Gospodarske stvari. Ozebljenje rastlin. (Konec.) Zdaj so to tudi učenjaki po izskušnjah dopricali. Kožice rastliuskili celic so natnrečtako krhke, da bi koj pchile, ako se tekočina v njih vsled mraza nekoliko razširi. Ovi meburčeki v rastlini tudi niso do cela polni tekočine. Opozavali so tudi z drobnogledom, da v pozebIjenih rastlinah mehurčeki niso bili počeni. Devali so ozebljeno rastlino, preden jo je solnce bilo ogrelo, v mrzlo vodo, kjer se je poSasi otalila, in videli so, da je bila popolnoma zdrava. Uzrok pozebu je torej prenaglo otaljenje. V mrazu se namreč vsa vlaknovina rastline iz navadne lege premekne. To njenemu življenju uiu ne škoduje, ako se le počasi v prejšnjo lego vravna, kar je takrat. kader se poi-asi tali. Ako pa bi se vlaknovina hipoma v uavadno premeknila, kar se godi pri naglem otaljenju, lo rastlino tako pretrese. da jo umori. Kako bi se mogle rastline pozeba varovati? Kinetovalci so že marsikaj poskušali. Včaaih, kader se je po mrzlem dnevu na večer vjasnilo, so začeli po dolinah kuriti, da bi vrte in vinograde v dim zagrnili. Ali tenki vetrič, ki je tako skrivnostno v njih dihal, jim je raznesel kmaln ves dim. Drugi so odevali trsje s slamo. To bi bilo že dobro, ko bi bilo rnogoče vse odeti. Ali 1. I87G, ko je 25. majnika tisti hudi mraz bil, mi je pravil nek kmet, da je trs s 9tarim kožuhom odel, pa mu je le po zebel. Grledč na to skušnjo, da le prenaglo otaljenje pozeb vzroči, so uekateri poskušali zjutraj vrte z mrzlo vodo kropiti. Kaj velja o teb poskušnjah? — Ako ne moreš rastlin s slamo odeti, zvečerna kurjava nič ne bo pomagala; poskusi pa kuriti zjutraj. da bo dim zakrival vzbajajoČemu solncu tvoj vrt ali viaograd. Z mrzlo vodo kropiti zelišča je tudi dobro; ali to se ne sme goditi popred, kakor ravno takrat, ko solnce vzhaja, ne poprej. A. R. Na znanje. Na mnogobrojna vprašanja od raznib strani zaradi oddavanja divjakov, požlalitnjenih drevesec itd. v prihodnjej spomladi, se vsem p. n. udoin uaznanja, da se bodo hruševi in jabelčni divjaki ter cepiči pri občnem zboru 17. aprila raed udeležnike brezplačno delili, požlahtnjena drevesca pa bodo še le na jesen in bodočo spomlad ua razdavanje prišla. Ob enem se p. n. društveni poverjeniki uljudno prosijo, da poaljejo svoja poročila za leto 1886 — o nabiranji udov — če tudi nikavno. kedor še tega do sedaj storil ni. — Vsled sklepa v odborovej seji od 5. jan. t. 1. si ravnateljstvo išče lastnega, stalnega vrtnarja. ,,Cesarjevič Rudolfovo sadjerejsko društvo" v Št.-Jurju ob juž. žel., G. febr. 1887. Val. Jarc, tajnik. Sejmovi D .e 14. februvarijav v Račab, Sevnici, Ponikvi, Brežicah in v Žalcu. Dne 16. febr. v Bučah. Dne 17. febr. v Šoštanju in dne 19. febr. na Gornji Polskavi.