Domoljub Mi rinhli/int 9 9 inmmvin «MS»«^ r r.lablt ani 22. januar fa 1941 Ceto 54 Štev. 4 Slovenci in Hrvatje V zadnjem času, zlasti ob Korošcevi smrti, so spregovorili nekateri hrvatski listi o razmerju med Slovenci in Hrvati. Prineslo je te . glasove tudi glasilo Hrvatske kmečke stranke »Hrvatski dnevnike in jim tako dalo poudarka. Ti glasovi naglašajo kulturno sorodnost Slovencev in Hrvatov in podčrtavajo željo, da bi prišlo do večjega sodelovanja dveh sorodnih narodov in da bi se zabrisale posledice dosedanje nepotrebne politične napetosti tsned obema. Brez pridržka moramo pozdraviti .take glasove. Vedno smo Slovenci obžalovali -vsak nesporazum med bratskima narodoma in .vedno nam je bilo hudo, da nas Hrvatje niso » pravilno razumeli. Pri vseh razlikah, ki so «med Slovenci in Hrvati, je vendar med njimi h xnogoòe ne samo veliko kulturno zbližan je, " ampak tudi gospodarsko. Vsak korak do večjega medsebojnega razumevanja pomeni brez dvoma korist obeh strani. Hrvatski glasovi o Slovencih in Hrvatih med drugim tudi poudarjajo, da so dolali [.ßlovenoi preveč svojo in preveč realno politiko, da se pa niso ozirali na Hrvate in da so »tavijali idejno politiko. Resnici na ljubo fe— in le resnica vodi do pravega prijateljstva \—, pa moramo v tej zadevi par stvari omeniti t in razčistiti. Kdor je doživljal dobo razpada stare av-trijske države, se bo spominjal dobro, kako adi »o Slovenci Iskali stikov v Zagrebu. Vsak pa tudi ve, kako so bili mnogi razočarani, ko videli, da se v 1. 1923.—1924. ni moglo več ačunati na noben dogovor, sklenjen s hrvat-timi voditelji. Saj je težko obnavljati stare htvari in odpirati stare rane, toda težko je tuli pozabiti, kako je n. pr. 1. 1924. bila zrušena ")avidovičeva vlada, v kateri so prvič imeli Slovenci nekaj besede. Nikdar se Slovenci ni-vtikali v hrvatske razmere, zato nas je embolj bolelo, da so postavljale hrvatske jjtraoke na Slovenskem kandidate in celo kan-lidate — Hrvate. Se danes sega do neke me-fe agitacija iz Hrvatske na slovenska tla, čeli na Slovenskem živ krst ne razume, ii »kšnega pametnega razloga naj bi se to vr-ilo. Pred meseci je prinesel »Hrvatski dnev-tfk«, glasilo vodilne hrvatske stranke, dolgo Močilo o neki gospodarski zadrugi, ki da jo nuje neki Horvat iz Male Nedelje in ki da ima Jsoče in tisoče priglašenih članov. To za-ružno gibanje, ki da se naslanja na Zagreb, a se na Slovenskem zatira. In vendar o tem »tiranju niti najbližja okolica Horvatova ne P ničesar. In da bi Horvat seštel svoje somišljenike, so mu odveč prsti obeh rok. Saj i Slovenskem to pisanje nič ne pomeni, toda led Hrvati se more ustvariti mnenje, da Slo- I venci preganjajo tisie, ki se zavzemajo za ideologijo hrvatskega kmečkega gibanja. Prav tako bo vsak Hrvat razumel, da je za Slovence velika neprijetnost, če prinašajo frankovci, o katerih ni mogoče tajiti, da niso močni, celo karte, na katerih je zarisana Velika Hrvatska, kateri naj bi pripadala tudi Slovenija. Je že res, da nas je Slovencev manj kot Hrvatov, toda pravica se menda vendar tudi na Hrvatskem ne računa po številu. Danes se vsi mali narodi in tudi Hrvatje sklicujejo na svoje naravne pravice in torej ne more odločati samovolja močnejšega. Mi Slovenci smo sicer res majhen narod, toda prav tako jc v nas živa zavest, da imamo pravice do samostojnega gospodarskega, kulturnega in političnega življenja, kakor pri Hrvatih. Kot imajo Hrvati pravico, da sami o sebi odločujejo, tako imamo tudi mi pravico, da živimo svoje lastno politično življenje. In kaj bi tajili, da nas je v živo zadelo, da se je ob sporazumu med Hrvati in Srbi uredilo hrvatsko stališče v tej državi, da pa so beigrajski krogi vedno pripovedovali, da Hrvatom ni všeč, da bi obenem bilo rešeno na podoben način tudi slovensko vprašanje. S tem, da tistega, ki je manjši, po- I nižujejo, gotovo ne delajo za trajno zbližan je. I V zadnjih časih se je ponavljalo vprašanje prw ključitve Strigove k Hrvatski banovini. Ce je večina prebivalstva za to, ne bo na Slovenskem nikogar, ki bi to oviral. Zanimivo pa je* da se ob pisanju o Strigovi nihče ne spomni, da sta pripadli tudi slovenski občini Osilnica in Draga pod Hrvatsko banovino in da to prebivalstvo želi zopet pod slovensko oblast, da ne načenjamo vprašanja hrvatskega pouka v slovenskih vaseh. Omenili smo nekatere stvari, ki mislimo» da jih je treba odkritosrčno povedati, ker se politika ptiča noja nikjer ne obnese. Iz tega je razvidno, zakaj smo morali delati »svojo« politiko. Predpogoj vsakega sodelovanja, ki si ga nihče bolj ne želi kot Slovenci, je polno priznanje enakopravnosti v vsakem oziru in polno spoštovanje narodne samobitnosti enega in drugega. Vprašanje števila ae more biti nikakor odločilno. Se enkrat naj poudarimo, da nas veseli, ko so hrvatski listi zapisali misli, ki kažejo k zopetnemu zbližanju med Slovenci in Hrvati. Mi bomo storili za ta cilj vse, kar je mogoče« Več kot misli in besede pa so seveda obojestranska dejanja. Politika dejanj, realna politika, nas bo končno zbližala, gotovo obojim v korist. Sedanje hrvatsko vodstvo, ki se j« odločilo ob sporazumu za realno politiko, boy upamo, imelo vedno več razumevanja za slovensko stališče. Novo bojišče v Abesiniji Iz vojnih dogodkov zadnjih dni je možno slutiti in sklepati, da se bo na afriškem ozemlju odprlo novo razsežno bojišče in sicer v Abesiniji. Že dalje časa so Angleži zbirali na su-danski meji tik ob Abesiniji velike množice vojaštva, topništva, tankov in drugega orožja, da zavzamejo nazaj tiste kraje, ki jih je italijanska armada zasedla v preteklem poletju. V Vaje angleških topnlčarjev ▼ Afriki. zadnjem času so pa Angleži prišli na dan še l bivšim abesinskim cesarjem Ha jle.Selasjem, kateri je v posebnem proglasu pozval sebi vdane Abesince, da naj odpovedo pokorščino italijanskim okupacijskim oblastem in naj ae zbero pod njegovim vodstvom, da si bodo zopet osvojili Abesinijo in pridobili izgubljeno svobodo nazaj. Sedaj je za to ugoden trenutek. Baje so na abesinskem ozemlju že izbruhnili večji upori in v Keniji so se morali Italijani te umakniti nazaj na staro abesinsko mejo. Ce bodo Abe-sinci sledili pozivu svojega bivšega cesarja in če bo angleška pomoč zadostna, se zelo lahko zgodi, da bo italijanska vojska zašla v neprijeten položaj, ker je okrog in okrog obkoljena in je stik z Italijo pretrgan razen po morski poti okrog Afrike in pa po zraku seveda. Na tej poti bi pa italijanske ladje in letalce pre-stregli Angleži. V splošnem pa za enWrat z afriških bojišč ni kakšnih posebnih poročil, razen tega, da angleško. letalstvo razvija nad vsem afriškim ozemljem silno delavnost. Da tudi italijansko letalstvo ne počiva, je seveda samo po sebi razumljivo. Tako se utegnejo v Afriki razviti še pomembni dogodki za bodoči razvoj. ona» u._^- Rana v nasi narodni skupnosti ___ ... « t -___f__Vu\lÌL-at'ilf Slovenski narod je bil v svoji, pred svetom skriti zgodovini, malokdaj tako tesno »trnjen v enoto, kakor prav v naših dneh. Res je, kakor bo v vsaki skupnosti nesoglasja, ki so plod ali človeške kratkovidnosti ali človeške slabosti ali pa obeh hkrati, tako so bila tudi v slovenski skupnosti mnogokrat trenja in borbe med različnimi mnenji, zla-sti v pogledu na vero. Ta različna mnenja so povzročila, da sta se med nami izoblikovala dva tabora: na eni strani velika večina kato-lištvu zvestih množic, na drugi strani plast aicer maloštevilnih, toda vplivnih liberalnih krogov, ki so predvsem po zgledu tujine zapustili pristnost katolicizma in ga v velikem delu tudi zatajili. Pogin liberalizma. Delitev v dva tabora je ostala značilna za Slovence prav do naših dni, ko se je za> čela izvajati pod vplivom raznih zunanjih okoliščin tudi na tem področju velika sprememba. Liberalizem je doživel svoj polom. Strašni zgledi iz tujine, kjer je liberalizem, kakor v Franciji, povzročil neizmerno gorja, eo streznili marsikoga tudi pri nas. Gospodarski nered, ki je le plod gospodarskega liberalizma, je mnoge vnete pristaše tega nauka prepričal, da se je treba vrniti zopet nazaj k pravim, krščanskim osnovam mišljenja in življenja. Tudi žalostna skušnja z mladino, ki ni ostala le na sredi poti kot njih očetje, ampak se je vrgla v objem popolnega brezboštva, je narekovala slovenskemu libe-valnemu človeku, da svoje stališče do vere in do katoliške skupnosti temeljito spremeni In tako se danes dogaja, da se slovenska skupnost, ki je bila dolgo razbita, zopet ob navija; ljudje se zopet strinjajo okrog krščanskih osnov javnega in zasebnega življenja beseda o liberalcih in klerikalcih se vedno manj in manj sliši. Med mladino liberalnega tabora je vstal celo močan pokret, ki se v več točkah zelo bliža zdravemu pojmovanju javnega življenja. Ta nova narodna skupnost je najbolj prišla do izraza ob smrti dr. Antona Korošca, ko se je tudi večina liberalne strani iskreno pridružila žalovanju za velikim voditeljem krščanskega slovenskega ljudstva. Kulturni boljševizem — naša rana. Vendar pa se je v to razveseljevo zbira nje zdravih sil slovenskega naroda vrinil rak, ki razjeda zdravje našega narodnega telesa. Ta rak je marksizem. Ne mislimo tukaj , ® na marksizem med delavskimi vrstami. Tudi tam je zelo razširjen in je povzročil veliko razdejanje. Toda to vsi vemo, vsi vidimo. Ne vidimo pa morda, da se je ta tuji rtrup zagrizel v velik del našega izobražen-•tva in ga razkrojil. Ko mi danes govorimo o slovenskem izobraženstvu, moramo ugotovit, d« Je v večini prepojeno s kulturnim boljševizmom. To ne velja samo za višje slo-je izobraženstva, velja tudi za večji del našega učiteljstva, ki je iz liberalizma zdrknilo ▼ moralni in kulturni boljševizem. Morda se 7 ne Mamo dovolj pomembnosti tega defctva. Toda ne bo ga težko razumeti, čele vmislimo v vlogo izobraZenstva. Izobražen-«vu pripada v narodu vodilna vloga. Izobra- Biki boljševiki, bodo vodili narod v boljševi-gi Je U8UeIj bo,*5evlk' bo vzgajal otro- ke boljševiško; če je profesor boljševik, bo učil gimnazijca v Bmislu boljševizma; le je vseučiliški profesor boljševik (in to je tudi marsikateri) bo vzgojil celo vrsto izobražencev, ki bodo potem apostoli kulturnega in moralnega boljševizma. Naše kulturne razmere. Trenutne razmere pri nas na Slovenskem dovolj zgovorno povedo, kdo je nosilec boljševiške miselnosti. Tako se je Društvo prijateljev sovjetske Rusije začelo najprej ustanavljati pri naši višji inteligenci. Sovjetski filmi v Ljubljani «o oblegani od boljševizma prenasičene inteligence, ki išče v njih nova dražila za svojo razrvano nrav in uprizarja ob njih navdušene manifestacije za boljševizem. Na našem knjižnem trgu kar mrgoli neštevilnih marksističnih književnih založb, od »Modre ptice« preko »Hrama« »Naše založbe« pa tja do Cankarjeve družbe, ki načrtno širijo marksistično selnost med Ljudstvom. Za našo i,lt , genco izhajata kar dve mesečni marl ' stični reviji- ki ju urejujeta brata k zaka, »Sodobnost« in »Ljubljanski zvon« ki kar tekmujeta med seboj, katera bo Uh pravoverno razlagala nauk makrsizma. K rodno gledaliiče v Ljubljani, ki živi od ljj skih žuljev, je postalo nekaka trdnjava k«L turnega marksizma. Na slovenski univeni ki bi morala biti po svoji miselnosti |e odraz miselnosti ljudstva, ki jo vzdržuje glavnem prevladujejo načela marksistična pojmovanja znanosti. Zdi se, da so to nekak, trdnjave sredi slovenske skupnosti, ki £jVju narodu odtujeno iivljenje in iz katerih «j» med ljudstvo duh marksističnega razkroja Na našem narodnem teieèu zija torej ne-varna rana, ki je zastrupljena in se naglo širi. Rana je toliko bolj nevarna, ker je M glavi. Ozdraviti to rano, tudi če bo bolelo, j» čimprej potrebno. Naša skupnost mora biti očiščena vse narodu in krščanstvu tuj» M. vlake, ki kazi lepoto narodove podob« la ruši njegovo enotnost. Obnova družine »Kdor ima mladino, ima bodočnost.« Ta stavek je resničen; toda prav tako resničen je stavek, da ima le tisti mladino in bodočnost, ki ima družino. Družina je živa pra-celica naroda, iz katere se vedno znova gradi in pomlaja. Zdrave družine — zdrav narod, bolne družine — umirajoč narod. V družini se novo življenje poraja, krepi in razvija; ne le telesno življenje, marveč tudi duhovno, nravno, versko in družabno življenje. Toda kakor se tam razvije, to je odločilno, ne le za starše in otroke, marveč tudi za Cerkev in narod. Ce cveto v družini strah božji, čistost, zvestoba, edinost in ljubezen, če izhajajo iz nje krepostni, to je pobožni, zanesljivi, delavni, čisti, pošteni, dobri in požrtvovalni ljudje, potem je za družbo in za narod dobro preskrbljeno. Kdor z odprtim in pozornim očesom gleda v svet, ve, da moderna družina ni več živa celica, ki bi dajala narodu take ljudi. Družina današnjega časa stoji v znamenju propadanja. Ta propad je segel tako daleč, da je načel že celo doslej še zdravo kmečko družino. Edinost, svetost in plodovitost, ti cd Boga hoteni temelji družine in zakona, se majejo, vera, zvestoba in soglasje je skoraj izginilo. V neštevilnih romanih in filmih m poveličuje nezvestoba in zakonolomstva Strašno je število zakonskih ločitev. predni« se pomilovalno smehljajo materni), ki so ohranile še veselo in nezlomljivo voljo do otrok. Število krst je večje kot število zibelk in kri nedolžnih, v materinem nawèjq umorjenih otrok vpije v neba Resni možje, ki se zavedajo svoje odg» vornosti, so že davno spoznali nevarnost Zdravniki, sociologi in psihologi so pisali» krizi modernega zakona in predpisali iv«ji recepte. Njihovo prizadevanje je bilo zanno. Kako pa naj zdravi zdravnik bolnika, äs pt not ranjihvz rokov bolezni ni poznal! Kaj pomagajo obliti od zunaj, če pa je organix« v svoji notranjosti obolel. To zadnje vzrok« obolelosti ne morejo oziroma nočejo spaniti. Kajti to je bolezen moderne družJbe sploh, odpad od Kristusa, odpad od Boga in njeg»' vih svetih nespremenljivih življenskih zakonov. Kristusa so izrinili iz družin in njego» križ so odstranili iz sob in kamric. Po hištl) bo pogasili ogrevajoči in poživljajoči ogenj vere in namesto tega so postavili maliki materializma, egoizma (sebičnosti) in uliva-ìeljnosti. gato no se dobri duhovi ljulxol Ns|s najveij« bojastro •o Iterilo* družin« Važna odločba vojnega ministra »Službeni vojni list« z dne ia januarja objavlja tale ukaz vojnega ministra: »Obveščen sem bil, da je pri vpoklicu obveznikov na orožne vaje preteklo leto večkrat priälo do tega, da so bili posamezni obvezniki klicani na vaje večkrat, včasih po petkrat, do-čim nekateri obvezniki niti enkrat. Zgodilo se je, da je bilo med temi obvezniki največ takih, ki so gospodarsko slabše situirani, medtem ko bogatejši niso bili niti vpoklicani.. Ker tak način vpoklicanja obveznikov, vpliva na moralo širokih slojev, naročam: ' 1. da poveljniki armadnih in divizijskih' oblasti pošljejo svoje načelnike štabov ali njihove pomočnike v posamezna vojna okrožja, da pregledajo, ali in kolikokrat so se ponavljali taki primeri pri vpoklicu na orožne vaje.; 2. če bi se izkazalo, da so se ponovno vpoklicali na vaje, in sicer zaradi nepravilnega poslovanja posameznih organov, bodo krivci poklicani na najstrožji odgovor; 3. ker bo tudi letos prišlo do vpoklica na orožne vaje, bodo poveljniki armadnih in divizijskih oblasti organizirali načrt vpoklica na orožne vaje ter vodili evidenco o njihovem vpoklicu, tako da se omenjeni primeri ne bodo več dogajali Pri izdelovanju načrta vpoklica obveznikov na orožne vaje bodo morali strogo paziti, da se smejo obvezniki, ki so slabše situirani, kakor tudi njihove komore, vpoklicati v tistem času, kadar niso neobhodno potrebni doma za delo v kmetijstvu, gospodarstvu ali trgovini oziroma v kakšni drugi gospodarski panogi; 4. poročilo o nepravilnem vpoklicu na orožne vaje v letu 1940 mi bodo poveljniki armadnih in divizijskih oblasti dostavili do 15. februarja 1941 s potrebnimi pojasnili o vsakem posameznem primeru. Minister za vojsko in mornarico, častmi adjutant Nj. Vel. kralja, armadni general Peter Peiii s. r. Peti letni občni zbor Kmečke zveze V nedeljo 26. januarja bo imela stanov» ska organizacija slovenskega kmeta Kmečka zveza svoj redni občni zbor. Vršil se bo v: Ljubljani, in sicer v Frančiškanski dvorani z začetkom ob 9 dopoldne, to je po prihodu vseh vlakov. Ta občni zbor se bo vršil v znamenju petletnice obstoja Kmečke zveze. Po» dano bo poročilo o delu in uspehih organizacije v tem razdobju. Po občnem zboru (okoli 12. ure) se bodo udeležili delegati Krajevnih kmečkih zvez spominske slovesnosti na grobu velikega pokojnika in dobrotnika Kmečke zveze dr. Antona Korošca. Delegati bodo odšli na grob v sprevodu in z društveno zastavo na čelu. Prosimo vse, ki so bili določeni za detonate, da se občnega zbora gotovo in točno udeležijo. Odbore KKZ pa ,ki delegatov še niso določili, opozarjamo, da to storijo čimprej. Delegate javite glavni pisarni v Ljubljani in jim izstavite pooblastila na obrazcu, ki jih je poslal glavni odbor. Prva pošiljki sovjetskega bombaža prid« te dni v Belgrad. S» Angleški Spitfireji, najhitrejša letala na svetu zvestobe, čistosti in požrtvovalnosti umak-iz naših hiš. Duhovi uničevanja, prepira razdora, nezvestobe in razbrzdanih strasti so začeli svoje zlobno uničevalno delo. Papež Pij XI. je leta 1931 svareče dvig-svoje roke v okrožnici o krščanskem za-in položil svoj prst na boleče rane, na boleha današnja družina in obenem človeSJvu pot k reSitvi: Samo Kri-Odrešenik in Zveličar more rešiti na bolno družino. On je družino odrešil in zvezo moža in. žene v sveto in po-občestvo. On nam je dal v avojem zgled v sv. Družini v Nazaretu. nam je resno za obnovo našega napotena moramo v naše družine spet pri-Kristusa. Potem mora krščanska vera živa v naSih družinah. Tako kot je na ženitnini v Kani galilejski blago- slovil dva mlada novoporočenca ob začetku njihovega zakona, tako bo tudi danes razprostrl blagoslavljajoč svoje roke nad naše družine in jih napolnil s svojim svetim blagoslovom. Kjerkoli je ljubezen med možem in že-■o posvečena po ljubezni do Boga, da je od-svit neskončne božje ljubezni, tam se bo družina spremenila v božji vrt sreče in miru. Kjer mati spet sklepa ročice svojega otroka k molitvi in mu dela križ na njegovo čelo, tam bo družina postala svetišče, polno milosti, kraj dobrih duhov, miru in soglasja. Ce hočemo obnove, tedaj mora postati spet Kristus Kralj in središče v naših družinah. Iz tako prenovljene družine bo zrastlo spet narodu in Cerkvi novo, močnejše in boljše življenje. Nemška lovska letala »Mes sersehmidU nad Anglijo ------------- §p©8 Vojna divja dalje Vojna je (udi v pretekom tednu rušila in uničevala kar naprej brez prestanka in pre-■ledka. Včasih se zdi, da so na nekaterih bojiščih vojne operacije za čas prenehale, ali vsaj ponehale, toda to je samo videz, kajti le tez nekaj dni pa 5e z hujšo silo začno svoje razdiralno delo. Kakor je mogoče razbrati iz posameznih vojnih dogodkov in prav posebno pa iz časopisnih poročil, se vojskujoče države «Ino pripravljajo, da bodo v pomladnih me «ecih, ko bodo vremenske prilike ugodnejše, ena po drugi udarile z vso močjo. Zdi se, da hoče Anglija na vsak način zavleči vojsko vse dotlej dokler ne bi nastopila Amerika z vso pomočjo na evropskih bojiščih in tako prihitela na pomoč ogroženi Angliji. Zalo so najbrže vse angleške operacije več ali manj zavlačevalni po-skusi in iskanje časa za poznejše vojne podvige, ko se bo bila odločilna bitka. Na drugi strani ae pa seveda tudi Nemčija z vso resnostjo in temeljitostjo pripravlja na trenutek, ko bo njihov vodja Hitler dal povelje nemški kopni armadi, da se izkrca na angleškem otoku, vkoraka v London in tako zaključi strahotno vojskovanje. Kako se eni in drugi pripravljajo, nam bodo pokazali pomladanski meseci in je .verjetno, da moramo na pomlad pričakovati •irahotnih napadov. Za sedaj si pa na kratko oglejmo vojne dogodke preteklega tedna po posameznih bojiščih. Afriško boj idèe Ce izvzamemo italijansko-grško bojišče v Albaniji, se vrši vojna na suhem za sedaj le na afriškem ozemlju. Zdi se, da bo polagoma zaporela vsa Afrika na neštetih krajih v vojnih poi.arih. Angleži se pripravljajo na zadnji naskok na oblegano trdnjavo in pristanišče Tobruk v italijanski Libiji. To trdnjavo to že popolnoma obkolili in vedno le dovažajo težko topništvo, dočim pa letalstvo iz zraka, vojno brodovje pa z morja bombardira veliko trdnjavo. Vsak trenutek moremo pričakovati splošnega napada in če pade ta trdnjava bo Gra-zianijevi vojski zadan zopet težek udarec. Mesto ta trdnjava Tobruk sta za Italijansko armado velikega pomena. V mestu samem in v okolici )s vse polno vojašnic In utrdb, polno skladišč ■afte in živil. Izredne važnosti je za italijansko mornarico tobruško pristanišče. V njem z lahkoto najde zatočišče in zavetišče nad 60 največjih vojnih ladij, ker je morje v pristanišču globoko nad 15 m, kar zadostuje tudi za največje ladje. Prav zaradi pristanišča so Italijani posvetili Tobruku veliko pažnjo in ga najbrže ie bolj utrdili, kakor drugo vojno luko Beng-hasl. Angleži se tega dobro zavedajo, zato kopičijo pred trdnjavo velike množine svojih čet In orožja. Nemci gredo na pomoč 2e dalje časa se je govorilo, da se vozijo nemški letalci v Italijo, da ji pomagajo, ker Je v Afriki prišla zaradi angleškega prodiranja t neprijeten položaj. Za »voje oporišče so «i Neme, Izbrali otok Sicilijo. Od tu naj bi nem-ako letalstvo nadziralo takozvani sicilijanski preliv, to je morsko ožino med Sicilijo in afriškim obrežjem. Angleškim ladjam naj bi preprečili svobodno gibanje iz zahodnega dela Sredozemskega morja v vzhodni del. Prišlo Je že do rehke pomorske bitke ravno v teh vodah, kjer » bite precejšnje izgube na obeh »traneh. Potopljena ita bila en italijanski rušilec in era angleška križarka. En angleški rušilec in ena nosilka letal sla pa bili hudo poškodovani. Pri tej priliki je bilo po angleških poročilih sestreljenih 12 nemških bombnikov, kar predstavlja za nemško letalstvo tudi precejšnjo izgubo. Angleški piloti so izvedli nadalje hud napad na nemško letališče Catania na Siciliji, kjer so zažgali 40 nemških letal na tleh. Nemški bombniki so napadli otok Malto in vrgli veliko bomb na mesto La Valette in ponovno poškodovali angleško nosilko letal, a so sami izgubili 10 bombnikov. Vojska v Albaniji Na albanskem bojišču so boji v zadnjem času nekam zastali. Kaj je vzrok, ni znano. Nekateri mislijo, da so v Albaniji že nastopili nemški letalci. To najbrže ne bo res. Resnica je, da so Italijani v letalih prepeljali čez Jadransko morje mnogo čet, ki so s protinapadi zaustavile grško prodiranje. Grki sicer še napredujejo, toda zelo počasi in si morajo z bajoneti osvojiti vsak košček zemlje. Italija je v preteklem tednu izmenjala svojega vrhovnega poveljnika Sodduja in na njegovo mesto je stopil sum šef generalnega štaba general Ca-va'tero, ki bo pripravljal protiofenzivo, ki naj potisne Grke iz Albanije in prodre morda tudi v Grčijo samo. Cas nam bo pokazal, če bo imel več sreče, kakor njegovi dosedanji tovariši. Velik uspeh so Grki dosegli v Jadranskem morju, kjer so najbrže njihove podmornice tor-pedirale dva velika italijanska potniška parnika in sicer Lombardio (20.000 ton) in Ligurio (15.000 ton). Ladji sta prevažali čez morje vojake in orožje v Albanijo. Zaradi nevarnosti pomorskih prevozov se Italijani za transport svojih čet v Albanijo poslužujejo velikih prenosnih letal, med katerimi so baje tudi nemška letala tiste vrste, s katerimi je Nemčija lansko spomlad prenašala svojo armado na Norveško. Italijansko letalstvo je izvršilo v preteklem tednu par hudih napadov na grška mesta, med drugim tudi na Solun. Nemftko-angleško bojig^ Začetek ledna je bil dokaj miren, p ■ >■* fjwlrm tn nn nnnnvm, ...)!..> >. koncu ledna so pa ponovno odleteli letalci na London in druga angleška mesta zmetali na tisoče tažigalnlh bomb predvsem " London in Bristol. V povračilo za te nemih napade so pa Angleži bombardirali nemSka ' staniška mesta v Nemčiji Mini, kol WilheW haven in Bremen ter razna mesta ob Itok,,. skem prelivu, kjer mislijo Angleži, da hty, nemški vojaki, da ob ugodni priliki njpadjj, Anglijo. Kakšnih posebnih bojev pa na lem £ jišču ni bilo. Zadnji čas je postala podmornilk, vojska precej milejša od prejšnjih tednov in „ Angleži imeli dokaj manjše izgube kakor pre; Vendar smo mnenja, da je vse to le mir viharjem. Prišel bo čas, ko se bodo na tea bojišču vršili najhujši boji, ▼ katerih m boHj prav temeljilo pomerile nemške in angleške iilt Kako pa Amerika? Vsa ameriška javnost, prav posebno p« ameriška vlada t vsemi svojimi ministri, jt mnenja, da je treba brez ozira na denarne trt« z vsemi silami pomagali Angliji, doklu j> še čas. To spoznanje vedno bolj osvaja Ameri-kance. V Ameriki so pač mnenja, da bi Angliji, če se bo morala sama bojevati na tolikih bo. jiščih proli Italiji in Nemčiji, prej ali itj omagala in bi nad njo !n nad vsem ogromnim angleškim imperijem zavladali Italija in Nem-čija. Tedaj pa, tako pravijo, bomo prilli ml, Amerikanci na vrsto In tedaj pa gorje mm Najbrže bo takšno stališče pravilno in iato » ne sme izgubili trenutek več, da bi še nadalj« oklevali z takojšnjo pomočjo. Nemško časopij« je lo stališče Amerike oslro obsodilo, obnea pa Izjavlja, da bo ameriška pomoč prišla lik prepozno, ker bc Nemčija že v prihodnjih I mesecih z vso silovitostjo napadla Anglijo, k« ameriška pomoč še ne bo prišla. Angleži pa a* sprotno poudarjajo, da bodo Angleži tudi ie tako hud nemški napad vzdržali vse do ledij, dokler ne pride ameriška pomoč. Slišijo * p« tudi ,že glasovi, da bo Amerika aama U do I. aprila letos stopila v vojno na strani AngHje. Avstralske čete. ki s* bore proU ,MiJlnH y •eversi Afriki aročite najboljši in najbolj razširjeni slovenski tednik, ki je „DOMOLJUB" inaša vedno dve strani slik. Poleg tega pa dobtte za malenkostno ceno bogato rilo „Slovencev koledar" — ki bo izšel tudi to leto — če ste naročnik „Domoljuba", glejte si „Slovenčev koledar" pri vaših sosedih, če ga sami nimate! — Naročite omoljub" takoj pri zastopniku v vaši fari ali pa direktno pri upravi „DOMOLJUBA", Ljubljana. 75.050 dinarjev pofarnif) podpor uprava „DOMOLJUBA" do danes že izplačala svojim zvestim naročnikom. .Nesreča nikdar ne počiva ..." aročite »Domoljuba« že v mesecu januarju in plačajte naročnino, i je za leto 1941, za one, ki jo bodo plačali že v januarju, ostala espremenjena, t. j. 38 din — s tem si boste pridobili pravico do ožarne podpore 1000 din v primeru požara vašega doma. Izplačilo 1000 dinarjev požarne podpore določa naslednji pravilnik: L Vsak naročnik »Domoljuba«, ki je r esecu januarju poravnal celoletno narodno za leto 1941., prejme od uprave »Domo-ba« podporo v znesku 1000 din, ako mu tem letu hiša, ▼ kateri redno stanuje, gori, da ▼ njej ni mogoče več stanovati, ročnikom, ki nimajo lastnega stanovanja, jim ob požaru pogori stanovanjska rava, se povrne resnična ikoda do tisoč arjev. II. Naročnik »Domoljuba« je oni, na ar naslov list prihaja, oziroma kdor jo isan pri poverjeniku, ne glede na to, kdo dal denar za naročbo lista. III. Naročniki, ki prejemajo list pri erjeniku, naj tam plačajo celoletno na-nino ▼ zgoraj navedenem času in po- , da bosta seznam naročnikov in na-ilnica pravočasno odposlana upravi »Do-ljuba« v Ljubljani. IV. Naročnik-pogorelec naj naznanilu ožaru priloži potrdilo županstva in žup-a urada, da mti je brez lastne krivdo pogorela stanovanjska hiša ali stanovanje, in da je — če prejema list pri poverjeniku — res pravočasno plačal celoletno naročnino za leto 1941. V. Požarna podpora se ne izplača, četudi bi bili izpolnjeni vsi drugi pogoji: 1. pogorelcu-naročniku, ki je požar sam povzročil; 2. naročniku, ki mu pogore samo gospodarska poslopja: hlev, skedenj, svinjaki, •tclnik, kolnica, kozolec itd.; 3. stanovanjskim podnajemnikom; ■A. lastniku dveh ali več stanovanjskih hiš, ako mu pogori hiša, ▼ kateri redno np atanujo Če pogori hiša možu, čigar žena je naročena na »Domoljuba«, ali hiša očeta, čigar sin ali hči prejema »Domoljuba«, po-gorelec nima pravice do podpore. Uprava »Domoljuba« «e bo tega pravilnika točno držala in prošenj neupravičencev ne bo uvaževala. V letu 1940 pa ie celo požarno podporo prejelo 28 f,Domoljubovih" na-ročnikov, * ki so pravočasno plačali naročnino ca Domoljuba} Dva pa sta prejela delno povračilo požarne škode] ker sta bila le najemnika in Jima je pogorelo) pohištvo. Naročniki, ki so prejeli polarno podporo so i Bratnn Jakob, Besnice 16, Trebeljevo. — Cnčeli Elizabeta, Kunova 31, IvanjcL — Lekše Ana, Rav< ne 10, Leskovee pri Krškem. — Malovrh Jane« Briše 26, Polhov Gradec. — Babi« Andrej, Brito št. 13 pri Kranju. — Novak Anton, Jagnjenica, Ra dede pri Zidanem mostu. — Setar Vinko, Sv. Lov< rene 84, na Dravskem polju. — Gorše Stefan, Za pudje 2, Dragatuš. — Pospeh Mihael, Srževica 22 Ponikva. — Pestolnik Frane, Cepijo 7, Lukovica. — Juteršek Ivana, Loke 7, Šmartno v Tuhinju. — Stravs (Jemee) AlojsiJ, Davča 18, Sorlca. — Jemo« Polona, Davča 13, Sorica. — Jureti« Fran«iika Ostrog 1, ŠL Jernej. - Rupar Janes, Log 28, &kOi Ija Loka. — Borišek Alojs, Sela 18, Polšnik (Liti' Ja). — Znldaräif Frase, Mall Lo&ük 1, Turjak. -Gabrijel Martin, Stane 15, Mirna. — VlaSiš Anten Bedenj 6, AdleiičL — Pongerfar Frane, Mirna vai it 9, Trebelno. — Mali« Frane, Vinica 41, pri Cr noralju. — Pesdlr Karel, Vnanje gorice 93, Brezo ▼Ica. — Marolt Valentia, Gaberjo 18, Janče. -Planlnšek Frane, Pristavite 16, Št Vid pri StiSnl — Maigoa Valentia, Martinjvrh 48, Železniki -Končan Irana, Horjul 72. — Grebene CiriL Orešje Sv. Križ pri Litiji. — KokalJ Marjeta, Bišče 24 Ihan. — Mer« Fran«, VeL Varnica 63, Sv. Andrai v Halozah. — Frane Perko, Golnik. Ne odlašajte, ampak takoj naročite »Domoljuba in ga plačajte že januarja meseca a sem zastopnikom! Poslali smo Vam več izvodov današnje številke tacijo. — Pridobite novih Opozarjamo DOMOLJUBA" za naročnikovi na 390 nagrad, ki so razpisane za naročnike „Slovenčevega koledarja". Rešujte zato križanke v koledarju in pošljite nam rešitve križank vsaj do 15. februarja 11. Žreb bo izbral nagrajence med onimi, ki so eno ali drugo križanko pravilno rešili I Siran 6-__________— ■■ K A J JE JVOVEG4 OSEBKE VESTI o Za Upnika t gpitalifu je imenovan gospod Anton Pogačnik, dosedaj kaplan pri Sv. Jakobu v Ljubljani. o Koii niški dekan. Z odlokom belgraj »kega nadškofa dr. Ujčiča je postavljen v Niša za župnika in dekana g. Viktor Zakrajšek, duhovnik ljubljanske škofije. Novi župnik bo nastopil svoje službeno mesto prihodnje dui. Sedai jI župnik in dekan g. Avramovič se vrača na svoje prejšnje službeno mesto kot Župnik v Zhječar. — Čestitamo! DOMAČE NOVICE d Same sa seda« martire en milijen dinarjev. Leta 1939 sredi avgusta je izšla uredba, s katero je pravosodno ministrstvo vpeljalo poleg dragih sodnih taks tudi posebne sodne markice. Uredba določa, da morajo stranke v sodnih zadevah in pravdah doplačati k vsaki tarifni postavki (h kolkom itd.) še poseben doprinos v obliki sodnih markie. Ta doprinos je določen na 10% vsake tarifne postavke. Ta prispevek je namenjen za vzdrževanje sodnih poslopij in zemljiških knjig, kakor tudi za zidanje novih sodnih poslopij. Dne 15. septembra 1939 se je pričelo na vseh sodiščih v državi pobiranje tega prispevka, plačanega v obliki sodnih markie. Te markice, tako jim pravijo, so donesle ie prav čedne milijone sodni upravi Lani so stranke samo na ljubljanskem okrajnem sodišču plačale nad 162.000 din v markicah. Vsa Slovenija pa je plačala po splošnem računu lani gotovo nad en milijon dinarjev za markice. d Ministrstvo za prehrano so ustanovili te dni v Belgraju. Za prvega ministra za prehrano je bil imenovan dr. Milan Protič. d Kako pa ljubljanska. Belgrajsko vseučilišče je dobivalo ves čas svojega obstoja obilna darila in volila zavednih Srbov. Rektorat univerje je Izdal posebno knjižico o teh volilih in ugotavlja, da Ima univerza 75 različnih skladov, ki so vsi skuj«] brez obresti in oe upoštevaje izvršena izplačila «3 milijonov dinarjev. S tem denaijem izdaja univerza raaif publikacije in doti a znanstvena dela. Nobena droga univerza r naši državi se s takšnim premoženjem ne more pohvaliti. d Žene in dekleta! Vigred, Ženski list, je vai list Naioča se pri upravi Vigredi, Ljubljana, Pražakova 8. d Zvišanje mezd pri Trboveljski preme-gokopni družbi Prejemski trboveljskih rudarjev .so se v primeri s temeljnimi mezda- Zahvala ?00«), za služkinje in postrežnice mesečno 48 do 50 din (mezdni razred I)- Za nekvalificirano pomožno osebje v gostinskih obralih se plača najmanj 97—101 din (mezdni razr. IV). Preti kaši ju vam priporočamo izvrstni Remedia sirup. Dobiva se v vseh lekarnah. Zahtevajte izrecno samo domači preparat Remedia sirup, ki je kvalitetno prav tak kot dragi inozemski preparati. Za Slovenijo je poverjeno glavno zastopstvo poznani lekarni Bahovec v Ljubljani. d Divjelavska brezvestni. So med divjimi lovci tudi taki, ki ne lovijo divjačine o-'krito s puško v roki, ampak zločinsko iu zahrblno na zanke in pasti. Nedavno je lovski čuvaj v kamniški okolici pregledoval re-v:r fai si skozi ozki prehod med grmovjem «tiral pot. Naenkrat pa ga je zgrabila nevidna roka za prst in ga potegnila kvišku. Lov-■ki čuvaj je kriknil od bolečine in si obedoval svoj prst, ki je močno krvavel. Po ne-sreči je bil namreč vtaknil roko v nastavljeno mü k ZJ " ^ ki ie zanko in mu k grečI gamo posnel kofc) ,n mMo na p slu Kamen, ki je služil za vzmet zanki, le 2n£ * V k' ^ W bÌ1 !°VSki fiuvaÌ Ob il! Ijenje, le bi ga zanka prijela za vrat Brez Testni divji lovci, ki nastavljajo zaTe po ^- zdu, niso nevarni samo živalim, ampak tUlll ljudens. d Kako Je s sladkorjem. Ministrstvo r nane je objavilo v belgrajskih listih n»«|J' oje podatke o cenah in potrošnji sladkori«. Tvora ice sladkorja nimajo razloga, da J*' šajo cene sladkorja v tej dobi, t. j. do i 6 ' tembra 1941; ker je aladkor že izdelan in £ v njegovi ceni vsebovani vsi proizvajalni stm. ški. Od L septembra 1940 do 31. decembri 1940, torej v štirih meeecih, Je bilo dano » prodajo 3480 vagonov sladkorja, torej mesci no 805 vagonov in dnevno 29 vagonov, v «j. gocrjajočili mesecih 1939 je bilo danih i premet 3367 vagonov, torej mesečno 841 ali dnevno 28 vagonov sladkorja. V zadnjih šli. rih mesecih 1938 je znašala prodaja sladkor, ja samo 725 vagonov mesečno. Sprejem mladeničev v Inženirsko pod. častniško šolo v starosti od 18 do 21 let j, Vojno podkovsko iolo v starosti od 17 do 21 ieL Rok za prijavo jc do 15. marca t L _ Vsa tozadevna pojasnila dobite «traeno it pismeno: Koncesionirana pisarna Per Frasi, kapetan v p., Ljubljana, Maistrova ulica H Za pismeni odgovor priložiti kolek ali znanko za 10 din. d Brezvestno veriiništvo. V 5993 primerih so oblasti uvedle postopke proti kršiteljem določb zakonskih uredb za pobijanje draginje in brezvestnega verižništva v vsej državi, razen na Hrvatskem, v času od 1. m»-ja lani do 2. januarja letos. Od tega števila je odpadlo na področje Belg rada 447 primerov, na dravsko banovino 285, na vrbaskt 268, na drinsko 919, na zetsko 262, na donavsko 1883, na moravsko pa 1006 in na var-darsko banovino 943 primerov. Na podlagi določil zakouov je bilo 23 oseb poslanih m prisilno bivanje v zapuščene kraje, in siter iz Beljrrada 2, iz Slovenije 2, iz vrbaske Innovine 1, iz drinske 3 in iz donavske banovine 15. Najvišje denarne kazni so biie Iv rečene do višine 100.000 din, najdaljša dob» prisilnega bivanja pa znaša po 6 mesecev. d Ne zabavljajte, ampak aazaauitr! Vse prijave po uredbi o pobijanju draginje ia brezvestne špekulacije kakor tudi po «si»-lih uredbah, ki imajo namen pobijali draginjo, nadzorovali cene, se morajo pošiljati splošni upravni oblasti prve stopnje (okr. na-čektvu, predslojni'tvu policije, na področja uprave Belgrads pa pristojnemu okraju). Prijave pa se lahko pošiljajo tudi ostalim obla-»tem, kakor pr. drL tožilcu in sodišči, uradu za nadzorstvo nad cenami itd. Prijave smejo biti tudi nepodpisane. V«e posle glede takšnih prijav izvajajo splošne upravne oblasti prve stopnje, ki ao pristojne tudi za presojanj» vseh teh stvari. d Kritike nikoli ni preveč. »Hrvatski dnevnik« prinaša uvodnik, kjer se bavi z rai-burjenjem, ki je zadnje čase nastalo zaradi kruha itd. List naglaša, da za vse, kar je po manjkljivo, ni treba delati krive oblasti. Nato pa pravi: »Opazujte delo vsakogar in ga kn-tizirajlel Toda ne kritizirajte le tistih, M opravljajo odgovorna dela, temveč tudi tisi* ki kritizirajo. Zakaj tudi kritika mora bi" podvržena kritiki! Ce kdo zabavlja, vprašaji« ga, kako bi on naredil, ko bi bil na mestu tistega, ki zabavlja nanj. Spomnite ga <«dJ na njegova prejšnja dela, če je morda k(W VINA. Za težko delo je močno vt»®l Dobite ga najlažje^ pravljal kako odgovorno narodno ali držav-j> opravilo. Da pa boete dosledni, ne pozabe, da na zemlji živi Se nekdo, ki vam je isti drag in blizu. To je vaša spoštovana ©ba. Se njo vprašajte, kaj je storila in kaj storila, ko bi imela priliko. Zanimajte se lìdi, koliko iz vas govori iskrena želja, da i se položaj popravil, in koliko je v tem ste drobne sitnosti, ki ni le »hrvatska«;, mar-i splošno človeška. Kritike nikoli ni preči Toda tudi dela in poštenosti ni nikoli Lrevečl Poštenje pa mora biti tako, da vsak, ci spozna, da je nesposoben, zapusti svoje jiesto, toda častno in čistih rok, brez repa, ki bi se vlekel za njim od ulice do pisarne. Najvažnejša pa bodi zavest, da je to naša emlja, naša domovina, da se moramo za njo «i brigati, da smo vsi odgovorni za njeno ■ nje.« d Tujega nič — svojega nikomur. Patri-irh srbske pravoslavne Cerkve, Oavrilo, je itos v svojem novoletnem pismu srbskemu rodu med drugim tole naglasil: »Stoletne »Igote okrutnega trpljenja, ki je bil na njih trižan naš narod, so mu dale veliko in gren-to skušnjo, da pozna gorje suženjstva pod tu-jno in da ceni blagor svoje svobode. V tem fpoznanju svoje težke in mučne preteklosti Ser svoje srečne sedanjosti, naš narod črpa /oljo in moč energije za svojo boljšo in sve-ilejšo pi ibodnjost. V svoji mučni stoletni borii naš narod nikoli ni v sebi gojil kakih imperialističnih osvajanj tujih dežel ter pod-larinljevi nja tujih narodov, marveč se je po levje bojeval za svojo svobodo, za svoje pravice, za svoje dostojanstvo, za napredek, sla-o in veličino svoje narodne države na og-fjiSčr svojih prednikov. Ta duh bo vedno »reveval tudi sinove in hčere naše narodne Iržave Jugoslavije: Tujega nič — svojega ni-TomurJ« d Ne samo v Sloveniji, ampak povsod po Jugoslaviji je zapadel te dni visok sneg, ki jovzroča velike motnje zlasti v železniškem prometu zaradi snežnih žametov. d 70 letnieo plodnega in nesebičnega dela » praznovala letos celjska gasilska četa. — d 60 industrijskih podjetij je bilo usta-jovljenih v Belgradu, od tega 25 v sami prestolnici. d Največji most v naši državi in najbrž udi v Evropi je most čez reko Taro v Črni gori. Srednji lok ae boči 155 tn nad gladino roke. Most bo veljal 12 milijonov dinarjev. Baje vsa Evropa ne premore tako slikovitega mostu. d Zaradi napačno postavljene kretnice jo zavozil na zagrebškem kolodvoru potniški vlak iz Zidanega mosta na napačni tir ter trčil v salonski voz pomočnika železniškega ministra. Vagon je bil čisto razbit Mnogo potnikov je bilo lažje ranjenih. d Nekateri naši mlini so naročili posebne opreme za predelavo koruze, da se bo mogla v teh mlinih zmleta koruza vskladl ščevati tako, kakor pšenična moka. IZ DOMAČE POLITIKE p Počasi, pa gotovo. Pretekli teden se je politično življenje v Belgradu spet oživilo. Bilo je vsak dan mnogo političnih posvetov in pogovorov, ki se jih udeležuje tudi politični naslednik rajnega dr. Korošca, predsednik dr. Franc Kulovec. Na dnevnem redu je sicer sprememba vlade, ker je treba spopolniti nekaj mest ter pri tem rešiti tudi vprašanje slovenskega deleža v vladi. Poleg tega pa bi se ob tej priliki ustanovilo novo ministrstvo za prehrano, ki pa je zanj treba določiti še natančno področje, za kar pa je treba precej priprav in tehtnega premisleka. Zato pretekli teden še ni bilo rešeno vprašanje pre-osnove vlade, kakor so nekateri pričakovali. NESREČE n V sneg se je zgrudil in zmriniL Silen mraz je zahteval svojo prvo žrtev v mariborski okolici, kjer je zmrznil 71 letni delavec Jakob Kerbler iz Vurmata. Kerbler je živel f sto jo s,taro ženo v samoti v hribih, v Vur-matu nad Selnico ob Dravi. Zen a je zbolela na smrt, pa se je starček odpravil v najhuj šem mrazu ter v velikem snegu k Sv. Duhu na Ostrem vrhu, da bi dobil tam kako zdravilo. Med potjo pa ga je na osamljenem mestu najbrž prijela slabost, da se je zgrudil v sneg in ker ni bilo nikogar, ki bi mu bil pomagal, je zmrznil. n V lendavskih goricah so našli zmrznjeno 52 letno Julijano Raj iz Lendave. n Konj ga je brcnil. V Orlici pri Vuhredu je brcnil konj v trebuh 59 letnega posestnika Česa potrebujemo (Iz kmečkih vrst.) Ko nemila usoda pošilja težavo za težavo na aš kmečki stan, bi nam bila prava rešilna be-eda dobrodošla bilka, katere bi se oprijeli. Ali Ismo tudi sami krivi stiske, ko prekrižanih rok "rnaino. Potrebujemo močne stanovske organi-icije. Dejavne in odločne. In česa še bolj? Mož otrebujemo, nesebičnih, značajnih, ki se bodo ■rtvovali za blagor kmečkega stanu — Ko naš mečki rod razjedajo stare rek-rane: načelo vsak am zase, nedostopnost za organizacijo, pomanj-»nje smisla za skupno zadružno delo itd., tem ~>l| iščemo opore izven sebe. Pomagala naj bi zava, banovina, drugi 3lanovi. — Kako velika nota! Rešitev je v nas samih. Iz našega kmečkega rodu morajo zrasti 10?je, ki bodo znali saino eno: žrtvovati se za "<>1 stan. Kje. kako? O, koliko dela jih čakal "amo organizacijo Kmečko zvezo. Pa išči in ci, da boi našel za krajevni odbor pridnega inika. Imamo mladino, nesebično, iskajočo dela, i se tolikokrat izgublja od gostilne do brez-membnih Iger. Le na eno pozablja: na svoj Sho preizkuSani kmečki stan. Mladinski odseki nečke( zveze, Ženska kmečka zveza naj bi bili Se bolj kot doslej krožki vztrajnega in nesebičnega deia za bodočnost kmečkega stanu. Mladino našo gledam. Tudi ono iz naših društev. Nadebudno, mnogo obetajočo. Ko si ustvarijo lasten dom, svojo družino na kmečki grudi, ali navadno ne pozabijo na vso prejšnje delo pri druStvih? Zaman jih iščeš pri kmečki organizaciji, pri občni ali zadrugi. Zakaj? Zajelo jih je delo; boi za obstanek na kmečkem domu. In še to: delo na grudi jih je našlo neredko malo ali nič pripravljene. To sledi.je bodi opomin našim društvom in društvenim delavcem na deželi, da bo treba kreniti v novo smer... Potrebujemoi močno stanovsko organizacijo Kmečko zvezo. Močno ne samo po številu pripadnikov, ampak tudi po dejavnosti posameznih članov. Ko kličemo po vztrajnih, nesebičnih delavcih, ki se bodo res žrtvovali za sveto kmečko stvar, vemo: prinesel jih bo čas. Stiska za kmeta bo morda takrat še hujša. Zato se vprašajmo: Kaj smo storili doslej za naš stan. Naš pesnik pravi: »Kar more, to mož je storiti dolžan.« — Dolžnost stanovskega dela nas kliče Da bo vsaj našim kmečkim otrokom zasijalo lepše soncet ^ 0 • Miei+tujte. ASPIRIN TABLETE! Pante na 8 a y e r - j e v k r 11 : • • •• ••«••!«•••• mmm ft. tfc ««« •«•*. m*. itHt A h tona Miklavca. Miklavc se je zatekel v bot« nišcico, kjer pa je poškodbam podlegel. n V snega je zmrznil na Votogi blijn Vranskega- Telesfor Razenštajn Iz Smartnega ob Dreti, oče peterih nedoraslih otrok. n Plast premoga ma je stisnila prsni kol. V novem premogovnika Vranja pe. v St. VI* du pri Velenju je zasulo v rovu 35 letnega Vinka Jelena. Nesrečniku je plast premoga stisnila prsni koš in zlomila ved reber. Poškodbam je podlegel n Ko sta podirala bukev, je ta padla na Ivana Ogorevca, posestnika v Brezjem, občina Globoko, in njegovega delavca Ivana Bra-taniča. Bratanič je dobil smrtne poškodbe, Ogorevc pa le manjše praske. Novi grobovi m Umrli so: V Stopanji vasi posestnik Anton Vrbinc, v Mariboru Stefanič Ivana, v Žalcu živinozdravnik Ivan Fischer, pri Veliki Nedelji mati g. župnika Uršula Skuhala, v Teharjih posestnik Franc Pušnik, v Mozirju vdova po tovarnarju Fani Goričar, v Metliki narodni poslanec Dako Makar, v Selcih nad Škof jo Loko 87 letni Jožef Grošelj, v Kamni gorici ključavničarski mojster Franc Sparo-vec, v Mariboru kavarnar Aleksander Klešič, v Turju nad Dolom pri Hrastniku posestnik Jernej Oiožen, v Slov. Konjicah posestnik Ignac Kuk, v Trebnjem Anica Javornik, v Moravčah trgovka Angela Kolbe roj. Tome, pri Sv. Juriju ob Taboru Neža Lončar, v Ma-riberu Sofija Amalija Breznik roj. Skuhala, v Štora h vdova po šol. upravitelju Amalija Burnik. — V Ljubljani so odšli v večnosti trgovčeva vdova Arma Reichl, 75 letna Ana Merkužič, Marija Hassler roj. Skrj, uslužbenec svečartae J. Vovk, major Miodrag Aran-djelovič, žena uradnika drž. železnic Leopoldina Tavčar, vdova po revidentu Alojzija Majcen, magistratni uradnik v p. Rajmund Doberlet, prevoznik Anton Štopar in Frano Saks. -r- Naj počivajo v miru! d Dopisnikom. Maks; Pesem ni napačna« vendar pa pesmi v »Domoljubu« kaj neradi objavljamo. — Raka: Za enkrat boigše, da odložimo. — V Leskovec: Prosimo, da o zanimivih dogodkih poročate takoj in ne šele čes nekaj tednov. — Vodice: Izpadlo, je vse toži j ivo. — Se Leskovec: Dopisi, došli v torek dopoldne, pridejo prihodnjič na viralo, Italijanske bojne lailje v grškem morju Angleške protiletalske iete, ko se bliža sovražno letalo Topovska žrela n« angleških vojnih ltuljah Grško vojno brodovje Angleški kralj Jurij pri 8trojni pui5ki Emir Abdullah, Angležem prijazni arabski via» dar, kj so ga zarotniki skušali umoriti Takole si predstavljajo Nemci Angleže Nemški vojaki se zabavajo na dopustu ngleški letalci se vadijo v streljanju na sovražna letala .Velika angleška trgovska ladja, ki jo je potopila nemška podmornica Kanadske čete prihajajo v Anglijo Novice od vsepovsod Dva itaUjamšha parni h a potopljena Po aSesske rafafutije je tla t J*draaijčee a>rj 2 torpedina Težia -i-Lja^sii r.fe&i Sadik »Lcata.-^La« <->'■ " loa). iüKW je fcJs apedesa » torp*J>3 fc potop-.;«» :>i. dre«« re.Jta jaJi.x^ti ' 150» tos)- L»i.i *ri '••> nI; ca_.iijke éet» * Aiž*a;-x — Vc..«i:.o oteis p.:-*$jljesih Ui-j » C rti «pet.i_ t ajetaSfro. • Seari ksi» UsW£rt!i iz.z.~ fib> K>M« PSy Z.-XIU. Ge*er»! Cf»li*r». «wi itiäjMÜ T Al'ubo 'Kil. Ti'.1 I-! jr.-Eik jeaenb-eg» ia:«. Keaaatj» je n^ii x nop črr-> V Aafriki j. «aH TS-kt»i L*Aer-brrü rretorai tun kMiuw .1 äfcv- j - - joriaiiJto*. ?! wtt«H nfiM »men- I liif» ieiarsia a B»*f"e3» a s.»«!®«* ; u An*"-.— AarieA» kuia fe W»«taxi£r«Jt» Cai*=.p :i ki je J-ecaj f"» opxüs» mo- iičg» JeSaiätT» t Italiji preti di»jtakM»i be«bardia- n «riLaeg» pretiJiiii*» t» 3>til t kratkea ;a>fi Pij III 5eki »Ä G »ornale d'Italia«. ,f,u Seari aaftaj» aagleik* perefiu. ^ w t bt-jid;^ izbruhnile rais« beiein, v an>&a a: idraveya k m ix*. * Aadea M pretekli tede« Wal«^ •ot u sofjo ralao Moäo prirtaaL;« beissàarea. 4» «ilijeeer fraakev nx>rt Praaaj» ^ {atz rak dan a ndrieraaje set&jxe vojske. »•iranja am mm «tali tt rtnij lo ne ga ifeiranja tarfkih «et ob boi», «i meß je izjfrril boi^araki aia. Gabrwjfc Zikea^ki Mfrt • prrpwre^i kniij,^,, Kraake §0 sprejeli * aaieriski rreia. driivj t serforta. Mekika Im rnk uH m kaJraUb «m. »9 uni bejaik Wij bo afek gntfili drär. «würala ko» napad M orso otaJri: oc Un sa oc-rc.a ai^ ti ta ckrep. Aaecräa ftnr+itpt v Sias*: 1. ia la-i-jfcaü. Keauiki ;=» bH zzfzo pMcöra.a t Berfia. telrirdd stimi oc.ärü SjEtei. t Unta eìz-jjo. .ia so w «ie sèi obrzjec* prati jso-ja. &ijliii.4u> it'ni^i irar osi se je xadbje cai wc« preti apuda. Aarieške S» ti- fce* prorofcijejo poeioé Aaerie. itali, jüäii Iläti Me. il bi je Snoji ia Asr > t kofi hérptlL irr bt bfa 1 t?as Teijrr» S-> TjjSur »?io Aaztfri priruTaj* ixri^« kmarte >>x:i-tiE?>5£c c to >> iipodli seaški ftr®> glate t Hiki pri SirilijL Za ffcil^aaje ktil Gm|i rs sir-pt. trüj» r i-^ri- si-i krogü. Piaiajiiij» ^ÌW'tì»» SA Tir^ T iv-K-T. Aaerika. ?T»iiki D#k ftaJiM fudpirt ä^.t^ko py>-yi-zizix pöe aessäti »Berliner Z^i- V kruk»* »rW» » Aur+rje predsedaLk infrakàe ir t ho 0 rjialje- Aidij» je ìitiìm'U pnrit^ io stoìxt»-t.ii riso zre -noptajočš » öraaki. lu-Unti roasaài lisi »Csreatalt. Sede» dai aa tedea in vt z* daj »0 ii-eie deisti iaeriüe twarre. AarieSti ia tarlki rejaiki irrede»d bo-ii?;o poskrbeti a «trditer Toraje, te gleè» i-i ocLih-^xo p«xitìkoT So^je^or. Aade4ka pedasermica >Pudera< je t 5--MÌo®»-iask?E po-topfa i t« iti. ::..MBki ladji, ki »ta rrmiali a>?Jorni-»i:e videla. ia »a»»jiteT apenke krak* je h- iila tadi Tiida. ZUa r rreda^tj a adlijard doiar>» sedaj t Ameriki. kiaur «a Xerreäeaa je »prejel - '^•T* pbateijk aajosLie^k «oeialkta Ha»- vsoaa«. rJko ceüoo, je rekel mehlkaaiki ri^i-ß aj. laitr. Aaaeriska peaa« A arti^ je a 3» -atrasi. b« Z^iir »sü driaT. je ixjari] rmurji ami. jier HttIL Ker je nnaa>ale preaera, je bü t» dal ' 1-a t -«zajedeai Franciji iw j proaet. General Varel je prri aagietki reji. ü je oiei otetairo, püe »Hamburger Fr-aJes- blatte Pa tieaije*ea IrutMkni adper« je j, r Frtaeip titubilo 17.137 Tapjeov prüj« Italija ima dor*lj «trefira, püe 1 onia sa totadr^-ao as^Wk» propagando iUiijuAi ageeeija Stefani. >C*kaj» i« U kadi «aeri Vodi 1 » nor?? Asterike bow» ndržiii m BJtaacri red, ki oaa bo zagofeml mir a poaae s> dore.< je njarfl Churchill. stoj» aere dràra« prfdjedai-k« m« j Zdrvi^nih driank je predsednik Eoamlt aate^ii 30. jansarja. Branje Je a Dtriiaebb «Ha« a* W je iijarü bolgarski notranji aisidef Gabfwjài. V «mèi j» k» ywwJmh t priko-itaiija 3k«m jporo. poročajo iz griče madžarski listi T mirnih k«jih r Afriki j» padel misi «igieški teniški igral« Sharee. Želeraiiki m**t se je rdrl t Španiji nt progi Barcekna—Valeacija. Mak je padel » TOda Veé mrtvih in mnogo ranjenih. Italij&aske knbe ▼ Alba a i ji po porofiia rna^ajo do sedaj 75.000 n- aj«n:b in mrtvih. Ti;** italijanskih rojakov, med njimi tad! =■0«o častnikov s polkos-nikom M^ner.^aetti-jra -a fein so ujeli te dni Grki. Vsi ojetaiM » člaai ... divizije »Toskanskih Toftorc Pet milijeaer eeatar krompirja in H lijoai fentov sladkorja » poslali te dni i« »sntìje r Francijo. Vedao rečji oddelki aentlke rojšk« pri-lajajo nepreoeboma v Italijo in na SieöijOi piiej-5 Jjj«; Asriija je »d ačetka vajae izrabil» ti j5-' r"'} vm vojnem brodovja, in sicer 2 boju' ladji. 10 kriiark, 39 ruSücer. 23 pod morti 2 rwsilki letal in 9 pomoinih kriiark, trdi italijanski »Popolo di Roma«. Zdaieae države bede ie t. aprila r rsj-BL sodijo višji uradniki ameriških obrambni» I ministrstev. O DOMOVINI „Primejduševci" Tako se imenuje p» slovenskem pravopisu jjreziiika-Ramovša gotova vrsta ljudi Bolje bi bi->, ko bi jih — ne bilo Zakaj, prelep je naš alo-enski jezik, da «e naravnost skruni s takimi in odobniini izrazi. Saj že hudiča preveč častimo, Lo ga prenekateri neotesane! kar pri vsaki tretji besedi bruhajo iz nečednih grl in ust. — Pa koliko drugih že grSih in ostudnejših kletvin inorano slišati, ki so bi.e zanešene k nam ne aamo sosedne države pod južnim soncem, marveč elo iz lastnih krajev naše države. — Kaj je reba nam Slovencčm, da »bogatimo« svoj jezik takšnimi spakami?! Povod za pričujoče vrste mi daje pripetljaj brav te dni, ko nisem mogel mimo tega, da ne |ii na ulici opozoril troje takih »prmejduševcev«, kako malo olike — inteligence — kažejo z grdim bridušanjem — Bili so mladi, na videz res »inte-ugintic, lepo oblečen L — Pa kaj koristi, če lepa blcka pokriva grdo srce — brez srčne kulture, orda so bili celo akademiki? — Ne vem. — Ne-rtesanei so bili vsekako, ker sram jih ni bilo t«v nič. Pač pa sem dobil od njih laži-inteligenei primeren, oduren odgovor. — Moram reči, da pnietski fant — z redkimi izjemami — ne more po aravi biti tako surov, kakor tako-le mestno teslo, najsi bo čevljarski vajenec ali pa — akademik, Zal, da je prav med le-iemi tolikokrat tako nalo srčne kulture — zlasti med tistimi, ki se ho-ejo sami šteti med >naprednec. Ko hodim po ljubljanskih ulicah, ali pa, če ne privede pot tudi v kak javen lokal, v brivnico kamor-koli, slišim: »prmejduš« (zraven že >kr-i< ali »krvav«), madona, porka oštija; ali kake druge izbrane psovke iz krajev, ki se pričenjajo ust ran Sotle. — Kakor da bi že Slovenci sami s imeli več ko preveč takih smrdljivih cvetk, ki kurijo ozračje našega lepega božjega eveté. Govorimo že še, in pišemo tudi zoper nedo-itojno vedenje po cestah, na ulicah, na izletih, v ielezniških vozovih in v javnih lokalih. Celo je-imo se in spotikamo se zavoljo kletvine na javnih krajih. Toda: Kaj smo pa prav za prav ie storili, da se izreže ta rak-rana iz telesa našega slovenskega naroda? Bore, bore malo. Nekaj govorov in nekaj tiskanih člančičevl To je menda vse. — Človek bi res skoro dejal — kot tista lisica, ki je našla molek: same besede. Kje so dejanja? Kar bi rad povedal s temi vrstami, je to: Preidimo že skoraj od teoretiziranja v besedah in tisku k praktičnemu, stvarnemu delul — Za to pa je treba organizacije. Kaj nam pomaga liga, ki ima prelep namen, da naj dela za dostojnost v vsem našem življenju in iztrebi iz javnosti vse surovosti, če pa ni tistih živih udov, ki bi neposredno, recimo aktivno sodelovali, da se izkorenini do temelja to zlo našega naroda. Liga dostojnosti naj organizira aktivne bojevnike — za nastop vsepovsod: na cesti in ulici, v javnih lokalih, kjer koli. Boj bo sicer hud, zakaj tisti, ki preklinja, je tudi 6urov. Marsikak ndaree bo priletel nazaj. Pa nič zatol Samo, da preženemo surovost iz vsega našega, ne aamo javnega, marveč tudi iz zasebnega življenja. F. K-n. Iz raznih krajev Jesenice. V teku dveh dni so se vršili na Jesenicah kar trije tečaji, dva celodnevna, eden pa poldneven. Tečajniki ao pazljivo sledili predavateljem, kar daje upanje, da so tečaji popolnoma dosegli svoj namen. — Na praznik sv. Treh kraljev eo jeseniški študentje, Člani dijaškega kluba »Razor«, priredili v Krekovem domu »Božični večere. Na sporedu je bilo deset glasbenih in recitacijskih točk, na kar je sledil Meškov misterij »Henrik, gobavi vitez«, katerega so igralci v posameznih vlogah lepo rešili. — Za jeseniško zimsko pomoč je darovala KID namesto venca na grob pokojnega dr. Korošca 7500 din. — Letošnjih smuških tekem ZFO in ZDK v alpskih disciplinah v èkofji Loki se je udeležilo pet članic dekliškega krožka in 13 članov fantovskega odseka. — V februarju bo tel. akademija, katero pripravljata FO in DK. Ajdovec. Dne 29. decembra 1940 je Prosvetno društvo priredilo v Gnidovčevem domu poučno igro »Tihotapec«. — V nedeljo, dne 26. januarja se bo naše Prosvetno društvo poklonilo onim, ki so pred 30 leti, pod vodstvom pokojnega župnika Martina Poljaka in učitelja Jankota Muhe, zbrani v društvu »Bkerjanček«, začeli sejati seme katoliške izobrazbe. Ob treh popoldne bodo fantje zapeli spevoigro v treh dejanjih »Kovačev študent«, vlogo pošlai ja je pred 30 leti pel učitelj Janko Muha, nato bodo pa igrali pretresljivo božično igro v 2. dejanjih »Rešen«, ki jo je spisal tedanji ajdovški l'ütelj Janko Muha. Padel je v svetovni vojski in ima spominsko ploščo vzidano na ajdovški šoli. Vse prijatelje in okoličane prav lepo vabimol Celjski okraj. Popolnoma je odpovedal glavni dohodek večjega dela našega okraja, to je hmelj. Ni čudno, da so se sedaj ti kmetje začeli ozirati drugam, k živinoreji. To se pozna tudi na celjskem mlečnem trgu, ko je posebno is savinjskih krajev mleka dovolj. Krme živini primanjkuje. Želeli bi od banske uprave podviga za nakup močnih krmil, kot lani. Metlika. Smrtno se je obstrelil ono nedeljo proti večeru 28 letni Anton Brodarič iz Rosai, nie pri Metliki. S svojim prijateljem in svojo zaročenko je šel v sosednjo vas Bubnarci na Hrvaškem. Sli so kar čez železniški most čez reko Kolpo. Ko so bili na sredi mosta, potegne Brodarič revolver iz žepa, rekoč, da bo videl, kako daleč da bo krogla padla v vodo. Je ustrelil dvakrat, potem mu je pa kar naenkrat počilo v roki. Strel mu je šel v trebuh in predrl črevesje. Peljali so Brodariča z avtom v Kari lovec v bolnišnico, kjer pa je poškodbam pod« legel. Naj v miru počivat št. Vid pri Stični. Dne 5. januarja smo pon kopali Mandelj Marijo iz Srednjega kala v sta* nosti 74 let. Kutnar Jožefa in Kutnar Ano iz Čagošč. Pogreb je bil naravnost pretresljiv, ker so pogrebci nesli zakonski par enega za drugim m ju položili ▼ skupen grob. Naj vsem trem sveti večna luči — Na občnem zboru krajevne Kmečke zveze v št. Vidu pri Stični, so možje poleg običajnega reda živahno obravna* vali pereča gospodarska vprašanja in potrebe. Soglasno je bila tudi sprejeta resolucija za sa* moupravo Slovenije in za breztrošarinski ce* ment. Kot govornik je k nam prihitel v mrazu in snegu svetnik Kmetjske zbornice Alojziji Strman, ki je v poljudnem govoru orisal težavni kmetski položaj. Stara ccrkev pri Kočevju. Pri nas smo se v zadnjem letu pričeli živahno gibati. Ustanovili smo Prosvetno društvo, Fantovski odsek in Dekliški krožek. S podporo Slovenske straže sino priredili lepo božičnico z obdarovanjem revnih I ■ IE S VERIC GOSPODAR SVETA Mislil sem, «ja mi bo sedaj gotovo kako edo privoščil. Toda on se obrne proč in loži roko na regulator; stroji so takoj začeli itreje delovati »Kakor vam drago!« zn kličem. »Le molčite »preji Jaz vseeno vem, kdo ste, kakor vem, da je to tisti aparat, o katerem se je toliko vorilo po državi.« VI ste tisti, ki si domišljate, da imate dovolj noči, da zavladate vsemu svetu. Vi.., vi.., >go-ipodar sveta«. Saj tudi ni mogel tajiti Videl sem obe začet-lici na krmilu utisnjeni. Prepričan, da ne dobim odgovora, sedem spet ired svojo kabino. Dolgo sem se oziral po obzorju, ia bi kje zagledal obalo... Drugega mi ni preostalo, kot potrpežljivo ikati XIV. KIAGARA. Čas je hiteL Krmar se je apet pojavil na ojem mestu; stroje pa je nadziral kapitan sam. vozili smo v severovzhodni smeri, torej proti 'estu Buffalo. »Zakaj vozi ravno t tej smeri,« sem se izprašal. Menda vendar ne misli izpustiti sidra v tej ubi, poleg drugih ribiških in trgovskih ladij. Ce pa hoče iz jezera, mu slap Piagare zapira izhod. Slapov pa ne more obvladati tudi njegov aparat ne. Potem sem spet mislil, da hoče na kaki točki obale pristati in pričakati noči. Brod bo spremenil v avlo in hitro zginil v sosedne države. Ce se mi tedaj, ko bomo na kopnem, ne posreči zbežati, potem nimam nobenega upanja več, da bi Še kdaj videl svobodo. Severovzhodni kraji jezera so ml bili prav dobro znani. *V neki službeni zadevi, ie tri leta stari, se mi je nudila prilika, da sem spoznal obalo Niagare od slapov do velikega mostu. Ce se ml bo ponudila kaka prilika za beg, vsaj ne bom v neznanem krajo. Pri vsem tem pa mi je še vedno nerešeno ostalo eno vprašanje: Zakaj ml je kapitan poslal ono grozilno pismo? Zakaj je špioniral v Vašing-tonn za menoj? Kakšna je zveza med njim in Orlovskim gnezdom? Recimo, da je po podzemeljskih kanalih mogel dospeti v Kirdalsko jezero, ali preko onih neprehodnih sten... ne, to ni mogoče I Popoldne ob štirih smo mogli biti le še kakih 20 km oddaljeni od Buffala. Ce bi se medtem na jezeru pojavile kake ladije, bi se kapital prav lahko oddaljil od nj'h, zlasti Se, ker se je Ryuvanta nad morjem prav nudo videla. Le kaj misli, da plove naravnost proti tej luki? Naenkrat dé krmar, ki je ostro gledal proti severovzhodu, svojemu tovarišn znak. Ta se dvigne in odide v notranjost broda. Skoraj v istem trenutku se pojavi na palabf kapitan; pristopi h krmarju in se z njim polglasna razgovarja. Oni pokaže z roko v smeri proti Buffali na dve črni točki, ki sta se kakih deset kilometrov: pred nami premikali. Kapitan je pozorno gledal na one stran; potem skomigne z rameni in mirno sede h krmilu. Toda smeri Epuvanti ni spremenil. Četrt ure zatem sem opazil na obzorju dva stebra dima. Bili sta to dve ladji, ki sta Izplovili ia buffalske luke in se nam z veliko brzino pri* bliža vali. V glavo ml pade misel, da sta to morda oni dve torpedovki, o katerih mi je govoril gospod upravnik, katerim je pred nekaj dnevi bilo na< ročeno, da straži jo ta del jezera; oni dve, za ka< teri sem imel polnomočje, da jih pozovem na pomoč. Prav gotovo jima je moral Wels, ko ae je vrnil v Toledo, poslati brzojav. Bilo je očividno, ko so zagledali Epuvanto, so hiteli proti njej s polno paro. In vendar je kapitan mirno nadaljeval vožnjo proti Niagari, ne meneč se za sovražnika. Torpedovki sta gotovo imeli namen Epuvanto nagnati v kot jezera, slasti te, ker Niagara ni nudila nobenega izhoda. Kapitan sam je zagrabil za krmilo; pričakoval sem, da mi ukaže, naj grem v kabino. Na moje največje veselje pa do tega ni prišlo; nasprotno moram reči, da se za mene ni nihče zmenil, M bi me sploh ne bila rfiTBS-- K »tla."-.u a J^ML l,C** lui «« LU "T a-.* ttn « Bttiuiiia lajam» ^noro-u, -, . L,1111 am il».« aa. i« « !it- "Vi»? atti* il .-"« lltnu lil f-* »T-öl^ Tui o-ic trot .-umu- ct »n« nmri Ma'® H »«t* - Oet«-4 » >« ««— K.n äif en»t? srt» »«a rä a nei,cn» vtamijt i.uf ùt, ti IL * ' tow* 'ÌM BBW»-dama lite j.-i»'ea» oet* niec rùi^aiic. ti La- ipT«ten. _ . . . - »er..«» mi» Prt.it. Z* t'"TI >™. jii.i nesrw* «i3.t-.ii inaia i-ri- t 2 Crtc-i-LK. _nieiit«tt- iti ut >!•; -ex n ü i.i .t,:..? unii uhhmi» ;>- Li "t -'-»e. «•: uge je »£ i-i». ni:n.:i.t ie:.t ««. j® J.i 1 z-i't-jL ci » se pwtx. --in.:»-, t vaity» Ì. DI. i tinti.«, ter i« renn, i n—xt t«r»àt m itti j. is w >l«am:.. n. :>ü snjn.Ht-viómik. H-rfn >e »s lan- e « i ila »? >0n»-.'. Latte, et et ""» itirttir* n »laše» irrit» Bovčaaa Is. t: ss »limi»;i:*< zt itti; itst ttröüh. z* s» iK':..hii.-tt ci £. k» n^Enwt F*H ; »»n. Ln.a. V« dLTT-pa tra cu 3* Ir. me^i* a ilarrr l»ut la r»: .en. ^»trjh iuft. t-«i ti r_-CE.t-c. sreča ü ni» ; i» ci ri je an unme; tu >« -ne. rotlia— si innati C p t eif lt»sf-jL il itcrec-. ni Ht:'i :tt* >t- fai>!t« >e aacrnpiei je a «tl . uri*»rt u . *c me^tr " .'li? tf :w 3 ;ti tur i » un t c t itr-? -L^fciut. h ri 1 Jii» je K it ili :orret ."v«. :»■'■ » i x n.-L stilili ija im l-anr.t-w torri « »:-»«-ühhil ci ru-j~r-'t bsai Iw—TM ** w."«-T I.wn.ao Laim, tur 11: - un - t'ti tu § in- mit. ti: ^rrjainctt 1 »Tn^ba- - "T'.i vut ."aoLr Xltttr "t ti' et »t — _t l 'A hl k ! rtic :£ 1 11- j^r- bi ft X « ft 1- 1 i^f ^tt t. w It j iii jona. ;.-. tmen 3 we »r— ri i.ir.M — fceni.tr.!-«fri 6ri I «BCtiaii ;•:.. .1 t-: n » _ : r- t • . M '.'<-'■- 1 t '.x Ti« trt.r« :ir : t-rn-^i a n»;-1 _ » 1;*; Ltv. J*. 'en t > !<:•::> . : — j ti:.* * 'tf n tri trv «-k 1 rt.i- it' n »evets t -,ei >:..r-t- r leicri tt ltjltiri» n premene hì uis ititr pn Trkaiti Z»oi^>T. or-ri- «re^ :»ui! Vfrcue. ni .en ir»e: 1 «ni Si: ,0 u je M'.t trina ^: r-ei»reT G. rt;e :> •*...m iirrti-i jef. ttf .'au im. aoc>a» ■« aaMKnaaa ?» « $ lej. tat Ctj.arr» «e raàntic: aria «IL« ^J :.ft.1 u c-ut« au«»» »ranora. SL&ìa f.: rt-»^, f.s uft n. : »Qaci.. _ -a< a :ci*<. ;;rjK" E^LI- ki fc» Mi* tat aa mk tnikt ki pa j» «asi», rinit «<-rs- aa »e« todi u öasik rr»>. .1 ti:*nk fi t»« . Sß. &TtKi pri C1 Ki^flt. Velie ft rertti it a u.rti. di mie teše 1» «■» : ein :»it te* ra» Ut: siiti aci »š :lti crttt r ' '. tu -t Seit t >t iti t« r«a ria p-, datti Min. 5.-J za te ar f. I nP«« il « IM ff o=i:»TiM t Rtiginti, uteri 1.t tsx» »et.« tat — 2« ieri K WU 7-3« Itti la prt :ti sklaatt da kt in: i« ii- jeanšts yaattt» » Sp. Strane. Za:akas: m tedij 1 Vi a nini: tucza i'aj'i 1 f dr. F. ì^ntTL mad L»fiVta Potata., tr» rLino » p— .v.-eiKt Ma.-.« Klk Kl;ak temi, di u n Trek krm J .ter a; 1. ra rrecte. « L ienert poj-^ia »dej» i » relikt s^ti. čti.i— i cu. » Hti.t tiiunieLrt • Et.-rerj. litirt-iisr wi^dkl ie na jjri uiiLn-jeiL fu s» tiurtii itti, ta itosu mi.f_ Ì41L-latit nei jret ctžil urei... Si rteBc ifantara attilat g? j» "ti-erni^^L liresr hI ref rtu pmin. ta nu. un^ir t tireser 31» nureu ' nese: nr.nr snu liti tunit. « ta tiii- ffieV- T:l Liama e « «emu iiimiü či ki h» mi jr-inlaeTiL 7eüt. j« r-r.üm» ti trme: n Ltoi-niim nt-ed. » .etn irrr^ti «.»t OErritea m .«■ i K^-LŠicun. n. mm lepit čl »» 1 mir. ». » ii-sii-eniei tem mm er» bih— Wie^n ììu'Slji k b nnipii «es» iw^tten ara,t ri&eu Wiait la Qesiit ttt! tra • tir ctt;i tiiuniet-w K ìriitei ji Kmptr». Zt ta. ut, k seta, afliurin" Af n» -,r; Brus., et i.itnn f une-om-ttna * kE fii » to! ó liner pjr<-K rrien r vuol EaniSanii ta niiifirt ùt m» i* enti,- aj®: -tu ti t-ua ton^-iin-ti vt m nieüiea àia. «irtn m prxmc, ta «t naien mare uäiii? t " mi nt- ter u 1«™ «-v- « fc IM.' H ^Ss. ** -h^Tf3 41 ^^ p^äi a w tal tn-veci. t je »i etri? Dram-in? imr.ai,, rirrrrnTi K J! lenti in ujij - ~ ne: ; Tzrmiej I JT* f^ "«-«a m? J.n.en ~ » « La«, iJžiTJi ^^ ?ws ^ » ä * £j,r,"ma "» te-i. en. to wirtu rrjt^n, n^.. ? W a m«,. S. S n^.-en-.àna trnii.u t :.ti. nii-iii smer na", jmr. tt:i»*i. t»i»r "n**^»- b»c a ptt~a i.i ttT£-ù r BKje -eL? .ke-.-tL' Jinmt „umi ni.; vada lnütt itó. ti pTišemt a ninni-Tj, tapae. }«nej, \.t m« atonia timer p-eptijtijt l T "»a a « „ ' Ä5 ^ « -S SSW wn wW? " " M to' »1 ! stress ft?r?dki.a. Šefa mtaerrt i.s^s nori rtZLmeti E^i-.utu je bila taso i« kak t .oaeM r.tprei. Torp»-Jottu Kt ja profu ^tU t iijiWjl bniBct rendi r jo • l.paii aista atc^fi ej.it i a ta te je u levai jrraU t tea. di reht obJrii irf« miai jo Lalik* b! ja aer-dt ;.. r?aii u t mraka mirao odpttia prati jeirn Z deae urtsi je itf.tjaio »wie B-"i!o ii malo jo «dan are »e pr-.ttie iM t V.tftra t« ti;..itn uroti ran^ mora biti Btriraosi b!t-«ea. Morit » resairi ai pri prati x ker n attiri je >posp®darja neUc Ta noji aiirea. rxrrchùea ia aiti f'-tre »« tireae. da bi te otri po lorpedprkait Tt del jexera je ai,"bolj pucL Le pm mi!» ladij je plcSo jto tem pre-le}a. aedaj ai b:!o ridfÜ f-rtr BoSeoe- Tudi torpedtrrki bofda morti imilo o«ariti prejan^aje. Zafietek .V t^tre ima iiriao tkortj kilc-ael", pt reino oija, f.m bolj «e bilia tltjorom. Te^ki tlip je ri sok kakik pet*«* «etror in g« A-ierkaari ìmeeajejo konjska podker. ker imt foikri petdoSeo obliko. ladijaen pt jo atnrljfjo rromomik. ker • trojimi ttìniiri rodimi. k ftiajo floboko doü r strupa, pr-t-r^i nepr^ »■'■«o frwea,«. ki te tiik re< kilacetror dalei trofia je ie riseU nad kintiski"1 rttnorjem. c» jJ?onSodn pa je ii gromih ro-inih Jtr, ki « se d ribale itaaj ùapt. ie nitial pollli aeset Torpedorki »u nas podili 1 »ennanjiino sil» t-r^rtrti ni biki re# porratka. Ce te obrne, i« .•Mo tepori eBoitarua potopili Ia *e bi njiho^ "TWredaiki .le to redeli kar sem redel jtt ntm-dt aipika t meht.iuna eaeTMC^i« Ep»-Jta.u se zanj nismo menili, ampak nas je oliko bolj brigal on. ki je bil slep, da zvemo, lako je ozdravel, na kar nam je povedal kakor prej. »In povrh,« je dejal, miloščine več ne prona, ker spadam k družini nekega Zaheju.« Kajus je nenadoma dejal: »Menil tistega Zaheja, cestninarja? ' Pa len da ne spadaš k njemu, ki se je predal iimu, da si je kupil pravico za izžemanje? ri bogovih! nikogar v Judeji Judje ne so-ražijo boli kakor njega. Siromakom krade in ih ropal Domove jim požiral« »Prav ta,« je Bartimej odvrnil, »pa vendar 0 več ta. Ta Jezu« je tudi njemu oči odprl, a zdaj vidi greh; ki ga je zakrivil. Zakaj ejtel Ko je Jezus prišel v Jeriho, je Za hej. 1 je nizke postave, splezal na drevo ob cesti, « bi Nazarečan bolje videl. Obdajalo ga je amreč veliko ljudstva. Tedaj, glej, mu je Jeus rekel: »Zabej, «topi doli; kajti danes mo-»m v tvoji hiši ostati.' Nad tem so se vsi zelo "čudili, saj »o vsi vedeli, da je bil grešnik. In glejte! odkar je videl tega preroka, ni isti In jaz, Bartimej, ki tem prosil pri vratih, imam pri sebi veliko zlata skritega. Tn tablico, no kateri so napisana imena teh, ki jih je Zahej oškodoval. Nfki Ruben iz Jerihe mi mora brati imena; kar se tiče denarja, ga poznam po tipu. Prisegel je namreč, oa bo polovico svojega premoženja dal siromakom. Se več! Če je s krivično obtožbo kogar koli ogoljufal, mu bo četverno povrnil. In zdaj sem prišel sem gori v Jeruzalem na povelje prav tega Zaheja, da povrnem tem, katerih imena s seboj nosim.« »Pri Jupitru,« je pripomnil Kajus, >to je 8e večji čudež, kakor ta, da so 'e tebi oči odprle, o Bartimej! Kajti tega Zaheja prav dobro poznam; saj sem imel z njim opravka.« In je pljunil. Prav tisti večer sem Bartimeja poiskal na cest; proti Betaniji; hotel sem vsekakor kaj več zvedeti, čudno je bik) opazovati, kako je bil podoben otroku, ko je ogledoval reči, lei sva mimo njih šla ob cesti Toliko, da «em se zdržal, da se nisem smejal, ko me je spraševal po imenih dreves in živali po polju in naseljih in o takih rečeh ko sva nanje naletela Pravil mi je, ko je prišel v Jeruzalem, da je moral oči včasih kar zapreti, da je pot laže načel. Vse mu je bilo tako tuje in novo; luč in barve so ga pa napolnile s strmenjem. »Ali bi Galilejca zopet poznal?« sem ga vprašal. »Da! Ej, Scipio, Izmed deset iisočpv; zakaj njegov obraz je bil prvi, ki sem ga kdaj vide].« Nato je zopet govoril z veliko nežnostjo »Pa naj živim ali umiram, ta obraz mi do vedno pred očmi.« Nato sva prišla na obronke Oljske gore. Ko »va se obrnil», je pred nama razpotegnjen ležal Jeruzalem prav v sončnem zahodu. Nekdanji slepec je stal, kakor da ga je prizadelo; oči so se mu v strmenju široko razprte. Tudi meni — dasi merebiti zato, ker sem gledal z njegovimi očmi — se mesto nikdar ui zdelo tako lepo. Templja kupola je bila kakor kovano zlato; vrhovi streh vsi beli in jasni predf safirno barvanim nebesom; griü in doline so Pa mirno ležali v somreku menjajoče »e luči. astir je šel mimo s «vojimi ovcami, eno jagnje je nosil v naročju. »Moj Gospod!« je vzkliknil Bartimej. »Moj Gospod! ta lepota! ta glorija vsega tega!« In zsrrudil se je na tla in poljubljal travo in cvetlice in od veselja glasno zajokal. »O Jezusi« je vzkliknil. »Jezus, kako se ti zahvaljujem!« Zares je bil čuden prizor za vsakogar, kdor bi mimo prišel: rimski vojak, z njim pa človek suhotne postave, ki se je vedel kakor obsedenec. Zato sem ga prijel in ga na noge postivil. »Bartimej,« tako sem rekel, »v oči mč poglej in me poslušaj. Dolgo si živel v Jerihi, Proti zapadu ležita Moabska in Amonska dežela, kjer prebiva zdravnik, neki Ainenofie, Egipčan, ki dela z zdravljenjem velike reč» in je — tako jih veliko pravi — dal oči tem, ki sede v temi. »Bartimej,« sem ponovil, »še enkrat mi v obraz poglej pa mi po vsej pravic povej, ali ti ni ta vrnil pogl»*óa? Ali »i mi o tem Jezusu iz Nazareta lagal?« In v srcu sem sklenil, da mu naravnost iztrgam jezik, če je lažnivo i. menoj ravnal. Pogledal me je in velika žalost ga je prevzela. »Scipio!« je zavpil — in oči so se mu zameglile v solzah — »Scipio, ti »i mi v moji temi vedno kazal sočutje. Tebi bi ne mogel pa tudi ne hotel lagali. Doli v vojašnici ti nisem nič rekel razen resnice. K temu Ameno-fisu sem prej hodil veliko let. pa zame ni mogel nič narediti.« »Pa kako in na kakšen način je mogel ta Galilejec, človek z enakim poklicem, kakor ga imamo mi sami, človek brer učenosti v teh rečeh — kako ti je tak človek mogel dati vid?« Radio Lfabljana w a. ìmaarm — a, ' Jnirazj. pn»it-«' — * ■ Mina fUMne -3« «1«,- IL jUo tal*i ort*»« - i»« SU"-™»'.tu u tua- c « Sodai: Soiarift - » v«im"«1. |wr«M» - u "-» - »-» lu-nL "•"*"' T » r»njf M - »i i........... «i ..o. E«s .-t««: - t (■««'"J' poroail« ~ i"M" «vt*. ». »attuar ja " .lu:-»lJ J«™* " ** BrvBd. - Pim -ftiyl ■■«*> l i n»«.-» ila - 1 ti"» J r-'utuumn n. M ìLrnm ì *■'<*. ae.iau. £ «"in. Sui®.«. «ww » cari s a: h vii pw« _u.h„ r iinM i. » «Mi. Btnia! < Lmhjkl - :f x». - Parat-iik nf.il'i - J Vwrw — 11«! w Giliat t» i«-: Sau^ i>rit*:-t - i« Pw^J. «Wl - IO» Tutti, rn.iur la w.-k-.-j - rJI ."«Mar - li-M tta».ii «r» xì.-imjj .1 ir» 'I.« "ter»: fit. i"« Eirw~ - IUI - ;<,4i * -n.«*.-.n « cr Lrt** — a Vinu. M.-v .i - :ìS Naruanaiu in — HAI rili« t.-«, t ."»'«■• fiM't- - * Ihn: •Jn-'t» juoM» — 3LJ» rmat v n'M'rwft tw«ti « &w«r-aa4 — E.«» Ski: fj»:* ; a».-* — a '«- p*- r*h-l — SnLK M ~ f tr. S 5. iuu.'»: " .'imi: M*.èr»r - - «s \«T-> "fi 7<- — - 2 ^Ul T-M>i>M r«*.- I r' I i t ' Matt* ài ' «i — a n » ' t1 ili t li . li «irti-.-iOl.fc M rtxli Ut — li.* .^rr-.v.li i.r.if» — il sprrn — is.k t tfi*e1 ut» u. irl«. ìi *-fciir iSi — r*nrf -i t-t - IT ■ -.-.»t t L "i S : - Ur St t i G . i .i pra - ■ — i* S* rSflc.iif RvoKi — il it «-jf.pti: iri . i i jat : frrtrit-r — Ä« r-nf-rt-rr 1 :•'«- - — 1 PK-W. 4 — r*J5 X t "Ti T. i t-i — »J n en — s Ilui.ii t (* A 1 -Lr■ — ».JI Tli — if 11 lil -j .1 ? ii-i ( L»XI — 2 S4- 1 - « : ' ;.... t L ? 1 LI- : : — £ : : 2. t.- r I*!« ■ t T T « «nj/ji' : Jz-.ru;: pv---" - « - * r»" U.ma» Dt - a f«wi O" ^a«*1 r .LT rSSTM.,— - U > - i« «SAV^ SS l-fc u »' »>^1 A.Vit .» * li'ut ILahw - :'M k ili r- «. • cm; jm «i«'«. • Jf HKS .IBM - àUt \ 11.1 '!>> I ■..»I.« K" •..» mm '«..ut. 1« * Fr 'ivfji - U '«C. ;»(•—)•* .s — \»; i-I.l Li l'l — :*•» P.»«» — n ü i(«,;"».i -«.i t » Dr rt. . i/.j.rf«6it.i ; -il -»i f - -i 1.. i.* - E. J Sia.»»*» f» v iirmlJ'Ml . p- tir.fii » )n( it L.w.u* - a Vi^'oi. ?> rV .-i — E hm* m a Ji t- . a. iumii • - " «■ ■ N'ftW-r-pf. »>cW il — * *J r «I irw t ?» ■ ::«.-» « D — a ii i.**.-« f t*"» — r ir»*--*. — ij — ll.K Itttft »L. i r-,ili< — ^ i L Mirt — JTJI \ lian. — j il Hif bMi n »O ^.iri 1 * .'uit . t l7M.r: » 'jranr. ^ J-W rr \ t — <1 £»• u> .Ui itetu * IVi 1 ini KU^I f s -* — v' . r.: 1« — M — Vir. 1-1 — "V «i t>.. r ; rti?» — M ltm>j " i. i5M >t c Ju« A lir.; — 9. ü e- -11 irtflt*: h'm-'m r tit* — a yi/t'K. i — i mk m a » t.-- Kje dobile Slovencev koledar £.->!e>3jr preji«? täro?3;ki U »ie-ječih p»š:»ih okoiiie»: I-it« rti v. ril S^iu .x«ti. Gof. Sl®;_r» t S'c*mJ>t prt ffrrfir«* T Upu,., , . »r, hi , U?I.iq » Stein lat* « « »rt /rti«* T M.t.Mrs .... . ^ «-■rt» t»«* » •.»Mr^v.s.i Imi 1 f lu^f. * 'lat. •k I>r*c. J». r*Mi pi Ormata pri m toT., . Upiui » 9». Tonata. M 1W 5». Trafrca » Cto* #» Kllrii« — » JT-ft"-..! - f L.-:* ft r ■ r. : - ! f-- - ■ f'J*.1» — :u» .---(i-i «t tiyrm - riJ» • 11.Bi >>6tOit: IM-.-»-: - ^ i * a-'l't - Itì - Vt.H: Liii'fi - .'( Ort« -i.if Tr*i 11 liii-r i 7i M-ft. t-.-r.Vili — 11 \ i -. - r r: — ii .-»i«r» <•««*—1 - :• Sit«-. in T wr» Me^nii t I -I — -.-JI Prt« i?. - _ a.-.; i-,-» .«• 11 ^ _ 3 Vin 'f.- T.:--. 1 _ :) » s.Ktxm'n ~ fM' rt. Xiöt | ir - 1 g -*1*? - f!«- i« 4 (««a tri«—» - _ J«-»' i a li li Ita«-..« I 11 Junk ». — IK t.) a ir. PWféKjt*. C lunrtL " .i-.ru:. j«t-it — " B t*™- " '-i • ■•«>;« rw>: . iniit At « - a Luar«, ma : t*.V a.» I.»...», - J St*rr*e. - -.1K v It®«— rrtttoa - 34 f:.-*- .L. "N1*"* - ■ J« "»tu -i-i i - -...i,,,.» »era^f t f- 41-M _ » Kail» - 1«*4| v iT lii.ifT-1. r ÄjM'J.ffi- — 11 V -s• -. 1 tat ;..-! f. Iirniri Ciri:», ir*, r«!-.*.« r il,»ra trm t T ti?>*m I-Iii t P', r—lit i I/ ' iKäw t 0r:i Irui ti Mika ."»jltirv .».iiirj .ai w t »r»ii ; !:i fc^i "Ti.-it-i r^« T hwa i-trft » rwi. I-üu, . KrwtU.-« I» 4. èst 3-S ( Ja». „ Katn -»..-« «t » Umkb u .- : ».-. l E.aitt Tri.V» j- t Kastv.a a;-a niaUa » t I: ;, «k :<-. ( (J;.!« kirji. St. ntr.it r MAit 2 *a •» U it. M.C Do*i»*» Mm. t>W» »rf fttia r (»a *r»4a , «. » tik Mtik. tau. «r? ^ Itmu Mlati - rttatj« » V a/ak • !» rn prt Graértmrm ari p Uta-, ličili » »l Vida. * ^T■«A7*"4-' ^^ J ^ Z*™ ~ T • kv«, a v'-Ä * rrtttp^ Bi^ W.a'Va^'v ^ h a ^ ^ * t.,,, Ti kr»ie»i Dr»*a. Gvraaja Btit p. Mia. tat i* kMu a tapM at^l. , "JJJp Strotmiki Jomiiti». keie*ar)a. k: ao atMM P» t «-~-t>ra «Ma. pa „,,22 i.r,k»a ta ina p« po»u. aij aa potr»döo t ,2 tipi. t-»4. k>»T ca ko«a «ok.ii ^ "» Naro^t.k: .Sloaamrpaacm. k (m Maria a _ lila» V^U««- Cr«^. jr kl «r -ara^i! iaV. U »'tó? 4>V ,.c i**ara a rak.k p«Sr«tT>r»k T» i ♦la- ra; aa-»fc -!)nn K je ie$t. da >r isti fa» »mrl» Marij« T«, beatar roj Tomaiia v Gorenji raji. »Ui » fin t mini' V aeki vajàkaj^i %* 4 ria ri » s plini p n»onu nad 100.000 bUznrfev. tato j* oni da ta«iopnii rv. Stoti«« po vatikanskem radii obsodil to dej«t™>. 'OCK. ? a Ki fRia-.eij. reaitr M TP':-f w iK-ra oif^T«rin » ra rat ü b »m - i č t i • i < : 3k 4 * t M® r» il Ui $ra ... i» .i GKiba seat » »jt ________.--------a it« « ^ ^ IV,».* p^re^ ^ uic. » Vr * mj «è»:- ir k,; ^t 0 Lkra-T. fc rt wrterT,', ^ j, rrt« Bir-ani »£;« sen oe-H ,kb it ki släal p-k • »;«' U » Srt^kii aa irra ti. >M itt KMijii J * v » t*K i .tt- » w r»r>w -i-j - . )* Bartiarj «o . " ^ >««i.4 i« Skr:»e, ini'^ "«i- -iar « Mn « »Vv. m. ieHl n?,T _ .1 =>o'č< .T, obraila olrtrt pro;: Jera-ta«t. i^ruaej je pa kaik, p.>t L,k«j a.; « »oje ir.-e Gk:.>jca rikrkae. ,eJel tre- m»» »es: 'jabi» dak-3va.ke. a-erore «o-'rtn te Btrunìe;«. kirere-ra je bil or-IrariL isoe. rai «.UT »ree me je rj»lelo pr.» >x 10 sna rti,, d. »C r, Se^ie. ki trm an rjlTie Pk Eartimei ai dolco —^ f^p«"! »«sir daj » K to pnior.Ii o aekem Ti ■«a.da kakor =: ;!f rr rtor j ' S'Jk " Bl; ii rr'Iw "Prehodil. S temile • «-ea. aL^^. SV ^ T» G.lilejec iakaj ttkTWtJj^iy"«- "Ì - » J* ^V^aj^r^^1 1B "" i^.'5^ >i«Wje.L kako »nrri s 1 e p '< " p0Mba' dt bil nekdaj ter ss r.va. nx^i '.T Mkrkail«. ^ K tei iai bil. „m. W «« ixtfWal. ^^ bilo teramx »^«e «■ «trüe u t^Uke JÓ. V'- r*T«ra«» i» w. je.Pv-išel k MU,' 7 ^I*» tk Iju-^ '^fì »'adi ^Takai' ;B * ^rfv»« kodi. • SojMO.« je deiaL »mu bodi • teboj"« Nehal je in ae deUl kakor da Mt oditi; •ato $« je oóratl u te ae le eikrit dotakni »O Sripia« je protit »aikar si irr« se u- -ti ,ei* ,e 'int»« Odrov«nl ma aisrm. aaoak oalei prod ounaa. Preden tra jfk p« odprl, tea »e oor.il LiBÌPn,u: »"'•d«*"« j« B«r( pcmetil ikoa oblake ia tkm m« fa , Inaiaem »mu prfll »eboj tm^t, tlahninesa ia obarotopeči: »1«« je /kiotiBo porpial aa trojo palico Ia prewet) »e je veliko hrrpeaeaje. Pok:tei t«n k ajera«. fa objet ia dejal: »Rartimej pnjatHj sojen trt-»' potili je. kajti lo noč bo4 nal pod ao^ strel» »Mopi!« Stekel tera oo«er: Sil «en te nanref. * bi t« se tede! do reaake. pa oo je H " meatij. (Sauna, iraa Scipioa« Marriala. prip««-daje kaj se je zxodiU ia Uj je diUla, kol« MrrcU aeki Rrbrki it Bel Ir krma ob rojstn ■jearta pnorojrara.) 5. poglavje. ko tem sr nfila oaietaosti pltasj« ob u1 r,b'i«' lutka. kaj a**. d3 ™»«ja raka aekera dae pésala tako Ta» «poriVilo. kakor «o te rrit. ki jih hvxem t»1 T r^? pripOTeoorati. . IVvbro je, da imam aekaj *j>retoo«ti » " - * pičla. lo k"l» ttvbro je, da imam aekaj *pretoo»ti dojenčkov, kajti vojaška plača je pač P i "«niraih časih ea deaar le mak' r h>l« vajena «retì rami» skl® >eok». ko ao p r iIJo, ugodno naprodaj. Vse v skupni parceli. Cena 800.000 din. — HeAčanfcka skupnost v Hetllkl. Slamoreznico motor, v dobrem I stanju, kupim. Nagode [Ivan, pos., Ravnik 20, i p. Hotedraica. Učenka j ■ 4. razr. me««. Iole, I dobra računarlca, po-I Stenlh atar«cv, se «eli Illusiti v večji trgovi-fnl. - Mesojedec Milka, Kllnja vas it. E0 pri Kočevju. Dekleta - pozor! Naprodaj Je po zelo ugodnih cenah več popolnoma novih Šivalnih strojev z 20 letno garancijo pri »Prometu« v Ljubljani, nasproti krlžanske cerkve. Telefon 43-90. Dvoje sani S« skoraj novi. Imam naprodaj. • Alojz Rogelj, Trboje », posta Smlednik. Hlapca in služkinje za kmečka dela. sprejme Tome, Dravlje, Vodnikova cesta IIS. »Mikrotan« zoper miai in podgane, 100 ar U din ; »Mikrotan« pasta 60 « 11 din. Ing. Prezelj, Ljubljana, Wolfova I/I. Fanta 15—17 letnega, najraje Dolenjca, sprejmem za domača in kmečka dola. Pu«ar, Skofja Loka Slamoreznico I prodam. 2abjek Franc, Rudnik, 13, Ljubljana. Fanta 14—17 letnega, pridnega, poštenega, sprej-: msm. Zaloška o. 80 b, i Ljubljana-Mosto. »Negnil« proti gnilobi kromplr-1». Vi kg 15 din, zado-»tuje za 1000 kg. Ing. Prezelj, Ljubljana, Wolfova 8/1., tel. 84-78 Kravo drugim teličkom — proda P. Selan, Stran-aka vas 7, p. Dobrova. „ Kravo s teletom dobro mlekarlco, pro-Rotar Anton, Pod-amreka 7, p. Dobrova Prt LJubljani. , Mlatilnicc veliko, proda Strojna ■«druga v Dolu pri LJubljani. Prodam na prostovoljni Javni dražbi na Vrhniki, .ori gostilni »Lovec«, na dan Svečnlce, t. J. dne I. februarja 1»41 ob I popoldne : 4 krave, kočije, kosllnl, obračalni tn grabila! stroj, slamoreznico, stiskalnico za sadje la drugo gospodarsko orodje. Hlapca pridnega, treznega In poltenega - sprejmem za kmečko delo. Plača po dogovoru. - Ivan Kunčlč, Milno 10, Bled Brinje In fige za aganjakubo Ima na UlOBl tvrdka - Ivan Jelačln, LJubljana — Aškerčeva cesta i — telefon 11-07. Pozor! Ukraden Je bil konj avetlordeče barve. Izsledltelj dobi dobro nagrado. BorlSek Josip, Litija 34. »Cepilna smola« U kg 8 din. '/. kg 15 din. Ing. Prezelj, Ljubljana, Wolfova I/I.t telefon 84-71. MoSke obleke perilo In vsa oblačila po prlsnano nizkih oenah al nabavite pr! Preakerju • Sv. Petra eesta 14 — Ljubljana. MOPAGAUOA a o Pri kašlju REMEDIA Quajacc€ SIRUP v temi« originalnem zavoju DOBIVA HE V VSEH AfOThKAH Olavno zaatonatvo za Slovenijo: APOTEKA BAHOVEC, LJUBLJANA »te * » ffM.*««a Orožniki, na Vaših pohodih Vas požirek kre-pilne pijače poživi, da lažje prenašate napore v službi domovine. Taka osvežujoča pijača je naš aromatični »EMONA« cvetlični čaj, sestavljen iz samih priznanih domačih krepilnih čajnih rastlin. Prirejen z limono, rumom, žganjem ali mlekom vedno da pijačo izrednega učinka in okusa. Toda samo »EMONA« cvetlični čaj v originalnih paketih lekarne Mr. BAHOVEC v Ljubljani. Dobi se povsod. lavna zahvala za „BEBIN" praSek drogeriji KANC v Ljubljani, Židovska u'ica t. Prosim pošljite mi ponovno prašek REDIN, 8 zavitke, sem z njim zelo zadovoljen. Z Vašim re-diln m praškom REDIN so se mi mali doječi pra-sci lepo razvijali ter veliko bolj rasth in bili zelo lepi — nakar sem jih draž.e in lažje prodal. Re-dilni prašek REDIN torej vsakemu priporočam. KOS MARTIN, posestnik, Silovec 9, pošta Sromlje n 8t. Lovrenc na Dravskem polju. V nedeljo 26. januarja imamo prt nas II. domovinski dan. Središče proslave je uprizoritev Finžgarjeve drame »Naša kri«. Začetek točno ob pol B popoldne. Pridite gotovo! tlivovko. tiruševec, palinkovet in rum fi lahko prav poceni sami napravita. 1 steklenica naše esence za napravo 5 litrov elivovke, hruševca, pelinkovca ali ruma stane Din 80'— po pošli Din 48*—, 2 steklenici {>o pošti Din 78'—, 8 steklenice po pošti Din 100'—. ToCna navodila na vsaki steklenici. Prodaja drogatila Kam. HaMjana, Žldonka ul.l KMETOVALCU Ako pomislite na danaSnje visoke cene žitu in moki ter radunate, boste prilli do spoznani« koliko donitka vam nudi domač -TUBFAN" mlin. Ta mlin vam cisti žito, melje vse vrste Jlta v lepo moko za krnh tn kubo, izdeluje zdrob, JeSprenj in ka«o. — Zntn z odlaganjem nakupa „TIJRFAN" mlina Škodujete sebi na žito, času in denarja. S a m oprod a]a TUKN5BK STEFAN Ljubljana. Usdvedova 14 Preiikušen redllni prašek „Redin" za praSiie Pri malih prašičkih pospešuje Redin prašek hitro rast,krepi kosti in jih varuje raznih bolezni. Večji prašiči pa se čudovito hitro redijo in dobro prebavljajo. Zadostuje že 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zav. 8 din, .po pošti 19 din, 3 zav. po pošti 85 din, 4 zav. po pošti 43 din. Mnogo zahvalnih pisem. Pazite: pravi Redin se dobi samo zgornjo sliko. Prodali drogerlja Kane. LJubljana, Židovska ul. 2 Na deželi pa zahtevajte Redin pri Vašem trgovcu ali zadrugi, ker si prihranite poštnino. Pnoblir Podpisani Podakar Albin. tov. del. v rltinllu škofieloškl predilnici, preklicujem kot' neresnično kar sem izrekel o Franko Ivanu, to», del. ▼ škofjeloški predilnici ter se mu zahvAljujem, da je odstopil od tožbe. PODAKAR ALBIN Naročite takoj »Bogoljuba« i jjtffffiHtr DROBNE Ker so prišle v javnost stvari, ki jih jo sovjet&ki odposlanec Soboljev govoril s kraljem Borisom, bo vse osebje sovjetskega poslaništva v Sofiji zamenjano. V španskem Toledu so našli in slovesno pokopali truplo Luisa Moscarda, sina slovitega generala Moscarda, ki je 90 dni branil toled-3ko trdnjavo Alcazar pred rdečimi tolpami. Luisa Moscarda so rdeči odreševalci s samokresi prisilili, da je telefoniral očetu v trdnjavo, na se uda, če ne mu bodo ustrelili sina. Ker general tega ni storil, so mu sina res ubili. Drugega so mu po hudem mučenju ustrelili v Barceloni. Siamske Cete so premagale francoske In-dokitajce ob reki Mekong. Francozi imajo flOO mrtvih in težko poškodovano vojno ladjo >La Motte Piquet«. Ker se je Čankajšku spuntala, je büa razpuščena na japonsko-kitajskem bojišču J8. komunistična armada. Grško bojišče. Glavni boji pri Tepeleniju, ob reki Devoli deluje topništvo, ob jugoslovanski meji bajonetni napadi. »Brez ameriške pomoči Je Anglija ▼ nevarnost, da podleže,« je izjavil v parlamentu ameriški vojni minister Stiniäon. Predpustno razpoloienje »Danes bova zamenjala vlogi, stari prijatelj. Danes bom jaz tebe zbudil.« JABLUS - Jabolčnik Kai je Jablus? „Jablus" je edina snov iz katere napravite izvrsten sadjevec brez pravega fadjevca. S poštnino etane 50 1 din 4«.50. 100 1 din TO.BO, 1150 1 din 117.—. Sprejel ie čez 1000 pohvalnih pi-sem. — Glavno zas opstvo „JABLUS", Padèetrte* 2» VARUJTE SE PREHUDA KOSITE I0P10 ONTEV rsj-54 Tèsti «obai u otroke. IrdtUaj s» a top!«-» iftMrti rfiii*. I obutimi pojjkh. Orfu.r ào-+ D™ Od it Jfc* éo 54 Da «.- »»sii «ohai rapati a »ekkrzj t nra*«e« «UM*. f uaKaMti »«Jpiati v»es«i«i Spiati ii iVoò^eTiifc V»oài topli, m, rmarxm daU« a ««vali ti kart- cw it r è* -m Dw Od a. 545 fe » Dia 11».- ì**-*!!? P^kiiimi Miài aìzkì èniji fa fo^jefM * IM* piati ta petami. ÄsSt^T^ Odprti t eraj u »odri kar-i. l^V1!^^ ® hifcsa „ JEr"^ ri^aata, mojki aitki {^.Iji fa fu«« »■ a wtmjrmimi ma okrir in* PodpUti u prtaai. ^JSSS :