Andrej Sila z Zavoda za gozdove Slovenije opozarja, da se bodo volkovi prej ali slej gotovo vrnili v Bazovico (in na tržaški Kras) /t 6
Po razdejanih bregovih Soče naplavine peska in odpadkov
Primorski
Mladostna
• • •
energija in življenjska izkušnja
Dušan Udovič
Med Igorjem Černom in Borisom Pahorjem je blizu sedemdeset let starostne razlike, in vendar sta se njuna govora na včerajšnjem Dnevu Emigranta v Čedadu čudovito uskladila. Brez vsakršnega vnaprejšnjega dogovora, seveda. Iz njunih besed je odmevala stoletna želja in trdna volja, da naši ljudje ohranijo svojo identiteto in jezik tudi v krajih, kjer se jima je dolga desetletja pisalo najslabše, in v časih, ko je to izgledalo nemogoče, kot je jasno izhajalo iz pripovedi Pahorjevih življenjskih izkušenj.
Tako se je med Pahorjem in Černom kot skupni imenovalec ustvaril veder in optimističen pogled v prihodnost. Z ene strani utemeljen na mladostni energiji in prepričanju, da mora mlada generacija Slovencev videmske pokrajine z vso pravico samozavestno graditi na uveljavljanju slovenskega jezika in kulture, ohra-brena s spoznanjem, da je tak cilj povsem v skladu s sodobnimi standardi večjezične Evrope. Ambicijo in voljo mlade beneške generacije je pospremila in njeno veljavnost potrdila življenjska izkušnja človeka, ki je med Slovenci in v širšem svetu zmogel postati simbol in živa institucija.
Med uveljavljanjem večjezi-čnosti, spoštovanjem različnih kulturnih identitet in splošnim družbenim razvojem obstaja neposredna vez. Černo ni mogel mimo ugotovitve, da je finančna kriza za deželno upravo postala izgovor za krčenje sredstev slovenskim ustanovam ter spodkopavanje večjezičnosti in svoje lastne pluralne kulturne identitete, namesto da bi krizo izkoristila ravno v obratni smeri, potem ko ima v rokah tudi adut zabrisane meje. Tu prihaja človeku na misel primerjava s sosednjo avstrijsko Koroško, ki je po več kot dvajsetih letih nazadovanja pristala na repu lestvice gospodarske razvitosti avstrijskih dežel. In dejstvo je, da vse več avstrijskih analitikov pripisuje splošno nazadovanje Koroške posledicam njene patološko nacionalistične politike, nastro-jene proti Slovencem tudi potem, ko so z mejo padle ideološke pregrade.
Tudi pri nas, v videmski pokrajini in drugih obmejnih krajih, bi si morala vladajoča politika resno postaviti vprašanje, kaj pomeni spoštovati večkultunost kot življenjsko danost in jo uveljavljati kot dejavnik razvoja. Obratna smer namreč dokazano vodi v splošno nazadovanje in neproduktivne konflikte. Žal mnogi politiki uspevajo in dobro živijo tudi od tega.
dnevnik
ČETRTEK, 7. JANUARJA 2010
št. 5(19.682) leto LXVI._
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA V SLOVENIJI
1,00 €
čedad - Tradicionalni Dan emigranta praznik vseh Beneških Slovencev
Razmislek o perspektivah Slovencev na Videmskem
Osrednja govornika Igor Cerno in Boris Pahor - Tudi glasba in gledališče
terorizem - Izrael svari Balkan pred »globalnim džihadom<
V Jemnu prijeli voditelja krajevne mreže Al Kaide
SANA, JERUZALEM - Jemenske varnostne sile so včeraj v provinci Amran, severno od prestolnice Sana, zajele enega ključnih voditeljev teroristične mreže Al Kaida v državi, je sporočila jemenska policija. Gre za Mo-
hameda al Hanka, ki naj bi stal za grožnjami zahodnim interesom v Sani (foto ANSA), zaradi katerih so nekatera tuja veleposlaništva zaprla svoja vrata.
Izraelski zunanji minister Avigdor Liberman pa je v torek izjavil, da po-
skušajo teroristična mreža Al Kaida in druge islamistične skupine postaviti oporišča na Balkanu. Po njegovih besedah bo Balkan "prihodnja tarča globalnega džihada".
Na 11. strani
ČEDAD - Dan emigranta, osrednji praznik Beneških Slovencev, predstavlja neke vrste pogled na preteklost in perspektive za bodočnost naše narodne skupnosti na Videmskem. In prav priložnosti za razvoj teritorija in slovenske manjšine, ki pa jih ogrožajo napovedana krčenja finančnih sredstev, so bile v ospredju govora mladega kulturnega delavca iz Barda Igorja Cerna, ki je bil skupaj s pisateljem Borisom Pahorjem glavni protagonist včerajšnje prireditve v prepolnem gledališču Ristori v Čedadu. Cerno je svoj poseg osredotočil na ovrednotenje manjšinskih jezikov, Pahor pa je Benečane vsem nam postavil kot vzor, da so kljub hudemu pritisku ostali zvesti svojemu jeziku in kulturi. Ob tem so prisotni lahko sprostili ob glasbi in komediji, ki jo je uprizorilo Beneško gledališče.
Na 3. strani
Epifanija: tradicionalni obredi po vsej Furlaniji
Na 2. strani
Befana se je spustila v Briškovsko jamo
Na 5. strani
^a | • V v •	• •
Glinšcica: zanimiva zgodba o miniranju izvira Klinšca
Na 7. strani
Vpisi v višje srednje šole odloženi na marec
Na 12. strani
Na Krasu videokamere proti piromanom
Na 12. strani
trst - Praznovanja pravoslavnih kristjanov
Grški blagoslov voda in božič srbske skupnosti
IfMifillsii
Začetek velike
RAZPRODAJE
spodnjega perila in tekstilnih izdelkov za dom
TRST, ul. S. Spirldlone 5
TRŽIČ, ul. Duca D'Aosta 14

2
Četrtek, 7. januarja 2010
ALPE-JADRAN
/
slovenija - Zaradi predloga za razrešitev ministra Erjavca
Premier Pahor zaprosil DeSUS za ime kandidata za novega ministra
Izvršni odbor stranke upokojencev podprl Karla Erjavca - DeSUS ostane v koaliciji
ljubljana - Nekdanji predsednik
Kučan: Z DeSUS-om se ne ukvarjam
LJUBLJANA - Predsednik slovenske vlade Borut Pahor je aktualnega ministra za okolja in hkrati tudi predsednika koalicijske stranke DeSUS Karla Erjavca včeraj zaprosil, da mu čim prej pošlje ime kandidata za novega okoljskega ministra oziroma ministrico. Kot je premier pojasnil ob robu novinarske konference po srečanju skupine za oblikovanje izhodne strategije, namreč želi skupaj s predlogom za razrešitev v državni zbor posredovati tudi predlog za imenovanje novega ministra.
Kot smo poročali včeraj, je računsko sodišče predlagalo razrešitev ministra Erjavca zaradi hude kršitve dobrega poslovanja ministrstva za okolje in prostor. Pahor je po sestanku z Erjavcem napovedal, da bo DZ razrešitev predlagal v 15 dneh.
Izvršni odbor stranke DeSUS pa je včeraj Karla Erjavca podprl kot predsednika stranke in kot ministra za okolje in prostor. To sta povedala Erjavec in vodja poslanske skupine Joško Godec. Kot poudarja Erjavec, je izvršni odbor tudi potrdil sklep, da stranka DeSUS ostaja v koaliciji, vendar je izvršni odbor sprejel tudi sklep, da bi pre-
gledali uresničevanje koalicijske pogodbe.
Kot poudarja Erjavec, je bila namreč v skladu s koalicijskim sporazumom sprejeta tudi odločitev, da se pred razpravo o predlogu za razrešitev v državnem zboru sestane koalicija in v zvezi s predlogom tudi uskladi. V koalicijski pogodbi je tudi zapisano, da koalicija ne bo podpirala interpelacij in razrešitev ministrov, ki so člani koalicije, še dodaja Erjavec.
Na vprašanje, s kakšnimi argumenti bo nastopil v državnem zboru, je dejal, da poslancev ter tudi slovenske javnosti ne bo težko prepričati. Po njegovih besedah gre za unikaten primer, da bi bil minister razrešen, ker v treh mesecih ni uredil vprašanja ločevanja komunalnih odpadkov, pri tem je pa računsko sodišče potrebovalo dve leti za opravo revizije. Pahor je namreč ministrovo razrešitev predlagal na poziv računskega sodišča, ki je v reviziji ugotovilo hude kršitve dobrega poslovanja ministrstva za okolje glede smotrnosti ravnanja z ločeno zbranimi komunalnimi odpadki v Sloveniji med letoma 2005 in 2007, ko je bil minister Janez Podobnik. (STA)
LJUBLJANA - Z DeSUS-om se nisem ukvarjal, se ne ukvarjam in se ne bom ukvarjal, je glede namigov, da naj bi prevzel vodenje te stranke, v izjavi za STA dejal nekdanji predsednik republike Milan Kučan (na posnetku). "Špekulacij z mojim imenom ne bom komentiral, niti ne vem v čigavem interesu so. To, kar se zdaj dogaja z DeSUS, ni dobro, ni pa usodno," je še dodal Kučan.
Kot se je izvedelo, so v DeSUS dobili namige, da naj bi stranka potrebovala novega predsednika, kar bi lahko bil tudi Milan Kučan, ki naj bi nasledil Karla Erjavca.

epifanija - Po vsej Furlaniji včeraj obudili stare običaje
Mimohodi v zgodovinskih kostumih, verski obredi in kresovi
Srednjeveške igre, kot jih uprizarjajo po maši s tolarjem v Huminu
arhiv
hrvaška
Prepovedali Bandicev predvolilni oglas
ZAGREB - Hrvaška volilna komisija je včeraj vsem elektronskim medijem prepovedala objavo predvolilnega oglasa neodvisnega predsedniškega kandidata Milana Bandiča, saj je ocenila, da so v njem besede njegovega protikandidata iz socialdemokratov Iva Josipoviča očitno izvzete iz konteksta. To pa predstavlja kršitev dovoljene in korektne predvolilne kampanje.
V oglasu z naslovom Stop rdeči Hrvaški so sporno izvzete Josipovičeve besede "zemljevid Hrvaške popolnoma pordečiti". Josipovič o spornem oglasu včeraj ni spregovoril, je pa na predvolilnem shodu v Vinkovcih dejal, da je njegov protikandidat Bandič predsedniško kampanjo spremenil v mlakužo. Dejal je še, da je zmago pričakoval že v prvem krogu, pričakuje pa jo tudi v drugem. A predvolilna kampanj poteka drugače, kot je pričakoval in si želel. "Namesto predstavljanja programa in tistega, za kar se zavzemamo, je moj protikandidat na žalost kampanjo spremenil v mlakužo, mene osebno pa ni razglasil le še za morilca," je dejal Josipovič.
Tožba Intereurope zoper nekdanjo upravo vse bliže
KOPER - Odškodninska tožba Intereurope zoper nekdanjo upravo družbe, ki jo je vodil Andrej Lovšin, bo verjetno vložena pred koncem januarja. Intereuropa bo tožila vse člane nekdanje uprave, je potrdil predsednik nadzornikov družbe Bruno Korelič. Ta ni izključil možnosti, da bodo naknadno vložene tožbe še zoper nekdanji nadzorni svet. Z uprave Intereurope so še pojasnili, da znesek tožbe pa še ni natančno usklajen. Po poročanju medijev naj bi Intereuropa v tožbi zahtevala med 35 in 40 milijoni evrov odškodnine.
Nekdanji predsednik uprave Andrej Lovšin, ki je bil krivdno razrešen februarja lani, tožbo ocenjuje kot neutemeljeno in morebitno vložitev tožbe obžaluje. »Moje delo je bilo zakonito, nepravilnosti ni bilo,« je Lovšin pojasnil za STA. Kot je še dejal, je vse odločitve uprave odobril nadzorni svet.
Sanader po izključitvi iz HDZ včeraj še ob druge ugodnosti
ZAGREB - Ivo Sanader, ki so ga v ponedeljek izključili iz Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ), je včeraj ostal še brez privilegijev, ki so mu pripadali kot nekdanjemu premieru. S 6. januarjem je namreč potekel šestmesečni zakonski rok, v okviru katerega je kot nekdanji predsednik vlade lahko koristil ugodnosti, kot so plača, varnostniki in službeno vozilo. Hrvaško notranje ministrstvo je sporočilo, da se končuje ocenjevanje varnosti nekdanjega premiera, končno odločitev o tem, ali Sanader potrebuje nadaljnjo zaščito, pa bo podala vlada.
Podružnica avstrijske banke BKS kmalu v kotaciji ljubljanske borze
LJUBLJANA - Ljubljanska borza je sprejela v svoje vrste družbo BKS Bank AG, podružnico avstrijske BKS Bank. Gre za prvo podružnico bank iz EU, ki je po vstopu Slovenije v unijo začela poslovati v državi. Kdaj bo vključena v trgovanje na ljubljanski borzi, še ni znano. Njen prvi tuji član je sicer postal brokerjet Sparkasse, slovenska podružnica avstrijske Ece-tre, ki je v lasti bančne skupine Erste Group.
VIDEM - Furlani se tudi včeraj niso izneverili svoji tradiciji in so epifa-nijo počastili s številnimi verskimi in folklornimi obredi, pa tudi s celo vrsto kresov, ki naj bi napovedovali tako ali drugačno kmetijsko letino. V zadnjih desetletjih so začeli ljudje kresovom oziroma smeri, v katero se obrne njihov dim, pripisovati preroški pomen, katerega vrednost pa je podobna tisti, ki jo imajo horoskopi.
V	polni čedajski stolnici je bila včeraj dopoldne tradicionalna maša z mečem, eden najbolj zakoreninjenih obredov za praznik sv. Treh kraljev v Furlaniji-Julijski krajini. Poimenovanje maša z mečem sloni na legendi, po kateri je diakon blagoslovil množico vernikov z mečem, ki je domnevno pripadal oglejskemu patriarhu Marquar-du iz Randeka. O pomenu tega dejanja obstajajo različne interpretacije, najbolj verjetna pa izhaja iz zgodovine - blagoslov z mečem naj bi pomenil premoč duhovne oblasti (škof-grof) nad posvetno. Maši, ki so se je udeležili nekateri vidni deželni politiki, je sledil srednjeveški mimohod v kostumih, spomin na prihod patriarha Marquarda, škofa-grofa nemškega rodu.
V	Huminu pa se je včeraj najprej razvil zgodovinski mimohod, ki se je končal pred stolnico, sledila pa mu je maša s tolarjem. Ta obred izhaja iz dobe, ko je posvetna oblast (župan) v
znak sodelovanja obdarila cerkveno oblast (nadžupnika) s kovancem, na katerem je bila podoba avstrijske cesarice Marije Terezije. Obredu je sledil mimohod v zgodovinskih kostumih z uprizoritvami srednjeveških podo,b številni udeleženci pa so sodelovali tudi na prireditvah krajevnih pro-loco in občinske uprave.
Slikovito praznovanje z zgodovinskimi obujanji pa je tokrat še bolj izrazito spremljala tudi duhovna plat verskih obredov, na katerih so duhovniki opozorili na tesnobo človeka v današnjem vse prej kot stabilnem družbenem okolju. Huminski nadžupnik je tako v pridigi pozval k pozornosti do tistih, ki so v tem posebnem trenutku izgubili delo in tudi zaupanje. Njegov poziv je bil namenjen posebej političnemu razredu, ki mora narediti vse, kar je v njegovi moči za podporo najbolj šibkih.
V Čenti pa je bil sinoči najpomembnejši kres v deželi, t.i. Pignarul Grant, ki ga prižigajo dvanajsto noč po božiču in ob katerem »veliki starec« napoveduje letino in bolj na splošno življenje v novem letu v vsej Furlaniji-Julijski krajini. Tokrat so prižgali 82. kres, kot po tradiciji ob 19.30, njegov dim in iskre pa je veter odpihal v smer, ki v trenutku, ko končujemo redakcijo, še ni jasna. Predvidevanja bodo namreč znana šele ponoči - in upamo, da bodo (najmanj) boljša kot lani.
banke - Govorice o odkupu deleža belgijske skupine KBC
Španska banka Santander kupuje tretjinski delež v NLB?
LJUBLJANA, SANTANDER -Banco Santander, ki naj bi se zanimal za delež belgijske KBC v Novi Ljubljanski banki (NLB), bo kmalu izdal kratkoročne obveznice v višini dveh milijard evrov. Sredstva naj bi banka porabila za širitev. V banki je bilo včeraj zaradi praznika v Španiji težko preverjati osnovanost teh govoric, zato ni možno preveriti, zakaj natančno Santander omenjena sredstva potrebuje. Vse, kar je bilo mogoče izvedeti, je bilo lakonsko sporočilo, da "Santander zaenkrat zadeve ne želi komentirati", kar pa bi z drugimi besedami lahko pomenilo, da se verjetno Španci res zanimajo za vstop v NLB, če bodo za to seveda izpolnjeni določeni pogoji.
Triletne obveznice v skupni vrednosti dveh milijard evrov, ki naj bi jih izdal Banco Santander v prihodnjih tednih, bodo obrestovane z variabilno obrestno mero, ki bo 45 bazičnih točk nad Euri-borom. Za zdaj ni jasno, če je omenjena izdaja obveznic kakorkoli povezana z domnevnim prevzemom nekaj več kot
tretjinskega deleža Nove Ljubljanske banke (NLB), ki je v rokah belgijske za-varovalniško-bančne skupine KBC.
Časnik Dnevnik je včeraj poročal, da si Banco Santander ogleduje državno NLB, vladni vrh pa naj bi bil Špancem naklonjen. Nadaljnji pogovori bodo po pisanju Dnevnika odvisni od belgijske KBC, ki je v zadnjem času znova začela postopke za prodajo NLB, za katero se je zaradi državne pomoči ob finančnih težavah zaradi globalne finančno-gospodarske krize zavezala tudi pri Evropski komisiji.
Kot je pred časom povedal slovenski finančni minister Franc Križanič, so v KBC sklenili, da o morebitnem sodelovanju pri dokapitalizaciji NLB razmislijo do 11. januarja. KBC, ki je 34 odstotkov NLB od države kupila leta 2002, sedaj pa ima v banki 30,6-odsto-tni delež, je sicer postopke za umik iz NLB začela konec aprila 2008.
V KBC so želeli postati večinski lastniki NLB, na kar pa slovenska vla-
da ni pristala, saj se je zavzela, da se večinski delež NLB obdrži v slovenskih rokah. Za delež KBC v NLB so se zanimale britanska zasebna investicijska skupina Apax, združenje manjših bančnih ustanov iz štirih držav in China Development Bank.
Skupina Banco Santander, ki je po tržni kapitalizaciji največja banka v območju evra, je nastala leta 1999, ko sta se združili Banco Santander in Banco Central Hispano. Kasneje se je banka okrepila še z združenima bankama Banco Central in Banco Hispanoamericano, ki sta se poimenovali Banco Santander Central Hispano.
Skupina je najmočnejša v Španiji, deluje pa praktično v vseh latinskoame-riških državah, v ZDA, na Kitajskem, pa tudi v številnih evropskih, med drugim tudi v vseh slovenskih sosedah, z izjemo Hrvaške. Navzoča pa je npr. v BiH. Skupina zaposluje skoraj 132.000 delavcev, ima pa 65,1 milijona komitentov v 11.178 podružnicah. (STA)
/
ALPE-JADRAN
Četrtek, 7. januarja 2010
3
čedad - Tradicionalni Dan emigranta v poudarkih slavnostnih govornikov Igorja Cerna in Borisa Pahorja
Jezik kot priložnost za razvoj in pogoj za ohranitev narodove kulture
Osrednji praznik Beneških Slovencev minil tudi v znamenju glasbe in komedije Week-end na morju v izvedbi Beneškega gledališča
ČEDAD - Dan emigranta, osrednji praznik Beneških Slovencev, predstavlja neke vrste pogled na preteklost in perspektive za bodočnost naše narodne skupnosti na Videmskem. In prav priložnosti za razvoj teritorija in slovenske manjšine, ki pa jih ogrožajo napovedana krčenja finančnih sredstev, so bile v ospredju govora mladega kulturnega delavca iz Barda v Terski dolini Igorja Cerna, ki je bil skupaj s pisateljem Borisom Pahorjem glavni protagonist včerajšnje prireditve v gledališču Ristori v Čedadu, ki sta jo organizirala videmska SKGZ in SSO pod pokroviteljstvom Občine Čedad. Slednjo je že desetič zapored zastopal župan Attilio Vuga, prisotni pa so bili res številni predstavniki italijanskih in slovenskih oblasti, kar v bistvu potrjuje pomen beneškega praznika.
Slavnostni govornik Igor Cerno je podal svoje poglede na številne perspektive za razvoj Furlanije Julijske krajine, pa tudi ozemlja, na katerem živi slovenska manjšina, kot so na primer čezmejno sodelovanje, kulturni turizem, prodaja tipičnih lokalnih proizvodov in evroregija. Vse so vezane na valorizacijo manjšinskih jezikov, na žalost pa so javne uprave gospodarsko krizo uporabile kot opravičilo za zmanjševanje dejavnosti na področju jezikovne politike in za zmanjšanje prispevkov, kar močno ogroža delovanje naše skupnosti. V šo-
Kot običajno je bilo tudi tokrat gledališče Ristori premajhno za vse, ki so želeli prisluhniti govornikoma, se sprostiti ob glasbi in nasmejati igralcem beneškega gledališča
foto kroma
njihova kulturna tradicija predstavlja neizmerno bogastvo, ki ga je treba primerno ovrednotiti. Prihodnost pa je v poznavanju jezikov, je poudaril mladi Benečan, ki je tudi podal svojo osebno izkušnjo glede uče-
pravil, da ne smemo pozabiti na Trinka in Benečijo, pa pohvalil, ker so vedno ostali zvesti svojemu jeziku in kulturi. Spomnil se je, kako je pri župniku v Drežnici prebiral slovenske prevode ruskih avtorjev, njego-
1866 odvzeta pravica do rabe svojega jezika in ste morali tudi zapustiti svoje domove in oditi v izseljenstvo, ker tu ni bilo možnosti za delo.« Pahor je tudi poudaril pomen zakona482, za katerega upa, da ga bo
italijanska država spoštovala in bo torej dodelila manjšini sredstva, ki so potrebna za njen obstoj in razvoj. Kar velja tudi za slovensko skupnost na Videmskem, ki se je s kulturnega vidika že zelo razvila, tudi po zaslugi dvojezične šole, poznana pa je tudi v Evropi, saj je na primer v francoščino preveden Bevkov roman Kaplan Martin Če-dermac, ki nosi v prevodu po Pahorjevem mnenju zelo lep naslov Notranji intimni jezik, tisti jezik, ki je bil v teh krajih dolgo prepovedan.
Dan emigranta so v prvem delu popestrili ljudski godci Liso Iussa, Roberto Be-gnach, Cristopher Chiamai, Franco in Ezio Qualizza ter gojenci Glasbene Matice iz Špetra (Mitja Tull in Riccardo Crucis) oziroma Barda (Ivan Michelizza, Loris Cher in Silvia Lepore) s svojimi harmonikami. Praznik pa se je zaključil z zabavno situacijsko komedijo Beneškega gledališča Week-end na morju, ki je navdušila številno občinstvo. Igro je režiral Marjan Bevk, uprizorili pa so jo Adriano Gariup (gospodar), Anna Iussa (gospodinja), Roberto Bergnach (ljubimec gospodinje), Igor Cerno (poslovnež), Emanuela Cicigoi (dekla) in Marina Cernetig (gospodarjeva ljubica). Prireditev v Ristoriju so povezovale Cecilia Blasutig, Dora Cicone, Emma Gol-les, Stefania Rucli in Antonella Trusgnach.
Tjaša Gruden
Boris Pahor
lah v Karnajski in Terski dolini ter v Reziji pouka slovenskega jezika skoraj ni (20 ur letno), pa čeprav so se na primer v njivar-ski šoli v Terski dolini vsi odločili za pouk slovenščine. »Med mladimi je prisoten čut za Evropo. Treba ga je gojiti s primernim učenjem slovenščine v vseh naših šolah. Zahtevajmo to, kar nam pripada: našo televizijsko oddajo, začnimo resno sodelovati s slovenskimi sosedi, tudi s pomočjo jezikovnih okenc, ki nudijo koristno pomoč našim malim stvarnostim. Orodja so. Odločno jih moramo zahtevati, jih uporabljati in se boriti, da nam jih ne bodo odvzeli, če hočemo imeti bodočnost,« je prepričan Cerno. Doline, v katerih živijo Slovenci na Videmskem, se nahajajo v osrčju Evrope,
Igor Cerno
nja standardne slovenščine, kar mu je omogočilo, da veliko boljše obvlada tudi tersko narečje, predhodno poznavanje tega pa mu je precej olajšalo tudi učenje knjižnega jezika. »Potrebni pa so šole in trud,« je poudaril Cerno, ki je bil kritičen do vseh tistih, ki nasprotujejo učenju knjižne slovenščine, češ da ogroža obstoj narečij. Na koncu pa je razkril tudi svoje sanje: v dvorani polni ljudi z vsega sveta vsi spoštujejo in poznajo fanta, ki govori kar pet jezikov, prihaja pa iz malih goratih vasi, kot so Žabnice, Tipana, Solbica, Bardo, Srednje.
Boris Pahor se je povsem strinjal z vsebino govora mladega Cerna, Benečane, ki so jih tržaški in goriški Slovenci prepozno spoznali kljub temu, da je že Kosovel
va najbolj priljubljena knjiga pa je bil roman Dostojevskega Ponižani in razžaljeni. »In taki smo bili mi Slovenci med fašizmom in nacizmom in zato sem se tudi odločil, da bom v svojih delih pisal le o ponižanih in razžaljenih, zavedam pa se, da ste bili najbolj ponižani in razžaljeni pravzaprav vi, Beneški Slovenci, ki vam je bila že od leta
ljubljana - Po sklepu upravnega sodišča
Delo bo izdajalo kulturni štirinajstdnevnik
LJUBLJANA - Ljubljanski župan Zoran Jankovic je prejšnji teden podpisal odločbo, s katero je za projekt izdajanja kulturnega štirinajstdnevnika za obdobje od aprila 2010 do marca 2013 v okviru projekta Ljubljana - svetovna prestolnica knjige 2010 izbral časopis Delo. Tako je upošteval odločitev upravnega sodišča, ki je konec novembra ugodilo tožbi Dela in razveljavilo županovo prvotno odločbo, s katero je za izdajatelja novega kulturnega časopisa izbral Dnevnik.
"Kot odgovorni urednik Dela in nosilec Delove prijave na razpis za kulturni štirinajstdnevnik lahko rečem, da sem z odločitvijo župana Zorana Jan-kovica zelo zadovoljen. Mislim, da smo ga, ne le s prijavo na razpis, ampak tudi z zadnji posvetovanji po odločbi sodišča, prepričali, da bomo pripravili in izdali res dober časopis, v katerega bomo vložili vso energijo in znanje, zlasti ugledne Delove kulturne redakcije, in da bodo bralci Dela ta štirinaj-
stdnevnik tudi zelo dobro sprejeli, mesto pa bo s tem za vloženi denar dobilo največ, kar lahko," je ob prejetju odločbe dejal Darijan Košir.
Ljubljanski župan Zoran Janko-vic pa je povedal, da so imeli glede kulturnega štirinajstdnevnika dve možnosti. Odločili so se upoštevati sklep upravnega sodišča. Kot je pojasnil, so se znašli pred dilemo, ali naj se projektu kulturnega štirinajstdnevnika odpovejo, ali naj ponovijo razpis. Slednje bi projekt zavleklo za šest mesecev, poleg tega pa tudi ni mogoče predvideti, "koga bodo potem dobili".
Kot je dejal, so se odločali le med Dnevnikom in Delom. Projekta obeh je neodvisna strokovna komisija ocenila kot primerna, zato so se odločili, da upoštevajo sklep sodišča. Sedaj od Dela pričakuje predvsem razumevanje problematike in širino ter da bo Ljubljani za znesek, ki ga bo dobilo, to je 70.000 evrov, ponudilo več - več vsebine, več številk. (STA)
4
Četrtek, 7. januarja 2010
MNENJA, RUBRIKE
GLOSA
»Vive
la différence!«
Jo2e Pirjevec
V torek zvečer sem videl prenos govora, ki ga je imel ameriški predsednik Barack Obama v Beli hiši po srečanju s svojimi sodelavci, zadolženimi za narodno varnost. Povod za posvetovanje in za predsednikov nastop je bil seveda nedavni poskus mladega Nigerijca Umarja Faruka Adulmutallaba, da udejanji samomorilski atentat na avionu, ki je letel v Detroit. Ker relativno dosti potujem z letali, me tematika seveda zanima, toliko bolj, ker sem bil prepričan, da so ameriški varnostni ukrepi učinkoviti. Nekajkrat sem jih doživel na lastni koži in vem, da se Američani ne šalijo. Prvič se mi je zgodilo v mestecu Indipendence, kamor sem šel raziskovat v Tru-manov arhiv. Slučajno sem se pojavil pred stavbo prav na dan, ko je bil pokop njegove žene. Žalne svečanosti so se udeležile vse »first ladies«, kar pomeni, da so bili varnostni ukrepi poostreni. Nenadoma se na ploščati strehi nizke enonadstropne zgradbe pojavijo trije policisti in namerijo proti meni svoje brzostrelke. Trajalo je kar nekaj časa, preden sem jih prepričal, da nimam zlih namenov in mi dovolili stopiti v stavbo. Takšnega uspeha pa nisem imel predlanskim v Washingtonu, kjer sem se skušal približati ogromni palači-trdnjavi FBI v nedolžnem upanju, da bom lahko delal v njihovih arhivih. Ko sem skušal odpreti eno od vhodnih vrat, je kot fu-rija skočila proti meni črna policistka in me nagnala s »keep walking«, »keep walking«! Nič ni pomagalo, da sem ji prijazno razlagal, kaj hočem, in jo prosil, naj mi pove, kje je vhod za obiskovalce. Ona je vedela samo eno, da ne smem biti tam in da moram iti naprej. O drugih podobnih pripetljajih ne bom govoril, vsekakor so bili neprijetni in po nepotrebnem pikolovski. Dejstvo, da po vseh kontrolah, skozi katere je treba iti, če hočeš v ZDA obiskati navadno biblioteko ali muzej, ameriški varnostni organi dovolijo vstop v letalo mlademu muslimanskemu Nigerijcu, ki prihaja iz Jemna, ima v spodnjih hlačah razstrelivo in katerega je lastni oče ovadil ameriški ambasadi, je porazno. Očitno je, da so bile vse milijarde dolarjev in ves napor, ki so ga vložili v preprečevanje terorizma, zastonj ali skoraj, saj so padli na najbolj banalnem izpitu.
Pravzaprav nisem hotel govoriti o tem, temveč o govoru Baracka Obame. V njem ni povedal nič takega, kar bi že ne vedeli, zbodel pa me je samo z enim stavkom. Tam, ko je rekel, da so varnostni ukrepi potrebni, zato da »rešimo ameriška življenja«. Res je, da je govoril skrajno nacionalistični ameriški publiki, vendar se mi zdi, da bi bilo spodobno, če bi govoril na splošno o »človeških življenjih«, kajti na letalu za Detroit niso bili samo državljani ZDA.
Mislim, da je tu eden od problemov sodobne ameriške družbe. Postavlja se s svojimi »vrednotami«, hvali se s svojo »leadership«, obenem pa pozablja, da obstajajo tudi drugačne vrednote in da vsi na svetu niso pripravljeni verjeti v njeno vodilno vlogo. Pred kratkim sem bral zanimivo obrambo ZDA, ki jo je napisal Peter Baldwin, avtor knjige »The Narcissism of Minor Differences: How America and Europe are Alike« (Narcizisem manjših razlik: kako sta si Amerika in Evropa podobni). Med drugim pravi: »Dobre univerze (v ZDA) so zelo dobre in uživajo visoko privatno podporo; šole so srednjerazredne, kot število javnih bibliotek. Američani volijo manj, zaupajo vladi bolj, prostovoljno delajo in dajejo dosti več vbogajme (od Evropejcev). Bolj verjamejo v boga, manj pa v astrologijo in homeopatijo; in bolje sprejemajo imigrante. Obenem imajo več gejevskih izkušenj, več gejevskih zakonov in več spolnih izkušenj v troje kot večina Evropejcev. Eno dejstvo načenja te podatke: to, da so črnci odgovorni za tistih nekaj področij, kjer obstaja velika razlika med ZDA in Evropo. »Če odv-zameš umore črncev, pade število ameriških ubojev na raven evropskih. Odstotek otrok, ki živijo v uboštvu (...) je nižje od italijanskega, britanskega ali španskega, če gledamo na številke, ki zadevajo samo belce.« Kar najbolj razlikuje Novi svet od starega, po Baldwinu, ni »veliko nasprotje pogledov na svet ali ideologije (... ) pač pa še nerešena dediščina suženjstva, ki se izraža v getoiziranem in rasno določenem podrazredu«.
Kaj reči ob tej naivni obrambi ZDA? »Vi-ve la différence!«
VREME OB KONCU TEDNA
Novo poslabšanje z močnimi padavinami
Darko Bradassi_
Sneženje pri nas je bilo v zadnjih dneh neobičajno, pa ne zaradi količine ali jakosti padavin, temveč zato, ker so se pojavile ob skorajšnjem brezvetrju. Pri nas namreč navadno sneži, ko je v naši bližini sredozemski ciklon, severovzhodno od nas pa mrzlo antciklonsko območje in se zato pojavlja močna burja, ki prinaša mrzel zrak. Prizemne blazinice mrzlega zraka pa zaradi razmeroma odprte lege našega področja navadno nimajo daljše življenjske dobe. Tokrat pa se je zgodilo, da je atlantska fronta naletela na še razmeroma nizke prizemne temperature, tako da je kljub višinski otoplitvi, sprva snežilo tudi ob morju, da ne govorimo o Krasu, kjer ga je padlo več kot 10 centimetrov. Vse se je zgodilo tudi v razmeroma kratkem času. Snežna odeja je bila ravno zaradi pomanjkanja močnejših vetrov bolj homogena in visoka. Ne smemo pa tudi pozabiti, da je centimeter snega v bistvu milimeter dežja, tako da, konec koncev bi lahko zapisali, da so bile padavine, kljub zaključnemu scenografske-mu efektu, skromne. V nekaj urah je padlo le 10 milimetrov vode, oz. 10 litrov vode na kvadratni meter, v obliki snega, kar ni veliko. Med poletnimi plohami in nevihtami taka količina lahko pade v desetih minutah.
Vremenska slika se še ne bo tako kmalu izboljšala, počakati bomo morali po vsej verjetnosti šele prve dni v prihodnjem tednu. Pravzaprav se vreme ravno danes še dodatno slabša, ponoči bo namreč dosegel naše kraje nov ciklon. Evolucija je vedno enaka. Nad zahodnim Sredozemljem se poglabljajo cikloni, ki se nato preko vlažnih in razmeroma hladnih jugozahodnih tokov pomikajo proti nam. Tokratni ciklon pa bo nekoliko globlji od prejšnjega, zato nam bo prinesel več padavin. Predvsem pa bo bolj razgibal ozračje, ob njegovem prihodu bodo namreč zapihali okrepljeni južni vetrovi, prevladoval bo jugovzhodnik. Kot je znano, se ob taki vremenski sli-
ki glavnina poslabšanja pri nas kopiči predvsem v Karnijskih Alpah in predalpah ter deloma v Julijcih. Padavine bodo tam obilne, po sedanjih projekcijah kaže na več kot pol metra snega. Drugod v nižjih predelih bo v glavnem deževalo. S prehodno odjugo se bodo namreč temperature predvsem v južni polovici dežele nekoliko zvišale. Pojavljal se bo v glavnem zmeren do ponekod močan dež, ki ga bo najmanj in bo nekoliko manj pogost ob morju.
Od sobote bo postopno dosegel naše kraje nekoliko hladnejši zrak. Še bo prevladovalo oblačno vreme s padavinami, ki pa bodo nekoliko manj močne. Meja sneženja se bo čez dan spuščala, od višjih predelov Benečije in Rezije navzgor bo proti večeru v glavnem snežilo. Količine pa ne bodo več velike. Tudi v nedeljo se bodo pojavljale še zadnje padavine, meja sneženja se bo še dodatno spustila, možno da se bodo snežinke prikazale tudi na Krasu. Za ciklonom se bo ozračje ohladilo, ni pa še povsem gotovo, v kolikšni meri bo dosegel naše kraje polarni zrak, ki se spušča nad zahodno Evropo. Kot kaže, bo ohladitev največja nekoliko bolj zahodno od nas, pri nas pa naj bi še vztrajale sedanje temperature, predvsem noči pa bodo ob bolj jasnem vremenu občutno bolj mrzle.
Na sliki: nad evropskim zahodom nastajajo cikloni in se zadržuje zelo mrzel zrak
PISMA UREDNIŠTVU
SSG ali Sam Svoj Gospodar
Zdaj, ko so se strasti, upam, umirile, ko smo v novem letu, polni novoletnih zaobljub, da bomo boljši, predvsem pa zato, ker sem bil javno obrekovan, dovolite, da tudi sam izrazim nekaj misli glede SSG.
Slovensko gledališče v Trstu, od trenutka, ko je pridobilo naziv stalnosti, kar ne pomeni stalne zaposlitve umetniškega osebja, pač pa naj bi prejemalo stalna finančna sredstva s strani Republike Italije, deluje v skladu s pravili, ki veljajo za vsa italijanska stalna gledališča. Se pravi, da so igralci plačani na podlagi dnevne bruto postavke in podpisujejo pogodbe za določeno število dni v letu. V primeru SSG je bil pred leti dosežen kompromis, na podlagi katerega je uprava gledališča z igralskim jedrom, ki se je z leti spreminjal, sklepala 9-mesečne pogodbe, točneje 273 dni, kar je za večino italijanskih igralcev sanjska pogodba.
Igralci so se nato sami odločali ali so na začetku sezone obnovili pogodbe ali ne. Redko je uprava odklonila obnovo. Žal, je letos huda kriza narekovala drugače, čeprav mislim, da bi uprava morala pravočasno obvestiti uslužbence o pereči situaciji v teatru. Podobne pogodbe se v Italiji sklepajo tudi v javni upravi, javni RTV-RAI, v šolstvu itd. pa še nisem zasledil, da bi zagnali tak vik in krik, ker tej ali oni učiteljici ali profesorici, tudi slovenskim v Italiji, niso podaljšali pogodbe z novim šolskim letom. Nadalje, da igralci, za razliko od upravnega in tehničnega osebja, niso deležni nadomestila za brezposelnost. Tako pač je. Če je to prav, ali ne, je druga zgodba.
Igralci, ki sestavljajo t.i. igralsko jedro SSG, so se, po dolgih pogajanjih, sami zavestno odločili, da ne bodo podpisali pogodb (to so
storili nekoliko kasneje) in nadaljevali s honorarnim delom, ki jim ga je ponudilo Gledališče Koper. Zato je uprava SSG legitimno povabila druge k sodelovanju (podpisanega samo za projekt »Čehov«). Izjave nekaterih o stavkokazu so torej neutemeljene, ker nekdo, ki ni v pogodbenem delovnem razmerju, ne more stavkati.
Glede poziva k solidarnosti pa takole; osebno sem takoj pripravljen na tovrstne pobude, na t.i. kolektivno solidarnost, toda pričakujem, da se bodo tega držali vsi, se pravi, da bi morali vsi slovenski gledališki ustvarjalci prenehati z delom, vsaj simbolično, nekaj ur tedensko, dokler se stvari ne uredijo v tem ali onem gledališču; tokrat v SSG, pred meseci v SNG Nova Gorica, v bodoče pa kje drugje. Ne pa da se solidarnost zahteva samo od nekaterih, po možnosti tistih, ki so na prostem trgu ali celo brez dela, naj ne sodelujejo s SSG in se jih ob tem zmerja, da so izdajalci.
Skoraj deset let delujem kot svobodni umetnik, redno sodelujem z vsemi primorskimi in nekaterimi ostalimi slovenskimi gledališči in vem, kaj pomeni biti brez dela. Vem, kako se nekdo počuti, ko mu tik pred zdajci sporočijo, da predstava ali več predstav odpade, ali, da je celo projekt propadel in seveda s tem tudi zaslužek. Ali to je del igre, ki sem jo sam sprejel, zato ne maram izjav v stereotipnem stilu: ubogi gledališčniki, ki nimajo za kruh, ker ni ravno tako. Treba je pač delati in profesionalno sodelovati. Že takoj na začetku svojega dela sem ugotovil, da je v večini primerov tako opevana solidarnost lažna, da je lahko skupinska miselnost večkrat škodljiva, če ne celo pogubna. Zato ne bom pristal na to, da mi bodo drugi diktirali, kdaj in s kom naj sodelujem. Vsak posameznik ve, kaj je najbolje zanj v določenem trenutku,
zato mora vsak sam prevzeti nase odgovornost, in da nima smisla računati na razumevanje in pomoč kolegov.
Vse to zelo dobro pride do izraza v predstavi »Art-export«, kakšna ironija, ravno v produkciji SSG. Ali kaj, ko je tisto odrska fikcija, v realnosti pa je, žal, očitno mnogo, mnogo huje. Vse pa izvira iz individualnih zamer, nerazrešenih odnosov posameznikov in njihovih zakulisnih igric, zaradi katerih ne nameravam trošiti ne časa, ne energije, ki se pa žal zrcalijo znotraj posameznega kolektiva, če ne celo na celotni slovenski gledališki sceni. Zato ne razumem tistih, ki si jemljejo pravico, da populistično blatijo in žalijo po dolgem in počez, ko smo pa vsi na isti barki, soodvisni drug od drugega: igralci, režiserji, umetniški vodje, organizatorji in vsi ostali, ki sodijo zraven, kljub zmotnemu mišljenju nekaterih, celo umetnikov, čemu toliko ljudi, ko bi lahko igralci sami vodili teater, re-žirali, igrali, organizirali predstave, zabijali sceno itd. In da je zelo malo potrebno, da se vse skupaj zamaje, če ne celo sesuje, da pa je treba veliko dela, energije in časa, da se stvari spet postavijo na pravo mesto. Naj živi teater, slovenski teater. Tudi v Trstu. Srečno!
S spoštovanjem!
Dr.(amski) i.(gralec) DanijelMalalan

O nezaupanju družine Laurica
Čeprav z zamudo zaradi vmesnih praznikov, odgovarjam na pritožbe družine Laurica v zvezi z zemljiščem v območju konzorcija Dolina 2 objavljene v Pismih uredništvu dne 29. 12. 2009.
Družina Lavrica citira podpisanega Borisa Kureta - popolnoma neumestno, če ne skoraj zavajalno -
v zvezi z obljubo dano njihovemu očetu leta 2001 za prodajo enega odseka zemljišča v zameno za predkupno pravico, ki jo je imel na Sio-tovem področju, kjer obstaja danes obrtna cona v Dolini. Od takrat se ta obljuba ni izpolnila zaradi nenaklonjenosti članstva konzorcija in prejšnjih odborov, ki se sploh niso zavzeli za kako rešitev ali sploh, da bi dali kak odgovor tej družini. Podpisani je bil prvi - pred menoj sta bila druga dva presednika - ki se je potrudil, da bi dobili kako rešitev in solicitiral upravni svet, naj izdela kompromisno rešitev, da bi ugodili družini Laurica. Saj sem bil tudi sam prijatelj njihovega očeta. Družina Laurica je zavrnila ponujeni kompromis in s tem de facto zamrznila pogajanja.
Težave konzorcija, odvisne predvsem od neplačevanja obveznosti s strani nekaterih članov, pa so medtem privedle do zasega zemljišča s strani upnikov in njegove prodaje na dražbi, tako da danes konzorcij nima več osnove, o kateri bi se lahko pogajali. Mislim, da tudi pritoževanje po časopisu nima veliko možnosti za kako rešitev, saj je dandanes zemljišče v drugih rokah.
Ni pa rečeno, da se ne more preizkusiti drugih poti za rešitev problema. Morda bi imelo zaupanje v dobronamerne ljudi večje možnosti za kako rešitve kot pa priporočena pisma ali časopisni članki.
S spoštovanjem in zagrenje-nostjo zaradi neuspele izpolnitve pričakovanj preminulega očeta.
Boris Kuret
kultura
Slovenj Gradec se pripravlja na EPK 2012
Mestna občina Slovenj Gradec je v okviru razpisa slovenskega ministrstva za kulturo uspešno pridobila več kot 1,9 milijona evrov sredstev za projekt, s katerim se vključuje v priprave na Evropsko prestolnico kulture 2012. V Slovenj Gradcu bodo sredstva namenili za ureditev muzeja Huga Wolfa in obnovitvena dela v stavbi pokrajinskega muzeja in galerije.
Gre za drugi javni razpis ministrstva za kulturo za razvojne investicije v javno kulturno infrastrukturo. Na razpis je prispelo 67 vlog, posebna komisija pa je glede na izpolnjevanje pogojev ocenjevala 52 vlog. Na osnovi kvalitete posameznih vlog in razpoložljivih sredstev so se na ministrstvu za kulturo odločili, da bodo v skladu z razpisnimi pogoji sofinancirali šest projektov, delno tudi iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt, ki so ga na občini poimenovali Zrcaljenje podob - oživljeni zven preteklosti, zajema ureditev spominskega muzeja Huga Wolfa ter vzdrževalna dela v stavbi v središču mesta, kjer imata prostore Koroški pokrajinski muzej in Koroška galerija likovnih umetnosti.
Svetovno znani skladatelj samospevov Hugo Wolf se je rodil pred 150 leti v Slovenj Gradcu. V njegovi rojstni hiši, kjer ima sedaj še prostore glasbena šola, bo občina v letos uredila muzej, glasbena šola pa se bo selila v nove prostore v bližnji Cankarjevi ulici. Občina bo Wolfovo rojstno hišo obnovila, uredila spominski muzej ter vzpostavila mednarodni dokumentacijski in informativni center Hugo Wolf. V rojstni hiši skladatelja bo urejena tudi dvorana za koncerte samospevov. S sredstvi, ki so jih pridobili na razpisu ministrstva za kulturo, bodo obnovili tudi prostore Koroškega pokrajinskega muzeja.
Slovenj Gradec je eno od šestih partnerskih mest, ki sodelujejo v projektu Evropska prestolnica kulture. Nosilec projekta je mesto Maribor, pri njem pa sodelujejo še Murska Sobota, Velenje, Novo mesto in Ptuj. (STA)
r
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu
pravoslavni kristjani - Praznovanje grške in srbsko-pravoslavne skupnosti
Grški obred blagoslova voda Srbi danes praznujejo božič
Srčen vernik s pomola Audace skočil v morje po križ - Badnjak v cerkvi sv. Spiridona
Blagoslov vode in morja v spomin na Kristusov krst v Jordanu, a tudi za obilo zdravja in sreče za mesto Trst. Vse to predstavlja obred blagoslova voda, ki ga je včeraj opoldne opravil duhovnik Gregorios, duhovni vodja grško-pravoslavne skupnosti v Trstu, ki je obhajala praznik Kristusovega razglašenja in krsta. V cerkvi sv. Nikolaja, ki je tudi zavetnik pomorščakov, se je zbrala množica vernikov, ki so se najprej udeležili slovesne liturgi-je, med katero je oče Gregorios blagoslovil vodo, ki jo bodo v bogoslužne namene uporabljali vse leto.
A najbolj sugestiven trenutek včerajšnjega slavja je moral še nastopiti: tako so po končani liturgiji verniki stopili na ulico in se ob zvokih godbe Refolo podali do pomola Audace, kjer je ob petju cerkvenega zbora grške skupnosti oče Gregorios blagoslovil morje s tem, da je vanj vrgel lesen križ. Tudi tokrat se je našel srčen vernik, ki se je podal v valove, da bi prinesel križ nazaj in si prislužil poseben blagoslov zase in za družino: to je že tretjič zaporedoma bil Teodoro Vis-covich, skoraj 60-letni upokojenec podjetja Acegas, pri katerem, kot nam je povedal, je služboval 41 let. Kot že rečeno, je bila to zanj tretja zaporedna izkušnja, drugače pa se je vrgel v morje, da bi prevzel križ, vsega skupaj štiri krat. Potem ko je priplaval nazaj k pomolu (blagoslov, opravljen na pomolu pred odprtim morjem, po njegovih besedah gre v neskončnost) in prinesel duhovniku križ, je moral stisniti nešteto rok in prejeti na lica veliko poljubov. Gospodu Viscovichu obred blagoslova voda veliko pomeni, zanj je plavanje v mrzli vodi v zimskih razmerah, da prinese nazaj križ duhovniku, izraz velike vere, je pa tudi znamenje miru, ki smo ga po njegovem mnenju danes še kako potrebni, tako v svetu kot na krajevni ravni, med tukajšnjimi prebivalci. Med obredom ni bilo nič prepuščenega slučaju, na pomolu je stal oddelek mornarjev, nekaj metrov stran, na morju, pa sta bila patruljna čolna obalne straže in policije. Da se ne bi zgodilo kaj nepredvidenega, so se v vodo podali tudi člani Potapljaškega krožka Trst, ki so po obredu skupaj s pogumnim Viscovichem tudi nazdravili in si privoščili rezino panettona.
Grško-pravoslavna Cerkev je včeraj obhajala praznik Kristusovega razglaše-nja, ker sledi novemu, gregorijanskemu koledarju, medtem ko se dober del ostalih pravoslavnih Cerkva drži še vedno starega julijanskega koledarja, ki ima trinast dni zamika v primerjavi z gregorijanskim, ki je že nekaj stoletij v veljavi v zahodnem svetu. Med temi je tudi srbsko-pravosla-vna Cerkev, ki tako danes praznuje božič. Danes dopoldne bo tako slovesna božična liturgija tudi v tržaški srbsko-pra-voslavni cerkvi sv. Spiridona (ob 10. uri), medtem ko so se sinoči srbski verniki udeležili slovesnih večernic na božično vi-gilijo oz. badnji dan (dan bedenja), kot mu pravijo z ozirom na bedenje, ki na sveti večer poteka po domovih ob molitvi, pogovoru in zažiganju blagoslovljenega hrastovega polena (badnjaka). Med ve-černicami, ki jih je vodil paroh Raško Ra-dovic, so si verniki priskrbeli šope blagoslovljenih hrastovih vej, ki so jih potem odnesli na svoje domove, ob tej priložnosti pa so tla cerkve pokrili s slamo v spomin na Kristusovo rojstvo v betle-hemskem hlevu.
Pravoslavni božič bodo praznovali tudi v centru Veritas v Ul. Monte Cen-gio 2/1, kjer bo v nedeljo ob 16.30 kulturno srečanje ob 140-letnici posvetitve cerkve sv. Spiridona in 240-letnici obha-janja prve službe božje v starocerkveno-slovanščini v Trstu. Člani srbsko-pravo-slavne skupnosti bodo prikazali svojo božično tradicijo, na sporedu pa bodo tudi srbske ljudske pesmi in plesi. (iž)
Na sliki desno: Teodoro Viscovich (kleči) je iz morja ponovno prinesel križ grško-pravoslavnemu duhovniku Na sliki spodaj: srbsko-pravoslavni verniki so v cerkvi sv. Spiridona obhajali badnji dan KROMA
/	ALPE-JADRAN	Petek, 8. januarja 2010
APrimorski
~	dnevnik
5
msgr. crepaldi
Praznik sv. treh kraljev simbol
iskanja resnice
Praznik Kristusovega razglašenja oz. svetih treh kraljev predstavlja popolno in dokončno razodetje Boga v Jezusu Kristusu, obenem gre za praznik, ki kristjane poziva, da obudijo in obnovijo svoje misijonsko prizadevanje, da ponesejo evangeljsko sporočilo ne samo oddaljenim, ki niso še nikoli slišali o Jezusu, ampak tudi sosedom, ki niso nikoli odkrili radosti prave vere. Tako je tržaški nadškof msgr. Giampaolo Crepaldi dejal med homilijo pri slovesni maši v stolnici sv. Justa na včerajšnji praznik svetih treh kraljev.
Sveti trije kralji oz. modri možje, ki so z vzhoda prišli v Betlehem, da bi počastili novorojenega Jezusa, so po Crepaldijevih besedah simbol človeka, ki išče, pričakuje, hrepeni po resnici, odrešenju in sreči. Zato njihovo potovanje simbolizira tudi potovanje vere in upanja, ki ga opravi človek katerekoli dobe, saj se iskanje Boga najbolj prilega človeški naravi.
Pri iskanju resnice se ne smemo zadovoljiti s površnimi odgovori, ampak je potrebno tvegano in težavno osebno iskanje, je opozoril nadškof Crepaldi, ki je - navezujoč se na okrožnico papeža Benedikta XVI Caritas in veritate - opozoril, da izpraznjene duše brez Boga napolnijo »strupene mešanice čarovnikov, čarovnic, astrologov in vedeževalcev, ki za bogato plačilo mislijo, da rešujejo velika vprašanja človeškega življenja, smrti, ljubezni in sovraštva z igro kart.« Pri tem je paradoksalno, da »se naša hipertehnološka in racionalna družba prepušča temu neusmiljenemu verskemu toku, ne da bi si postavila resnih in odločilnih vprašanj.« Vse to »barbarsko onesnažuje duhovno okolje oseb in našega skupnega življenja ter postavlja pod vprašaj njegov urejen razvoj v resnici in ljubezni,« meni nadškof Crepaldi, ki je na koncu opozoril, da večkrat tudi kristjani ne iščejo zares Boga in se zadovoljijo z utrujeno vernostjo brez zanosa, prizadevanja in veselja. Zato morajo modri z vzhoda za kristjane biti klic k vedno večjemu poglabljanju in pričevanju vere.
briškovska jama - Že 26. tradicionalni spust ob prazniku svetih treh kraljev
Po stometrski vrvici se je tudi letos spustila stara dobrotnica Befana
Befana se je spustila v družbi svetih treh kraljev, Božička in norčkov
kroma
Radodarna starka Befana je običajno samo ena, v Briškovski jami pa se jih ob prazniku svetih treh kraljev prikaže več. Letos smo jih v jami prešteli štiri, ob njih pa smo zagledali tudi svete tri kralje, Božička in celo vrsto razposajenih norčkov. O čem govorimo? O tradiciji, ki se že 26 let ponavlja v Bri-škovski jami, seveda. Vodstvo jame pri Briščikih, društvo Alpina delle Giulie, tržaška sekcija CAI in jamska komisija Eugenio Boegan namreč poskrbijo vsako leto za praznično zabavo za otroke in odrasle: starka Befana se s spremljevalci po stometrski vrvici spusti v globino jame in nato obdari vse malčke.
Po petstotih stopnicah se je letos na dno jame spustilo 900 radovednežev. Največ je bilo seveda otrok, ki so neučakano zrli v nebo in starše spraševali, kdaj se bo prikazala Befana. Ni je bilo treba dolgo čakati ... Vrv se je zamajala in postava prve starke se je prikazala. Počasi se je spuščala v globino, otroci pa so jo pričakali s ploskanjem, vzkli-kanjem in mahanjem.
Dobrotnice in njihovi spremljevalci so se po spustu podali med ljudi in iz svojih velikih vreč vlekli paketke s sladkarijami, s katerimi so razveselili najmlajše. Za njihove starše pa so poskrbeli jamarji preoblečeni v vikinge in druide: ob recitiranju magičnih verzov »Odino Odino, no sta mandar piova, manda vino,« so v velikih 50 litrskih kotlih pripravili posebno, okrepčilno pijačo, »gran pampel«, ki vsebuje belo vino, rum, jabolka, pomaranče, sladkor, maslo in nič koliko začimb, ter ga ponudili gostom. Nedvomno je bila zanje pot navzgor veliko lažja ...
Rednih gostov, godbe salezijan-skega oratorija Don Bosco, letos ni bilo, ker jih je gripa pošteno zdesetkala. K sreči pa so v jami septembra namestili novo razsvetljavo in nove zvočnike: iz zvočnikov so zatorej ves čas odmevale otroške viže in prijetni glas harmonik, za varnost obiskovalcev pa so poskrbele na novo nameščene lučke ob stopnicah, ki so jih vodile ob vsakem koraku. (sas)
6
Četrtek, 7. januarja 2010
KULTURA
/
narava - Andrej Sila o bazovskem božičnem pokolu
Volkovi se bodo gotovo vrnili: jutri, čez dva tedna ali pa čez leto dni
Na Primorsko so se vrnili sredi 90-ih let, prišli so iz Notranjske in Istre - Volk se človeka najraje izogiba
Za božič so volkovi na zemljišču Zadružnega pašnika pri Bazovici raztrgali štiri ovce in kozo. V naslednjih dneh so plenili še na Beki in v Preložah pri Lokvi, kar potrjuje domneve, da se živali pomikajo proti zahodu in se po 19. stoletju vračajo v naše kraje. O tem smo se pogovorili z Andrejem Silo, vodjo odseka za gozdne živali in lovstvo pri sežanski enoti Zavoda za gozdove Slovenije.
V Bazovici ste si kmalu po božičnem pokolu ogledali ovce in kozo. Takoj ste zagotovili, da so krivi volkovi.
Bazovci, ki jih osebno poznam, so me poklicali in me samo prosili za mnenje, saj so v Italiji pristojne italijanske službe. Po desetletnih izkušnjah z ocenjevanjem škode, že od daleč razumemo, kdaj so pokol storili volkovi.
Kako pa?
Potepuški psi - teh je pri nas zelo malo - niso spretni ubijalci. Psi napadajo nagonsko, kamor pade, medtem ko volkovi ugriznejo v goltanec in stisnejo tako močno, da vse zdrobijo. Tudi količina zaklanih živali nam veliko pove. Psi niso tako uspešni, medved pa pobije manj živali, ker je sam. Medtem ko volkovi tečejo za ovcami, se medved ne spušča v zasledovanje: mahne s šapo in ubije.
Kaj pa ris?
Ris najraje čaka v zasedi, plen pa zgrabi tudi s kremplji. Pri risovem ugrizu opazi-
Andrej Sila, vodja odseka za gozdne živali in lovstvo pri OE Sežana Zavoda za gozdove Slovenije; desno arhivski posnetek volka: škodo, ki jo te zveri povzročijo živinorejcem, v Sloveniji v celoti poravna država, medtem ko je v Furlaniji-Julijski krajini za to pristojna deželna uprava
kroma
mo koničaste zobe, s katerimi zadavi žrtev, medtem ko volk s silo svojih topih zob uplenjeni živali tre vrat. Volkovi poleg tega najprej požrejo vimena in notranje organe ter šele zatem oberejo rebra in stegna.
Kdaj so volkovi izginili?
S Tržaškega v času Avstro-ogrskega cesarstva, iz Slovenije pa v bistvu po 2. svetovni vojni.
Kdaj pa so se vrnili in od kod?
Na Primorskem se z njimi ukvarjamo od leta 1996. Eni so prišli iz Notranjske, s Snežnika in Javornika. Iz Trnovskega gozda morda tudi, pa čeprav jih je ovirala avtocesta. Drugi so se priselili iz Učke v Istri. Zdaj imamo pri nas okvirno dve »skupini«, ki živita na območjih Vremščice in Slavnika. Volkovi, ki so se prikradli do Bazovice, so bržkone slavniški. V zahodno Slovenijo pa so prišli z Balkana (na Štajerskem jih še ni). Pomnožili so se tudi med jugoslovansko vojno, saj so vojni časi zanje ugodni. Miha Adamič, profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, je pravil, da je »rat vuku brat«.
Na Krasu so se pred časom spet pojavili jeleni. Je to povezano?
Volkovi se pomikajo za jelenjadjo.
So pa nočna mora primorskih rejcev.
Drobnica je najlažji plen, ker je divjad veliko težje loviti. Sprva so plenili pod Slav-nikom in v Gračišču, nato v Prešnici, na Be-
ki, v Ocizli in Petrinjah, v zadnjem letu pa še pri Socerbu. Obiskali so tudi italijansko stran, morda z izvidnicami, zdaj pa so tudi tu začeli pleniti. Bilo je neizbežno.
Mislite, da se bodo volkovi vrnili v Bazovico?
Nedvomno. Gospodu Crismancichu sem povedal, da se lahko vrnejo jutri, čez dva tedna ali čez eno leto. Vrnili se bodo.
Ali so volkovi vedno v krdelu?
Samotarskega volka so pri nas videli samo enkrat, v Preložah in na Beki pa so videli po dva volka. Možno je, da ta dvojica pleni v naši okolici. Največje opaženo krdelo je štelo devet volkov. Glede na število pokolov in količino požrtega mesa, je tu več skupin. V Senožečah so pred časom v eni noči poklali 26 ovac. Pri Preš-nici so v enem letu raztrgali 46 koz, živinorejec jih je nadomestil z 28 ovcami, te pa so trajale le en mesec. V poldrugem letu so mu pobili še kakih sto oslov. Spravili so se celo na konje, a brez uspeha, ker se kobile in žrebci s kopiti dobro branijo. Lažje gre s teleti.
Kako lahko živali zaščitimo?
Elektromreža ni dovolj, edina varianta je zapirati drobnico v hleve.
Je odstrel v Sloveniji dovoljen?
Volkovi so v EU zaščitene živali. V Sloveniji mora odstrel z izredno odločbo odrediti ministrstvo. Odstrel je bil v teh letih minimalen, število volkov se je povečalo, njihov teritorij pa se posledično širi. Od oktobra 2009 je na Primorskem dovoljen odstrel treh volkov, cilja pa nismo dosegli, ker je to zelo težko. Po pokolu se zveri umaknejo, v eni noči prehodijo 20 ali 30 kilometrov. Težko jih izslediš. Pred enim mesecem so lovci pri Slo-pah streljali na tri volkove, a so jih zgrešili. Sami seveda nismo sovražniki volkov, prepričan pa sem, da je potrebno obdržati optimalno število živali, obvladljivo v prostoru.
Je volk nevaren za človeka?
Zaenkrat ni. Sprehodi po gozdu niso nevarni. Vsekakor moramo vedeti, da je volk divja žival, ki se v neljubih situacijah brani, in sicer z napadom. To mora biti jasno, predvsem ko se po gozdu sprehajamo s psom. Panika pa sploh ni umestna, saj se volk najraje otepa človeka.
Aljoša Fonda
božič z nami 2009 - V nabrežinski telovadnici niz brezplačnih predstav in drugih dogodkov
Festival Epifanije v Nabrežini
Po operetnih arijah in Befani, danes gledališče - Jutri tudi nagrajevanje najzaslužnejših športnikov in društev, ki delujejo v občini
V nabrežinski telovadnici se do nedelje nadaljuje prva izvedba Festivala Epifanije, ki zaključuje bogat niz prireditev Božič z nami 2009, s katerim so de-vinsko-nabrežinska občinska uprava in razna društva ter organizacije teritorija lepšala vaščanom letošnje praznične dni.
Festival je v torek uvedel koncert operetnih arij »za srečno novo leto, ki sta ga oblikovala sopranistka Maria Giovanna Michelini in tenorist Andrea Binetti. Včeraj so na svoj račun prišli otroci, ki so se zabavali v družbi radodarne starke - Befane, danes pa bodo na vrsti ljubitelji gledališča. Ob 19. uri bo v telovadnici zaživela gledališka predstava Marcella Cree Atmosfere d'avan-spettacolo, v kateri poleg Cree nastopajo Livio Cecchelin, Andro Merku, Fran-cesca Bergamasco, Yasmin Anouby in Lavinia Skerlavaj.
Jutri (ob 20. uri) se bo festival nadaljeval s Praznikom kulture in športa, na katerem bo občinska uprava nagradila najzaslužnejše posameznike in društva.
Uvodni koncert sta izoblikovala sopranistka Maria Giovanna Michelini in tenorist Andrea Binetti
kroma
Vpisovanje v občinske otroške vrtce v Trstu
Od 18. do 30. januarja bo potekalo vpisovanje v otroške vrtce, ki spadajo pod okrilje Občine Trst. Vpis je možen na sedežih sledečih vrtcev: Kamillo Kro-mo na Staroistrski cesti 78, Il tempo magico v Ul. Vasari 23, Mille bimbi v Ul. Mille 14, Pallini v Ul. Pallini 2 in So-relle Agazzi v klancu San Fortunato 1. Urnik vpisovanja je ob ponedeljkih in sredah od 14.30 do 16.30, ob torkih, četrtkih in petkih od 9.30 do 12. ure, ob sobotah pa samo v vrtcu Mille bimbi od 9.30 do 12. ure. Možno je tudi vpisovanje preko interneta na spletni strani www.retecivica.trieste.it. 11. in 13. januarja pa bosta v vseh občinskih vrtcih od 16. do 18. ure dneva odprtih vrat. Informacije nudi urad za otroške vrtce, ki deluje v okviru integrirane vzgojne službe za otroke, mladino in družino občinskega odborništva za šolstvo, v Ul. Teatro Romano 7/a, telefon 040-6758869.
Razpis za 6-mesečno delovno pogodbo
Pokrajina Trst obvešča, da bodo v zaposlitvenem centru (Scala dei Cap-puccini 1) v ponedeljek in torek zbirali prijave za razpis za šestmesečno delovno pogodbo tehničnega operaterja (B kategorije), ki bo delal z živalmi. Pogoji: diploma nižje srednje šole ali enakovredna izobrazba, vozniško dovoljenje tipa B in dokumentirane delovne izkušnje z živalmi.
Na tržaški hitri cesti že spet prometni kaos
Že drugi dan zapored je bilo na tržaški hitri cesti kaotično. Tudi včeraj sta dve prometni nesreči, ki jima je botrovala neprilagojena hitrost na mokri cesti, ohromili promet. Po navedbah tržaške občinske policije je voznik vozila SUV, ki je ob 10.25 vozil v smeri proti Miljam, izgubil nadzor in trčil ob zaščitno ograjo pri središču Torri d'Europa. Poškodoval se ni nihče, odsek pa je bil zaprt do 13.50 (redarji so zaprli tri vhode), ker so se na asfalt izlile razne tekočine. Ob 13. uri pa se je avtomobil, ki je vozil proti 7. pomolu, prevrnil na spolzkem cestišču blizu tovarne Italcementi. Skoraj nepoškodovanega voznika je služba 118 odpeljala na pregled. Prometna policija je odsek zaprla do približno 15.30.
glasba - Društva
Še vrsta
novoletnih
koncertov
Po društvenih in župnijskih dvoranah ter cerkvah si v teh dneh sledijo božični in novoletni koncerti. Kljub temu, da so prazniki že za nami, se bodo srečanja z božičnimi melodijami nadaljevali tudi v prihodnjih dneh.
Tako bo v boljunski cerkvi v soboto ob 20. uri koncert, ki ga prireja Mladinski dom. Izoblikovali ga bodo otroška skupina Mladinskega doma, domače cerkvene pevke, MePZ in MoPZ Sveti Jernej z Opčin in MePZ Sveta Lucija pri Portorožu. Ob 17. uri bo bo-žično-novoletni koncert tudi v cerkvi na Tabru, v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah pa bo ob 20. uri koncert tržaške vokalne skupine Cappella civica; pod vodstvom Marca Sofianopula bo v različnih jezikih izvajala stare božične himne in hvalnice.
Prav tako v soboto (ob 20. uri v kriškem Ljudskem domu) bo na sporedu tudi novoletni koncert Mednarodne operne akademije Križ; sodelujejo pevci akademije, pihalni orkester Ricmanje in OPZ Fran Venturini Domjo.
Novoletni koncert prireja tudi Godbeno društvo Parma iz Trebč in sicer v soboto ob 20.30 v trebenskem Ljudskem domu.
/
TRST
Četrtek, 7. januarja 2010
7
glinščica - Zanimivo pričevanje Pepija Slavca iz Boljunca
»Minirani« izvir reke Klinšce in dvainšestdeset let stara laž
»Nove generacije ne morejo razumeti, kako lep je bil izvir izpod naravne skale«- Poziv javnim upravam
Gospod Pepi Slavec iz Boljunca nam je posredoval zanimiv prispevek o zgodovini Doline Glinščice, točneje o izviru Klinšca. Zahvaljujemo se mu za prijaznost in ga z veseljem objavljamo.
Da bi mesto Tergeste oskrbovali z vodo, so Rimljani zgradili tako imenovani Rimski vodovod, katerega je napajala voda z izvira pri reki Klinšci. Ostanki vodovoda so v nekaterih krajih še danes vidni. Po razpadu Rimskega imperija so se začeli vzdolž reke Klinšce naseljevati Slovenci. Zaradi primerne lege so tu zgradili mline na vodni pogon. Vodo, ki je prej tekla po rimskem vodovodu, so zato usmerili za pogon mlinskih koles. Mlinov je bilo precej, v zemljiški knjigi v Trstu pa je omenjeno devet mlinov, ki so nekako spadali v področje vasi Bo-ljunec. Prve zemljiškoknjižne vpise mlinov zasledimo v poznih letih 1700 in prvih 1800. Od Izvira do predela Na Mandriji, ki spada še vedno v področje Boljunca, zasledimo torej devet mlinov:
1.	Mlin Klinšca
2.	Mlin Lopatnik
3.	Mlin Zastava
4.	Mlin Mišnik
5.	Mlin Pri mostu
6.	Mlin Molisanovec
7.	Kovačev mlin
8.	Soseski mlin
9.	Mlin Mandrija
Poleg teh mlinov na boljunski strani, so obratovali tudi drugi mlini na dolinski strani, na Krmenki, pri Domju in v Kurtovcu. Vsi so črpali vodo iz reke Klinšce.
Miniranje izvira
Izvir Klinšca so leta 1948 minirali in ga popolnoma uničili. Zakaj so to storili? Da bi to razumeli, moramo z zgodovino še malo nazaj.
V letih 1940-42 so popravljali strop tretjega tunela železniške proge Trst-Hrpelje. Voda, ki je pronicala nad tunelom, je strop poškodovala tako, da so kamni padali na traso. S sanacijo, so vse kamne na stropu odstranili in jih nadomestili z betonom. Odstranjene kamne pa zmetali po pobočju, da so pristali v reki Klinšci. Kamni so bili lepo izklesani in uporabni za zidavo.
Leta 1948 se je izvajala bonifikacija pri Orehu (Noghere), v Občini Milje. Ker je bilo tisto obdobje krizno in zaznamovano z veliko brezposelnostjo, je štiridesetletni Boljunčan predlagal meni in dvema mojima vrstnikoma, takrat osemnajstletnikom, če bi radi delali z njim in kaj zaslužili. Seveda smo bili vsi za to. Naša naloga je bila pobiranje kamenja v strugi reke Klinšce in njegovo nakladanje na kamion, ki je to kamenje prevažal na področje bonifikacije pri Orehu. Začeli smo s pobiranjem kamenja pri Boljuncu in se počasi, počasi pomikali navzgor proti Izviru. Čim smo se približevali Izviru, smo zasledili tudi tiste klesane kamne z oboka tunela, ki jih je deroča voda skotalila navzdol po strugi Klinšce. Ko je kamne opazil naš »delodajalec«, nam je rekel, naj jih spravimo stran, ker so uporabni pri gradnji hiš. Ko smo prispeli do Izvira, pa nismo mogli naprej: bazen pred izvirom je bil poln vode in velika skala pod katero je izvirala voda je onemogočila prehod kamiona. Naše delo se je zato končalo.
Nekaj tednov pozneje se je po Bo-ljuncu razširila vest, da so angleški vojaki, ki so takrat bili v Trstu, imeli vojaške vaje v Dolini Klinšce in minirali izvirek, da bi pridobili več vode.
Ta novica je bila velika laž (to lažno novico je povzela tudi knjiga Klinš-ca, ki jo je uredil Dario Gasparo za Občino Dolina). V resnici je skalo miniral naš »delodajalec« z dvema »minerce-ma«, ki sta takrat delala v kamnolomu Brussi v Boljuncu, z namenom, da bi napravili prevozno cesto za kamion in si tako olajšali delo pri pobiranju izklesanih kamnov. Ker je ta načrt propadel, so sprožili po vasi lažno novico, da so skalo minirali angleški vojaki. V
tistih težkih časih ni bilo nikogar, ki bi si upal prijaviti škodo pri oblasteh, čeprav so vsi vaščani vedeli, kdo je kriv. Odkrito povedano, vsi smo se bali.
To sem omenil, da bi vsi vedeli, kakšno škodo lahko človek opravi zaradi lastnih interesov. Moja generacija je bila zadnja, ki je Izvir videla v naravni obliki in nove generacije ne morejo razumeti, kako je bil lep izvir izpod naravne skale.
Izvir pa je bil tudi izredno koristen. Leta 1930 so domačini iz Gornjega Konca pred izvirom sezidali 50 cm visok zid, na vrh zida dali cev. Voda je napolnila prostor med zidom, se zvišala in tekla po cevi ven čista. Prebivalci Gornjega Konca so tako pridobili izvor čiste vode za kuhanje in pitje. Pred tem je namreč voda iz izvira bila po deževju neuporabna, ker se je mešala z umazano vodo iz reke Klinšce. V tistih letih namreč ni bilo še vodovoda v hišah in je bila za domačo uporabo torej nujno potrebna voda iz naravnih izvirov. Zanimivo bi bilo vedeti, če ima kdo kakšno sliko Izvira iz tistih časov. Iz mojih slik niso razvidni detajli, ampak samo bazen poln vode.
Dobro bi bilo vključiti ta del nepoznane zgodovine v vse publikacije in forume, ki jih namerava občinska uprava prirediti v bodočnosti. Slišal sem namreč za namen Občine, da bi izdala publikacijo, namenjeno turistom in šolski populaciji, ki nameravajo obiskati Dolino Klinšce in ostanke rimskega vodovoda (ta je črpal vodo prav iz zgoraj opisanega izvira). Ljudje, ki se bodo tako znašli pred današnjim izvirom, bodo ostali razočarani, ker so na lokaciji vidni le ostanki skale, ki jo je eksplozija raztreščila. Dobro bi bilo torej, da bi javne uprave, ki se ukvarjajo z rezervatom Doline Klinšce, dodelile sredstva za obnovo izvira, kot je bil v naravi. S takim dejanjem bi gotovo obogatile rezervat za še eno dodatno znamenitost, Dolina Klinš-ce pa bi bila s tem lepša in zanimivejša.
Pepi Slavec
Desno izvir Klinšca (iz knjige Maurizia Radacicha: Val Rosandra - Dolina Glinščice).
Spodaj čudovit pogled na slap in žuborečo Klinšco.
kroma
sv. ivan - V parku nekdanje umobolnice
Mladi uprizorili predstavo LexOpp
V gledališču v parku pri Sv. Ivanu je bila v torek zvečer na sporedu predstava LexOpp, ki je naslov dobila po vzdevku »ex Opp«, s katerim Tržačani imenujejo nekdanjo umobolnico, a so z njim želeli istočasno tudi simbolizirati »zakon norih«. Mladi ustvarjalci so v njej predstavili življenje v umobolnicah, življenjske izkušnje bolnikov, spremembe, ki jih je v tisti svet vnesel Franco Basaglia.
Na svetoivanskem odru je nastopila skupina mladih iz različnih italijanskih mest, ki je pri Božjem polju teden dni obiskovala zimsko gle-
dališko šolo Etoile Stage. Projekt WEST je vodil Daniele Franci, mladim pa so s svojimi mentorji pripravili »gledališki dokument«, sestavljen iz šestih »fotografij« bolnišničnega življenja in Basaglieve reforme. V predstavi sta se prepletala tudi ples in glasba, nastala pa je na podlagi raznih zgodovinskih dokumentov; v prvi vrsti pisem umskih bolnikov in intervjujev z »revolucionarnim« Francom Basaglio.
Predstava je imela podporo tržaške pokrajine, ki si že več let prizadeva za ohranitev bogate dediščine nekdanje umobolnice.
8
Četrtek, 7. januarja 2010
KULTURA
/
gopčevič - Razstava
Nicoletta Costa in njen pravljični ilustrirani svet
Tržaška ustvarjalka je za svoje delo prejela že več prestižnih nagrad
V dvorani Attilio Selva palače Gopčevic je Nicoletta Costa pričarala pravljično vzdušje s svojimi ilustracijami, plišastimi protagonisti njenih izvirnih zgodb, gledališkimi scenami in tokrat prvič še z animiranim filmom. Razstava La Luna ad-dormentata nel bosco (Speča luna v gozdu) se rojeva pod okriljem od-borništva za kulturo tržaške občine z namenom, da bi približali najmlajšim svet kulture in da bi preko edinstvenih upodobitev vzljubili svet knjige.
Nicoletta Costa se poklicno posveča ilustraciji že preko trideset let in sodi v sam vrh italijanske ilustracije, za svoje ustvarjalno delo je prejela več priznanj in nagrad (med temi tudi nagrado Andersen in zlato pero v Beogradu), a ji še največ pomeni navdušenje otrok ob podoživljanju njenih likovnih pripovedi. Na razstavi si lahko ogledamo izbor 200 izvirnih ilustracij v značilnem prepoznavnem slogu živahnih barv in stiliziranih likov mehko zaokroženih obrisov.
Nicoletta Costa je po osnovni izobrazbi arhitektka, risanje pa jo je spremljalo od otroških let dalje. Prve ilustracije so se rojevale spontano z željo, da bi njen otroški svet zaživel v podobi in tudi kasneje, ko je to postal njen poklic, je Nicoletta Costa ohranila pristen stik s svetom otroške domišljije, ki se pa neposredno veže na življenjske izkušnje. Otroka privabi prikupnost podob, v situacije se zlahka vživlja, saj gre za popolno kohezijo med upodobitvijo in zgodbo. Nicoletta ni le izvrstna ilu-stratorka, a tudi izjemna avtorica tekstov. Njene poosebljene živalice utelešajo specifične človeške lastnosti, ki jih tako otrok zlahka prepozna in preko situacij spoznava globlje vrednote. Navdih črpa Nicoletta Costa iz realnih situacij in jih zna v pravljični preobleki približati otroku. Tako je npr. opažanje, da se srečujemo v vsaki skupini s posebneži: bolj počasni, drzni, sramežljivi, nagajivi. Protagonisti, ki si jih Nico-letta Costa izmišljuje, izhajajo iz teh preprostih vsakodnevnih situacij, preko katerih se vsak zlahka prepozna in so mu zato toliko bolj blizu.
Tako preko pripovedi kot preko upodobitve upošteva avtorica osnovno otrokovo potrebo po varnosti in toplini, kar je ključnega pomena in za česarr vzbuja v njem zaupanje. Pripoved in podoba, ki jo bistveno dopolnjuje, postaneta pomembno vzgojno sredstvo, preko katerega približati vrednote, kot
Razstava je odprta do 24. februarja
kroma
sta npr. prijateljstvo ali sočutje. Primer počasnega polža, ki se lahko premika le ob pomoči prijateljev zgovorno izpričuje pomen solidarnosti znotraj skupine.
Poleg ilustracij, ki visijo na stenah treh razstavnih dvoran, je otrokom namenjen prostor igre, kjer lahko listajo knjige in se pobližje seznanijo s plišastimi protagonisti pravljic. Multime-dijski prostor privabi na ogled sedem minutnega trailerja, priprave katerega so trajale dve leti. Animirani film pripoveduje o srečanju Giulia Coniglia z Lepre Gelsomino. Zajček Giulio je skupaj z oblačkom Olgo in čarovnico Teodoro med bolj priljubljenimi liki in prav po njem se je rodila istoimenska otroška mesečna revija »Giulio Coni-glio«, ki vabi otroke, da se tudi sami ustvarjalno preizkušajo ob igri in seveda branju. Nicoletta Costa in njena sodelavka prav tako priznana ilustrator-ka Febe Sillani redno prirejata srečanja z otroki, na katerih se lahko osebno srečajo z zajcem Giuliom, za katerega sta sešili poseben kostum. To je priložnost, da spodbujajo otroke k izražanju svojih občutkov in sproščanju ustvarjalnega potenciala, avtorici pri tem še globlje prisluhnejo otrokovim željam.
Razstava je na ogled do 24. februarja vsak dan od 9. do 19. ure, vstop je prost.
Jasna Merku
rossetti it «v
m% «v
Cinično
V« II •
o življenju v dvoje
Od danes do ponedeljka, 11. januarja, bo gledališče Ros-setti gostilo predstavo v izvedbi ansambla stalnega gledališča iz Calabrije. Na odru bo zaživela komedija Il giuoco delle parti po Luigiju Pirandellu, v kateri nastopata tržaški publiki dobro znana igralca Geppy Gleijeses in Marinella Bargilli, za režijo pa je poskrbela Elisabetta Courir. Predstava je povzeta po noveli Quando si e capito il giuoco; resnici na ljubo je v njej smešnega bolj malo, saj gre za ciničen in dokaj grob prikaz življenja v dvoje. Molk, nedorečene besede in družbeni klišeji so namreč popolnoma uničili odnose poročenega para. Leone in Silia že tri leta živita ločena, ljubezen je zdavnaj splahnela, vendar se zaradi »družbenega videza« srečujeta vsak dan in skupaj preživita pol ure.
Predstava bo drevi in v soboto na odru zaživela ob 20.30, v petek in nedeljo pa ob 16. uri. Vstopnice si lahko zagotovite pri blagajni gledališča ( 040/3593511) oz. na spletu www.ilrossetti.it.
trst film festival - Od 21. do 28. januarja
Bogata bera filmov in dokumentarcev
V gledališču Miela in kinodvorani Ariston pregled srednje in vzhodnoevropske kinematografije
Od četrtka, 21., do četrtka, 28. januarja, bo v gledališču Miela in v kinodvorani Ariston zaživela 21. izvedba vsakoletne filmske prireditve Alpe Adria Trst Film Festival. Bogata bera kratko-metražnih in dolgometražnih filmov in dokumentarcev bo obiskovalcem tudi letos postregla z raznolikim pregledom sedme umetnosti srednje in vzhodnoevropskih držav.
Navadno je festival domoval v kinodvorani Excelsior, ki pa so jo lani zaprli, tako da si je moral poiskati nove prostore. Sicer pa se veliko drugega ni spremenilo: ob filmih bodo tudi letos na sporedu tradicionalna srečanja s predstavniki srednje in vzhodnoevropske kinematografije, veliko bo tudi poklonov avtorjem in pa retrospektiv, pa tudi razstav in drugih spremljevalnih prireditev.
Letos se je v tekmovalni program vključil tudi slovenski film Slovenka oziroma 90-minutna drama producenta Danijela Hočevarja v režiji Damjana Kozoleta. V njej nastopajo Nina Ivani-šin, Peter Musevski, Primož Pirnat, Ma-
ruša Kink, Uroš Fürst, Andrej Murenc, Dejan Spasic, Aljoša Kovačič, Primož Petkovšek, Ivo Godnič, Aleš Valič in Marjuta Slamič; za scenarij pa so poskrbeli Ognjen Sviličic, Matevž Luzar in Damjan Kozole. Slovenka je portret izgubljenega mladega človeka, 23-let-ne Aleksandre, ki študira angleščino in
se pripravlja na diplomo. Doma je iz manjšega mesta in njena starša sta ločena. Nikomur se niti sanja ne, da ima v oglasniku oglas pod šifro »Slovenka« in da se prostituira. Spretno manipulira z ljudmi okoli sebe, laže, tudi krade in sovraži mamo. Edini, ki ga ima zares rada, je njen oče. Aleksandra ima
Med filmi v tekmovanju tudi Slovenka v režiji Damjana Kozoleta
ski produkciji, za katero je Ardantova podpisala tudi scenarij: gre za zgodbo ženske, ki mora sama skrbeti za tri otroke po umoru moža.
Med samimi protagonisti dogajanja bo letos tudi grški režiser Theo Ang-helopoulos s svojim Viaggio a Citera (Potovanjem v Citero) in dolgome-tražnim filmom La polvere del tempo (Prah časa). Grški gost se bo ob tej priložnosti 26. januarja v muzeju Revoltella pogovarjal s Claudiom Magrisom o zgodovinskih, političnih in kulturnih spremembah po padcu Berlinskega zidu; prisotna bosta tudi Omero Anto-nutti in Franco Giraldi.
Nedvomno pa bodo zanimivi tudi ostali filmi v tekmovalnem programu, med katerimi velja omeniti film Politist, Adjectiv (Policaj, Pridevnik) 35-letnega romunskega režiserja Corneliuja Po-rumboiua, Honeymoons (Medeni tedni) srbsko-albanska produkcija Gorana Pa-skaljevica in pa Djavolja varos (Hudičevo mesto) črna komedija njegovega 35-letnega sina Vladimira.
Prizor iz močnega in privlačnega filma Slovenka
svoje načrte za življenje, ki pa ni tako enostavno, kot si predstavlja ...
Svojo prisotnost je na tržaškem filmskem festivalu že potrdila francoska igralka Fanny Ardant, ki se bo v Trstu predstavila prvič v vlogi režiserke. Cedres et sang (Cedri in kri) je naslov njenemu delu, francosko-romun-
/—
Včeraj dan es
Danes, ČETRTEK, 7. januarja 2010
RAJMUND
Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.38
-	Dolžina dneva 8.53 - Luna vzide ob 0.07 in zatone ob 11.02.
Jutri, PETEK, 8. januarja 2010
SEVERIN
VREME VČERAJ: temperatura zraka 5 stopinj C, zračni tlak 999 mb raste, veter 14 km na uro vzhodnik, vlaga 83-od-stotna, nebo oblačno, rahlo razgibano, temperatura morja 9,2 stopinje C.
[13 Lekarne
Do sobote 9. januarja 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Trg Ospedale 8 (040 767391), Ul. Commerciale 21 (040 421121), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478)
-	samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Trg Ospedale 8, Ul. Commerciale 21, Capo di Piazza Mons. Santin 2, Milje - Lungomare Venezia 3.
Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478)
-	samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Capo di Piazza Mons. Santin 2 (040 365840).
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predprazni-čna od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije čZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
U Kino
AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.05,
22.15 »Io, loro e Lara«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINECITY - 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »Io, loro e Lara«; 20.20, 22.00 »dec 2«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Il riccio«; 16.20, 18.15, 20.10, 22.05 »Hachiko«; 16.05 »Arthur e la vendetta di Mal-tazard«; 18.10 »Piovono polpette -3D«; 16.30, 19.50, 22.15 »Sherlock Holmes«; 17.55, 20.00, 22.00 »Natale a Beverly Hills«; 16.20, 18.20 »La principessa e il ranocchio«; 22.00 »Io & Marilyn«; 16.15, 20.00 »A Christmas Carol-3D«. FELLINI - 16.45 »Arthur e la vendetta di Maltazard«; 18.30, 20.15, 22.00 »Io
e Marylin«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Die-ci inverni«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'eleganza del riccio«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Hachiko, il tuo miglio-re amico«.
KOPER - KOLOSEJ - 18.00 »Dobrodošli v deželi zombijev«; 16.30, 19.00, 21.30 »Scherlock Holmes«; 16.10 »Planet 51«; 15.20, 18.30, 21.40 »Avatar 3D«; 19.40, 21.50 »Ljubezen, ločitev in nekaj vmes«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 18.00, 20.10, 22.20 »Sherlock Holmes«; 22.15 »A serious man«; Dvorana 2: 16.30, 20.15 »Piovono polpette 3D«; 18.15, 22.15 »A Christmas Carol 3D«; Dvorana 3: 18.15, 20.15 »Natale a Beverly Hills«; 16.30, 22.15 »dec 2«; Dvorana 4: 20.30, 22.20 »Brothers«; 16.45, 18.20 »La principessa e il ra-nocchio«.
SUPER - 16.30, 20.00 »Amelia«; 18.15, 22.00 »A serious man«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.10, 22.00 »Io, loro e Lara«; Dvorana 2: 17.45, 20.00, 22.00 »Il riccio«; Dvorana 3: 17.30, 19.50, 22.10 »Sher-lock Holmes«; Dvorana 4: 18.00, 20.00, 22.00 »Hachiko«; Dvorana 5: 17.30 »La principessa e il ranocchio«; 20.20, 22.20 »Natale a Beverly Hills«.
H Šolske vesti
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da bodo v obdobju vpisovanja v otroške vrtce in osnovne šole potekali informativni sestanki. Informativna srečanja se bodo odvijala po sledečem razporedu: OV Mavrica Milje - 11. januarja ob 16.30; OV Mi-školin Boršt - 11. januarja ob 16.30; OV čekec Boljunec - 11. januarja ob 16.30; OV Pika Nogavička Dolina - 11. januarja ob 16.30; OV Palčica di-cmanje - 20. januarja ob 16.30; COŠ »M. Samsa« Domjo - 8. januarja ob 17.00; OŠ »P. Voranc« Dolina - 11. januarja ob 16.15; COŠ »F. Venturini« Boljunec - 11. januarja ob 17.00; COŠ »A. Bubnič« Milje - 11. januarja ob 17.30. Tajništvo sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9.00 do 13.30; ob ponedeljkih do 16.30. dok vpisovanja se zaključi 27. februarja.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI sporoča, da v ponedeljek, 11. januarja, ob 16.30 bo na sedežu ravnateljstva v Ul. Caravaggio 4 srečanje za starše, ki nameravajo vpisati svoje otroke v državna vrtca v Barkovljah in Lonjer-ju. Dnevi odprtih vrat v Barkovljah (Ul. Vallicula, 11) bodo v ponedeljek, 1., 8. in 22. februarja, od 11. do 12. ure. Dnevi odprtih vrat v Lonjerju (Lonjerska cesta, 240) bodo v torek, 2., 9. in 23. februarja, od 10.30 do 12. ure.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je ministrstvo za šolstvo razširilo paleto naslovnikov za vključitev v prednostne sezname učnega osebja. Tudi suplenti, ki so bili v š.l. 2008/09 imenovani iz zavodskih lestvic za nepretrgoma za 180 dni, smejo namreč vložiti tozadevno prošnjo, in sicer do 14. januarja na tajništvo šole, na kateri so poučevali. Obrazci so na razpolago na spletni strani ministrstva za šolstvo. Dodatne informacije na tajništvih šol in na Uradu za slovenske šole.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI sporoča, da v ponedeljek, 18. januarja, ob 17. uri bo na sedežu v Ul. Cara-vaggio 4 informativno srečanje za starše otrok, ki bodo v š.l. 2010/2011 obiskovali prvi razred osnovne šole na ravnateljstvu pri Sv. Ivanu.
RAVNATELJI OSNOVNIH IN NIŽJIH SREDNJIH ŠOL na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji sporočajo, da so lestvice suplentov izčrpane. Zato vabijo vse morebitne interesente z ustreznimi pogoji za poučevanje, da predložijo prošnje za poučevanje neposredno na posamezna ravnateljstva.
I!3 Obvestila
KRUT obvešča, da bodo danes, 7. in v petek, 8. januarja, uradi odprti od 9. do 13. ure. Od 11. januarja dalje se bodo dejavnosti odvijale po ustaljenem urniku.
OBČINA DOLINA obvešča, da bo ob priliki božično - novoletnih praznikov občinska knjižnica zaprta še danes, 7. januarja. Urnik delovanja ostaja za en-
TRST
krat naslednji: ob sredah od 15. do 17. ure.
PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ vabi vse, ki bi letos radi sodelovali na pustnih povorkah na sestanek danes, 7. januarja, ob 20.30 v Štalci v Šempolaju.
SK DEVIN vabi na predstavitveni večer ob začetku nove smučarske sezone, ki bo potekal v dvorani kulturnega društva Igo Gruden v Nabrežini danes, 7. januarja, ob 19.30. Predstavitev vseh tekmovalnih ekip in trenerjev, uradnih in promocionalnih tekem ter udeležencev svetovne olimpijade masterjev Bled 2010, tečajev smučanja, novega kombija in letošnjih sponzorjev.
PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da se vadba prične v petek, 8. januarja. Urnik: ob petkih od 19.00 do 20.00 ter od 20.00 do 21.00; ob torkih pa od 18.00 do 19.00, od 19.00 do 20.00 ter od 20.00 do 21.00. Za jutranjo vadbo ob ponedeljkih od 9.30 do 10.30 pa predhodno kličite na tel. št.: 040200620 ali 349-6483822.
PRAZNIK KULTURE IN ŠPORTA 2009 V petek, 8. januarja, bo ob 20. uri v občinski telovadnici v Nabrežini nagrajevanje športnic in športnikov, ki so v sezoni 2008/2009 dosegli vidne rezultate in uspehe. Priznanja prejmejo tudi vsa športna in kulturna društva občine Devin-Nabrežina za delovanje v letu 2009.
IZOBRAŽEVALNI TEČAJ - Študijski center Melanie Klein prireja izobraževalni tečaj za vse, ki bi radi spoznali delovanje in delo v jaslih. Tečaj zaobjema štiri srečanja po štiri ure, vršil pa se bo na sedežu društva v ul. Cicerone št. 8. Podrobne informacije in prijave: 328-4559414, www.melanie-klein.org, info@melanieklein.org. Število mest je omejeno.
MLADINSKI DOM BOLJUNEC prireja božični koncert v soboto, 9. januarja 2010, ob 20. uri v boljunski župnijski cerkvi. Sodelujejo: Otroška skupina Mladinskega Doma Boljunec, Domače cerkvene pevke, MePZ in MoPZ Sveti Jernej z Opčin in MePZ Sveta Lucija pri PortorožuGospa Zlata Kraše-vec bo spregovorila o Božiču. Toplo vabljeni.
SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA V TRSTU prireja niz božičnih pesmi v domovih za ostarele v tržaški pokrajini, naslednji bo v soboto, 9. januarja, ob 16. uri v domu šolskih sester pri sv. Ivanu v Trstu (Ul. delle Doc-ce 34), kjer bo nastopila mlajša dekliška pevska skupina »Vesela pomlad« z Opčin, ki jo vodi Mira Fabjan. Vabljeni tudi sorodniki in znanci gostov doma.
AŠD SK BRDINA organizira ob priliki smučarskih tečajev v Forni di Sopra v nedeljo, 10. januarja, avtobusni prevoz za člane društva. Predviden odhod avtobusa: ob 6.30 iz parkirišča izpred bencinske črpalke Esso na Opčinah. Tel. št.: 347-4421131 (Valentina Suber), 347-5292058 (SK Brdina), www.skbrdi-na.org, info@skbrdina.org.
OBČINSKA KNJIŽNICA V NABREŽINI
obvešča cenjene bralce, da bo zaprta za dopust do nedelje, 10. januarja. Svoje duri bo redno odprla s ponedeljkom, 11. januarja.
RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 10. januarja, na sporedu Gledališkega vrtiljaka predstava »Pekarna Miš-Maš« v izvedbi Dramske skupine Bovec. Prva predstava bo ob 16. uri (red Sonček), druga ob 17.30 (red Zvezda) v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27.
SKD VIGRED sporoča, da so društveni koledarji na razpolago v gostilni Gruden v Šempolaju, v kavarni Gruden in v knjigarni Terčon v Nabrežini ter pri društvenih odbornikih.
SMUČARSKI ODSEK SPDT bo tudi letos priredil sobote na snegu za osnovnošolce v januarju in februarju 2010. Podrobne informacije bomo objavili na Primorskem dnevniku in na spletni strani ww.spdt.org.
V BARKOVLJAH, v cerkvi sv. Jerneja, bo blagoslov otrok v nedeljo, 10. januarja, med mašo od 11. ure.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 11. januarja, na predstavitev »Goriške knjige«, ki jo je uredila Lojzka Bratuž. Predstavila jo bo Marija Pirjevec. Začetek ob 20.30.
TPPZ P. TOMAŽIČ vabi člane na redni občni zbor, ki bo na sedežu v Padričah v torek, 12. januarja, v prvem sklicanju ob 20. uri v drugem ob 20.30.
SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. Košir vabi svoje člane na redno sejo, ki bo v sredo, 13. januarja, ob 19. uri v
Gregorčičevi dvorani v ulici Sv. Frančiška 20.
SC MELANIE KLEIN v sodelovanju z deželno zbornico kliničnih pedagogov ANPEC obvešča, da se bodo tečaji v bazenu za dojenčke začeli v petek, 15., oz. v soboto, 16. januarja, s sledečim urnikom: skupina 0 - 12 mesecev ob petkih zjutraj, skupina 12 - 36 mesecev ob sobotah popoldne. Sprememba dnevov po dogovoru. Za prijave in informacije:info@melanieklein.org, www.melanieklein.org, tel. 328 -4559414. Število mest je omejeno.
IS Prireditve
SKD VIGRED vabi v sredo, 13. januarja, ob 20.30 v Štalco v Šempolaju na ogled filma »Trst je naš«.
DANES, 7. JANUARJA, ob 19. uri bo v
cerkvi sv. Evfemije in Tekle božični koncert »Arteggi vocali«, ki ga bosta sooblikovala DVS Bodeča neža in Gi-rotondo dArte. Vljudno vabljeni!
OBČINA DEVIN-NABREŽINA vabi danes, 7. januarja, ob 19. uri v občinsko telovadnico v Nabrežini na gledališko predstavo »Atmosfere dAvanspetta-colo«, avtor Marcello Crea. Nastopajo: Marcello Crea, Livio Cecchelin, Andro Merku', Francesca Bergamasco, Yasmin Anouby, Lavinja Skerlavaj. Produkcija Nuova Compagnia di prosa.
17. MEDNARODNI FESTIVAL AVE NINCHI bo na sporedu v soboto, 9. januarja, ob 19. uri v občinski telovadnici v Nabrežini, v priredbi združenja L'Armonia. Gostovala bo dramska skupina La Stropula krožka ACLI iz ul. San Nicolo (Tržič-GO) s predstavo »Ugo xe qua«, briljantno komedijo v narečju. Besedilo in režija: Luciana Ricchi (www.teatroarmonia.it).
GODBENO DRUŠTVO PARMA iz Trebč prireja novoletni koncert v soboto, 9. januarja 2010, v Ljudskem domu v Trebčah ob 20.30. Toplo vabljeni.
MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ pod vodstvom Alessandra Švaba vabi v soboto, 9. januarja, ob 20.00 v Ljudski dom v Križ na novoletni koncert. Sodelujejo pevci akademije, pihalni orkester Ricmanje in OPZ Fran Venturini Domjo.
RAZVOJNO ZDRUŽENJE REPENTA-BOR IN ŽUPNIJSKA SKUPNOST RE-PENTABOR vabita na »Božično novoletni koncert« v soboto, 9. januarja, ob 17. uri v cerkvi Marije Vnebovzete na Tabru.
SKLAD MITJA ČUK vabi na božični dobrodelni koncert v soboto, 9. januarja, ob 20. uri v cerkvi sv. Jerneja na Op-činah. Tržaška ženska vokalna skupina Cappella civica, flavtist Giorgio Marcossi in kitarist Marko Feri pod vodstvom dirigenta Marca Sofianopula bodo izvedli stare božične himne in hvalnice ter skladbe iz slovenske, istrske, ruske, španske, angleške, nemške, francoske in grške božične tradicije.
ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK IN SKRD JADRO vabita na tradicionalni »Božični koncert« v nedeljo, 10. januarja, ob 15.30 uri v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah. Nastopal bo Mešani Pevski Zbor Štandrež pod vodstvom pevovodje Davida Bandelja.
KD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, vabi v nedeljo, 10. januarja 2010, ob 18. uri na koncert »V soju dišečih sveč...«. Nastopata ŽPS »Dekleta s Škofij« in ŽPS »Ivan Grbec«. Vodi Marjetka Popovski.
MEPZ GORJANSKO vabi na »Božično novoletni koncert« v nedeljo, 10. januarja, ob 17. uri, v Vaški dom, Gor-jansko. Najprej se bo predstavil domači zbor MePZ Gorjansko, nato bo kot solist ob klavirski spremljavi Ingrid Tavčar zapel basist Goran Ruzzier. Glavno vlogo pri oblikovanju pevskega večera bodo imeli gostje MePZ F.S. Sedej iz Števerjana z dirigentko Aleksandro Pertot. Vabljeni!
SKD TABOR v sodelovanju z ZSKD -Openska glasbena srečanja v nedeljo, 10. januarja, ob 18.00 v Prosvetnem domu na Opčinah novoletni koncert s pihalnim orkestrom iz Komna, dirigent Simon Perčič, Uroš Pavlovič, trobenta. Vljudno vabljeni!
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z USCI vabi na niz koncertov v sklopu revije Na-tivitas: Milje, Stolnica, 10. januarja, ob 15.30 nastopata DPZ Kraški slavček-Nabrežina (dir. Mirko Ferlan) in Kvartet Nomos-Trst (umetniški vodja Aljoša Tavčar).
0 Mali oglasi
OB PRILIKI POLNOČNICE sem na Re-
pentabru izgubila predragi spomin, zapestnico iz belega in rumenega zlata. Poštenega najditelja prosim, da me pokliče na tel. št.: 00386-31684137 (Ivica).
PRODAJAM zazidljivo parcelo v bližini Sežane. Tel. št.: 338-7412320.
PRODAM čistokrvni psički nemškega ovčarja po zelo ugodni ceni. Tel. št. 3395472406.
PRODAM ekološki teran PTP in belo vino Malvazija-Vitovska, s certifikatom. Tel. št.: 00386-57668245.
PRODAM hrastova drva za kurjavo. Tel.: 335-5319333.
PRODAM stenski klavir črne barve v dobrem stanju. Cena ugodna po dogovoru. Tel. št.: 040-417735 (ob večernih urah).
PRODAM traktor Goldoni Compact 654. Tel. št. 335-6950945.
PRODAM STANOVANJE na Opčinah
110 kv.m., v dobrem stanju, prvo nadstropje, dnevna soba, kuhinja, tri sobe, dve kopalnici, balkon, shramba, pokrito parkirno mesto, cena 230.000 evrov. Brez posrednikov. Tel. 349-7878267.
Z JANUARJEM oddamo v najem opremljeno stanovanje (55 kv. metrov) na Pro-seku v prvem nadstropju, s parkiriščem in samostojnim ogrevanjem. Tel. 3311129574.
ZA SV. ŠTEFAN sem izgubil šop ključev od 10.30 do 11.00 v Mačkoljah pred pokopališčem ali v Boljuncu na 'Gorici' v bližini telefonske kabine. Poštenemu najditelju nagrada. Prosimo, če jih pustite pri Nataši v baru ali v Mačkoljah v župnišču.
[d Osmice
MARIO PAHOR je v Jamljah odprl osmi-co. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. 0481-419956.
OSMICO je odprl Paolo Pernarcich, Medja Vas 21.
OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. Tel. št.: 040-327240.
V	PREČNIKU je odprl osmico Radovan Šemec.
Prispevki
V	spomin na strica Mariota Batiča daruje Miranda 50,00 evrov za zgoniško cerkev.
Moja domača žival
»Ljubezen« je največkrat obojestranska. Jih negujemo, nas kratkočasijo, jih razvajamo, nam vsak dan izkazujejo svojo naklonjenost. Če ne gre za psa ali mačko, je mogoče kanarček, ki čudovito žvrgo-li, hrček, ki v svoji kletki nemirno »nabira kilometre« ali zajec, ki potuhnjeno spi v kakšnem kotu. Karkoli že je, gotovo si svojega domačega ljubljenčka fotografiral, zato pa najlepše, najbolj nenavadne ali preprosto najbolj prisrčne posnetke pošlji na našo spletno stran www.primorski.eu in jih opremi s komentarjem, da bodo ob fotografijah tvojega prijatelja lahko uživali tudi drugi ljubitelji živali.
Praznični Am fotoutripl ^
z
Okrašene ulice in" izložbe nas opozarjajo, da se naglo bliža čas božičnih in novo- * letnih počitnic, m Zagotovo so to dnevi radosti, sprostitve, izletov1 ali zimovanj, spokojnega življenja v toplem objemu družine ali pa »nore« zabave. Vse kar boš zanimivega ali nenavadnega ujel v svoj objektiv, pošlji na spletno stran www.primorski.eu, tako da klikneš rubriko fotografije bralcev. Tvoje prispevke bomo rade volje objavili.
10
Četrtek, 7. januarja 2010
KULTURA
/
mladinska knjiga - Vznemirila si gladino mojega tolmuna - pesem
Izbor Minattijeve poezije ob pesnikovem jubileju
Avtor legendarne zbirke Nekoga moraš imeti rad je bil 37 let tudi založbin urednik
^ZT^lWEtf-Slg^tiiriQ i van Minam morena OLHijm
Pričujoči izbor je sestavil in komentiral literarni in gledališki kritik ter publicist Vasja Predan
V	Kopru dela likovne kolonije v ljubljanskih Križankah
V	Pretorski palači v Kopru so včeraj odprtje razstave osmih domačih in tujih ustvarjalcev, ki so julija lani sodelovali na 12. likovni koloniji Križanke v Ljubljani. Dela, ki so jih umetniki ustvarili v tednu dni bivanja v Ljubljani, so po vsebini in slikarski tehniki različna, je povedal kurator razstave Tomo Vran. Likovna kolonija Križanke vsako poletje poteka v ljubljanskih Križankah okviru Ljubljanskega festivala. Na tokratni, 12. slikarski delavnici, so se štirim domačim ustvarjalcem pridružili štirje ustvarjalci iz Latvije, Nemčije, Romunije in Hrvaške, pojasnjuje Vran.
Iz Slovenije so k sodelovanju v Križanke tako povabili Barbaro Kastelec, Du-bravka Baumgartnerja, Marjana Novaka Slunjskega in Tanjo Makuc, iz tujine pa so prišli Andris Eglitis iz Latvije, Florin Stefan z Romunije, Q. Fell iz Nemčije in Rajko Svilar s Hrvaške.
Avtorji, po besedah Vrana gre za mlade in perspektivne umetnike, imajo pri ustvarjanju prosto pot, saj ne slikarska tehnika ne tematika nista predpisani. Slikarska dela, nastala v okviru delavnice, so bila ob zaključku likovne kolonije razstavljena v galeriji Palacij na Ljubljanskem gradu, od koder se selijo v Koper, kjer bodo na ogled dva tedna.
V	12. letih je mednarodna likovna kolonija Križanke po besedah Vrana gostila 96 ustvarjalcev, med katerimi so bila tudi svetovno znana imena iz sveta umetnosti. Mlade ustvarjalce iz različnih držav nameravajo v Ljubljano povabiti tudi letos poleti, je še povedal Vran.
Zbirko 120 del, nastalih v okviru dosedanjih likovnih kolonij, hrani Festival Ljubljana. Leta 2007 se je 105 slikarskih del predstavilo tudi ljubiteljem umetnosti iz tujine. Razstava z naslovom Ljubljana Festival Collection je bila na ogled v nemškem mestu Kleinsassen blizu Fulde pri Frankfurtu. (STA)
V	posebni Jubilejni zbirki, namenjeni počastitvi visokih obletnic svojih sodelavcev, se je Mladinska knjiga lani oddolžila tudi pesniku in prevajalci Ivanu Minattiju (roj. 1924). Avtor legendarne zbirke Nekoga moraš imeti rad, prevoda Malega princa in še mnogih »večno zelenih« izdaj je bil 37 let tudi založbin urednik, med drugim »oče« Knjižnice Sinjega galeba, Biserov ter številnih izbranih del pomembnih domačih in tujih književnikov. Za bogatenje sodobne slovenske in prevodne književnosti je Minatti prejel vrsto najvidnejših javnih priznanj, tudi Sovretovo in Prešernovo nagrado ter lani jeseni Zlatnik poezije na Veronikini nagradi v Celju. Od leta 1991 je tudi redni član Slovenske akademije znanost in umetnosti.
V	bibliografiji Ivana Minattija so nanizane smo tri samostojne pesniške zbirke, izdane do leta 1963. Pozneje so jim sledili različno uglašeni izbori, v katere pa je pesnik skoraj vedno uvrstil ciklus ali dva novih pesmi. Pričujoči izbor Minattijeve poezije je sestavil in komentiral literarni in gledališki kritik ter publicist Vasja Predan, bibliografijo pa je dodal Matjaž Hočevar.
Vasja Predan se najprej spomni svojih stikov s pesnikom in njegovega sopotništva z avtorji znamenitih Pesmi
štirih in drugimi sodobniki. In opozarja, da je moral Minatti še prej od blizu spoznati stisko politično preganjanih in iti skozi trdo partizansko izkušnjo. Povrhu se je v petdesetih letih - čeprav je odšel v gozd že pri dvajsetih - moral srečati tudi s cenzuro ozkosrčnežev med nekdanjimi soborci, prepričanih, da leta povojne graditve niso čas za krhko in-timistično liriko. Ivan Minatti se jim ni uklonil, kot človek in pesnik je ostajal zvest sebi in svoji meri človečnosti. Oglašal se je poredkoma, tiho, a odmevno, najbolj, ko je zaklical Nekoga moraš imeti rad - potem ko so ti verzi v njem zoreli skoraj pet let.
Predanov izbor obsega celoten lok Minattijeve lirike - od skrbno odbranih verzov iz prvih treh pesniških knjig do krogov in poudarkov, dodanih poznejšim antologijam. Z njim smo dobili nemara najpopolnejši antološki izbor poezije nadvse tankočutnega ustvarjalca, po Predanu minucioznega sodobnega slovenskega lirika, ki že z naslovom, Vznemirila si gladino mojega tolmuna - pesem, nedvoumno sporoča, kaj je tisto, kar že več kot pol stoletja z vso zavzetostjo in ljubeznijo, tako intenzivno, samozavestno in zagotovo najraje počne.
Iztok Ilich
Razpis za opravljanje nalog IPJE za 2010-2012
Ministrstvo za kulturo RS je na svoji spletni strani objavilo javni ciljni razpis za opravljanje nalog Informacijske platforme za Jugovzhodno Evropo za obdobje 2010-2012. Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev, namenjenih za predmet razpisa, znaša na letni ravni predvidoma 50.000 evrov. Razpis je odprt do 29. januarja. Glavne dejavnosti Informacijske platforme za Jugovzhodno Evropo (IPJE) bodo: vzpostavitev stične točke Sklada za spodbujanje kulture na Balkanu (Balkan Incentive Fund for Culture - BIFC), združevanje podatkov, vzpostavljanje partnerstev ter zagotavljanje pretoka informacij o programih sofinanciranja na področju kulture v okviru drugih multilateralnih organizacij in povezav v Jugovzhodni Evropi. Sklad za spodbujanje kulture na Balkanu sta leta 2006 za poskusno obdobje treh let ustanovili Evropska kulturna fundacija (European Cultural Foundation) in nizozemska neprofitna ustanova s sedežem v Amsterdamu v partnerstvu s »Human Institute for Cooperation with Developing Countries« (Hivos) ter »Open Society Institute« (OSI). Evropska kulturna fundacija bo delovanje BIFC še naprej podpirala, izrazila pa je tudi zanimanje za sodelovanje s partnerji za povečanje učinkovitosti in večjo prisotnost v regiji.
Glede na to, da je Zahodni Balkan zunanjepolitična prioriteta Slovenije, in glede na vključitev Slovenije v Svet ministrov za kulturo Jugovzhodne Evrope, se je ministrstvo za kulturo odločilo, da ustanovi Informacijsko platformo za JV Evropo, ki bo združevala in krepila pretok informacij o programih sofinanciranja na področju kulture v tej regiji, ter s financiranjem stične točke, ki bo okrepila njegovo delovanje, prispeva k delovanju BIFC, so sporočili iz službe za odnose z javnostmi ministrstva za kulturo. (STA)
likovna umetnost - V Galeriji Banke Koper do februarja
Žarko Vrezec prvič na Primorskem
predstavlja svoj najnovejši ciklus Slovo
V Galeriji Banke Koper razstavlja ljubljanski umetnik Žarko Vrezec. Avtor, letnik 1950, je v slovenski prestolnici najprej končal srednjo šolo za oblikovanje in nato leta 1969 diplomiral na slikarskem oddelku akademije za umetnost. Sledilo je izpopolnjevanje na študijskih potovanjih po Evropi, Aziji in ZDA. Samostojno se je začel predstavljati leta 1977 in od takrat lahko naštejemo več kot sto razstav doma in v tujini. V zvezi s skupinskimi razstavami velja omeniti, da je umetnik sodeloval na več kot 350 skupinskih izvedbah, in sicer na razstavah slovenske umetnosti in na mednarodnih razstavah doma in tujini.
Avtor, ki je za svoje delo prejel tudi veliko nagrad, se ukvarja tako s slikarstvom kot z risanjem, naravoslovno ilustracijo, grafiko, skulpturo, scenografijo, scensko poslikavo in oblikovanjem. Ob tem naj omenimo še, da se Vrezčeva dela nahajajo v številnih zbirkah muzejev in galerij ter v zasebnih domačih in tujih zbirkah.
Na koprski razstavi si lahko ogledamo šestnajst slik. Eksponati sodijo v ciklus, naslovljen Slovo, ki ga slikar ustvarja od leta 2003 in je prvič predstavljen na Primorskem. Gre se za šest platen velikega in deset manjšega formata v tehniki akrila in barvnih svinčnikov. Njegova dela
označuje abstraktna govorica, ki sloni na osnovnih slikarskih izraznih elementih, kot so na primer barva, prostor, kompozicija in črta. Razporeditev slikarske površine temelji na stopnjevanju navpičnih pasov. Ob enakobarvnih strogih črnih poljih se nahajajo barvno razgibane plasti, ki so grajene z niansiranjem različnih tonalitet, od rdečin, rjavin in modrin do drugih vrednosti. Ob črnih navpičnicah se včasih nahajajo še dodatni enobarvni pasovi in linije v glavnem bele, rdeče ali modre barve, ki poživijo površino in ji dodelijo večji izrazni naboj. K temu prispeva še uporaba pastoznih namazov, ki ustvarijo rahle reliefne učinke in tako razgibajo podlago. Ob tem se avtor poslužuje tudi barvnih svinčnikov, s katerimi dodatno poseže na slikarsko površino in jo obogati.
Eksponati se predstavljajo kot pragovi, za katerimi se nahaja neka skrivnostna dimenzija. Svet za enobarvnimi navpičnimi zavesami kar vibrira od življenja. Na razstavi lahko torej ujamemo intimni izraz avtorja, ki je sposoben spodbuditi gledalca k meditaciji in poslušanju samega sebe.
Razstavo v Kopru si je mogoče ogledati do februarja.
Štefan Turk
Slovenka v ZDA
Film režiserja Damjana Kozoleta Slovenka bo prvi slovenski film, ki bo predvajan v redni kino distribucijski mreži v ZDA. Pravice za film je prevzela distribucijska hiša Film Movement, ki bo Slovenko v ameriških kinodvoranah prikazovala v drugi četrtini leta in sicer pod naslovom »Call girl«. Z distribucijo bodo začeli v New Yorku ali v Los Angelesu, so sporočili iz distribucijske hiše Cine-mania group, ki skrbi za distribucijo filma v Sloveniji. Sicer pa film nadaljuje festivalsko pot z ameriško premiero na kalifornijskem festivalu v Palm Springsu, ki se je začel v torek. Slovenka je tudi najbolj gledan slovenski film v letu 2009, v ki-nodvoranah si ga je ogledalo prek 18.000 gledalcev. V lanskem letu je bil prikazan na 16-ih festivalih, med drugim na festivalih v To-rontu, Londonu, Montrealu in Sao Paulu.
Letos pa Slovenko čakajo še festivali v Trstu, Goeteborgu, Rot-terdamu, Santa Barbari, San Jo-seju, Sofiji, Clevelandu, Minnea-pollisu in Munchnu. Film se je znašel v najpomembnejših filmskih revijah, kot so Variety, Moving Picture Magazin, Screen International in Filmmaker. Nina Ivanišin je za vlogo Aleksandre v filmu prejela dve nagradi. (STA)
TukiSTRIPIčaki
Pod okriljem revije Stripburger je sedem stripovskih ustvarjalcev združilo moči v projektu Tuki-STRIPIčaki. Čakalnice na šestih železniških postajah so opremili s stripovskimi zgodbami o vlaku, potovanju in čakanju. Pojekt, ki se je začel 18. decembra, se bo sklenil s predstavitvijo posebne izdaje revije Stripburger v Ljubljani in Zidanem mostu. Stripovsko knjigo TukiSTRIPIčaki šestih avtorjev in ene avtorice bodo predstavili 14. januarja ob 20. uri na železniški postaji v Ljubljani in 15. januarja ob istem času v Zidanem mostu. Predstavitev bo sovpadla z zaprtjem razstave, obiskovalci pa bodo lahko spoznali avtorje projekta in kupili stripovsko knjižico, so sporočili iz uredništva revije Stripburger.
Stripovske zgodbe na zidovih so krajšale čas potnikom, ki so čakali na vlak v Postojni, Trebnjem, Novem mestu, Zidanem mostu, Pivki ali Kranju. Slovenski risarji Kaja Avberšek, Matej Kocjan Ko-co, Matej Lavrenčič, Matej Stupi-ca, Marko Kociper, Domen Fin-žgar in Andrej Štular, delijo svoje izkušnje potovanja z vlakom, zgodbe, ki so jih slišali med vožnjo, razmišljanja o čakanju in o ljudeh, ki stalno potujejo ter zgodovinske dogodke, povezane z vožnjo z vlakom. (STA)
Nagradi zlata ptica in zlato gnezdo
Liberalna akademija razpisuje letos že 35. nagrade za umetniške dosežke na področju kulture. Zlata ptica in zlato gnezdo sta nagradi, namenjeni mladi, inovativni ustvarjalnosti, ki prinaša nove vsebine in estetske postopke ter drugačno razumevanje produkcije in distribucije umetniškega dela. Rok za prijavo je 5. februar.Zi-rija bo obravnavala predloge, ki bodo z utemeljitvami poslani na naslov: Liberalna akademija, p.p. 1714, 1000 Ljubljana. Podrobnosti o razpisu so dostopne na spletni strani društva, je sporočila predsednica žirije Bojana Piškur. Nagrado zlato gnezdo za leto 2008 je prejela skupina Odprti krog (arhitektura in urbanizem), zlato ptico pa so podelili Vesni Le-maic (literatura), Daši Doberšek (scenske umetnosti), Luki Juhar-tu (glasba), Marku Požlepu (vizualne umetnosti) in Marku Na-beršniku (film). (STA)
/
DNEVNE NOVICE
Četrtek, 7. januarja 2010
1 1
terorizem - V provinci Amran, severno od prestolnice Sana
V Jemnu zajeli enega ključnih voditeljev Al Kaide
Gre za Mohameda al Hanka, ki naj bi stal za grožnjami zahodnim interesom
SANA - Jemenske varnostne sile so včeraj v provinci Amran, severno od prestolnice Sana, zajele enega ključnih voditeljev teroristične mreže Al Kaida v državi, je sporočila je-menska policija. Gre za Mohameda al Hanka, ki naj bi stal za grožnjami zahodnim interesom v Sani, zaradi katerih so nekatera tuja veleposlaništva zaprla svoja vrata.
Mohamed al Hank se je sicer že v ponedeljek izognil aretaciji, sta pa bila med akcijo jemenskih oblasti ubita dva od njegovih sorodnikov, trije ljudje pa so bili ranjeni. Včeraj pa so ga še z dvema skrajnežema prijeli v bolnišnici v mestu Rajda v provinci Amran. Jemenskim oblastem, ki so v zadnjih dneh sprožile obsežno akcijo proti Al Kaidi v državi, sta se sicer v provinci Marib vzhodno od prestolnice predala še dva Al Kaidi-na skrajneža, tretji pa se je oblastem predal v Arhabu.
Ameriško veleposlaništvo, ki so ga zaradi teroristične grožnje Al Kaide na tuje interese v Jemnu zaprli v nedeljo, so po "uspešni varnostni operaciji" severno od Sane v torek znova odprli. Svoje delo medtem nadaljujejo tudi na britanskem in francoskem veleposlaništvu.
Jemen, država na jugu Arabskega polotoka, je v zadnjih letih postal zatočišče številnih skrajnih skupin. Nanj pa je mednarodna skupnost postala posebej pozorna potem, ko je prišlo na dan, da naj bi Al Kaida v Jemnu oborožila in izurila 23-letnega Nigerijca Umarja Farouka Abdulmutallaba, ki se je skušal na božični dan razstreliti na letalu na poti iz Amsterdama v Detroit. (STA)
Jemenski vojaki pred
veleposlaništvom ZDA v Sani
ansa
balkan
Izrael svari pred islamskim terorizmom
JERUZALEM - Izraelski zunanji minister Avigdor Liberman je v torek izjavil, da poskušajo teroristična mreža Al Kaida in druge islamistične skupine postaviti oporišča na Balkanu. Na srečanju z makedonskim premierom Nikolo Gruevskim v Jeruzalemu je Liberman izjavil, da je Balkan "prihodnja tarča globalnega džihada".
Liberman je povedal, da je makedonskemu premieru predstavil svoje ocene in obveščevalne informacije, ki kažejo, da je območje Balkana prihodnji cilj globalne mreže džihada za izvajanje operacij. Kot je dodal, to dokazuje sled denarja iz muslimanskih dobrodelnih organizacij na Balkan, česar pa ni podrobneje pojasnil. Povedal je tudi, da se je proi-ransko libanonsko gibanje Hezbolah vtihotapilo v Južno Ameriko, Al Kaida pa je po njegovih besedah dobro utrjena v Somaliji, Keniji in Nigeriji. Makedonskega premiera je zato izraelski zunanji minister, sicer vodja desničarske stranke Izrael Bej-tenu, pozval, naj ne dovoli, da bi se skrajneži zakoreninili tudi na Balkanu. (STA)
vreme - Primež zimskih razmer ne pojenja
Sneg in dež v Italiji, zlasti severni, v Albaniji poplave
RIM/TIRANA - Deli Italije, predvsem severni, so še vedno v primežu zimskih razmer, medtem ko se med drugim v osrednjem delu države zaradi obilnega deževja soočajo s poplavami. Večdnevno deževje povzroča resne težave tudi v Albaniji, kjer je na severozahodu države poplavljenih že več sto hiš.
V Ravenni na severu Italije je nek par pri prečkanju zasneženih železniških tirov z avtomobilom obstal na tirih. Ko so se spustile zapornice, sta vendarle zapustila vozilo, ki ga je nato zadel vlak. Drugje po severni in osrednji Italiji medtem grozijo poplave, zaradi česar so iz varnostnih razlogov ponoči evakuirali več hiš na območju Livorna. Pri univerzitetnem mestu Perugia pa je po obilnih padavinah bregove prestopila reka Tibera. Razburkano morje in močan veter še vedno ovirata pomorski promet v Neaplju, kjer so odpovedali številne vožnje na bližnje otoke Capri, Ischia in Procida.
Potencialna katastrofa pa zaradi večdnevnega deževja grozi Albaniji, je po izrednem zasedanju vlade glede nujnih evakuacij prebivalstva opozoril albanski premier Sali Beris-ha. Kot je dodal, dežuje že deset dni in dolžnost vlade je, da evakuira ogrožena območja. Po poročanju albanskih medijev naj sicer nekateri prebivalci na območju Skadra iz strahu pred tem, da bodo izgubili svojo lastnino, ne bi hoteli zapustiti domov, zaradi česar jim oblasti grozijo, da jih bodo evakuirali na silo. Po trenutnih podatkih je v državi pod vodo 3800 hektarjev zemlje, poplavljenih pa je 350 hiš. (STA)	Tibera je prestopila bregove pri Perugii v srednji Italiji
Tadic na Kosovu
ansa
PRIŠTINA - Srbski predsednik Boris Tadic je včeraj na pravoslavni božični večer obiskal srbski samostan Visoki Dečani na Kosovu in ob tem vsem namenil sporočilo miru in pomen sprave. "S tem, ko obeležujemo rojstvo Jezusa Kristusa, namenjamo sporočilo miru vsem ljudem, neodvisno od njihove identitete. Sporočilo miru vsem tistim, ki danes in jutri obeležujejo ta krščanski praznik, pa tudi tistim, ki ga ne praznujejo, zato, ker je to priložnost, da se tudi tisti, ki so v sporu in nesporazumih, pobotajo, ponudijo roko drug drugemu, se razumejo bolje, kot je bilo tekom celotnega preteklega leta," je povedal Tadic. Kljub temu pa je njegov prihod izzval nezadovoljstvo med Albanci. Nekaj sto jih je popoldne blokiralo cesto od mesta Dečani do samostana.
Berlusconi obljublja reforme
RIM - »Leto 2010 bo leto reform. Začeli bomo s pravosodjem, nadaljevali s šolo, predvsem pa bomo izvedli davčno reformo.« Tako je povedal premier Silvio Berlusconi, ko je včeraj telefonsko nagovoril nekatere evropske poslance Ljudstva svobode, ki so se zbrali v bližini Turina. Italijanski premier je dejal, da se oglaša iz Provan-se, ker se mudi na obisku pri hčerki Marini. Pristavil je, da je »že truden počivanja« in da namerava spet poprijeti za delo v Rimu prihodnji teden.
Umrl Beniamino Placido
RIM - V noči na sredo je v svoji hiši v Cambridgeu v Veliki Britaniji umrl časnikar in kritik Beniamino Placido. Star je bil 80 let. Rodil se je v kraju Rio-nero in Vulture v Basilicati. Po končanem univerzitetnem študiju se je najprej zaposlil kot funkcionar v parlamentu, po specializaciji v angloa-meriški književnosti v ZDA pa je postal profesor za ta predmet na rimski univerzi La Sapienza. Toda njegova prava žilica je bilo časnikarstvo. Pisal je predvsem za dnevnik La Repubbli-ca, kjer se je uveljavil še zlasti kot televizijski kritik. Umrl je zaradi raka. Zadnja dva meseca je preživel v svoji hiši v Cambridgeu, kjer je zanj skrbela hči Barbara.
Srečke Loterije Italije
RIM - V trenutku, ko zapiramo redakcijo, ni še zaključena televizijska oddaja po mreži RAI1 Affari tuoi -Speciale per due La lotteria, na kateri so izžrebali nagrade za glavne zmagovite srečke Loterije Italije 2010. Znane pa so že te zmagovite srečke. Te so: M 860594, prodana v Soaveju (Verona); A 727577, prodana v Vallati (Avellino); F 642985, prodana v As-coliju Satrianu (Foggia); B 578553, prodana v Rimu; M281628, prodana v Gallarateju (Varese); O 935805, prodana v Milanu.
eu - Oškodovanih 300 tisoč britanskih in nizozemskih varčevalcev
Propadla banka lahko Islandiji povzroči težave na poti v EU
BRUSELJ - Propad banke Icesave je sprožil spor med Islandijo ter Veliko Britanijo in Nizozemsko zaradi povrnitve škode njunim varčevalcem ter s tem Islandiji morda tudi otežil pot v EU. Evropska komisija bo v mnenju o prošnji Islandije za članstvo v EU upoštevala ravnanje države ob propadu banke, a ob tem poudarja, da je vprašanje varčevalcev dvostransko.
Islandija je prošnjo za članstvo vložila julija lani in le nekaj dni zatem so jo države članice EU predale v presojo Evropski komisiji. Ta mora sedaj v svojem mnenju oceniti pripravljenost te severnoevropske otoške države na ta korak, torej opredeliti, kaj še mora storiti, da se bo lahko pridružila EU.
Islandija, ki je članica Evropskega gospodarskega območja (EEA) in schengenskega prostora brez nadzora na notranjih mejah, sicer že uveljavlja okoli dve tretjini zakonodaje EU, tako večjih težav pri prenašanju evropskega pravnega reda v svojo zakonodajo naj ne bi imela. Vendar pa se sedaj zaple-
Islandski
PREDSEDNIK
Olafur Ragnar Grimsson
ansa
ta zaradi propada banke Icesave, ki je močno udaril okoli 300.000 britanskih in nizozemskih varčevalcev. Islandski predsednik Olafur Ragnar Grimsson je v torek dejal, da ne bo podpisal predloga zakona, po katerem naj bi Islandija povrnila škodo britanskim in nizozemskim varčevalcem, temveč bo razpisal referendum o tem. To je v Londonu in Haagu sprožilo jezne odzive. Iz britanske prestolnice so včeraj sporočili, da lahko težave s kompenzacijo britanskim varčevalcem, ki naj bi bila vredna okoli 3,8 milijarde evrov, vpli-
vajo na britansko podporo prošnji Islandije za članstvo v EU.
Evropska komisija bo v mnenju o islandski prošnji za članstvo v EU seveda upoštevala vse vidike uresničevanja meril za članstvo v uniji, torej v tem okviru tudi gospodarska vprašanja, kakršno je primer banke Icesave, ki bodo podrobno analizirana, so pojasnili v Bruslju.
Evropska komisija se v imenu držav članic EU pogaja z državami, ki se želijo pridružiti EU, vendar pa morajo vse odločitve, povezane s širitvijo unije, soglasno potrditi vse države članice. To pomeni, da lahko Velika Britanija ali Nizozemska zaradi tega vprašanja ovirata napredek Islandije na poti v EU. V Bruslju sicer upajo, da bodo vpletene države našle za vse sprejemljivo rešitev tega spora, in poudarjajo, da je dogovor v primeru banke Icesa-ve glede britanskih in nizozemskih varčevalcev predvsem dvostransko vprašanje med Islandijo ter Veliko Britanijo in Nizozemsko. (STA)
varnost - Nenavadna pomota
Eksploziv z letalom iz Slovaške na Irsko
BRATISLAVA/DUBLIN - Nek nič hudega sluteči Slovak je minuli konec tedna na letalu na Irsko prinesel paket z razstrelivom, ki ga je v njegovi prtljagi po varnostnem preizkusu letališč očitno pozabila slovaška policija. Zaradi incidenta, ki je sprožil medsebojno obtoževanje varnostnih organov obeh držav, se je slovaška policija včeraj vendarle opravičila Irski.
V okviru varnostnega preizkusa je slovaška policija osmim potnikom na letališčih v Bratislavi in Popradu v prtljago skrivaj namestila majhne pakete z razstrelivom brez detonatorjev. Sedem so jih po uspešnem odkritju med varnostnim pregledom odstranili, enemu pa je uspela pot vse iz Po-prada do Dublina.
Slovaška policija je svoje irske kolege o napaki obvestila šele v torek, nakar je slednja v Dublinu sprožila obsežno akcijo. Oblasti so v to-
rek zjutraj zaprle dele središča irske prestolnice in evakuirale več domov in drugih poslopij, medtem ko je protiteroristična policija vdrla v stanovanje 49-letnega Slovaka, ki je razstrelivo nevede prinesel v državo.
V akciji so zasegli 90 gramov visoko eksplozivne snovi RDX, Slovaka, ki že nekaj let živi in dela na Irskem in je na Slovaškem preživel božične praznike, pa so več ur zasliševali. Še isti dan so ga nato brez obtožbe izpustili.
Slovaška policija se je včeraj opravičila Irski za spodletel varnostni preizkus in pojasnila, da je šlo za napako policista, ki je, potem ko je pes na letališču odkril eksploziv, tega pozabil odstraniti. Kljub temu pa je vodja slovaške obmejne policije Tibor Mako poudaril, da ne gre kriviti zgolj slovaške strani, saj tudi odgovornim za varnost na dublinskem letališču med pregledom prtljage eksploziva ni uspelo odkriti. (STA)
104	Četrtek, 7. januarja 2010	KULTURA	/
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu
gorica - Ravnateljica višješolskega središča o posledicah reforme
Vpisi v višje srednje šole odloženi na mesec marec
»Divjih sprememb na naših zavodih ne bo«- Usmerjanje bo steklo februarja
vrtci in šole
Vpisovanja bodo startala
Mihaela Pirih
bumbaca
Rok za vpis v prve letnike višjih srednjih šol bodo podaljšali do druge polovice marca. Tako izhaja iz dosedanjih vesti iz Rima, kjer potekajo priprave na splovitev reforme višjih srednjih šol. »Zato ni sile. Starši in dijaki bodo pravočasno prejeli vse potrebne informacije, zato da bo izbira šole premišljena,« pravi ravnateljica obeh polov slovenskega višješolskega središča v Ulici Puccini, Mihaela Pirih, ki zagotavlja: »V bistvu bomo tudi z reformo imeli to, kar smo imeli doslej. Lahko bo prišlo do preimenovanja smeri in novih predmetnikov, vendar samo iz vidika števila učnih ur za posamezne predmete. Študijski profili bodo ostali isti. Če bodo spremembe, bodo veljale izključno za prve letnike.«
Z marčevskim rokom za vpis so bili ravnatelji seznanjeni na decembrskem delovnem srečanju z ravnateljico deželnega šolskega urada. »Vendar trenutno še ni defini-tivnega roka, ki bi bil uradno potrjen in zapisan črno na belo,« pravi Pirihova in pojasnjuje: »Na začetku decembra nam je bilo jasno edino to, da reforma bo, če bodo preložili rok za vpise na kasnejši datum. Ko bi tega ne storili, bi pomenilo, da bo reforma odložena. Sredi decembra pa nam je deželna ravnateljica na podlagi razgovorov z ministrico potrdila, da Rim vztraja pri reformi, zato pa bo rok za vpis v prve letnike preložen v čas okrog 20. marca.«
Kaj svetujete dijakom in staršem?
»Pravilnike in uradne potrditve o rokih bomo iz Rima prejeli sredi januarja. Zato ni nikakršne sile. To smo na nižjih srednjih šolah že povedali. Ko bodo zadeve jasne, se bomo ravnateljice slovenskih šol vnovič sestale in uskladile informativne dejavnosti. S profesorji, ki so poverjeni za usmerjanje dijakov, pa bomo pripravili usmerjevalni program. Zavedamo se, da starši pričakujejo temeljite informacije zaradi reforme, a ponavljam: "divjih" sprememb na naših šolah ne bo.«
Katere pa bodo spremembe?
»Študijske smeri bodo v glavnem ohranile iste nazive, nekateri predmeti bodo lahko izgubili ali pridobili kakšno uro. Obstaja pa možnost dodatnih opcij znotraj posameznih smeri zlasti na poklicnem polu. Na zavodu Cankar bi lahko uvedli ob turistični še eno-gastronomsko smer, kar bi pomenilo, da poklicno šolo prilagajamo potrebam teritorija. Dokler pa ne bomo imeli vpogleda v nove pravilnike, ne bomo sprejemali odločitev. Reforma nam tudi nalaga učne ure po 60 minut, kar bo po organizacijski plati zahtevna zadeva. Morali bomo paziti, da zaradi tega dodatnega bremena dijaki ne bodo "eksplodirali".«
Ste razmišljali o novih smereh?
»Dodatnih smeri nismo vprašali, tudi zato, ker je naša šolska populacija maloštevilna in ker reforma ne dopušča dodatnih stroškov za državo. Ko bi želeli novo smer, na primer jezikovni licej, o katerem je bil včasih govor, bi morali z njim nadomestiti eno že obstoječo smer. Vsekakor nove smeri lahko vprašamo tudi kasneje. Nakazuje pa se možnost, da se družboslovni licej prelevi v ekonomsko- družbenega. Naziv je zavajajoč, saj je ur ekonomije toliko kot ur telovadbe, ekonomija na liceju pa je bližja pravu, politiki in filozofiji kot pa podjetništvu, zato zavod Žiga Zois ne bi bil na noben način ogrožen.«
Kako bo potekalo usmerjanje?
»Ponudili bomo še več priložnosti kot doslej. Priredili bomo dva dneva od-
februarja
Vpisovanja za šolsko leto 20102011 v slovenske vrtce in osnovne šole v goriški pokrajini se bodo začela februarja. Običajno so ravnateljstva začenjala sprejemati vpise že takoj po božično-novoletnih praznikih, lani in letos pa je prišlo do zamika zaradi zamud in tehničnih zapletov na rimskem ministrstvu za šolstvo.
Na Večstopenjski šoli s slovenskim učnim jezikom v Gorici bodo vpisovanja v vrtce, osnovne šole in na nižjo srednjo šolo Ivan Trinko potekala od 22. do 27. februarja; sprejemali jih bodo na ravnateljstvu v Ulici Gra-bizio v Gorici. Takoj po ponovnem začetku šolskih dejavnosti, v prihodnjem tednu, bodo starši seznanjeni z datumi informativnih srečanj in s potekom dnevov odprtih vrat za vrtce, osnovne šole in nižjo srednjo šolo; informativne zgibanke bodo na razpolago po šolah in vrtcih. Na ravnateljstvu Večstopenjske šole Doberdob pa naj bi vpise za novo šolsko leto začeli sprejemati nekoliko prej, sredi februarja. Podrobnejše informacije bosta obe tajništvi sporočili v kratkem.
prtih vrat, enega predvidoma na začetku februarja, drugega marca, vsekakor pred rokom za vpis.«
Kaj bi povedali o osebju?
»Za profesorje v staležu se ne napovedujejo spremembe, nastradali pa bodo su-plentje, ki bodo imeli manj učnih ur. Velika neznanka je nakazana možnost, da bi profesorji, ki nimajo polnega urnika, po novem pravilniku o natečajnih razredih poučevali tudi druge predmete.«
Ponuja torej reforma razloge za zaskrbljenost?
»Ne, če jo bomo znali prilagoditi razvoju naših šol. V tem primeru bo reforma priložnost, da uvedemo koristne spremembe v našem načinu dela.« (ide)
gorica - Pokrajina
Pol milijona za varnost na slovenskih
• V*«| V I I
višjih šolah
Goriška pokrajina bo vložila 500.000 evrov v poslopja slovenskega višješolskega centra v Gorici. Šolske stavbe, v katerih delujejo zavodi Cankar, Vega, Zois, Trubar in Gregorčič, je namreč treba prilagoditi novejšim varnostnim predpisom. Pokrajina je v ta namen pred nedavnim razpisala javno dražbo za izbiro načrtovalca, ki bo izdelal dokončni in izvršni projekt, na podlagi katerega bodo poslopja v Ulici Puccini prilagodili protipožarnim normam.
Izklicna cena za izdelavo dokončnega in izvršnega načrta, direkcijo del, koordinacijo varnosti v načrtovalni in izvajalni fazi ter pridobitev dovoljenj različnih ustanov je 40.066 evrov. Zainteresirani načrtovalci imajo čas do ponedeljka, 18. januarja, da vložijo ponudbe, ki jih bo nato ocenjevala pristojna komisija. V razpisu je predvideno, da se bo javne dražbe lahko udeležilo največ pet podjetij. Za izdelavo dokončnega in izvršnega načrta bo podjetje imelo na voljo skupno 60 dni.
Po odobritvi projektov bo pokrajina preko javne dražbe izbrala še podjetje, ki bo poskrbelo za dela oz. prilagoditev stavb šolskega centra protipožarnim predpisom. Podjetje bo zadolženo za posodobitev izhodov, inštalacij in protipožarnih zidov. V dela bo pokrajina vložila 350.000 evrov: 119.230 evrov bo potrebnih za gradbeni poseg, 77.700 za mehanske inštalacije in 153.000 za električne inštalacije. Dodatnih 150.000 evrov pa bo potrebnih za tehnične stroške, davke, nepredvidene stroške, itd.
Ob vsoti, ki jo bo odštela za slovenski center v Ulici Puccini, bo pokrajina v letu 2010 namenila šolskim stavbam v njeni pristojnosti še dodatnih 2.168.000 evrov. Sklep, ki ga je predstavil pokrajinski odbornik za šolstvo Maurizio Salomoni, je odbor Enrica Gherghette odobril ob koncu decembra. Po slovenskih šolah bo najvišjega prispevka deležen zavod Fermi, kjer bodo s 475.000 evri prilagodili predpisom tretje in četrto nadstropje. Kar 301.916 evrov bo vloženih v projekt za vi-deonadzor šol, po 250.000 evrov pa bosta za ureditev laboratorija in zunanjih stopnic prejeli šoli Ipisia iz Gradeža in Einaudi iz Štarancana. 230.000 evrov bodo namenili znanstvenemu liceju v Gorici, 18.000 evrov pa umetniškemu zavodu Max Fabiani. (Ale)
gorica - V torek
Gorelo v Raštelu
V torek zvečer je zagorelo v stanovanju v drugem nadstropju palače v Raštelu. Vzrok požara, ki so ga gasilci pogasili v približno dveh urah, naj bi bila po dosedanjih informacijah prižgana sveča. Alarm je sprožila stanovalka, ki stanuje v tretjem nadstropju palače na številki 53 in sicer ravno nad stanovanjem, v katerem se je vnel požar. Z verande, ki gleda na notranje dvorišče, je ženska opazila, da v sobi pod njeno kuhinjo gori. V stanovanju, ki naj bi bilo v lasti Goričana, so v torek zvečer bili štirje moški - po nepotrjenih informacijah gre za štiri romunske zidarje - ki niso opazili, da se je v drugi sobi širil ogenj. Ko je ženska okrog 21.40 sprožila alarm, so štirje moški skušali sami pogasiti ogenj, kar jim je delno uspelo, nato pa so na kraju posredovali tudi gasilci, ki so okrog 23.30 že zaključili z delom. V Raštel je prišla tudi patrulja goriške kve-sture, ki bo preučila dogodek.
tržič - Na Krasu bodo okrepili videonadzor
Kamere proti piromanom
Projekt, ki ga je podprla dežela FJK, je vreden 485.000 evrov - Nove naprave naj bi začele delovati že letos
Požar na Krasu pri Foljanu avgusta lanskega leta
altran
Sistem videonadzora, ki ga nameravajo vzpostaviti v vseh občinah trži-škega mesta okrožja, predvideva tudi namestitev kamer na Krasu, s katerimi bodo gmajne in gozdove skušali zaščititi pred piromani. V okviru projekta, ki ga vodi občina Tržič in ki ga je s prispevkom v višini 300.000 evrov podprla dežela Furlanija-Julijska krajina, bodo okrepili videonadzor na območju Rocce nad Tržičem, kraških gmajn in občine Doberdob, kjer vsako poletje razsajajo in pustošijo požari.
Dokončni načrt, ki ga je izdelal odgovorni funkcionar za računalniški center občine Tržič in mesta okrožja Marino Misciali, je odobril tržiški občinski odbor. V kratkem bo razpisana javna dražba, na podlagi katere bodo izbrali izvajalca del. Projekt med drugim predvideva tudi okrepitev videonadzora v trži-ški občini, kjer trenutno deluje 32 kamer.
Le-tem bodo dodali še osem »elektronskih očes«, ki jih bodo namestili na najbolj kritičnih točkah, in sicer v Ulici
San Marco, na javnem parkirišču v Ulici Matteotti, v Ulici Galilei, v Ulici Istria
(v bližini parka s pomanjkljivo javno razsvetljavo) in v Ulici Romana. Kamero bodo namestili tudi v Ulici Agraria, ki pelje na sedeže navtičnih društev Svoc, Cannottieri Timavo, Lega navale in Pes-casportivi, ki so bile večkrat tarče tatov motorjev za plovila. Med območji, kjer bodo vzpostavili sistem videonadzora, bosta tudi cesta ob kanalu De' Dottori in Ulica Timavo, ki pelje k pristanišču in nekaterim industrijskim obratom.
Krepitev videonadzora - naložba je vredna skupno 485.000 evrov - bo potekala v dveh fazah. V prvi bodo speljali optična vlakna po celotnem teritoriju mesta okrožja, v drugi pa bodo namestili videokamere; naprave naj bi začele delovati še letos. Videonadzor bodo vzpostavili oziroma ojačili tudi ponekod v občinah Ronke, Štarancan, Škocjan, Turjak, San Pier in Foljan-Redipulja, kjer ocenjujejo, da je potrebno zagotoviti večjo varnost.
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 7. januarja 2010
13
vrh - Tudi letos obudili tradicijo koledovanja treh kraljev
Zaradi novih prišlecev vrhovski koledniki prej na pot
V Števerjanu in sosednjih vaseh Gašper, Miha in Boltežar s človekoljubnim poslanstvom
Gašper, Miha in Boltežar v Števerjanu (zgoraj); vrhovski gospodarji so kolednike obdarili tudi z jajci (levo); postanek v eni izmed domačij na Vrhu (spodaj)
bumbaca
Na Vrhu se je v zadnjih par letih povečalo število prebivalcev, saj si je nekaj družin v kraški vasici zgradilo hišo in uredilo dom. Zaradi tega so se včeraj vrhovski fantje zbrali v kulturnem centru Danica in se nato odpravili na tradicionalno koledovanje Treh kraljev že v dopoldanskih urah, saj bi se drugače njihov obhod vaških domačij zaključil v poznih večernih urah.
Novi prebivalci Vrha so večinoma Slovenci; nekateri izmed njih so potomci Vrhovcev, ki so se pred leti preselili v Laško in druge kraje, drugi so Vrh izbrali, ker jim je ta vasica enostavno zelo všeč. Kakorkoli, na Vrhu je novih kakih pet hiš, ki so jih včeraj skupaj z ostalimi domačijami obiskali koled-niki. Kot veleva tradicija, so vrhovski fantje v vsaki hiši zapeli koledniško pesem, ki je bila prirejena posameznemu obisku. Kjer jih je sprejela kaka lepa punca, so koledniški pesmi dodali kitico: »Za hišo raste smrečica, v hiši je ena lepa dek'lca.« Kjer jih je pričakal gospodar, so po drugi strani zapeli »Gospodar za kot stoji, sto evro proti nam drži.«. Postanek v vsaki domačiji je bil odvisen od dobrot, ki so jih ponudili ko-lednikom. Kjer je bila miza obložena z domačo kapljico, pecivom, narezkom in drugimi dobrotami, je bil seveda obisk daljši.
Podobno kot na Vrhu so včeraj tudi števerjanski koledniki obiskali vse domačije v vasi. S kadilom so blagoslovili jaslice, na vhodnih vratih pa so s kredo pustili napis v dokaz svojega obiska. V vsakem domu je zazvenela tudi ko-ledniška pesem, s katero so se Miha, Gašper in Boltežar zahvalili gospodarjem in gospodinjam za prejete darove. Obhod domačij se je pričel pred vaško cerkvijo po maši, dve skupini mladih pa sta nato obiskali vse števerjanske zaselke in tudi sosednje vasi. Denar, ki so ga šte-verjanski koledniki zbrali med obhodom vaških domačij, bo šel v dobrodelne namene, zaradi česar ima kole-dovanje tudi človekoljubni pečat. (dr)
stražce - »Pignarul« treh rajonov
Začetek slab, nato preobrat na bolje
Ko je kres zagorel in so pozdravni nagovori utihnili, so za praznično vzdušje poskrbeli v kioskih, kjer so bili na voljo kuhano vino, topla čokolada, čaj in »paneton«. Ker pa so se morali organizatorji letos odpovedati pihalnemu orkestru, so na prizorišču vrteli tudi slovenske polke in narodno-zabavno glasbo, zato da so odsotnost godbe v živo nekoliko ublažili.
bumbaca
Kljub kislemu vremenu se je sinoči veliko ljudi zbralo na oširku med ulicama Bau-zer in Kocjančič v goriških Stražcah. Priklical jih je tradicionalni »pignarul« - prižig kresa ob Svetih treh kraljih. Dež ni skazil praznika in je natanko ob uri prižiga ponehal, tako da je bilo na kraju veselo kakor vsako leto. Grmado lesu in vej so krajani ob pomoči Podgorcev in Pevmcev sestavljali več dni, saj so pokrovitelji pobude trije krajevni sveti. Letošnji »pignarul« je bil sedem do osem metrov širok, njegov vrh je dosegal pet metrov višine, kolikor dopušča zakon. Skupno je bilo nagrmadenih okrog dvesto kubičnih metrov lesa, prekritega z zelenjem, ki prihaja iz treh rajonov. Kot po tradiciji je kres prižgala stilizirana dobra starka Befana, ki je po žici pridrsela z bližnjega zvonika.
Zaradi vlage, ki se je v dneh deževja nabrala v nagrmadenem lesu in vejevju, se je najprej kadilo. Ko pa je toplota odgnala vlago, v roku desetih minut, je kres zagorel. Dim in plameni so letos silili proti jugu, po dobri uri pa so se začeli dvigovati navpično proti nebu. Krajevni »preroki« so ocenili, da takšen način gorenja napoveduje, da si ne
moremo veliko obetati od prvih mesecev novega leta, kriza ne bo takoj popustila, prišlo pa bo do preobrata na bolje. To bo odvisno tudi od nas samih, saj si bomo morali vsi zavihati rokave. Tudi po zaslugi takšne napovedi je na prizorišču v Stražcah, kjer se je po navajanju organizatorjev zbralo krepko prek tisoč ljudi, zavel optimizem in prevladala je dobra volja. Množico so nagovorili »duša« prireditve in uradni »prerok« Gia-cinto Contini, za občinsko upravo Renata Donati iz svetniške komisije za kulturo, župnik Silvio Ballarini in predsednik krajevne skupnosti v Stražcah Vito Conighi. V imenu rajona Pevma-Štmaver-Oslavje je pozdravil njegov predsednik Lovrenc Persoglia, ki je sinoči zastopal tudi predsednika podgorskega rajonskega sveta Walterja Bandlja. Persoglia je izrekel pozdrav tudi v slovenščini, saj so bili med ljudmi številni Slovenci. Mnogi pa so letos pogrešali pihalni orkester Goriška Brda z Dobrovega, ki je bil stalni gost »pignarula«. Letos so se mu morali odpovedati zaradi krčenja denarja za rajonske svete, pri katerih sedaj upajo, da bo napoved o boljših časih veljala tudi zanje.
podgora - Jutri v župnijski cerkvi
Poklon Mirku Špacapanu s humanitarnim večerom
V novembru je minilo drugo leto od smrti Mirka Špa-capana, priznanega pediatra, politika iz vrst stranke Slovenske skupnosti, neutrudnega zborovodje, glasbenika in športnika ter nekdanjega načelnika slovenskih goriških skavtov. Kljub prizadevanjem, da bi ozdravel, mu zahrbtna bolezen ni prizanesla. Za njim so takrat žalovali mnogi, ki so mu bili blizu v zdravstvu, politiki, kulturi in športu, saj je bil na vseh teh področjih gonilna osebnost. Kljub temu, da se pozna teža njegove odsotnosti, so sadovi njegovega dela danes še živi. Zlasti ljudje, ki so z njim sodelovali, si prizadevajo, da bi se Špacapanovo delo ohranilo in še naprej rojevalo sadove.
Zveza slovenske katoliške prosvete, Združenje cerkvenih pevskih zborov, prosvetno društvo Podgora, športno združenje Olympia, krožek Anton Gregorčič in stranka Slovenske skupnosti bodo počastili spomin na Mirka Špacapana z božičnim, dobrodelnim, kulturnim večerom, ki bo jutri, 8. ja-
nuarja, ob 20. uri v župnijski cerkvi Sv. Justa v Podgori. Nastopili bodo otroški pevski zbor Veseljaki iz Doberdoba, moška vokalna skupina Akord ter mešana pevska zbora Podgora in F.B. Sedej iz Števerjana. Priložnostni govor bo imel Jurij Paljk, časnikar in književnik. Spominski večer bo vsebinsko obogatila recitacija božičnih motivov in odlomkov Balantičevih poezij iz dvojezične knjige z naslovom Gospod, za Tabo se bom zdaj napotil, ki je izšla pred kratkim in ki vsebuje tudi italijanski prevod nekaterih pesmi pesnika Franceta Balantiča, za katerega je poskrbel pokojni Špacapan. V vlogi recitatorja bosta nastopila Matija Kralj in Mairim Cheber.
Izkupiček dobrodelnega koncerta bo namenjen ne-profitnemu društvu Mirko Špacapan - Ljubezen za vedno iz Vidma, ki nudi pomoč pri paliativni negi rakastih bolnikov in zanje načrtuje sprejemni center. Človekoljubno ustanovo vodi Špacapanova vdova Manuela Quaranta Špacapan.
V Štmavru že petnajsti natečaj v pripravi jaslic
Prihodnjo nedeljo ob 16. uri bodo pri društvu Sabotin v Štmavru nagradili najboljše stvaritve, prijavljene na letošnji natečaj v pripravi jaslic. Gre že za petnajsto izvedbo lepe pobude, ki je v domačem kraju in tudi v širši javnosti naletela na dokajšnje zanimanje. Na štmavrski natečaj se namreč vsako leto prijavlja vedno več ljudi, ki se z obilico domišljije in ročnih spretnosti lotijo priprav jaslic. V nekaterih primerih gre za prave majhne mojstrovine.
Letošnji natečaj je pritegnil 42 izdelovalcev jaslic. Največ jih je seveda iz Štmavra, Pevme in z Oslavja, nekaj jih prihaja iz Podgore in Gorice, letos pa je prvič sodelovalo tudi pet izdelovalcev iz Solkana. Tudi pri teh pobudah gre vsekakor iskati priložnosti za sodelovanje, zlasti med ljudmi iz krajev, ki so
bili zgodovinsko vedno povezani; kot je znano, sta krajevni skupnosti Pevma, Štmaver in Oslavje ter Solkan pred leti podpisali listino o prijateljstvu in sodelovanju. O poteku letošnjega natečaja smo še izvedeli, da med prijavljenimi najdemo šolsko mladino, veliko je tudi odraslih in starejših ljudi obeh spolov, kar nekaj pa je takih, ki so s svojimi umetniškimi deli na natečaju prisotni že vseh petnajst let.
Te dni ima komisija polne roke dela, saj pregledovanje jaslic še poteka. Sestavljajo jo Irena Ferlat, Maurizio in Denis Corsi ter Betty Marušič. Četverica ocenjevalcev obiskuje na domu vse prijavljene, fotografira in filmsko posname izdelke ter jih oceni. Zmagovalce natečaja bodo razglasili v nedeljo, predvajali pa bodo tudi videoposnetke vseh sodelujočih jaslic. V prostorih sedeža društva Sabotin v Štmavru bodo uredili tudi fotografsko razstavo o jaslicah. (vip)
1 4 Četrtek, 7. januarja 2010
GORIŠKI PROSTOR
/
gorica - Soča med »božično« poplavo popolnoma spremenila svojo strugo
Po razdejanih rečnih bregovih naplavine peska in odpadkov
Plastične vrečke po vejah, sredi grmičevja gume, plastenke in celo cestni znaki - Uničena postrvja drstišča
Soča je med božičnim poplavnim valom popolnoma spremenila svojo strugo. Voda - v Solkanu so izmerili skoraj 2.300 kubičnih metrov na sekundo - je razdejala bregove med Gorico in Pevmo; tudi pod Štandrežem je reka dobila povsem novo podobo, saj je odnesla s sabo nasip, ki so ga uresničili med regulacijskim posegom leta 2007. Takrat so na desnem bregu izkopali nov kanal, da bi lahko s kamnitimi bloki utrdili brežine pod Štandrežem, v ta namen pa so sredi reke uresničili začasni nasip. Delavci ob zaključku posega nasipa iz gramoza niso odstranili, zdaj pa ga je pobesnela reka odnesla, tako da bo v prihodnje voda lahko odtekala tudi proti desnemu bregu.
Največ škode je vsekakor Soča povzročila na predelu od državne meje do pevmskega mosta, kjer je reka naplavila ogromno količina gramoza. Na bregovih se je ponekod nabralo za dva metra peska, ki je popolnoma prekril grmovje in drugo rastlinstvo. Gladina reke se je na tem območju dvignila za kakih šest metrov in po vejah pustila ogromno količino plasti-
Med božično poplavo si je Soča utrla pot po levi strani nekdanjega jezu v Podgori (zgoraj); na predelu med Gorico in Pevmo so se plastične vrečke zapregle na veje do šestih metrov višine (desno); ponekod je reka naplavila tudi preko dva metra peska (levo)
foto w. princi
čnih vrečk, med grmovjem pa najrazličnejše odpadke. »Med sprehodom ob Soči smo našli veliko avtomobilskih gum, plastenke motornega olja, razne plastične predmete, stare skrinje in celo nekaj cestnih znakov,« pojasnjuje Walter Princi, predstavnik goriškega ribolovnega okoliša v deželnem ribiškemzavodu ETP, ki si je po božičnih poplavah skušal ogledati tudi nekaj postrvjih drstišč, na žalost pa jih ni bilo več. Že v začetku decembra so namreč ribiški čuvaji evidentirali več drstnih jam, ki so ostajale delno na suhem zaradi nihanja pretoka vode iz solkanskih zapornic. Proti koncu meseca so nameravali ikre izkopati in jih prenesti v potoček ob reki, vendar jim je božična poplava prekrižala račune. »Ocenjujemo, da je bil uničen ves letošnji zarod soške postrvi, saj je reka dobesedno prerila dno. Ponekod je naplavila ogromno količino peska, drugod je izkopala globoke luknje,« pojasnjuje Princi in pravi, da je reka s sabo odnesla tudi vso nesnago, ki je v reko odtekala iz goriških in novogoriški greznic in ki se je z leti nabirala na dnu. Struga je torej da-
gradišče - Še ocenjujejo škodo poplave
Zahtevajo višji nasip
Župan zaskrbljen za območje ob športni palači - Številne kleti grajene pregloboko
V Gradišču se zaključuje ocenjevanje škode, ki jo je na božični dan povzročila narasla Soča; zato se občinski upravitelji zavzemajo za čimprejšnji prenovitveni poseg na nasipu ob športni palači, ki ga je voda poškodovala. Reka je prestopila bregove in poplavila naselje Salet, sploh pa se je nivo podtalnice tako dvignil, da je voda skozi zidove pronicala v več kleti.
»Ocenjevanje škode se bo predvidoma zaključilo prihodnji teden; dokler ne bom imel točnih podatkov, ne bom govoril o njeni višini,« poudarja župan iz Gradišča Franco Tommasini in napoveduje, da bodo prosili deželo pomoč za odpravo posledic poplave. Največ škode so utrpeli prebivalci naselja Sa-let, ki se nahaja tik ob Gradišču v smeri proti Fari. »Hiše so zgradili pred kakimi sto leti, ne gre za nove gradnje,« pravi župan Tommasini in poudarja, da so prebivalci naselja Salet v preteklosti že imeli nekaj vode v hiši, nikoli pa toliko kot tokrat. Soča je namreč poplavila obsežno območje kmetijskih površin z naseljem Salet vred; 23 ljudi je moralo na božični dan zapustiti svoje domove, v katerih je bil poldrugi meter vode.
Veliko zaskrbljenost je povzročil tudi nasip pri športni palači v Gradišču, ki je naenkrat začel dobesedno puščati. Ob vznožju nasipa je skozi zemljo curljala voda, tako da je morala civilna zaščita umetno vzpetino prekriti s plastičnimi ponjavami in z vrečami s peskom. K sreči Soča za nekaj centimetrov ni preplavila vrha nasipa, saj bi drugače morali evakuirati ves južni del Gradišča, v katerem živi približno 3.100 ljudi. Župan Tommasini se je skupaj s svo-
jim odborom vsekakor že zavzel za povišanje in utrditev nasipa ob ulici Lungo Isonzo. Po njegovih besedah je treba preveriti, ali je nasip varen, saj ga je tokratna poplava poškodovala. Župan dalje razlaga, da občina ni pristojna za obnovo nasipa, po drugi strani pa bodo občinski upravitelji naredili vse, kar je v njihovih močeh za zagotovitev varnosti prebivalcem Gradišča.
Škode v Gradišču pa ni mogoče pripisati samo pobesneli Soči. Reka je zaradi otoplitve v zasneženih gorah in izdatnih padavin res dosegla rekorden pretok, ponekod v Gradišču pa je treba vzrok za nastalo škodo iskati tudi v napakah pri gradnji hiš. V mestecu se podtalnica nahaja med sedmimi in šestimi metri globine, seveda pa se zviša vsakič, ko Soča naraste. Na božični dan je zato voda zalila veliko kleti, ki so zgrajene pregloboko. Kjer so kopali preko šestih metrov v globino, je voda pronicala v kleti, tudi v tiste, ki naj bi bile izolirane z najbolj sodobnimi materiali. To se ni dogajalo le v bližini reke, pač pa tudi v novejših stanovanjskih kompleksih, ki so zgrajeni na drugi strani Gradišča, nekaj kilometrov daleč od Soče.
Da bi se zahvalili prostovoljcem civilne zaščite in gasilcem, ki so s svojim delom preprečili, da bi bile posledice poplave hujše, so včeraj v Gradišču na pobudo župnije priredili krajšo svečanost. V stolni cerkvi je župnik Maurizio Qualizza izročil priznanje predstavnikom pokrajinskega gasilskega poveljstva, za civilno pa ga je prejel deželni odbornik Riccardo Riccardi, ki se je slovesnosti udeležil z direktorjem Guglielmom Berlassom. »Opravili smo svojo dolžnost,« je dejal Riccardi. (dr)
nes povsem spremenjena in čista, škoda, da bo s Kornom v reko kaj kmalu pritekla nova umazanija.
Med poplavnim valom je Soča v Podgori preplavila ostanke nekdanjega jezu pod »pašerelo«, ki se je zaradi močnega toka tresla. Reka si je izrila nekaj kamnitih blokov in si utrla pot na desni strani
ostankov jezu, za njim pa je izkopala več globokih lukenj. Tudi na tem območju je reka uničila razna postrvja drstišča, sploh pa so številne ribe ostale na suhem. Na božični dan so namreč ribe iskale zatočišče na poplavljenih predelih, kjer je bila voda mirejša. Ko se je gladina znižala, je več rib ostalo ujetih v velikih lužah, ki so bile tu-
di več deset metrov oddaljene od reke. Ribiški čuvaji so 26. decembra uspeli rešiti kakih deset lipanov in soških postrv, veliko rib pa je ostalo na suhem.
Da bi nekoliko očistili bregove, polne odpadkov in nesnage, bo po vsej verjetnosti na pobudo zavoda ETP konec meseca potekala čistilna akcija. (dr)
kromberk - Dražba za prodajo premoženja še ta mesec
Mipov bik naprodaj
Izklicna cena za umetniško delo kiparja Janeza Boljke znaša 300 tisoč evrov
Po napovedih Mipovega stečajnega upravitelja, Miroslava Benedejčiča, naj bi bila dražba Mipovega premoženja še ta mesec. Ker v obstoječe cenitve ni bilo zajeto vse Mipovo premoženje oz. zato, ker sta obrata v Tolminu in Kromberku v najemu in pogonu ter s tem več vredna, kot če bi bila v mirovanju, naj bi bila ocenjena vrednost celotnega Mipovega premoženja znana v nekaj dneh, ko jo bodo ponovno ovrednotili. Zbiranje ponudb naj bi trajalo dva meseca.
V skupini Panvita, ki je najela del Mipovih objektov v Kromberku in ponovno zaposlila okrog 50 nekdanjih Mi-povih delavcev, ki po Mipovih receptu-
rah in pod Mipovo blagovno znamko od oktobra dalje proizvajajo mortadelo in še nekatere druge mesne izdelke, so že takoj ob ponovnem zagonu proizvodnje povedali, da jih nakup Mipovih proizvodnih kapacitet v Kromberku zanima, a ne za vsako ceno. V najemni pogodbi so si zagotovili tudi predkupno pravico, tako da bodo ponudbo zagotovo oddali. Tudi v mariborski družbi Košaki, ki je dobila v najem Mipov obrat v Tolminu, so zainteresirani za nakup obrata. Za nekdanje Mipove mesnice oz. osem maloprodajnih trgovin na severnoprimorskem koncu so zainteresirani v družbi Pivka perutni-narstvo, kjer so kot najemniki zadovolj-
ni s prodajo, ki se v prevzetih mesnicah povečuje. Najemna pogodba se jim izteče februarja, tako da so zainteresirani vsaj za njeno podaljšanje, razmišljajo pa tudi o možnosti odkupa. Mipovo premoženje se bo sicer prodajalo v celoti, čeprav tudi sam stečajni upravitelj ne verjame, da bi se pojavil kupec, ki bi odkupil celotno premoženje. Zelo verjetno se bo nekdanji paradni konj goriškega gospodarstva prodajal po delih. Že 19. januarja pa se bo na javni dražbi v Kromberku prodajal im-pozanten bronasti kip, ki stoji pred vhodom v kromberški obrat. Umetniško delo kiparja Janeza Boljke se bo prodajalo po izklicni ceni 300 tisoč evrov. (nn)
Impozantni bik pred vhodom v Mipov kromberški obrat	foton.n.
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 7. januarja 2010
15
rožna dolina - Nasprotniki igralnega salona tudi gorenjski sindikalisti
Fronta proti Fortuni
Če bo treba, bodo zaposlene v igralništvu pozvali k državni nepokorščini - Valenčič: Nezaslišano, da bi vlada legalizirala nezakonito izdajo koncesije in škodila Hitu
Župan občine Šempeter-Vrtojba, Dragan Valenčič, že od aprila lani, ko je igralni salon Fortuna začel z delovanjem na novi lokaciji ob krožišču v Rožni Dolini, opozarja, da je bila izdaja koncesije za izvajanje iger na srečo, ki jo je Fortuni ob izteku mandata podelila prejšnja vlada, nezakonita. Včeraj je medijem dostavil dopis Sindikata gorenjske regije v okviru Neodvisnosti -Konfederacije novih sindikatov Slovenije, ki je bil v torek poslan predsedniku vlade Borutu Pahorju, in poudaril, da jih v celoti podpira, saj njihove aktivnosti sovpadajo z aktivnostmi, ki jih proti izdaji koncesije Fortuni vodi tudi sam.
»Nezaslišano se mi zdi, da bi vlada legalizirala nezakonito izdajo koncesije navedenemu salonu in s tem škodila svojemu podjetju v večinski drža-
vni lasti, to je Hitu,« je poudaril Va-lenčič in izrazil prepričanje, da bi bil to presedan brez primere v novejši zgodovini. Pojasnil je še, da naj bi po neuradnih informacijah vlada ta pravilnik obravnavala na današnji seji. V pismu, ki je bilo v torek poslano predsedniku vlade, v vednost pa tudi Uradu za nadzor prirejanja iger na srečo ter vseh trem igralniškim sindikatom, ki delujejo v Hitu (SIDS, GIT, VRBA) in šempetrskemu županu, so predstavniki sindikata Neodvisnost iz gorenjske regije izrazili ogorčenost nad novico, da pripravlja vlada spremembo aktov, s katerimi bi potrdili legalno delovanje igralnega salona Fortuna v Rožni Dolini. Poudarili so, da je (prejšnja) vlada koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo Fortuni podelila do 30. junija 2011, pa čeprav pred tem
ni pridobila mnenja lokalne skupnosti, t.j. šempetrske občine. V pismu so zapisali tudi vse, kar nasprotniki igralnega salona Fortuna poudarjajo že dalj časa, in sicer, da igralni salon ne sme biti lociran v neposredni bližini stanovanjskih naselij, vzgojno-izobraže-valnih zavodov, zdravstvenih in verskih ustanov. Poudarili so, da je najbližja stanovanjska hiša od omenjenega igralnega salona oddaljena le 56 metrov, od državne meje pa le 90 metrov, pa čeprav bi moral biti po zakonu najmanj 150 metrov oddaljen od meje. Nadalje so se obregnili ob dejstvo, da vodi mimo igralnega salona edina cestna in železniška žila, po kateri se vsakodnevno v Novi Gorico vozilo veliko srednješolcev.
»Po znanih in dostopnih podatkih se na Primorskem povečuje števi-
lo odvisnih od iger na srečo. Igralni salon tik ob meji lahko število odvisnih od iger na srečo le še poveča, saj je splošno znano, da v salone, kjer so nameščeni le igralni avtomati in ni dodatne ponudbe, praviloma zahajajo le odvisni od iger na srečo,« so še zapisali predstavniki sindikata Neodvisnost in izrazili prepričanje, da bodo vsako spremembo pravilnika o prirejanju posebnih iger na srečo, pisano na kožo igralnemu salonu Fortuna, obravnavali kot klofuto zaposlenim v igralništvu ter v tem primeru svoje člane v dejavnosti prirejanja iger na srečo pozvali k državni nepokorščini. Za komentar smo hoteli včeraj povprašati tudi Darka Velikonja, direktorja družbe Mako, ki upravlja z igralnim salonom Fortuna, a ni bil dosegljiv.
Nace Novak
SPDG, za tečaje smučanja prijave jutri in 11. januarja
V Forni di Sopra in v Žlebeh (Nevejsko sedlo) bo od 17. januarja do 8. februarja potekal vsakoletni nedeljski tečaj alpskega smučanja v priredbi Slovenskega planinskega društva Gorica. Že v prvem krogu se je za dejavnost prijavilo okrog 40 tečajnikov. Prijave bodo sprejemali samo še jutri, 8. januarja, in v ponedeljek, 11. januarja, vsakič med 18. in 20. uro na sedežu društva v KB centru v Gorici. Sodelovanje na tečajih je vezano na članstvo v društvu.
Cerje tarča vandalov
Na novogoriški policijski upravi so bili v torek obveščeni, da so neznani van-dali pri spomeniku braniteljem slovenske zemlje na Cerju uničili enega od treh tam postavljenih prenosnih WC-jev. Celjsko podjetje, ki je lastnik stranišč, je bilo zaradi tega dejanja oškodovano za 1.300 evrov in je podalo predlog za pregon, tako da policisti iz Šempetra še zbirajo obvestila. (nn)
Razbil ekran rulete
GORIŠKO DRUŠTVO NA DOBROVEM
Upokojenci nazdravili novemu letu
Pred iztekom leta je kot po navadi Društvo slovenskih upokojencev za Goriško izvedlo tradicionalno silvestrovanje, da bi člani v znamenju druženja preživeli praznični dan v pričakovanju novega leta. Tokrat je to bilo 29. decembra v veliki dvorani kleti Dobrovo v Brdih, kamor je 95 upokojencev in prijateljev prispelo proti večeru z dvema avtobusoma. Za to priložnost je bil povabljen kot gost župan občine Brda Franc Mužič, ki je prisotne lepo pozdravil in jim orisal življenje delavnih Bricev, gospodarsko stanje in uspešnost občine tudi pri širjenju dobrih stikov s slovensko goriško stvarnostjo v Italiji. Skupno z županom so prisotni nazdravili novemu letu z najboljšimi željami. Praznovanje se je nadaljevalo ob obloženih mizah, petju, plesu in sproščenem razgovarjanju. Predsednik društva Emil Devetak je na kratko prikazal obračun leta 2009, omenil izvedene dejavnosti in načrte za prihodnje leto. Pomembna točka prazničnega programa je bila podelitev rdečih vrtnic osemnajstim prisotnim jubilantom, kot je v tradiciji društva. Tudi bogat srečelov je zadovoljil mnoge udeležence. Proti koncu srečanja so še enkrat nazdravili novemu letu, si voščili in se veselo poslovili. (ed)
Briško praznovanje goriških upokojencev	foto e.d.
[I] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 1, Ul. S. Michele 108, tel.
0481-21074.
DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU
MADONNA DI MONTESANTO, Ul.
Udine 2, tel. 0481-390170.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel.
0481-60170.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338.
DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER D'ISONZO
VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135.
Gledališče
V	KULTURNEM DOMU V GORICI je v teku vpisovanje abonmaja komičnega gledališča Komigo 2010. Prva predstava bo v ponedeljek, 18. januarja, ob 20.30, in sicer Ženske&moški.com v priredbi Špas teatra iz Mengeša; informacije in vpisovanje v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20 - tel. 0481-33288) ob delavnikih od 10. do 13. in od 16. do 18. ure (lanski abonenti lahko potrdijo sedež iz prejšnje sezone do 10. januarja, novi abonenti pa že lahko rezervirajo svoj abonma).
V	NOVEM OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: v ponedeljek, 18. januarja, ob 21. uri predstava »Ben Hur«, igrajo Paolo Triestino, Nicola Pistoia, Elisabetta De Vito; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481-969753).
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v petek, 15. januarja, ob 21. uri gledališka predstava Luigija Pirandella »Vesti-re gli ignudi«, igrata Vanessa Gravina in Luigi Diberti; informacije pri blagajni občinskega gledališča (tel. 0481-630057).
Do 10. januarja ob 16. in 18. uri predvajanje filma »A Christmans Carol«, režija Robert Zemeckis
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 11. in 12. januarja, ob 20.45 Molierejev »Tartufo«. Igrajo Carlo Cecchi, Licia Ma-glietta, Elia Shilton; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481-790470).
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.10 - 22.00 »Io, loro e Lara«.
Dvorana 2: 17.50 - 19.50 - 22.00 »Il ric-cio«.
Dvorana 3: 17.20 »La principessa e il ra-nocchio«; 20.00 - 22.10 »Sherlock Holmes«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.10 - 22.00 »Io, loro e Lara«.
Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Il ric-cio«.
Dvorana 3: 19.50 - 22.10 »Sherlock Holmes«.
Dvorana 4: 18.00 - 20.00 - 22.00 - 22.15 »Hachiko - A dog's story«. Dvorana 5: 17.30 »La principessa e il ra-nocchio«; 20.30 - 22.20 »Natale a Beverly Hills«.
Razstave
V PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI je na
ogled razstava del 7. mednarodnega fotografskega srečanja Castrumfoto 09 Podobe tradicije. Svoja dela predstavljajo fo-tografinje in fotografi iz Italije, Avstrije in Slovenije Sara Occhipinti, Enzo Tedesc-hi, Branko Lenart, Špela Volčič, Martina Kofol, Leo Caharija, Primož Brecelj, Andrej Perko in Damjan Vidic. »VERTIGINE DEL SACRO« je naslov razstave, ki bo na ogled do 9. januarja v galeriji Dore Bassi v deželnem avditoriju v Gorici (med 10. in 12. uro ter med 16. in 19. uro, ob nedeljah in praznikih zaprto), v galeriji Ars na Travniku (med 8.30 in 12.30 ter med 15. in 19. uro, ob nedeljah, ponedeljkih in praznih zaprto) in v galeriji Prologo v Ul. Ascoli 8/1 v Gorici (med 17. uro in 19.30, ob nedeljah in praznikih zaprto).
Koncerti
BOŽIČNI DOBRODELNI KONCERT v spomin na Mirka Špacapana bo v petek, 8. januarja, ob 20. uri v cerkvi Sv. Justa v Pod-gori. Na večeru bodo nastopili OPZ Veseljaki iz Doberdoba, MVS Akord, MePZ
Podgora in MePZ F.B. Sedej iz Števerja-na. Govornik bo Jurij Paljk, sledila bo recitacija božičnih motivov in odlomkov Balantičevih poezij iz knjige Gospod, za Tabo se bom zdaj napotil.
MEPZ IZ ŠTANDREŽA se bo predstavil s sledečimi božičnimi koncerti: v soboto, 9. januarja, ob 20. uri v cerkvi sv. Ivana v Gorici; v nedeljo, 10. januarja, ob 15.30 v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah; v nedeljo, 17. januarja, ob 18. uri v cerkvi sv. Andreja v Štandrežu.
OBČINA SOVODNJE vabi na tradicionalni Novoletni koncert, ki bo v občinski telovadnici v nedeljo, 10. januarja, ob 18.30. Nastopali bodo dekliška pevska skupina Bodeča neža, ansambel Nomos in oktet Vrtnica. Županja Alenka Florenin bo po tradiciji izročila prispevke kulturnim in športnim društvom, ob koncu pa bo skupna zdravica za vse udeležence, za katero bo poskrbelo domače kulturno društvo Sovodnje.
ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK in slovensko kulturno in rekreativno društvo Jadro prirejata tradicionalni Božični koncert v nedeljo, 10. januarja, ob 15.30 uri v cerkvi Sv. Lovrenca v Ronkah. Nastopil bo mešani pevski zbor Štandrež pod taktirko dirigenta Davida Bandlja.
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ : v ponedeljek, 18. januarja, ob 20,30 Carmina Slovenica »Na juriš in the mood! - Od koračnic do swinga«, Janez Dovč (harmonika), zbor vodi Karmina Šilec.
H Šolske vesti
RAVNATELJI osnovnih in nižjih srednjih šol na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji sporočajo, da so lestvice suplentov izčrpane. Zato vabijo vse morebitne interesente z ustreznimi pogoji za poučevanje, da predložijo prošnje za poučevanje neposredno na posamezna ravnateljstva.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je ministrstvo za šolstvo razširilo paleto naslovnikov za vključitev v prednostne sezname učnega osebja. Tudi suplenti, ki so bili v š.l. 2008-09 imenovani iz zavodskih lestvic za nepretrgoma 180 dni, smejo namreč vložiti prošnjo, in sicer do 14. januarja na tajništvo šole, na kateri so po-
učevali. Obrazci so na razpolago na spletni strani ministrstva za šolstvo; informacije na tajništvih šol in na Uradu za slovenske šole.
& Izleti
PD RUPA PEČ vabi na tradicionalno poletno potovanje »Škotska: gradovi in legende«, ki bo od 21. do 28 avgusta letos. Vse podrobnejše informacije tel. št. 0481882285 - Ivo Kovic.
H Čestitke
Dva krat 30 plus 10 to je že okroglih 70 let. Naš dragi BERTO jih danes slavi, z njim se veselimo vsi Tončevi. Žena Berta, Valentina, Veronika, Gregor in Matej.
□ Obvestila
SPDG obvešča, da bo od 17. januarja do 7. februarja priredilo nedeljske tečaje smučanja v Forni di Sopra in v Žlebeh (Nevejsko sedlo) in poskrbelo tudi za avtobusni prevoz. Prijave bodo sprejemali v petek, 8. januarja, in v ponedeljek, 11. januarja, od 18. do 20. ure na sedežu društva, Verdijev Korzo 51/int. v Gorici.
GORIŠKI SEDEŽ ZDRUŽENJA LOČENIH STARŠEV FJK prireja vsak torek ob 20.15 v večnamenskem centru v Ul. Baiamon-ti 22 v Gorici odprta srečanja za pomoč ločenim staršem; informacije na tel. 3493884549, amps.gorizia@yahoo.it, www.mammepapaseparati.org. OKENCE ATER v Tržiču pa bo zaprto do 10. januarja.
KRAŠKI KRTI prirejajo v nedeljo, 10. januarja, ob 9. uri pri jamarski koči na Vrhu praznično druženje ob začetku jamarskega leta. Dopoldne bodo odkopali tri odprtine v upanju, da so pod njimi globoke jame, ob 14.30 bo kosilo z glasbo. V STARI CERKVICI NA SELCAH so do nedelje, 17. januarja, v popoldanskih urah (14.30 do 17.00) na ogled premikajoče se jaslice, ki jih družina Gon iz Ronk postavlja že od leta 1981.
V noči na torek je 47-letni italijanski državljan v eni od igralnic v okolici Nove Gorice iz objestnosti razbil ekran elektronske rulete. Očitno pri igranju ni imel sreče in se je zato znesel nad napravo. S tem je igralnici naredil za okoli 1.000 evrov materialne škode. Policisti so ga kazensko ovadili. (nn)
Pogrebne storitve dražje
Tržiška občinska uprava je v sprejela sklep o povišanju tarif, ki jih občani plačujejo za pogrebne storitve. Cene se bodo povišale za en odstotek.
Animacijski film v Ubiku
Jutri ob 18. uri bo v knjigarni Ubik v Gorici srečanje z Anno Antonini in Chia-ro Tognolotti. Avtorici bosta predstavili njun esej »Mondi possibili. Un viaggio nella storia del cinema di animazione«, v katerem pišeta o zgodovini animacijskega filma.
[d Osmice
KUKUKOVI v Doberdobu imajo odprto ob četrtkih, petkih sobotah in nedeljah: tel. 0481-78140.
IS Prireditve
V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ
- Zimski popoldnevi: v soboto, 9. januarja, ob 16.30 »Favole al video telefo-no«, v izvedbi gledališke skpine La Pic-cionaia / I Carrara.
OSREDNJA PROSLAVA Dneva slovenske kulture, ki jo že vrsto let skupno prirejajo organizacije Slovencev v Italiji, bo 6. februarja ob 20. uri v občinskem gledališču v Tržiču; pokrovitelja sta krovni organizaciji SSO in SKGZ, izvajalec pa bo gledališka šola StudioArt. Novost letošnje proslave bo izročitev priznanj posameznikom in skupinam za pomembne umetniško-kulturne dosežke.
0 Mali oglasi
PRODAJAM in na Goriškem pripeljem na dom gozdna drva. Obenem prodajam tudi visokokvalitetno briško ekstradeviško oljčno olje. Tel. 0481 - 390238.
PRODAM dva meseca stare lovske pse pasme »breton espaniel«. Tel. št. 0481882421.
PRODAM svetlo in razgledno stanovanje v Štandrežu: dnevna soba, jedilnica, kuhinja, dve spalnici in dve kopalnici, dva balkona, shramba in garaža. Cena 140.000,00 evrov. Tel. št. 328-8872507.
Pogrebi
DANES IZ GORICE: 10.45, Luigia Keber iz splošne bolnišnice v cerkev v Šlovrencu in na vaško pokopališče; 13.30, Angela Fain iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Leopolda v Krminu in na vaško pokopališče.
DANES IZ TRŽIČA: 10.45, Luigina Cossar iz splošne bolnišnice v Spineo za upe-pelitev.
"j 6 Četrtek, 7. januarja 2010
APrimorski
r	dnevnik

Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu
nogomet - A-liga
Inter je že osvojil naslov zimskega prvaka
Roma v Cagliariju zamudila izjemno priložnost - Udinese vse bolj tone
Kaj posebno novega včerajšnji krog v A-ligi ni ponudil, morda to, da si je Bari po zmagi proti Udineseju dokončno prislužil naziv presenečenja sezone (s trenerjem Venturo, ki je pred začetkom sezone 24 ur virtualno že sedel na klopi Triestine), videmski klub pa, zamenjavi trenerja navkljub, naziv razočaranja sezone.
Tekma kroga je bila v Parmi, kjer so igralci Juventusa z zmago rešili kožo svojemu trenerju Ferrari, še zdaleč pa stara dama ni razrešila svojih problemov, dalj časa se je proti Parmi le branila, odločilni gol pa je padel po avtogolu Ca-stellinija.
Veliko priložnost za preboj tik pod vrh je v Cagliariju zamudila Roma, ki je po 89 minutah prepričljivo vodila z 2:0, po 94. pa se je morala zadovoljiti s točko. Odločilni gol za Cagliari je dosegel Daniele Conti, sin legendarnega napadalca Rome Bruna.
Za zmago v Veroni proti Chievu je vodilnemu Interju zadostoval gol nemirnega Balotellija (po neumnem si je prislužil običajni rumeni karton), sicer na sredini igrišča zelo okrnjeni Milančani (zaradi poškodbe gležnja, ki jo je staknil na turneji na Arabskem je priložnost za nastop žal zamudil tudi mladi Slovenec Krhin) so igrali zelo požrtvovalno. Kar velja na primer tudi za Francoza Vieiraja, čeprav je bil to njegov zadnji nastop v Interjevem dresu pred odhodom v Anglijo. Inter si je z včerajšnjim uspehom - igra ni bila dobra, Makedonec Pandev pa je ob debutu zadovoljil - že prislužil naslov zimskega prvaka, nekaj časa pa bo pogrešal tudi Chivuja, ki se je moral zateči v bolnišnico zaradi udarca v glavo. Prišlo je celo do možganske krvavitve, vendar njegovo zdravstveno stanje naj ne bi bilo hudo.
Odlično formo sta potrdila Napo-li in Fiorentina. Mazzarrijevo moštvo se je z uspehom v Bergamu (krase gol je dosegel Quagliarella) močno poslabšala položaj domače Atalante, Toskanci pa so v Sieni gospodarili in pred častnim golom Maccaroneja že vodili s 5:0. Poraz proti osovraženim sosedom je razkačil navijače, ki od novega lastnika Mezzarome (nastopil bo v ponedeljek) pričakujejo pravo kadrovsko čisto. Ni izključeno, da jo bo skupil tudi trener Malesani.
Prestopni rok je še v teku, že pa se je obrestoval Laziu, ki je Livorno odpravil tudi z dvema zadetkoma novinca Floc-carija.
Udinese je v Bariju igral brezbarvno, DAgostino pa brez volje, očitno je, da je v Vidmu ostal pod prisilo. Barije-va peta zaporedna zmaga na domačih tleh je povsem zaslužena, čeprav so Vi-
demčani pri izidu 1:0 s Pepejem zadeli prečko. V drugem polčasu so gostje igrali napadalneje, vendar so bili redko kdaj nevarni, nemočni Handanovič pa je moral po protinapadu še drugič pobrati žogo iz svoje mreže.
Na tekmi brez zmagovalca Samp-doria - Palermo sta gola padla v razmahu minute (Cassano je po dolgi suši zadel drugič zapored), Catania pa je z bolj borbeno igro ukrotila Bologno. Srb Mi-hajlovic se je tako sladko maščeval Bo-lonjčanom, ki so ga lani odstavili sredi sezone.
Na večerni tekmi je Leonardov Milan visoko s 5:2 premagal Genoo, ki je sicer povedla s Scullijem. Pred tem je Ro-naldinho zgrešil kazenski strel, pri katerem je bil nato natančen pred koncem prvega polčasa. Prav gotovo je odločilni pečat dal Borriello, ki je na začetku drugega dela dvakrat zatresel mrežo gostov. Pri Milanu je krstni nastop v letošnji sezoni naredil David Beckham, ki ga je nato proti koncu tekme zamenjal Jan-kulovski.
Barreto (v boju z Zapato) je dosegel drugi gol za Bari proti Udineseju
ansa
Povedali so ...
»Vedno bolj se mi gabijo.« (Ba-lotelli o navijačih Verone)
»Mario večkrat govori in dela, kar ne bi smel«. (Trener Interja Mou-rinho o Balotelliju)
»Novi igralec mora biti šam-pion ali pa novih igralcev ne bo.« (Trener Prandelli o zimski kupoprodaji Fiorentine)
»Sram naj vas bo.« (Dolgotrajno vzklikanje navijačev Siene na račun svojih igralcev)
»Juventusovi igralci so grobja-ni.« (Odbornik Občine Parme Fabio Fecci po tekmi v Parmi)
»Drugi gol je morda eden najlepših v moji karieri.« (Napadalec Fiorentine Gilardino o svojem nastopu)
»Pa še opozoril sem jih, da je Cagliari doslej dosegel 12 točk v zadnjih 15 minutah« (Claudio Ranieri po neverjetnem spodrsljaju Rome)
Izidi
Chievo - Inter 0:1 (0:1)
STRELEC: Balotelli v 12. min.
Atalanta - Napoli 0:2 (0:1)
STRELCA: Quagliarella (N) v 7. in Pazienza (A) v 58. min.
Bari - Udinese 2:0 (1:0)
STRELCA: Meggioini v 6. in Barreto v 68. min.
Cagliari - Roma 2:2 (0:0)
STRELCI: Pizarro (R, 11-m) v 7. Perrotta (R) v 20.,
Lopez v 90. in Conti v 94. min.
Catania - Bologna 1:0 (0:0)
STRELEC: Spolli v 81. min.
Lazio - Livorno 4:1 (0:1)
STRELCI: Bergvold (Li) v 7., Floccari v 47. in 54.,
Rocchi v 72. in Kolarov (11-m) v 91. min.
Parma - Juventus 1:2 (1:2)
STRELCI: Salihamidžic (J) v 3., Amoruso (P) v 25.
in Castellini (avtogol) v 39. min.
Sampdoria - Palermo 1:1 (1:1)
STRELCA: Cavani (P) v 40. in Cassani (S) v 41.
Siena - Fiorentina 1:5 (0:3)
STRELCI: Kroldrup v 5., Santana v 28., Gilardino
v 36. in 66., Mutu v 80. in Maccaronbe (S, 11-
m) v 84. min.
Milan - Genoa 5:2 (2:1)
STRELCI: Ronaldinho v 32. iz 11-m, Thiago Silva
v 38., Borriello v 48. in 60., Huntelaar v 74. iz
11-m; Sculli (G) v 25. in Suazo (G) v 79. min.
Lestvica					
Inter	18	13	3	2	37:14 42
Milan	17	10	4	3	28:19 34
Juventus	18	10	3	5	32:22 33
Napoli	18	8	6	4	28:24 30
Roma	18	8	5	5	29:24 29
Parma	18	8	4	6	23:24 28
Fiorentina	17	8	3	6	23:16 27
Bari	16	7	6	4	21:15 27
Palermo	18	7	6	5	23:21 27
Sampdoria 18		7	5	6	22:26 26
Cagliari	17	7	3	7	27:23 24
Genoa	17	7	3	7	30:32 24
Chievo	18	7	3	8	20:20 24
Lazio	18	4	7	7	14:17 19
Udinese	17	5	3	9	19:23 18
Livorno	18	5	3	10	11:23 18
Bologna	17	4	4	9	17:25 16
Catania	18	3	6	9	17:26 15
Atalanta	17	3	4	10	15:27 13
Siena	18	3	3	12	18:33 12
PRIHODNJI KROG		9.1	. ob	18.00 Roma -	
Chievo, ob 20.45 Inter -			Siena; 10.1. ob 15.00		
Bologna -	Cagliari, Fiorentina			- Bari, Genoa -	
Catania, Livorno - Parma, Napoli -					Sampdoria,
Palermo -	Atalanta,	Udinese -		Lazio, ob 20.45	
Juventus	Milan				
košarka - Amaterska A-liga
Krize še ni konec
Ostrostrelcem tržaškega AcegasAps nikakor ni šlo od rok - Poraz Fortituda v Veroni
AcegasAps - Nobili SBS Castelletto Ti-cino 78:82 (23:15; 37:38; 59:57)
ACEGASAPS: Lenardon 7 (5:7, 1:1, 0:2), Marisi 1 (1:2, -, 0:2), Spanghe-ro 13 (2:4, 1:1, 3:4), Bocchini 21 (5:5, 5:8, 2:7), Benevelli 11 (4:4, 2:5, 1:2), Colli 11 (1:1, 5:5, 0:1), Benfatto 14 (2:2, 6:13, 0:2), Scarponi, Cigliani (-, -, 0:2), Crotta (-,0:2, -), trener Bernardi.
NOBILI SBS CASTELLETTO TI-CINO: Centanni 8 (4:5, 2:2,-), Marusic 7 (3:6, 2:5, 0:2), Mariani 7 (4:4, 0:1, 1:2), Masieri 3 (-, -, 1:2), Conte 19 (9:10, 2:5, 2:8), Rotondo 18 (2.2, 5:10, 2:9), Ihe-dioha 4 (-, 2:2, -), Prelazzi (16 (4:5, 6:7, 0:1), Di Graci in Pariani n.v., trener Trit-ta.
5ON: Prelazzi (37), Mariani (37), Colli (40) in Marisi (40).
Zmaga v Forliju je verjetno vlila tržaškim navijačem novega upanja, nov domači poraz pa kaže, da krize še ni konec. Tržačani so namreč spet zaigrali kot pred mesecem dni, ko so dobrim trenutkom sledila daljša obdobja popolnega mrka.
Trener Bernardi je tokrat naročil svojim varovancem, da zalagajo žoge pod koš in ko jim je to uspelo, je bil
uspeh zagotovljen. Na nasprotni strani sta namreč rekonvalescenta Masiero in Ihedioha dala precej skromen doprinos, tako da je glavno breme pod košem imel solidni Prelazzi s pomočjo Andree, sina iz drugega zakona Jordana Maruši-ča. Ko pa je žoga prišla v zunanje pozicije, Acegasovim ostrostrelcem nikakor ni šlo od rok. Katastrofalnemi odstotek realizacije za 3 točke (6:23) je nasprotnikom omogočil, da so do končnice držali korak z domačo ekipo, v ključnih trenutkih pa sta Conte in Rotondo, ki sta sicer odigrala bolj medlo tekmo, dosegla odločilne koše. Takšnih igralcev Ace-gasAps nima, zato ima v zaključnih minutah ob izenačenem izidu velike težave. Benfatto, Benevelli in Colli so resnici na ljubo bili precej uspešni, kapetan Bocchini se je srčno boril, Spanghero pa je sicer dober nastop očrnil z izgubljenimi žogami in zgrešenima prostima metoma v ključnih trenutkih tekme. Od ostalih je bil doprinos v napadu skoraj ničen, tako da bo v nadaljevanju usoda Bernardijeve ekipe bržkone odvisna prav od teh igralcev: Lenardona, ki si očitno še ni opomogel od gripe, Scar-ponija, ki ni niti skušal metati, Marisi-
ja, ki je v napadu povsem nenevaren, in Ciglianija, ki se ni še povsem vključil v igro ekipe. Do zmage pa ekipa lahko pride le v primeru solidnega nastopa vsaj osmih-devetih igralcev.
Od ostalih tekem preseneča predvsem poraz Fortituda v Veroni. Acega-sAps bo v nedeljo gostil prav pri glavnem favoritu prvenstva, ob taki igri pa tudi proti demoraliziranemu nasprotniku nima velikih možnosti.
IZIDI 16. KROGA: Ozzano - Forli 70:767, Trento - Brescia 71:73;Acega-sAps - Castelletto Ticino 78:82; Verona - Fortitudo 82:70, Omegna - Jesolosan-dona 96:71; Riva del Garda - Fidenza 103:60; Treviglio - Osimo 79:77, Mon-tecatini počival.
VRSTNI RED: Fortitudo Bologna in VemSistemi Forli 26, PentaGruppo Ozzano 24, Leonessa Brescia 22, Co.Mark Treviglio 18, Bitumcalor Trento, Paffoni Omegna in Tezenis Verona 16, AgricolaGloria Montecatini 12, Edil-cost Osimo, Nobili SBS Castelletto Ti-cino in AcegasAps Trst 10, Siram Fi-denza in Cartiere Riva del Garda 8, Je-solosandona Bk 0.
Marko Oblak
tour de ski
Follisova na 15 km pred Majdičevo
TOPLACH - Italijanka Arianna Fol-lis je zmagovalka pete tekme smučarskih tekačic na turneji Tour de Ski. Drugo mesto na 15 kilometrov v prosti tehniki je osvojila Slovenka Petra Majdič (+3,4), tretja pa je bila Poljakinja Justyna Kowalczyk (+4,1). »Azzurra«, aktualna svetovna prvakinja, ki pa je dosegla včeraj šele prvo zmago v letošnji sezoni, in neuničljiva Majdi-čeva, sta se tudi povzpeli na prvi dve mesti začasne lestvice tega novoletnega tekmovanja. Danes se bodo dekleta pomerila na razdalji 5 km v klasični tehniki.
SMUČARSKI SKOKI
Kofler zmagovalec 58. novoletne turneje
BISCHOFSHOFEN - Avstrijec Thomas Morgenstern je zmagovalec zadnje tekme 58. novoletne turneje smučarskih skakalcev v Bischofshofnu, prestižno turnejo pa je po včerajšnjem petem mestu dobil njegov rojak Andreas Kofler. Drugi na tekmi in skupno na turneji je bil povratnik na veliko sceno in rekordni petkratni zmagovalec turneje, Finec Janne Ahonen. Slovenec Robert Kranjec je bil na včerajšnji tekmi 20., Jernej Damjan 23., Mitja Mežnar pa 30. Kranjec je na končni lestvici turneje štirinajsti.
ALPSKO SMUČANJE
Razzoli osvojil slalom v Zagrebu
ZAGREB - Italijan Giuliano Razzoli (26 let) je prvič osovjil slalomsko tekmo svetovnega pokala alpskih smučarjev. V Zagrebu je drugo mesto osvojil njegov rojak Manfred Molgg z zaostankom 23 stotink, tretji je bil Francoz Julien Lizeroux (+ 0,49). Tik za stopničkami je bil na četrtem mestu najboljši Slovenec Mitja Valenčič (+ 0,75).V finalu sta nastopila še Matic Skube, ki je končal na 23. mestu (+ 2,95), in Bernard Vajdič, ki pa je bil po veliki napaki na drugi progi 28. (+ 14,29). Za Velenčiča in Skubeta sta uvrstitvi pomenili izid kariere. »Azzurro« Cristian Deville je bil devetnajsti. Razzolij je čestitke za svojo prvo zmago v pokalu v karieri dobil tudi od svojega vzornika Alberta Tombe.
Težka zmaga Blejcev
LJUBLJANA - Odbojkarji Bleda so v 4. krogu Lige prvakov premagali francoski Paris Volley in se še za korak približali uvrstitvi v naslednjo fazo. Bilo pa je dramatično, saj so v dvorani Tivoli sinoči že izgubljali z 2:0, za nameček se je v drugem setu poškodoval Finec Venno, ko se je zaletel v snemalca. Preobrat se je začel s skoraj povsem slovensko zasedbo na igrišču (na klop je romal tudi Brazilec Gato). Blejci so se izboljšali v vseh elementih, zablestel pa je Šket (17 točk) in preobrat je uspel. Izid: ACH Volley - Paris Volley (20:25, 18:25, 25:21, 25:22, 15:10); Rzeszow - Istanbul 3:0 (25:18, 25:17, 25:21). Vrstni red skupine F: Rezeszow 8, Bled 6, Istanbul 2, Paris 0.
Izid skupine A: Macerata - Noliko Maaseik 3:0 (25:19, 25:23, 25:20)
Pokal Challenge: Salonit - Stade Poitevin (Fra) 1:3 (-20, -17, 16, -21)
Siena kot stroj
SIENA - V tekmi evrolige je italijanski prvak Siena kar s 101:58 odpravil turški Fe-nerbache. Lavrinovič je dosegel 20 točk. Union Olimpija bo danes v Tivoliju (ob 20.30) v svojem zadnjem domačem nastopu gostila CSKA Moskvo.
TENIS - Kazahstanska teniška reprezentanca je na Hopmanovem pokalu v Perthu, neuradnem svetovnem prvenstvu mešanih dvojic, presenetila Rusijo in zmagala z 2:1. V prvem obračunu skupine B je z enakim izidom Velika Britanija ugnala Nemčijo.
KOŠARKA - 1. slovenska liga: Luka Koper - PRO-TEK Zasavje 68:91 (14:26, 31:44, 50:69), Helios - Šentjur 97:52 (22:10, 44:30, 67:43)
/
ŠPORT
Četrtek, 7. januarja 2010
17
košarka - Državna C-liga
Jadran zdržal le do 14. minute
Montebellune v drugem polčasu ni več ogrozil - Kljub porazu niso več zadnji
Jadran Qubik caffe - DB Group Monte-belluna 65:80 (17:15, 32:37, 45:61)
JADRAN: Vitez 2 (0:2, 1:3, 0:3), Ma-rušič 14 (2:2, 3:3, 2:4), Sosič 4 (-, 2:9, -), Franco (-, 0:1, 0:2), Malalan 9 (1:2, 4:5, -); Ferfoglia K. 5 (-, 1:4, 1:2), Ban nv, Slavec 19 (-, 2:2, 5:10), Ferfoglia S. 12 (4:8, 4:8, 0:1), Semec (-, 0:1, -), trener Dražen Grbac. SON: Jadran 19, Montebelluna 12. Skoki: Jadran 35 (24 v obrambi, 11 v napadu), Montebelluna 28 (22+6).
Jadran Qubik caffe je leto 2010 začel s porazom proti solidni Montebellu-ni. Pred uvodnim sodniškim metom je bila na sporedu minuta molka v spomin na Mattea Molenta, enaindvajsetletnega košarkarja Codroipa, ki je umrl 28. decembra za posledicami srčne kapi med košarkarsko tekmo v Gorici. Trener Grbac je tokrat iz deseterice izključil Deana Oberdana in Francesca Coca, ki je na zadnjem treningu čutil bolečine v stegnu, po skoraj dveh mesecih odsotnosti pa se je na igrišče vrnil Alex Vitez - in to v prvi peterki. Po uvodnem 0:2 v korist gostov so jadranovci takoj prevzeli vodstvo s koši Marušiča (kar osem točk v prvi četrtini). Po štirih minutah in pol je bil izid na svetlobni tabli 8:4 v korist domačinov, gostje pa so za tem začeli bolje izkoriščati številne izgubljene žoge Jadrana in kmalu izničili zaostanek. Že proti koncu četrtine so za kratek čas prevzeli vodstvo, Christian Slavec pa je s petimi zaporednimi točkami zagotovil svoji ekipi dve točki naskoka ob prvem dvominutnem odmoru. Obe ekipi sta v tem delu metali s slabimi odstotki realizacije, Jadranovci so
kar šestkrat zgrešili v prodoru, iz razdalje pa le štirikrat. Če bi zadeli le polovico prodorov in izgubili polovico manj žog bi drugo četrtino začeli z zanesljivo prednostjo. Tako pa sta se ekipi stalno izmenjavali v vodstvu vse do štirinajste minute, ko je nasprotnikov bek Bettin s trojko iz sedmih metrov dal novega elana svo-
Christian Slavec je bil z 19 točkami najboljši strelec Jadrana Qubik
kroma
jim soigralcem. V slabih petih minutah je Montebelluna z delnim izidom 13:4 prvič povedla za devet točk. Saša Malalan in Saša Ferfoglia pa sta vsak s košem zmanjšala zaostanek na pet pik. Med gosti sta v prvih dvajsetih minutah izstopala predvsem brata Binotto, ki sta skupaj zbrala 19 točk s 60% realizacijo pri metu iz igre. Ja-
dran je sedmim izgubljenim žogam v tem delu dodal še nekaj nepazljivosti v obrambi, ki so jih gostje odlično izkoristili.
Drugi polčas se je začel v znamenju trojk - že v prvih dveh minutah so bile kar tri uspešne, v dvajsetih pa trinajst. Jadra-novci so se prav s trojko Slavca in nato spet s prodorom Saše Ferfoglia približali na dve točki zaostanka. Nasprotniki pa so začeli zadevati kot za stavo in začetno prednost petih točk kmalu podvojili, do konca četrtine pa celo potrojili. V zadnjem delu so gostje dvakrat vodili z osemnajstimi točkami naskoka (45:63 in 52:70). Ja-dranovci kljub temu niso popustili in se s trojkami in srčno obrambo približali na 11 pik (60:71), nikoli pa niso resneje ogrožali zmage gostov.
Kljub porazu je Jadran »zapustil« zadnje mesto na lestvici: po zmagi San Da-nieleja si petnajsto in šestnajsto mesto deli z videmskim Virtusom, na račun tesne zmage v medsebojnem spopadu pa ni več zadnji. (M.O.)
Ostali izidi: Virtus UD - Rovigo 76:77, Spilimbergo - NPG 64:54, San Daniele - Udine 74:67, Oderzo - Gemini Ve-nezia 71:67, Caorle - Vendemiano 70:74, Codroipo - Marghera 91:87, Padova - Por-denone 71:75.
Vrstni red: Pordenone 24, Caorle in Oderzo 18, Codroipo, Gemini VE in Montebelluna 16, Vendemiano in Marghera 14, NBU Videm, NPG Gorica, Pa-dova, Spilimbergo in Rovigo 12, San Daniele 10, Jadran Qubik in Virtus UD 8.
Prihodnji krog (10.1.): Pordenone - Jadran Qubik Caffe' (ob 18.00)
odbojka - C-liga
Bor Breg izgubil v Chionsu
Chions - Bor Breg Kmečka banka 3:0 (25:19, 25:18, 25:18)
BOR BREG: Grgič 7, Dellamea 3, Vodopivec 5, Spetič 5, Flego 4, Gruden 2, Faimann (libero), Sancin 0, Pučnik 1, Sadlowski 0. TRENER: Smotlak.
Združena ekipa se z zaostale tekme v pordenonski pokrajine po pričakovanjih vrača brez osvojene točke, naše igralke pa so postregle s povprečnim nastopom. Igralke tretje uvrščenega Chionsa so fizično prekašale našo ekipo. Ko so uspele predvajati svojo igro, jih gostje nikakor niso mogle zaustaviti, po drugi strani pa je treba reči, da mlade nasprotnice tudi veliko grešijo. S svojimi napakami so v treh setih podarile našim igralkam 28 točk. Žal Bor Breg (nastopil je brez Žerjulovo, ki je zbolela)tega ni izkoristil, saj je igral premalo učinkovito. V napadu mu ni šlo od rok (Flegova je bila z le 40% učinkovitostjo najboljša), v polju pa je bilo preveč napak pri sprejemu servisa (Chions je dosegel kar 13 asov) in reorganizaciji napada.
Chions je praktično več čas vodil, v prvem in tretjem setu si je kmalu nabral lepo prednost in jo obdržal do konca seta, drugi set pa je bil izenačen le do izida 15:15.
Združena ekipa je tako še naprej zadnja na lestvici, v soboto pa jo na 1. maju (že ob 18. uri) čaka važna tekma za obstanek proti Volleybasu.
Danes tudi derbi moške C-lige v Štandrežu
DANES: ob 20.30 v Štandrežu: Val Imsa - Olympia Fer-Style (moška C-li-ga); ob 20.45 pri Briščikih: Kontovel -Mossa (ženska D-liga).
košarka - Deželna C-liga
Oboji KO
Bor tesno izgubil v Krminu, Bregu nikakor ne gre več od rok
odbojka - V Repnu 2. memorial Sergia Veljaka
Poklon šampionu
Troboj letos osovjil B1-ligaš Bibione - Colussi (Cordenons) najboljši igralec - ŠZ Sloga obdarila ŠZ Bor
Napad Danjela Slavca med prvo tekmo turnirja proti Cordenonsu
kroma
Venezia Gulia - Breg 67:49 (12:14, 25:25, 43:37)
BREG: Bozic 6 (1:6, 1:2, 1:2), Ha-skič 7 (7:9, 0:2, 0:4), Klarica 7 (-, 2:3, 1:5), Buttignon 10 (2:4, 2:7, 1:1), Zeriali 6 (2:2, 2:5, 0:1), Lokatos 8 (2:3, 0:1, 2:6), Klabjan 6 (6:6, 0:4, -), Nadlišek (-, 0:1, -), Švara, Bandi. Trener: Krašovec.
Tržaški derbi je imel okus domačnosti, saj se je na parketu zvrstilo kar nekaj igralcev, ki so že nastopali v naših klubih (tako na igrišču kot na klopi). Tako so se tokrat Brežani pomerili proti Cernetu (do lani je igral pri Bregu) ter bivšima borovcema Montico-lom in Furigom, ki jih vodi bivši Borov trener Mengucci. Prav tako pa so nekateri gostitelji (trener in nekateri igralci) že nastopali v Miljah.
Derbi je bil pravi obris počitniškega premora, saj sta obe ekipi veliko grešili, kar kažejo tudi izidi posamičnih četrtin. Pri Bregu v napadu nikakor ni šlo, ne iz izdelanih položajev ne izpod koša. Večino točk so tako dosegli s prostimi meti. Ekipi sta si bili sicer vse do zadnje četrtine enakovredni, saj sta se najdlje oddaljili za štiri točke. Kljub temu, da je bil Haskič izključen v 12. minuti zaradi ugovarjanj, se razmerje med ekipama ni spremenilo. Razliko pa sta v zadnjem delu naredila Petronio, predvsem pa Furigo, ki je zadnjih dveh minutah dosegel kar 12 točk.
V prvih dveh četrtinah je bilo na obeh straneh veliko napak. Raztrgano igro so dopolnjevale osebne napake, ekipi sta večali izkupiček točk le s pro-sitmi meti. Nekoliko bolje je Venezia Giulia igrala v tretji četrtini, ko je po-vedla v 25. minuti na 35:30. Rahlo vodstvo so Menguccijevi fantje še nekoliko povečali do konca četrtine. Prav slednji so se z večjo zagrizenostjo in svežino podali v zadnjo četrtino, saj je imel trener Mengucci več razpoložljivih igralcev, medtem ko je Krašo-vec po izključitvi Haskiča in petih osebnih napakah Bozica (sodnik je sicer zgrešil dosoditi napako, op. .a)
imel v zadnjih desetih minutah samo pet igralcev in tri mladince, ki pa jih v bistvu ni izkoristil. Breg je v zadnji četrtini samo štirikrat zadel koš (zadel je še 4 proste mete), Venezia Giu-lia pa je z razigranima Petroniom in Furigom kljub conski obrambi zadevala kot za stavo. (V.S.)
Alba - Bor Radenska 86:83 (23:17, 44:35, 62:53)
BOR: Madonia 19 (7:8, 3:7, 2:3), Krizman 2 (2:2, 0:1, -), Krevatin 25 (2:2, 4:9, 5:10), Štokelj 6 (-, 3:4, 0:3), Alberti 4 (2:2, 1:6, -), Šušteršič 6 (-, 0:1, 2:4), Bocciai 1 (1:2, 0:1, -), Sila 10 (4:5, -, 2:2), Bole 10 (4:4, 3:6, 0:4), Devčič n.v., Nad-lišek n.v. Trener: Zovatto.
Borovce je v Krminu čakala težka naloga. Alba spada med boljše ekipe deželne C-lige in gostje so morali na koncu priznati premoč domačinov, ki so vodili vse od začetka tekme, čeprav je bila tekma vseskozi kar izenačena. Alba je največ vodila za 10 točk. Še tri minute pred koncem pa je bila razlika minimalna, saj je Bor zaostajal le za tri točke.
Ključ tekme je bila igra pod košema, v kateri so igrali gostje podrejeno vlogo. Domači centri so bili namreč neustavljivi, čeprav se je Madonia solidno branil in se boril. Prav Madonia je bil tokrat med najboljšimi na igrišču. Zbral je 19 točk in 7 skokov.
Ostali izidi: Ardita - Collinare 77:73, Goriziana - Latisana 65:71, Cre-difriui - Roraigrande 71:70, Santos -UBC 77:82, CUS Udine - Servolana 80:95, CBU - Ronchi 94:77.
Vrstni red: Santos 24, Alba, La-tisana, Roraigrande 20, Breg in Ardita 16, Servolana 14, Collinare, Credifriu-li in CBU 12, UBC in Venezia Giulia 10, Ronchi in Goriziana 8, Bor Radenska in CUS Udine 6.
Prihodnji krog: Bor Radenska -Venezia Giulia (9.1. ob 20.30 v Trstu, 1. maj), Breg - CUS Udine (9.1. ob 20.30 v Dolini).
Včeraj je bil v repenski telovadnici na sporedu drugi Memorial Sergio Veljak, ki ga je v spomin na našega odličnega od-bojkarja priredilo AŠD Sloga Tabor v sodelovanju z OK Bor in pod pokroviteljstvom ZSŠDI.
Slabo vreme organizatorjem res ni bilo naklonjeno, saj so zasnežene ceste prav gotovo odvrnile marsikaterega ljubitelja odbojke, da bi se podal na pot. Kljub temu so se na tribunah zbrali bivši Sergiovi soigralci, ki so s svojo prisotnostjo želeli poudariti prijateljstvo, ki jih je vezalo na pokojnega odbojkarja in državnega reprezentanta.
Troboj je osvojil B1 ligaš Bibione Mare Volley, ki pa se je moral pošteno potruditi, preden je strl odpor Future iz Cor-denonsa. Bibione, pri katerem uspešno nastopa tudi bivši slogaš Kristjan Stopar, je v setih vodil že z 2:0, ko je Futura z izredno reakcijo izenačila in bila tudi v zadnjem setu povsem enakovredna nasprotniku, dve sporni sodniški odločitvi prav v končnici pa sta Bibioneju še olajšala pot do zmage.
Slogaši so nastopili v okrnjeni postavi. Poleg poškodovanega Ambroža Peterlina (ki pa je že sedel na klopi) je bil
zaradi službenih obveznosti odsoten najboljši napadalec Televite Corazza, tako da si je trener Drasič »sposodil« pri Slogi Davida Cettola in Ervina Taučerja.
V uvodni tekmi so naši odbojkarji po dobri predstavi odvzeli Futuri prvi set, v nadaljevanju pa so bili gostje prepričljivo boljši. Med srečanjem se je lažje poškodoval Danjel Slavec, ki v zadnji tekmi ni stopil na igrišče. Na centru ga je zamenjal David Cettolo. Bibione, ki je občasno nastopil v mlajšem sestavu, je bil za našo ekipo vsekakor premočan.
Izidi: Futura - Televita TS Volley 2010 3:1 (25:19, 14:25, 18:25, 20:25), Bibione Mare Volley - Futura 3:2 (25:21, 25:15, 24:26, 13:25, 15.12), Bibione Mare Volley - Televita TS Volley 2010 3:0 (25:22, 25:19, 25:11)
Vrstni red: 1. Bibione Mare Volley, 2. Futura Cordenons, 3. Televita TS Volley 2010.
Obvestilo
Zaradi pomanjkanja prostora bomo rubriko Planinski svet objavili v jutrišnji številki
Bibione Mare Volley: Zorat, Mattia, Anastasio, Corrozzato, Quarti, Manzano, Stopar, Tonon, Salvatore, Pantic (libero).
Futura Cordenons: Cappellini, Ci-solla, Colussi, De Pin, Mottin, Pavan, Radin, Rusalen, Santin, Scian, Sirch, Rega-naz (libero) Televita TS Volley 2010: Bas-si, Corazza, Cettolo, Kante, Mari, Ambrož Peterlin, Matevž Peterlin (libero), Rigonat, Riolino, Slavec, Veljak, Taučer. Trenerja Franko Drasič in Martin Maver
Tekmam je sledilo nagrajevanje. Sergiovo vdovo Bruno in vse navzoče je na kratko pozdravil Ivan Peterlin, spomin na Sergia pa je podal njegov bivši soigralec in dolgoletni prijatelj Mario Šušteršič, ki je vdovi Bruni izročil dvd s posnetki lanske izvedbe v Trstu. Vse ekipe so prejele spominski pokal, nagrajeni pa so bili tudi najboljši posamezniki: Stefano Ri-gonat (Televita TS Volley 2010 - poda-jač), Ezio De Pin (Futura - napadalec), Nikola Pantic (Bibione - obrambni igralec) in Gianluca Colussi (Futura Cordenons) kot najboljši igralec turnirja.
Med nagrajevanjem je predsednik AŠZ Sloga Primož Možina čestital AŠZ Bor ob 50-letnici ustanovitve in mu v imenu društva izročil darilo.
/
18	Četrtek, 7. januarja 2010
KULTURA
ELITNA LIGA - Nepričakovan spodrsljaj Krasa Koimpex v zaostalem, 13. krogu elitne lige
Tri izključitve in slaba fizična forma
Kras zgrešil dve dobri priložnosti - Dobro le v začetnem delu
Kras Koimpex - Tricesimo 0:2 (0:1)
KRAS: Contento, Paravan (od 74. Martini), Batti, Giacomi (od 79. Cen-tazzo), Banello, Bagon, Cipracca, Ber-tocchi (od 58. Tomizza), Kneževič, Vi-gliani, Mosca. Trener: Musolino.
IZKLJUČENI: Banello in Sessi (s klopi) v 55. min. ter trener Musolino v 60. min.
Nekatere sporne sodnikove odločitve najbrž niso odločilno vplivale na Krasov poraz v zaostalem 13. krogu elitne lige proti Tricesimu. Ekipa repen-skega društva ni igrala dobro. »Rdeči« so premalokrat streljali proti vratom, pa tudi njihova fizična forma ni bila najboljša. »Zaradi snega smo malo in slabo trenirali, tako da me slaba fizična forma sploh ni presenetila,« se je po tekmi hudoval kondicijski trener Matej Bombač.
Tekma se je sicer za Kras začela zelo dobro. V 1. minuti bi lahko Raden-ko Kneževič zadel v polno. Po lepi vertikalni podaji v prostor pa sežanski napadalec ni bil najbolj natančen. Pravzaprav veliko zaslug ima tudi vratar Max Samsa, ki je še do lani igral pri Vesni. Slednji je žogo odbil v kot. Prve pol ure so minile v znamenju Krasove premoči, čeprav so se gostje urejeno branili in prvič proti Contentovim vratom nenevarno streljali šele v 25. minuti. Pred tem sta neuspešno skušala gostujočo mrežo zatresti Vigliani (v 9. min.) in še enkrat Kneževič (prosti strel v 15. min.). V 43. minuti prva hladna prha, za katero je poskrbel Barone. Prvi poskus Tricesima je bil neuspešen. Contento je odbil žogo, ki je prišla do Baronove desnice in slednji jo je preusmeril v mrežo. Nepričakovano vodstvo Furlanov je zmedlo gostitelje, ki so zelo lepo priložnost za izenačenje imeli v prvi minuti drugega dela. Mosca, sam pred vratarjem, ni bil dovolj priseben in natančen. Nekaj minut kasneje
Elitna liga
Izid zaostalih tekem: Fincantieri - Cervignano 1:1, Kras - Tricesimo 0:2, Vrstni red: Torviscosa 32, Kras 28, Cervignano 23, Azzanese, Virtus Corno in San Luigi 22, Fincantieri, Tricesimo in Fontanafredda 20, Tolmezzo in Monfalcone 17, Pro Fagagna 16, Muggia 13, Rivignano 12, Sevegliano 11, Sarone 5.
Promocijska liga
Izidi zaostalih tekem: Sovodnje - San Daniele 0:4, Ponziana - Gemonese 1:1, Villesse -Martignacco 0:1.
Vrstni red: Juventina 28, San Daniele 27, Buttrio in Vesna 25, Trieste Calcio 24, Martignacco 23, Gemonese in Lumignacco 21, Union 91 19, Ponziana 17, Staranzano 14, Pro Gorizia in Villesse 12, Pozzuolo in Centro Sedia 10, Sovodnje 8.
1.	amaterska liga
Izidi zaostalih tekem: Primorec - Capriva 3:1, Turriaco - Ronchi 1:6, Medea - Pro Romans 1:3, San Lorenzo - Gradese 1:0, Costalunga - San Giovanni 2:3.
Vrstni red: Pro Romans 30, Ronchi 26, Domio 25, Zaule 24, Fogliano 23, San Giovanni in Azzurra 22, Primorec in San Lorenzo 21, Turriaco 19, Medea 14, Isonzo in Capriva 12, Mariano 10, Gradese in Costalunga 9.
2.	amaterska liga
Izidi zaostalih tekem: Zarja Gaja - Chiarbola 1:2, Cormonese - Opicina 4:1, Muglia -Fiumicello 0:1, Piedimonte - S. Andrea 1:2, Vrstni red: Pieris in Muglia 28, Esperia 26, Sistiana 25, Piedimonte 23, Begliano 20, Primorje in S. Andrea 19, Cormonese in Zarja Gaja 17, Breg in San Canzian 16, Opicina 15, Romana 13, Fiumicello 12, Chiarbola 9.
Italijanski pokal
Polfinalna izida: Rivignano - Torviscosa 0:1,
Virtus Corno - Monfalcone 0:1.
Finale (v soboto): Torviscosa - Monfalcone.
r
Krasova obrambna vrsta: Michele Banello (v ospredju), Matej Bagon in Dimitri Batti
kroma
bi lahko Kneževič bolje izkoristil prosti strel z roba kazenskega prostora. Krasov kapetan je streljal v živi zid. V 10. minuti pa ključni dogodek. Sodnik je Banellu res nekoliko prenaglo pokazal še drugi rumeni karton in odtlej je bilo na (in ob) igrišču precej živčno. Sodnik je z igrišča poslal še rezervnega igralca Sessija ter pet minut kasneje tudi trenerja Musolina. Tudi vključitev Tomizze ni obrodila sadov. Kras je igral precej zmedeno, brez idej, Tricesimo pa je bil večkrat nevaren v protinapadu. V 40. minuti so gostje še drugič premagali Contenta in s tem je bilo tekme konec, čeprav je sodnik dosodil kar sedemmi-nutni podaljšek. Drugo gol Tricesima je po diagonalnem strelu dal Andrea De Agostini, ki je v sorodstvu z nekdanjim profesionalnim nogometašem Udine-
1.	AMATERSKA LIGA Primorec - Capriva 3:1 (2:0)
PRIMORČEVI STRELCI: Mos-colin v 27., Lanza v 41. in Mercandel v 57. min.
PRIMOREC: Barbato, Sincovich, Ojo, Meola, Santoro, Leghissa (Lodi), Tortora, Bertoli, Micor, Moscolin, Lanza (Mercandel). Trener: Sciarrone.
Primorec se pri Svetem Sergiju (igrišče v Trebčah je namreč še zasneženo) ni pustil presenetiti od Caprive. Varovanci trenerja Maurizia Sciarro-neja so igrali dobro in prepričljivo vse do tretjega gola. »Nato smo razumljivo nekoliko popustili in gostje so se večkrat nevarno predstavili v našem kazenskem prostoru,« je po tekmi dejal predsednik Darko Kralj, ki je pohvalil celo ekipo za igro v prvem polčasu. »Gostom smo pustili malo manevrskega prostora. V obrambi smo dobro pokrivali nasprotnike, v napadu pa smo bili zelo dejavni in vseskozi nevarni. Imeli smo številne priložnosti za gol, tako da je naša zmaga več kot zaslužena,« je še dodal Kralj. Ekipa s Ko-privnega je častni gol dosegla v 80. minuti.
2.	AMATERSKA LIGA Zarja Gaja - Chiarbola 1:2 (1:2)
STRELEC ZA ZARJO GAJO: Sat-ti v 28. min.
ZARJA GAJA: Jaš Grgič, Bronza-to, Franco, Mihelčič, Segulin (od 65. Ivo Križmančič), V. Križmančič, Kariš, Sat-ti, Zocco, Martin Grgič (od 80. Ghez-zo), Asselti (od 55. Milič). Trener: Di Summa.
Nogometašem Zarje Gaje se je na
seja Gigijem De Agostinijem. V podaljšku je treba omeniti še Moscov prosti strel, ki se je odbil od prečke, in Vi-glianijevo poškodbo.
IZJAVI PO TEKMI:
Jar Martini, napadalec Krasa: »V prvem polčasu smo nekako še igrali dobro in bi lahko povedli. V drugem delu pa je bilo vse skupaj kar slabo. Igrali smo živčno in brez prave povezave. Čimprej moramo popraviti slab vtis, ki smo ga zapustili proti Tricesimu.«
Max Samsa, vratar Tricesima: »Najprej moram poudariti, da smo med prazniki zelo dobro trenirali. Zmaga proti Krasu je tako sad dobrih treningov. Kras je začel zelo dobro, nato pa smo mi prevzeli pobudo v svoje roke. Končni rezultat je tako povsem pravičen.« (jng)
Primorcev nogometaš Michele Meola
umetni travi pri Svetem Ivanu poznalo, da so med prazniki slabo trenirali. »Treningi so bili slabo obiskani, pa tudi vremenske razmere niso bile najboljše. Tokrat smo igrali res slabo in je bil poraz zaslužen,« je bil oster predsednik Zarje Gaje Robert Kalc.
Rumeno-modri so sicer povedli s Sattijem v 28. minuti. »Po golu so gostje prevladali in mi smo popustili na celi čerti,« je priznal Kalc. Pred koncem polčasa so gostje dvakrat premagali vratarja Grgiča. Prvič z nekdanjim igralcem Primorca Manfredo in nato še s Cuscitom, ki je pred nekaj sezonami igral pri vzhodno-kraški ekipi. V drugem delu ni bilo reakcije Zarje Gaje, tako da je zadnjeuvrščena Chiarbola dosegla pomembno zmago v boju za obstanek.
PROMOCIJSKA L.
Prehuda kazen za Sovodnje
Sovodnje - San Daniele 0:4 (0:2)
SOVODNJE: Burino, Tomšič, Pacor, Losetti (Stergulz), S. Kogoj (Colapinto), Simone, Trampus, E. Kogoj, Portelli, Reščič, Miliče-vic (Martellani). Trener: Sari.
»San Daniele je solidna ekipa, razplet pa bi lahko bil tokrat nekoliko drugačen,« je po tekmi povedal predsednik Sovodenj Zdravko Kuštrin. Začetek tekme je bil precej izenačen, čeprav je v 10. minuti Sovodenjce izdala napaka v obrambi in gostje so povedli. Pet minut kasneje je gostujoči vratar ubranil lep Reščičev strel. V 28. minuti še druga napaka v obrambi in 2:0. Pred odmorom so gostje v kazenskem prostoru podrli Si-moneja in sodnik je pokazal na belo točko. Isti igralec je zgrešil najstrožjo kazen.
V drugem polčasu (v 10. minuti) je sodnik zaradi (dvomljivega) nedovoljenega položaja razveljavil Portellijev zadetek. Dve minuti kasneje pa je bilo že 3:0, saj so igralci San Danieleja izkoristili hitri protinapad. Četrti gol je v So-vodnjah padel v 21. minuti in s tem je bilo tudi tekme konec.
Kuštrin z rezultatom seveda ni bil zadovoljen: »Kljub temu fantom nimamo kaj očitati, saj so se borili vse do konca tekme. Če bi uspešno izvedli enajstmetrovko, bi najbrž tekma ubrala drugo pot.«
Pieris - Breg 1:1 (0:1)
BREGOV STRELEC: Daniele De-grassi iz 11-m v 15. min.
BREG: Trevisan, Sovic (od 80. Ci-gui), Celligoi, Bussi, Coppola, Gar-giuolo, Pastorino, Suttora, Krevatin, D. Degrassi, Bursich. Trener: Petagna.
Brežani bi lahko iz Pierisa odnesli domov vse tri razpoložljive točke. »Igrali smo dobro, ampak žal tudi tokrat pred nasprotnikovimi vrati nismo bili natančni,« je komentiral načelnik Bregove nogometne sekcije Giuliano Prašelj. Breg je začel zelo dobro. Daniele Degrassi je že v 5. minuti nevarno streljal proti nasprotnikovim vratom, toda domači vratar se ni pustil presenetiti. V 15. minuti je Breg povedel: Pastori-no je na sredini igrišča prestregel žogo in podal do Degrassija, ki so ga zrušili
Domači šport Danes
Četrtek, 7. januarja 20120 ODBOJKA
MOŠKA C-LIGA - 20.340 v Štandrežu: Val Imsa -Olympia Fer-Style
ŽESKA D-LIGA - 20.45 pri Briščikih: Kontovel -Mossa
I.	ŽENSKA DIVIZIJA - 20.30 v Sovodnjah: Soča Pizzeria Frnažar - Villesse
UNDER 18 MOŠKI - 18.45 v Repnu: Sloga Tabor -Buia
UNDER 18 ŽENSKE - 19.30 v Trstu, 1. maj: Bor
Kinemax - Sloga Barich
KOŠARKA
UNDER 14 MOŠKI - 18.30 v Trstu, Oberdan: Azzurra - Sokol
Jutri
Petek, 8. januarja 2010 KOŠARKA
PROMOCIJSKA LIGA - 21.15 v Trstu, Ul. dell'Istria:
Salesiani Don Bosco - Bor
ODBOJKA
UNDER 18 MOŠKI - 19.30 v Tržiču: Fincantieri -Olympia Terpin
UNDER 16 ŽENSKE - 18.00 v Ločniku: Millenium
-	Soča
□ Obvestila
AŠD SK BRDINA organizira ob priliki smučarskih tečajev v Forni di Sopra v nedeljo, 10. januarja, avtobusni prevoz za člane društva. Predviden odhod avtobusa: ob 6.30 iz parkirišča izpred bencinske črpalke Esso na Opčinah. Tel. št.: 3474421131 (Valentina Suber), 347-5292058 (SK Brdina), www.skbrdina.org,info@skbrdina.org. SK DEVIN vabi na predstavitveni večer ob začetku nove smučarske sezone, ki bo v dvorani kulturnega društva Igo Gruden v Nabrežini, danes ob 19.30.
SK DEVIN prireja vsako soboto in nedeljo avtobusni izlet ob smučarskih tečajih v kraj Forni di Sopra, od 9. oz.10. januarja dalje. Odhod s trga v Nabrežini ob 7.00, iz Štivana ob 7.10, povratek okrog 18.ure. Prijave na info@skdevin.it ali na 3402232538.
SPDG obvešča, da bo od 17. januarja do 7. februarja 2010 priredilo nedeljske tečaje smučanja v Forni di Sopra in v Žlebeh (Nevejsko sedlo) in poskrbelo tudi za avtobusni prevoz. Prijave bodo sprejemali v ponedeljek, 28. decembra, v petek, 8. januarja 2010, in v ponedeljek, 11. januarja 2010, od 18. do 20. ure na sedežu društva, Verdijev Korzo 51/int. v Gorici.
AO SPDT obvešča, da bo plezalna stena v športnem centru Zarja v Bazovici odprta spet od
II.	januarja dalje s sledečim urnikom: ponedeljek: 19:00 - 21:00; torek: 20:00 - 22:00; sreda: 10:00 - 12:00 in 20:00 - 22:00; četrtek: 20:00
-	22:00; petek: 20:30 - 22:30. Informacije po telefonu: 3408597787 (Goran) ali na www.spdt.org/stenca/dettaglionews/id/256.
v kazenskem prostoru. Z bele točke je bil isti igralec natančen. V nadaljevanju je Breg še naprej igral dobro. V 35. minuti je sodnik dosodil najstrožjo kazen še gostiteljem. Bregov vratar Trevisan pa je strel ubranil. V drugem polčasu so varovanci trenerja Eura Petagne še naprej držali vajeti igre v svojih roke in zgrešili celo vrsto priložnosti. Najprej z Degrassijem in nato še z Bursichem ter Coppolo. V 82. minuti je Pieris imel na razpolago še drugo enajstmetrovko. Tokrat je bil vratar Trevisan povsem brez moči.
San Canzian - Primorje 0:0
PRIMORJE: Maganja, Emili, Zi-darich, Mihic, Merlak, Sardoč (Siccar-di), Ferro (Pulitano), Mescia, Puzzer (Colasuonno), Pipan, Tomasi. Trener: Gulič.
IZKLJUČENA: Pulitano in Sic-cardi.
Nogometaši Primorja so s točko zadovoljni. »Resnici na ljubo je San Canzian igral boljše,« je priznal predsednik Primorja Roberto Zuppin. »San Canzian je igral bolj čvrsto in je imel več priložnosti za gol. Mi smo se v glavnem branili, čeprav bi lahko presenetili s kakim protinapadom,« je še dodal Zuppin.
Primorje je tekmo končalo z devetimi igralci, saj sta bila Pulitano in Sic-cardi v drugem polčasu izključena. Prvi zaradi ugovarjanj, drugi pa po prekršku. San Canzian je zadel tudi prečko. »Kljub temu je treba pohvaliti vse nogometaše, ki so se borili do konca tekme,« je ocenil predsednik prose-škega kluba.
1. IN 2. AMATERSKA LIGA - Zaostale tekme
Primorec povsem prepričal
V2. AL sta v gosteh iztrgala točko Breg in Primorje - Zarja Gaja nerodno izgubila proti zadnjeuvrščeni Chiarboli
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 7. januarja 2010
19

Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Pot v vesolje - Mars in
Saturnova luna Titan 20.50 Opereta Grofica Marica, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1
^ Rai Uno
6.00	Aktualno: Euronews
6.05	Aktualno: Anima Good News
6.10	Nan.: 8 semplici regole
6.30	Dnevnik, vremenska napoved in
prometne informacije
6.45	Aktualno: Unomattina
10.00	Aktualno: Verdetto finale
11.00	Aktualno: Occhio alla spesa
11.25	17.00 Dnevnik in vremenska napoved
12.00	Variete: La prova del cuoco
13.30	20.00, 23.20 Dnevnik
14.00	Dnevnik - Gospodarstvo
14.10	Variete: Festa italiana
16.15	Aktualno: La vita in diretta
16.50	Dnevnik - Parlament
18.50	Kviz: L'eredita (v. C. Conti)
20.30	Kviz: Affari tuoi
21.10	Nan.: Don Matteo 6
23.25	Aktualno: Porta a porta
1.00	Nočni dnevnik in vremenska napoved
V^ Rai Due
6.00	Variete: Scanzonatissima
6.15	Aktualno: Tg2 Si viaggiare
6.25	Aktualno: Capitani in mezzo al mare
6.55	Aktualno: Quasi le sette
7.00	Variete: Cartoon Flakes
9.45	Nan.: Tracy & Polpetta
10.00	Aktualno: Tg2 punto.it
11.00	Variete: I fatti vostri
13.00	20.30, 23.20 Dnevnik
13.30	Aktualno: Tg2 Costume e societa
13.50	Aktualno: Tg2 Medicina 33
14.00	Aktualno: Il fatto del giorno
14.45	Aktualno: Italia sul Due
16.10	Nan.: La signora del West
17.40	Variete: Art Attack
18.05	Dnevnik - Kratke vesti, športne vesti in rubrike
19.00	Variete: Secondo Canale
19.35	Nan.: Squadra speciale Cobra 11
20.25	Žrebanje lota
21.05	Aktualno: Annozero (v. M. Santo-ro)
23.35 Nan.: Nel nome della legge 0.20 Dnevnik - Parlament 0.30 Film: Chi e Victoria Paige? (triler, Kan./ZDA, '04, r. M. Scott)
^ Rai Tre
6.00
8.15 9.15
9.20
12.00
12.25 12.40 16.15 16.35
8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso Dok.: La Storia siamo noi Aktualno: Figu - Album di persone notevoli
Aktualno: Cominciamo Bene - Prima, sledi Cominciamo Bene Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti
Aktualno: Tg3 Chiediscena Šport: SP v smučanju, Dobbiaco Variete: Trebisonda Variete: Melevisione
17.00
19.00
20.00 20.10
20.35 21.05 21.10
23.20 1.10
12.30 13.30
14.05 15.10 16.15 16.40
17.20
19.35 20.30 21.10
21.50
23.35
1.45
Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo
0.00 Deželni dnevnik in vremenska
napoved
Variete: Blob
Nad.: Le storie di Agrodolce -Aspettando la nuova serie Nad.: Un posto al sole Dnevnik
Film: La giuria (triler, ZDA, '03, r. L. Batzella, i. D. Hoffman) Dok.: Correva l'anno Aktualno: Magazzini Einstein
Rete 4
Nan.: Vita da strega
Nan.: Quincy
Nan.: Hunter
Nad.: Ultime dal cielo
Dnevnik in prometne informacije
Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-
lino
Nan.: Un detective in corsia 18.55 Dnevnik in vremenska napoved
Aktualno: Popoldanski Forum Nan.: Hamburg Distretto 21 Nad.: Sentieri
Film: La tigre (pust., V.B., '58, r. H. Fregonese, i. S. Granger, B. Rush) Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger Film: Driven (akc., Kan./ZDA, '01, r. R. Harlin, i. S. Stallone) 0.20 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved
Film: Ogni cosa e illuminata (dram., ZDA, '05, i. E. Wood, E. Hutz) Nočni dnevnik in vremenska napoved
Canale 5
9.55
10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45
16.15 17.00 18.05 18.50 20.00 20.30
21.15 23.30 0.45
Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello pillole Dnevnik - Ore 10 Aktualno: Forum Dnevnik, okusi, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Resničnostni show: Uomini e donne
Resničnostni show: Amici Aktualno: Pomeriggio cinque Dnevnik - kratke vesti Kviz: La Stangata (v. G. Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti)
Nan.: Nel bianco (Nem., '09) Variete: Zelig Off Nočni dnevnik in vremenska napoved
O Italia 1
6.30	13.40, 17.45 Risanke
8.55	Nan.: Un genio sul divano
9.30	Nan.: A-Team
10.20	Nan.: Supercar
12.25	18.30 Dnevnik in športne vesti
15.20	Nan.: Wildfire
16.20	Nan.: Il mondo di Patty
17.10	Nan.: Cory alla Casa Bianca
19.30	Nan.: La vita secondo Jim
20.05	Risanka: Simpsonovi
20.30	Kviz: La ruota della fortuna Vip
21.10	Film: Lemony Snicket - Una serie di sfortunati eventi (fant., r. B. Silberling, i. J. Carrey, M. Streep)
23.10 Film: Incubo finale (srh., ZDA/Nem., '98, r. D. Cannon, i. J.L. Hewitt) 1.15 Nan.: 24
^ Tele 4
7.00	8.30, 13.30, 16.30, 19.25, 23.02
Dnevnik
8.05	Pregled Tiska
9.00	Domani si vedra
9.30	Glasb.: Le sinfonie di Mozart
11.00	Aktualno: ASI Motorshow 2009
12.00	16.00 Dnevnik - kratke vesti
13.00	Aktualno: Italia Economia
14.05	Variete: ... Mescola e rimescola
14.35	Aktualno: Volley Time
16.00	Tg 2000
16.15	Aktualno: Le ricette dello Zibaldo-
ne goloso
17.00	Risanke
19.05	Aktualno: Fede, perche no?
19.10	Aktualno: Dai nostri archivi
19.55	Športne vesti
20.00	Deželni dnevnik
21.00	Nogomet: Ancona - Triestina
23.35	Nan.: Cold Squad
La 7
22.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved
LAs
6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije
7.30 Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Rewind 10.10 2.50 Aktualno: Due minuti in un libro
10.25 Nan.: L'ispettore Tibbs 11.30 Nan.: Le inchieste di padre Dowling 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 14.00 Film: Moulin Rouge (dram., ZDA,
'52, i. J. Ferrer, Z.Z. Gabor) 16.25 Dok.: La 7 Doc - Cacciatori dei te-
sori perduti 17.05 Dok.: La 7 Doc in the Wild 18.00 Nan.: Stargate SG-1 19.00 Nan.: The District 20.00 0.25 Dnevnik 20.30 Dok.: La Gaia Scienza 21.10 Dok.: Impero 23.30 Nan.: The L World 0.50 Nan.: FX
(t Slovenija 1
6.10	Kultura, sledi Odmevi
7.00	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 15.00
Poročila
7.10	Dobro jutro
10.10	Nan.: Ema in Srečko
10.35	Glasb.-plesna oddaja: Mavrične
stopinje
11.15	Nan.: Berlin, Berlin
11.40	Omizje (pon.)
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	Nan.: Danes dol, jutri gor
13.50	Piramida (pon.)
15.10	Mostovi - Hidak
15.45	Ris. nan.: Animalija
16.10	Kratki dok. film: Enkratni duet
16.25	Enajsta šola
17.00	Novice
17.20	19.50 Gledamo naprej
17.30	Novoletna pravljica za otroke:
Skrivnost v sračjem gnezgu
18.25	Žrebanje deteljice
18.40	Risanka
19.00	Dnevnik
19.50	Gledamo naprej
21.00	Dok. oddaja: Življenje po zidu
22.00	Odmevi, kultura, šport, vreme
23.00	Osmi dan
23.35	Strasti (pon.)
(t Slovenija 2
6.10 Kultura, sledi Odmevi
7.00 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 15.00
Poročila 7.30 Turbulenca 8.20 Globus (pon.)
8.50 Dok. serija: Največje starodavne
zgradbe 9.40 Dok. serija: Zemlja 10.30 Slovenska jazz scena 11.20 Odd. za otroke: Bukvožerček 11.35 Iz arhiva TVS - TV dnevnik
07.01.1992 (pon.) 12.40 SP v nordijskem smučanju, smučarski tek 10 km 14.50 Evropski magazin 15.25 SP v nordijskem smučanju, smučarski tek 5 km 16.30 Dok. oddaja: Tomizza brez meja 17.00 Mostovi - Hidak 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 To bo moj poklic 18.25 Dok. nan.: Potepanja 18.55 Družinske zgodbe (pon.)
21.35	Tranzitor
22.10	Nad.: Branilke zakona
22.50	Dok. film: V imenu Boga
0.35	Zabavni infokanal
Koper
13.45 14.00
14.20 15.10 15.45 16.15 16.50 17.15 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 20.00 20.30 20.45 22.50 23.55
8.00
9.00 9.05 10.00 10.05 11.00
18.00 18.40 19.00
Dnevni program
Čezmejna Tv - TG R FJK - Deželne vesti
Iz arhiva po vaših željah
Dok. odd.: K2
City folk
Srečanje z...
Slovenski magazin
Srečanja v skupnosti Italijanov
Dok. odd.: Tomizza brez meja
23.50 Vremenska napoved
22.30 Primorska kronika
22.15 Vsedanes - TV dnevnik
Športna oddaja
Glasb. odd.: In orbita
Avtomobilizem
Film: Otroci in ljubinci
Naš športnik
Čezmejna Tv - TDD
i Tv Primorka
Dnevnik - Tv Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 10.00 Novice 18.00, 23.30 Mozaik Novice
17.20 Hrana in vino (pon.)
12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Video-
strani z novicami
Mladi upi
Pravljica
Mozaik (pon.)
RADIO TRST A
7.00, 13.00,19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Glasbena skrinjica; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični magazin; 18.00 Kulturne diago-nale;19.00 Večerni radijski dnevnik; 19.35 Zaključek oddaj
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na radiu Koper, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-19.00 Popoldne na RK nekoliko drugače; 14.30 Poročila; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Obračun - satirična oddaja (pon.); 18.30 Glasbena razglednica; 20.00-01.00 Silvestrski program.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Doroty e Alice; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Svetnik dneva in Vse najboljše; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Duša in telo; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Sera; 20.00 Odprti prostor; 21.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 21.35 Sogni di va-canza; 23.00 Melopea; 0.00 RSI
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17.-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Silvestrski program; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Silvestrski večer domačih pesmi; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2
5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00
Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Reportaža; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30 Spored; 14.00 Predstavitev zbora Carmina Slovenica; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.45 Četrtkov klicaj; 17.10 Frekvenca X; 17.45 Šport; 18.00 Slo Top 30; 18.50 Večerni sporedi; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru.
SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Jezikovni pogovori; 13.30 Operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Festivali stare glasbe; 18.00 Izšlo je; 18.20 Intermezzo; 19.00 Dnevnik; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 22.05 Igra; 22.45 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ).
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
2 0 Četrtek, 7. januarja 2010
VREME, ZANIMIVOSTI
jasno
rN zmerno oblačno
oblačno
ó
rahel dež
a A zmeren ÜÜ dež
6

mocan dež
nevihte
veter
megla
rahel sneg
z
sneg
mocan
sneg

topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, središče a sredisče ' ciklona ^anticiklona
vremenska slika
A
DUBLIN 0
-3/0
«S*.
_ K0BENHAVN" —' <
C rE/N/» 'T*? -
AMSTERDAM LONDON O ^ O -3/2 N/E	3/2
O PARIZ
-6/-E
BERLIN
-EE/-5 O
VARŠAVA
O -E4/-4
1010
1020
1010
OBRUSELJ
-7/E
J KIJEV
-EN/-7
«EN
ŽENEVA
MILAN
°E/7
DUNAJ -3/-J3
LJUBL JANA
0 -3/-E

TOLMEČ O
-4/E
IT'S	VIDEM O
cy = e/8
O PORDENON
2/7
TRBIŽ O
-5/0
A
O -5/-E
KRANJSKA G.
c£p>
ČEDAD O
2/7
CELOVEC
O -4/0
TRŽIČ
-3/N O
KRANJ
o
GRADEC
-4/0
o -4/0
S. GRADEC
CELJE -3/E O
MARIBOR
O-3/0
PTUJ
O
M. SOBOTA O -4/-E
LJUBLJANA
GORICA n O N. GORICA	-2/1
4/8RICA O 2/7	POSTOJNA


O-2/E
N. MESTO -2/0
O ____
ZAGREB -3/E
O
KOČEVJE
¡N° - o -
ČRNOMELJ
REKA 5/9
(^NAPOVED ZA DANES
LIZBONA
O 9/15
MADRID
o 4/EE
1000
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
O SOFIJA SKOPJE O -6/-2
„„ATENE ^ „
, J6/E6 O^..
1020
Čez dan bo prevladovalo oblačno vreme, v alpskem pasu se bo lahko tudi občasno delno razjasnilo. V noči na petek pa pričakujemo izrazito poslabšanje. Ob morju in po nižinah bo obilno deževalo. V hribovitem svetu nad okoli 600-800m nadmorske višine pa močno snežilo.	Pretežno oblačno bo, predvsem ponekod na jugu in vzhodu se bodo občasno pojavljale rahle padavine. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do -2, na Primorskem okoli 3, najvišje dnevne okoli 0, na Primorskem do 9 stopinj C. J
	
C
Danes, bodo nad našo deželo dosegli vlažni jugozahodni tokovi, ki bodo postopoma več intenzivni. Jutri pa nas bo dosegla atlantska fronta, kjer v soboto bo povzročila depresijo nad Italijo.
Nad večjim delom Evrope je območje nizkega zračnega pritiska. Z jugozahodnim vetrom doteka nad naše kraje vlažen in nekoliko toplejši zrak.
dolžina dneva
Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.38
Dolžina dneva 8.53
r lunine mene ^
Luna vzide ob 0.07 in zatone ob 11.02
bioprognoza
Danes bodo občutljivi ljudje imeli z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči bo moteno. Priporočamo večjo previdnost.

plimovanje
Danes: ob 4.16 najvišje 38 cm, ob 11.41 najnižje -24 cm, ob 17.21
najvišje 1 cm, ob 22.13 najnižje -16 cm.. Jutri: ob 5.15 najvišje 40 cm, ob 12.40 najnižje -35 cm, ob 18.56 najvišje 7 cm, ob 23.36 najnižje -11 cm.
SNEŽNE RAZMERE (v cm)
Kanin.................160
Vogel..................50
Kranjska Gora.........50
Krvavec................55
Cerkno................45
Rogla..................45
Mariborsko Pohorje . .40 Civetta...............130
Piancavallo............65
Forni di Sopra.........60
Zoncolan..............50
Trbiž...................80
Na Žlebeh ...........150
Mokrine..............100
Podklošter ............55
Bad Kleinkirchheim . . 60
O GRADEC
M. SOBOTA
O-2/E
T,
(NAPOVED ZAJUTRI
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
Jutri bo oblačno z obilnim dežjem, bodisi ob morju kot po nižinah. V hribovitem svetu nad okoli 600-800m bo močno snežilo.
Jutri bo oblačno s padavinami. Ob morju in po nižinah Primorske bo deževalo, drugod večinoma snežilo. Popoldne bo predvsem po nižinah južne in vzhodne Slovenije sneg marsikje prehajal v dež.
vatikan - Po incidentu na božični večer
Novi varnostni ukrepi za papeža
Japonska - V 93. letu starosti zaradi raka na želodcu
Umrl edini uradno preživeli obeh napadov z atomsko bombo
TOKIO - Na Japonskem je v ponedeljek v starosti 93 let umrl edini človek, ki je bil tudi uradno priznan kot preživeli obeh napadov z atomsko bombo v Hirošimi in Nagasakiju leta 1945, včerajšnje poročanje japonskih medijev povzema ameriška tiskovna agencija AP.
Cutomu Jamaguči je bil 6. avgusta 1945 na poslovnem potovanju v Hi-rošimi, ko je ameriško letalo na mesto spustilo atomsko bombo. Jamaguči je utrpel hude opekline in preživel noč v mestu. Zatem se je vrnil v svoj domači Nagasaki, oddaljen okoli 300 kilometrov, ki je bil tri dni kasneje tarča drugega napada z atomsko bombo. 15. avgusta se je Japonska predala, s čimer se je končala druga svetovna vojna.
Cutomu Jamaguči
Jamaguči, ki je umrl za rakom na želodcu, je bil edini človek, za katerega je japonska vlada tudi uradno potrdila, da je bil v času napadov tako v Hirošimi kot v Nagasakiju, čeprav obstajajo tudi drugi, ki so pre-
živeli oba napada.
Japonec je v svojih kasnejših letih kot preživeli v napadih pogosto spregovoril o svojih izkušnjah in ob tem izražal upanje, da bodo tovrstna orožja nekoč odpravljena. V tej luči je tudi napisal nekaj knjig in pesmi ter nastopil v dokumentarcu o preživelih v napadih.
Japonska je edina država, ki je bila tarča napada z atomsko bombo. V Hirošimi je pri tem umrlo 140.000, v Nagasakiju pa 70.000 ljudi. Jamaguči je eden izmed okoli 260.000 ljudi, ki so napada preživeli. Izmed teh jih je zaradi izpostavljenosti sevanju več zbolelo za različnimi boleznimi, vključno z rakom in boleznimi jeter. (STA)
VATIKAN - Papež Benedikt XVI. je ob okrepljenih varnostnih ukrepih po nedavnem napadu nanj na včerajšnji praznik svetih treh kraljev v baziliki sv. Petra v Vatikanu vodil zadnjo večjo slovesnost božičnega obdobja.
Novi varnostni ukrepi so med drugim prinesli približno meter širši varnostni pas okoli papeža na vsako stran, tudi med potjo po cerkveni ladji proti oltarju. To naj bi dalo varnostnikom več časa in prostora za posredovanje, če bi se skušal kdo, tako kot na božični večer 25-letnica, znova nedovoljeno približati papežu.
Varnostniki so tako varnostno ogrado v baziliki že včeraj pomaknili dlje od papeževe poti. Kljub temu pa je Benedikt XVI. sproščeno stopil do ograde in vernikov za njo, pri čemer je blagoslavljal odrasle in otroke.
Po incidentu, ko je ženska preskočila varnostno ogrado in 82-letnega poglavarja Rimskokatoliške cerkve podrla na tla, se je ta sicer hitro pobral in nadaljeval pot do oltarja. V Vatikanu pa so nato sporočili, da papežu enostavno ne morejo zagotoviti popolne varnosti, razen če bi med njim in množicami postavili zid, kar pa je nepredstavljivo. (STA)
antarktika
Ladja okoljskih aktivistov trčila v kitolovko
SYDNEY - V vodah v okolici Antarktike sta včeraj trčili japonska kito-lovka in ladja okoljskih aktivistov, ki so protestirali proti kitolovu. V trčenju je bilo poškodovano plovilo aktivistov organizacije Sea Shepherd, ki so jih evakuirali na njihovo spremljajočo ladjo.
Posadka japonske kitolovke krivdo za trčenje pripisuje protestnikom, medtem ko ti trdijo, da so se kitolovki skušali izogniti. Ladja aktivistov je bila v trčenju poškodovana in ima veliko luknjo, vendar ni potonila. Kljub temu so z nje evakuirali vseh šest članov posadke. Slednji sicer v incidentu niso bili poškodovani.
Aktivisti so bili na območju, da bi Japoncem preprečili kitolov, za katerega Japonska trdi, da ga izvaja v okviru znanstvenega programa. Po mnenju številnih je znanstveni program sicer le pretveza za od leta 1986 prepovedani komercialni kitolov. (STA)
vesolJe - Teleskop Hubble
Odkrili najstarejše galaksije do danes
WASHINGTON - Ameriški vesoljski teleskop Hubble je odkril najstarejše galaksije doslej, in sicer naj bi bile stare 13 milijard let, kar pomeni, da naj bi nastale od 600 do 800 milijonov let po velikem poku, je v torek sporočila ameriška vesoljska agencija Nasa. Odkritje je pomembno za razumevanje evolucije vesolja in nastanka galaksij.
Skupina znanstvenikov je s pomočjo podatkov z vesoljskega teleskopa Hubble in na podlagi opazovanj v vesolju nameščenega observatorija Spitzer izračunala starost prvih galaksij in njihovo maso. Eden od članov raziskovalne ekipe, Ivo Labbe, je pojasnil, da skupna masa vseh najstarejših galaksij predstavlja okoli odstotek mase Rimske ceste. Po njegovih besedah je znanstvenike najbolj presenetilo dejstvo, da so omenjene galaksije nastale od 600 do 800 milijonov let po velikem poku, ki ve-
lja za nastanek vesolja.
Gre za doslej najpopolnejšo sliko vesolja v zgodnjem obdobju po nastanku, ki prikazuje galaksije z že nekaj sto milijoni let starimi zvezdami in znaki prvih skupin zvezd. Te galaksije še nimajo značilne eliptične ali spiralne oblike, so precej manjše od galaksij, kot jih poznamo danes, ter so modrikaste barve. Po besedah Gartha Illingwortha s kalifornijske univerze v Santa Cruzu je modrikasta barva najverjetneje posledica tega, da na tej stopnji razvoja galaksije ne vsebujejo veliko težkih kovin.
Do popravila in nadgradnje teleskopa Hubble, ki so ju opravili lani, so astronomi lahko "videli" le do 900 milijonov let po velikem poku, nova odkritja pa si lahko obetajo šele z novim teleskopom James Webb, ki ga še gradijo in naj bi ga začeli uporabljati čez približno štiri leta. (STA)