezi z izdajo mnenj o upravičenosti in Primernosti sklepanih pogodb 'organizacij združenega dela — ter strokovno-tehnična in administrativna dela za odbor udeležencev ter vodil evidenco in arhiv pogodb z vso spremljajočo dokumentacijo. 8 8. člen Člani Samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino bodo s samoupravnim sporazumevanjem in usklajevanjem medsebojnih interesov v Samoupravni interesni skupnosti za ekonomske odnose s tujino pospeševali vključevanje organizacij združenega dela prek višjih oblik sodelovanja v mednarodno menjavo in pri sklepanju samoupravnih sporazumov in pri sprejemanju drugih samoupravnih aktov upoštevali načela tega družbenega dogovora. Samoupravna interesna skupnost za ekonomske odnosa s tujino bo dajala odboru udeležencev mnenja o skladnosti pogodb o višjih oblikah sodelovanja spla-čilno-bilančno pozicijo republike. 9. člen Bančne organizacije — udeleženke dogovora, bodo pri sprejemanju svojih planov in pri programiranju svoje poslovne politike upoštevale namen in cilje tega družbenega dogovora tako, da bodo dajale prednosti pri kreditiranju in dajanju garancij tistim pogodbam o višjih oblikah gospodarskega sodelovanja s tujino, s katerim se uresničujejo načela tega dogovora. Bančne organizacije bodo nudile strokovno pomoč organizacijam združenega dela pri sklepanju pogodb o višjih oblikah gospodarskega sodelovanja s tujino, zlasti z vidika ekonomsko-finančne konstrukcije pogodbenega odnosa. Prav tako bodo bančne organizacije dajale zainteresiranim organizacijam združenega dela mnenja o bonitetah tujih partnerjev s katerimi te stopajo v pogodbene odnose. III. IZVAJANJE IN SPREMLJANJE DRUŽBENEGA DOGOVORA 10. člen Za izvajanje tega družbenega dogovora se oblikuje odbor udeležencev. Vsak udeleženec imenuje v odbor udeležencev po enega člana in njegovega namestnika. Delo odbora vodi predsednik, ki ga med seboj izvolijo člani odbora. Bančne organizacije — udeleženke tega dogovora imenujejo v odbor udeležencev skupnega predstavnika. Sedež odbora udeležencev je pri Republiškem komiteju za ekonomske odnose s tujino. 11. člen Odbor udeležencev daje mnenje o upravičenosti in primernosti organizacij združenega dela za sklenitev pogodbe, v smislu tega družbenega dogovora, spremlja njegovo izvajanje ter daje predloge za ustrezne ukrepe za stimuliranje in usmerjanje višjih oblik gospodarskega sodelovanja s tujino. 12. člen Udeleženci prek svojih članov v okviru odbora zastopajo svoja stališča. Udeleženci pooblaščajo svoje imenovane člane, da zastopajo njihova stališča in usklajujejo ta stališča s stališči drugih članov v postopku izdajanja mnenj. 13. člen Odbor udeležencev mora o predloženih pogodbah ter ustrezni dokumentaciji izdati mnenje v roku 45 dni od prejema pogodbe. Udeleženci bodo posredovali svoja mnenja v odboru v roku 25 dni od prejema predloga. Ta rok je vsebovan v roku s 1. odstavka tega člena. 14. člen •Temeljna in druga organizacija združenega dela vloži vlogo pri Republiškem komiteju za ekonomske odnose s tujino, ki na podlagi stališč odbora izda enotno mnenje, potrebno za registracijo pogodb tega družbenega dogovora. 15. člen Temeljna in druga organizacija združenega dela, ki sodi, da je glede njene vloge izdano mnenje Republiškemu komiteju za ekonomske odnose s tujino nepravilno, lahko v roku 30 dni vloži zahtevo za ponovno presojo, o kateri mora odbor udeležencev ponovno razpravljati m sprejeti stališče, Republiški komite za ekonomske odnose s tujino pa na osnovi tega izdati mnenje v roku 30 dni od sprejetega zahtevka. 16. člen Udeleženci tega družbenega dogovora soglasno sprejemajo poslovnik o delu,odbora udeležencev. 17. člen Udeleženci tega družbenega dogovora bodo na predlog odbora udeležencev obravnavali problematiko, izvajanja družbenega dogovora in to najmanj enkrat letno. 18. člen Udeleženci se zavezujejo, da bodo organizirali svojo delo tako, da bo zagotovljeno varovanje poslovne tajnosti. 19. člen Ta družbeni dogovoi je sklenjen, ko ga podpišejo pooblaščeni a- : •gati udeležencev. 20. člen Udeleženci tega družbenega dogovora bodo hkrati s podpisom imenovali svoje člane in njihove namestnike v odbor udeležencev, ki se sestand v roku 10 dni po uveljavitvi tega družbenega dogovora. 21. člen Ta družbeni dogovor začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 13. marca j979. Podpisniki: Izvršni Svet Skupščine SR Slovenije, Samoupravna interesna skupnost SR Slovenije za ekonomske odnose ; tujino, Bančne organizacije: Ljubljanska banka — Združena banka, Ljubljana, Beograjska banka, Jugobanka Ljubljana in Gospodarska zbornica Slovenije. 593. Na podlagi 79. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 42-338/73 in 8-324/75) izdaja republiški sekretar za industrijo PRAVILNIK o dopustnih toplotnih izgubah zgradb 1. člen Z namenom, da se zmanjša poraba energije za ogrevanje, se s tem pravilnikom predpisujejo dopustne toplotne izgube na enoto prostornine zgradbe in najmanjša tesnost na delih zgradb, ki se občasno odpira, jo. 2. člen Zgradbe z normalnimi notranjimi temperaturami, kot so stanovanjske, upravne, poslovne, šolske, vzgoj-novarstvene in zdravstvene zgradbe ter industrijske. zgradbe, ki služijo normalni uporabi in katerih prostori se ogrevajo povprečno najmanj na 19° C, je treba tako izolirati, da toplotne izgube na enoto prostornine zgradbe ob nastopu naj nižje letne temperature, ki se upošteva pri pripravi tehničrje dokumentacije, ne presegajo vrednosti A q = 10 + 20----W/m3 V brez upoštevanja toplotnih izgub zaradi naravnega prezračevanja skozi reže v odprtinah na zgradbi. A — zunanja površina zgradbe, skozi katero prehaja toplota v m2 V — volumen zgradbe, ki ga tvori površina A v m* 3. člen Toplotna prehodnost steklenih površin pri zgradbah iz 2. člena tega pravilnika razen trgovskih prostorih, mora biti manjša od 3,5 W/m2 K. Na mestih, kjer so nameščena ogrevala, mora biti toplotna izolacija enaka ah večja od toplotne izolacije neprozornih sten. Kolikor to ni doseženo, je potrebno izpostavljeno stran ogrevala dodatno toplotno zaščititi. Steklene površine, ki se ne odpirajo, morajo biti vgrajene zrako tesno. Stiki med polnilom (okna, vrata) odprtine in gradbeno konstrukcijo morajo imeti enako tesnost, kot jo ima gradbena konstrukcija. 4. člen Industrijske objekte, katerih prostori se pri normalni uporabi ogrevajo med povprečno 12° C in 19° C več kot 4 mesece v letu, je potrebno toplotno tako izolirati, da specifične toplotne izgube na enoto volumna ne bodo presegale vrednosti q = 10 + 25 — — V m3. 5. člen ' Steklene površine pri objektih iz 4. člena tega pra, vilnika morajo imeti toplotno prehodnost manjšo od 6 W/m2K. V primeru, da imajo zgradbe naprave za ogrevanje, hlajenje ali ovlaževanje zraka, s samodejno regulacijo, mora biti toplotna prehodnost steklenih površin manjša od 3,5 W/m8K. Na mestih, kjer so nameščena ogrevala, mora biti toplotna izolacija enaka ali večja od toplotne izolacije neprozornih sten. Zračna prepustnost oken in vrat mora biti manjša od 55 m3/hm Pa (2,5 m3/hm, mn VS JL). 3 3 Steklene površine, ki se ne odpirajo, morajo biti vgrajene zrakotesno. 6. člen Zgradbe za šport in zborovanja, ki se najmanj tri mesece v letu ogrevajo nad IS" C, 'morajo biti izolirane tako, da specifične toplotne izgube ne bodo pre- f segle vrednosti iz 4. člena 'tega pravilnika, razen ogrevanih plavalnih bazenov, kjer povprečna toplotna prehodnost sten ne sme biti večja od 0,85 W/mL’K in stropa večja od 0,45 W/m2K. 7. člen V primeru, da stavba ne služi v celoti enemu samemu namenu se za posamezne dele zgradbe, odvisno od namena, upoštevajo tista določila o toplotnih izgubah in prehodnosti steklenih površin, ki jih pravilnik dopušča ob takem namenu uporabe. 8. člen Določila tega pravilnika ne veljajo za: — industrijske zgradbe, ki pri normalni uporabi . pokrivajo pretežni del, to je nad 50 °/o toplotnih izgub z notranjimi viri odpadne toplote, če te toplote z izolacijo" ni mogoče zadržati ali kako drugače porabiti, — delavnice, delavniške hale in skladišča, ki ima- jo pri normalni uporabi dalj časa odprte večje površine, ) — montažne zgradbe, ki so namenjene za krajšo dobo uporabe (šotori, zračne hale itd.), — rastlinjake in zgradbe podobne konstrukcije, ki služijo vrtnarstvu in poljedelstvu, — letalske hangerje, lope in garaže. 9 člen Določbe tega pravilnika se uporabljajo pri projektiranju. graditvi in rekonstrukciji objektov, za katere na dan njegove uveljavitve še ni bilo zahtevano gradbeno dovoljenje. 10. člen Ta pravilnik začne veljati 3 mesece po objavi v Uradnem listu SRS. St. 311-013/78 Ljubljana, dne 10. aprila 1979. Republiški sekretar za industrijo Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 594. Na podlagi tretjega odstavka 36. člena zakona o varstvu zraka (Uradni list SRS, št. 13/75) izdaja republiška sekretarka za urbanizem NAVODILO o organizaciji evidence nad emisijo škodljivih snovi v zraku in o vsebini in načinu vodenja katastra virov onesnaževanja zraka 1. člen Evidenco nad emisijo škodljivih snovi v zraku organizira za območje občine za zadeve varstva zraka pristojni upravni organ skupščine občine na podlagi katastra virov onesnaževanja zraka (v nadaljnjem besedilu: kataster). 2. člen Kataster izvede za zadeve varstva zraka pristojni upravni organ skupščine občine na podlagi popisa in meritev virov emisije škodljivih snovi v zraku, ki so v upravljanju organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in. skupnosti oziroma v lasti občanov. 3. člen Za popis virov in količine emisije škodljivih snovi v zraku se uporabljajo vprašalniki, zapisniki in poročila o meritvah in sicer: 1. Vprašalnik za vodenje katastra emisije škodljivih snovi, ki onesnažujejo zrak iz gospodinjstva in obrtnih delavnic (obrazec A). Popis po tem vprašalniku zajema vse emisije škodljivih snovi iz kurišč: — kotlovnic za ogrevanje stanovanj, kotlovnic za potrebe obrtnih dejavnosti ali za drug namen do nazivne moči. ki je manjša ali kvečjemu enaka 1MW (0,86 Gcal/h), — individualnih kurišč; — kurišč, ki niso zajeta v obrazcu B. 2. Vprašalnik za vodenje katastra emisije škodljivih snovi, ki onesnažujejo zrak iz toplarn in termoelektrarn ter industrijskih in skupinskih kotlovnic (obrazec BI. Popis po tem vprašalniku zajema vse emisije škodljivih snovi iz energetskih enot: — termoenergetskih central; — toplarn; — energetskih in industrijskih kotlovnic za potrebe industrije ne glede na instalirano moč; — skupinskih kotlovnic za ogrevanje stanovanj ali drug namen z nazivno močjo nad 1 MW (0,86 Gcal/h). 3. Vprašalnik za vodenje katastra emisije škodljivih snovi, ki onesnažujejo zrak iz tehnoloških enot (obrazec C). Popis po tem vprašalniku zajema emisijo škodljivih snovi, ki onesnažujejo zrak med proizvodnim procesom iz vseh tehnoloških enot. 4. Zapisnik o meritvi emisij škodljivih snovi: Meritve škodljivih snovi v zraku iz kurišč navedenih v 1. točki tega člena opravlja dimnikarska služba v skladu s pravilnikom o rokih in načinu čiščenja in pregledovanja kurilnih naprav, dimovodov in prezračevalnih naprav ter o meritvah dimne ali druge emisije kurišč (Uradni list SRS. št. 1/76). Izvajalec meritev prikaže podatke na predpisanem zapisniku o meritvah. 5. Poročilo o meritvah: Meritve emisij škodljivih snovi v zraku iz virov navedenih pod 2. in.3. točko tega člena opravijo pooblaščene strokovne organizacije in zavodi na zahtevo inšpekcijskega organa ali^na predlog republiške službe za varstvo zraka. Izvajalec meritev prikaže meritve v strokovnem poročilu. 4. člen Za zadeve varstva zraka pristojni upravni organ skupščine občine naroči pojbis po obrazcu A dimnikarski organizaciji v občini. Obrazec B in C pa pošlje upravljalcem in lastnikom virov onesnaževanja zraka ter jim določi rok, v katerem mu morajo vrniti obrazce, izpolnjene z ustreznimi podatki. Popis virov onesnaževanja zraka po obrazcu A se opravi za III. in IV. območje onesnaženosti zraka v primeru, če to narekuje izdelava sanacijskega programa. ./ Popis virov onesnaževanja zraka po obrazcih B in C se opravi na celotnem obrrtočju Socialistične republike Slovenije. « 5. člen Za zadeve varstva zraka pristojni upravni organ skupščine občine dostavi po en izvod izpolnjenih obrazcev A, B in C republiški službi za varstvo zraka pri Meteorološkem zavodu SR Slovenije, drugi izvod obrazcev pa zadrži za svoj kataster. 6. člen Kataster se uredi po virih, kot se vodijo v vpra-šoloikih (obrazci A, B, C). Na območju ljubljanskih občin in na območju občine Celja in Maribora se kataster uredi po kvadrantih in po posameznih obrazcih. Kvadrante določi republiška služba za varstvo zraka. 7. člen Kataster emisije škodljivih snovi v zraku za območje SR Slovenije izdela in vodi republiška služba za varstvo zraka na podlagi zbranih podatkov. 8. člen Kataster virov onesnaževanja zraka je javna listina. 9. člen Upravi j alec oziroma lastnik virov onesnaževanja zraka, ki se vodijo v obrazcih B in C, je dolžan sporočiti spremembo za zadeve varstva zraka pristojnemu upravnemu organu skupščine občine, ki spremembo prijavi republiški službi za varstvo zraka. Za spremembo iz prvega odstavka tega člena se šteje: povečanje zmogljivosti virov onesnaževanja in s tem večanje emisije in izvedba sanacije vira onesnaževanja (prehod na drugo gorivo, opustitev kurišča ali proizvodnje in podobno). 10. člen Popis virov onesnaževanja zraka navedenih pod tačko 2 in 3 tretjega člena mora biti opravljen v šestih mesecih po objavi tega navodila. 11. tien To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Republiška sekretarka za urbanizem Marija Zupančič-Vičar, dipl. inž. 1. r. SR S li O V'E'N I J A Obrazec A V P R A S Ali N I) VPRAŠALNIK za vodenje katastra emisije škodljivih snovi ki onesnažujejo zrak, iz termoelektrarn, toplarn, industrijskih in skupinskih kotlovnic 1. Datum izpolnitve vprašalnika: ................- 2. Popoln naziv TOZD: ...........................- 3. Občina: ...._................................. 4. Kraj: ...—............... kvadrant .....—----- 5. Ulica: .................. Hišna št. __________ katastrska občina: ........ Parcelna -št......- 6. Naziv delovne organizacije v katerem sestavu je: 11. Režim obratovanja kotlovnice: Številka dimnika Cas obratovanja h/dan h/mesec h/leto Re- žim povpr. maks. maks. Režim kurjenja: vpiši v zadnjo rubriko ustrezno številko — v kurilni sezoni — i — skozi vse leto = 2 — občasno = 3 12. Druge škodljive snovi, ki se spuščajo v zrak iz-• raženo več koncentraciji in količini. 13. Pripombe: Ime in priimek osebe, ki odgovarja za točnost podatkov: Podpis: ...................... datum: ..... Telefon: ............... Žig delovne otg. ... Direktor TOZD oz. OZD ............................. Navodilo za izpolnjevanje obrazca B Popis zajema emisijo škodljivih snovi, ki onesnažujejo zrak in izhajajo iz naslednjih objektov oz. dejavnosti, ki so stacionirani na področju SR Slovenije: — vse termoenergetske centrale — vse toplarne — vse energetske in industrijske kotlovnice za potrebe industrijo ne glede na instalirano moč — vse skupinske-kotlovnice za stanovanjsko ogrevanje ali drug namen z nazivno močjo 1 MW (0,86 Gcal/h). Opombe: — Ad 4) Kvadrant določi republiška služba za varstvo zraka pri Meteorološkem zavodu SR Slovenije — Ad 8) Za več kotlovnic vpišite moči za vsako posamezno kotlovnico posebej — Ad 9) V tonah na ustrezno časovno enoto vpišite vrednosti za trdna in tekoča goriva; v Nm:’ na ustrezno časovno enoto pa plinasta goriva. Vsebnost žvepla pomeni odstotek gorljivega žvepla v gorivu. SR SLOVENIJA Obrazec C Skupščina občine VPRAŠALNIK za vodenje katastra emisije škodljivih snovi, ki onesnažujejo zrak, iz tehnoloških enot 1. Datum izpolnitve vprašalnika: ................. 2. Popoln naziv TOZD: ............................ 3. Občina: ....................................... 4. Kraj: ................... kvadrant: ........... 5. Ulica: .................. Hišna št............. Katastrska občina: .......... Parcelna št. ..... 6. Naziv delovne organizacije, v katerem sestavu je: 7. Naziv postopka: ............................... 3. OZD oz. TOZD z enako vrsto proizvodnje v SRS oz. SFRJ: .:.....................................- 9 Poraba surovin Zap. št. Vrsta suro- vine KOLIČINA pov- prečna (tone/ dan) maksi- malna (tone/ dan) letna (tone/ leto) I Zap. št. Vrsta KOLIČINA pov- prečna (tone/ dan) maksi- malna (tone/ dan) letna (tone/ leto) 5 ’ 6 7 8 10. Proizvedeni izdelki Zap. št. Vrsta zdelka K pov- prečna (tone/ dan) O L I C 1 N nialtsi malna (tone/ dan) A letna (tone/ leto) i 2 3 '« v 4 5 1 11. Navedba posameznih faz postopka: 12. Način izpuščanja škodljivih snovi v zrak 12.1. Kontroliran izpust Parametri Izpusta Dimniki Ventilacijske odprtine 1 2 3 4 | 5 | 6 višina (m) premer (m) Skupni vol. tok. plinov (NnrfVh) Temperatura plinov ob izstopu (°C) Ocena emisije škodljivih snovi pri kontroliranem izpustu. a) Emisije brez čistilne naprave Zap. št. Vrsta škodljive snovi mesto izpusta koncentra- cija (mg/Nm3) Količina (kg/h) povpr. maks. povpr. maks. 1 < 2 3 4 5 6 , 7 b) Emisije po očiščenju s čistilno napravo Zap. št. Vrsta škodljive snovi mesto izpusta koncentra- cija (mR/Nm3) Količina (kg/h) povpr. maks. ppvpr. maks. i w jto 4 5 6 Vrsta naprave oz. tehnol. postopka C as obratovanja (h/dan) (h/mesec) (h/leto) povpr. maks. povpr. maks. 15. Odpadni produkti, ki onesnažujejo zrak Zap. št. Vrsta produkta KOLIČINA ' povprečna 1 maksimalna (kg/dan) 1 (kg/dan) letna (tone/leto) i 2 3 4 5 16. Datum zagona in starost tehnološkega procesa: 17. Opis možnih škodljivih snovi, ki onesnažujejo zunanjo atmosfero pri okvarah in izpadih električnega toka. Vrednosti naj bodo izražene v količinah in času trajanja izpada. 12.2. Nekontroliran izpust (Vrsta škodljive snovi izražena v koncentraciji in količini) 18. Pripombe: Ime in priimek: sebe, ki odgovarja za točnost podatkov: ............................. Podpis osebe: ................................. Datum: ......... Telefon ......... Žig org..... Direktor TOZD oz. OZD: ........................ 13. Učinkovitost čistilne naprave za posamezne komponente 14 Zap. št. Vrsta snovi, ki jo odstranjuje Učinkovitost ("/o) Količina odstranjene komponente (kg/h) povprečno | maksimalno i 2 3 4 5 6 7 14. Režim obratovanja naprave oz. tehnološkega postopka Navodila za izpolnjevanje obrazca C Popis zajema emisijo škodljivih snovi, ki onesnažujejo zrak, med proizvodnim procesom in sicer za vse objekte v družbenem ali privatnem sektorju, ki so stacionirani na območju SR Slovenije. Ad 4) Kvadrant: določi republiška služba za varstvo zraka pri Meteorološkem zavodu SR Slovenije Ad 9,10) Prikažite povprečne in maksimalne količine v enotah kot je predvideno. Ad 12) Parametre prikažite za vsak posamezen dimnik oz. ventilacijsko odprtino. V rubriki kjer je naznačeno mesto izpusta označite številko dimnika oz. ventilacijske odprtine. Y Kjer podatki niso znani, izpolnite samo rubrike z znanimi podatki. Ad 14) Podatke prikažite tudi za čistilne naprave, ki so inštalirane in obratujejo. Ad 15) Prikažite tiste odpadne produkte, kateri so vir onesnaževanja zraka posredno oz. neposredno. ZAPISNIK O MERITVI 1. Ime in priimek: ......................-...-........ 2. Ulica in hišna št. --------------------------- 3. Kraj: .............'._________________________ 4. Vrsta naprave: .......................*......... (npr. kotel centralnega ogrevanja, peč na olje) 5. Opis naprave a) Kurišče 1. Izdelek tovarne: ............................. 2. Tip in leto izdelave: .....................-... 3. Nazivna moč KW (Kcal/h): ..................... Obratovalna moč KW (Kcal/h): .................... b) Gorilnik 1. Vrsta: ------------------------------------- 2. Izdelek tovarne: ----------.............—... 3. Območje moči: .............................. c) Vrsta goriva: ................-..........— d) Dimnik 1. Presek (cm2): .............................. 2. Višina celotna (m); ............................. nad streho (m): + ..........i......... 6. Vrsta meritve Prvo merjenje: ......................... Redno letno merjenje: .................. Ponovna meritev neustrezne naprave: „ 7. Datum meritve: .....-................. 8. Rezultati meritev □ □ □ Meritve 1 2 3 sred. vr. 1. 2. 3. a) čas meritve b) dimno število c) CO, (%>) d) Ogljikovodiki: da ne e) Temperatura zraka pri gorilniku (°C): ......... f) Temperatura dimnih plinov na izstopu iz kotla (°C) g) Izkoristek kurilne naprave: ................... h) Tlačna razlika na koncu kurišča (pred vstopom v dimnik) mm VS: ............1................— 9. Ustreznost naprav: Kurišče odgovarja predpisom: da ne 10. Ponovne meritve je treba izvesti: da ne 11. Meritve opravil (čitljiv podpis):.................. 595. Na podlagi drugega odstavka 182. člena zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list SRS, št. 17/ 78) izdaja republiški sekretar za notranje zadeve v soglasju z RepuSliškim komitejem za zdravstveno in socialno varstvo NAVODILO o ravnanju z mladoletnikom, ki se izmika izvršitvi vzgojnega ukrepa 1. Če se izvrševanje vzgojnega ukrepa ne more začeti ali nadaljevati, ker je mladoletnik pobegnil ali se skriva, mora občinska skupnost socialnega skrbstva oziroma zavod ali disciplinski center, ki išče mladoletnika zaradi izvršitve vzgojnega ukrepa, obvestiti o tem najbližjo postajo milice. 2. Obvestilo iz prejšnje točke obsega: mladoletnikov priimek in ime; datum in kraj rojstva; naslov zadnjega prebivališča; datum pobega; kaznivo dejanje oziroma prekršek, zaradi katerega je bil izrečen vzgojni ukrep; vzgojni ukrep, ki je bil izrečen; občinsko skupnost socialnega skrbstva oziroma zavod ali disciplinski center, kamor je treba mladoletnika pripeljati, in morebitne druge podatke, ki so koristni za izsleditev mladoletnika. 3. Organi za notranje zadeve iščejo mladoletnika s poizvedovanjem, lahko pa ukrenejo kaj drugega, kar je potrebno, da se mladoletnik čimprej izsledi. 4. Pooblaščena uradna oseba organa za notranje zadeve, ki izsledi ali spremlja mladoletnika, mora z njim ravnati obzirno, upoštevati njegovo osebnost, občutljivost in morebitne druge lastnosti, ki jih je mogoče opaziti pri mladoletniku. Proti mladoletniku se praviloma ne sme uporabiti prisilnih sredstev. Če se mladoletnik upira, lahko pooblaščena uradna oseba organa za notranje zadeve uporabi tudi prisilna sredstva v skladu z določbami zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah. 5. Organ za notranje zadeve lahko mladoletnika pridrži pod nadzorstvom le toliko časa, kot je nujno potrebno, da ga izroči občinski skupnosti socialnega skrbstva. Mladoletnik se praviloma pridrži v posebnem prostoru, ločeno od odraslih oseb. 6. Organ za notranje zadeve mora mladoletnika, ki ga je izsledil, praviloma takoj izročiti občinski skupnosti socialnega skrbstva na območju katere je bil mladoletnik prijet. Tej skupnosti hkrati izroči tudi pismeno poročilo, ki obsega podatke o tem, kje In v kakšnih okoliščinah je bil mladoletnik prijet, katera občinska skupnost socialnega skrbstva oziroma zavod ali disciplinski center ga išče, kako se je mladoletnik obnašal v času, ko je bil na begu. in podobno. Organ za notranje zadeve lahko mladoletnika izroči tudi neposredno občinski skupnosti socialnega skrbstva, zavodu ali disciplinskemu centru, ki ga išče. 7. Pooblaščena uradna oseba organa za notranje zadeve pripelje mladoletnika, ki je bil prijet, občinski skupnosti socialnega skrbstva na način, ki čim manj vzbuja pozornost, javnosti. 8. Občinska skupnost socialnega skrbstva poskrbi, da se prijeti mladoletnik pripelje organu, zavodu ali disciplinskemu centru, ki je uvedel postopek za iskanje mladoletnika. 9. Občinska skupnost socialnega skrbstva v skladu s tem navodilom sporazumno s' postajo milice’ uredi vprašanje prevzemanja prijetih mladoletnikov. 10. Z mladoletnikom, ki je na begu ali med skrivanjem storil kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, se ravna v skladu z določbami zakona o kazenskem postopku. Če je bil zoper takega mladoletnika odrejen pripor, je potrebno o tem obvestiti občinsko skupnost socialnega skrbstva, zavod ali disciplinski center, ki išče mladoletnika. M. Občinska skupnost socialnega skrbstva lahko zaprosi postajo milice ali upravo javne varnosti, da mladoletnika, ki je pobegnil iz prevzgojnega doma za mladoletnike, neposredno pripelje v dom, če se glede na njegovo prejšnje in sedanje obnašanje pričakuje, da se bo upiral vrnitvi v dom. 12. Stroški za izsleditev mladoletnika ter prevoz do naj bližje občinske skupnosti socialnega skrbstva gredo v breme organa za notranje zadeve. Stroški spremljanja mladoletnika v prevzgojni dom za mladoletnike v skladu z 11. točko tega navodila gredo v breme prevzgojnega doma za mladoletnike. Stroški, ki nastanejo občinski skupnosti socialnega skrbstva zaradi preskrbe in spremljave mladoletnika, gredo v breme tiste občinske skupnosti socialnega skrbstva, zavoda ali disciplinskega centra, ki je uvedel postopek za iskanje mladoletnika. 13. Z dnem, ko začne veljati to navodilo, preneha veljati navodilo o ravnanju z mladoletnikom, ki se izmika izvršitvi vzgojnega ukrepa (Uradni list SRS, št. 8/74). 14. To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 01/1-S-010/4-79 Ljubljana, dne 21. marca 1979. Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo Republiški sekretar Predsednik za notranje zadeve dr. Anton Fazarinc 1. r. Janez Zemljarič 1.' r. 596. Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano objavlja na podlagi četrte alinee 45. člena zakona o semenu in sadikah (Uradni list SRS, št. 42-336/73) DO PO LNITVE sortne Hste za sadne rastline in vinsko trto Sorteva lista za sadne rastline in vinsko trto (Uradni list SRS, št. 18-820/76 in št. 12-641/77 se v poglavju >1. SiMDNE RASTLINE« dopolni z naslednjimi sortami; 1) k točki *4. jablane (Malus sp.) se za zaporedno številko 53. dodajo še naslednje sorte: »54. Gloster gloster 55. Jerseymac džerzimek 56. Julyred džulajred« 2) k točki »5. Breskve (Peršiča vulgaris mili.) se aa- zaporedno številko 34. doda še naslednjo sorto: »35. Suncrest sankrest« St. 320/C-046/76 Ljubljana, dne 2. aprila 1979. Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ivo Marenk, dipl. inž. l. r. 597. Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/75 in 33/76), 18. člena zakona o osnovah ter načinu obračunavanja ter plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 do 1979 (Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75, 10/76, 23/7.6, 31/76, 12/77, 24/77, 8/78 in 30/78) objavlja Republiški sekretariat za finance spremembe in dopolnitve PREGLEDA stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1979 ter stopenj davkov iz osebnega dohodka, ki se obračunavajo in odtegujejo ob izplačilu dohodkov (Uradni list SRS, št. 27/78, 30/78, 8/79 in 11/79) A. V točki 3 v tabeli pod A »Stopnje občinskega davka iz obrtnih dejavnosti, ki se plačujejo v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka« se pri zaporedni številki 40 občina Ptuj: — v stolpcu 4 stopnja 10 nadomesti s stopnjo 20 ■— v stolpcu 7 stopnja 20 nadomesti s stopnjo 30 — v stolpcu 9 stopnja 25 nadomesti s stopnjo 40 B. V točki 3 v tabeli pod B »Stopnje občinskega davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, ki se plačujejo v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka« se pri zaporedni številki 40 občina Ptuj v stolpcu 3 stopnja 25 nadomesti s stopnjo 40. C. V točki 3 v tabeli pod C »Stopnje občinskega davka od osebnega dohodka iz avtorskih pravde, patentov in tehničnih izboljšav, ki se plačujejo od vsakega posameznega dohodka« se pri zaporedni številki 40 občina Ptuj v stolpcu 3 stopnja 35 nadomesti s stopnjo 40. D. V 4. točki »Pregled objav občinskih odlokov o davkih občanov« se: — pri zaporedni številki 7 občina Dravograd vne-se-številka 3/79 — pri zaporedni številki 13 občina Izola vnese številka 9/79 — pri zaporedni številki 19 občina Krško vnese številka 9/79 — pri zaporedni številki 34 občina Murska Sobota vnese številka 8/79 — pri zaporedni številki 36 občina Novo mesto vnese številka 9/79 — pri zaporedni številki 37 občina Ormož vnese številka 8/79 — pri zaporedni številki 40 občina Ptuj vnese številka 8/79 — pri zaporedni številki 48 občina Slovenska Bistrica vnese številka 3/79 St. 420-6/78 Ljubljana, dne 13. aprila Wf9. Republiška sekretarka za finance Milica Ozblčl. r. 598. Po 3. alinei 15. člena zakona o pedagoški službi (Uradni list SRS, št. 16-146/74), po 17. členu zakona o srednjem šolstvu — združeno besedilo (Uradni list SRS, št. 18-138/67, št. 20-113/70, št. 31-176/72 in št. 18-185/74) in po sklepu 24. seje, dne 30. oktobra 1978 predpisuje Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije PREDMETNIK IN UČNE NAČRTE za poklic nadzorni varnostnik 1 1 Predpisani predmetnik in učni načrti začnejo veljati osmi dan po objavi predpisa v Uradnem listu SRS. 2 Zavod SR Slovenije za šolstvo bo predpisani predmetnik in učne načrte objavil v posebni publikaciji. St. SS-79/74-78 Ljubljana, dne 2. novembra 1978. Predsednik Strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje SRS Stane Kranjc 1. r. 599. Po 3. alinei 15. člena zakona o pedagoški službi (Uradni list SRS, št. 16-146/74), po 7. členu zakona o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij (Uradni list SRS, št. 26-149/70) in po sklepu 24. seje, dne 30. oktobra 1978 predpisuje Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije PREDMETNIK IN UČNE NAČRTE za poklic usmerjeni kmetovalec 1 Predpisani predmetnik in učni načrti začnejo veljati osmi dan po objavi predpisa v Uradnem listu SRS. 2 Zavod SR Slovenije za šolstvo bo predpisani predmetnik in učne načrte objavil v posebni publikaciji. St. SS-79/77-78 Ljubljana, dne 2. novembra 1978. Predsednik Strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje SRS Stane Kranjc 1. r. 600. Po 3. alinei 15. člena zakona o pedagoški službi (Uradni list SRS, št. 16-i46/74), po 7. členu zakona o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij (Uradni list SRS, št. 26-149/70) in po sklepu 24. seje, dne 30 oktobra 1978, predpisuje Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije PREDMETNIK IN UČNE NAČRTE za poklic prašičerejeo 1 Predpisani predmetnik in učni načrti začnejo veljati osmi dan po objavi predpisa v Uradnem listu SRS. Zavod SR Slovenije za šolstvo bo predpisani predmetnik in učne načrte objavil v posebni publikaciji. St. SS-79/76-78 Ljubljana, dne 2. novembra 1978. Predsednik Strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje SRS Stane Kranjc 1. r. 601. Po 3. alinei 15. člena zakona o pedagoški službi (Uradni list SRS. št. 16-146/74), po 7. členu zakona o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij (Uradni list SRS, št. 26-149/70) in po sklepu 24. seje, dne 30. oktobra 1978, predpisuje Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije PREDMETNIK IN UČNE NAČRTE za poklice usnjar-strojar, usnjar-obdelovalec in us-njar-dodelovalec 1 Predpisani predmetnik in učni načrti začnejo veljati osmi dan po objavi predpisa v Uradnem listu SRS. 2 Zavod SR Slovenije za šolstvo bo predpisani predmetnik in učne načrte objavil v posebni publikaciji. St. SS-79/75-78 Ljubljana, dne 2. novembra 1978. Predsednik Strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje SRS Stane Kranjc 1: r. 602. Na podlagi 19. člena sanioupravnega sporazuma o temeljih planov družbenega varstva otrok v SR Sloveniji v obdobju 1976—1980 in 10. člena aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih planov družbenega varstva otrok v SR Sloveniji v obdobju 1976 do 1980 o izvajanju nalog družbenega varstva otrok v SR Sloveniji v letih 1979 in 1980 je skupščina Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije na skupni seji obeh zborov dne 19. decembra 1978, sprejela SKLEP o ugotovitvi veljavnosti aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih planov družbenega varstva otrok v SR Sloveniji v obdobju 1976—1980 o izvajanju na--log družbenega varstva otrok v SR Sloveniji v letih 1979 in 1980 I Skupščina Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije ugotavlja, da je več kot tri četrtine skupnosti otroškega varstva sklenilo aneks k samoupravnemu sporazumu o temeljih planov družbenega varstva otrok v SR Sloveniji v obdobju 1976—1980 o izvajanju nalog družbenega varstva otrok v SR Sloveniji v letih 1979 in 1980. Skupščina ugotavlja, da je aneks k samoupravnemu sporazumu, skladno z 10. členom, sprejet. TI Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 56-51/78-79 Ljubljana, dne 19. decembra 1978. Predsednica skupščine Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije Marjeta Potrč 1. r. 603. Na podlagi 14. in 22. člena zakona o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva (Uradni list SRS. št. 18'74, 14/77) in aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih planov družbenega varstva otrok v SR Sloveniji v obdobju 1976—1980 o izvajanju nalog družbenega varstva otrok v SR Sloveniji v letih 1979 in 1980 je skupščina Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije na 5. seji, dne 5. aprila 1979 sprejela SKLEP o višini otroškega dodatka za otroke iz kmečkih in drugih družin in o dohodkovnih pogojih v letu 1979 I Otroci iz kmečkih in drugih družin, ki jim je pomoč nujno potrebna (v nadaljnjem besedilu: drugih družin) imajo pravico do otroškega dodatka v znesku 250 din mesečno. II Težje telesno ali duševno prizadeti otroci in otroci, ki imajo edinega hranilca, imajo pravico do posebnega dodatka k otroškemu dodatku: — 260 din mesečno, če so težje telesno ali duševno prizadeti; — 110 din mesečno, če je roditelj pri katerem otrok živi oziroma h kateremu spada, edini hranilec. Pogoji za pridobitev pravice iz prve ali druge alinee te točke so določeni s pravilnikom o pogojih za pridobitev pravice do denarnih pomoči (Uradni Ust SRS, št. 1/79). Pravico do posebnega dodatka k otroškemu dodatku iz druge alinee prvega odstavka te točke ima otrok, če znesek otrokovega dohodka — preživnina, ali drugi dohodek ne presega 1000 din mesečno. III 1. Otroci iz kmečkih in drugih družin imajo pravico do otroškega dodatka, če izpolnjujejo naslednje Pogoje: — da je dohodek iz kmetijstva glavni (poglavitni) vir dohodka njihovih družin ali so brez dohodka; — da živijo v kmečkih gospodinjstvih katerih skupni katastrski dohodek ne presega 9000 din oziroma 2800 din katastrskega dohodka letno na družinskega člana, če je osnova na novo izračunan katastrski dohodek v letu 1978. sicer pa 2000 din oziroma 600 din katastrskega dohodka letno rta družinskega člana. 2. Otrokom iz kmečkih in drugih družin, katerih dohodek presega višino dohodka, določenega v drugi alinei te točke, se lahko prizna pravica do otroškega dodatka, če živijo v težjih razmerah zaradi večjega števila otrok ali bolezni oziroma invalidnosti staršev. 3. Skupnost otroškega varstva v občini lahko v izjemnih primerih določi višji ali nižji otroški dodatek kot je določen v I. točki tega sklepa, če je to utemeljeno s socialnim stanjem družine. Skupnost sprejema te sklepe v okviru sredstev na podlagi števila otrok in višine otroškega dodatka, določene s I. točko tega sklepa. 4. Pri ugotavljanju dohodka družine se poleg katastrskega dohodka upoštevajo tudi vsi drugi dohodki. IV Za člane občanove družine se štejejo starši, ki jih občan in njegov zakonec preživljata, če dohodek staršev ne presega 1000 din mesečno s tem, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti upošteva v 2,4-kratnem znesku katastrskega dohodka, če je osnova na novo izračunan katastrski dohodek v letu 1978* sicer pa v 10,9-kratnem znesku katastrskega dohodka. V Dokazila o upravičenosti do otroškega dodatka po tem sklepu morajo občani vložiti najpozneje do 20. aprila 1979. sicer se jim s 1. majem 1979 ustavi izplačevanje otroškega dodatka in posebnega dodatka k otroškemu dodatku. VI Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1979 dalje. St. 193-2/79 Ljubljana, dne 6. aprila 1979. Predsednica skupščine Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije Marjeta Potrč 1. r. 604. Na podlagi 14. in 22. člena zakona o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva (Uradni list SRS, št. 18/74, 14/77) in aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih planov družbenega varstva otrok v SR Sloveniji v obdobju 1976—1980 o izvajanju nalog družbenega varstva otrok v SR Sloveniji v letih 1979 in 1980, je skupščina Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije na 5. seji dne 5. aprila 1979 sprejela SKLEP o višini otroškega dodatka in dohodkovnih pogojih v letu 1979 I Pravico do otroškega dodatka ima v znesku: 1. — 390 din . prvi otrok; datka k otroškemu dodatku najpozneje do 20. aprila 1979, sicer se jim s 1. majem 1979 ustavi izplačevanje otroškega dodatka in posebnega dodatka k otroškemu dodatku. VI Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1979 dalje. St. 193-1/79 Ljubljana, dne 6. aprila 1979. Predsednica skupščine Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije Marjeta Potrč L r. — 510 din vsak naslednji otrok, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada do 1700 din mesečno na družinskega člana; 2. — 340din prvi otrok; — 450 din vsak naslednji otrok, če je dohodek družine v kateri živi oziroma v katero spada 1700 do 2100 din mesečno na družinskega člana; 3. — 260 din prvi otrok; — 340 din vsak naslednji otrok, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada od 2100 do 2700 din mesečno na družinskega člana; 4. — 210 din prvi otrok; — 280 din vsak naslednji otrok, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada od 2700 do 3300 din mesečno na družinskega člana. Pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka se upošteva osebni dohodek iz delovnega razmerja in vsi drugi dohodki družine. Dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v štirikratnem znesku katastrskega dohodka, če je osnova na novo izračunan katastrski dohodek v letu 1978, sicer pa v devetnaj stkratnem znesku katastrskega dohodka. II Pravico do posebnega dodatka ima v znesku: — 260 din mesečno telesno ali duševno prizadet otrok; — 110 din mesečno otrok, ki ima edinega hranilca. Pogoji za pridobitev pravice iz prve in druge ali-nee te točke so določeni s pravilnikom o pogojih za pridobitev pravice do denarnih pomoči (Uradni list SRS, št. 1/79). Pravico do posebnega dodatka k otroškemu dodatku iz druge alinee prvega odstavka te točke ima otrok, če znesek otrokovega dohodka — preživnina, družinska pokojnina ali drugi dohodki ne presegajo 1000 din mesečno. III Za člane občanove družine se štejejo še starši, ki jih občan in njegov zakonec preživljata, če dohodek staršh ne presega 1000 din mesečno, s tem, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti upošteva v 2,4-kratnem znesku katastrskega dohodka, če je osnova na novo izračunam katastrski dohodek v letu 1978, sicer pa v 10,9-kratnem znesku katastrskega dohodka. IV Dohodek iz kmetijske dejavnosti po prvcm-odstav-ku 5. člena pravilnika o pogojih za pridobitev pravice do denarnih pomoči se upošteva, kolikor občan ne dokaže, da tega dohodka nima, če pride na Otona družine lastnika posestva, ki jih on preživlja več kot 5080 dinarjev katastrskega dohodka letno, če je osnova na novo izračunan katastrski dohodek v letu 1978, sicer pa llOddin katastrskega dohodka letno. V Občani, ki so uveljavljali pravico do otroškegado-datka in posebnega dodatka o otroškemu dodatku po dosedanjih predpisih, morajo predložiti dokazila o upravičenosti do otroškega dodatka in posebnega do- 605. Na podlagi 14. in 22. člena zakona o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva (Uradni list SRS, št..18/74, 14/77) in aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih planov družbenega varstva otrok v SR Sloveniji v obdobju 1976—1980 o izvajanju n^log družbenega varstva otrok v SR Sloveniji v letih 1979 in 1980 je skupščina Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije na 5. seji, dne 5. aprila 1979 sprejela SKLEP o pomoči za opremo novorojenega otroka v letu 1979 I Denarna pomoč za opremo novorojenega otroka je 1200 din, če družina občana, ki uveljavlja denarno pomoč: — izpolnjuje pogoje po prvi alinei I. točke sklepa o višini otroškega dodatka in dohodkovnih pogojih v letu 1979 oziroma — ima dohodek iz kmetijske dejavnosti na člana družine do 5200 din letno, če je osnova na novo izračunan dohodek iz kmetijske dejavnosti v letu 1978, sicer pa 1200 din letno. II Denarna, pomoč za opremo novorojenega otroka je 600 din, če družina občana, ki uveljavlja denarno pomoč: — presega pogoje po prvi alinei I. točke sklepa o višini otroškega dodatka in dohodkovnih pogojih v letu 1979 oziroma — ima dohodek iz kmetijske dejavnosti na člana družine, ki presega dohodkovni pogoj določen v drugi edmed I. točke tega sklepa. IH Pomoč za opremo novorojenega otroka dobi vsak otrok, katerega mati ima stalno prebivališče v SR Sloveniji ali katerega roditelj ima lastnost delavca v SR Sloveniji, ne glede na dohodke družine. Mati oziroma roditelj, ki uveljavlja pomoč za opremo novorojenega otroka ima pravico, da se odloči za: — zavitek za opremo novorojenega otroka; — denarno pomoč v višini 600din. IV Zavitek za opremo novorojenega otroka se lahko ujnedaavlja s predložitvijo mnenja zdravnika, da bo po- \ rod verjetno nastopil v 60 dneh, oziroma v 30 dneh, če se mati ali drug roditelj odloči za denarno pomoč. Po rojstvu otroka se pomoč za opremo novorojenega otroka uveljavlja s predložitvijo rojstnega lista ter Izjave o obliki pomoči. V Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, določbi I. in II. točke se uporabljata od 1. 5. 1979 do 30. 6. 1979, določbi III. in IV. točke pa od 1. 7. 1979 dalje. St. 554-2/79 Ljubljana, dne 6. aprila 1979. Predsednica skupščine Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije Marjeta Potre 1. r. 606. Na podlagi pete alinee 5. člena pravil o delu skupnih komisij udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v SR Sloveniji in v skladu z določili petega odstavka 14. člena samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov. je skupna »komisija udeležencev tega sporazuma na 9. seji dne 2. aprila 1979 sprejela SKLEP o vatorizacm vrednosti točke kadrovskih štipendij 1 Vrednost točke za izračunavanje višine štipendij po 14 členu samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov znaša v letu 1979 2.60 dinarjev, tako da so dinarske vrednosti naslednje: Število točk Dinarjev 350 910 400 1040 450 1170 500 1300 570 1482 650 1690 750 1950 850 2210 200 520 100 x 260 250 650 2. V skladu z določili 11. člena samoupravnega sporazuma se pri obračunu razlik iz združenih sredstev odšteva kadrovska štipendija 910 dinarjev za učence in 1170 dinarjev za študente. 3. Ta sklep se uporablja od 1. januarja 1979. 4. Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 3. aprila 1979. Predsednik skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma Boris Feldin 1. r. 607. Izvoljeni in pooblaščeni delegati delovnih ljudi in občanov temeljnih organizacij združenega dela. krajevnih skupnosti, telesnokulturnih organizacij in drugih telesnokultumih dejavnikov združeni v telesnokulturnih skupnostih v občinah, zbrani na seji skupščine Telesnokulturne skupnosti SR Slovenije, dne 10. maja 1978, v skladu s 53. in 64. členom ustave SR Slovenije. 4. členom zakona o telesnokulturnih skupnostih fUradr ni list SRS. št. 20/73) in odločitvijo delovnih ljudi, ob_ čanov ter vseh telesnokulturnih skupnosti v občinah na območju SR Slovenije sklenemo SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ustanovitvi, organizaciji in delu telesnokulturne skupnosti SR Slovenije I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Delovni ljudje in občani temeljnih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, telesnokulturnih organizacij in drugih telesnokulturnih dejavnikov, združeni v telesnokulturnih skupnostih v občinah (v nadaljnjem besedilu: ustanovitelj), ustanavljamo te-lesnokulturno skupnost SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: skupnost) kot samoupravno interesno telesno-kulturno skupnost na območju SR Slovenije. 2. člen V skupnosti zagotavljamo in skladno z možnostmi in družbenoekonomskim razvojem uresničujemo skupne interese za vsestranski razvoi telesne kulture v SR Sloveniji na načelih vzajemnosti in solidarnosti. V skupnosti bomo zlasti: — usklajevali, določali In usmerjali politiko razvoja telesne kulture v SRS: — spodbujali, pospeševali in razvijali samoupravne odnose, družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje na področju telesne kulture; — zagotavljali možnosti in sredstva za sistematično, organizirano in množično udejstvovanje delovnih ljudi in občanov v telesni kulturi, kot je opredeljena v ustavi SR Slovenije in dokumentih SZDL; — zagotavljali možnosti in sredstva za čim hitrejši in čim širši razvoj telesnokulturne dejavnosti na manj razvitih območjih v SR Sloveniji; — opravljali druge zadeve, ki jih bomo podrobneje določili in opredelili v statutu in drugih samoupravnih aktih skupnosti. 3. člen Za uresničevanje namenov iz 2. člena tega sporazuma bomo v skupnosti zlasti: — oblikovali politiko razvoja telesne kulture; — pripravljali in sprejemali načrte teiesnokultur-nega razvoja Slovenije in sodelovaji pri oblikovanju načrtov družbenoekonomskega razvoja SR Slovenije; — sodelovali pri oblikovanju in sprejemanju zakonov in drugih predpisov o temeljnih vprašanjih s področja telesne kulture; — spodbujali in podpirali uresničevanje nalog, ki so širšega pomena za razvoj telesne kulture, zlasti glede zdravstvenega varstva, raziskovalnega dela. propagande in založniške dejavnosti, vzgoje in izobraževa- nja strokovnih kadrov, načrtovanja, gradnje in vzdrževanja objektov ter vrhunskega športa; — sodelovali z drugimi samoupravnimi skupnostmi v SR Sloveniji; — sodelovali z drugimi telesnokulturnimi skupnostmi v drugih republikah in pokrajinah; — spodbujali in podpirali telesnokulturno dejavnost Slovencev v zamejstvu in tujini; — spodbujali in podpirali mednarodno sodelovanje na telesnokulturnem področju še posebej z deželami sosednjih držav; — podpirali razvoj telesnokulturne dejavnosti na manj razvitih območjih Slovenije; — spremljali in proučevali stanje ter dosežke v telesni kulturi: — podeljevali republiška priznanja in nagrade za delo in dosežke na telesnokulturnem področju. 4. člen Skupnost je pravna oseba s pravicami in dolžnostmi, ki jih ima na podlagi ustave, zakona, tega samou-upravnega sporazuma, statuta in drugih splošnih aktov. Sedež skupnosti je v Ljubljani. II. ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI 5. člen Organ upravljanja skupnosti je skupščina, ki je enodomna in ima 60 delegatskih mest. Vsaka telesno-kulturna skupnost'občine ima v skupščini TKS SRS eno delegatsko mesto. i Telesnokulturne skupnosti občin izvolijo za svoje delegatsko mesto v skupščini telesnokulturne skupno, sti SR Slovenije tričlansko delegacijo. Mandate članov delegacij verificira skupščina telesnokulturne skupnosti SR Slovenije. V sestav delegacij občinskih telesnokulturnih skupnosti za skupščino telesnokulturne skupnosti SR Slovenije ne morejo biti izvoljeni sekretarji telesnokulturnih skupnosti občin, funkcionarji skupščine in organov skupščine TKS SRS ter ,člani samoupravne kontrole telesnokulturne skupnosti SR Slovenije. 6. člen Na seje skupščine se vabi delegacija izvajalcev telesnokulturne dejavnosti na ravni republike. Delegacija iz prejšnjega odstavka ima pravico sodelovati v razpravi o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu skupščine, 7. člen Skupščino vodi predsednik. Predsednik predstavlja skupnost. 8. člen Skupščina skupnosti izvoli izvršni odbor po predhodni razpravi o možnih kandidatih za člane izvršnega odbora v telesnokulturnih skupnostih, pri čemer mora s predlogom soglašati vsaj 31 telesnokulturnih skupnosti v občinah. Izvršni odbor ima 19 članov. Izvršni odbor vodi predsednik, ki je za svoje delo odgovoren izvršnemu odboru in skupščini skupnosti. . 9. člen Skupščina imenuje sekretarja skupnosti. Sekretar skrbi za zakonito in pravilno poslovanje skupnosti, za izvrševanje sklepov skupščine in izvršnega odbora in opravlja druge naloge v skladu s tem sporazumom in s statutom skupnosti. Sekretar skupnosti je za svoje delo odgovoren skupščini in izvršnemu odboru skupščine skupnosti. 10. člen Nadzor nad izvajanjem sprejete politike, nad uveljavljanjem pravic in obveznosti delovnih ljudi, združenih v skupnosti, nad uporabo sredstev, nad delom organov skupnosti in strokovne službe opravlja organ samoupravne kontrole. Organ samoupravne kontrole izvolijo ustanovitelji iz vrst delegatov. Skupščina skupnosti ugotovi njegovo izvolitev. Organ samoupravne kontrole ima 7 članov. 11. člen Skupščina ustanovi skladno z zakonom posebno sodišče združenega dela za področje telesne kulture v SR Sloveniji ter voli in razrešuje predsednika in sodnike. Posebno sodišče združenega dela za področje telesne kulture v SR Sloveniji ima predsednika in 13 sodnikov. Posebno sodišče deluje na podlagi zakona in sklepa, ki ga sprejme skupščina. 12. člen Skupščina in izvršni odbor skupščine lahko izvolita stalna'ali začasna delovna telesa. 13. člen Skupnost ima strokovno službo za izvrševanje strokovnih, administrativnih, finančnih in tehničnih opravil, ki izhajajo iz nalog skupnosti. Medsebojni odnosi med skupnostjo in delovno skupnostjo strokovne službe se uredijo s posebnim sporazumom. III. PROGRAMIRANJE IN FINANCIRANJE SKUPNOSTI 14. člen Skupnost deluje na podlagi srednjeročnega in letnih programov dela. Letni program obsega naloge, ki so bilo v javni razpravi o programu ocenjene kot ne-obhodno potrebne in so sestavni del srednjeročnega programa razvoja telesnokulturne dejavnosti v SR Sloveniji. Proden skupnost sprejme letni program, ga pošlje v obravnavo ustanoviteljem, republiškim teles-nokultumim organizacijam in drugim zainteresiranim organizacijam. 15. člen Delegati telesnokulturnih skupnosti občin se v skupnosti skladno z načeli svobodne menjave dela sporazumevajo o pogojih, vrsti, obsegu, kakovosti in načinu opravljanja telesnokulturnih storitev ter o zagotavljanju potrebnih sredstev za uresničevanje ena- kopravnega družbenoekonomskega položaja telesno-kulturne dejavnosti oz. izvajalcev programov te dejavnosti. 16. člen Skupnost zagotavlja sredstva uporabnikom namensko v skladu s sprejetim programom, ki je bil osnova za združevanje sredstev. Izvajalci programskih nalog so dolžni uporabljati sredstva kot dobri gospodarji skladno z namenom in poročati skupnosti o izvedbi naloge in porabljenih sredstvih. 17. člen Izvrševanje programa skupnosti financiramo s samoupravnim sporazumom o programu in združevanju sredstev v telesnokulturni skupnosti SR Slovenije. S samoupravnim sporazumom po prejšnjem odstavku se določi delež posamezne telesnokulturne skupnosti iz prispevka, ki je določen z družbenim dogovorom o financiranju telesnokulturne dejavnosti v občini. 18. člen Cc dobi skupnost za izvedbo določenih nalog ali za posebne namene sredstva iz drugih virov, jih mora uporabiti za izpolnitev nalog oziroma v te namene. O uporabi lastnih dohodkov odloča skupnost, samostojno. 19. člen Za opravljanje nalog s področja telesne kulture, ki so-pomembne tudi za druge samoupravne interesne skupnosti, združuje skupnost svoja sredstva s sredstvi drugih samoupravnih interesnih skupnosti. 20. člen I Sredstva skupnosti se stekajo na poseben račun skupnosti pri SDK. 21. člen Če je zaradi nerednega priliva sredstev telesnokulturne skupnosti ali drugih razlogov primanjkljaj tolikšen, da sprejetega programa skupnosti ni mogoče realizirati, sprejme skupnost nov program. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 22. člen S statutom skupnosti se podrobneje določijo zlasti naslednje zadeve: naloge in način odločanja skupščine; delovno področje in pristojnosti izvršnega odbora ter delovnih teles skupščine in izvršnega odbora; pravice in dolžnosti delegatov; strokovna služba; samoupravna kontrola in arbitraža; javnost dela organov skupnosti; uporaba sredstev skupnosti in druge zadeve; pomembne za delo skupnosti. 23. člen Skupščina, izvršni odbor in njuna delovna telesa opravljajo delo na podlagi statuta, poslovnikov oziroma pravilnikov. 24. člen Ta sporazum se lahko spremeni oziroma dopolni po postopku, ki velja za njegovo 'sklenitev oziroma sprejem. 25. člen Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko dajo pristopno izjavo pooblaščeni organi več kot polovico te-lesnokulturnih skupnosti v občinah. Z uveljavitvijo tega samoupravnega sporazuma preneha veljati dosedanji samoupravni sporazum, o ustanovitvi telesnokulturne skupnosti SR Slovenije z dne 19. aprila 1975 (Uradni list SRS, št. 12/75). • 26. člen Ta sporazum začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 10. maja 1978. Predsednik skupščine Telesnokulturne skupnosti SR Slovenije Miha Ravnik L' r. REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST LJUBLJANA 608. Na podlagi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana (Uradni list SRS, št. 2/77) je na seji obeh zborov skupščina skupnosti dne 28. februarja 1979 sprejela SKLEP o zaključnem računu Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana Zaključni račun Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana za 1978. leto izkazuje: din 1. Skupne prihodke . 141,396.800,06 2. Skupne odhodke 135,904.726,81 3. Presežek prihodkov 5,492.073,25 2 Neporabljena razlika iz postavke naložbe v zdravstvu v znesku 1,6251080,00 dinarjev se prenese v prihodke 1979. leta in porabi za kritje obveznosti iz 1978. leta. Razlika iz drugih postavk v zaključnem računu v višini 3,866.993,25 dinarjev se prenese v otvoritveno bilanco Regionalne zdravstvene skupnosti za 1979. leto in se uporabi za kritje podražitev skupnega programa v 1979. letu. 3 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Št. 402-1/78 Ljubljana, dne 28. februarja 1979. Regionalna zdravstvena skupnost Predsednik skupščine Ferdo Majdič 1. r. 609. Na podlagi 21. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Bežigrad je sprejela skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Bežigrad, na seji obeh zborov dne 26. februarja 197r SKLEP o zaključnem računu Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Bežigrad t 1 Zaključni račun Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Bežigrad za 1978. leto izkazuje: din 1. Skupne prihodke 355,553.541,74 2. Skupne odhodke 331,737.167,90 3. Presežek prihodkov 23,816.373,84 2 Presežek prihodkov iz prejšnje točke se prenese v 1979. leto in sicer: — znesek 14,572.373,84 dinarjev za program zdravstvenega varstva v 1979. letu; — znesek 9,244.000,00 dinarjev za pokrivanje obveznosti iz realiziranega programa v 1978. letu. 3 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-9/79 Ljubljana, dne 26. februarja 1979, Občinska zdravstvena skupnost Ljubljana Bežigrad Predsednik skupščine Ljuben Karašov 1. r. 610. Na pddlagi 21. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljena Center je sprejela skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Center na seji obeh zborov dne 21. februarja 1979 SKLEP o zaključnem računu Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Center 1 Zaključni račun Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Center za leto 1978. izkazuje: din 1. Skupne prihodke 805,392.268,99 2. Skupne odhodke 785,391.507,22 3. Presežek prihodkov 20,000.761,77 2 Presežek prihodkov iz prejšnje točke se prenese v 1979. leto in sicer: — znesek 12,240.761,77 dinarjev za program zdravstvenega varstva v 1979. letu; — znesek 7,760.000,00 dinarjev za pokrivanje obveznosti iz realiziranega programa v 1978. letu. 3 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-10/79 Ljubljana, dne 21. februarja 1979. Občinska zdravstvena skupnost Ljubljana Center Predsednik skupščine Niko Isajevič L r. 611. Na podlagi 21. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Moste-Polje je sprejela skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Moste-Polje, na seji obeh zborov 20. februarja 1979 SKLEP o zaključnem računu Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Moste-Polje 1 Zaključni račun Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Moste-Polje za 1978. leto izkazuje: din 1. Skupne prihodke 255,482.65o,70 2. Skupne odhodke 241,469.630,88 3. Presežek prihodkov 14,013.022,82 2 Presežek prihodkov iz prejšnje točke se prenese v 1979. leto in sicer: — znesek 8,574.022,82 dinarjev za program zdravstvenega varstva v 1979. letu; — znesek 5,439.000,00 dinarjev za pokrivanje obveznosti iz realiziranega programa v 1978. letu. 3 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-11/79 Ljubljana, dne 20. februarja 1979. Občinska zdravstvena skupnost Ljubljana Moste-Polje Predsednik skupščine Marko Osredkar 1. r. 612. Na podlagi 21. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Šiška je sprejela skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Šiška, na seji obeh zborov dne 26. februarja 1979 SKLEP o zaključnem računu Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Šiška 1 Zaključni račun Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Šiška za 1978. leto izkazuje: t din 1. Skupne prihodke 354,565.346,87 2. Skupne odhodke 329,055.582,14 3. Presežek prihodkov 25,509.764,73 2 Presežek prihodkov iz prejšnje točke se prenese v 1979. leto in sicer: — znesek 15,611.764,73 dinarjev za program zdravstvenega varstva v 1979. letu; — znesek 9,898.000,00 dinarjev za pokrivanje obveznosti iz realiziranega programa v 1978. letu. 3 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-12/79 Ljubljana, dne 26. februarja 1979. Občinska zdravstvena skupnost Ljubljana Šiška Predsednik skupščine Anica Peperko 1. r. 613. Na podlagi 21. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik je sprejela skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik, na seji obeh zborov dne 26. februarja 1979 SKLEP o zaključnem računu Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Vič-Rpdnik 1 Zaključni račun Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik za 1978. leto izkazuje: din 1. Skupne prihodke 232,429.176,96 2. Skupne odhodke 227,440.778,08 3. Presežek prihodkov 4,988.398,88 2 Presežek prihodkov iz prejšnje točke se prenese v 1979. leto in sicer: — znesek 3,043.398,88 dinarjev za program zdravstvenega varstva v 1979. letu; — znesek 1,945.000,00 dinarjev za pokrivanje obveznosti iz realiziranega programa v 1978. letu. . 2 Presežek prihodkov iz prejšnje točke v znesku 7,657.310,89 din se prenese v prihodke 1979. leta. 3 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-1/79 Cerknica, dne 27. februarja 1979. Občinska zdravstvena skupnost Cerknica Predsednik skupščine Franc Hvala 1. r. 615. Na podlagi 21. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Domžale je sprejela skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Domžale, na seji obeh zborov dne 26. februarja 1979 SKLEP 'o zaključnem računu Občinske zdravstvene skupnosti Domžale 1 Zaključni račun Občinske zdravstvene skupnosti Domžale za 1978. leto izkazuje: 1. Skupne prihodke 2. Skupne odhodke 3. Presežek prihodkov din 137,-042.341,16 127,888.549,60 9,153.791,56 2 Presežek prihodkov iz prejšnje točke v znesku 9,153.791,56 din se prenese v prihodke 1979. leta. 3 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Št. 402-13/79 Ljubljana, dne 26. februarja 1979. Občinska zdravstvena skupnost Ljubljana Vič-Rudnik Predsednik skupščine Anton Dolničar 1. r. 3 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Št. 402-2/79 Domžale, dne 26. februarja 1979. Občinska zdravstvena skupnost Domžale Predsednik skupščine Franc Jeraj 1. r. 614. Na podlagi 21. člena samoupravnega sporazuma ° ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Cerk-nica je sprejela skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Cerknica, na ‘seji obeh zborov dne 26. februarja 1999 SKLEP o zaključnem računu Občinske zdravstvene skupnosti Cerknica 616. Na podlagi 21. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti. Grosuplje je sprejela skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Grcteuplje, na seji obeh zborov dne 23. februarja 1970 SKLEP o zaključnem računu Občinske zdravstvene skupnosti Grosuplje 1 Zaključni račun Občinske zdravstvene skupnosti Cerknica za 1978. leto izkazuje: ,1. Skupne prihodke 2. Skupni* odhodke 3. Presežek prihodkov din 63,241.737,13 55,584.426,24 7,657.310,89 1 Zaključni račun Občinske zdravstvene skupnosti Grosuplje za 1978. leto izkazuje: din 1. Skupne prihodke 77,^87.839776 2. Skupne odhodke 76,538.937,99 3. Presežek prihodkov 748.90*777 2 Presežek prihodkov iz prejšnje točke v znesku 748.901,77 dinarjev se prenese v 1979. leto. - 3 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-3/79 Grosuplje, dne 23. februarja 1979. Občinska zdravstvena skupnost Grosuplje Predsednik skupščine Melita Novljan 1. r. 617. Na podlagi 21. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Hrastnik je sprejela skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Hrastnik, na seji obeh zborov dne 23. februarja 1979 SKLEP o zaključnem računu Občinske zdravstvene ’ skupnosti Hrastnik v 2 Presežek prihodkov iz prejšnje točke v znesku 8,055.952,21 din se prenese v prihodke 1979. leta. 3 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-5/79 Idrija, dne 26. februarja 1979. Občinskh zdravstvena skupnost Idrija Predsednik skupščine Ana Koc, dr. 1. r. 619. Na podlagi 21. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Kamnik je sprejela skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Kamnik, na seji obeh zborov dne 26. februarja 1979 SKLEP o zaključnem računu Občinske zdravstvene skupnosti Kamnik 1 Zaključni račun Občinske zdravstvene skupnosti Hrastnik za 197-3. leto izkazuje: din 1. Skupne prihodke 58,137.103,74 2. Skupne odhodke 55,699.653,43 3. Presežek prihodkov 2,437.450,31 1 Zaključni račun Občinske zdravstvene skupnosti Kamnik za 1978. leto izkazuje: din 1. Skupne prihodke 2. Skupne odhodke 3. Presežek prihodkov 112,099.682,72 107,300.258,86 4,799.423,86 2 Presežek prihodkov iz prejšnje točke v znesku 2,437.450,31 din se prenese v prihodke 1979. leta. 2 Presežek prihodkov iz prejšnje točke v znesku 4,799.423,86 din se prenese v prihodke 1979. leta. 3 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-4/79 Hrastnik, dne 23. februarja 1979. Občinska zdravstvena skupnost Hrastnik Predsednik skupščine Adi Zaletel 1. r. 3 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-6/79 Kamnik, dne 26. februarja 1979. Občinska zdravstvena skupnost Kamnik Predsednik skupščine Ivan Motnikar 1. r. 618. Na podlagi 21. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Idrija je sprejela skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Idrija, na seji obeh zborov dne 26. februarja 1979 SKLEP o zaključnem računu Občinske zdravstvene skupnosti Idrija 620. Na podlagi 21. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje je sprejela skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje, na seji obeh zborov dne 26. februarja 1979 SKLEP o zaključnem računu Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje 1 1 Zaključni račun Občinske zdravstvene skupnosti Idrija za 1978." leto izkazuje: din 1. Skupne prihodke 2. Skupne odhodke 3. Presežek prihodkov 76,087.729,16 68,031.776,95 8,055.952,21 Zaključni račun Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje za 1978. leto izkazuje: din 1 Skupne prihodke 91,373.180,38 2. Skupne odhodke 87,911.020,26 3. Presežek prihodkov 3,462.160,12 2 Presežek prihodkov iz prejšnje točke v znesku 3,462.160,12 dinarjev se prenese v prihodke 1979. leta. 2 Presežek prihodkov iz prejšnje točke v pnesku 3,835.438,58 din se prenese v leto 1979. 3 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Št. 402-7/79 Kočevje, dne 26. februarja 1979. Občinska zdravstvena skupnost Kočevje Predsednik skupščine Marjan Kozinc, inž., 1. r. 3 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Št. 402/14-79 Logatec, dne 27. februarja 1979. Občinska zdravstvena skupnost Logatec Predsednik skupščine Jože Omerzu, inž. 1. r. 621. Na podlagi 21. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Litija je sprejela skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Litija, na seji obeh zborov "dne 26. februarja 1979 SKLEP o zaključnem računu Občinske zdravstvene skupnosti Litija 623. Na podlagi 21. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Ribnica je sprejela skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Ribnica, na seji obeh zborov dne 26. februarja 1979 SKLEP o zaključnem računu Občinske zdravstvene skupnosti Ribnica Zaključni račun Občinske zdravstvene skupnosti Litija za 1978. leto izkazuje: din 1. Skupne prihodke 63.017,063,59 2. Skupne odhodke 59,520.943,41 3. Presežek prihodkov 3,496.120,18 2 1 Zaključni račun Občinske zdravstvene skupnosti Ribnica za 1978. leto izkazuje: 1. Skupne prihodke 2. Skupne odhodke 3. Presežek prihodkov din 46,421.226,94 42,598,130,74 3,823.096,20 Presežek prihodkov iz prejšnje točke v znesku 3,496.120,18 dinarjev se prenese v 1979. leto. 3 2 Presežek prihodkov iz prejšnje točke v znesku 3,823.096,20 din se prenese v prihodke 1979. leta. Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Št. 402-8/79 Litija, dne 26. februarja 1979. Občinska zdravstvena skupnost Litija Predsednik skupščine Ivan Boh 1. r. 622. Na podlagi 21. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Logatec je sprejela skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Logatec, na seji obeh zborov dne 27. februarja 1979 SKLEP o zaključnem računu Občinske zdravstvene skupnosti Logatec 1 Zaključni račun Občinske zdravstvene skupnosti Logatec za 1978. leto izkazuje: din 1. Skupne prihodke 2. Skupne odhodke 3. Presežek prihodkov 33,435.775,37 29,600,336.79 3,835.438,58 3 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Št. 402-15/79 Ribnica, dne 26. februarja 1979. Občinska zdravstvena skupnost Ribnica Predsednik skupščine Milena Borovac 1. r. 624. Na podlagi 21. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Trbovlje je sprejela skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Trbovlje, na seji obeh zborov dne 26. februarja 1979 SKLEP o zaključnem računu Občinske zdravstvene skupnosti Trbovlje 1 Zaključni račun Občinske zdravstvene skupnosti Trbovlje za 1978. leto izkazuje: din 1. Skupne prihodke 126,527.353,23 2. Skupne odhodke 131,798.365,76 3. Presežek odhodkov 5,271.012,53 2 Presežek odhodkov iz prejšnje točke v znesku 5,271.012,53 dinarjev se krije iz zato posebej predvidenih sredstev po aneksu za 1979. leto. S Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Št. 402-16/79 Trbovlje, dne 26. februarja 1979. Občinska zdravstvena skupnost Trbovlje Predsednik skupščine Pavla Jeršin 1. r. \ 625. Na podlagi 21. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Vrhnika je sprejela skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Vrhnika, na seji obeh zborov dne 26. februarja 1979 SKLEP o zaključnem računu Občinske zdravstvene skupnosti Vrhnika 1 Zaključni račun Občinske zdravstvene skupnosti Vrhnika za 1978. leto izkazuje: din 1. Skupne prihodke 54,688.738,15 2. Skupne odhodke 51,651.154,54 3. Presežek prihodkov 3,037.583,61 2 Presežek prihodkov iz prejšnje točke v znesku 2,037.583,61 din se prenese v leto 1979. ■ . 1 Zaključni račun Občinske zdravstvene skupnosti Zagorje za 1978. leto izkazuje: din 1. Skupne prihodke 71,400.746,75 2. Skupne odhodke 71,690,428,30 3. Presežek odhodkov 289,681,55 2 ) Presežek odhodkov iz prejšnje točke v znesku 289.681,55 dinarjev se krije iz prihodkov skupnosti v 1979. letu, in se za ta znesek znižajo sredstva za zdravstveno varstvo v tem letu na postavkah osnovno in bolnišnično zdravstveno varstvo. 3 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Št. 402-18/79 Zagorje, dne 26. februarja 1979. Občinska zdravstvena skupnost Zagorje Predsednik skupščine Ivan Zore 1. r. REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST MARIBOR 627. Na podlagi 80. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva občinske zdravstvene skupnosti Lenart (Uradni list SRS, št. 11/78) ter 23. člena samoupravnega sporazuma o pravicah iz enotnega programa zdravstvenega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 4/78) je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Lenart na seji dne 15. februarja 1979 sprejela LISTO PRISPEVKOV uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva, veljavno od 1. aprila 1979 3 1 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-17/79 Vrhnika, dne 26. februarja 1979. Občinska zdravstvena skupnost Vrhnika Predsednik skupščine Andrej Lutman 1. r. «86. Na podlagi 21. Sena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Zagorje je sprejela skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Zagorje, na seji obeh zborov dne 26. februarja 1979 SKIlE p • aeMSuenem računu Občinske zdravstvene skupnosti Zagorje Valorizirani prispevki uporabnikov k stroškom za naslednje zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke znašajo: Zap. it. Vrsta participacije Znesek v din 1. za prvi kurativni pregled v splošnih in obrat- nih ambulantah ter dispanzerjih v zvezi s po-samezpim primerom zdravljenja 25 2. za prvi obisk zdravnika na domu, ki je oprav- ljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev 70 3. za zobozdravstvene storitve ter pripomočke in sicer — z/a prvi pregled pri stomatologu — specialistu 25 — za vsako zalivko 25 — za polno kovinsko prevleko 180 — za vse druge prevleke 215 — za inlay nazidek 120 — za vsako krono (z zatlčkom) 265 Zap. St. Vrsta participacije Znesek Zap. v din St. Vrsta participacije Znesek v din — za vsak člen v mostovni konstrukciji 120 — za vsako nadomestilo fasete, cementiranje stare prevleke, demontažo prevleke ali kron, oddelitev vmesnega Člena ali gredi 40 — za začasno prevleko ali člen v začasnem mostičku 55 — za gred, opornico ali jahač 145 — za vsako totalno protezo 385 — za vsako parcialno protezo 480 — za vsako bazo kovinske proteze, dodatno k parcialni protezi 420 — za vsako začasno protezo 360 — za vsako reparaturo, prilagoditev stare proteze, podložitev ali reokluzijo 60 4. za vsak prvi pregled pri zdravniku — specialistu z napotnico ali brez nje, če ta ni predpisana 60 5. za vsak rtg posnetek, tudi zob (največ 6 pos- netkov pri snemanju) v ambulantah in dispanzerjih 5 6. za prvi prevoz z reševalnimi vozili in poseb- nimi prevoznimi sredstvi, ki ga potrdi zdravnik v zvezi s posameznim primerom zdravljenja 70 7. za zdravila, pomožni in sanitetni material ob prevze?nu v lekarni na recept 20 8. za kontracepcijska sredstva, ki se nudijo uporabnikom v ambulantah in dispanzerjih 120 9. za proteze, ortotične pripomočke, aparat za ekstenzije in prosto stoječi posteljni trapez 180 10. za nepodložene usnjene rokavice, estetske ro- kavice za protezo in navleke za krn po amputaciji 180 11. za ortopedske čevlje 360 12. za kilni pas 180 13. za bergle 35 14. za aparat za omogočanje glasnega govora 240 15. za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih, institutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni oziroma pri večkratni oskrbi za največ 30 dni v koledarskem letu — dnevno 35 16. za očala 50 17. za kontaktna stekla 110 18. za očesno protezo 120 19. za ojačevalni slušni aparat 180 2 Ta lista prispevkov se uporablja od 1. aprila 1979. Z njeno uveljavitvijo preneha veljati dosedanja lista (Uradni list SRS, št. 11/78). Lenart, dne 4. aprila 1979. Občinska zdravstvena skupnost Lenart Predsednik skupščine Drago Spasovski 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI LJUBLJANA 628. Na podlagi 23. člena, 63. člena in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) ter 3. člena samoupravnega 'sporazuma o ustanovitvi mestne izobraževalne skupnosti Ljubljana (Uradni list SRS, št. 1/76) je Skupščina mesta Ljubljane na 11-seji zbora združenega dela dne 1. marca 1979 in na 12. seji zbora občin dne 1. marca 1979 sprejela SKLEP o potrditvi statuta mestne izobraževalne skupnosti Ljubljana 1 Skupščina mesta Ljubljane potrjuje statut mestne izobraževalne skupnosti Ljubljana, ki ga je sprejela Skupščina Mestne izobraževalne skupnosti Ljubljana na seji dne 5. decembra 1978. 2 Ta sklep velja takoj. St. 025-3/79 Ljubljana, dne 1. marca 1979. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r. 629. Na podlagi 6. člena zakona o izobraževalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 78/74), 3. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Mestne izobraževalne skupnosti Ljubljana (Uradni list SRS, št. 1/76) in na podlagi soglasja, ki so ga dale skupščine občinskih izobraževalnih skupnosti v Ljubljani: Ljubljana Bežigrad na seji dne 3. novembra 1978. Ljubljana Center na seji dne ll). aprila 1978, Ljubljana Moste-Polje na seji dne 4. aprila 1978, Ljubljana Šiška na seji dne 30. oktobra 1978 in Ljubljana Vič-Rudnik na seji dne 28. marca 1978, je skupščina Mestne izobraževalne skupnosti Ljubljana na seji dne 5. decembra 1978 sprejela STATUT mestne izobraževalne skupnosti Ljubljana I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Mestno izobraževalno skupnost Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: mestna izobraževalna skupnost) so ustanovili delovni ljudje v organizacijah združenega dela, občani v krajevnih skupnostih, delovni ljudje, ki delajo s sredstvi v lastnini občanov skupaj z delavci v vzgojnoizobraževalnth organizacijah (v nadaljnjem besedilu: člani), združeni v občinskih izobraževalnih skupnostih: Ljubljana Bežigrad. Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje; Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik. S tem statutom se urejajo vprašanja bistvenega pomena za samoupravno urejanje zadev in uresničevanje interesov zaradi katerih je mestna izobraževalna skupnost ustanovljena. 2. člen Mestna izobraževalna skupnost je samoupravna interesna skupnost, v kateri se člani preko delegacij občinskih izobraževalnih skupnosti v Ljubljani združujejo in povezujejo ter zagotavljajo sredstva za uresničevanje skupnih potreb in interesov, pravic in obveznosti na področju vzgoje in izobraževanja v Ljubljani. 3. člen • Mestna izobraževalna skupnost, skupaj z občinskimi izobraževalnimi skupnostmi v Ljubljani oblikuje enotno in usklajeno politiko za uresničevanje programov na področju predšolske vzgoje, osnovnošolskega izobraževanja mladine in odraslih, usmerjenega izobraževanja in drugih oblik vzgoje in izobraževanja v Ljubljani. 4. člen Mestna izobraževalna skupnost je pravna oseba. Sedež Mestne izobraževalne skupnosti Ljubljana je v Ljubljani, Resljeva cesta št. 14. Skupnost ima svoj pečat, ki je okrogle oblike in ima ob .krogu napis: »Mestna izobraževalna skupnost« Ljubljana. 5. člen Dejavnost skupnosti se opravlja na podlagi zakona. samoupravnega sporazuma o ustanovitvi, tega statuta in drugih samoupravnih aktov skupnosti. 6. člen Mestno izobraževalno skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine mestne izobraževalne skupnosti. II. II. NALOGE SKUPNOSTI 7. člen Člani preko delegacij občinskih izobraževalnih skupnosti v Ljubljani v mestni izobraževalni skupnosti: — vsklajujejo letne, srednjeročne in dolgoročne programe vzgojnoizobraževalnih dejavnosti ter spremljajo in ocenjujejo njihovo uresničevanje; — sklepajo samoupravne sporazume in družbene dogovore za katere so se dogovorili člani v občinskih izobraževalnih skupnostih v Ljubljani; — skupno z občinskimi izobraževalnimi skupnostmi v Ljubljani sprejemajo samoupravni sporazum o osnovah in merilih za uresničevanje svobodne menjave dela v občinskih izobraževalnih skupnostih v Ljubljani in v Mestni izobraževalni skupnosti Ljubljana; — vsklajujejo in sprejemajo merila in kriterije za solidarnostno prelivanje sredstev med občinskimi izobraževalnimi skupnostmi v Ljubljani v skladu z usklajenimi programi in enotnimi merili o oblikovanju dohodka vzgojnoizobraževalnih organizacij, ki ga pridobivajo z uresničevanjem svobodne menjave dela v občinskih in mestni izobraževalni skupnosti v Ljubljani; — sprejemajo programsko politiko in združujejo sredstva za financiranje programov vzgojnoizobraže- valnih organizacij, ki so skupnega pomena: nižje glasbene šole, osnovne šole za izobraževanje odraslih, svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše, posebne osnovne šole Janez Levec, domove vzgoje v domovih za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, doma Mal-či Belič za osnovnošolske otroke, Pionirski dom — TOZD Center za kulturo mladih, mestne zveze organizacij za tehnično kulturo Ljubljana in programov drugih za katere se sporazumejo občinske izobraževalne skupnosti v Ljubljani; — sprejemajo program tor odločajo o združenih sredstvih za dopolnilno in strokovno izobraževanje delavcev v vzgojnoizobraževalnih organizacijah; — izvajajo v skladu z družbenim dogovorom o štipendijski politiki v SR Sloveniji enotno štipendijsko politiko in odločajo o združenih sredstvih za štipendiranje za področje vzgoje in izobraževanja; — odločajo o delitvi sredstev, ki jih v skladu z dogovorjenim programom združujejo občinske izobraževalne skupnosti v Ljubljani za investicijsko vzdrževanje; — odločajo o uporabi sredstev z dogovorom združene amortizacije nepremičnin; — usklajujejo delo pri izgrajevanju sistema in načrtovanju razvoja usmerjenega izobraževanja; — usklajujejo stališča občinskih izobraževalnih skupnosti v Ljubljani do skupnih programov občinskih izobraževalnih skupnosti v izobraževalni skupnosti SR Slovenije; — skupno z občinskimi izobraževalnimi skupnostmi v Ljubljani sprejemajo samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih, pravicah, obveznostih in odgovornostih med izobraževalnimi skupnostmi v Ljubljani in delovno skupnostjo skupne službe izobraževalnih skupnosti Ljubljane; — odločajo o drugih skupnih zadevah za katere se dogovorijo občinske izobraževalne skupnosti . v Ljubljani. III. SAMOUPRAVLJANJE V SKUPNOSTI 1. Sestav skupščine 8. člen Organ upravljanja mestne izobraževalne skupnosti je skupščina, ki je sestavljena iz dveh zborov: — zbor uporabnikov, ki ga sestavljajo delegati delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnosti in delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter samoupravnih organizacijah in skupnostih in delovni ljudje, ki delajo s sredstvi v lastnini občanov, — zbora izvajalcev, ki ga sestavljajo delegati delavcev in drugih izvajalcev vzgojnoizobraževalnih programov. 9. člen Skupščina mestne izobraževalne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: skupščina) šteje 75 delegatskih mest, od tega zbor uporabnikov 50 in zbor izvajalcev 25 delegatskih mest. . V zbor uporabnikov delegirajo zbori uporabnikov občinsjuh izobraževalnih skupnosti v Ljubljani po 10 delegatov. V zbor izvajalcev delegirajo zbori izvajalcev občinskih izobraževalnih skupnosti v Ljubljani po 5 delegatov. Pri delegiranju delegatov v zbor uporabnikov skupščine mestne izobraževalne skupnosti je treba upoštevati sorazmerno zastopanost delegatov — delavcev iz organizacij združenega dela in delegatov občanov iz krajevnih skupnosti. 2. Delo skupščine 10. člen Skupščina dela na seji. Seja je sklepčna, če je navzočih nad polovico delegatov posameznega zbora Pri sprejemanju odločitev po 3., 4. in 5. alinei 7. člena tega statuta odloča skupščina z enakopravnim odločanjem zbora uporabnikov in zbora izvajalcev z ločenim glasovanjem. V vseh ostalih vprašanjih skupščina razpravlja in odloča enotno v obeh zborih, lahko pa predhodno obravnava predloge na ločenih sejah zborov. 11. člen V primeru različnih stališč zborov se izvede usklajevalni postopek. Usklajevalni postopek se izvede tako, da izvolita oba zbora skupno komisijo, ki šteje 6 članov. V komisijo izvoli vsak zbor 3 člane. Komisija usklaja vsebino neizglasovanega predloga in se pri tem po potre, bi posvetuje z ostalimi delegati obeh zborov. Ce tudi po tem usklajevanju, ki se opravi takoj po prekinitvi seje, a največ v 30 dneh, ni doseženo soglasje, o zadevi ponovno razpravljajo delegati uporabnikov in delegati izvajalcev v skupščini občinske izobraževalne skupnosti. Nato se ponovno glasuje v obeh zborih te skupščine. Kadar skupščina zaradi neusklajenosti stališč zborov ne sprejme odločitve o vprašanju, od katerega je bistveno odvisno delo skupnosti, je dolžna o tem obvestiti Skupščino mesta Ljubljane, ki lahko začasno uredi to vprašanje. 12. člen Skupščina skupnosti: — voli predsednika in namestnika predsednika skupščine; — voli predsednika izvršnega odbora m člane izvršnega odbora skupščine; — voli komisije in druga telesa skupščine; — sprejema v soglasju s skupščinami občinskih izobraževalnih skupnosti v Ljubljani statut, družbene dogovore, samoupravne sporazume in druge samoupravne akte; — usklajuje z občinskimi izobraževalnimi skup-nostrini v Ljubljani letne, srednjeročne in dolgoročne programe razvoja vzgojnoizobraževalne dejavnosti ter spremlja in ocenjuje njihovo uresničevanje; — sprejema finančni načrt in potrjuje zaključni račun skupnosti; — sprejema skupaj z občinskimi izobraževalnimi skupnostmi v Ljubljani samoupravni sporazum o osnovah in merilih za uresničevanje svobodno menjave dela v občinskih izobraževalnih skupnostih v Ljubljani; — sprejema skupaj s skupščinami občinskih izobraževalnih skupnosti v Ljubljani enotna morila oob- likovanju dohodka vzgojnoizobraževalnih organizacij, društev in organizacij, ki ga te pridobivajo z uresničevanjem svobodne menjave dela v občinskih in mestni izobraževalni skupnosti v Ljubljani; — sprejema skupaj s skupščinami občinskih izobraževalnih skupnosti v Ljubljani enotno štipendijsko politiko za področje vzgoje in izobraževanja; — sprejema programe in določa sredstva in kriterije za dopolnilno in strokovno izobraževanje delavcev na področju vzgoje in izobraževanja. — sprejema v soglasju s skupščinami občinskih izobraževalnih skupnosti v Ljubljani pravilnik o dodeljevanju kreditov z dogovorom združenih sredstev od amortizacije nepremičnin; — sprejema v soglasju s skupščinami občinskih izobraževalnih skupnosti v Ljubljani pravilnik o dodeljevanju sredstev za1 investicijsko vzdrževanje objektov vzgojnoizobraževalnih organizacij; — usklajuje delo pri izgrajevanju sistema in načrtovanju razvoja usmerjenega izobraževanja; — imenuje in razrešuje vodjo skupne službe po soglasju Skupščine mesta Ljubljane; — odloča o sklenitvi samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev delovne skupnosti skupne službe izobraževalnih skupnosti Ljubljane in občinskih ter mestne izobraževalne skupnosti; — odloča o drugih zadevah za katere so se dogovorile občinske izobraževalne skupnosti v Ljubljani. 13. člen V skupščini so stalne funkcije predsednika skupščine. predsednikov zborov in njihovih namestnikov. Na stalno funkcijo v skupščini je lahko izvoljen, kdor je po tem statutu lahko delegiran v skupščino kot delegat. Predsednik skupščine in njegov namestnik ne moreta biti iz vrst delegatov istega zbora. Na stalno funkcijo v skupščini se voli delegate za dobo, ki traja štiri leta, vendar so lahko razrešeni tudi pred potekom te dobe, če jih skupščina odpokliče ali sprejme njihovo ostavko. 14. člen Predsednik skupščine mestne izobraževalne skupnosti opravlja zlasti naslednje naloge: — predstavlja mestno izobraževalno skupnost; — podpisuje družbene dogovore, samoupravne in druge splošne akte ter sklepe, ki jih sprejema skupščina; — sklicuje in vodi seje skupščine; — skrbi za izvajanje sklepov skupščine; — opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skup- Zbora volita svoja predsednika in njena namestnika. Predsednika zbora uporabnikov in zbora izvajalcev opravljata zlasti naslednje naloge: — nadomeščata predsednika skupščine v njegovi odsotnosti; — sklicujeta in vodita seje zborov; — skrbita za izvajanje sklepov zborov; — opravljata druge naloge, ki jima jih poverita zbora. 3. Seja skupščine 16. člen Sejo skupščine sklicuje predsednik skupščine na podlagi sprejetega delovnega načrta in na lastno pobudo, vendar najmanj dvakrat na leto. Predsednik mora sklicati sejo, če to zahteva zbor uporabnikov, zbor izvajalcev, izvršni odbor, odbor za samoupravni delavski nadzor. Skupščina mesta Ljubljane ali katerakoli skupščina občinske izobraževalne skupnosti v Ljubljani. Če predsednik v 8 dneh po vloženi pismeni zahtevi ne skliče seje, jo lahko skliče predlagatelj. 17. člen Prvo sejo skupščine skupnosti v novem mandatu skliče predsednik skupščine iz preteklega mandata, ki prične sejo in jo vodi do konstituiranja. 18. člen Sejo zbora skupščine skliče predsednik zbora na lastno pobudo, na zahtevo najmanj tretjine delegatov zbora, predsednika skupščine, na predlog odbora za samoupravni delavski nadzor ali na predlog iste vrste zbora skupščine občinske izobraževalne skupnosti v Ljubljani, kot tudi na predlog izvršnega odbora ali drugega organa skupnosti. V odsotnosti predsednika zbora vodi sejo izvoljeni delegat zbora. 19. člen Sejo skupščine je treba sklicati s pismenim vabilom, ki mora vsebovati dnevni red. Vabilu za sejo mora biti priloženo tudi gradivo za sejo. Vabilo in gradivo za sejo mora biti poslano delegatom praviloma 15 dni pred začetkom seje. 20. člen Predsednik skupščine lahko povabi družbenopolitične organizacije, družbene organizacije, društva in druge organizacije in skupnosti, ki s svojo dejavnostjo uresničujejo posamezne družbene vzgojne izobraževalne smotre in naloge, naj njihovi predstavniki stalno ali občasno sodelujejo v delu skupščine in v njenih delovnih telesih. Predsednik skupščine povabi na sejo skupščine predstavnike vzgojno izobraževalnih organizacij, predstavnike drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbene in strokovne delavce, če lahko pripomorejo k uspešnejšemu delu skupščine. 21. člen Sejo skupščine prične predsednik skupščine potem, ko verifikacijska komisija ugotovi, da je sklepčna. Predsednik skupščine predlaga dnevni red seje. Vsak delegat lahko v utemeljenih primerih predlaga spremembe in dopolnitve dnevnega reda. Skupščina sprejme dnevni red z javnim glasovanjem. 22. člen Seja skupščine se ne more končati, dokler dnevni red ni izčrpan, lahko pa se prekine in nadaljuje v času, ki ga ob prekinitvi določi skupščina. 23. člen Prva točka dnevnega reda seje skupščine ali zborov skupščine je pregled izvršitve sklepov prejšnje seje. Ta pregled poda predsednik izvršnega odbora skupščine. Ena od točk dnevnega reda seje mora biti predvidena za postavljanje delegatskih vprašanj in za odgovore na delegatska vprašanja. 24. člen Na seji skupščine oziroma zbora se vodi zapisnik. Ta mora vsebovati: zaporedno številko seje, kraj in čas seje, imena predsedujočih, zapisnikarja, število prisotnih delegatov, število in imena opravičeno in neopravičeno odsotnih delegatov, imena drugih prisotnih z navedbo njihovih funkcij, dnevni red seje, imena razpravi j alcev in povzetek njihovih razprav in izjav ter sklepe o posameznih točkah dnevnega reda. Zapisnik podpiše predsedujoči, zapisnikar in dva overitelja zapisnika, ki ju izvoli skupščina na začetku seje. 25. člen V 10 dneh po seji skupščine oziroma zoora morata biti zapisnik in pregled sprejetih sklepov posredovana vsem delegatom, vabljenim na sejo. Zaradi kontinuiranosti dela skupščine prejmejo pregled sklepov in zapisnik prejšnje seje z vabilom in gradivom tudi delegati, ki so vabljeni na naslednjo sejo. 26. člen Podrobnejši način in potek seje ter glasovanja ureja poslovnik o delu skupščine. 4. Pravice in dolžnosti delegatov 27. člen Funkcija delegata je družbena in častna. Delegat ima pravico in dolžnost udeleževati sej skupščine, izvršnega odbora in drugih teles, v katere je izvoljen ali imenovan. Delegat ne sme brez tehtnega razloga odkloniti funkcije in nalog, ki mu jih poveri skupščina. 28. člen Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča v skupščini, ravnajo delegati v skladu s smernicami in temeljnimi stališči skupščin občinskih izobraževalnih skupnosti v Ljubljani, ki so jih delegirale, kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi potrebami in interesi. 29. člen Delegat je dolžan o delu skupščine in o svojem delu v njej obveščati izobraževalno skupnost, ki ga je delegirala in ji je odgovoren za svoje delo. 30. člen Delegat ima pravico: — predlagati skupščini, naj obravnava določena vprašanja; — predlagati skupščini ali zboru naj obravnava vprašanja v zvezi z delom skupščine izobraževalne skupnosti, v zvezi z delom izvršnega odbora, komisij iz z delom skupne službe; — zahtevati od izvršnega odbora skupščine odgovore o delu izvršnega odbora in od vodje skupne službe o delu te službe. 81. člen Delegat lahko postavlja vprašanja in daje predloge ustno ali pismeno. Na vprašanj,e je treba po možnosti odgovoriti na isti seji, če to ni mogoče, je treba odgovor pripraviti za prihodnjo sejo skupščine. Delegat ima pravico vpogleda v gradivo, ki ga pripravlja ali zbira skupna služba izobraževalnih skupnosti Ljubljane. 32. člen Delegat ne more kazensko odgovarjati za mnenje, Ki ga izrazi ali za glas, ki ga da v zboru katerega član je in v skupščini, 5. I»\'ršni odbor skupščine 33. čien Izvršni odbor skupščine opravlja izvršilne zadeve in sicer: — izvršuje sklepe skupščine, — obravnava vsa vprašanja z delovnega področja skupščine, spremlja stanje in pojave na tem pod- + ročju in oblikuje predloge splošnih samoupravnih aktov; sklepov, stališč, priporočil in drugih aktov, ki jih sprejema skupščina: — izvaja samoupravne sporazume in druge splošne akte, ki jih je sprejela skupščina; — sprejema splošne in posamične akte v zadevah, za katere je s tem statutom pooblaščen; — vsklajuje delo delovnih teles izvršnega odbora; — ustanavlja komisije in druga telesa za proučevanje stanja in razvoja posameznih delovnih področij; — sodeluje in koordinira delo z izvršnimi odbori skupščine občinskih izobraževalnih skupnosti v Ljubljani in skupaj z njimi organizira delo skupne službe; — sklepa pogodbe z vzgojnoizobraževainimi in dru^ gimi organizacijami, ki opravljajo naloge skupnega pomena za vzgojnolzobraževalno delo na območju občinskih izobraževalnih skupnosti v Ljubljani; — ocenjuje uspešnost poslovanja skupne službe; — opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina skupnosti, 34. člen Izvršni odbor je za svoje delo odgovoren skupščini. Izvršni odbor je dolžan kratko poročati o svojem delu na vsaki seji skupščine, Če skupščina to zahteva, je dolžan izčrpno poročati o posameznem vprašanju. Izvršni odbor je dolžan najmanj enkrat letno po. ročati o svojem delu skupščini mestne izobraževalne skupnosti. Izvršni odbor je dolžan dati obvestilo ali odgovor na vprašanje s svojega delovnega področja, če to zahteva delegat v skupščini, ali Skupščina mesta Ljubljane, 35. člen Izvršni odbor ima predsednika, namestnika predsednika in 19 članov, ki jih voli in odpokliče skupščina. Funkcija predsednika izvršnega odbora se opravlja profesionalno. 36. člen Izvršni odbor je voljen za dobo štirih let, Če pred potekom te dobe kolektivno odstopi ah če mu skupščina izglasuje nezaupnico, ostane v svoji funkciji do izvolitve novega izvršnega odbora, Predsedniku, namestniku predsednika in posameznem članu izvršnega odbora preneha funkcija, če skupščina sprejme njegov odstop, ali če ga odpokliče. 37. člen Nihče ne more biti izvoljen v izvršni odbor zaporedoma več kot dvakrat. 38. člen Izvršni odbor odloča na sejah. Seja je sklepčna, če je navzočih več kot polovica članov. Odločitev je v izvršnem odboru sprejeta, če zanjo glasuje nad polovico navzočih članov. Glasovanje na seji izvršnega odbora je praviloma javno. 39. člen Seje izvršnega odbora sklicuje predsednik izvršnega odbora. Rredsednik mora sklicati sejo, če to zahteva vsaj 5 članov izvršnega odbora ali predsednik skupščine. Če predsednik ne skliče seje v osmih dneh od dneva vložitve zahteve, jo lahko skliče predlagatelj. 40. člen Sejo izvršnega odbora skliče predsednik na podlagi ustreznega gradiva. Gradivo mora biti strokovno pripravljeno, vsebovati mora namen in cilje, ustrezno obrazložitev, predlog sklepa ter datum in podpis predlagatelja. 41. člen Predsednik skliče sejo izvršnega odbora s pismenim vabilom, ki mora vsebovati tudi predlog dnevnega reda. Vabilo z gradivom mora biti poslano članom izvršnega odbora praviloma sedem dni pred začetkom seje. 42. člen Predsednik izvršnega odbora: — sklicuje in vodi seje izvršnega odbora; — skrbi in odgovarja za izvršitev sklepov izvršnega odbora; — usklajuje delo s predsedniki izvršnih odborov skupščin občinskih izobraževalnih skupnosti v Ljubljani in njihovimi samoupravnimi organi; — podpisuje pogodbe z vzgojnoizobraževainimi organizacijami in drugimi izvajalci, ki opravljajo naloge skupnega pomena za vzgojnoizobraževalno delo na območju občinskih izobraževalnih skupnosti v Ljubljani in druge akte izvršnega odbora ter skrbi za njihovo izvrševanje; — usmerja delo skupne službe in spremlja njeno delo; — opravlja druge naloge, ki mu jih določa ta statut ali drugi splošni akt in naloge za katere ga pooblasti skupščina ali izvršni odbor. Predsednik izvršnega^ odbora je odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta mestne izobraževalne skupnosti. 43. člen Konkretnejši način sklicevanja seje, potek seje, glasovanja in vsebino zapisnika seje, odpoklic članov ter podobno ureja poslovnik o delu izvršnega odbora. Poslovnik o delu izvršnega odbora ureja tudi vprašanje pravic in dolžnosti članov izvršnega odbora. 6. Delovna telesa izvršnega odbora 44. člen Izvršni odbor skupščine ima naslednje stalne komisije: 1. komisijo za samoupravne splošne akte, 2. komisij o, za osnovnošolsko izobraževanje, 3. komisijo za usmerjeno izobraževanje, 4. komisijo za kadrovska vprašanja in štipendije, 5. komisijo za pomoč pri strokovnem izobraževanju prosvetnih delavcev, 6. komisijo za delitev sredstev združene amortizacije nepremičnin, 7. komisijo za družbenoekonomska vprašanja vzgoje in izobraževanja. Izvršni odbor ima lahko tudi druge stalne komisije. Delo komisij usmerja izvršni odbor. ' V sestavu komisij je treba zagotoviti sorazmerno zastopanost delegatov občinskih izobraževalnih skupnosti v Ljubljani. 45. člen Izvršni odbor ima lahko za proučevanje in obravnavanje posameznih vprašanj tudi občasne komisije. Predsednike in člane stalnih občasnih komisij voli izvršni odbor. Predsednika praviloma voli iz vrst članov izvršnega odbora, stalne člane komisij pa na predlog izvršnih odborov skupščin občinskih izobraževalnih skupnosti v Ljubljani. 7. Odbor za samoupravni delavski nadzor 46. člen Nadzor nad izvajanjem sprejete politike, nad uveljavljanjem pravic in obveznosti delovnih ljudi v skupnosti, nad uporabo sredstev ter nad delovanjem organov skupnosti in skupne službe opravlja odbor za samoupravni delavski nadzor Odbor za samoupravni delavski nadzor šteje 5 članov. Skupščine občinskih izobraževalnih skupnosti v Ljubljani izvolijo po enega člana v odbor za samoupravni delavski nadzor. Mandat članov odbora za samoupravni delavski nadzor sovpada z mandatno dobo skupščine oziroma traja štiri leta. Skupščina, ki voli člana odbora ga lahko odpokliče pred iztekom štirih let in na njegovo mesto izvoli drugega. 47. člen Člani odbora za samoupravni delavski nadzor izvolijo izmed sebe predsednika in njegovega namestnika. Predsednik sklicuje in vodi seje odbora. Sejo je dolžan sklicati, če to zahtevajo: — najmanj 3 člani odbora, — skupščina mestne izobraževalne skupnosti ali njen izvršni odbor, — skupščina občinskih izobraževalnih skupnosti v Ljubljani ali njihovi izvršni odbori, — pristojni upravni organ za družbeni nadzor Skupščine mesta Ljubljane. 48.. člen Odbor za samoupravni delavski nadzor obvezno obravnava letna poročila o delu skupnosti in njenih organov ter zaključne račune skupnosti. Obravnavanje določenih vprašanj lahko predlagajo tudi: — mestne konference družbenopolitičnih organizacij ; — služba družbenega knjigovodstva in — sodni ter drugi upravni organi pristojni za družbeni nadzor. 49. člen £ S svojimi ugotovitvami, stališči in predlogi odbor za samoupravni delavski nadzor seznanja: — skupščino mestne izobraževalne skupnosti; — skupščino občinskih izobraževalnih skupnosti v Ljubljani; — organ ali organizacijo, ki je zahteval, sklic seje oziroma predlagal obravnavo določenega vprašanja. Če odbor ugotovi v delovanju skupnosti, njenih organov ali skupne službe dejanje ali opustitev, ki predstavlja kaznivo dejanje, gospodarski prestopek ali kršitev samoupravnega sporazuma, družbenega dogovora ali tega statuta, obvesti tudi organe, poobIaščene za ukrepanje. IV. LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA 50. člen Mestna izobraževalna skupnost v mejah svojih pravic in dolžnosti v skladu z zakonom o ljudski obrambi ter zakonom o družbeni samozaščiti v sodelovanju s Skupščino mesta Ljubljane skrbi, da se pri oblikovanju politike in pri sprejemanju razvojnih programov vzgojnoizobraževalne dejavnosti upoštevajo interesi ljudske obrambe in družbene samozaščite ter konkretne naloge, ki jih morajo na tem področju izvajati vzgojnoizobraževalne organizacije navedene v 7. členu tega statuta. 51. člen Mestna izobraževalna skupnost sprejme svoj obrambni načrt in izvršuje druge pravice in dolžnosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite v skladu z zakonom, družbenim dogovorom o družbeni samozaščiti v Ljubljani ter s sklepi Skupščine mesta Ljubljane. 52. člen Za neposredno uresničevanje . nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite ustanovi skupščina mestne izobraževalne skupnosti odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Predsednik odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je predsednik izvršnega odbora. 53. člen Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima 8 članov. Odbor sestavljajo predsednik, podpredsednik, predsednik osnovne organizacije sindikata delovne skupnosti, skupne službe in predsedniki odborov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri občinskih izobraževalnih skupnostih v Ljubljani. 54. člen Naloge odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito so opredeljene s sklepi skupščine, mestne izobraževalne skupnosti ter z zakonom o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. V. SPLOŠNI AKTI 55. člen S samoupravnimi splošnimi akti mestne izobraževalne skupnosti se urejajo pravice, obveznosti in odgovornosti članov skupnosti in organov skupnosti v medsebojnih razmerjih do drugih družbenih dejavni- . kov. 56. člen Skupščina mestne izobraževalne skupnosti lahko s svojim splošnim aktom pooblasti izvršni odbor, da sprejema pravilnike, navodila in druge splošne akte o postopku in načinu izvrševanja pravic, obveznosti in odgovornosti, ki' izhajajo iz splošnih aktov skupščine. Izvršni odbor sprejme poslovnik o svojem delu. Odbor za samoupravni delavski nadzor sprejme poseben poslovnik o svojem delu. 57. člen Skupščina sprejema statute. Druge splošne akte sprejema po postopku, ki je določen s tem statutom. Predlog statuta in drugih splošnih aktov predloži skupščini njen izvršni odbor. 58. člen > Pred predložitvijo splošnih aktov skupščini v sprejem, mora izvršni odbor dati v obravnavo predlog statuta, samoupravnega sporazuma, družbenega dogovora, programa skupnosti, predlog samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za uresničevanje svobodne menjave dela v občinskih izobraževalnih skupnostih v Ljubljani in predlog meril o oblikovanju dohodka vzgojnoizobraževalnih organizacij. 59. člen Ko oblikuje predlog splošnega akta čigar osnutek so obravnavali izvršni odbori skupščin občinskih izobraževalnih skupnosti v Ljubljani je izvršni odbor dolžan obravnavati vse podane predloge, pripombe in mnenja k osnutku, ter v obrazložitvi predloga navesti, katerih predlogov, pripomb oziroma mnenj ni v predlogu upošteval. 60. člen Splošni akti, sprejeti, v skupščini mestne izobraževalne skupnosti, začno veljati praviloma osmega dne po tem, ko so objavljeni v javnem glasilu ali glasilu izobraževalne skupnosti, če ni določeno, da se objavijo v Uradnem listu SR Slovenije. 61. člen Spremembe in dopolnitve samoupravnega splošnega akta se sprejemajo po postopku, ki velja za njegov sprejem. Ne glede na prejšnji odstavek lahko izvršni' odbor predlaga skupščini spremembe in dopolnitve, ne da bi dal prej osnutek v obravnavo, če spremembe oziroma dopolnitve izhajajo neposredno iz sprememb in dopolnitev zakona, odloka ali sklepa Skupščine mesta Ljubljane ali iz samoupravnega sporazuma o ustanovitvi mestne izobraževalne skupnosti in gre zgolj za uskladitev splošnega akta. > 62. člen Obvezno razlago samoupravnih splošnih aktov da_ je organ, ki je akt sprejel. VI. JAVNOST DELA SKUPNOSTI 63. člen Seje skupščine mestne izobraževalne skupnosti in njenih organov so javne in je lahko na njih navzoč vsakdo pod pogoji, ki jih določa poslovnik. Vsak kdor izkaže upravičen interes ima pravico vpogleda v zapisnike sej skupščine in njenih organov. Organi skupnosti so dolžni skrbeti za obveščanje članov oziroma delegatov mestne izobraževalne skupnosti in širše javnosti o svojem delu v sredstvih javnega obveščanja, v posebnem glasilu za delegate preko TNDOK centra v Ljubljani ali na drug primeren način. Vsako leto so organi skupnosti dolžni seznaniti občinske izobraževalne skupnosti: — s sprejetimi programi, 1 — s tem kako so programi izvršeni, — s finančnim načrtom in sklepnim računom. VII RAZMERJA IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI DO OBČINSKIH IZOBRAŽEVALNIH SKUPNOSTI, VZGOJNOTZOBRAZEVALNIH ORGANIZACIJ IN DO SKUPŠČINE MESTA LJUBLJANE 64. člen Mestna izobraževalna skupnost sodeluje z občinskimi izobraževalnimi skupnostmi v Ljubljani, drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, z organi občinskih in mestne skupščine, z organizacijami združenega dela, z društvi in družbenimi organizacijami ter z družbenopolitičnimi organizacijami. 65. člen Mestna izobraževalna skupnost se lahko sporazume z drugo izobraževalno skupnostjo in drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi za združevanje sredstev za financiranje programov vzgojnoizobraže-valne dejavnosti in za financiranje nalog, ki so skupnega pomena. 66. člen Skupščine občinskih izobraževalnih skupnosti v Ljubljani zagotavljajo mestni izobraževalni skupnosti splošne pogoje za uresničevanje nalog, ki so jih ji poverile s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi mestne izobraževalne skupnosti, s tem statutom in z drugimi samoupravnimi akti. 67. člen Skupščina mestne izobraževalne skupnosti je dolžna obravnavati sklepe, pripombe, mnenja in priporočila skupščin občinskih izobraževalnih skupnosti v Ljubljani in jih obveščati o svojih sklepih oziroma stališčih. 68. člen Vzgojnoizobraževalna organizacija društvo ali družbena organizacija, ki si pridobiva prihodek s svobodno menjavo dela v okviru Mestne izobraževalne skupnosti, ki pridobiva povračila za svojo dejavnost iz sredstev Mestne izobraževalne skupnosti glede na program in njegovo uspešno realizacijo ter v skladu s samoupravnim sporazumom o uresničevanju svobodne menjave dela v okviru izobraževalnih skupnosti Ljubljane. 69. člen Medsebojne pravice in dolžnosti med mestno izobraževalno skupnostjo in izvajalci glede opravljanja in financiranja dejavnosti se ureja s pogodbo o povračilih za delo. S pogodbo se ureja zlasti: — vrste in obseg dejavnosti izobrževalne organizacije v skladu s programom, učnim načrtom, s predmetnikom ali z nalogami, ki jih je izobraževalna organizacija (dolžna opraviti; — način obračunavanja in nakazovanja sredstev; — ugotavljanje realizacije oziroma poročanje o opravljenem delu; — posledice neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti; — druge medsebojne pravice In obveznosti. 70. .člen Skupščina mestne izobraževalne skupnosti odloča enakopravno s pristojnima zboroma Skupščine mesta Ljubljane v skladu s statutom mesta Ljubljane. VIII. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA FINANCIRANJE DOGOVORJENIH SKUPNIH NALOG 1. Viri sredstev 71. člen Občinske izobraževalne skupnosti v Ljubljani združujejo v mestni izobraževalni skupnosti sredstva za financiranje programov Izobraževalne dejavnosti in nalog, za katere so se dogovorile in so skupnega pomena. 72. člen Mestna izobraževalna skupnost lahko pridobiva sredstva tudi iz drugih virov s pogodbami, s samoupravnimi sporazumi, družbenimi dogovori, ali z odlokom Skupščine mesta Ljubljane. 73. člen Sredstva Iz 71. in 72. člena tega statuta se zbirajo na posebnem tekočem računu mestne izobraževalne skupnosti. 2. Uporaba sredstev . 74. člen Mestna izobraževalna skupnost uporablja združena sredstva v skladu s svojim letnim programom In finančnim načrtom. , Mestna izobraževalna skupnost sprejme letni program, oziroma finančni načrt praviloma v mesecu decembru za naslednje koledarsko leto. 75. člen če ni mogoče sprejeti programe in finančnega načrta v roku določenem v predhodnem členu tega statuta sprejme skupščina sklep o začasnem financiranju. 76. člen Mestna izobraževalna skupnost zagotavlja z združenimi sredstvi: — financiranje dejavnosti Vzgojnega zavoda Janez Levec (posebne osnovne šole In oddelkov za delovno usposabljanje mladine); — amortizacijo nepremičnin po minimalnih zakonsko predpisanih stopnjah; ■ — kadrovske štipendije in izvajanje programa do- polnilnega in strokovnega izobraževanja zaposlenih prosvetnih delavcev; — povračilo za delo skupne službe in povračilo za stroške -dela samoupravnih organov izobraževalnih skupnosti Ljubljane; — financiranje dogovorjenih programov investicijskega vzdrževanja objektov vzgojnoizobraževalnih organizacij; — sofinanciranje dejavnosti glasbenih šol: glasbene šole Franc Šturm, glasbene šole Moste-Polje, glasbene šole Vič-Rudnik in zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje; — sofinanciranje dejavnosti svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše, posebne osnovne šole Kanina gorica, doma Malči Belič za osnovnošolske otroke, Pionirskega doma — pedagoške skupine v TOZD Center za kulturo mladih, mestne zveze organizacij za tehnično kulturo mladih Ljubljana; — povračila za izvajanje domske vzgoje v domovih za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju; — obvezno rezervo; — izvajanje drugih nalog, za katere se dogovorijo izobraževalne skupnosti v Ljubljani. 77. člen Vzgojnoizobraževalne" organizacije združujejo 75 %> sredstev amortizacije, ki jo po veljavnih predpisih obračunavajo od nepremičnin v sporazumu z občinskimi izobraževalnimi skupnostmi v Ljubljani pri mestni izobraževalni skupnosti. Sredstva združene amortizacije nepremičnin se uporabljajo izključno le kot kreditna sredstva, namenjena za rekonstrukcijo, adaptacije in za pridobivanje novih prostorov. Mestna izobraževalna skupnost vodi sredstva iz prvega odstavka tega člena na posebnem računu po posameznih vzgojnoizobraževalnih organizacijah. IX. SKUPNA SLUŽBA 78. člen Mestna izobraževalna skupnost sklepa enakopravno z občinskimi izobraževalnimi skupnostmi v Ljubljani in delovno skupnostjo skupne službe samouprav- ni sporazum o medsebojnih razmerjih, pravicah, obveznostih in odgovornostih med izobraževalnimi skupnostmi v Ljubljani in delovno skupnostjo skupne službe izobraževalnih skupnosti Ljubljane. X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE #. 79. člen Samoupravne akte in delo mestne izobraževalne skupnosti je treba uskladiti s tem statutom najkasneje 6 mesecev po njegovi uveljavitvi. 80. člen Ta statut začne veljati, ko ga potrdi Skupščina mesta Ljubljane. Statut se objavi v Uradnem listu SRS. Predsednica skupščine Mestne izobraževalne skupnosti Ljubljana Lojzka Virtič 1. r. CELJE 620. Na podlagi 53., 66. in 68. Člena ustave SR Slovenije, 389. člena zakona o združenem delu in 3. člena zakona o samoupravni interesni skupnosti za železniški in luški promet so delovni ljudje in občani dne 18. julija 1978 sklenili SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi temeljne skupnosti za železniški In luški promet prometnega središča Celje I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Za zadovoljevanje skupnih, posebnih interesov, za zagotovitev kar najbolj neposrednega Uresničevanja samoupravnih pravic in interesov, za dogovarjanje ter vzpostavljanje dohodkovnih odnosov na področju javnega železniškega in luškega prometa se člani SIS za železniški in luški promet SR Slovenije (v nadaljevanju: skupnost) na prometno zaokroženem območju (prometnem središču Celje) združujejo v Temeljno skupnost za železniški in luški promet prometnega središča Celje (v nadaljevanju: TS). 2. člen Območje TS predstavlja tehnično in. tehnološko prometno zaokroženo območje, v okviru katerega člani TS usklajujejo svoje skupne in posebne interese na področju javnega železniškega m luškega prometa, skupno oblikujejo politiko razvoja, se dogovarjajo o posodobitvi ter razširitvi zmogljivosti na tem območju ter o združevanju sredstev in določanju namena njihove uporabe, o opravljanju železniškega in luškega prometa na posamezni relaciji oziroma objektu ter zagotavljanju pogojev za opravljanje tega prometa ter uresničujejo druge skupne interese na področju javnega železniškega in luškega prometa z vzpostavljanjem dohodkovnih odnosov. Kolikor interesi članov TS posegajo v fliterese članov druge TS, jih ti vsklajujejo v dogovoru s člani te TS, o tem pa obvestijo tudi skupnost. 3. člen Območje prometnega središča obsega naslednje občine: Celje, Žalec, Velenje, Mozirje, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Slov. Konjice. 4. člen Člani TS so: — delavci TOZD in enovitih delovnih organizacij (v nadaljevanju OZD) ter delovni ljudje in občani prek krajevnih skupnosti — uporabniki železniških in luških storitev, ki so se po zakonu o SIS za železniški in luški promet SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 18/74) obvezni združiti v SIS, imajo sedež na območju prometnega središča in sprejmejo samoupravni sporazum o združevanju v TS ter izpolnjujejo pravice in obveznosti, ki izhajajo iz določil tega sporazuma; — delavci železniških in luških organizacij združenega dela, ki na območju tega prometnega središča neposredno opravljajo železniški in luški promet, oziroma dejavnosti, ki ta promet omogočajo oziroma dopolnjujejo. K TS lahko pristopijo tudi drugi interesenti, če sprejmejo samoupravni sporazum o združevanju v TS, ter izpolnjujejo pravice in obveznosti, ki izhajajo iz določil tega sporazuma. 5. člen Za uresničevanje skupnih interesov na področju železniškega in luškega prometa, oblikovanje in izvajanje z družbenimi dokumenti določene prometne politike, zlasti pa za zagotovitev opravljanja zadev posebnega družbenega pomena kot so: — trajnost, varnost in kakovost javnega železniškega in luškega prometa; — usklajen razvoj železniških in luških zmogljivosti; — cene in tarife železniških in luških storitev oz. prihodek za opravljanje teh storitev; — so člani TS združeni v skupnost skupaj s člani drugih temeljnih skupnosti na območju železnic Slovenije in Istre. 0. člen TS je družbena pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima po ustavi, zakonu In po tem sporazumu. Ime TS je: »Temeljna skupnost za železniški in luški promet prometnega središča Celje«. Sedež TS je v Prometni sekciji Celje — Titov trg i. TS zastopa In predstavlja predsednik skupščine TS. Člani TS odgovarjajo za obveznosti in v pravnem prometu z drugimi jamčijo za obveznosti TS v okviru sredstev, ki jih združujejo v TS. II. MEDSEBOJNA RAZMERJA V TEMELJNI SKUPNOSTI 7. člen Člani skupnosti ugotavljajo in določajo skupne interese uporabnikov in delavcev v prontftu na območju TS, v okviru katere se tudi dogovečrla. d na podlagi vzpostavljenih dohodkovmh odnosov o Ui-e- pih za uresničitev ciljev temeljne skupnosti, zlasti pa o: — realizaciji koncepta prometne politike v skladu z družbenim dogovorom o prometni politiki Jugoslavije in drugih družbenih dokumentov ter stališč družbenopolitičnih skupnosti, ki opredeljujejo prometno politiko; — opravljanju železniškega in luškega prometa na posamezni relaciji oziroAia objektu ter o pogojih in načinu zagotovitve reproduktivne sposobnosti za opravljanje te dejavnosti; — združevanju sredstev za posodobitev in razširitev zmogljivosti v železniškem in luškem prometu (po prometnih središčih, progah, objektih in napravah, vozilih itd)., ki omogočajo racionalen železniški in luški transport, vezanih za območje temeljne skupnosti; — obratovanju in zagotavljanju pogojev za enostavno in razširjeno reprodukcijo na posameznih progah, vlakih ali skupini vlakov ali o poslovanju v luki po posebnih dogovorih in sporazumih med neposredno zainteresiranimi udeleženci; — prilagajanju voznega reda lokalnih vlakov potrebam svojega območja; — prevozu delavcev in šolske mladine v okviru prometnega središča; — ureditvi postaj in drugih objektov ob progi; — nabavi posebnih voznih sredstev za lokalni promet; — povezovanju različnih vrst prevoza z železniškim in luškim prometom; — drugih problemih pri prevozu potnikov in blaga na področju prometnega središča. 8. člen Ob ugotovitvi skupnega interesa za opravljanje prometa na posameznih relacijah (progah, progovnih odsekih, vlakih ali skupini vlakov) ali za opravljanje določenih luških storitev, se na osnovi tako ugotovljenega skupnega interesa, vzpostavljajo dohodkovni odnosi med delavci v prometu in uporabniki, kolikor prihodki iz prevoznih cen (tarif) in nadomestil, ki se zagotavljajo za pokrivanje dela cene oz. objektiviziranih stroškov reprodukcije, ne krijejo objektiviziranih stroškov obratovanja na posameznih relacijah ali za posamezno storitev. Dogovarjanje o pravicah in obveznostih v okviru TS v smislu prejšnjega odstavka se opravi tudi v primerih, če skupnost sklene, da morajo TOZD železniškega prometa opravljati promet na določeni relaciji, ko se s prihodki v smislu prejšnjega odstavka ne pokrivajo objektivizirani stroški obratovanja na posamezni progi. V tem primeru republiška skupnost sporazumno s TS, na katerem območju je taka proga, ozroma se mora opraviti tak prevoz, odloči tudi o zagotovitvi potrebnih pogojev za nadaljnje opravljanje takega prometa. Kolikor pa TS sklene, da se bo kljub stališču skupnosti o ukinitvi prometa na določeni relaciji še naprej opravljal tak promet, mora tudi zagotoviti pokrivanje objektiviziranih stroškov poslovanja na posamezni relaciji, oziroma za posamezno storitev. 9. člen Ij a oziroma sprejema na osnovi rentabilnostnega izračuna na podlagi enotne metodologije za ugotavljanje rentabilnost^ stranskih prog na JZ oziroma na podlagi skupno dogovorjenih osnov in meril, kolikor gre za vlak, skupino vlakov ali druge storitve. 10. člen TS lahko predlaga skupnosti: ponovno uvedbo javnega prometa na progah, kjer se opravlja železniški prevoz po posebnih dogovorih in sporazumih ob predhodni zagotovitvi pogojev za usposobitev proge za javni promet ter voznih sredstev na njih, kakor tudi pogojev za reprodukcijo. 11. člen Za železniške prevoze oziroma luške storitve, ki se opravljajo po posebnih dogovorih oz. sporazumih, sprejema TS odločitve glede zagotovitve pogojev enostavne in razširjene reprodukcije in višine železniških prevoznih cen oz. cen luških storitev, ki se oblikujejo na istih osnovah kot prevozne cene za prevoze na progah v javnem prometu in preko tarif Luke Koper. Organizacije železniškega in luškega prometa letno predložijo TS pregled ekonomskega stanja in reproduktivne sposobnosti na posebnih dogdvorih oziroma sporazumih ter se v njenem okviru tudi dogovarjajo o ukrepih za zagotovitev normalnega poslovanja. t 12. člen Za posodobitev sredstev in naprav ter razširitev zmogljivosti v železniškem in luškem prometu izven skupnih okvirjev, ki so predvidene v planih razvoja skupnosti in so vezane na območju TS, se delavci v prometu ter uporabniki storitev dogovarjajo o združevanju sredstev. 13. člen Zaradi zagotovitve usklajevanja razvoja zmogljivosti, ki so pogoj za uspešno in učinkovito opravljanje prometa, se članice TS dogovarjajo o medsebojni uskladitvi razvojnih programov v vseh zadevah, ki vplivajo na uspešen in učinkovit prevoz razpoložljivega blaga in uspešno opravljanje luških storitev. 14. člen Če TS obravnava in rešuje tudi zadeve iz 5. člena tega sporazuma, lahko sprejema odločitve le v primeru, če te niso v nasprotju s stališči skupnosti in ne posegajo v korist drugih članov skupnosti oz. v skle-njenost tehnoloških procesov v železniškem in luškem prometu. Temeljna skupnost ima pravico predlagati skupnosti, da posamezna vprašanja iz njene pristojnosti obravnava kot splošna, oziroma skupna vprašanja skupnosti in da glede njih sprejme svoje stališče. III. ORGANIZACIJA IN UPRAVLJANJE TEMELJNE SKUPNOSTI 15. člen Uporabniki in delavci v prometu upravljajo zadeve TS prek svojih delegatov. Ekonomski učinki obratovanja oziroma odločitev o 16. člen nadaljnjem obratovanju posameznih relacij (prog, pro- Organi TS so: govnih odsekov, vlakov ali skupin vlakov) se ugotav- •— skupščina, — predsedstvo, — zbor samoupravne kontrole. a) Skupščina 17. člen Organ upravljanja TS je skupščina, ki jo sestavljajo delegati članov TS. 18. člen Da se zagotovi enakopravno odločanje o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih uporabnikov in izvajalcev se skupščina organizira v dva enakopravna zbora in sicer: — zbor delegatov uporabnikov železniških oz. luških storitev, ki jih delegirajo delavci OZD in delovni ljudje in občani prek KS, ki imajo sedež na območju TS, in — zbor delegatov izvajalcev železniških oz. luških storitev, ki jih delegirajo delavci OZD ŽG Ljubljana, oz. Luke Koper, ki za uporabnike na območju TS neposredno opravljajo železniški oz. luški promet oz. dejavnosti. ki ta promet omogočajo oz. dopolnjujejo. 19. člen ' Merilo za določitev delegatskih mest v zboru uporabnikov je za: — delavce OZD, število OZD in udeleženost teh kot uporabnikov blagovnega prometa v okviru občine; — za delovne ljudi in občane pa število KS in njihova udeleženost v potniškem prometu v okviru občine; ' Merila za določitev udeleženosti uporabnikov v železniškem in luškem blagovnem prometu so: — količina vsega prepeljanega blaga po železnici, — razpoložljiva količina blaga za prevoz, — količina prepeljanega blaga po 1. in 2. tarifnem razredu, — količina blaga, preložena v Luki, V potniškem prometu se udeleženost v železniškem prometu ugotavlja tako, da se sešteje število v enem letu odpravljenih potnikov, ki so začeli potovanje na železniških postajah na območju posamezne KS oziroma občine, vključenih v posamezno prometno središče. 20. člen Delavci OZD se zaradi izbire skupnih delegatov in usklajevanja stališč združujejo na področju občine v konferenco delegacij; delovni ljudje in občani iz KS pa preko konference delegacij delegirajo v skupščino svoje delegate. Za volitve delegatov in dela delegacij ter konferenc delegacij veljajo splošna pravila za volitve istih v samoupravne interesne skupnosti posebnega družbenega pomena. 21. člen V zbor izvajalcev skupščine TS delegirajo: — OZD ŽG Ljubljana, ki na območju TS opravljajo dejavnost neposrednega železniškega transporta oz. zagotavljajo tehnološko usposobljenost infrastrukturnih objektov in naprav za potrebe nemotenega izvajanja železniškega prometa, najmanj, po dva delegata. OZD ZG Ljubljana, ki železniški promet na tem območju omogočajo oziroma dopolnjujejo, po enega delegata, ter druge OZD ZG Ljubljana, ki nimajo na tem območju sedež, skupaj enega delegata; TOZD Luke Koper, ki delegirajo v skupščino TS enega delegata. 22. člen Zbor uporabnikov žel. in luških storitev ima 26 delegatskih, zbor izvajalcev pa 14 delegatskih mest. Število delegatskih mest na področju občine, oblikovanje konferenc delegacij in pregled nosilcev nalog konferenc delegacij je v prilogi tega sporazuma. b) Odločanje in način glasovanja 23. člen Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno obravnavata in sprejemata odločitve v skupščini. 24. člen Za veljavno sklepanje je potrebna navzočnost večine delegatov v posameznem zboru skupščine, če ni v posameznih primerih drugačna večina. 25. člen Skupščina odloča na skupnih in ločenih zasedanjih obeh zborov. Odločitev je sprejeta, če jo v ena-Ikem besedilu sprejmeta oba zbora skupščine z večino glasov vseh delegatov vsakega zbora, razen v primerih, ki jih določa ta sporazum. 26. člen Delegat se mora pred sejo zbora skupščine izkazati s pooblastilom. Razmerje med delegati in delegat-, skim telesom ter druga vprašanja, urejajo delegatska telesa neposredno. 27. člen Zbor uporabnikov in zbor delavcev v prometu enakopravno obravnavata in sprejemata odločitve, ki se, nanašajo zlasti na: — realizacijo družbenih dokumentov s področja prometne politike; — usklajevanje programa razvoja železniških in luških zmogljivosti na območju TS s programom razvoja skupnosti; — opredeljevanje potreb po združevdnju ter določanje virov, višine sredstev ter načina pridobivanja sredstev za realizacijo sprejetih odločitev o posodobitvi in razširitvi zmogljivosti po posameznih progah, objektih; — uvedbo postopka za sklenitev ' samoupravnih sporazumov o združevanju sredstev, ki jih sprejemajo člani TS: — ugotavljanje in razglašanje sprejetih sporazumov; — zagotavljanje pogojev za opravljanje železniškega in luškega prometa na posamezni relaciji ali objektu, če dohodki ne pokrivajo stroškov, v skladu z določili 8. člena tega sporazuma; — razpravljanje o osnutkih dokumentov in predlogov, ki jih obravnava in sprejema skupnost; — sprejemanje stališč do ukrepov, predlogov in aktov, ki urejajo politiko cen oz. tarif v železniškem in luškem prometu; — sprejemanje aktov, ki zadevajo ureditev pravic in obveznosti uporabnikov in izvajalcev pri neposrednem vzpostavljanju medsebojnih dohodkovnih odnosov; ‘ : — usklajevanje in prilagajanje nakladalne, skladiščne in razkladajne tehnologije ter mehanizacije v transportu uporabnikov s tehnologijo ter mehanizacijo v železniškem oz. luškem prometu; — sprejemanje statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov TS; — sprejemanje letnega finančnega in zaključnega računa; — izvolitev predsednika skupščine, njegovega namestnika ter članov predsedstva; — ustanovitev in izvolitev komisij ter drugih teles skupščine. Vse odločitve v zadevah iz tega člena se sprejemajo z večino glasov vseh delegatov posameznega zbora. 26. člen V pristojnost posameznega zbora spadajo zlasti naslednje zadeve: — volitev predsednika zbora in njegovega namestnika; — delegiranje delegatov v ustrezni zbor uporabnikov in izvajalcev skupnosti; — druge zadeve, ki so v pristojnosti zbora. Zbor uporabnikov samostojno in po poprej priskrbljenem stališču zbora izvajalcev obravnava in sprejema dogovore oziroma predlože, ki se nanašajo na: — udeležbo pri vlaganju sredstev v skupne naložbe železniških in luških zmogljivosti ter določanje virov, obsega in namena združevanja sredstev; — sprejemanje predlogov za materialne obveznosti na podlagi sklepov, ki zadevajo samo uporabnike. Odločitve v zadevah iz tega člena se sprejemajo z večino glasov vseh delegatov posameznega zbora. 29. člen V zadevah iz 28. člena tega sporazuma zbora zasedata in odločata ločeno. 30. člen Ce nastane spor glede pristojnosti v odločanju o posamezni zadevi, odloči o tem skupščina TS. 31. člen Če odločitev ni bila sprejeta v enakem besedilu v obeh zborih, se prične usklajevalni postopek med zboroma. Usklajevalni postopek prične komisija, v katero imenujeta oba zbora enako število delegatov. Komisija prouči vprašanja, o katerih zbora nista dosegla soglasja in izdela predlog rešitve ter ga posreduje zboroma v ponovno odločanje. Kolikor zbora tudi ponovno ne dosežeta soglasja o predlogu komisije o vprašanjih, od katerih je bistveno odvisno delo TS, skupščina o tem obvesti skupščino skupnosti. Podrobnejša določila o načinu poteka usklajevalnega postopka se določijo s statutom in poslovnikom skupščine. 32. člen Skupščina ima predsednika skupščine in namestnika' predsednika’ skupščine. Njuna mandatna doba traja 4 leta. Vsak zbor ima predsednika zbora in namestnika predsednika zbora. Njihova mandatna doba traja 4 leta. Predsednika zbora in njenega namestnika izvolijo delegati ustreznega zbora. Ista oseba je lahko ponovno izvoljena za predsednika skupščine in zbora še za eno mandatno dobo. Predsednik skupščine zastopa in predstavlja TS. 33. člen Seje skupščine sklicuje predsednik skupščine v sodelovanju s predsednikom obeh zborov po potrebi obvezno pa ob sprejemanju programa dela in zaključnega računa TŠ ali na zahtevo ene tretjine delegatov posameznega zbora. Predlog za sklic skupščine lahko poda tudi predsedstvo skupščine. Podrobnejša določila o delu skupščine se uredijo v statutu TS in v poslovniku skupščine. c) Predsedstvo skupščine 34. člen Predsedstvo sestavljajo predsednik njegov namestnik in 8 članov, ki jih izvolita zbora izmed delegatov. Mandat članov predsedstva traja 4 leta. 35. člen Predsednik predsedstva oziroma v njegovi odsotnosti njegov namestnik sklicuje seje in vodi delo predsedstva. 36. člen Predsedstvo odgovarja za svoje delo skupščini TS in opravlja zlasti naslednje zadeve: — spz-emlja izvrševanje sklepov skupščine, — obravnava in predlaga vso gradivo za seje skupščine in oblikuje predloge stališč, — obravnava zadeve, ki se nanašajo na ureditev medsebojnih odnosov na načelih, ki jih je v takih zadevah sprejela skupščina in proučuje druge zadeve, ki jih posreduje skupščini, da o njih sprejema načelna stališča; — razpravlja o osnutkih samoupravnih sporazumov ter drugih • samoupravnih splošnih aktih in sklepih ter jih predlaga v obravnavo in sprejem skupščini; — spremlja izvajanje samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov, ki jih je sprejela skupščina; — obravnava vprašanja, predloge in pobude s področja delovanja TS; — obravnava in zavzema stališča do drugih zadev, ki mu jih posreduje skupščina. 37. člen Podrobnejša določila o delu predsedstva, o volitvah in razrešitvi članov, sprejemanju sklepov in odgovornosti predsedstva, ureja statut TS in poslovnik predsedstva. d) Komisija 38. člen Za proučevanje in za izdelavo konkretnih nalog iz pristojnosti skupščine in predsedstva se lahko ustanovijo posebne stalne ali začane komisije. V aktu o ustanovitvi se določi sestava in pristojnosti komisije. IV. POSEBNO SODIŠČE ZDRUŽENEGA DELA 39. člen V sporih o samoupravnih pravicah in obveznostih, ki nastanejo v TS ali med njenimi člani, odloča po- sebno sodišče združenega dela, ki sc ustanovi • pri skupnosti. Sklep o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela sprejme skupščina skupnosti, v katerem se opredelijo samoupravni spori, ki nastanejo v TS ali med njenimi člani in o katerih odloča to sodišče. V. JAVNOST DELA 40. člen Delo TS in njenih organov je javno. TS oziroma njeni organi so dolžni pravočasno obveščati javnost in svoje člane tako o svojih delovnih pripravah in o sprejetih odločitvah, kot tudi o izvrševanju nalog iz svojega delovnega področja. Oblike »obveščanja javnosti so: zbori delavcev in občanov, posebna poročila, interna glasila, občinska glasila in druga sredstva javnega obveščanja. Način uresničevanja javnosti dela določajo statut in drugi samoupravni splošni akti. 41. člen Vsak občan oziroma vsak član TS ima pravico, da neposredno ali prek delegatov postavlja vprašanja, daje predloge in pobude s področja dela TS. Organi TS so dolžni vprašanja, predloge in pobude obravnavati in nanje odgovarjati. VI. SAMOUPRAVNA KONTROLA 42. člen Nadzorstvo nad delom TS in izvajanje tega sporazuma ter drugih samoupravnih splošnih aktov opravljajo: — člani TS, — skupščina in njeni organi, — odbor samoupravne kontrole. 43. člen Člani opravljajo nadzorstvo s tem, da obravnavajo poročila o delu TS, opozarjajo njene organe na nepravilnosti pri delu in s tem, da obravnavajo odgovornost delegatov za delo organov TS.' 44. člen Skupščina nadzoruje izvajanje svojih sklepov ter delo in odločitve predsedstva in drugih organov skupščine. '45. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega sporazuma, statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov, skladnostjo sklepov organov skupščine TS s samoupravnimi sporazumi in drugimi samoupravnimi splošnimi akti, izvajanjem sprejetih sklepov, strokovnim delom za TS, smotrno in namensko porabo združenih sredstev, obveščanjem članov TS o zadevah, pomembnih za odločanje in nad izvajanjem drugih zadev s področja varstva samoupravljanja TS, opravlja'poseben drgan-odbor samoupravne kontrole. 46. člen V odbor samoupravne kontrole delegirajo uporabniki in izvajalci 6 delegatov z mandatno dobo 4 let. Uporabniki in izvajalci delegirajo v odbor po 3 delegate. 47. člen Organi TS so dolžni odboru samoupravne kontrole dajati podatke za uspešno opravljanje njegove funkcije. Odbor samoupravne kontrole je dolžan o svojih ugotovitvah in ukrepih obveščati člane in organe TS. 48. člen Podrobnejša določila o izvajanju nadzora TS ureja poseben samoupravni splošni akt o samoupravni kontroli. VII. URESNIČEVANJE SLO .IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE 49. člen TS se v sistemu socialističnega samoupravljanja vključuje v organizacijo in opravljanje vseh obrambnih priprav v miru in za oborožen boj ip druge oblike SLO ob agresiji in v vojni, kakor tudi v obrambne ukrepe ob naravnih in drugih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah. TS se vključuje tudi v uresničevanje družbene samozaščite kot ene temeljnih sestavin samoupravljanja v TS. 50 člen Svoje pravice in dolžnosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite delavci in občani organizirani v TS uresničujejo v skladu z ustavo, zakonom, sklepi družbenopolitičnih skupnosti, upoštevajoč obrambni in varnostni načrt (TOZD ZG Ljubljana in TOZD Luke Koper) ter ustrezne načrte v krajevnih skupnostih, temeljnih organizacijah združenega dela ter drugih oblikah združevanja na območju prometnega središča. 51. člen Za usklajeno delovanje, dogovarjanje in izvrševanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite skrbijo organi TS (skupščina in predsedstvo). 52. člen Delavci in občani organizirani v 'SIS v smislu družbene samozaščite varujejo železniško in luško tehnologijo, naprave in objekte proti poškodbam, oviram ali namernemu uničevanju in proti izgredom, ki bi imele za cilj onemogočanje delovnega procesa. Prav tako ukrepajo tedaj, ko zvedo ali ugotovijo, da bi lahko prišlo do železniške nesreče oziroma do poškodbe železniških ali luških ‘naprav, upoštevajoč norme varnosti in načela družbene samozaščite. VIII. IZVAJANJE SPORAZUMA 53. člen Za izvajanje tega - sporazuma, statuta in odločitev organov TS so odgovorni člani TS in njihovi delegati. ' 54. člen Podrobnejša določila o odgovornosti članov in organov TS ureja statut TS. 55. člen Slrokovno-administrativna in tehnična opravila opravljajo za TS ustrezne strokovne službe železniške ali druge OZD na podlagi sklepa TSdn ustreznega dogovora s temi OZD. Za proučitev posameznih vprašanj lahko TS po potrebi imenuje stalne ali občasne strokovne skupine oz. komisije za posamezna področja dela in zadeve ter jim določi naloge in njihov obseg. Opravljanje in zagotavljanje sredstev za financiranje teh dejavnosti se uredi s posebnim samoupravnim splošnim aktom. IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 56. člen Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo člani TS in ga podpišejo pooblaščeni podpisniki uporabni- kov in izvajalcev železniških in luških storitev, ki imajo več kot polovico delegatskih mest v vsakem izmed zborov skupščine. 57. člen TS je ustanovljena z izpolnitvijo določil v 54. členu, z rednim delom pa prične, ko se konstituira njena skupščina. Skupščina sprejme statut TS najkasneje v šestih mesecih po konstituiranju. 58. člen Spremembe in dopolnitve tega sporazuma spreje-pajo člani TS na predlog skupščine po enakem postopku kot velja za sprejetje sporazuma. 59. člen Samoupravni sporazum začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Sklep o oblikovanju konferenc delegacij in število delegatov Tabela 1 Konferenca Blagovni promet Potniški promet Nosilec nalog delegacij Področje št. št. Št. št. Skupaj konterence delegacij št. točk del. točk del. je delegacija i SO Mozirje 37,5 i —. i 2 Glin Nazarje — TOZD Lesna ind. Nazarje 2 SO Velenje 171,2 3 2,0 2 5 Gorenje —‘TOZD Servis in maloprodaja Velenje 4 SO Slov. Konjice 36,7 T 0,5 1 2 LIP — TOZD Lesno ind. obrat Slovenske Konjice 5 SO Žalec 43,7 2 0,4 1 3 Montana — Rudarsko in ind. podjetje Žalec 6 SO Šentjur 44,0 2 1,4 1 3 Bohor — lesno ind. kombinat 7 SO Šmarje pri J. 81,0 1 2,8 2 3 Steklarna Boris Kidrič TOZD Steklarna 8 SO Celje 2 2 4 Železarna Štore — TOZD Vzdrževanje in transport 9 SO Celje 670,3 2 5,1 2 4 Cinkarna Celje — TOZD Transport Celje Pregled števila delegatov, ki jih delegirajo OZD ZG Ljubljana v skupščino temeljne skupnosti Prometno središče Celje Z5®P" Delegacija 1. PS Celje 2. SVP Celje 3. SVTK Celje 4. SV Maribor — kurilnica Celje 5. PEP Ljubljana 6. TTG — TGE Celje 7. TTG — TGE Podčetrtek 8. Feršped 9. Pl Ljubljana 631. Skupščina občine Celje je na sejah vseh treh zborov na - podlagi 88. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10-524/77) dite 13. marca 1979 sprejela ODLOK o povračilu stroškov, izgube na dohodku in nagradi sodnikom porotnikom Temeljnega sodišča v Celju GP Ljubljana PP Ljubljane ZSI Ljubljana ZI Ljubljana NS Ljubljana Tiskarna Ljubljana Žestan Ljubljana Zdravstveni dom Maribor Mostovna Ljubljana 1 14 SVTK Celje delegira po 2 delegata še v središčih: Murska Sobota in Maribor. 1. člen . Sodniki porotniki Temeljnega sodišča v Celju imajo pravico do povračila stroškov, ki jim nastanejo zaradi opravljanja sodniške dolžnosti, pravico do povračila za izgubljeni dohodek in pravico do nagrade za opravljanje sodniške dolžnosti, po določbah tega odloka. 2. člen Stroški po tem odloku so potni stroški (voznina, kilometrina) in dnevnice. Tabela 2 St. delegatov 2 2 2 2 2 1 1’ T Sodniki porotniki so upravičeni do povračila stroškov iz prvega odstavka tega člena v višini, kot velja za voljene poklicne sodnike Temeljnega sodišča v Celju. 3. člen Sodniki porotniki, ki zaradi opravljanja sodniške dolžnosti izgubijo osebni dohodek ali so drugače prikrajšani v pridobivanju dohodka, imajo pravico do povračila izgubljenega dohodka. • 4. člen Sodnikom porotnikom, ki združujejo delo V temeljnih organizacijah združenega dela, v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter pri zasebnih delodajalcih kot delavci v delovnem razmerju, pripada povračilo v višini dejanskega izgubljenega osebnega dohodka. Višino povračila za izgubljeni dohodek ugotovi enota temeljnega sodišča na podlagi potrdila organizacije združenega dela, samoupravne organizacije ali skupnosti, oziroma zasebnega delodajalca, kjer sodnik porotnik dela. Organizacija združenega dela, morebitna druga samoupravna organizacija ali skupnost oziroma zasebni delodajalec izplača sodniku porotniku nadomestilo iz-gubijeneea zaslužka, na pismeno zahtevo pa nato sodišče povrne sredstva v višini tako izplačanega osebnega dohodka. 5. člen Sodniki porotniki, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in z delovnimi sredstvi v lasti občanov (obrtniki, kmetje in drugi) kot tudi tisti, ki svoje delo in svoja sredstva združujejo (kooperanti), imajo pravico do izgubljenega dohodka, ugotovljenega na osnovi doseženega letnega čistega dohodka oz. katastrskega dohodka iz preteklega leta, preračunano na dnevni dohodek. Višino povračila iz prvega odstavka tena člena določi predsednik temeljnega sodišča na podlagi podatkov o povprečnem dnevnem dohodku, ki ga ugotovijo pristojni občinski upravni organi po vseh občinah celjskega območja. Povračilo dnevnega dohodka se izrazi v pavšalu glede na poprečje, ki ga dosegajo osebe v določenem samostojnem poklicu. 6. člen Predsednik temeljnega sodišča z odredbo določi osnove in kriterije za priznanje nagrade sodniku porotniku glede na čas, ki ga porabi na sodišču ter glede na težo obravnavane zadeve. Nagrado, sodniku porotniku prizna predsednik senata, pri katerem je sodnik porotnik sodeloval, pri čemer lahko znaša nagrada za en dan opravljanja sodniške dolžnosti največ 3,5 odstotka od povprečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu SRS za obdobje 9 mesecev preteklega leta. 7. člen Po končani zadnji glavni obravnavi, najkasneje pa v 15 dneh po obravnavi, mora sodnik porotnik predložiti zahtevek za povračilo stroškov, osebe iz 5. člena tega odloka pa tudi zahtevek za povračilo izgubljenega dohodka. Kadar ima sodnik porotnik pravico do nadomestila izgubljenega osebnega dohodka, mu sodišče izda potrdilo o opravljeni dolžnosti sodnika porotnika. 8. člen Sklep o povračilu stroškov kot o povračilu izgubljenega osebnega dohodka oziroma dohodka in o nagradi izda predsednik senata, pri katerem je sodnik porotnik sodeloval, izplačilo pa se izvrši po odobritvi predsednika temeljnega sodišča. 9. člen Povračila in nagrade se sodnikom porotnikom izplačujejo iz namenskih sredstev, ki so predvidena v finančnem načrtu temeljnega sodišča. 10. člen Ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati odloki o povračilu stroškov, izgube na zaslužku in nagradi sodnikom porotnikom Skupščine občine Celje z dne 1. 10. 1974 št. 113-8/74 (Uradni list SRS, št. 31/73). 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 113-16/78-2 Celje, dne 13. marca 1979. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. CERKNICA 632. Na podlagi 144. in 145. člena ustave SR Slovenije (Uradni list SRS. št. 7/74), 44., 45. in 87. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) stališč Vvseh treh zborov Skupščine občine Cerknica, ki jih je sprejela na skupnem zasedanju z Občinsko izobraževalno skupnostjo dne 23. februarja 1979 ter sklepov skupščin občinskih samoupravnih interesnih skupnosti s področja zdravstva, socialnega skrbstva, otroškega var-'stva, kulture in telesne kulture ter zaposlovanja, sprejemajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, podpisniki samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za obdobje 1976—1980 (v nadaljnjem besedilu: podpisniki) SAMOUPRAVNI SPORAZUM o združevanju sredstev za izgradnjo šolskih prostorov v Novi vasi I Udeleženci tega sporazuma ugotavljajo: — da je nastai nerazporejeni del presežkov v letu 1978 v skupnem znesku 6,922.000 din (v nadaljnjem besedilu: presežki), oziroma pri posamezni samoupravni interesni skupnosti v višini, ki je opredeljena' v tabeli in katera je sestavni del tega sporazuma; — da je skupščina SR Slovenije sprejela sklep, da o sredstvih presežkov odloča združeno delo; — da združena sredstva zbrana s samoprispevkom na podlagi odloka o uvedbi samoprispevka za realizacijo programa izgradnje šolskih prostorov in telovadnic v občini Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/75) ne zadoščajo za realizacijo sprejetega programa; — da predstavlja izgradnja šolskih prostorov v Novi vasi investicijo na manj razvitem območju občine, njena realizacija pa prispeva k skladnejšemu razvoju občine. II Izhajajoč iz ugotovitev 1. točke se podpisniki odločajo, da bodo združevali presežke iz leta 1978 za izgradnjo šolskih prostorov v Novi vasi. III Z združenimi sredstvi, zbranimi po tem sporazumu gospodari in jih usmerja gradbeni odbor za realizacijo programa za izgradnjo šolskih prostorov in telovadnic v občini Cerknica, ki ga je imenovala Skupščina občine Cerknica na svoji seji dne 8. 7. 1975. IV Z izpolnitvijo obveznosti iz tega sporazuma za podpisnike ne prenehajo obveznosti že sprejete na podlagi drugih samoupravnih sporazumov ali drugih predpisov. V V primeru, da nastane zaradi uresničevanja sporazuma spor, imenujejo podpisniki iz svojih vrst, za reševanje 7-člansko arbitražo. no gospodarstvo Postojna TOZD gojitveno lovišče Jelen Snežnik; Veterinarska postaja Cerknica; POZD Javornik Rakek; SAP Ljubljana TOZD Notranjska Cerknica; Elektro Ljubljana okolica enota Cerknica; Iskra Ljubljana, enota Cajnarje; Gradnje Postojna, gradbeni sektor Cerknica; ŽTP Ljubljana, Prometna sekcija Postojna, enota Rakek; Osnovna šola Cerknica; Osnovna šola heroja Janez'a Hribarja Stari trg; Osnovna šola Tone Šra j-Aljoša Nova vas, Osnovna šola Jožeta Krajca Rakek; Glasbena šola Frana Gerbiča Rakek; Služba družbenega knjigovodstva, ekspozitura Cerknica; Ljubljanska banka, gospodarska banka ekspozitura Cerknica; Stanovanjsko komunalna banka Ljubljana, ekspozitura Cerknica; Temeljno sodišče v Ljubljani, enota Rakek; Notranjski zdravstveni dom Vrhnika TOZD Zdravstvo Cerknica; Lekarna Vrhnika DE Cerknica; PTT Ljubljana TOZD Vrhnika, enota Cerknica; Skupščina občine Cerknica; Občinski svet zveze sindikatov Cerknica; Občinska konferenca SZDL Cerknica; Komite občinske konference ZKS Cerknica, Občinska konferenca ZSMS Cerknica; Zveza združenj borcev NOV Cerknica; Skupne službe samoupravnih interesnih skupnosti Cerknica; Skupne službe samoupravnih interesnih skupnosti s področja gospodarstva Cerknica; Borovo prodajalna Cerknica; Peko prodajalna Cerknica; Istra Benz črpalka Stari trg; Primorje Gorica, točilnice v občini. Cerknica; Samoupravna skupnost za zaposlovanje Cerknica; Regionalna zdravstvena, skupnost, izpostava Cerknica; LIV Postojna TOZD kovinski izdelki, obrat Galvane Unec; Združenje samostojnih obrtnikov Cerknica; Postaja milice Cerknica; Petrol Ljubljana, bencinski servis Rakek. VI Ta sporazum velja za podpisnike z dnem podpisa. Pregled presežkov občinskih SIS družbenih dejavnosti ošfČinc Cerknica za leto 1978 VII Za podpis velja izjava dčlavcev temeljne organizacije združenega dela. VIII Sporazum se objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-16/79-1 Cerknica, dne februarja 1979. Podpisniki: Brest Cerknica TOZD tovarna pohištva Cerknica: Brest Cerknica TOZD tovarna pohištva Martinjak; Brest Cerknica TOZD tovarna Jelka Begunje; Brest Cerknica TOZD tovarna lesnih izdelkov Stari trg; Brest Cerknica TOZD tovarna ivernih plošč Cerknica; Brest Cerknica delovna skupnost skupnih služb; Kovinoplastika Lož TOZD Orodjarna Lož; Kovinoplastika Lož TOZD Okovje Lož; Kovinoplastika Lož TOZD Roto Nova vas; Kovinoplastika Lož TOZD Inox Lož; Kovinoplastika Lož TOZD Plastika Lož; Kovinoplastika Lož delovna skupnost skupnih služb Lož: Kartonaž-na tovarna Ljubljana, TOZD Kartonaža Rakek; Kovinska industrija Kovind Unec; Avtomontaža Ljubljana TOZD tovarna transportnih naprav Cerknica; Izolirka Ljubljana TOZD Novolit Nova vas: Splošno gradbeno podjetje Gradišče Cerknica; Nanos" Postojna, TOZD trgovina Rakek; Postojnska jama Postojna TOZD gostinstvo Cerknica; Komunalno podjetje Cerknica; Pivka Neverke TOZD lastna kmetijska proizvodnja Cerknica; Kmetijska zadruga Cerknica; Gozdno gospodarstvo Postojna. TOZD gozdarstvo Snežnik; Gozdno gospodarstvo Postojna TOZD gozdarstvo Cerknica; Gozd- Občinska SIS Presežki din Skupnost otroškega varstva Cerknica 233.000 Občinska izobraževalna skupnost Cerknica 325.000 Kulturna skupnost Cerknica. 51.000 TTKS Cerknica 27.000 Skupnost socialnega skrbstva Cerknica Občinska zdravstvena skupnost Cerknica 54.000 — skupaj 6,201.000 — iz BOD 4,647.000 —- iz dohodka osnove BOD 1,554.000 Zaposlovanje — iz dohodka osnove BOD Cerknica, dne 26. februarja 1979. 31.000 6,922.000 633. Volilna komisija krajevne skupnosti Grahovo daje po 10. členu zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) krajevni skupnosti Grahovo POROČILO o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za asfaltiranje cestnih površin po vasi Grahovo v krajevni skupnosti Grahovo na dan 25. marca 1979 Referendum je razpisala krajevna skupnost Grahovo s sklepom o razpisu referenduma za naselje Gra- hovo namenjenega sofinanciranju asfaltiranja cestnih površin v naselju Grahovo. Referendum je bil 25. marca 1979. Volilna komisija jez na podlagi pregleda glasovalnih spisov preizkusila zakonitost referenduma in ugo_ tovila, da je bil postopek za izvedbo referenduma in sam referendum izveden v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na izid glasovanj. Po ugotovitvi izida glasovanja je volilna komisija ugotovila, da ■ je od 324 volilnih upravičencev glasovalo 279 volilcev ali 86,1 "/o, da je glasovalo 202 vo-lilca »ZA« ali 62,3 "/o. »PROTI« je glasovalo 70 volilcev ali 21.6 n/n, neveljavnih glasovnic je bilo 5 ali 2,2 "/o, glasovanja pa se je vzdržalo ali bilo opravičeno odsotnih 47 volilcev ali 13,9'Vo. Grahovo, dne 31. marca 1979. , Volilna komisija Tajnik Predsednik Čuk Marija 1. r. Udovič Anton 1. r. IDRIJA 634. Na podlagi 230. člena statuta občine Idrija (Uradno glasilo občine Idrija, št. 3/74) in 23. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 39/74) je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. marca 1979 sprejela ODLOK o proračunu občine Idrija za leto 1979 1. člen Proračun občine Idrija za leto 1979 obsega: — prihodke v višini 43,473.500 — odhodke v višini 43,473.500 2. člen Izvršni svet je pooblaščen, da usklajuje porabo iz 1. člena z gibanjem družbenega proizvoda v občini in sprejema potrebne ukrepe za njeno omejevanje. 3. člen Izvršni svet je pooblaščen, da v primeru neenakomernega priliva prihodkov najema posojila iz rezervnega sklada občine, do višine sredstev sklada. 4. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979. Št. 400-2/79 Idrija, dne 29. marca 1979. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto šulgaj 1. r. 635. Na podlagi 2. odstavka 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76) in 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora zdmženega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. marca 1979 sprejela ODLOK o financiranju temeljnih nalog programa varstva pred požarom v občini Idrija za leto 1979 1. člen Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, pa niso sklenili samoupravnega sporazumi o financiranju temeljnih nalog programa varstva pred požarom v občini Idrija za leto 1979, so po tem odloku dolžni plačevati prispevek. 2. člen Prispevek se plačuje iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela oziroma delovnih ljudi in občanov, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek. 3. člen Temeljno in drugo organizacijo združenega dela ter delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, ki niso podpisali samoupravnega sporazuma, plačujejo prispevek po stopnji 0,43 "/o od bruto osebnega dohodka. 4. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti plačujejo prispevek ob vsakem dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov. Občani, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek od odmeme osnove, ki se šteje za osebni dohodek, iz katerega se plačujejo prispevki za samoupravne interesne skupnosti. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 402-14/79 Idrija, dne 29. marca 1979. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Šulgaj 1. r. 636. Na podlagi 54. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76) in 229. člena statuta občine Idrija, je Skupščina občine Idrija na seji druž_ benopolitičnega zbora dne 27. marca 1979 in na skup- ni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. marca 1979 sprejela ODLOK o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Idrija 1. člen Dolgoročni plan občine Idrija se pripravi in bo sprejet za obdobje od leta 1986 do leta 1995, oziroma za določena področja tudi do leta 2000 (v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan). 2. - člen Izvršni svet skupščine občine pripravi in v letu 1983 predloži skupščini občine osnutek in predlog dolgoročnega plana občine. 3. člen Izvršni svet skupščine občine določi program dela za pripravo dolgoročnega plana občine. Program dela iz prejšnjega odstavka upošteva pripravo prostorskega plana občine Idrija po odloku o uvedbi obveznih priprav prostorskega plana občine Idrija. 4. člen Plansko obdobje iz 1. člena tega odloka velja v skladu z načelom sočasnosti planiranja za vse nosilce in udeležence v družbenem planiranju. Dolgoročne plane sprejemajo zlasti: — organizacije združenega dela, katerih dejavnost je vezana na pomembnejše koriščenje energije ter naravnih virov in pogojev; — organizacije združenega dela, katerih razvoj pomembneje posega v prostor; — organizacije združenega dela, ki predstavljajo širše oblike združevanja dela in sredstev ter poslovne skupnosti; — vse tiste samoupravne organizacije in samoupravne interesne skupnosti, ki opravljajo ali ki so ustanovljene v zvezi z opravljanjem dejavnosti posebnega družbenega pomena. Kriteriji za določitev organizacij združenega dela iz tega odstavka bodo opredeljeni s programom dela iz 3. člena tega odloka. Nosilci in udeleženci družbenega planiranja iz prejšnjega odstavka sprejmejo program dela za pripravo svojih dolgoročnih planov, s katerimi zagotavljajo hkrati svoje sodelovanje v vseh fazah dela na pripravi dolgoročnega plana občine. 5. člen Delo na pripravi dolgoročnega plana občine se financira na podlagi dogovora o financiranju in realizaciji dela na pripravi dolgoročnega plana občine. Pri dogovoru iz prejšnjega odstavka sodelujejo izvršni svet skupščine občine ter tisti udeleženci planiranja v občini, ki lahko s svojo aktivnostjo pomembneje vplivajo na dolgoročni razvoj občine. Predlog dogovora iz prvega odstavka tega člena pripravi izvršni svet skupščine občine do konca 1. polletja 1979. 6. člen Za delo v zvezi s pripravo dolgoročnega plana občine se v obdobju 1979—1983 iz občinskega proračuna določijo sredstva za vsako leto posebej, ki bodo porabljena v skladu s programom dela in dogovorom o financiranju in realizaciji dela na pripravi dolgoročnega plana občine. 7. člen Strokovni nosilec aktivnosti pri pripravi in izdelavi dolgoročnega plana občine je lahko organizacija, ki jo za to pooblasti občinska skupščina. 8. člen Delo na pripravi dolgoročnega plana občine se prične takoj. 9. člen Ta«odlok začne veljali osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 30-4/79 Idrija, dne 29. marca 1979. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Šulgaj 1. r. 637. Na podlagi 54. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76) in 229. člena statuta občine Idrija, je Skupščina občine Idrija na seji družbenopolitičnega zbora dne 27. fnarea 1979 in na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skup. nosli dne 29. marca 1979 sprejela ODLOK o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Idrija, za obdobje od leta 1981 do 1985 1. člen Družbeni plan občine Idrija se pripravi in bo' sprejet za obdobje od leta 1981 do 19,85 ( v nadaljnjem besedilu. družbeni plan). 2. člen Izvršni svet občinske skupščine pripravi in v letu 1980 predloži občinski skupščini osnutek družbenega plana. • 3 člen Izvršni svet občinske skupščine bo v letu 1979 predložil občinski skupščini predlog smernic za pripravo družbenega plana občine in predlog osnov za pripravo in sklepanje dogovora o temeljih družbenega plana. Izvršni svet občinske skupščine bo predložil občinski skupščini predlog dogovora o temeljih družbenega plana do 30. septembra 1980. 4. člen Izvršni svet 1 občinske skupščine določi program dela za pripravo družbenega plana. Program iz prejšnjega odstavka upošteva pripravo prostorskega plana v občini Idrija po odloku o uvedbi obveznih priprav prostorskega plana v občini Idrija in pripravo dolgoročnega plana občine Idrija po odloku o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Idrija. 5. člen Vse temeljne organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti ter ostale samoupravne organizacije in skupnosti sprejemajo svoje programe dela za pripravo svojih planov, s katerimi zagotovijo, da bo celoten potek njihove aktivnosti za pripravo planov potekal časovno in vsebinsko v skladu s programom dela za pripravo družbenega plana občin in da bodo samoupravni sporazumi in dogovori o temeljih planov pripravljeni in sklenjeni, plani pa sprejeti v rokih, ki so predvideni za predložitev osnutka družbenega plana po tem odloku. 6. člen Za delo v zvezi s pripravo družbenega plana občine se v občinskem proračunu v letih 1979 in 1980 zagotovijo posebna sredstva, ki bodo določena in porabljena v skladu s programom dela za pripravo družbenega plana. . 7. člen Strokovni nosilec aktivnosti pri pripravi in izdelavi družbenega plana je lahko organizacija, ki jo za to pooblasti izvršni svet občinske skupščine. 8. člen Delo na pripravi družbenega plana se prične takoj. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 30-3/79 Idrija, dne 29. marca 1979. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Šulgaj 1, r. 638. Na podlagi 6. in 12. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 10/67. 27/72 in 8/78) in 230. člena statuta občine Idrija, je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. marca 1979 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem orogramu občine Idrija 1. člen V 3. členu odloka o urbanističnem programu občine Idrija (Uradno glasilo občine Idrija, št. 3/69, 7/71 in 4/73) se za točko 5. doda nova 6. točka, ki se glasi: Območje partizanske bolnišnice »Franja« kot območje posebnega varstvenega režima, ki je prikazano na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880 izdelani na Geodetski upravi Idrija in je sestavni del tega odloka. 2. člen V 8. členu se besedilo 2. točke spremeni in dopolni tako, da se glasi: »Samo zazidalne načrte za naselje: Spodnja Idrija, Cerkno, Črni vrh in vikend območja v dolini Črnega vrha, Godovič ter za območje partizanske bolnišnice »Franja« iz 1. člena tega odloka.« 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-4/69 Idrija, dne 29. marca 1979. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Šulgaj 1. r. 639. Na podlagi 24. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Ur. list SRS, št. 13/77) in 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. marca 1979 sprejela ODLOK o prispevku za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma za leto 1979 1. člen Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih ter občani, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, pa niso sklenili samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za vzdrževanje in obnavljanje posameznih komunalnih objektov in naprav skupne rabe ter o obsegu in kakovosti vzdrževanja in obnavljanja na območju občine Idrija za leto 1979, so po določilih tega odloka dolžni plačevati prispevek za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe in za opravljanje kolektivnih komunalnih storitev. 2. člen Prispevek se plačuje iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti in občanov, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek. 3. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, ki niso podpisali, samoupravnega sporazuma, plačujejo prispevek po stopnji 1,44 »/o od bruto osebnega dohodka. 4. člen 2 Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti plačujejo prispevek ob vsakem dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov. Občani, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek od odmeme osnove, ki se šteje za osebni dohodek iz katerega se plačujejo prispevki za samoupravne interesne skupnosti. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-11/78 Idrija, dne 29. marca 1979. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Šulgaj L r. 640. Na podlagi 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. marca 1979 sprejela SKLEP o pooblastitvi komisije za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu Skupščine občine Idrija za dajanje soglasij k statutom organizacij združenega dela 1 Komisijo za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu pri Skupščini občine Idrija se pooblašča za dajanje soglasij k statutom organizacij združenega dela. 2 Ta sklep velja takoj. St. 021-24/79 Idrija, dne 29. marca 1979. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Sulgaj 1. r. 641. Na podlagi 229. Člena statuta občine Idrija, je Skupščina občine Idrija na seji družbenopolitičnega zbora dne 27. marca 1979 in na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. marca 1979 sprejela SKLEP o sklenitvi družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji 1 Skupščina občine Idrija sklene družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji. Za podpis družbenega dogovora se pooblašča Marijan Beričič, delegat družbenopolitičnega zbora občinske skupščine. 3 Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem listu SRS. St. 117-4/79 Idrija, dne 29. marca 1979. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Sulgaj 1. r. 642. POROČILO o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo samoprispevka v delu in denarju za rekonstrukcijo In asfaltacijo ceste Plužnje—Lazeč Volilna komisija Skupščine Krajevne skupnosti Otalež ugotavlja, da so bili v vasi Lazeč po referendumu o uvedbi samoprispevka za rekonstrukcijo in asfaltacijo Ceste Plužnje—Lazeč dne 18. marca 1979 doseženi naslednji izidi glasovanja o samoprispevku — na območju vasi Lazeč je bilo vpisanih v volilni imenik 98 volilnih upravičencev — od tega je glasovalo 86 volilnih upravičencev ali 87,7 »/o — za uvedbo samoprispevka je glasovalo 80 ali 81,6 »/o — proti uvedbi samoprispevka je glasovalo 18 ali 18,4 »/o — neveljavnih glasovnic ni bilo Na podlagi gornjih rezultatov komisija ugotavlja, da se je na referendumu večina, ki je imela pravico glasovanja (87,7%) odločila ZA uvedbo samoprispevka za rekonstrukcijo in asfaltacijo ceste Plužnje—Lazeč. Volilna komisija Skupščine Krajevne skupnosti Otalež je na podlagi volilnih spisov ugotovila, da je bil referendum o uvedbi samoprispevka za rekonstrukcijo in asfaltacijo ceste Plužnje—Lazeč izveden v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na izid glasovanja. Otalež, dne 18. marca 1979. Predsednik volilne komisije Krajevne skupnosti Otalež Stojan Sturm 1. r. 643. Na podlagi 2. in 7. člena zakona o samoprispevku (Uradni Ust SR Slovenije, št. 3/73) in na podlagi 33. člena statuta Krajevne skupnosti Otalež je Skupščina Krajevne skupnosti Otalež na seji dne 24. marca 1979 sprejela SKLEP o uvedbi samoprispevka v denarju in delu na območju vasi Lazeč za rekonstrukcijo in asfaltacijo ceste Plužnje—Lazeč I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Na območju vasi Lazeč Krajevne skupnosti Ota-lež se uvede obveznost plačevanja samoprispevka ter obveznost samoprispevka v delu za rekonstrukcijo in asfaltacljo ceste Plužnje—Lazeč. 2. člen Samoprispevek se uvede v denarni obliki za obdobje pet let in sicer za čas od 1. maja 1979 do 80. aprila 1984. II. INVESTICIJSKI PROGRAM 3. člen Investicijski program obsega naslednja dela; začetek rekonstrukcije in asfaltacije ceste 1979 — objekt cesta Plužnje—Lazeč — ocena investicijske vrednosti 910.000,00 din. ■ 4, člen Skupna investicijska vrednost rekonstrukcije in asfaltacije navedene v prejšnjem členu znaša po ocenah iz leta 1979 din 910.000,00. Od tega zneska se bo s samoprispevkom zbralo din 410.000,00, ostala sredstva v višini din 500.000,00 pa prispevajo: din — Krajevna skupnost Otalež v obdobju 5 let 300.000 — občani, ki so že darovali sredstva na- mensko za rekonstrukcijo in asfaltacijo in so zbrana na žiro računu KS Otalež 135.000 — prispevek vaškega odbora Lazeč, ki je zbran iz izkupička od plesnih prireditev 65.000 Skupaj 500.000 — sredstva iz samoprispevka 410.000 Skupaj viri sredstev • 910.000 5. člen Za iste namene za katere se zbira samoprispevek, lahko prispevajo občani z darili in volili. 6. člen Sredstva zbrana po tem sklepu so namenska in se smejo uporabljati izključno za izvajanje, investicijskih del iz 3. člena tega sklepa. III. OBVEZNOST PLAČEVANJA SAMOPRISPEVKA 7. člen Samoprispevek plačujejo delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju vasi Lazeč. 1. delovni ljudje iz razmerja v združenem delu od osebnih dohodkov oz. nadomestil osebnega dohodka in delavci pri zasebnih delodajalcih od neto osebnih dohodkdV, 2. upokojeni občani od pokojnin 3. delovni ljudje in občani, ki samostojno kot glavni ali postranski poklic opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti, intelektualne storitve in avtorske storitve od osebnega dohodka zmanjšanega za prispevke in davke. 8. člen Samoprispevek plačujejo delovni ljudje In občani po stopnji 3 "/u od dohodkov iz 7. člena tega sklepa. 9. člen Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, Otroškega dodatka, štipendij učencev srednjih šol in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učeni v gospodarstvu. Samoprispevka tudi ne plačujejo: 1. delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke iz razmerja v združenem delu in pokojnin, ki ne presegajo 2,500,00 din mesečno. 2. delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke od opravljenih obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti za čas, ko imajo pravico do oprostitve in olajšave po zakonu o davkih občanov, razen za učence v gospodarstvu. 3. samoprispevka v delu, to je 50 delovnih ur so oproščeni: noseče žene in matere, ki imajo otroke do 7 let, občani, ki so zaradi bolezni in invalidnosti nesposobni za delo, otroci stari do 15 let, ter moški stari nad 60 let in ženske stare nad 55 let. , 10. člen Od' samoprispevka, ki ga plačujejo občani po tevn sklepu se po 151. Členu zakona o davkih (Uradni list SRS, št. 21/74) ne plačuje davka od skupnega dohodka občanov. IV. IZVAJANJE SKLEPA 11. člen Izplačevalec osebnega dohodka delavcev v združenem delu in delavcev pri zasebnih delodajalcih ter izplačevalec pokojnin je dolžan obračunavati samoprispevek ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov oz. pokojnin in ga plačati istočasno z drugimi prispevki. Izplačevalec obračuna in odvede samoprispevek tudi v drugih primerih kadar izplača občanu osebni dohodek po odbitku, ki izvira iz kakršnegakoli vira dohodka iz 7. člena tegq sklepa. Delovni ljudje in občani iz 7. člena tega sklepa so dolžni svojo obveznost iz naslova tega prispevka vplačati na zbirni prehodni račun davkov in prispevkov občanov Skupščine občine Idrija št. 52020-846-011-16. 12. člen Občinski upravni organ, pristojen za dohodke, obračunava samoprispevek, ki so ga dolžni plačati občani, ki se z osebnim 'delom ukvarjajo z obrtno dejavnostjo in intelektualnimi storitvami. Občinski upravni organ pristojen za dohodke odmerja, evidentira in izterjuje samoprispevek po predpisih, ki veljajo za davke. 13. člen Služba družbenega knjigovodstva je pooblaščena da kontrolira kako organizacije združenega dela in druge organizacije oz. izplačevalci osebnih dohodkov in pokojnin obračunavajo in plačujejo samoprispevek. 14. člen Občinski upravni organ pristojen za dohodke je pooblaščen, da izdaja strokovna navodila za izvajanje tistih določil tega sklepa, ki se nanašajo na obveznost plačevanja samoprispevka. 15. člen Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev opravlja organ, ki ga imenuje skupščina Krajevne skupnosti Otalež. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 16. člen Ce se'izplačilo osebnih dohodkov po odbitku nanaša na račun, ki je bil evidentiran pri davčni upravi občine, se samoprispevek obračunava in plača po odredbi, ki je na računu. 17. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1979 dalje. Otalež, dne 24. marca 1979. Predsednik skupščine Krajevne skupnosti Otalež Ivan Kofol 1. r. KAMNIK 644. Skupščina občine Kamnik je na podlagi 54. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in drpžbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76), 4. člena odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oz. za določena področja tudi do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 17/78) ter 70. in 175. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7/78) na seji družbenopolitičnega zbora dne 27. marca 1979 in skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. marca 1979 sprejela ODLOK f( o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Kamnik 1. člen * Dolgoročni plan občine Kamnik (v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan občine) se pripravi in bo sprejet za obdobje od leta 1986 do 1995 oz. za določena področja do leta 2000. 2. člen Izvršni svet Skupščine občine Kamnik pripravi In v prvi polovici leta 1983 predloži Skupščini občine Kamnik osnutek, ter v zadnjem četrtletju istega leta predlog dolgoročnega plana občine. 3. člen Izvršni svet Skupščine občine Kamnik določi program dela za pripravo dolgoročnega plana občine. Program dela iz prejšnjega odstavka je sfestavni del programa družbenih aktivnosti, ki jih za pripravo dolgoročnega plana občine vodita zlasti Občinska kon_ ferenca socialistične zveze delovnega ljudstva in Občinski sindikalni svet. Program dela upošteva tudi prostorski plan občine Kamnik, sprejet z odlokom o prostorskem planu v občini Kamnik oz. novelacijo tega prostorskega plana. • 4. člen Plansko obdobje iz 1. člena tega odloka velja v sKladu z načelom sočasnosti planiranja za vse nosilce in udeležence v družbenem planiranju. Dolgoročne plane sprejemajo zlasti: — organizacije združenega dela, katerih dejavnost je pomembnejše vezana na izkoriščanje energije ter naravnih virov; — organizacije združenega dela, ki predstavljajo širše oblike združevanja dela in sredstev ter poslovne skupnosti; — organizacije združenega dela, katerih razvoj pomembnejše posega v prostor; — vse tiste samoupravne organizacije in samoupravne interesne skupnosti, ki opravljajo ali ki so ustanovljene v zvezi z opravljanjem dejavnosti posebnega družbenega pomena. Kriteriji za natančnejšo določitev samoupravnih organizacij iz tega odstavka bodo opredeljeni s programom dela iz 3. člena tega odloka. Nosilci in udeleženci družbenega planiranja iz prejšnjega odstavka sprejmejo sklep in program dela za pripravo svojih dolgoročnih planov, s katerimi zagotovijo hkrati svoje sodelovanje v vseh fazah dela na pripravi dolgoročnega plana občine. 5 člen Delo za pripravo dolgoročnega plana občine se financira na podlagi dogovora o financiranju in realizaciji dela za pripravo dolgoročnega plana občine. Pri dogovoru iz prejšnjega odstavka sodelujejo izvršni svet ter tisti udeleženci planiranja v občini, ki lahko s svojo aktivnostjo pomembnejše vplivajo na dolgoročni razvoj občine Kamnik. Predlog dogovora iz prejšnjega odstavka tega člena pripravi izvršni svet. 6. člen Za delo v zvezi s pripravo dolgoročnega plana občine se v obdobju 1979 do 1983 iz občinskega proračuna določijo sredstva za vsako leto posebej, ki bodo uporabljena v skladu s programom dela in dogovorom o financiranju in realizaciji dela na pripravi dolgoročnega plana občine. 7. člen Strokovni nosilec aktivnosti pri pripravi in izdelavi dolgoročnega plana občine je oddelek za gospodarstvo in finance Skupščine občine Kamnik oz. organizacija, ki jo za to pooblasti občinska skupščina. 8. člen Delo za pripravo dolgoročnega plana občine se prične takoj. 9. člen Ta odlok začne veljati osi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-8/79 Kamnik, dne 28. marca 1979. Predsednik Skupščine občine Kamnik Franc Svetel j 1. r. ■ 645. Skupščina občine Kamnik je na podlagi 54. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76), 5. člena odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana SK Slovenije za obdobje od leta 1981 do 1985 (Uradni list SRS, št. 22/78) ter 70. ih 175. člena statuta družbenopolitičnega zbora dne 27. marca 1979 in seji družbenopolitičnega zbora dne 27. marca 1979 m skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. marca 1979 sprejela ODLOK o pripravi in sprejetju družbenega piana občine Kamnik za obdobje od leta 1981 do 1985 1. člen Družbeni plan občine Kamnik se pripravi in bo sprejet za obdobje od leta 1981 do 1985 (v nadaljnjem besedilu: družbeni plan). 2. člen Izvršni svet Skupščine občine Kamnik pripravi in v II. četrtletju leta 1980 predloži Skupščni občine Kamnik predloži osnutek, v zadnjem četrtletju istega leta pa predlog družbenega plana. 3. člen Izvršni svet bo v II. četrtletju 1979 predložil Skupščini občine Kamnik predlog smernic za pripravo družbenega plana ter v III. četrtletju leta 1979 predlog osnov za pripravo in sklepanje dogovora o temeljih družbenega plana. Predlog dogovora o temeljih družbenega plana se Skupščini občine Kamnik predloži v zadnjem četrtletju leta 1979. 4. člen Izvršni svet določi program dela za pripravo družbenega plana. Program dela iz prejšnjega odstavka je sestavni del programa družbenih aktivnosti, ki jih za pripravo družbenega plana vodita zlasti Občinska kon. ferenca socialistične zveze delovnega ljudstva in Občinski sindikalni svet. Program dela upošteva tudi prostorski plan občine Kamnik, sprejet z odlokom o prostorskem planu v občini Kamnik (Uradni list SRS, št. 26/78). . 5. člen Vse samoupravne organizacije in skupnosti sprejmejo sklepe o pripravi plana ter sprejmejo programe dela za pripravo svojih planov, s katerimi zagotovijo, da bo njihova aktivnost pri pripravi planov potekala časovno in vsebinsko v skladu s programom dela za pripravo družbenega plana občine in da bodo samoupravni sporazumi in dogovori o temeljih planov pripravljeni in sklenjeni, plan pa sprejet v skladu z roki, ki so predvideni za predložitev osnutka predloga družbenega plana. 6. člen Za delo v zvezi s pripravo družbenega plana se v občinskem proračunu zagotovijo posebna sredstva, ki bodo porabljena v skladu s programom dela za pripravo družbenega plana. 7. člen Strokovni nosilec aktivnosti pri pripravi in izdelavi družbenega plana je oddelek za gospodarstvo in finance Skupščine občine Kamnik oz. organizacija, ki jo za to pooblasti občinska skupščina. 8. člen Delo za pripravo družbenega plana se prične ta- Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-9/79 Kamnik, dne 28. marca 1979. Predsednik Skupščine občine Kamnik Franc Svetelj L r. LAŠKO 646. Skupščina občine Laško je na podlagi 23. člena zakona o financiranju potreb družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 242. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18-1262/78), na seji družbenopolitičnega zbora, dne 29. marca 1979 ter na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 30. marca 1979, sprejela ODLOK o proračunu občine Laško za leto 1979 1. člen S tem odlokom so določeni prihodki proračuna občine Laško za leto 1979 in njihova razporeditev, pravice in dolžnosti Izvršnega sveta, Skupščine občine Laško ter upravnih organov občine Laško pri izvrševanju proračuna, ukrepi za izvrševanje proračuna in ohranitev njegove bilance in drugo v zvezi z izvajanjem proračuna in proračunske politike. 2. člen V skladu z določili resolucije o družbenoekonomski politiki občine Laško za leto 1979 in družbenega plana občine Laško, je za leto 1979 določena splošna poraba v občini Laško v znesku 37,197.300,00 din. 3. člen Izhajajoč iz dovoljene splošne porabe v letu 1979, ki je ugotovljena v 2. členu tega odloka, so predvide- ni prihodki proračuna občine Laško za leto 1979 v znesku 37,197.300 din j.n sicer: 1. Iz virov določenih v 29. členu zakona o financiranju 'splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (v padsljnjejn besedilu: zakon) 2. Dopolnilna sredstva iz republiške^ ga proračuna Skupni znesek predvidenih prihodkov je razporejen: 1. Za proračunsko porabo po glavnih namenih 01, 02, 03, 04, 05 in 07 36,431.255,00 2. za proračunsko rezervo v glavnem namenu 08 766.045,00 4. člen Izvršni svet Skupščine občine Laško (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) izvršuje proračun m ukrepa za ohranitev njegovega ravnovesja. Pravice in dolžnosti izhajajoče iz prvega odstavka tega člena izvršuje izvršni svet s sklepi svojih sej, tako da: — določa konkreten namen potrošnje sredstev, če namen ni konkretno opredeljen v posebnem delu proračuna; — določa o začasni omejitvi proračunske potrošnje vsem ali posameznim uporabnikom, če je to potrebno za ohranitev ravnovesja med prilivom in porabo sredstev; — določa o spremembi namena porabe sredstev v okviru glavnega namena, če je to potrebno in koristno za izvajanje nalog, izhajajočih iz glavnega namena; — najmanj četrtletno ocenjuje stanje proračuna z ozirom na realizacijo priliva in porabe sredstev po virih in namenih porabe; —- predlaga rebalans proračuna, če ugotovi, da so nastopile okolnosti, zaradi katerih bi se stalno znatno spremenil predviden prihodek po viru ali obsegu ali če bi bilo potrebno znatno spremeniti glavni namen porabe. 5- člen Za proračun pristojni upravni organ občine Laško tekoče spremlja gibanje dotoka in porabe proračunskih sredstev in nemudoma obvešča predsednika izvršnega sveta o vseh primerih nenormalnega dotoka in porabe sredstev. Organ iz prejšnjega odstavka tega člena pripravlja za člane Izvršnega sveta preglede realizacije prihodkov In splošnega razporeda prihodkov proračuna in sicer mesečno za preteklo obdobje. 6. člen Izvršni svet je pooblaščen, da s svojim sklepom začasno omeji porabo ali spremeni namen porabe sredstev namenjenih za dejavnost upravnih organov, če je zaradi znatne spremembe programa nalog upravnih organov ali kadrovske zasedbe v upravnih organih tak ukrep smotrn, koristen ali nujen ali če upravni organi sredstva ne bi uporabljali skladno s samoupravnimi sporazumi, družbenimi dogovori in dogovorjeno proračunsko politiko. * Omejitev porabe po prejšnjem odstavku lanko traja dokler trajajo okolnosti, zaradi katerih je izvršni svet odredil omejitev. i 7. člen Sredstva, ki so razporejena za DS delavcev upravnih organov, izvršni svet s sklepom in v skladu z družbenim dogovorom o enotnih osnovah in merilih za oblikovanje sredstev za delo državnih organov m dohodka delavcev delovnih skupnosti teh organov v SR Sloveniji, razporedi po namenu na sredstva za osebne dohodke delavcev, sredstva za materialne izdatke, sredstva opreme, sredstva za posebne namene, sredstva za stanovanjsko izgradnjo in sredstva za skupno porabo. 8. člen Sredstva stalne proračunske rezerve občine se smejo uporabljati samo pod pogoji, določenimi z 39, členom zakona. Izvršni svet se pooblašča, da odloča o uporabi sredstev stalne proračunske rezerve za namene iz 1, točke 39. člena zakona do višine 50.000 dinarjev za vsak posamezen primer. Kadar odloča Izvršni svet o uporabi sredstev rezerve po 1. točki 39. člena zakona, odloči tudi o tem, če je uporabnik obvezen sredstva vrniti. O uporabi sredstev stalne proračunske rezerve po 2. točki 39. člena zakona za zagotovitev sredstev proračuna, kadar proračunu neenakomerno pritekajo prihodki, odloča izvršni svet. O uporabi sredstev stalne proračunske rezerve po 3. točki 39. člena zakona za kritje proračunskega primanjkljaja po zaključnem računu pa odločajo enakopravno vsi zbori občinske skupščine. 9. člen O potrošnji sredstev tekoče proračunske rezerve odloča izvršni svet. 10. člen Izvršni svet je pooblaščen, da v smislu 47. člena zakona sklepe kreditno pogodbo do zneska 1.000.000 za negospodarske investicije. 11. člen Doseženi prihodki in njihova razporeditev v obdobju začasnega financiranja se s proračunom vskla-dijo najkasneje do 31. marca 1979. , ( , 12. člen Sestavni del odloka je bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Laško za leto 1979. 13. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979. St. 400-3/79 Laško, dne 30. marca 1979. Predsednik Skupščine občine Laško Jože Rajh 1. r. din 22,035.833,46 15,161.466,54 BILANCA prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Laško za leto 1979 prihodka Prlhodkl Znesek prih. din namen Splošni razpored prihodkov Znesek odhod, din 02 Davek iz osebnega dohodka 7,555.600,00 01 Dejavnost organov DPS 24,931.050,00 03 Davek iz prometa proizvodov in od 02 Financiranje ljudske obrambe 1,844.600,00 plačil za storitve 10,475.600,00 03 Negospodarske investicije 2,287.225,00 04 Davek na dohodek od premoženja 04 Intervencije v gospodarstvu 577.400,00 in premožen, pravic 1,600.000,00 05 Dopolnilna sredstva drugim DPS 95.680,00 05 Takse 1,765.000,00 07 Druga namenska sred. družbenopo- 07 Prihodki po posebnih predpisih. litičnim organ, in krajevnim skup- prih. upravnih organov in drugi nostim 6,695.300,00 prihodki 634.100.00 08 Proračunska rezerva 766.045,00 08 Prihodki od drugih DPS — iz re- publiškega proračuna 15,161.466,54 10 Sredstva prenesena iz prejšnjega leta 5.533,46 Skupaj prihodki 37,197.300,00 Skupaj splošni razpored prihodkov 37,197.300,00 647. — 4. člen Na podlagi 54. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76) in 251. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/78) je Skupščina občine Laško na seji Družbenopolitičnega zbora 29. marca 1979 ter na sejah Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti 30. marca 1979 sprejela ODLOK o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Laško za obdobje od leta 1981 do 1985 Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organižacije ter skupnosti sprejmejo svoje programe dela za pripravo svojih planov, s katerimi zagotovijo, da bo celoten potek njihove aktivnosti za pripravo planov potekal časovno in vsebinsko v skladu s programom dela za pripravo družbenega plana občine in da bodo samoupravni sporazumi in dogovori o temeljih planov pripravljeni in sklenjeni, plani pa sprejeti v rokih, ki so predvideni za predložitev osnutka družbenega plana po tem odloku. 1. člen S tem odlokom Skupščina občine Laško določa obvezno pripravo srednjeročnega družbenega plana občine Laško za obdobje od leta 1981 do 1985 (v nadaljnjem besedilu: družbeni plan). 2. člen X Izvršni svet občinske skupščine določi program dela za pripravo družbenega plana. Program dela iz prejšnjega odstavka upošteva pripravo prostorskega plana v občini Laško po odloku o pripravah za izdelavo prostorskega plana občine Laško (Uradni list SRS, št. 6/79) in pripravo dolgoročnega plana občine Laško po odloku o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Laško, ki ga bo občinska skupščina sprejela naknadno. 3. člen Izvršni svet občinske skupščine pripravi in predloži občinski skupščini: — predlog smernic za pripravo družbenega plana do 30. julija 1979: — predlog osnov za pripravo in sklepanje dogovora o temeljih družbenega plana do 30. oktobra 1979; — predlog dogovora o temeljih družbenega plana do 30. junija 1980; — osnutek družbenega plana do 30. septembra 1980 in — predlog družbenega plana do 30. novembra 1980. 5. člen Za- delo v zvezi s pripravo družbenega plana občine se v občinskem proračunu za leti 1979 in 1980 zagotovijo potrebna sredstva, ki bodo določena in porabljena v skladu s programom dela za pripravo družbenega plana občine. 6. člen Izvršni svet občinske skupščine določi po potrebi natančnejše roke za nosilce planiranja in izda druga potrebna navodila. 7. člen Strokovni nosilec aktivposti pri pripravi in izdelavi družbenega plana občine Laško je za družbeno planiranje pristojni organ občine. 8. člen Delo pri pripravi družbenega plana občine Laško se prične takoj. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 30-2/79 Laško, dne 30. marca 1979. Predsednik Skupščine občine Laško Jože Rajh L K, 648. Na podlagi 14. člena in drugega odstavka 15. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) in 252. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/78) je Skupščina občine Laško na seji Zbora združenega dela in na seji Zbora krajevnih skupnosti 30. marca 1979 sprejela ODLOK o organiiaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko-higienske slnžbe na območju občine Laške 1. člen S tem odlokom se določa organizacija, ureditev in način poslovanja veterinarsko-higienske službe na območju občine Laško. Organizacije združenega dela in druge organizacije ter posamezniki, ki se ukvarjajo z gojitvijo in varstvom živali ter organizacije združenega dela, pri katerih v proizvodnji in prometu nastajajo odpadki živalskih tkiv (v nadaljnjem besedilu: posestniki živali) morajo preprečevati zdravju škodljive posledice, ki nastajajo pri poginu živali in morajo z živalskimi trupi, z deli živalskih' trupel in z drugimi živalskimi odpadki tkivnega značaja (v nadaljnjem besedilu: živalskimi odpadki) ravnati tako, da ni ogroženo, priza, deto ali moteno okolje, zdravje živali in ljudi. 2. člen Posestnik živali mora takoj prijaviti pooblaščeni organizaciji vsak pogin živali ali nastanek živalskih odpadkov. Voznik, ki je povzročil pogin živali na cesti, upravljale! javnih cest in organi za notranje zadeve, morajo prijaviti pooblaščeni organizaciji vsako živalsko truplo na javnih cestah in drugod. 3. člen Pooblaščena organizacija mora zagotoviti redno odvažanje živali in živalskih odpadkov od mesta pogina živali do zbirališča za živalske odpadke na Lahovni v Celju. Pooblaščena organizacija mora organizirati transportne proge za zagotovitev rednega odvažanja živalskih odpadkov iz objekta za proizvodnjo in promet z živalskimi proizvodi in živalmi. Zbirališča živalskih odpadkov iz prejšnjega odstavka določita pooblaščena organizacija in organizacija združenega dela, ki se ukvarja s proizvodnjo ali prometom živali oz. živalskih proizvodov. 4. člen Redno higiensko in tehnično vzdrževanje ter redno dezinfekcijo zbirališča za živalske odpadke na Lahovni v Celju, opreme, pribora in vozil veterinarsko-higienske službe mora zagotoviti pooblaščena organizacija. Redno higiensko in tehnično vzdrževanje ter dezinfekcijo zbirališč za živalske odpadke iz tretjega odstavka 3. člena mora zagotoviti posestnik živali. 5. člen Raztelesba živalskih trupel z območja občine Laško sc opravlja 'v secirnici mrhovišča na Lahovni v Celju. Stalno službo za ugotavljanje vzroka pogina v secirnici mora zagotoviti pooblaščena organizacija. 6. člen Dezinfekcijo objektov, opreme in pribora, kjer se ugotovi živalska kužna bolezen opravi pooblaščena organizacija. 7. člen Pooblaščena organizacija mora organizirati službo ta sprejem prijave pogina živali ter na krajevno običajen način obvestiti o tem vse posestnike živali (o dežurni službi, št. telefona ipd.). Posestnik živali je dolžan pomagati pri nakladanju poginjene živali v vozilo oziroma ga mora pripeljati do prevozne ceste, če je truplo na kraju, do katerega se ne more z motornim vozilom. 8. člen Veterinarsko-higienska služba pooblaščene veterinarske organizacije opravlja na območju občine Laško naslednje naloge: — sprejema prijave pogina živali ali nastanka živalskih odpadkov, — zagotavlja redno odvažanje živalskih odpadkov od mesta nastanka do zbirališča na Lahovni v Celju, — opravlja raztelesbo živalskih trupel in ugotavlja vzrok pogina, — opravlja dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo objektov in opreme za rejo in promet živali, zbirališča, secirnice, vozil in drugih objektov, — lovu živali brez lastnikov in neregistrirane pse, ki niso cepljeni proti steklini ter pse in mačke, ki so brez nadzorstva, — zagotavlja za določen čas oskrbo živali iz prejšnje alinee in živali, ki so sumljive na steklino, • — vodi evidenco o razkužbah, poginih, sekeijski protokol in dokumentacijo q odvzemu ter pošiljanju materialov v druge diagnostične zavode 9. člen Stroški za odstranjevanje poginulih živali in živalskih odpadkov, za organizacijo in delovanje veterinar-sko-higienske službe ter drugi stroški, ki nastajajo z izvajanjem tega odloka, se plačajo iz občinskega proračuna. Organizacije združenega dela, pri katerih pri obdelavi, predelavi in prometu živalskih surovin in pro. izvodov nastajajo konfiskati, morajo plačati stroške za neškodljivo odstranjevanje teh konfiskatov. 10. člen Vse ostale zadeve organizacije, ureditve in poslovanja veterinarsko-higienske službe za območje občine se urejajo z medobčinskim družbenim dogovorom. 11. člen Pooblaščena organizacija po tem odloku je veterinarska organizacija združenega dela, ki je za In no ločena z medobčinskim družbenim dogovorom o izvajanju veterinarsko-higienske službe. • 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-14/78 Laško, dne 30. marca 1979. Predsednik Skupščine občine Laško Jože Rajh 1. r. 649. Na podlagi 2. odstavka 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih ip diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1979 (Uradni list SRS, št. 1/79) in na podlagi 40. člena začasnega poslovnika o delu Izvršnega sveta Skupščine občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 8/74) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Laško ODREDBO o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1979 na območju občine Laško I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, mora veterinarska organizacija, ki je po predpisih verificirana za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni — Veterinarski zavod Celje, PE Laško (v nadaljnjem besedilu: PE Laško) opraviti v letu 1979 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni. Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe. 2. člen PE Laško je dolžna pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti pristojni organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu mora poročati na predpisanih obrazcih. 3. člen Preventivno cepljenje se mora opraviti tolikokrat, kolikor je potrebno, da so živali stalno zaščitene. 4. člen PE Laško, ki opravlja preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave, mora voditi evidenco o datumu cepljenja, oziroma preiskave, imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatu cepljenja in preiskave. PE Laško mora spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni 'organ veterinarske inšpekcije. II. PREVENTIVNI UKREPI 5. člen Preventivno cepljenje psov proti, steklini, starih nad 4 mesece, je treba opraviti do 30. aprila 1979. Psi, poleženi do 31. avgusta 1979, morajo biti cepljeni v novembru 1979. Neprijavljene in necepljene pse je treba pokončati. 6. člen V letu 1979 je opraviti tuberkutinizaci j o pri ca 40 Vo govedi. Tuberkulinizacijo je opraviti na območjih krajevnih skupnosti Laško, Rečica, Rimske Toplice, Jurklošter. 7. člen Z mlečno obročkasto preizkušnjo se mora pregledati na brucelozo krave individualnih rejcev in to enkrat letno in sicer spomladi 1979. leta. Vzorce se jemlje na zbiralnicah mleka. S serološkim pregledom krvi se mora pregledati do 31. 12. 1979 osnovna goveja čreda v obratih organizacij združenega dela. 8. člen Proti slinavki in parkljevki je treba preventivno cepiti osnovno govejo čredo pri KZ Laško — Posestvo Rimske Toplice in Marof ter KG Slovenska vas, obrat Hotemež. Cepljenje je opraviti z AOC vakcino. 9. člen . Proti prašičji kugi se mora preventivno cepiti prašiče pri lastnikih, ki hranijo prašiče s pomijami iz gostišč in kuhinj družbene prehrane. Cepljenje s sevom K lapiniziranega virusa je tre_ ba opraviti do 30. maja 1979. V večjih aglomeracijah se cepi, če je v aglomeraciji nad 50 pitancev oz. nad 10 svinj, zato je cepiti pri lastnikih Topole Peter, Jagoče in Zupan Ivan, Vrhovo. 10. člen Preventivno cepljenje kokoši in brojlerjev proti atipični kokošji kugi se mora opraviti sproti po vhlev-Ijenju kokoši 'skladno z obveznimi tozadevnimi navodili republiške veterinarske uprave pri vseh rejcih — kooperantih perutnine v občini. Rok za izvršitev: celo leto 1979. Preventivno cepljenje se opravi z živo ali mrtvo vakcino proti atipični kokošji kugi. Vakcina mora biti pripravljena iz priznanih virusnih sevov po splošno priznani metodi. 11. člen Na pršičavost in nosemavost je treba preiskati vse čebelje družine, ki jih lastniki vozijo na pašo. Čebelje družine vzrejevalcev matic morajo biti preiskane tudi na nosemavost in hudi gnilobi čebelje zalege. čebelje družine, ki so bile na paši v drugih republikah, je preiskati na varoatozo. Pregled opravi Veterinarski zavod Slovenije. 12. člen Cepljenje in diagnostične preiskave lahko zavod opravi le s priznanimi biološkimi preparati, vzorce pa jemlje in odpremi j a v skladu z navodili. 13. člen Diagnostične preiskave in zaščitni ukrepi, ki niso navedeni v tej odredbi, a jih zajema zakon o navedbi minimalnega varstva živali, s bodo odrejali po postavitvi suma posamezne bolezni oz. ugotovitvi novega lastnika oz. rejca. 14. člen Odredba začne veljati naslednji dan pu objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-10/79 Laško, dne 21. marca 1979. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Laško Srečko Brilej 1. r. 650. V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76), je skupščina Skupnosti socialnega skrbstva občine Laško na seji dne 2. aprila 1979 sprejela SKLEP o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški 1 Preživnine, določene do vključno 31. 12. 1977, se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški, povišajo za 15,7 "/o in to od 1. marca 1979 dalje. 2 Preživnine, določene v letu 1978 se od 1. marca 1979 dalje povišajo za sorazmeren del prej navedenih odstotkov glede na čas, kdaj so bile določene in sicer če so bile določene •/. do konca januarja 1978 za 15,7 do konca februarja 1978 za 14,4 do konca marca 1978 za 13,1 do konca aprila 1978 za 11,8 do konca maja 1978 za 10,5 do konca junija 1978 za 9,2 do konca julija 1978 za 7,9 do konca avgusta 1978 za 6,6 do konca septembra 1978 za 5,2 do konca oktobra 1978 za 3,9 do konca novembra 1978 za 2,6 do konca decembra 1978 za 1,3 3 Sklep stopi v veljavo z dnem objave. St. 56-6/79-1/3 Predsednik skupščine Skupnosti socialnega skrbstva občine Laško Janko Phsej 1. r. LENART 651. Na podlagi 165. člena statuta občine Lenart (Urad. ni list SRS, št. 19-545/74, 3-149/78) in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74, 4-199/78) je Skupščina občine Lenart na sejah družbenopolitičnega zbora, dne 29. marca 1979 in zbora združenega dela ter zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1979 sprejela ODLOK o proračunu občine Lenart za leto 1979 1. člen Proračun občine Lenart za leto 1979 obsega din — prihodke v znesku 33,541.267 od tega — za razporeditev v posebnem delu proračuna 33,207.394 — za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo 333,873 2. člen Od prihodkov proračuna za leto 1979 se izloča v sredstva rezerve občine Lenart 1 "/o prihodkov, razen prihodkov razporejenim uporabnikom, ki so po zakonu o sredstvih rezerv dolžni sami obračunavati in izločati del prihodkov v rezervo. V sredstva rezerve občine Lenart se poleg sredstev iz prejšnjega odstavka, posebej izloča še 1 °/o prihodkov od iste osnove do zneska 145,172,80 din za nadomestitev sredstev rezerve, ki so bila porabljena za realizacijo proračunske porabe v letu 1976 in 1977. 3. člen Izvršni svet Skupščine občine Lenart (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) je pooblaščen, da ugotavlja usklajenost obsega proračunske in drugih oblik porabe z doseženo stopnjo rasti družbenega proizvoda v občini ter po potrebi sprejme ukrepe za omejevanje s proračunom predvidene porabe. Ce bi zaostajalo pritekanje proračunskih prihodkov v taki meri, da ne bodo doseženi v višini iz 1. člena tega odloka, sme Izvršni svet zaradi ohranitve proračunskega ravnotežja začasno omejiti višino razporejenih sredstev po posameznih postavkah. O sprejetih ukrepih iz 1. in 2. odstavka tega člena mora izvršni svet obvestiti občinsko skupščino. 4. člen Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce oziroma uporabnike skladno z dotokom prihodkov, če ni z odlokom ali z drugim aktom Skupščine občine Lenart ali izvršnega sveta drugače določeno. Proračunskim uporabnikom se zagotavljajo sredstva za osebne dohodke ter druge izdatke v višini dopustnih zneskov po osnovah in merilih veljavnih samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, v okviru odobrenih proračunskih sredstev. 5. člen Občinski organi in drugi uporabniki sredstev proračuna za leto 1979 morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja skladno s programom dela Skupščine občine Lenart in njenih zborov za leto 1979 v mejah sredstev, ki so jim s tem proračunom odobrena. Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegle z občinskim proračunom določena sredstva, če take obvez. nosti niso določene z odlokom ali drugim aktom občinske skupščine oziroma z aktom izvršnega sveta, izdanim na podlagi odloka ali drugega akta. Za izvajanje določb tega člena ter za zakonito, smotrno in primerno uporabo sredstev, ki so'Posameznemu organu odobrena v proračunu je odgovoren predstojnik organa oziroma vodja organizacijske enote kot odredbodajalec, vodja računovodstva pa je odgovoren za zakonito uprabo sredstev. 6. člen Izvršni svet je pooblaščen, da lahko spremeni namen in višini razporejenih sredstev po posameznih postavkah v okviru glavnega namena, če se izkaže, da je to možno in potrebno, razen sredstev namenjenih delovni skupnosti organa družbenopolitične skupnosti občine Lenart in sredstev, razporejenih za dotacije — glavni namen 03. 7. člen Prihodki, ki jih delovna skupnost in drugi organi družbenopolitične skupnosti dosežejo s svojo dejavnostjo, so dohodek proračuna, kolikor ni s tem odlokom drugače določeno. Določilo 1. odstavka tega člena se ustrezno uporabi .tudi za prihodke, ki jih dosežejo s svojo dejavnostjo Temeljno sodišče Maribor — enota Lenart in Javno pravobranilstvo Maribor. 8. člen Prihodki, doseženi s taksami na promet parklar-jev in kopitarjev, se namensko razporedijo na posebni račun za zatiranje živalskih kužnih bolezni občine Lenart. 9. člen Sredstva, razporejena za financiranje organa družbenopolitične skupnosti, organa za kaznovanje pre- krškov, za sofinanciranje pravosodnih organov in skupnih medobčinskih služb ter postaje milice Lenart se nakazujejo skladno z dogovori, oziroma sklenjenimi pogodbami, ki jih sklene občina s temi organi, na njihove račune. 10. člen Sredstva, razporejena v glavnem namenu 02 — za financiranje ljudske in teritorialne obrambe se nakazujejo na ustrezna računa za ljudsko obrambo in teritorialno obrambo po sprejetih finančnih načrtih. 11. člen Sredstva, razporejena v glavnem namenu 03 — dejavnost družbenopolitičnih organizacij, se nakazujejo uporabnikom na njihove račune. 12. člen Sredstva razporejena v glavnem namenu 11 — dejavnost krajevnih skupnosti, se nakazuje krajevnim skupnostim v občini Lenart namensko za delovanje delegatskega sistema (osebni dohodki profesionalnih tajnikov in honorarnih računovodij) v mesečnih zneskih, ki jih določi skupnost krajevnih skupnosti občine Lenart in jih potrdi izvršni svet. Krajevne skupnosti so dolžne zagotoviti namensko uporabo sredstev iz prvega odstavka tega člena. 13. člen Za ostala sredstva, ki so v določenih zneskih razporejena v posebnem delu proračuna, so nosilci sekretar izvršnega sveta in predstojniki oddelkov, uporabljajo pa se neposredno iz računa organa družbenopolitične skupnosti oziroma se nakazujejo na tekoči račun uporabnikov za namene, ka katere so določena. 14. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve za pokrivanje premalo predvidenih izdatkov na posameznih postavkah in za nepredvidene izdatke. 15. člen Oddelek za gospodarstvo in finance nadzira celotno finančno, materialno in računovodsko poslovanje proračunskih uporabnikov, katerim se zagotavljajo sredstva iz proračuna ter skrbi za to, da se sredstva namensko uporabljajo. 16. člen Pregled prihodkov proračuna za leto 1979 in njegova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna za leto 1979, ki je sestavni del splošnega dela proračuna. 17. člen fa odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979. St. 400-1/78-44 Lenart, dne 30. marca 1979. 4 Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš, dipl. org. izobr. 1, r. Pregled prihodkov in razpored prihodkov v bilanci proračuna občine Lenart za leto 1979 Vrsta prih. Prihodki Skupaj Ćjjl Štev. glav. namena Razpored prihodkov Skupaj din i Davek na dohodek in davek iz osebnega dohodka 6,300.000 01 Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti 20,310.270 2 Prom. dav., davek na premož. in da- 02 Ljudska obramba in družb, samoz. 1,882.550 vek na dob. od prem. 9,931.000 •03 Dejav. družbenopol. organizacij 1,915.360 3 Takse ' 2,558.000 04 Negospodarske investicije 1,744.882 5 Prihod, po poseb. predp. 157.000 08 Socialno skrbstvo 2,597.809 6 Prihod, organov in drug. prihodki 674.000 09 Zdravstveno varstvo 56.400 7 Prihodki od drugih družbenopolitičnih 10 Komunalna dejavnost 1,148.967 skupnosti 13.540.744 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 1,116.473 Prenesena sredstva 380.523 16 17 18 Intervencije v gospodarstvu Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let Kredit, vezana iz izloč. sred. 1,592.577 713.859 462.120 Skupaj: 33,541.267 Skupaj: 33,541.267 LITIJA 652. Na podlagi 3. člena odloka o ukrepih družbene kontrole cen v občini Litija (Uradni list SRS, št.-25/73), spremembe tega odloka (Uradni list SRS, št. 19/75) in 329. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78) je Izvršni svet Skupščine občine Litija na 37. seji, dne 12. aprila 1979 sprejel SKLEP o ceni za prevoz potnikov v javnem mestnem prometu 1 Daje se soglasje k spremembi cene za prevoz potnikov v javnem mestnem prometu OZD SAP Ljubljana, TOZD Turbus. * 2 Cena enosmerne vozovnice ne glede na dolžino relacije znaša 4 din. 3 Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o povišanju cene v mestnem prometu (Uradni list SRS, št. 13/77). 4 Sklep velja po objavi v Uradnem listu SRS, cena se zaračunava od 1. maja 1979 dalje. St. 38-24/77 Litija, dne 12. aprila 1979. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Litija Stanc Hrovat 1. r. LJUBLJANA BEŽIGRAD 653. Izvršni svet Skupščine Ljubljana Bežigrad je na svoji 49. redni seji dne 11. aprila 1979 na podlagi 2. odstavka 14. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72, 28/ 72, 19/76, 8/78 in 23/78) sprejel naslednji I SKLEP 1 Ob upoštevanju, da je gradnja južne servisne ceste v zazidalnem otoku BP 10 (IR Brod) v Ljubljani v skladu z elementi generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane (Glasnik, št. 6/66 z dne 4. 2. 1966) in urbanističnega programa za območje mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 28/72) ter predvidena z družbenim planom razvoja občine Ljubljana Bežigrad 1976—1980 (sprejetim na sejah Skupščine občine Ljubljana Bežigrad dne 12. 7. 1976 in 7. 2. 1978) kot objekt cestnega omrežja, ki se gradi vzporedno z gradnjo novega zazidalnega otoka BP 10 (IR Brod), se ugotovi, da je v splošnem interesu njena gradnja preko naslednjih zemljišč: — pare. št. 599, travnik-del do izmere 955 m8 (nova pare. št. 599/4), vpisana pri vi. št. 255 k. o. Nadgorica, v zasebni lasti Franca Urankarja, iz Ljubljane, Tomačevo št. 23, — pare. št. 582, njiva-del do izmere 1867 me (nova pare. št. 582/3), — pare. št. 569, njiva-del do izmere 18 m2 (nova pare. št. 569/2), — pare. št. 574, njiva-del do izmere 5 m2 (nova pare. št. 574/2), — pare. št. 501, njiva-del do izmere 290 m2 (nova pare. št. 501/2), — pare. št. 502, njiva-del do izmere 2489 m2 (nova pare. št. 502/2), — pare. št. 505, njiva-del do izmere 5936 m2 (nova pare. št. 505/3), vse vpisane pri vi. št. 6 k. o. Nadgorica, v zasebni lasti sedaj neznanih dedičev po pok. Josipu Pečarju, iz Nadgorice št. 18. 2 Na podlagi tega sklepa je dopustna razlastitev zemljišča navedenega pod 1. v smislu določb zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe. 3 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 464-7/79-2 Ljubljana, dne 12. aprila 1979. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Jože Bučar 1. r. 654. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad je na svoji 49. redni seji dne 11. aprila 1979 na podlagi 2. odstavka 14 člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72), (28/72, 19/76, 8/78 in 23/78) sprejel naslednji SKLEP 1 Ob upoštevanju, da je gradnja skladiščno prodajnega centra Slovenijales v zazidalnem otoku BP 10 (IR Brod) v Ljubljani v skladu z elementi urbanističnega programa za območje mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 28/72) ter predvidena z družbenim planom razvoja občine Ljubljana Bežigrad 1976—1980 (sprejetim na sejah Skupščine občine Ljubljana Bežigrad dne 12. 7. 1976 in 7. 2. 1978), se ugotovi, da je v splošnem interesu njegova gradnja na naslednjih zemljiščih: — pare. št. 599, travnik — del do izmere 20654 m2, nova pare. št. 599/1, vpisana pri vi. št. 255 k. o. Nad-gorica, v zasebni lasti Franca Urankarja, iz Ljubljane, Tomačevo št. 23, — pare. št. 551/2, neplodno — del do izmere 8 m* nova pare. št. 551/3, vpisana pri vi. št. 59 k. o. Nad-gorica, v zasebni lasti Miroslava in Marije Primar, vsakega do ene polovice (1/2), obeh iz Nadgorice št. 46 p. Črnuče, — pare. št. 588/2, njiva — del do izmere 598 m*, nova pare. št. 588/2, vpisana pri vi. št. 122 k. o. Nad-gorica, v zasebni lasti Srečka Štebeja, iz Črnuč, Dobrova št. 6 (preje št. 215), — novo ustvarjena pare. št. 542/2, travnik v izmeri 1006 m2 pare. št. 543/2, travnik — del v izmeri 1162 m2, nova pare. št. 543/2, pare. št. 498, travnik — del v izmeri 294 m2, nova pare. št. 498/2, pare. št. 497, njiva — del v izmeri 96 m2, nova pare. št. 497/2, pare. št. 582, njiva — del v izmeri 1994 m2, nova pare. št. 582/2. Vse vpisane pri vi. št. 6 k. o. Nadgorica, ki je v zasebni lasti sedaj pokojnega Josipa Pečarja iz Nadgorice št. 18, p. Črnuče (dediči niso znani). 2 Na podlagi tega sklepa je dopustna razlastitev zemljišč navedenih pod 1. v smislu določb zakona o razlastitvi ip o prisilnem prenosu pravice uporabe. 3 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 464-8/79-2 Ljubljana, dne 12. aprila 1979. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Jože Bučar L r. LJUBLJANA CENTER 655. Na podlagi 4. in 172. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je skupščina občine Ljubljana Center na seji zbora združenega dela dne 22. marca 1979, na seji zbora krajevnih skup. nosti dne 22. marca 1979 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 22. marca 1979 sprejela ODLOK o priznanjih občine Ljubljana Center 1 člen Ta odlok ureja pogoje, način in postopek podeljevanja priznanj občine Ljubljana Center (v nadaljnjem besedilu: občina). 2. člen Občina podeljuje priznanja zaslužnim delovnim ljudem in občanom, samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenopolitičnim in družbenim organizacijam ter društvom. 3. člen Priznanja občine so: — naslov častnega občana, — domicil, — nagrada občine, — druga priznanja. 4. člen Naslov častnega občana se podeli osebam za posebne zasluge v predvojnem revolucionarnem delovanju, v narodnoosvobodilni borbi in socialistični revoluciji ter osebam, ki so s pomembnim delovanjem ali stvaritvami na raznih področjih družbenega življenja in dela prispevali k ugledu in napredku občine in širše družbene skupnosti, kot tudi k uveljavljanju socialističnih samoupravnih odnosov. 5. člen Domicil v občini se podeli posameznim enotam narodnoosvobodilne vojske, partizanskim odredom ter oblastnim, političnim in drugim organom in organizacijam, ki so se borile in sodelovale v narodnoosvobodilni borbi, ali ki so s svojim delovanjem pomembno prispevale k pripravi in izvedbi socialistične revolucije, k povojni izgradnji, družbenemu razvoju in napredku ter k ohranjevanju in razvijanju revolucionarnih tradicij narodnoosvobodilne borbe. 6. člen Nagrada občine se podeli zaslužnim delovnim ljudem in občanom, temeljnim in drugim organizacijam združenega dela, družbenim organizacijam ter društvom in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim za posebne dosežke na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti, ljudskp obrambe, družbene samozaščite in varnostL 7. čkn Nagrade na področju gospodarstva se podeli za dosežene posebne uspehe trajnejšega pomena v razvoju samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov temeljni samoupravni organizaciji in skupnosti in vodenju temeljnih in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, če so ti uspehi odločilno vplivali na izboljšanje samoupravnih in medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu, na izboljšanje gospodarjenja ter na ureditev njihovih razvojnih možnosti. Pri tem se zlasti upošteva prispevek k razvijanju samoupravnih in drugih razmerij v združenem delu, združevanju dela in sredstev, doseganju boljših uspehov V gospodarjenju z družbenimi sredstvi, uspešnem uvajanju sodobne tehnologije, k uresničevanju družbenih planov temeljne samoupravne organizacije oziroma družbene skupnosti kot celote. 8. člen Nagrade na področju družbenih dejavnosti se ipodeli za dosežene posebne uspehe na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture, zdravstva, socialnega varstva in ostalih družbenih dejavnosti, če so ti uspehi odločilno vplivali na izboljšanje dela in samoupravnih odnosov v posamezni panogi družbene dejavnosti, v samoupravnih interesnih skupnostih, društvih, krajevnih skupnostih ali v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela na področju družbenih dejavnosti. Pri tem se upošteva zlasti: prispevek k samoupravljanju in drugih razmerij v združenem delu, izredni uspehi v strokovnem delu, raziskovalno, umetniško, vzgojno, izobraževalno in publicistično delo, ki ima poseben pomen za razvoj posamezne vrste dejavnosti; stvaritve na knjižnem, likovnem, glasbenem, gledališkem in filmskem področju ter prispevki pri arhitektonskem ali urbanističnem oblikovanju podobe občine, uspehi pri proučevanju zdravstvene in socialne problematike ter'zdravstvene vzgoje občanov, prispevek k uresničevanju družbenih planov temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti. 9. člen Nagrade na področju ljudske obrambe, družbene samozaščite in varnosti se podeli za posebne uspehe, dosežene na teh področjih v občini, krajevnih skupnostih ali v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, za izredne zasluge in uspehe Jugoslovanske ljudske armade pri utrjevanju bratstva In enotnosti, sodelovanju y družbenopolitičnem, kulturnem in športnem življenju občine; ob pomoči pri naravnih in drugih nesrečah in za posebne uspehe na področju družbene samozaščite, varnosti občanov in varnosti v prfrroetu. Pri tem se zlasti upošteva dosežene izjemne uspehe, ki so pomembni za občino, krajevne skupnosti ali temeljne in druge organizacije združenega dela na območju občine. 10. člen Druga priznanja se podelijo občanom, skupini občanov, samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenopolitičnim organizacijam ter društvom za enkratni izredni dosežek, izredno humano dejanje oziroma izjemen uspeh na področju družbenega življenja in dela v občini. 11. člen Naslov častnega občana se podeli z izročitvijo posebne listine, ki je opremljena s suhim pečatom občinske skupščine in jo podpiše predsednik občinske skupščine. V listini se navedejo razlogi, zaradi katerih je bil naslov častnega občana podeljen 12. člen Domicil se podeli z izročitvijo posebne listine in spominskega traku. Listina je opremljena s pečatom občinske skupščine in jo podpiše predsednik občinske skupščine. V listini se navedejo razlogi, zaradi katerih je bil domicil podeljen. Spominski trak je opremljen z ustreznim napisom. 13. člen Nagrada občine se podeli z izročitvijo posebne listine, ki je opremljena s pečatom občinske skupščine in jo podpiše predsednik občinske skupščine. V listini se navedejo razlogi, zaradi katerih je bila nagrada podeljena. ’ 14. člen V posameznem letu se podeli največ pet nagrad. 1. Nagrada za posameznika obsega: a) umetniški kipec »Puntarji«, delo akademskega kiparja Stojana Batiča, b) denarno nagrado. 2. Nagrada za temeljno samoupravno organizacijo oziroma skupnost obsega: a) umetniški kipec »Puntarji«, delo akademskega kiparja Stojana Batiča. Višina denarne nagrade se določi z razpisom. 15. člen Druga priznanja se podelijo z izročitvijo ustrezne listine in spominskega darila. Listina je opremljena s pečatom občinske skupščine in jo podpiše predsednik občinske skupščine. V listini se navedejo razlogi, zaradi katerih je bilo priznanje podeljeno. Spominsko darilo predstavlja umetniško stvaritev z likovnega oziroma literarnega področja. 16. člen Predlog za podelitev naslova častnega občana poda občinska konferenca SZDL ha lastno pobudo ali na pobudo samoupravnih organizacij in skupnosti v občini. Predlog za podelitev domicila v občini poda občinski odbor ZZB NOV. Kandidate za nagrado občine in druga priznanja lahko predlagajo organi občinske skupščine, samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične in družbene organizacije, društva in njihove zveze, krajevne skupnosti ter občani. 17. člen Sklep o podelitvi naslova častnega občana in podelitvi domicila sprejme občinska skupščina na seji vseh zborov, razglasi in podeli pa ga na svečani skupni seji (praviloma) ob prazniku občine — 9. maju. 18. člen Sklep o izbiri nagrajencev sprejme žirija za nagrade občine. Žirijo imenuje Občinska skupščina in ima 11 članov. Žirija v sodelovanju s komisijo za volitve in imenovanja občinske skupščine imenuje 3 strokovne komisije za področje gospodarstva, družbenih dejavnosti in za področje ljudske obrambe, družbene samozaščite in varnosti. 19. člen Razpis za nagrade objavi žirija. Razpis se objavi vsako leto v dnevnem tisku in drugih sredstvih javnega obveščanja najkasneje do konca meseca febru-«, arja. Z razpisom se objavi kriterije za nagrade, podatke, ki jih mora vsebovati predlog za podelitev, kdo je lahko predlagatelj in rok do katerega morajo biti poslani predlogi. Predlog za podelitev nagrade mora biti pismen in mora vsebovati poleg natančnih podatkov o kandidatu tudi podrobno utemeljitev. 20. člen Žirija in strokovne komisije sprejmejo poslovnik o svojčm delu, s katerim določijo način dela. ) 21. člen Pravočasno dospele predloge pregleda žirija in jih do 25. marca posreduje strokovnim komisijam. Strokovne komisije proučijo predloge ter po potrebi zahtevajo od predlagateljev dodatna pojasnila. Na podlagi tega pripravijo predloge kandidatov za podelitev nagrad z utemeljitvijo. Predlogi strokovnih komisij morajo biti predloženi žiriji do 15. aprila. Žirija lahko predlog za nagrade vrne strokovni komisiji, če sodi, da ni dovolj utemeljen. Če strokovna komisija s posameznega področja žiriji ne predloži predloga ali ponovno ne predloži dovolj utemeljenega predloga, lahko žirija sklene, da se nagrade na tem področju ne podeli. 22. člen Sklep o izbiri nagrajencev z utemeljitvijo sporoči žirija predsedniku občinske skupščine vsaj 8 dni pred sejo občinske skupščine, na kateri bodo nagrade podeljene. 23. člen Sklep o podelitvi drugih priznanj sprejme občinska skupščina na seji vseh zborov na predlog komisije za priznanja občine. 24. člen Priznanje občine podeli predsednik občinske skupščine. 25. člen Sredstva za priznanja občine zagotovi občinska skupščina vsako leto v proračunu občine. 26. člen Odlok o nagradah občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 6/76) in na njegovi podlagi sprejet pra_ vilnik o kriterijih in postopku za podelitev nagrad občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 6/76) nehata veljati 31. 12. 1979. Določbe tega odloka o nagradah občine se uporabljajo od 1. 1. 1980 dalje. 27. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 134-1/.79 Ljubljana, dne 22. marca 1979. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Miroslav Samardžija 1. r. 656. Skupščina občine Ljubljana Center je na podlagi 617., 622. in 634. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) in 173. ter 174. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/ 78) na seji zbora združenega dela dne 22. marca 1979 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. marca 1979 sprejela ODLOK o spremembi odloka o ukrepu družbenega varstva v delovni organizaciji Kartonažna tovarna Ljubljana 1. člen V 3. členu odloka o začasnem ukrepu družbenega varstva v delovni organizaciji Kartonažna tovarna Ljubljana (Uradni list SRS, št. 5/79) se besedi »30. april«, nadomestita z besedami »31. julij«. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 023-18/79 Ljubljana, dne 22. marca 1979. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Miroslav Samardžija 1. r. 657. Na podlagi 1. člena zakona o spremembi zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 2-43/78) in 200. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2-74/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center na svoji seji, dne 21. marca 1979 sprejel ODREDBO o pristojbinah za veterinarsko-sanitarnc preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Center 1. člen Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju, razkladanju in prekladanju in gonjenju živali, ki se odpravljajo z območja občine in preko državne meje, se določijo pristojbine: a) Za kamionske, vagonske in letalske pošiljke: din kopitarjev, parklarjcv in žive perutnine do 10 ton 200 — za vsako nadaljnjo tono 20 b) Za kosovne pošiljke: — kopitarjev in odraslih goved od komada 25 — telet od komada 15 — prašičev in drobnice od komada 5 — žive perutnine £a vsakih začetih 50 kom. 4 — za vsako čebeljo družino 5 c) Za meso kopitarjev in parklarjcv od kg 0,85 — za mesne izdelke razen konzerv od kg 0,35 — za divjačino od kg 0,85 t— za perutninsko meso od kg 0,85 — za drobovino od kg 0,85 — za ribe, rake, polže — žive od kg 0.85 — za mast od kg 0,85 — za mleko od litra 0,18 — za mlečne izdelke od kg „ 0,85 — za jajca — cela od komada 0,12 — za jajčne izdelke od kg 0,85 — za ostale neimenovane živalske proizvode in odpadke od kg 0,40 Če prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled in pristojni organ, ki opravlja veterinarski sanitarni pregled, pride ob določenem, času na mesto nakladanja, prekladanja in razkladanja ali da je nakladanje, razkladanje oziroma prekladanje trajalo več kot eno uro, mora tisti, ki je pregled naročil, plačati zamudnino v višini 180 dinarjev za vsako začeto uro čakanja. Poleg pristojbine mora tisti, ki je pregled naročil,- plačati tudi prevozne stroške, v višini in merilih določenih z družbenim dogovorom o enotnih osnovah in merilih za oblikovanje sredstev za delo državnih organov iz dohodka delavcev delovnih skupnosti ter organov v SR Sloveniji. 2. člen Za veterinarsko-sanitarne preglede klavnih živali in živil živalskega izvora se plačuje naslednja pristojbina: a) Za veterinarsko-sanitarne preglede klavnih živali in mesa: din ■— za odraslo govedo in kopitarje, od komada 38 — za teleta od komada 23 — za prašiče od komada 26 — za pujske do 50 kg od komada 20 — za drobnico od komada 20 — za perutnino od komada • 0,22 Pristojbina iz prejšnjega odstavka zajema pregled živali pri razkladanju in pred zakolom, pregled mesa in mesnih izdelkov pod pogojem, da se navedeni pregledi opravljajo na enem mestu oziroma na isti lokaciji. V nasprotnem slučaju se plačujejo poleg pristojbi- din ne še potni stroški in zamudnina. b) Za veterinarsko-sanitarne preglede jajc jajčnih izdelkov v proizvodnji jajc in predelavi jajc v jajčne izdelke od komada proizvedenega oziroma v jajčne izdelke predelanega jajca 0,0035 c) Za veterinarsko-sanitarne preglede divjačine pred skladiščenjem in zmrzovanjem: din — za jelenjad, srnjad, muflone, gamse, po komadu 25 — za divje prašiče s trihinoskopskim pregledom po komadu 35 — za medveda s trihinoskopskim pregledom 50 — za zajce po komadu . 6 — za divjo perjad po komadu 3,50 d) Za veterinarsko-sanitarne preglede, divjadi, živil živalskega izvora v gostinskih obratih, tržnicah, v pakirnicah in hladilnicah za vsako začeto uro porabljenega časa 180 Poleg pristojbine se plačajo tudi prevozni stroški v višini in merilih določenih z družbenim dogovorom o enotnih osnovah in merilih za oblikovanje sredstev za delo državnih organov iz dohodka delavcev delovnih skupnosti ter organov v SR Sloveniji. 3. člen Pristojbina za veterinarsko-sanitarne preglede se lahko plačuje tudi v letnem pavšalu, ki ga sporazumno določita in medsebojno obračunata organizacija združenega dela, pri kateri sc veterinarsko-sanitarni pregledi opravljajo in Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center. Letni pavšali se plačujejo mesečno v višini ene dvanajstine. 4. člen Za veterinarsko-sanitarne preglede izven rednega delovnega časa pristojnega organa za veterinarsko-sanitarni pregled se plača pristojbina in zamudnina povečana za 50 o/o. 5. člen Pristojbine po tej odredbi sc obračunajo m ouve-dejo na posebni zbirni račun za zdravstveno varstvo živali pri SDK št. 50J 00-840-025-3182 najmanj enkrat mesečno. Natančnejši plačilni pogoji se uredijo s posebnim dogovorom med Izvršnim svetom Skupščine občine Ljubljana Center in izvajalcem ter uporabnikom ve-terinarsko-sanitarnih pregledov. G. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-4/78-06/AS Ljubljana, dne 21. marca 1979. Predsednica Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Center Nuša Kerševan 1. r. MOZIRJE 658. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 124. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74), je Skupščina občine Mozirje na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30. marca 1979 sprejela ODLOK o proračunu občine ^Tozirje Za leto 1979 1. člen S proračunom občine Mozirje za leto 1979 se zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občini Mozirje za leto 1979. 2. člen Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1979 znašajo in se razporedijo: .' za tekoče občinske potrebe za tekočo proračunsko rezervo 3. člen Od prihodkov občinskega proračuna za leto 1979 se izloča v sredstva rezervnega sklada občine Mozirje 1 °/o vseh prihodkov, razen prenesenih sredstev iz pre_ teklega leta. 4. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren Izvršni svet Skupščine občine Mozirje. Izvršni svet sme spreminjati namen in višino sredstev za posamezne namene v okviru glavnih proračunskih namenov. 5. člen Izvršni svet Skupščine občine Mozirje je pooblaščen, da odloča o najetju posojila iz rezervnega sklada, da začasno zadrži oz. omeji uporabo sredstev, če proračunski prihodki pritekajo nenakomerno in o uporabi tekoče proračunske rezerve za nepredvidene odhodke proračuna. 6. člen Državni organi in drugi uporabniki sredstev morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim odobrena s tem proračunom. 7. člen Odhodki in negospodarske investicije, prostorsko planiranje in geodezijo se ne izvajajo toliko časa, dokler občina ne prejme verifikacije od pristojnih republiških upravnih organov. 8. člen Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Mozirje Sta sestavni del tega odloka. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979. St. 010-10/79 Mozirje, dne 30. marca 1979. Predsednik Skupščine občine Mozirje Hinko Cop 1. r. din 35,630.820 35,330.449 300.371 Pregled in razpored prihodkov proračuna občine Mozirje za leto 1979 Vsebina prihodkov Skupaj 1 Davki iz osebnega dohodka in na osebni dohodek 9,395.000 2 Prometni davek, davek na dohodek od premoženja in davek na premože- nje 13,856.000 3 Takse 2,176.000 5 Prihodki po posebnih predpisih 721.000 6 Prihodki upravnih organov in drugi prihodki 950.000 7 Prihodki od drugih družbenopolitičnih skupnosti 7,283.725 9 Prenesena sredstva iz preteklega leta 1,250.095 Glavni namen Razporeditev prihodkov Skupaj din 01 Dejavnost organov DPS 20,197.076 02 Ljudska obramba 1,745.000 03 Dejavnost družbenopolitičnih org. 1,777.210 04 Negospodarske investicije 3,263.516 08 Socialno skrbstvo 3,758.821 09 Zdravstveno varstvo 132.826 10 Komunalna dejavnost 1,767.000 16 Investicije v gospodarstvu 2,348.000 17 Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let 300.371 18 Krediti, vezana in izločena sredstva 341.000 Skupaj prihodki 35,630.820 Skupaj razporeditev prihodkov 35,630.820 659. Skupščina občine Mozirje je na podlagi 6. in 10. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76 in 8/78) ter 123. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74) na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 30. marca 1979 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 6/77, 1/78 in 5/78) se v 3. členu dodajo naslednje točke: 9. davek na promet nepremičnin, 10. davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve, 11. takse. 2. člen V prvem odstavku 8. člena se znesek 100 črta in se nadomesti z zneskom 470. 3. člen 11. členu se doda nov, deveti odstavek, ki glasi: Zavezancem, ki so lastniki konj, ki so sposobni za razporejanje v enote oboroženih sil, se prizna letna olajšava v znesku 500 din za vsakega konja. Za vsako vzrejeno žrebe do starosti 1 leta se prizna olajšava v višini 2.000 din. Zavezancem se prizna olajšava na podlagi seznama, „ki ga do 15/1 tekočega leta davčni upravi posreduje organ, pristojen za ljudsko obrambo Olajšava za žrebeta se prizna na podlagi potrdila veterinarske službe in izjave zavezanca, da bo žrebe vzredil ali prodal na območju občine Mozirje Ce žrebe v treh letih po uveljavitvi olajšave odtuji v drugo občino je lastnik dolžan to javiti davčni upravi in se olajšava prekliče ter jo je zavezanec dolžan poravnati v 15 dneh od odtujitve žrebeta. 4. člen Celoten 18. člen se spremeni tako, da se glasi: Davek od obrtne dejavnosti po odbitku se plačuje od tehle dohodkov in po naslednjih stopnjah: •/. 1. Od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig, revij in podobno ter zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno 10 2. Od prodaje srečk, vplačil pri športni napo- vedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od dohodkov delavcev doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, od dohodkov od domače obrti in od dohodkov potujočih zabavišč 20 3. Od provizij poslovnih agentov in poverje- nikov ter od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike in od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti 30 4. Od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, dr- žavne organe in druge organizacije; od dohodkov doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu sklenjeni v skladu s predpisi o medsebojnih razmerjih v združenem delu, če ne gre za dohodke Iz prve, druge ali tretje točke, od dohodkov, doseženih po 3. točki prvega odstavka 76. člena zakona o davkih občanov 40 Organizator mora tri dni pred dnevom prireditve prijaviti zabavišče davčni upravi. Zbiralci odpadnega materiala (železa, papirja, stekla, itd), obiralci hmelja, prevozniki od prevozov mleka do zbirališč, zbiralci mleka in dohodki od domače obrti, če gre za ročno delo, so oproščeni plačila davka po odbitku od obrtne dejavnosti. 5. člen V 21. členu se znesek 25.000 din nadomesti z zneskom 58.000 din. 6. člen V 23. členu se v 1. točki za besedama »po odbitku« postavi dvopičje, nadaljnje besedilo pa se črta. Stopnja 25 “/o se nadomesti s stopnjo 40'Vo. V drugi točki se stopnja 20 ,J/o nadomesti s stopnjo 40'Vo. 7. člen V drugem odstavku 24. člena se stopnja 35 °/v na-dotnesti s stopnjo 40‘Vo. V četrti točki drugega odstavka 24. člena pa se stopnja 20 f/o nadomesti s stopnjo 25'Vo. 8. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Mozirje, dne 30. marca 1979. Predsednik Skupščine občine Mozirje Hiuko Čop 1. r. SEVNICA 660. Na podlagi 67. in 69. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76), 171. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS. št. 6/78) in ob upoštevanju temeljnih ciljev in nalog družbenega plana razvoja občine ter ugotovitev analize izvajanja družbenega plana razvoja občine v letih 1976. 1977 in 1978 je Skupščina občine Sevnica.na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. februarja 1979 in družbenopolitičnega zbora dne 26. februarja 1979 sprejela RESOLUCIJO o politiki uresničevanja družbenega piana razvoja občine Sevnica v letu 1979 I. KLJUCNE NALOGE PRI URESNIČEVANJU DRUŽBENEGA PLANA RAZVOJA OBČINE V LETU 1979 Na podlagi doseženih rezultatov, izraženih problemov in ocenjenih razvojnih možnosti v letu 1979, dosežene stopnje in nadaljnjega razvoja družbenoekonomskih odnosov in političnega sistema socialističnega samoupravljanja so določene temeljne naloge družbenoekonomskega razvoja v letu 1979; — nadaljnje razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na vseh področjih in ravneh družbene obnove — pospešeno uresničevanje nalog, ki so ključnega pomena za uresničevanje družbenega plana in kjer v dosedanjem izvajanju plana najbolj zaostajamo. To so kvalitetni dejavniki razvoja: produktivnost dela in( učinkovitost gospodarjenja s sredstvi ter vključevanje v mednarodno menjavo — odločno izvajati politiko ekonomske stabilizacije in krepiti akumulativno in reproduktivno sposobnost združenega dela s skladnejšimi blagovno denarnimi odnosi. Pri uveljavljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov bo v letu 1979 zlasti potrebno: — pospešeno se vključevati v kroženje in združevanje sredstev za razširjeno reprodukcijo na samoupravnih osnovah, — pospešeno prehajati od sedaj prevladujočih kreditnih odnosov v dohodkovne odnose na podlagi združevanja dela in sredstev ter skupnega planiranja, — oblikovati trajno sodelovanje znotraj proizvodnih dejavnosti, ki so medsebojno poslovno, tehnično in dohodkovno pvezane ter med proizvodnimi trgovskimi, gostinskimi in drugimi storitvenimi temeljnimi organizacijami na načelih skupnega prihodka in dohodka ter samoupravnega planiranja, — razviti in krepiti svobodno menjavo dela med delavci v organizacijah združenega dela materialne proizvodnje in dragimi porabniki in delavci v organizacijah združenega dela družbenih dejavnosti — izvajalci, — uresničevati sistem samoupravnega družbenega planiranja — zaostriti odgovornost za dosledno uresničevanje samoupravno sprejetih nalog, ciljev in obveznosti, za katere so se delavci samoupravno sporazumeli in dogovorili v planih, samoupravnih sporazumih in dogovorih — odločneje uveljaviti sistem delitve osebnih dohodkov v skladu z rezultati dela in preprečevati težnje po uravnilovki — pri izrabi prostora upoštevati potrebe po zavarovanju in urejanju človekovega okolja — izpopolnjevati in dograjevati družbeni sistem informiranja za potrebe vseh delavcev in občanov pri odločanju in družbenem planiranju — nadalje uveljaviti splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, kot osnovno sestavino socialističnega samoupravnega razvoja. H. MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA V LETU 1979 Doseženi razvoj v letu 1978 in gibanje bb prehodu v letu 1979 kažejo, da bo o nadaljevanju naporov za stabilizacijo, močnejšem uveljavljanju primernih dejavnikov razvoja ter ob pravočasno sprejetih ukrepih tekoče ekonomske politike v letu 1979 moč doseči: — rast industrijske proizvodnje za okoli 79/e in kmetijske za najmanj 2,5 °/o # — rast realnega družbenega proizvoda celotnega gospodarstva za okoli 8°/o , — rast zaposlenosti v združenem delu največ do 4 "/o, to je okoli 200 delavcev. Ob tem bo produktivnost dela v združenem delu porasti a za okoli 4 Ve in bo tako dosežena 50f/o udeležba produktivnosti dela v prirastu družbenega proizvoda — rast realnih osebnih dohodkov do 2 Ve s tem, da se v interni delitvi sredstev za osebne dohodke zagotovi htirejša rast osebnih dohodkov, ki so rezultat bolj produktivnega'osebnega dela in . boljše uporarbe družbenega minulega dela — rast investicij v osnovna sredstva gospodarstva bo enaka kot v letu 1978 — izvoz se bo povečal za skupaj 15 f/a, uvoz pa za dobrih 20%. III. TEMELJNE NALOGE NA PODROČJU USTVARJANJA CELOTNEGA PRIHODKA NA KVALITETNIH OSNOVAH . Aktivnost organizacij združenega dela in ukrepi ekonomske politike bodo v letu 1979 usmerjeni predvsem k nadaljevanju dinamične proizvodnje na kvalitetnejših Osnovah, to je k doseganju večje produktivnosti dela, boljše izrabe proizvodnih zmogljivosti in večje učinkovitosti vloženih sredstev, kar vse naj omogoči hitrejšo rast dohodka na zaposlenega. To zahteva: — hitrejše prilagajanje proizvodnje zahtevam zunanjega in notranjega tržišča ter uvajanje novih proizvodov, ki so privlačni za obe vrsti tržišča, — uporabo modernih tehnoloških postopkov, Več- jo uporabo znanja in hiter prenos raziskovalnih dosežkov v tekočo proizvodnjo, ' — ustrezno planirapje kadrov ter pospešeno zaposlovanje strokovno izobraženih delavcev, pri čemer je potrebno na celotnem območju občine ponuditi tudi primerne pogoje življenja, ki so osnova za uresničitev te zahteve, — povezavo družbenega dela z drobnim gospodarstvom, ki lahko pripomore s svojimi storitvami k znižanju strčškov proizvodnje, — temeljito analizo vseh tehnoloških problemov, organizacije proizvodnje in oskrbe z materialom v posameznih organizacijah, — spodbujanje in razvijanje novatorstva in iznajditelj stva ter večje prizadevanje delavcev za iskanje, tehničnih izboljšav, ki se kažejo v zniževanju stroškov, prihranku materiala, krajšanju potrebnega delovnega časa, boljši organiziranosti proizvodnega procesa, pa tudi v preprečevanju škodljivih učinkov za okolje in s tem povezanih posledic stroškov. Za dose_ go teh ciljev je potrebno v vseh delovnih okoljih dograjevati sistem tako materialnega, kot moralnega stimuliranja delavcev, — pospeševati razvoj varstva pri delu in zdravstvene zaščite ter ukrepe za zmanjšanje izostankov z dela zaradi začasne ali trajne izgube delovne sposobnosti, — varčevanje s surovinami, energijo, reprodukcijskim materialom. Pri tem je potrebno delovati skladno s programom ukrepov za racionalizacijo pridobivanja, pretovarjanja, transporta in porabe energije in popularizirati ta program med delovnimi ljudmi in občani tako, da se bodo po njem ravnali, — povečanje in uvajanje proizvodnje, ki nadomešča uvoz, — zagotovitev primerljivih informacijskih osnov, ki bodo omogočale smotrne odločitve samoupravljavcev pri razporejanju dohodka in čistega dohodka v skladu z ustvarjenimi rezultati, — doslednejšo uporabo meril, ki spodbujajo produktivnost izkoriščanja delovnega časa ter boljše izkoriščanje predmetov in sredstev za delo, — izdelavo meril za objektivno vrednotenje različnega dela in delovnih učinkov ter uveljavitev mehanizmov, ki bodo onemogočali pridobivanje dohodka brez dela, na osnovi monopolov in privilegijev, — odgovornejši odnos do zaposlovanja novih delavcev, zlasti pri administrativnih in režijskih nalogah in opravilih, — boljši in odgovornejši odnos do dela in večjo delovno disciplino, — dosledno in odgovorno izvajanje določil družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih za življenjske in kulturne pogoje pri zaposlovanju delavcev. IV. NALOGE NA PODROČJU RAZPOREJANJA DOHODKA IN ČISTEGA DOHODKA TER OBLIKOVANJE SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE, SPLOŠNO IN SKUPNO PORABO Delavci v temeljnih organizacijah bodo v letu 1979 zagotovili, da bodo sredstva za razširitev materialne osnove dela rastla hitreje od dohodka, hkrati pa se morajo v okviru delegatskega odločanja zavzeti, da bodo sredstva za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih potreb rastla nekoliko počasneje od dohodka. Pri določanju meril v samoupravnih sporazumih o razporejanju dohodka, kakor tudi pri vrednotenju programov družbenih dejavnosti in sklepanju samoupravnih sporazumov o temeljih planov teh dejavnosti bodo delavci v združenem delu upoštevali celovitost inetere-sov in potreb razvoja organizacij združenega dela in dohodkovno povezanih organizacij združenega dela materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti. Pri razporejanju dohodka bodo delavci predvsem zagotovili, da bodo v letu 1979 sredstva za osebno porabo (osebni dohodki in skupna poraba v temeljnih organizacijah) naraščala počasneje od rasti doseženega dohodka. V tem smislu bodo v svojih planskih dokumentih za leto 1979 določili razmerja med doseženim dohodkom in obsegom sredstev za osebne dohodke ter dinamiko rasti sredstev za osebne dohodke opredelili v po_ vezavi z dinamiko doseženega dohodka. Občinska skupščina in družbeni pravobranilec samoupravljanja bosta posebej obravnavala in sprejemala ukrepe zoper tiste organizacije, ki pri razporejanju dohodka ne bodo upoštevale navedenih smernic. Zoper tiste temeljne organizacije, ki pri razporejanju dohodka in čistega dohodka ter delitvi sredstev za osebne dohodke ne bodo upoštevali sprejete družbenoekonomske politike, bo občinska skupščina v okviru zakonitih pogojev sprejela tudi začasne ukrepe družbenega varstva. Delavci v združenem delu. drugi delovni ljudje in občani, udeleženci v svobodni menjavi dela na področju družbenih dejavnosti bodo v letu 1979 z intenzivnejšo aktivnostjo na vseh ravneh zagotovili takšno samoupravno organiziranost in delovanje samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti, ki bo ustrezala načelom zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela in določilom posebnih zakonov teh področij. Udeleženci v svobodni menjavi dela bodo zagotovili dosledno izvrševanje medsebojnih obveznosti pri izvajanju programov, dogovorjenih s samoupravnimi sporazumi in dogovori o temeljih planov. Posebno po. zornost bodo posvetili uresničevanju prioritetnih nalog ter po potrebi v okviru skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in občinske skupščine sprejeli ukrepe za njihovo uresničevanje. Pri združevanju sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb, ki se zagotavlja v okviru, oziroma preko samoupravnih interesnih skupnosti, bodo udeleženci upoštevali usmeritev, da sredstva za osebne dohodke, sredstva za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb in interesov na področju družbenih dejavnosti ter sredstva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v letu 1979 ne morejo presegati rasti dohodkovne sposobnosti uporabnikov. Udeleženci v svobodni menjavi dela bodo v letu 1979 določili osnove in merila za zagotavljanje cen za storitve, oblike povračil ter druge pogoje za uresničevanje materialnih in drugih obveznosti. Upoštevali bodo delovanje tržnih zakonitosti, usklajene potrebe in interese ter dohodkovne možnosti uporabnikov, kot tudi strokovne, kadrovske ter materialne zmogljivosti izvajalcev. S spremembami enotnih programov in novo opredelitvijo pogojev za upravičenost do solidarnostnega dopolnjevanja sredstev občinskih skupnosti za izobraževanje, zdravstvo, otroško varstvo in socialno skrbstvo prehaja odgovornost za razvoj in materialni položaj teh skupnosti na združeno delo v občini. Tako bo bolj kot doslej prišla do izraza solidarnost delavcev v združenem delu, drugih delovnih ljudi in občanov v samoupravnih organizacijah in skupnostih na območju občine. Pri zadovoljevanju potreb in interesov, ki so skupni uporabnikom in izvajalcem storitev družbenih dejavnosti na območju več občin v regiji, bodo le-ti preko občinskih samoupravnih interesnih skupnosti uveljavili ludi ustrezne oblike medobčinske solidarnosti. Tudi sredstva za splošno (proračunsko) porabo, s katerimi se zagotavlja izvajanje ustavnih funkcij ob- čine, bodo v letu 1979 rastla največ do rasti dohodka. Zato se bo proračunska poraba z racipnalizacijo dela in z varčevalnimi ukrepi prilagodila dohodkom iz obstoječih davčnih virov. V letu 1979 bo občina prevzela nove naloge v zvezi z reorganizacijo pravosodnega sistema, ustanovitvijo blagovnih rezerv, naloge na področju prostorskega planiranja ter povečane obveznosti zaradi celotne uveljavitve družbenega dogovora o občinskih priznavalninah borcev NOV. Za nove in povečane naloge občine bodo v okviru zagotovljena sredstva v občinskem proračunu ter iz dotacije republiškega proračuna V NALOGE IN CILJI NA PODROČJU GOSPODARSTVA IN NEGOSPODARSTVA Poleg že navedenih temeljnih ciljev na celotnem družbenoekonomskem področju razvoja občine so pred gospodarstvom' in negospodarstvom še naslednje kon. kretne naloge: 1. Na področju materialne proizvodnje: at na področju kmetijstva — družbeni sektor, bo Mercator KK Zasavje Sevnica vložil v letu 1979 v nadaljnjo gradnjo priročnih skladišč in nakup hladilnih kamionov 40.7 milj. din, b) na področju bazne kemije bo nosilec Jugotanin pričel z II. fazo preureditve proizvodnje. Pričel bo z investiranjem v proizvodnjo furfulalnega alkohola. Nazivna vrednost naložbe bo znašala ca, 200 milj. din s tem, da se bodo investicijska vlaganja pričela v letu 1979, c) na področju izkoriščanja rudnih bogastev bo odprt rudnik kremenčevega peska v Lončarjevem dolu. Vrednost naložbe v tem letu bo znesla 15 milj din, d) na področju tehnoloških izboljšav, zamenjave proizvodnih programov, izboljšav delovnih pogojev in modernizacije ostalega dela bodo: — Metalna Krmelj bo zamenjala investicijsko opremo v vrednosti 8,8 milj. din, — Tovarna Konstrukcij bo za potrebe proizvodnje dopolnila in modernizirala strojni park v vrednosti 37,6 milj. din, — temeljne organizacije GG Brežice v naši občini bodo vložile 23,9 milj. din v nakup traktorjev za izvlačenje lesa, za ureditev decimernice ter v obratna sredstva potrebna priprava za izvoz, — Stil les bo vložil v gradnjo skladišča laka in odkup zemljišč za obnovitev tehnoloških zmogljivosti 5,7 milj. din, Obenem s tem se bodo tako Stilles kot vse temeljne organizacije GG Brežice v naši občini tudi tesneje dohodkovno povezale z namenom, da dosežejo boljšo preskrbo lesa Stillesu in hkrati s tem ustvarijo višjo stopnje predelave lesne mase v občini. — Kopitarna bo modernizirala tehnologijo proizvodnje v vrednosti 8.9 milj. din, — Jutranjka bo vložila 46,6 milj. din v razširitev proizvodnih zmogljivosti in modernizacijo proizvodnje, — Lisca bo modernizirala proizvodne zmogljivosti v višini 15 milj. din, — GIF Beton TOZD Gradbeništvo bo vložil v nadomestitev izrabljene opreme 7,6 milj. din, — Komunalno stanovanjsko podjetje bo vložilo v razno strojno opremo, ureditev smetišča, pokopališča, nakup zemljišč za družbeno in zasebno gradnjo stanovanj ter v nadaljnjo rekonstrukcijo vodovoda v Sevnici 6,7 milj. din, — Trgovsko podjetje in Gostinsko podjetje bosta v letu 1979 pričela z gradnjo trgovsko rekreacijskega in gostinskega centra v Boštanju. V tem letu bosta v začetku del vložili 10 milj. din, Gostinsko podjetje Sevnica bo pričelo tudi z vlaganji v ureditev gostinskega objekta v Krmelju. — POZD Marija Vidic bo vložila v nakup proizvodnih prostorov 1,5 milj. din, e) na področju nadomestitve uvoza z domačo proizvodnjo bo Lisca pričela z vlaganjem 198.1 milj. in v proizvodnjo elastičnih pletenin na območju nerazvite krajevne skupnosti Zabukovje. Na področju stanovanjske izgradnje bo v letu 1979 vloženih 11.8 milj. din v gradnjo Doma upokojencev, s čimer bomo .zaključili gradnjo objekta v vrednosti 42 stanovanj. Na področju družbene stanovanjske izgradnje bo zgrajenih 54 stanovanj, in sicer 13 v Krmelju in 41 v Sevnici, GIF Beton Zasavje, TOZD Gradbeništvo Sev_ niča bo za svoje potrebe pričel z gradnjo samskega doma v Sevnici. Na tem področju bomo v letu 1979 pričeli tudi z uresničevanjem novih družbenoekonomskih odnosov. Pričela se bo akcija postopnega prehajanja na ekonomske stanarine. Javna razprava o gradivu, ki to akcijo podrobneje predstavlja naj pove, v katerem obdobju bomo lahko prehod izvedli. Hkrati s pričetkom spreminjanja odnosov, to je z uvajanjem ekonomskih stanarin, pa se bo potrebno že v letu 1979 dogovoriti o sistemu solidarnostnega pokrivanja stanarin gospodinjstvom, ki novih stanarin zaradi nižjih osebnih prejemkov ne bodo zmogla. 3. Na področju investiranja v objekte za potrebe družbenih dejavnosti bodo najpomembnejše naslednje naloge: — na področju šolstva gradnja šol in vrtcev v vrednosti 48,8 milj. din in sicer v objekte v Krmelju, Tržišču in v Sevnici, — na področju socialnega skrbstva bo vloženih 9,7 milj. din v obeh domovih počitka. Na Impol j ci in v Loki bodo modernizirali ter povečali zmogljivosti lastnih kuhinj, — na področju zaposlovanja bo v nakup poslovnih : rostorov regionalne skupnosti za zaposlovanje Posavja vloženih 2,2 milj. din. Skupno bo na tem področju vloženih v prihodnjem letu 70,8 milj. din. 4. Na področju infrastrukture in prostorskega razvoja se bodo v letu 1979: — nadaljevala dela na širitvi in modernizaciji cestne in komunalne mreže, predvsem na manj razvitih predelih občine. V tem letu bo potrebno poskrbeti, da bo tudi naša občina dosegla najmanj 50 ”/o moderno opremljenih cestnih povezav. To bo omogočilo izenačevanje pogojev za življenje in delo občanov. — z izdelavo celovitega srednjeročnega prostorskega razvoja občine, ki bo vseboval tudi nekatere smeri razvoja do leta 2000, bo omogočena skladnejša in varčnejša izraba še razpoložljivega prostora v občini in načrten skladen razvoj vseh dejavnikov, ki vplivajo na razvoj naše skupnosti, — nadaljevala se bo akcija za varstvo okolja in to v smeri odpravljanja obstoječega stanja (predvsem varstvo zraka in voda, urejanje odlagališč vseh ma-sovnejših odpadkov in varstva pred hrupom), kot tudi preprečevanje novih oblik nehumanega poseganja v življenjsko okolje (varstvo naravnih danosti in krajin, skih znamenitosti). Pomembnejše naloge na teh področjih bodo izvedene zlasti na naslednjih področjih: — nadaljevanje razvoja elektroenergetskih naprav, kjer se bo nadaljeval srednjeročni program tega področja s posebnim poudarkom na izboljšanju kvalitete te energije. V tem letu bo potrebno omogočiti v okviru možnosti krajevnih skupnosti in ob sodelovanju občanov napeljavo elektrike še do tistih posameznih domačij, ki je dosedaj še niso uspele napeljati, — na področju cestnega omrežja se 'bodo nadaljevala dela na modernizaciji cestnega prometa. Dela bodo potekala na trasi od Pijavic proti Jelovcu, od Podgorja do meje z občino Šentjur, odpravljena bosta železniška, prehoda na območju železniške postaje Blanca in prestavljena cesta od Blance do Rožnega na levo stran železniške proge, nadaljevalo se bo moderniziranje ceste od Gornjega Brezovega proti Blanci, moderniziral se bo odsek ceste od Krmelja do Tržišča, nadaljevala se bodo dela na rekonstrukciji krožne ceste od Lončarjevega dola proti Pokleku in dalje proti Blanci, pričela pa se bo tudi rekonstrukcija ceste od Podvrha proti Zabukovju in skozi Zabukovje, — pričela se bo gradnja bencinske črpalke v Bo-štanju, ter gradnja avtobusne postaje v Sevnici, skupaj v vrednosti 12 milj. din, obenem pa se bo pričela tudi gradnja železniške postaje na Blanci ter dokončno uredilo železniško postajališče v Loki. Pri teh delih bodo udeležena sredstva občanov preko krajevnih samoprispevkov, obveznic posojila za fleste, sredstva Komunalno interesne skupnosti, sredstva Republiške skupnosti za ceste ter sredstva Želez, niškega gospodarstva Ljubljana. Ob tem bo veliko vlogo odigralo tudi delo krajanov in prispevki krajanov v materialu. V letu 1979 se bo pričela organizirana akcija za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za po- . speševanje kmetijstva. Obenem z ustanovitvijo te skupnosti bo potrebno izdelati tudi program dela in način njenega financiranja. Pri tem bo potrebno upoštevati tako financiranje s sredstvi združenega dela, proračuna občine, kot zasebnih kmetovalcev. VI. TEMELJNI CILJI IN NALOGE ; NA PODROČJU RAZVOJA DRUŽBENIH DEJAVNO- ' STT IN SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI POSEBNEGA DRUŽBENEGA POMENA Težišče razvoja na področju družbenih dejavnosti v letu 1979 bo v skladu z družbenim planom razvoja občine na-nalogah in aktivnostih, ki neposredno vpli- vajo na dvig produktivnosti dela in ustvarjanje nove vrednosti v materialni proizvodnji. V skladu s srednjeročnim planom občine in samoupravnimi sporazumi o temeljih planov družbenih dejavnosti ter v skladu z dopolnitvami teh sporazumov, bo dan poseben poudarek prednostim nalogam te sfere in sicer: osnovnemu in usmerjenemu izobraževanju, neposrednemu otroškemu varstvu, zdravstvenemu varstvu ter najbolj množičnim oblikam kulture in telesne kulture. S sprejemom dopolnitev k samoupravnim sporazumom teh dejavnosti in spremembo solidarnostnih sistemov na področju šolstva, zdravstva, socialnega skrbstva in otroškega varstva se je povečala odvisnost teh dejavnosti od zmogljivosti materialne proizvodnje v občini in odgovornost tako izvajalcev, kot uporabnikov do planiranja In Izvedbe programov v teh dejavnostih. Glede na to večjo naslonitev na lastne možnosti znotraj občine, bodo morali izvajalci v družbenih dejavnostih z večjo odgovornostjo pristopiti k racionalizaciji pri svojem delu in k boljši izrabi delov- t nega časa. Na teh področjih bo potrebno izvesti v prvi vrsti predvsem prednostne naloge, ki so po posameznih področjih naslednjp: — na področju osnovnega in usmerjenega izobraževanja ter otroškega varstva se bo nadaljeval program gradenj objektov, sprejet decembra 1977 na referendumu. Tako se bo pričela gradnja šol v Krmelju in Tržišču ter dozidava osnovne šole v Sevnici. Razširil se bo program dela otroškega vrtca, ko bo odprt nov vrtec v naselju heroja Maroka v Sevnici. — Na področju kulture in telesne kulture bo najpomembnejša akcija priprave na gradnjo večnamenske dvorane v Sevnici in plavalnega bazena v Boštanju. Pri prvi naložbi bo v akciji sodelovala tudi Izobraževalna skupnost občine. Za ta namen bo v krajevnih skupnostih Sevnica in Boštanj izveden refer'endum za uvedbo krajevnega samoprispevka za obdobje petih let. Sredstva tega samoprispevka bodo eden od virov financiranja teh investicij. Najpomembnejši vir bodo sredstva, pridobljena na osnovi prispevnih stopenj skupnosti za kulturo, telesno kulturo in osnovno izobraževanje ter namenska sredstva, in posojila republiške skupnosti za telesno kulturo. Poleg tega bo na področju kulture v tem letu dokončno urejena nova galerija v pritličnih prostorih sevniškega gradu. Radio Sevnica pa bo pričel z zamenjavo tehnične opreme in pripravil program prehoda na oddajanje na ultra kratkovalovnem omrežju, kar bo omogočilo slišnost na praktično celotnem območju občine. — Na področju socialnega skrbstva nastopata v tem letu dve novi nalogi in sicer bo uvedeno predzakonsko posvetovanje, pričela pa bo tudi delovati delavnica pod posebnimi pogoji v novem domu upokojencev na Trgu svobode. Se vedno pa ostaja na tem področju najpomembnejša naloga skrb za socialno šibke družine in posameznike, pri čemer se pri tem delu povezujejo tudi predvsem s krajevnimi skupnostmi in pa socialnimi službami v organizacijah združenega dela. — Na področju zaposlovanja, kjer se je v tem letu ustanovila za celotno posavsko regijo medobčinska skupnost za zaposlovanje Posavja s sedežem v Sevnici, bo ta v tem letu kupila poslovne prostore v po-slovno-stanovanjskem objektu na območju Trga svobode. — Na področju delovanja Komunalne interesne skupnosti bo za to leto najpomembnejši nov način organiziranosti dejavnosti v občini, cestne službe in delovanja krajevnih skupnosti. Na osnovi zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena sprejeta samoupravni sporazum in odlok o prispevku za Samoupravno komunalno interesno skupnost Sevnica za leto 1979 in 1980 dajeta vsem tem panogam Komunalne interesne skupnosti kvalitetnejše možnosti za normalno celoletno in usklajeno delo. VII. NALOGE NA PODROČJU PRAVOSODJA IN UPRAVNIH ORGANOV 1. Najppmembnejča naloga na področju pravosodja bo uveljavljanje novih pravosodnih organov v skladu s sprejetimi organizacijskimi zakoni. Posebna pozornost bo pri tem usmerjena na hitrejšo uveljavitev samoupravnega sodstva, kot nove sodne institucije, pred katero se sporna razmerja rešujejo ha samoupraven način. Ena od prednostnih nalog v tem letu bo organizacijska in kadrovska usposobitev družbenih pravobranilcev samoupravljanja tako, da bodo učinkovito opravljali svojo funkcijo pri varstvu samoupravnih pravic in družbene lastnine, zlasti s preventivnim delovanjem in ukrepanjem. K učinkovitemu varstvu zakonitosti, svoboščin, pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov, samoupravljanja in družbene lastnine bo prispevala tudi po-družbljena pravna pomoč, ki bo v skladu z novim zakonom organizirana tako, da bo dostopna vsem delovnim ljudem in občanom, kakor tudi organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim. 2. S sprejemom zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih in odloka o organizaciji občinskih upravnih organov bo ustvarjena zakonska podlaga za organizacijo in delovanje organov državne uprave v skladu z začrtanimi smermi razvoja družbenopolitičnega sistema. Ključna naloga v tem letu je priprava statutov delovnih skupnosti organov občinske skupščine in tistih samoupravnih splošnih aktov, s katerimi bodo delavci delovnih skupnosti teh organov v skladu s sprejetimi sistemskimi izhodišči urejali razporejanje dohodka delovne skupnosti, osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, delovna razmerja in druge samoupravne pravice in odgovornosti. Na področju upravnih zadev bodo v letu 1979 realizirane začete pobude za poenostavitev in skrajšanje Postopkov občanov. VIII. NALOGE PRI KREPITVI VARNOSTI IN LJUDSKE OBRAMBE Nadaljevala se bodo dela pri krepitvi družbene samozaščite, pri čemer bodo organi za notranje zadeve nudili strokovno pomoč najširšemu krogu družbenih dejavnikov. Nadaljnja skrb bo posvečena izboljšanju odkrivanja in preprečevanja kaznivih dejanj na področju splošne in gospodarske kriminalitete. Večjo skrb kot doslej in boljšo organiziranost bomo morali posvetiti tudi skrbi varstva v prometu. Svet za varnost v prometu bo izdelal analizo stanja varnosti v prometu ter predlagal odlok o ureditvi prometa v občini. Ta bo podlaga za izpeljavo akcije za izboljšanje stanja in varnosti v prometu v občini. Splošno ljudsko obrambo bomo v letu 1979 razvijali kot množično obrambno politično gibanje, katerega nosilec smo delovni ljudje in občani. Prizadevali si bomo, da se splošna ljudska obramba in družbena samozaščita uveljavita kot sestavina socialističnega samoupravnega razvoja ter kot vsakodnevna dejavnost vseh družbenih subjektov. V ta namen bo v letošnjem letu izvedena akcija »Nič nas ne sme presenetiti«, ki bo pripomogla k naši celoviti usposobitvi na tem področju. Razvoj civilne zaščite v sistemu splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite moramo v letu 1979 dati večji pomen. Vso skrb bo treba posvetiti usposabljanju štaba in enot civilne zaščite ter njihovi oskrbi z manjkajočo opremo. Načrtno bomo razvijali vojne zveze, službi za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje pa zagotovili materialne pogoje za njeno delo. IX. NALOGE PRI IZPOPOLNJEVANJU SISTEMA DRUŽBENEGA PLANIRANJA IN PRIPRAVIL PLANSKIH DOKUMENTOV V prvem trimesečju 1979 bo sprejet zakon o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SRS., Hkrati bo teklo intenzivno delo pri pripravljanju srednjeročnih planov za obdobje 1981—1985, dolgoročnih planov in planov obrambnih priprav kot sestavnega dela družbenega planiranja, nadaljevalo se bo delo pri pripravi prostorskih planov in izvajanju tekočega družbenega plana. V to zahtevno in za uveljavljanje samoupravnega odločanja pomembno dejavnost se morajo vključiti vsi nosilci in udeleženci v družbenem planiranju. Usmeritev v to delo bodo začrtali programi družbenih aktivnosti, katerih nosilec bo Socialistična zveza delovnega ljudstva. Na ta način bodo zagotovljeni pogoji za čim bolj popolno In ustvarjalno udeležbo delavcev in delovnih ljudi, samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacij društev itd. v planskih aktivnostih ter s tem tudi pogoji, da bo proces družbenega planiranja slonel na celovitih interesih delavcev in delovnih ljudi in objektivnih okvirih, ki jih zastavljajo razvojne možnosti v prihodnjem obdobju. Poslovodni organi v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter izvršilni organi v občini bodo sprožili strokovne in organizacijske aktivnosti v zvezi s pripravo samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih planov. Zagotovili bodo vključevanje raziskovalnega dela v razvojna snovanja tn samoupravno preverjanje strokovnih rezultatov. Poslovodni izvršilni ali drugi za pripravo samoupravnih sporazumov in dogo- vortiv o temeljih planov zadolženi organi bodo poskrbeli za analize elementov sporazumov in dogovorov ter tako omogočili učinkovito usklajevanje interesov in oblikovanje sporazumov in dogovorov. Poslovodni organi in izvršilni organi se morajo učinkovito organizirati za plansko aktivnost in kjer je smotrno, poskrbeti tudi za ustanovitev strokovnih planskih služb, oziroma njihovo kadrovsko okrepitev. St. 30-1/79-1 Sevnica, dne 29. marca 1979. Predsednik Skupščine občina Sevnica Janko Rebernik L r. ŠENTJUR PRI CELJU 661. Skupščina občine Šentjur pri Celju je po tretjem odstavku 116. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 1-3/79) in 126. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. marca 1979 sprejela ODLOK o pogojih, pod katerimi se lahko samostojnim obrtnikom dovoli zaposliti več kot 5 (pet) delavcev, toda največ 7 (sedem) delavcev 1. člen Dovoljenje za zaposlitev več kot 5 (pet) delavcev, toda največ 7 (sedem) delavcev lahko izda občinski upravni organ samostojnemu obrtniku pod naslednjimi pogoji: 1. d4.se samostojni obrtnik ukvarja s storitvami (popravili, vzdrževalnimi deli, izdelavo posameznih izdelkov po individualnih naročilih, merah, načrtih in zahtevah naročil itd.), ali v tem okviru opravlja dejavnost po pogodbi z organizacijo združenega dela, 2. da ima primerno urejene poslovne prostore in da ima zagotovljeno higiensko-tehnično varstvo delavcev, 3. da delavci pri samostojnem obrtniku redno prejemajo osebni dohodek in imajo zagotovljene vse pravice, ki jih določa zakon, kolektivna pogodba in drugi samoupravni sporazumi, 4. da redno izpolnjuje svoje obveznosti do družbene skupnosti. 2. člen Pred izdajo odločbe, s katero upravni organ dovoli povečanje števila zaposlenih pri samostojnem obrtniku, si mora pridobiti mnenje organa krajevne skupnosti, kjer obrtnik stalno prebiva in občinskega sindikalnega sveta Šentjur pri Celju. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 10-1/79-1 Šentjur pri Celju, dne 29. marca 1979. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Stanko Lesnika, kmet inž. 1. r. ŠMARJE PRI JELŠAH 662. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah.je na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 39/73 in 4/78) in 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75 in 10/75) na seji zbora združenega dela. na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 30. marca 1979 sprejela o n i, o k o proračunu občine Šmarje pri Jelšah za leto 1979 1 člen Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1979 znašajo din 69.612.932 od tega lastni prihodki din 40.805.000 in dopolnilna sredstva republike dinarjev 28,707.932. 2 člen Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci, ki je sestavnVdel občinskega proračuna. ' 3 člon Od skupnih prihodkov po prvem členu se izloča-1 odstotek v sredstva rezerve Skupščine občine Šmarje, pri Jelšah in 1 Vn v tekočo proračunsko rezervo. 4. člen Izvršni svet občinske skupščine lahko začasno zmanjša znesek sredstev, ki so v proračunu razpore-iena za posamezne namene ali začasno zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki proračuna med letom niso doseženi v predvideni višini. 1 O ukrepu iz prejšnjega odstavka mora izvršni svet obvestiti občinsko skupščine in predlagati ukrepe oziroma ustrezno spremembo občinskega proračuna. 5. člen Državni organi v skladu z zakonom samostojno razporejajo sredstva, ki so jim dodeljena kakot tudi sredstva, ki jih sami ustvarjajo s svojo dejavnostjo. 6. člen Odredbodajalec za sredstva, ki so iz proračuna razporejena delovni skupnosti in upravnim organom je oseba, ki jo pooblasti izvršni svet. 7. člen Izvršni svet skupščine je pooblaščen odločati o uporabi sredstev rezervnega sklada Za pokrivanje neenakomernega dotoka proračunskih prihodkov in določiti v ta namen potrebna kreditna sredstva. Sredstva po tem členu morajo biti vrnjena rezervnemu skladu do 31. 12. 1979. 8. člen Uporabniki morajo sredstva, ki jih prejemajo iz proračuna uporabljati za namene, za katere so jim bila dana. skladno s predpisi, dogovori in sporazumi o njihovi uporabi. 9 člen Do uskladitve z republiškimi resornimi upravnimi organi, uporabniki sredstva koristi)p po dvanajstinah izvršitve 'leta 1978, povečana za 15 °/o. 10. člen Bilanca prihodkov in razhodkov je sestavni del tega odloka. 11. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SHS. St. 400-2/79-1 Šmarje pri Jelšah, dne 2. aprila 1979. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak 1. r. (163. Na podlagi 4. člena zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74), po predhodnem mnenju Geodetske uprave SP Slovenije št. 015-2/2-79 ter 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 10/75, 3/78) je Skupščina občine Šmarje nrl Jelšah na seji zbora združenega dela, seji zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30. marca 1979 sprejela ODLOK o spremembi območij in imen katastrskih občin na območju občine Šmarje pri Jelšah 1 1. člen S tem odlokom se določijo spremembe območij in imen katastrskih občin, ki so deljene z mejo občine Šentjur pri Celju in Brežice. ' . 2. člen — Del katastrske občine 'Zg. Selce, ki obsega naselje Sp. Selce in Završe, postane samostojna katastrska občina z imenom Sp. Selce. — Del katastrske občine Ponkvica, ki obsega naselje Sp. Ponkvica postane samostojna katastrska občina z imenom Sp. Ponkvica. — Del katastrske občine Križe, ki obsega naselje Osredek, postane samostojna katastrska občina z ime-'-nom Osredek. 3. člen Grafični prikaz poteka meja in ostali podatki območij katastrskih občin iz prejšnjega člena so' razvidni iz katastrskih operatov, ki jih vodi občinski upravni organ, pristojen za geodetske zadeve. 4. člen Razdružitev obstoječih katastrskih operatov katastrskih občin in naložitev novih, mora biti opravljena najpozneje v roku šestih mesecev od sprejetja tega odloka. 5. člen Stroški razdružitve katastrskih operatov in izved. be sprememb v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi se zagotovijo v občinskem proračunu. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 015-1/79-1 Šmarje pri Jelšah, dne 2. aprila 1979. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak 1. r. 664. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 18. člena zakona o pravicah na delih stavb (Uradni list SRS, št. 19/76) in 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75) na seji' zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1979 ter seji družbenopolitičnega zbora dne 28. marca 1979 sprejela ODLOK o splošnih pogojih o vzajemnih razmerjih med etažnimi lastniki 1. člen Lastniki in imetniki pravice uporabe stanovanj in poslovnih prostorov (v nadaljnjem besedilu: etažni lastniki) so dolžni uporabljati in vzdrževati skupne dele stavbe, ki služijo stavbi kot celoti ali samo nekaterim njenim delom po zakonu o pravicah na delih stavb in določilih tega odloka. 2. člen Poleg skupnih delov stavb v etažni lastnini, ki služijo stavbi kot celoti, ki so našteti v prvem odstavku 4. člena zakona o pravicah na delih stavb, se štejejo tudi zelenice, dvorišča in dovozne poti ali dohodi, v kolikor so na zemljišču, ki je potrebno za redno rabo stavbe. 3. člen Etažni lastniki dela stavbe so dolžni prispevati za stroške vzdrževanja skupnih delov in naprav stavbe, sorazmerno z vrednostjo njihovega dela stavbe, ki je razvidna iz načrtov zgradbe. To razmerje se določi sporazumno s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo občine Šmarje pri Jelšah in etažnimi lastniki. Prav tako so dolžni plačevati pripadajoči delež za obratovalne stroške komunalnih in individualnih komunalnih storitev na način in po določilih odloka, kaj se šteje za investicijsko vzdrževanje, revitalizacijo, tekoče vzdrževanje, upravljanje in obratovanje stanovanjskih hiš v občini Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 42/73). 4. člen Etažni lastniki uresničujejo svoje pravice upravljanja neposredno po hišnem svetu ter na zboru stanovalcev ali preko Samoupravne stanovanjske skupnosti, če hišni svet in zbor stanovalcev ne izvršuje svojih dolžnosti. Etažni lastniki lahko ustanovijo v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti zbor etažnih lastnikov, preko katerega uresničujejo svoje pravice upravljanja. 5. člen Ce je stavba etažne lastnine v celoti privatna lastnina in ni dana v upravljanje Samoupravni stanovanjski skupnosti, nima hišnega sveta in drugih samoupravnih organov, uredijo taki etažni lastniki zadeve vzdrževanja skupnih delov in naprav, obratovalne stroške, stroške splošnih in individualnih komunalnih storitev s pogodbo v smislu določil tega odloka, 19. člena zakona o pravicah na delih stavb in drugih veljavnih predpisih. 6. člen Lastninska pravica na delih stavb je v neposredni povezavi s pravico uporabe skupnih delov stavbe in uporabe zemljišča, ki je potrebno za redno rabo stavbe. Vsaka sprememba lastninske pravice uporabe skupnih delov in zemljišča, ki je potrebno za redno rabo. Svojo lastnino na delih stavbe, stavbno zemljišče, zemljišče, ki je potrebno za redno rabo stavbe in skupne dele in naprave, morajo uporabniki in lastniki uporabljati za to, za kar so namensko zgrajeni. 7. člen Svoje dele stavbe morajo etažni lastniki uporabljati tako, da ne posegajo v pravice drugih etažnih lastnikov. Dolžni so v svojem delu stavbe izvršiti tista popravila, ki so potrebna, da se odvrne morebitna nevarnost ali škoda na drugih delih stavbe ali skupnih prostorih. 8. člen Etažni lastniki stavbe, ki je v upravljanju Samoupravne stanovanjske skupnosti, sklenejo z njo po- sebno pogodbo o udeležbi etažnega lastnika na stroških upravljanja in vzdrževanja ter revitalizacije stavbe po določilih zakona o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini in zakona o poslo-nih stavbah in poslovnih prostorih. 9. člen V primeru spora ali nesoglasja med etažnimi lastniki in Samoupravno stanovanjsko skupnostjo, odloča pristojno sodišče v nepravdnem postopku. Ce se etažni lastniki In samoupravna stanovanjska skupnost ne moreta sporazumeti o višini stroškov za vzdrževanje, določenih po tem odloku in drugih predpisih, lahko vsaka prizadeta stranka zahteva s tožbo o pristojnem sodišču določitev teh stroškov. 10. člen Etažni lastniki stanovanj in poslovnih prostorov so dolžni plačevati stroške vzdrževanja in druge stroške predpisane s tem odlokom, ne glede na to ali uporabljajo svojo etažno lastnino sami ali jo dajejo v najem. 11. člen Če je stavba v etažni lastnini deloma uničena ali poškodovana, so jo etažni lastniki dolžni popraviti oziroma prispevati pripadajoči delež k popravilu. 12. člen Etažni lastniki sklenejo še posebno pogodbo po določilih 19 člena zakona o pravicah na delih stavb in tega odloka. 13 člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 36-2/79-1 Šmarje pri Jelšah, dne 2. aprila 1979. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak 1. r. 663. Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 11 in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67. 27/72 in 8/78) in 240. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni Ust SRS. št. 5/75, 10/75 in 4/78) na seji dne 27. marca 1979 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta Sadrže I. v Šmarju pri Jelšah 1. člen Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta, ki ga je izdelal Razvojni center Celje pod številko projekta 11/78. 2. člen Osnutek urbanistične dokumentacije iz prejšnjega člena bo javno razgrnjen v; prostorih krajevne skupnosti Šmarje pri Jelšah in Skupščine občine Šmarje pri Jelšah 30 dni po objavi tega sklepa. V tem času lahko delovni ljudje in občani, organi-zacije združenega dela in druge organizacije in skupnosti dajo k osnutku pripombe. 3. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. 3 Sklep se uporablja od 1. marca 1979 dalje. Št. sl/79 Vrhnika, dne 30. marca 1979. Predsednik skupščine občinske skupščine socialnega skrbstva Vrhnika Matej Dobčnik 1. r. Št. 350-15/78-2/79 Šmarje pri Jelšah, dne 27. marca 1979. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Franc Mlaker 1. r. VRHNIKA ZASLEC 667. Skupščina občine Žalec je na podlagi 23. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, 5t. 39/74 in 4/78) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. marca 1979 sprejela i 666. V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76), je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Vrhnika na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 30. marca 1979 sprejela SKLEP o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški 1 Preživnine, določene do vključno 31. 12. 1977, se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški, povišajo za 15,7 °/o, in to od 1. marca 1979 dalje. 2 Preživnine, določene v letu 1978 se od 1. marca 1979 dalje povišajo za sorazmeren del prej navedenih odstotkov, glede na čas, kdaj so bile določene, in si- cer če so bile določene: din do konca januarja 1978 za 15,7 do konca februarja 1978 za 14,4 do konca marca 1978 za 13,1 do konca aprila 1978 za 11,8 do konca maja 1978 za 10,5 do konca junija 1978 za 9,2 do konca julija 1978 za ' 7,9 do konca avgusta 1978 za 6,6 do konca septembra 1978 za 5,2 do konca oktobra 1978 za 3,9 do konca novembra 1978 za 2,6 do konca decembra 1978 za 1,3 ODLOK o proračuna občine Žalee za lete 1979 1. člen Skupni prihodki občinskega proračuna cmi za leto 1979 znašajo 66,390060 od tega: — za razporeditev po posebnem delu proračuna 65,760.000 — za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo 60W8W 2. člen Prihodki proračuna občine Žalec za leto 1979 se glede na namen razporedijo za: — dejavnost organov družbenopolitič- n ih skupnosti 45,8205080 — ljudsko obrambo 3,l«kOW — dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 2,756.000 — negospodarske investicije 2$0»JM9 — socialno skrbstvo . 6,243.090 — zdravstveno varstvo 120:600 — komunalno dejavnost sroeee — dejavnost krajevnih skupnosti 1,090.000 — intervencije v gospodarstvu 1,820.000 — tekočo proračunsko rezervo 600.000 — obveznosti iz prejšnjih let 280.060 — Izločanje v rezervni sklad 600.080 3. člen Če bo zaostajalo pritekanje proračunskih prihodkov v taki meri, da ne bodo doseženi v višini iz 1. čle- na tega odloka, mora izvršni svet občinske skupščine, da bi ohranil proračunsko ravnovesje, začasno zmanjšati zneske sredstev, ki so v proračunu razporejeni za posamezne namene, ali začasno zadržati uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene. O takšnem ukrepu mora izvršni svet obvestiti občinsko skupščino in ji predlagati ustrezno sprememb proračuna. 4. člen Izvršni svet občinske skupščine lahko spremeni namen in višino sredstev za dejavnost posameznih občinskih organov in njihovih delovnih skupnosti, če bi se izkazalo, da so jim zagotovljena sredstva v večjem ali manjšem znesku, kot bi jim pripadala. 5. člen Občinski organi, delovne skupnosti teh organov in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna za leto 1979 morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim odobrena s tem proračunom. 6. člen Od proračunskih prihodkov pripada rezervnemu skladu občine Žalec 1 % prihodkov, ki bodo doseženi v letu 1979. 7. člen Izvršni svet Skupščine občine Žalec je pooblaščen, da odloča: — o uporabi sredstev rezervnega sklada občine do višine 500.000,00 din v posameznem primeru, vendar samo za namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78); — o razdelitvi sredstev, razporejenih v proračunu Za nove namestitve med letom; — o uporabi redne proračunske rezerve za premalo predvidene oziroma nepredvidene izdatke proračuna; — o obsegu in načinu zagotovitve sredstev za usklajevanje osebnih dohodkov delavcev organov in delovnih skupnosti teh organov, ki se financirajo iz občinskega proračuna, v skladu z gibanji osebnih dohodkov delavcev v združenem delu, upoštevaje dosežene rezultate dela. 8. člen Pristojni občinski upravni organ opravlja proračunski nadzor in kontrolo finančnega in materialnega poslovanja uporabnikov sredstev občinskega proračuna. 9. člen Pregled prihodkov proračuna občine Žalec za leto 1979 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna občine Žalec za leto 1979, ki je sestavni del tega odloka. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979. St. 400-9/78-3 Žalec, dne 29. marca 1979. Predsednik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet inž. 1. r. G68. Skupščina občine Žalec ie na podlagi 6. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76, 31/76 in 8/78) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS. št 19/78). na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 29. marca 1979 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen V pdloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/76. 11/76. 6/77. 5/78, 8/78 in 1/79) se 22. člen spremeni tako, da se glasi: Davek od obrtnih dejavnosti po odbitku se plačuje od tehle dohodkov in po naslednjih stopnjah: vrsta dohodkov Stopnja 1. od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig, revij in od zbiranja naročil za časopise, knjige, re-_ vije in podobno 10 2. od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči. od dohodkov od domače obrti in od dohodkov potujočih zabavišč 20 3. od provizij poslovnih agentov in poverjeni- kov ter zbiranja oglasov, od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z raz-mnhževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti 30 4. od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacijo združenega dela. državne organe in druge organizacije, od dohodkov doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1., 2. in 3. točke, od dohodkov doseženih po 3. točki 1. odstavka 76. člena zakona o davkih občanov 40 Organizator mora tri dni pred pričetkom dela prijaviti zabavišče davčni upravi. Plačila davka iz obrtne dejavnosti po odbitku so oproščeni dohodki doseženi z: zbiranjem odpadnega materiala (železa, papirja, stekla, itd.), obiranjem hme- Ija, obiranjem sadja in opravljanjem domače obrti, če gre za ročno delo. 2. člen V 24. členu se za prvim odstavkom doda drugi odstavek: Določbe 1. odstavka tega člena ne veljajo za zavezance, ki opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic. Sedanji 2. odstavek postane 3. odstavek. 3. člen V 1. točki 28. člena se odstotek »25 %>« nadomesti z odstotkom »40 %«. 4. člen V drugem odstavku 29. člena se odstotek »35°/o« nadomesti z odstotkom »40 %«. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 422-11/79-4 Žalec, dne 29. marca 1979. Predsednik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r. 669. Skupščina občine Žalec je na podlagi tretjega od. stavka 226. člena zakona o temeljih kreditnega in bančnega sistema (Uradni list SFRJ, št. 2/77) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. marta 1979 sprejela ODLOK o uporabi sredstev ukinjenega posebnega kreditnega sklada 1. člen Sredstva ukinjenega posebnega kreditnega sklada iz obresti na poslovni sklad' določenih gospodarskih organizacij se prenesejo na Komunalno podjetje Žalec. 2. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o obrestni meri za obresti od poslovnega sklada določenih gospodarskih organizacij (Uradni vestnik Celje, št. 41/65). 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-2/79-3 Žalec, dne 29. marca 1979. Predsednik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r. 670. Skupščina občine Žalec je na podlagi 60. člena ustave SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 6/74), 203. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78) na seji zbora združenega dela m zbora krajevnih skupnosti dne 29. marca 1979 sprejela SKLEP I Skupščina občine Žalec potrjuje samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za varstvo okolja občine Žalec in ugotavlja, da je samoupravni sporazum podpisalo več kot dve tretjini udeležencev samoupravnega sporazumevanja in ti predstavljajo večino občanov v krajevnih skupnostih, večino delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter večino članov drugih organizacij ustanoviteljev skupnosti. II Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 025-3/78-6 Žalec, dne 29. marca 1979. Predsednik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r, POPRAVEK V pregledu stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1979 ter stopenj davkov iz osebnega dohodka, ki se obračunavajo in odtegujejo ob izplačilu dohodkov (Uradni list SRS, št. 27/78, 30/78, 8/79 ip 11/79) so tile popravki: V točki 3 v tabeli pod A »Stopnje občinskega davka iz obrtnih dejavnosti, ki se plačujejo v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka« se: 1. pri zaporedni številki 2 občina Brežice stopnja: — v stolpcu 5 popravi iz 10 na 20 — v stolpcu 7 popravi iz 25 na 40 2. Pri zaporedni številki 3 občina Celje stopnja: — v stolpcu 5 popravi iz 20 na 10 — v stolpcu 7 popravi iz 30 na 10 — v stolpcu 9 popravi iz 40 na 25 Uredništvo POPRAVEK V odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Uradni list SR Slovenije, št. 8-420/79) se v 8. členu v b. točki beseda »proizvodnjo« nadomesti s »proizvodno«, beseda »gospodinjstvom« pa se nadomesti z besedo »gostinstvom«. Uredništvo POPRAVEK V odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SR Slovenije, št. 8-421/79) se 3. člen pravilno glasi: »V tarifni številki 5 se pod opombo dodata novi dejavnosti,'in sicer »fotografov in optikov«. St. 020-4/79 Kamnik, dne 4. aprila 1979. Sekretariat Skupščine občine Kamnu. POPRAVEK V odloku o uskladitvi zazidalnega načrta šolskega centra v Kamniku z označbo S-l in Š-2 (Uradni list SRS. št. 8-428/79) se v 4. vrsti 4. člena za besedo »finance« vstavi besedilo »služba za urbanizem, gradbene« ... St. 020-16/79 Kamnik, dne 4. aprila 1979. Sekretariat Skupščine občine Kamniu POPRAVEK V sklepu 5. seje skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Šiška o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 8-591/79 je pravilen datum zasedanja skupščine 20. 3. 1979 in ne 14. 3. 1979 kakor je bilo pomotoma objavljeno. Občinska skupnost socialnega skrbstva Ljubljana Šiška VSEBINA Stran SKUPŠČINA SR SLOVENIJE 589. Odlok o potrditvi samoupravnega sporazuma o združitvi v Univerzo Edvard Kardelj v Ljubljani in o soglasju k statutu Univerze Edvard Kardelj v Ljub-.Jam 739 Stran 590. Odlok o razrešitvi in izvolitvi dveh članov Komisije Skupščine SR Slovenije za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu 739 IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE 591. Odlok o dopolnitvi odloka o ukrepih družbene kon- trole cen iz pristojnosti republike 739 592. Družbeni dogovor o usmerjanju vlaganj sredstev tu- jih oseb v domače organizacije združenega dela, o usmerjanju dolgoročne proizvodne kooperacije, po-slovno-tehničncga sodelovanja s tujino ter o odstopanju in pridobivanju materialne pravice na tehnologiji 740 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 593. Pravilnik o dopustnih toplotnih izgubah zgradb 742 594. Navodilo o organizaciji evidence nad emisijo škod- ljivih snovi v zraku in o vsebini in načinu vodenja katastra virov onesnaževanja zraka 743 595 Navodilo o ravnanju z mladoletnikom, ki sc izmika izvršitvi vzgojnega ukrepa 748 59G. Dopolnitve sortne liste za sadne rastline in vinsko trto 749 597. Pregled stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1979 ter stopenj davkov iz osebnega dohodka, ki se obračunavajo in odtegujejo ob izplačilu dohodkov (Uradni list SRS, št. 27/78, 30/78, 8/79 in 11/79) 749 598. Predmetnik in učni načrt za poklic nadzorni varnostnik 750 599. Predmetnik in učni načrt za poklic usmerjeni kmetovalec 750 G00. Predmetnik in učni načrt za poklic prašičerejec 750 601. Predmetnik in učni načrt za poklic usnjar-strojar, usnjar-obdelovalcc in usnjar-dodelovalec 750 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 602. Sklep o ugotovitvi veljavnosti aneksa k samouprav- nemu sporazumu o temeljih planov družbenega varstva otrok v SR Sloveniji v obdobju 1976—1980 o izdajanju nalog družbenega varstva otrok v SR Sloveniji v letih 1979 in 1980 750 603. Sklep o višini otroškega dodatka za otroke iz kmeč- kih in drugih družin ih o dohodkovnih pogojih v letih 1979 751 604. Sklep o višini otroškega dodatka in dohodkovnih pogojih v letu 1979 751 605. Sklep o pomoči za opremo novorojenega otroka v v letu 1979 752 606. Sklep o valorizaciji vrednosti točke kadrovskih štipendij 753 607. Samoupravni sporazum o ustanovitvi, organizaciji in delu telesnokulturne skupnosti SR Slovenije 753 Stran REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI (»08. Sklep 0 zaključnem skupnosti Ljubljana računu Regionalne zdravstvene 755 609. Sklep 0 zaključnem računu skupnosti Ljubljana Bežigrad Občinske zdravstvene 735 610. Sklep 0 zaključnem računu skupnosti Ljubljana Center Občinsko zdravstvene 756 Cii. Sklep 0 zaključnem računu Občinske skupnosti Ljubljana Moste-Polje zdravstvene 756 612. Sklep 0 zaključnem računu skupnosti Ljubljana Šiška Občinske zdravstvene 756 813. Sklep 0 zaključnem računu Občinske skupnosti Ljubljana Vlč-Rudnik zdravstvene 757 614. Sklep 0 zaključnem skupnosti Cerknica računu Občinske zdravstvene 757 615. Sklep 0 zaključnem skupnosti Domžale računu Občinske zdravstvene 757 616. Sklep 0 zaključnem skupnosti Grosuplje računu Občinske zdravstvene 757 617. Sklep o” zaključnem skupnosti Hrastnik računu Občinske zdravstvene 758 618. Sklep 0 zaključnem skupnosti Idrija računu Občinske zdravstvene 758 619. Sklep 0 zaključnem skupnosti Kamnik računu Občinske zdravstvene 758 620. Sklep 0 zaključnem skupnosti Kočevje računu Občinske zdravstvene 758 621. Sklep 0 zaključnem skupnosti Litija računu Občinske zdravstvene 759 622. Sklep 0 zaključnem skupnosti Logatec računu Občinske zdravstvene 759 623. Sklep 0 zaključnem skupnosti Ribnica računu Občinske zdravstvene 759 624. Sklep 0 zaključnem skupnosti Trbovlje računu Občinske zdravstvene 759 625. Sklep o zaključnem skupnosti Vrhnika računu Občinske zdravstvene 760 626. Sklep 0 zaključnem skupnosti Zagorje računu Občinske zdravstvene 760 627. Lista prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva, veljavna od i. aprila 1979 (Maribor) 760 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI *28. Sklep o potrditvi statuta mestne izobraževalne skup- nosti Ljubljana 781 *29. Statut mestne izobraževalne skupnosti Ljubljana 70T *3*. Samoupravni sporazum o ustanovitvi temeljne skupnosti za železniški in luški promet prometnega sredi-SCa Celje 769 *31. Odlok o povračilu stroškov, izgube na dohodku in nagradi sodnikom porotnikom Temeljnega sodišča v Celju 774 Stran * 632. Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za izgradnjo šolskih prostorov v Novi vasi (Cerknica) 775 633. Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za asfaltiranje cestnih površin po vasi Grahovo v krajevni skupnosti Grahovo na dan 23. marca 1979 (Cerknica) 776 634. Odlok o proračunu občine Idrija za leto 1979 777 635. Odlok o financiranju temeljnih nalog programa varstva pred požarom v občini Idrija za leto 1979 777 636. Odlok o, pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Idrija 777 637. Odlok o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Idrija, za obdobje od leta 1981 do 1995 778 638. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem programu občine Idrija 779 639. Odlok o prispevku za vzdrževanje in obnavljanje ko- munalnih objektov in naprav skupne rabe, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma za leto 1979 (Idrija) 779 640. Sklep o pooblastitvi komisije za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu Skupščine občine Idrija za dajanje soglasij k statutom organizacij združenega dela 780 641. Sklep o sklenitvi družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji (Idrija) 780 642. Poročilo o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo samoprispevka v delu in denarju za rekonstrukcijo in asfaltiranje ceste Plužnje—Lazeč (Idrija) 780 643. Sklep o uvedbi samoprispevka v denarju In delu na območju vasi Lazeč za rekonstrukcijo in asfaltacijo ceste Plužnje—Lazeč (Idrija) 780 644. Odlok o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Kamnik 782 645. Odlok o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Kamnik za obdobje od leta 1981 do 1985 783 646. Odlok o proračunu občine Laško za leto 1979 789 647. Odlok o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Laško za obdobje od leta 1981 do 1985 , 785 648. Odlok o organizaciji, ureditvi In poslovanju veteri- narsko-higienske službe na območju občine Laško 786 649. Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1979 na območju občine Laško 787 639. Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški (Laško) 788 651. Odlok o proračunu občine Lenart za leto 1979 788 652. Sklep o ceni za prevoz potnikov v Javnem mestnem prometu (Litija) 790 653. Sklep (Ljubljana Bežigrad) 790 654. Sklep (Ljubljana Bežigrad) 791 655. Odlok o priznanjih občine Ljubljana Center 791 656. Odlok o spremembi odloka o ukrepu družbenega var- stva v delovni organizaciji Kartonažna tovarna Ljubljana (Ljubljana Center) 793 657. Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanltarne preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Center 794 Stran 658. Odlok o proračunu občine Mozirje za leto 1979 795 659. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o davkih občanov (Mozirje) 796 660. Resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana razvoja občine Sevnica v letu 1979 796 661. Odlok o pogojili, pod katerimi se lahko samostojnim obrtnikom dovoli zaposliti več kot 5 (pet) delavcev, toda največ 7 (sedem) delavcev (Šentjur pri Celju) 802 662. Odlok o proračunu občine Šmarje pri Jelšah za leto 1979 802 663. Odlok o spremembi območij in imen katastrskih občin na območju občine Spiarje pri Jelšah 803 664. Odlok o splošnih pogojih o vzajemnih razmerjih med etažnimi lastniki (Šmarje pri Jelšah) 803 665. Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta Zadrže I. v Šmarju pri Jelšah 804 666. Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški (Vrhnika) 805 667. Odlok o proračunu občine Žalec za leto 1979 805 668. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Žalec) 806 669. Odlok o uporabi sredstev ukinjenega posebnega kreditnega sklada (Žalec) 807 670. Sklop (Žalec) 807 — Popravek pregleda stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1979 ter stopenj davkov iz osebnega dohodka, ki se obračunavajo in odtegujejo ob izplačilu dohodkov 807 — Popravek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Kamnik) 807 — Popravek odloka o spremembah in dopolnitvah od- loka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Kamnik) 808 — Popravek odloka o uskladitvi zazidalnega načrta šolskega centra v Kamniku z označbo S-l in S-2 808 — popravek sklepa o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški (Ljubljana Šiška) 808 Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor in odgovorni urednik MUan timei - riška tiskarna 1’omt Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1870 840 din. inozemstvo 600 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake Številke — Uredništvo In uprava Ljubljana, Gregorčičeva 27a, poštni predal 379/vii - Telefon direktor, uredništvo, uprava to knjigovodstvo 20 701. prodaja, preklici to naročnine 23 679 — Zlro račun 60100-603 4032a - Oproščeno prometnega davka do mnenju Sekretariata za Informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št 421-1/72