TEKSTILEC GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS KRANJ Leto XXIV Številka 5 November 1983 Nemoteno obratovanje novega kotla je vezano na pravočasno izgradnjo plinovoda do kotlarne, zato so bile pri- prave na gradnjo zelo intenzivne. Kljub veliki angažiranosti so upravni postopki zahtevali sorazmerno veliko Cev je pripravljena za polaganje pod strugo Save Najzahtevnejši del trase je bil vsekakor prehod Save pod strugo v obratu II. Cevovod je bil v celoti zvarjen na suhem, dobetoniran z betonskim plaščem debeline 8 cm in položen 1,5 m globoko v strugo. Celotna dolžina cevi je znašala preko 100 m, teža pa preko 30 ton. Gradbeno zelo zahteven del trase je 40 m dolg odsek od merilno-reducirne postaje v Cirčah v dolino Save. Celotno brežino sestavlja konglomerat, zato je jarek potrebno skopati z miniranjem. To delo opravlja Geološki zavod iz Ljubljane. Tudi gradnja merilno-reducirne postaje pri mlekarni v Čirčah je v polnem teku. Dela izvaja Nivojev kooperant SGD Beton Domžale. Postaja bo predvidoma zgrajena do konca leta. Do sedaj je zgrajenega že 3/4 celotnega plinovoda. Med prazniki za 29. november bodo izvajalci položili plinovod pod cesto mimo vratarja do pokritih parkirišč, kjer bo locirana tovarniška merilno-reducirna postaja. Od tu naprej poteka plinovod po obrežnem zidu in fasadi plemenitilnice do kotlarne. Vsi roki za zaključek del na plinovodu so tempirani na 19. januar. Izgradnja cevovoda ni vprašljiva, pa tudi za uvoženo opremo nam izvajalci zagotavljajo, da bo na gradbišče prispela pravočasno. Tako lahko upravičeno pričakujemo, da bo gradnja plinovoda zaključena v predvidenem roku. Andrej Krč S sodobno mehanizacijo se da premagati tudi največje težave časa. Za lokacijski postopek in pridobitev gradbenega dovoljenja smo potrebovali 9 mesecev. V tem času je bilo pridobljenih preko 40 soglasij najrazličnejših republiških in občinskih organov in delovnih organizacij. Izdelavo projektov in nadzor nad gradnjo smo zaupali inženirskemu biroju Elek-troprojekt iz Ljubljane, ki ima na tem področju bogate izkušnje iz gradnje celotnega slovenskega plinovoda, ki je dolg že preko 700 km. Tudi pri izbiri izvajalcev nam je bilo osnovno vodilo usposobljenost in izkušenost, s čimer se je izbor možnih izvajalcev zelo zožil. Gradbena dela so bila zaupana podjetju NIVO Celje, ki je tudi pogodbeni vzdrževalec na celotnem slovenskem plinovodu. Strojna in elektro dela so bila oddana podjetju IMP Maribor, katodno zaščito plinovoda pa bo izvedel Elek-troinstitut Milan Vidmar iz Ljubljane. Pogodbe z izvajalci so bile sklenjene v septembru, nakar so le-ti takoj pričeli z delom. OB DNEVU REPUBLIKE ISKRENO ČESTITAMO Plinovod pred vrati tovarne Gradnja prizidka plemenitilnice Prizidek plemenitilnice dobiva končno podobo V srednjeročnem planu delovne organizacije za obdobje 1981—85 je predvidena tudi koncentracija plemenitilnice v obratu I. Selitev in postavitev kateregakoli novega porabnika toplotne energije v obratu I je bila do-sedaj nemogoča, saj so obstoječe energetske naprave 100 %-no izkoriščene. Z rekonstrukcijo toplarne in zagonom novega kotla bodo dane možnosti za večjo proizvodnjo in porabo pare in toplotne energije. Za koncentracijo plemenitilnice in za postavite planiranih novih strojev je bilo potrebno zaradi utesnjenosti obstoječih proizvodnih prostorov pristopiti k gradnji II, faze prizidka. Montažna dela na rekonstrukciji toplarne z nezmanjšanim tempom potekajo že štiri mesece. Ves ta čas je na gradbišču prisotnih 30 do 40 delavcev najrazličnejših profilov, od vodstva gradbišča, ključavničarjev, varilcev, ce-varjev do izolatorjev in ostalih strokovnjakov, ki se po potrebi vključujejo v delo. 13. oktobra je bil uspešno izvršen tlačni preizkus kotla ob prisotnosti republiškega inšpektorja parnih kotlov. V začetku novembra je bil opravljen še tesnostni preizkus dimnovodne strani. S tem so bili dani pogoji za pričetek montaže toplotne izolacije kotla. Na gradbišče je prispela že skoraj vsa domača in uvožene oprema, tako da dela nemoteno potekajo. Na kotlu so že montirani grelci, v zaključni fazi je montaža zračnih in dimnovodnih kanalov. Trenutno jev teku montaža najrazličnejših povezovalnih cevovodov na napajalnem rezervoarju, odzrače-valnih cevovodov na napajalnem rezervoarju, odzrače-valnih cevovodov, izpuhov in ostalih manjših pomožnih naprav. V teh dneh se bo pričela montaža elektro opreme, kot so komandne omare, pulti, regulacijske in merilne naprave ipd. Pri povezavi obstoječih in novih naprav nas čaka še veliko delo, ki bo opravljeno v času podaljšanih praznikov za 29. november. Tu gre za taka dela, pri katerih obstoječe naprave ne morejo obratovati, zato Konec preteklega leta so se pričeli razgovori z izvajalcem, to je SGP Gradbinec, o gradnji prizidka plemenitilnice I — II. gradbene faze. V mesecu marcu pa so stroji pričeli premikati zemljo in tako so stekla dela na že 10 let pripravljenem zemljišču, saj je projekt, kakor tudi gradbeno dovoljenje, še iz leta 1970. Bliža se nam zima, objekt pa dobiva novo podobo. Lepa jesen omogoča dokaj nemoteno delo pri pokrivanju strehe in zapiranju zahodne stene hale. Z novo streho bo TOZD Plemenitil-nica dobila 3.100 m2 novih delovnih prostorov. Nosilec del in izvajalec gradbenih del SGP Gradbinec, TOZD GO Kranj je vgradil v objekt smo bili prisiljeni podaljšati praznike, z delom na proste sobote. S tem smo pridobili 9 delovnih dni, kar zadošča za omenjene prevezave. Tu gre predvsem za demontažo stare reducirne linije in montažo novega visokotlačnega razdelilca pare ter novih re-ducirnih in hladilnih postaj z vso pripadajočo opremo. Tudi dela v novi kemični pripravi vode potekajo v redu. Večji del strojne opreme je že montiran, povezovalni cevovodi iz polietilena, gumiranih cevi in cevi iz nerjavečega jekla pa so v zaključni fazi. Tudi tu se pričenja montaža elektroopreme in ostalih pomožnih naprav. Groba gradbena dela v objektih so razključena. Preostala so še zaključna dela, kot je beljenje in pleskanje prostorov, izdelava tlakov in montaža naprav za ogrevanje in prezračevanje. Izdelan je tudi dokaj zahteven priključek na obstoječi dimnik. Pravtako je končan tudi nevtralizacij ski bazen za odpadne vode iz kemične priprave vode in pretvorni plato za kemikalije. Potrebno bo urediti še okolico in izdelati plato za prečrpavanje mazuta, lovilec olj in povezavo na obstoječo kanalizacijo. Glede na potek dosedanjih del in angažiranosti izvajalcev trenutno ni bojazni, da dela ne bi bila dokončana v predvidenih rokih in bo pričetek funkcionalnih preizkusov in poskusno obratovanje kotla možno že konec januarja. 600 m3 betona, 45 ton betonskega železa, 17.000 modularnih blokov. Izdelavo in montažo jeklene konstrukcije je prevzel Gradbinčev TOZD »SKO«. Za konstrukcijo hale so porabili 170 ton jekla. Steklarska dela so opravili delavci KOGP-ja in vgradili 1.500 m2 dvojnega copilita. Izolacijska'dela strehe in klima kanalov izdeluje kooperant »ZORE« iz Domžal. Zaradi zastarele opreme in pa drugih potreb po obdelanem zraku pa smo med gradnjo naročili IMP-ju iz Lju- bljane, da nam na novo spro-jektira opremo klima komore in izvedbo kanalov. Tako poteka projektiranje in gradnja istočasno. Ravno tako pa projektirajo odzračevanje in elektro instalacije. V zimskih mesecih predvidevamo, da bomo izvedli dela na klima komori in kanalih ter od-vodnjavanje meteorne in tehnoloških vod. Z izdelavo tlakov pa bi zaključili objekt. Kasneje bo prišlo še do rušenja stene med sedanjo zunanjo steno in pa novo halo plemenitilnice. Č. J. Tudi tokrat se je izkazala solidarnost Letošnji 27. oktober bo Leonu Brezarju, delavcu iz plemenitilnice I ostal nepozaben in nesrečen dan, saj mu je požar uničil stanovanje, v katerem je prebival. Pogorelo mu je praktično vse, razen tistega, kar je imel oblečenega na sebi. Leon “Brezar je mlad delavec, saj se je pred kratkim časom komaj vrnil z odsluženja vojaškega roka, v svoji nesreči pa ni ostal sam. Solidarnost naših delavcev, da pomagamo drug drugemu v nesreči, se je tudi tokrat izkazala. Konferenca OOS se je odločila, da organiziramo akcijo zbiranja prostovoljnih prispevkov, odbor za stanovanjske zadeve pa mu je na zadnji seji predlagal dodelitev izrednega kredita v višini 100.000 dinarjev. 12. novembra so predstavniki konference OOS Tekstil-indus izročili Leonu zbrano denarno pomoč s prostovoljnimi prispevki vseh zaposlenih delavcev v višini 102.980 dinarjev. Po posameznih TOZD oz. DSSS pa je bilo zbrano: DE plemenitilnica I DE plemenitilnica II DE gravura TOZD prehrana in oddih TOZD Predilnica DS Skupne službe DE tkalnica I DE tkalnica II 22.710,- 4.830,- 2.660,- 1.730,- 15.620,- 30.470,- 11.800,- 13.160,- dinarjev dinarjev dinarjev dinarjev dinarjev dinarjev dinarjev dinarjev Skupaj: 102.980,— dinarjev Leon Brezar se ob tej priliki vsem zaposlenim iskreno zahvaljuje za zbrano denarno pomoč. R. G. Rekonstrukcija toplarne pred zaključno fazo Andrej Krč Nesreče pri delu v oktobru Predsednica OOS TOZD Predilnica tovarišica Justa Rakar je vsem upokojenim izročila spominska darila ------------------------------------------------------ Predilci so se poslovili od letošnjih upokojencev v_________________________/ Trendafilov Aco, zaposlen v TOZD Predilnica na delu in nalogah »posluževanje dvojilk in dvojilnih razte-zalk« si je poškodoval palec leve roke, ko je z nožem čistil oziroma rezal naviti material na valju. Vzrok: nepravilen pristop k delu Odsotnost z dela: 3 dni Lasiča Mile, zaposlen v VES I na delu in nalogah »dostavljanje premoga« si je pri hoji na neravnem terenu ob termocentrali izvil desni gleženj. Vzrok: Neurejeno delovno okolje Odsotnost z dela: 3 dni Trebušak Veronika, zaposlena v TOZD Predilnica na delu in nalogah »predenje« si je poškodovala levo ramo pri padcu ob avtomatu za napitke. Vzrok: spolzka tla Odsotnost z dela: 7 dni Tadič Petar, zaposlen v DE tkalnica II na delu in nalogah »čiščenje strojev — stroj no«,-se je poškodoval pri natovarjanju blagovnih valjev na transportni voziček. Zaradi nepravilno naloženega valja je Tadič s sodelavcem blagovni valj obračal, pri tem pa se je udaril v laket desne roke. Delavec se ni poškodoval pri svojem delu, temveč pri delu transpor-tiranje blagovnih valjev, kamor je bil začasno razporejen in ga o varnem načinu dela nihče ni poučil. Vzrok: nepoučenost delavca Odsotnost z dela: 1 dan Sobot Petar, zaposlen v DE plemenitilnica II na delu in nalogah »upravljanje RSS« se je poškodoval pri menjavi blagovnega valja doke, ko mu je na mokrih tleh spodrsnilo in je z nogo udaril ob rob stojala oz. vzvoda. Vzrok: mokra tla Odsotnost z dela: 1 dan Milojčič Nedeljko, zaposlen v DE plemenitilnica II na delu in nalogah »pripravljanje barvil in kemikalij«, se je poškodoval pri pretaka- nju vodikovega peroksida, ko mu je le-ta brizgnil v oko. Pri tem delu delavec ni uporabljal zaščitnih očal, čeprav jih je imel na razpolago. Vzrok: neuporaba osebnih zaščitnih sredstev. Odsotnost z dela: 2 dni Vidičevič Mile, zaposlen v DE plemenitilnica II na delu in nalogah »pomoč pri termosol napravi«, se je opekel z vročo vodo po levi nogi, ko je pral PVC sod. Vzrok: nepravilen pristop k delu Odsotnost z dela 18 dni Govekar Marjan, zaposlen v DE plemenitilnica II na delu in nalogah »upravljanje barvalnega aparata« si je poškodoval sredinec desne roke, ko je zapiral parni ventil. Vzrok: nepazljivost delavca Odsotnost jz dela: 2 dni Deljanin Šemso, zaposlen v DE plemenitilnica II na delu in nalogah »upravljanje vodnega kaladnra« se je poškodoval pri delu in nalogah »barvanje tkanin na Jig-grih«, kamor je bil začasno razporejen. Pri pritrjevanju osi na blagovni valj s tkanino se je priščipnil v palec desne roke. Pred razporeditvijo na druga dela in naloge delavec ni bil poučen o varnem načinu dela, niti ni bil usposobljen za to delo. Vzrok: nepoučenost delavca Odsotnost z dela: 11 dni Kušlakovič Branko, zaposlen v DE tkalnica II na delih in nalogah »mazanje strojev« si je poškodoval koleno leve noge, ko je stopil v nezavarovan jašek elektro napeljave ob stroju. Vzrok: neurejena delovna okolica — nezavarovan jašek za elektro napeljavo Odsotnost z dela: 1 dan Šenk Stanislava, zaposlena v DE tkalnica II na delu in nalogah »ocenjevanje kritičnih artiklov« si je poškodovala gleženj leve noge pri hoji oziroma padcu. Vzroka za padec ni bilo. Vzrok neznan Odsotnost z dela: od 29. 10. dalje. T. M. Izvršni odbor OOS TOZD Predilnica je 5. novembra letos pripravil poslovilno srečanje za vse delavce, ki so se v letošnjem letu upokojili. To so bili naslednji člani: Rozalija Čater, Angela Galjot, Franc Hribar, Nada Košir, Francka Križnar, Marija Kropar, Jožefa Mihelič, Tilka Pekolj, Pavla Puškarič, Vinko Vrhovnik, Nikodem Lokatelj, Ciril Konc, Anton Eržen, Terezija Merc, Marija Nastran in Marija Selan. Predsednica IO OOS tovarišica Justa Rakar jim je v imenu temeljne organizacije izročila spominska darila ter se jim za dolgoletno delo zahvalila z naslednjimi besedami: »Mnogi med vami ste vso delovno dobo preživeli v predilnici. Vam se še posebej zahvaljujemo za vestno in dobro delo. Zahvaljujemo se vam za zvestobo naši delovni organizaciji,' saj ste kljub skromnim osebnim dohodkom v preteklih letih ostali pri nas ter z vestnim in dobrim delom ter osebnim odrekanjem prispevali, da je naša predilnica moderna, sodobna in da smo danes res lahko ponosni nanjo. K nam ste prišli kot mladi fantje in dekleta, mnogi izmed vas pa ste vso delovno dobo delali na tri izmene. To je bila povojna generacija delavcev, ki je največ prispevala k uspešnemu gospodarjenju. Včasih niste poznali prostih sobot, pripravljeni pa ste bili priti na delo tudi ob nedeljah, če je bilo to potrebno. Pogoji dela so bili bistveno slabši, ni bilo organiziranih prevozov na delo, ne toplih malic, pa kljub temu nismo poznali disciplinskih prekrškov in neopravičenih izostankov. Ponosni smo, da smo sodelovali z vami. Zato se še enkrat zahvaljujemo za sodelovanje. Želimo vam, da bi še dolgo uživali zasluženi pokoj zdravi, srečni in zadovoljni.« J. R. Odbor za varstvo pri delu je dne 17. 11. 1983 na 4, seji razpravljal o upravičenosti dodeljevanja mleka kot sredstva preventivne zaščite v naši delovni organizaciji- Med drugim je bilo več pripomb, da delavci, ki so upravičeni do mleka, le-tega dajejo sodelavcem, ker ga pač sami ne pijejo ali ga uničujejo — se z njim obmetavajo, ali pa ga odnašajo iz delovne organizacije. Sklep odbora je bil, da se bo v prihodnje vsem tistim posameznikom, za katere se bo ugotovilo, da mleko odstopajo sodelavcem, se iz njega norčujejo ali pa ga odnašajo iz delovne organizacije, odvzela kartica za mleko. Ti delavci bodo s tistim dnem črtani iz seznama upravičencev do mleka — kot sredstva preventivne zaščite. Odbor za varstvo pri delu ITMA 83 1 Kaj je novega na področju oplemenitenja tkanin__________j Sistemi vodenja tkanine v pralnem stroju: omogoča cenejše škrobljenje tkanine in obenem prepreči onesnaževanje odpadnih voda. Ta postopek ima razvit BASF v sodelovanju z BENNINGER-JEM in pa firmo HÖCHST. Postopek se praktično že uporablja v nekaterih tekstilnih tovarnah v Zahodni Nemčiji, je pa še zelo drag in zahteva veliko prostora. Mednarodna razstava tekstilnih strojev ali ITMA je bila letos v Milanu od 10.-19. 10. 1983. Razstavni prostor je bil v velikosti cca 122.000 m!, na katerem je razstavljalo preko 1.100 proizvajalcev tekstilnih strojev in naprav. Zastopana so bila sledeča tehnološka področja: predenja, tkanje, plemenitenja, konfekcioniranje, transport, kontrola tekstilne proizvodnje in laboratorijska oprema, energetika, strojni rezervni deli in embalaža. Razstavljalci so bili razporejeni po tehnološkem principu, tako da smo si predstavniki ple-menitilnice ogledali natančno naše področje in le enciklopedično ostala področja. Vrednost razstavljenih strojev in stroški razstave so znašali preko 1,5 milijarde US $, kar je veliko več kot kdajkoli prej v zgodovini ITME. To kaže na še obstoječo recesijo v prodaji tekstilnih strojev in na poziv k modernizaciji in avtomatizaciji tekstilne industrije. Za tehnologijo plemenitenja so bili razstavljeni sledeči stroji: 1. STROJI ZA PRANJE Z NAPRAVAMI za: — ožemanje — centrifugiranje — odsesavanje — iztiskanje vode Stroji so grajeni za pranje tkanin in pletenin v skoraj brez-napetostnem stanju. Poudarek pri pralnih strojih je PROTITOČNI SISTEM PRANJA, uporaba močnih ožemal-nih valjev, ter vgrajevanje enot za izmenjavo toplote. Stroji se uporabljajo samostojno ali pa so vgrajeni kot pralne enote pri kontinuirnih belilnih in kontinuirnih barvnih strojih. B / A a) vertikalno vodenje Mäander pralni stroj firme Küsters Abb. 4 rf C r III till!-1 TT.—-'7; - : p -. Y~y h L -E M r H 1 1 1 Fl 1 II ir H n JT —h : . . « -c ir^rhr /iVE ,'vr"?, /-."tOtP'- V.iT-Si 4- Y~y h *’ *' • "V L,- -0\ J J < f 11 j ♦ * ii b) horizontalno vodenje Vodenje tkanin v teh strojih je lahko vertikalno, horizontalno ali kombinirano. Izkušnje zadnjih let kažejo, da prevladujejo stroji z vertikalnim ali kombiniranim vodenjem, ki so zelo primerni za pranje občutljivih, gostih, debelih in težkih tkanin do 400 g/m1. Izstopa pralni stroj MÄANDER firme KÜSTERS, v katerem se tkanina vodi kombinirano, vendar s poudarkom na vertikalnem vodenju. Sistem vodenja tkanine preko vodilnih valjev oblikuje oziroma tvori med valjem in tkanino korito ali CVT KEL, v katerem se zadržuje pralna razstopina. Pralni stroji HYDROTEX firme ARTOS in MENZEL imajo izrazito horizontalno vodenje, za katere tudi iz lastne prakse vemo, da niso primerni za goste in težke tkanine, ki se rade gubajo in da imajo slabši efekt pranja. Pri pranju zelo gostih tkanin (popelini) se pa princip protitočnega pranja zelo zniža, ker voda ne more prodirati skozi gosto tkanino. Firma BENNINGER gradi stroj EXSTRACTA, katerega značilnost je dvojno vertikalno vodenje. Nad vsakim zgornjim vodilnim valjem je nameščen ožemalni valj, ki zveča pralni efekt. Poraba vode v teh strojih se giblje do 4 1/kg blaga. Razstavljeni so bili tudi stroji za pranje občutljivih tkanin in pletenin, kjer se vodi tkanina praktično brez napetosti. Stroj je po konstrukciji podoben jig-gru in pralnemu stroju in se imenuje QUICK JIGGER. Več pralnih enot, povezanih v baterijo, predstavlja stroj za regeneracijo vodotopnih škrobil-nih sredstev tipa Schliche CB. Stroj dela v zaprtem sistemu, kjer se regenerira do 65 % škro-bilnega sredstva, ki se z matično razstopino ojača do željene koncentracije in ponovno uporabi za škrobljenje osnove. Postopek Povezavo med integriranimi pralnimi enotami tvorijo intenzivni ožemalniki AQVAPRESS, ki imajo do 40 % ožemalni efekt in z možnostjo separatnega pritiska po sredini in na krajih tkanine. Ožemanje po sistemu KÜSTERS je s hidravličnim pritiskom, firma KLEINEWEFERS pa je zgradila ožemalni valj s pneumatskim pritiskom na principu zračnih blazin, katere enakomernost uravnava in povezuje vgrajen računalnik. Na tem kalandru je močno dobiti tudi različne namenske efekte v pasovih v smeri osnovne tkanine. Obvezen sestavni del pralnih strojev so vgrajeni IZMENJEVALCI TOPLOTE različnih konstrukcij. Topla odpadna voda teče preko sistema cevi, iz nasprotne smeri pa hladna voda, ki sprejme toploto odpadne vode ih se ogreje na 20°C—40°C. Pralni stroj pri porabi vode 4.0001/h privarčuje z uporabo toplotnega izmenjevalca letno cca 54.000 DM. Cena takega toplotnega izmenjevalca je od 28.000 DM — 46.000 DM, s stroški napeljave cca 30.000 DM. Naprava se pri dvoizmenskem obratovanju amortizira v 1—2 letih. 2. BELILNI STROJI So različnih izvedb in konstrukcij za beljenje tkanin v pramenskem ali širinskem stanju za majhne ali velike količine po kontinuirnih ali diskontinuir-nih postopkih. Kuhanje in beljenje tkanin je že dosedaj imelo velik pomen, z razvojem kontinuirnih barvnih strojev, pa se je njihov pomen še povečal. Kvalitetnega barvanja in tiskanja tkanin ni možno pričakovati, če ni izvedeno kvalitetno razškro-bljenje, kuhanje in beljenje tkanin. Belilni stroji so izdelani iz nerjaveče pločevine V-2A ali V- Kontinuirni širinski belilni stroj, kateri je tudi v srednjeročnem programu razvoja TOZD Plemenitilnica 4A jekla in so primerni in odporni pri beljenju s H202 ali natrijevim hipokloritom. Ker z eno pasažo beljenja s H202 ne dobimo polne beline, dobimo pa jo, če tkanino inpre-gniramo s natrijevim hipokloritom, jo pustimo ležati 5—10 min. v belilnem škornju, peremo in nato belimo s H202 po parilnem postopku. Kombinirano beljenje je cenješe, saj prihranimo na energiji in za polovico zmanjšamo količino H202, belina je polna, tkanina na veliko afiniteto do barvil pri barvanju ali tisku, možnost poškodb bombažnih tkanin ni, saj H202 deluje tudi kot antiklor. Koncept belilnih strojev za kontinuirno beljenje je dvojen: — izvedba s separatnim smo-jenjem in razškrobljenjem — izvedba z istočasnim smo-jenjem, razškrobljenjem, kuhanjem in beljenjem. Tehnološko in tehnično gledano je prvi način bolj uporaben, ker omogoča, da tkanina po im-pregniranju z razškrobili leži preko noči v hazenu, kar omogoča uporabo nižjih koncentracij kemikalij in s tem manjša tudi možnost kemičnih poškodb na tkanini. S tem je podana tudi možnost beljenja in kuhanja tkanin z nižjimi koncentracijami kemikalij, kar poceni postopek. Kontinuirni belilni stroji so sestavljeni iz sledečih glavnih delov: — uvajalna naprava — pralni stroji — impregnimi stroji — parilnik — navijanje na doke — naprava za doziranje kemikalij Pomen in delovanje pravilnih strojev je opisan pod točko 1, zato v kratkem o funkciji in pomenu parilnikov. Parilnik je zaprta komora, opremljena z direktno paro, ki omogoča temperaturo 102— 105“C. Para mora biti čim bolj vlažna in blizu rosišča. Pri tej temperaturi kemikalije na tkanini popolnoma razpadejo in delujejo belilno. Vodenje v parilni-kih je preko vodilnih valjev, vsebnost pa je od 40—150 m. Ta dolžina v parilniku omogoča reakcijski čas od 2 do 20 minut, zato so ti parilniki srednječasovni. Parilniki različnih firm se med seboj razlikujejo po načinu vodenja tkanine, ki je lahko: — vodenje preko vodilnih valjev — vodenje preko transportnega traku v gubah — vodenje preko valjčne transportne postelje Ker so ti načini vodenja povzročali na tkanini madeže ali gube, ki so bile posebno vidne pri naknadnem barvanju, so vse znane firme začele izdelovati pa- rilnike z dvojnim vodenjem, med vodilnimi valji in preko valjčne postelje ali Ü-baxa. Tako modificirani parilniki se imenujejo Duplo-tex. Svojevrstno rešitev daje firma KÜSTERS s ta-kozvanim STEEP MASTROM, kjer se tkanina pari v floti, nato pa se vodi preko sistema vodilnih valjev. Ti stroji so zgrajeni za zelo goste in težke tkanine in za zelo občutljiva izbarvanja. Parilnik firme ARTOS ima kapaciteto 40—160 m na valjčnem vodenju in približno 300—1.600 m blaga na transportnem traku. Firma BENNIGER ima možnost vodenja preko dvojne valjčne postelje, tako da se reakcijski časi lahko podvojijo v celo do 40 minut. Znani Nizozemski proizvajalec belilnih strojev firma BRUGMANN ima vodenje v parilniku preko brezkončne trakaste mreže, ki zmanjša možnost kontakta s tkanino in s tem tvorbo kontaktnih madežev. Integrirane kontinuirne naprave povezujejo intenzivni ože-malniki, katerih ožemalni efekt mora biti nižji od 70 % ali OE < 70 %. Zelo pomemben sestavni del kontinuiranih belilnih naprav je naprava za avtomatsko doziranje kemikalij iz rezervoarjev, ki stojijo ob stroju. Dozirane naprave omogočajo dvo ali več-komponentno doziranje, kar poveča obstojnost belilnih razsto-pin. Pretok flote se izvaja preko elektro ventilov, ki zagotavljajo enakomeren nivo razstopine v stroju. Vse vodilne firme v recepturi za beljenje poudarjajo, da je boljše uporabiti pri beljenju mehko vodo, zahtevano trdoto pa doseči z dodatkom Mg-soli, ker se te obloge lažje odstranijo z valjev, kot pa vodni kamen, ki zelo zamaže stroj in povzroča tvorbo belilnih madežev. Kot stabilizator se pri teh strojih v večini uporablja organski stabilizator in le delno vodno steklo, ki vsled nabiranja na vodilne valje stroja zelo hitro povzroča se-likatne madeže, ki pa so od-stranljivi iz tkanin z mineralnimi kislinami, ki pa tkanine poškodujejo. Boljši so tisti belilni stroji, ki imajo vodilne valje vle-žajene v ležajih, ki so izven stroja. Ta način omogoča hitro menjavo ležajev pri okvarah in tkanine ne zamažejo. Obvezen sestavni element kontinuirnih belilnih naprav je tudi NAPRAVA ZA REGENERACIJO toplote vode, ki zelo pomni proizvodni proces beljenja. Vodilni proizvajalci kontinuirnih belilnih strojev so: ARTOS BABCOCK - SEEVETAL BRD AIR INDUSTRIE TET — THANN Francija BENNINGER — UZWIL BRD BRUGMANN — ALMEO NIZOZEMSKA KLEINEWEFERS - KREFELD BRD KÜSTERS - KREFELD BRD GOLLER - SCHWARZEN BACH BRD MENZEL — BIELEFELD BRD V Milanu smo si ogledali tudi firmi CLARICI-CLARETTE in ZUCCI, ki sta opremljeni s popolnoma avtomatiziranim belil-nim strojem firme KLEINEWEFERS z avtomatično dozirno napravo in prigrajenim dvanaj-stvaljčnim sušilnim strojem, za beljenje tkanin do širine 320 m. Zanimivo je, da je izmenjalec toplote vode, montiran na steno prostora in obenem služi kot radiator za ogrevanje prostora, ter vsled lahkega dostopa omogoča lahko vzdrževanje in čiščenje. Izmed vseh razstavljenih tekstilnih strojev so kontinuirni be- lilni stroji najbolj integrirani, najbolj zahtevni in predstavljajo višek tekstilne tehnologije. Le na takih je možno pripraviti hi-drofilno tkanino, ki omogoča kvalitetno barvanje in tiskanje in ki omogoča cenenost nadalj-nih faz. Stroji so tudi opremljeni s TV kamero, ki omogoča nadzor delovanja stroja iz komandnega prostora, stalen nadzor kemikalij in beliine flote pa omogoča varen kemični proces beljenja in kvalitetno pripravo tkanine za nadaljno predelavo. Prihodnjič: Barvanje, tekstilno graviranje, tiskanje in apre-tura. Vodja TOZD Plemenitilnica: Jošt Bajželj, dipl. org. Vodja DE Plemenitilnica I: Janez Božičevič Nove statve v tkalnici II Ob koncu meseca septembra se je začela uresničevati dobava oziroma nakup 60 novih tkalskih statev iz SSSR, tipa STB 200 z listovkami. Montaža poteka v tkalnici A na prostoru, kjer so dose-daj obratovale Kovo statve, stare 24 let. Trenutno že obratuje 12 novih statev, postopoma hkrati z montažo pa bomo tudi ostale čimprej dali v pogon. Na novih statvah je možno tkati gotove tkanine 2 krat po 90 cm v 4 barvah s 14 listovkami. Več o tem pa vas bomo seznanili v novoletni številki Tekstilca. -------------------------------------------- Poslovno poročilo za 9 mesecev 1983 V poslovnem poročilu so prikazani predvsem naslednji za potek in razvoj gospodarskega poslovanja delovne organizacije pomembnejši dosežki v devetih mesecih tega leta kot na primer: proizvodnja, investiranje, prodaja, oskrbovanje in založenost z repro-materialom ter ustvarjeni poslovni izid. Načrtovani obseg celokupne proizvodnje je bil ustvarjen v višini 105,7 %. Po količinskem obsegu je proizvodnja tkanin presegla lani v tem času doseženo za 260 tisoč metrov ali za 1,4 % oziroma za letos načrtovano za dobrih 7 %, obenem pa je bila na višji tehnološki in tržni ravni. Delovno proizvodna storilnost je napram lani napredovala. Žal pa je bila tehnična kakovost izdelkov pod lanskoletno ravnijo. Ne glede na povečane težave okoli oskrbe gre kakovosti proizvodov in izdelavnim rokom posvetiti na vseh fazah skupnega proizvoda mnogo več pozornosti. To pomeni večji dinarski in devizni pritok in končno tudi primeren ugled, ki se zlasti v hudo zategnjenih pogojih za gospodarjenje bogato obrestuje. Povprečni obseg zaposlenosti se je povečal za 1 % in je znašal 2.241 ljudi. Gibanje v zaposlovanju — odhodi in prihodi sodelavcev — še nadalje kaže znake rahlega umirjanja. Osebni dohodki delavcev so znašali 17.353 dinarjev na povprečno zaposlenega pri polnem delavnem času in so bili 27 % višji od onih lani v istem času. V mesecu avgustu za 20 % popravljeni osebni dohodki terjajo seveda tudi odgovarjajoče letne proizvodne in poslovne dosežke. Gospodarsko investiranje je imelo, na podlagi predhodnih priprav, tekom letošnjih devetih mesecev dovolj širok in živahen razmah. Vsega skupaj je bilo vloženega v naložbe 41,5 milijonov dinarjev za prizidek plemenitilnice, 52 brezčolničnih statev, parni kotel s pripadajočo opremo, poslovni prostor v Beogradu, previjalni stroj, univerzalno stružnico, transportna sredstva in še nekaj manjše obratne in poslovne opreme. V pripravi in naročilu je še 48 brezčolničnih statev in postavitev plinovoda z reducirno postajo, kar naj bi bilo dobavljeno oziroma dograjeno in napeljano še do konca leta. Investiranje v družbeni standard je znašalo 27 milijonov dinarjev za nakup 17 družbenih družinskih stanovanj iz usmerjene gradnje v občini ter za obnovo in posodobitev splošne in zobn^ ambulante v obeh obratih. K temu je pridati še znesek približno 12 milijonov dinarjev, ki je bil dan sodelavcem kot posojilo oziroma pomoč pri lastni stanovanjski gradnji in nakupu novih etažnih ali že obstoječih stanovanj. Prodaja v celoti se je odvijala zadovoljivo. Po količinskem obsegu je presegla svojo za letos načrtovano raven in prav tako raven letošnje ustvarjene proizvodnje. Z novimi tržnimi programi in pestrejšim, modnejšim in kakovostno zahtevnejšim izborom je bila dosti boljša in donosnejša. Kljub globalni zadovoljivosti prodaje pa ni mogoče prezreti povečanih mučnih tržnih zapletov s kupci pri re-proverigi in izvozu v pogledu kakovosti, zvrsti in dobavnih rokov izdelkov, ki so nastajali kot posledica negotove oskrbe oziroma proizvodnje. V okviru celotne prodaje pretok blaga v izvoz ni povsem uspel. Kljub temu, da je bil začetkom leta obetajoče zastavljen, da je bil po primerjani sedanji vrednosti ameriškega dolarja za 17 % višji od lanskega in da je bila povprečna devizna cena na izvoženi meter tkanine za 7 % boljša, je bil v devetih mesecih vrednostno pokrit samo s SISEOT usklajeni načrt ne pa tudi postavljena lastna obveznost. Vzroki zato so v zadrževanju uvoza s strani posameznih članic EGS, v nenadni odpovedi naročil bližnjevzhodnih kupcev, v spremenjeni dinamiki odpoklicev blaga, v težkem pridobivanju odgovarjajočih transportnih sredstev in končno ne na zadnjem mestu v marsikateri lastni nerodnosti. Vsega skupaj je bilo izvoženo po količini dobrih 26 % ustvarjene proizvodnje tkanin za 4,4 milijonov dolarjev, od tega za več kot 4 milijone ameriških dolarjev na konvertibilna tržišča v absolutni večini na zahod. Oskrbovanje z reprodukcijskim materialom ni potekalo zadovoljivo oziroma se je od lani pod težo splošnih razmer še poslabšalo. Uvozne nabave so bile ponovno sistemsko omejene z znižanjem udeležbe na izvoznih prilivih od 60 na 47,3 % in prenosom nekaterih deviznih stroškov na končnega koristnika. Nabave materialov iz domačih virov so bile količinsko, časovno in zlasti kakovostno še bolj nezanesljive ali često še kako drugače pogojevane. Zgodaj jeseni je pogorela tovarna celuloze v Banja Luki in tako smo dodatno navezani na uvoz staničnega vlakna in povečani pritisk na devize. Že itak od prej počasi osiromašene oskrbne zaloge so se začele zadnje mesece opazno krčiti in desortirati. Na dnevnem redu so bila vprašanja založenosti s kemičnimi vlakni, prejo, barvili, kemikalijami in rezervnimi deli in na koncu tudi že z bombažem. Celotni prihodek od prodanih 18,7 milijonov metrov tkanin je znašal 2 milijardi 682 milijonov dinarjev in je pokril poleg za dobre tri petine višjih skupnih materialnih stroškov oziroma porabljenih sredstev in za dobri dve petini večjih dajatev in prispevkov za splošno in skupno porabo iz dohodka kot v lanskih devetih mesecih še za 27 % povečane osebne dohodke na povprečno zaposlenega ter končno tudi 659 milijonov dinarjev ostanka čistega dohodka za kritje stanovanjskih potreb in začasno oblikovanje osnovnih skladov, to je poslovnega in rezervnega sklada in sklada skupne porabe. Pri začasnem razporejanju dohodka za devet mesecev so temeljne organizacije na ravni delovne organizacije v glavnem upo- števale postavljena načela resolucije in okvire dogovora za tekoče leto, ki so bili začetkom druge polovice leta nekoliko omiljeni. Na podlagi podanih splošnih meril ter na osnovi ustvarjenega dohodka in njegove delitve v devetih mesecih obstaja upravičena domneva, da se naša delovna organizacija lahko uvršča med takšne z boljšo akumulativno in reproduktivno sposobnostjo. Delovna organizacija je v predhodnih šestih letih postopoma ugodno izboljšala svojo notranjo gospodarsko trdnost in ustaljenost. Tudi letos v devetih mesecih ustvarjeni proizvodni in prodajni dosežki, nekateri izboljšani gospodarski in kikvidnostni kazalci, izvozna usmerjenost, razmeroma živahna naložbeno obnovitvena dejavnost in obračunani finančni rezultat potrjujejo še do neke mere zadovoljiv globalni poslovni izid. Kljub temu pa že lani in še bolj letos novo nastali splošni pogoji za gospodarjenje dajejo v delovni organizaciji dovolj razlogov za resnost in zaskrbljenost po vprašanju ohranjanja nemotene proizvodnje in dela. V zadnjem času postaja gospodarski položaj delovne organizacije dokaj negotov zaradi opazno in hitro zaostrovanih splošnih zunanjih dejavnikov, med katere je predvsem šteti dva, to je vse večji obseg inflacijskih tokov ter devizno poslovanje in z njim zvezan potek oskrbovanja. Obseg inflacijskih tokov, brez upoštevanja gibanja notranjih cen, je razviden iz podražitev tujih valut. Od začetkla sedanjega srednjeročnega obdobja, to je v dveh in tričetrt letih, so se tri valute, ki jih največ rabimo v našem poslovanju, podražile: nemška marka in švicarski frank skoraj trikrat in ameriški dolar blizu štirikrat; samo letos tekom devetih mesecev: nemška marka in švicarski frank za tri petine in ameriški dolar tri četrtine in končno preko zadnjega četrtletja: vse tri valute za preko ene petine. Spredaj navedemo skupaj z notranjimi podražitvami materiala in storitev ustvarja iz dneva v dan neznosnejši stroškovni pritisk na proizvodnjo tekstilnih izdelkov s stalno v neki meri in obliki zadržanimi prodajnimi cenami. Poleg tega so tekstilni izdelki obenem z usnjarskimi edini, ki so podvrženi posezonskim in izvenmodnim razprodajam z globoko znižanimi cenami. Devizno poslovanje predstavlja tekom zadnih štirih let vse bolj poglavje zase. Letos seveda še v večji meri, tako glede (ne) sistema samega kakor tudi tehničnega operativnega izvajanja. Nobeno leto se še niso obdržale na začetku leta urejene izhodiščne in usklajene norme. Lani spomladi je bil izdan takozvani mali devizni zakon, ki je z močnim znižanjem udeležbe na deviznih prilivih od izvoza do dobra omejil oskrbne možnosti in izčrpal založenost. Letos spomladi uveljavljeni predpisi so spet prinesli zmanjšanje udeležbe na deviznih prilivih, obenem pa postavili kontrolna mesta za likvidnost in prednostno usmerjanje deviz, kar v praksi pomeni ponovno zmanjšano možnost in znatno povečano negotovost v oskrbi in založenosti. Seveda to, skupaj z izredno počasnim deviznim pretokom preko bank in izrazito preobremenitvijo z administrativno navlako, ne deluje ugodno na smotrnost proizvodnje, povezovanje v reprove-rigi in še kako potrebno povečevanje izvozne usmerjenosti. K prednjemu bi pridali še naslednje. Delovne organizacije — predilnice, proizvajalke tkanin in predelovalke v končne tekstilne izdelke — so v okviru celotne jugoslovanske tekstilne industrije, panoge, ki v državnem merilu sodi v sam vrh izvozne usmerjenosti zgodaj spomladi, sklenile branžni sporazum o združevanju prilitih deviz na osnovi reproverižnega povezovanja. Čeprav se je dosedaj zaradi splošne zbrkanosti okoli devizne likvidnosti le počasi in mukoma prebijal, kaže zadnji čas že na bolje. Ko se bo dokončno branžni sporazum polno uveljavil in sistemsko izvajal, je računati na znatno večjo gotovost, smotrnost in povezanost v proizvodnji in poslovanju tekstilnih delovnih organizacij. Slejkoprej ostaja neopredeljenih ali neovrednotenih kup vprašanj sistemskega in operativnega značaja, kar skupaj z raznimi, često zamotanimi, v bistvu nekoristnimi in celo nasprotujočimi si administrativnimi vložki zavira naravno težnjo delavcev v delovnih organizacijah po smotrnejši, enostavnejši in trajnejši ureditvi lastnega in splošnega gospodarjenja. Do konca leta ne ostaja več veliko časa. Postoriti je zlasti vse za, kolikor se da, uspešen zaključek. Pri tem ni odveč opozorilo na izpolnitev letne obveznosti za izvoz na konvertibilno področje. Poskrbeti bo tudi za miren prehod preko novega leta, za kolikor le mogoče normalno delo v prvem četrtletju prihodnjega leta ter za dosledno izvajanje temeljnih usmeritev ustalitvene politike, kar v našem primeru pomeni zlasti: višjo kakovost izdelkov, spoštovanje dogovorjenih rokov, povečan izvoz na konvertibilno področje in temeljito varčevanje. Navsezadnje se moramo zavedati tudi neizpodbitne resnice: naj bodo splošni pogoji za gospodarjenje lažji ali težji, vedno bo bolje izvozil tisti kolektiv, ki je delavnejši, ustvarjalnejši, solidnejši in iznajdljivejši. Proizvodni dosežki so bili v prvih devetih mesecih letošnjega leta ustvarjeni v naslednjih obsegih in razmerjih: Izvršitev proizvodnega načrta po količini in vrednosti: Enota mere Količina % plana Vred. v din pl. 1. cena % plana česana preja — bomb. kg 589.381 119,3 161.512.489 115,1 mikana preja — bomb. kg 1.098.670 99,6 186.296.663 97,9 stanična preja — meš. kg 289.069 88,4 54.018.134 88,2 sintetična preja — meš. kg 440.017 90,2 101.757.468 85,8 skupno preja kg 2.417.137 100,2 503.584.754 98,6 tkanine m' 18.409.351 107,1 1.413.617.417 111,6 skupna proizvodnja 1.917.202.171 107,9 storitve in ostalo 2.642.204 — vsega skupaj 1.919.844.375 108,0 Količinski obseg proizvodnje 9 mes 1982 9 mes. 1983 % odnos česana preja — bomb. kg 496.798 589.381 118,6 mikana preja — bomb. kg 1.039.643 1.098.670 105,7 stanična preja — meš. kg 408.932 289.069 70,7 sintetična preja — meš. kg 435.944 440.017 100,9 skupno preja kg 2.381.317 2.417.137 101,5 surovo blago — tkanine m 17.061.808 17.504.225 102,6 gotove tkanine nv' 17.968.737 18.409.351 102,5 električna energija KWh 7.878.058 7.952.042 100,9 para GJ 445.972 473.117 106,1 storitve in slično din 2.848.495 2.642.204 92,8 Opomba: doseženi bazni kg pri proizvodnji preje kg 3.788.609 3.937.304 103,9 povprečna številka TEX 21,72 21,43 98,7 Nm 46,04 46,66 101,3 povprečna gostota v surovih tkaninah na cm: 25,46 25,08 98,5 proizvodnja v mio/votkov 43.434 43.907 101,1 povprečna širina tekočega metra dodelanih tkanin: cm 100,3 101,3 101,0 Vrednostni obseg proizvodnje: (osnova, planska lastna cena 1983) Vrednosti v din 9 mes. 1982 9 mes. 1983 % odnos skupna preja 501.422.545 503.584.754 100,4 gotove tkanine 1.311.199.501 1.413.617.417 107,8 storitve in ostalo 2.848.495 2.642.204 92,8 vsega skupaj 1.815.470.541 1.919.844.375 105,7 Proizvodnja tkanin po načinu dodelave: 9 mes 1982 Količina % 9 mes. 1983 Količina % % odnos tiskane — rolo tm 5.248.500 29,3 4.035.903 22,2 76,9 tiskane — roto tm 3.479.776 19,4 3.916.720 21,6 112,6 tiskane — film tm 543.637 M 742.097 4,1 136,5 vsega tiskane tm 9.271.913 51,7 8.694.720 47,9 93,8 pisano tkane tm 1.358.586 7,6 2.250.642 12,4 165,7 barvane tm 4.959.560 27,7 5.864.834 32,3 118,3 beljene tm 2.197.035 12,3 1.199.854 6,6 54,6 surove tm 121.308 0,7 156.059 0,8 128,6 skupaj tkanine tm 17.908.402 100,0 18.166.109 100,0 101,4 Proizvodnja tkanin po surovinski sestavi: 9 mes. 1982 9 mes. 1983 % Količina % Količina % odnos bomb. iz čes. preje tm 4.438.507 24,8 4.875.888 26,8 109,9 bomb. iz mik. preje tm 7.779.405 43,4 8.211.030 45,2 105,5 stanične tm 2.888.523 16,1 2.213.999 12,2 76,6 sintetične tm 2.801.967 15,7 2.865.192 15,8 102,3 skupaj tkanine tm 17.908.402 100,0 18.166.109 100,0 101,4 Kakovost gotovih tkanin: 9 mes. 1982 9 mes. 1983 % odnos regularne tkanine 90,6 % 90,0 % 99,3 tkan. s popustom 10 % 5,1 % 5,8 % 113,7 tkan. s popustom 20 % 0,8 % 0,9 % 112,5 tkan. s popustom 40 % 0,1 % 0,1 % 100,0 kilogramski ostanki 3,4 % 3,2 % 94,1 skupaj tkanine 100,0 % 100,0 % 100,0 9 mes. 1982 9 mes. 1983 % odnos Vrednost proizvodnje po PLC na izvršeno efektivno uro: din 606,97 642,25 105,8 Vrednost proizvodnje po PLC na povprečno zaposlenega: din 817.411 856.691 104,8 Opomba: Izračun delovno proizvodne storilnosti je izdelan po rezultatih bruto finalne proizvodnje — preja, gotove tkanine in storitve. 2. ZAPOSLENOST Zaposlovanje je v naši delovni organizaciji v prvih devetih mesecih tega leta v primerjavi z istim obdobjem lani izgledalo takole: 9 mes. 9 mes. % 1982 1983 odnos Načrtovana dejanska zaposlitev: Načrtovano število zaposlenih 2.228 2.251 101,0 Povprečno število zaposlenih po spisku 2.221 2.241 100,9 Doseganje načrta zaposlitve 99,7 % 99,6 % Povprečno število zaposlenih po plačanih urah 2.075 2.068 99,7 Povprečno število zaposlenih dejansko na delu 1.844 1.843 99,9 Povprečna zaposlitev po DE in TOZD: TOZD Predilnica 475 484 101,9 — Tkalnica 1 317 336 106,0 — Tkalnica 2 450 460 102,2 TOZD Tkalnica 767 769 103,8 — Plemenitilnica 1 335 330 98,5 — Plemenitilnica 2 102 105 102,9 — Gravura 39 39 100,0 TOZD Plemenitilnica 476 474 99,6 — Vzdrž. energ. službe 243 229 94,2 — Strokovne službe 260 258 99,2 DS Skupne službe 503 487 96,8 Skupaj 2.221 2.241 100,9 Gibanje zaposlenih: Število zaposlenih začetkom leta 2.239 2.227 99,5 — med letom vstopilo 190 183 96,3 — med letom izstopilo 192 167 87,0 Število zaposlenih koncem septembra 2.237 2.243 100,3 Vzroki prekinitve delovnega razmerja: Lastna odpoved delavca 29 35 120,7 Poizkusni rok 11 4 36,4 Odsluženje kadrovskega roka 30 18 60,0 Upokojitve 77 61 79,2 Samovoljna zapustitev 36 29 80,6 Disciplinski odpust 4 14 350,0 Ostalo (premestitve, smrt itd.) 5 6 120,0 Skupaj 192 167 87,0 Izostanki z dela: Bolezni in poškodbe 4,48 % 5,04 % 112,5 Porodniški dopust 2,82 % 3,38 % 119,9 Redni letni dopust 9,40 % 8,87 % 94,4 Razni ostali izostanki 0,32 % 0,33 % 103,1 Skupaj 17,02 % 17,62 % 103,5 3. OSEBNI DOHODKI V prvih devetih mesecih letošnjega leta so bili v primerjavi s prvimi devetimi meseci predhodnega leta obračunani in izplačani naslednji osebni dohodki in drugi osebni prejemki: Vrednosti v din 9 mes. 9 mes. % 1982 1983 odnos Izplačani osebni dohodki iz čistega dohodka: Osebni dohodki za redno delo 280.395.861 367.975.505 131,2 Nadurno in nedeljsko delo 12.788.857 16.900.314 132,1 Dodatek za nočno delo 8.001.550 10.799.400 135,0 Nadomestila za letni dopust in drž. praznike 42.108.908 53.954.569 128,1 Nadomestilo za zastoje pri delu 3.173.802 3.525.123 111,1 Izredni dopust do sedem dni 494.620 561.929 113,6 Razni ostali osebni dohodki 456.464 549.910 120,5 Honorarji raznih sodelavcev 445.122 484.239 108,8 Nadomestila za čas bolezni 4.959.853 7.661.530 154,5 Skupaj kosmati osebni dohodki 352.825.019 462.412.519 131,1 Od tega Prispevki iz osebnih dohodkov 92.079.429 131.771.711 143,1 Čisti osebni dohodki 260.745.590 330.640.808 126,8 (Nadaljevanje na 8. stranij Drugi osebni prejemki iz dohodka: Štipendije študentom in dijakom Prispevki za štipendiranje po 551.146 442.230 80,2 sporazumu 1.333.367 2.273.321 170,5 Vsega skupaj 1.884.513 2.715.551 144,1 Izplačani osebni izdatki v breme stroškov: Izdatki za strokovno izobrazbo delavcev'- 324.597 3.181.033 980,0 Prejemki iz civilno-pravnega razmerja 553.107 517.791 93,6 Nagrade vajencev 276.089 194.417 70,4 Nagrade za študente na praksi 341.110 318.101 93,3 Dnevnice in nočitve za služb, potovanja 659.855 671.454 101,8 Prevozi delavcev na delo 6.358.726 8.102.378 127,4 Varstvena obleka in obutev 3.180.617 4.293.601 135,0 Izdatki za zdrav. prev. in moč. hrano 1.127.881 1.628.016 144,3 Obračunane kilometrine 806.259 597.609 74,1 Topli obroki TOZD 11.688.165 17.603.822 150,6 Vsega skupaj 25.316.406 37.108.222 146,6 Povprečno število zaposlenih: — po spisku 2.221 2.241 100,9 — na mestu 2.075 2.068 99,7 Izplačani mesečni čisti osebni dohodki na povprečno zaposlenega — po spisku 12.796 16.014 125,1 — na mestu 13.697 17.353 126,7 4. INVESTIRANJE V devetih mesecih letošnjega leta izgleda obračunani obseg vloženih investicij takole: Gospodarske investicije: Vrednosti v din Prizidek plemenitilnice Previ j alni stroj Brezčolnične statve — 52 kom Parni kotel s priborom Načrti za plinovod Posl. prostor v Beogradu Univerzalna stružnica El. viličar in pai. vozički Avtokombi IM V Razna manjša obratna oprema Razna manjša poslovna oprema Družbeni standard: Nakup družb. druž. stanovanj — 17 kom Oprema za spl. in zob. ambulanto 28.670.587 2.500.000 179.996.802 184.062.709 3.289.432 10.400.091 1.600.064 1.440.658 314.152 1.565.722 963.908 26.712.707 325.715 414.804.125 27.038.422 Skupaj 441.842.547 Za vložene investicije so ranja: bili uporabljeni naslednji viri financi- Gospodarske investicije Družbeni standard Skupne investicije Kredit dom. dobavitelja Kredit inoz. dobavitelja Stanovanjski krediti 80.400.000 122.322.373 8.226.493 80.400.000 122.322.373 8.226.493 Najeti invest, krediti Tekoča lastna sredstva 202.722.373 212.081.752 8.226.493 18.811.929 210.948.866 230.893.681 Skupni viri financiranja 414.804.125 27.038.422 441.842.547 Obseg celokupne prodaje — blagovni promet — izgleda v prvih devetih mesecih tega leta v primerjavi z istim obdobjem lani takole: Vrednostni obseg prodaje: 9 mes. 1982 % 9 mes. 1983 % odnos Vrednosti v din — trgovina 514.381.017 29,1 492.109.012 17,6 95,7 — predelava 1.021.312.527 57,9 1.820.336.058 65,1 178.2 — domači trg 1.535.693.544 87,0 2.312.445.070 82,7 150,6 — izvoz 230.208.156 13,0 484.799.270 17.3 210.6 skupaj tkanine 1.765.901.700 100,0 2.797.244.340 100,0 158,4 preja 961.460 1.582.920 164,6 storitve in slično 2.848.495 2.642.204 92,8 proizvodi in storitve 1.769.711.655 2.801.469.464 158,3 material in odpadki 11.697.247 40.373.369 345,2 skupaj 1.781.408.902 2.841.842.833 159,5 Količinski obseg prodaje: Količine v tm — trgovina — predelava domači trg izvoz skupaj tkanine 6.452.887 7.885.486 14.338.373 4.849.047 33.6 41.1 74.7 25,3 4.093.244 9.864.286 13.957.530 4.777.504 21,8 52.7 74.5 25.5 63.4 125,1 97,1 98.5 skupaj tkanine 19:187.420 100,0 18.735.034 100,0 97,6 Devizna vrednost izvoza: (po valutnih področjih) Zneski v dolarjih — zahodne države 3.158.976 77,8 3.318.581 75,5 105,1 — dežele v razvoju 762.882 18,8 721.112 16,4 94,5 konvertibilno področje 3.921.858 96,6 4.039.693 91,9 103,0 vzhodni kliring (ZSSR) 137.300 3,4 357.054 8,1 260,1 skupaj 4.059.158 100,0 4.396.747 100,0 108,3 Izvozne dežele: Švedska, Norveška^ Finska, Danska, Anglija, Nizozemska. Belgija, Francija, Zahodna Nemčija, Švica, Avstrija, Italija, Grčija, Ciper, Libanon, Sirija, Iran, Libija in Sovjetska zveza. Povprečne dosežene cene za prodani meter tkanin: 9 mes. 1982 Leta 1982 9 mes. 1983 % odnos % odnos 1 2 3 3:1 3:2 trgovina din 79,71 78,91 120,22 150,8 152,4 predelava din 129.52 137.79 184.54 142,5 133,9 domači trg din 107,10 112,77 165,68 154,7 146,9 izvoz din 47.47 54.41 101.48 213,8 186,5 skupna prodaja din 92,03 96,72 149,31 162,2 154,4 izvoz v devizah $cts 83,71 99,02 92,03 109,9 92,9 5. PREGLED NEKATERIH IZDATKOV (nenavezanih na delovni proces) Nekateri izdatki, ki niso neposredno navezani na delovni proces, so bili v devetih mesecih lani in letos obračunani takole: Vrednosti v din 9 mes. 9 mes. % 1982 1983 odnos Potni stroški službenih potovanj 866.472 1.241.392 143,3 Dnevnice za službena potovanja 659.855 671.454 101,8 Obračunane kilometrine , Reklamni stroški 806.259 597.609 74,1 741.329 800.819 108,0 Udeležbe na sejmih in razstavah 710.976 771.344 108,5 Reprezentančni stroški 443.501 483.396 109,0 Izdatki za pogodbeno delo 553.107 517.791 93,6 Izdatki za tople obroke 15.073.358 21.954.110 145,6 Prevozi delavcev na delo in domov 6.358.726 8.102.378 127,4 Opomba: Rast večine spredaj navedenih izdatkov je po družbenem dogovoru omejena z rastjo dohodka oziroma osebnih dohodkov ali pa določe-, nimi merili. V .<*, 7. DOMAČA NABAVA IN UVOZ Letos v prvih devetih mesecih je bil nabavljen naslednji reprodukcijski material: Vrednostni obseg nabave: 9 mes. 1982 9 mes. % 1983 odnos Vrednosti v din bombaž 221.535.341 243.727.878 110,0 kemična vlakna 51.583.732 61.456.538 119,1 preja 42.108.159 50.744.914 120,5 surovo blago 89.893.090 144.826.346 161,1 barvila in kemikalije 115.140.934 218.367.597 189,7 ostali pomožni material 48.859.451 111.025.789 227,2 premog 52.412.680 94.827.834 180,9 ostala goriva 39.078.654 65.979.990 168,8 maziva 1.803.430 2.788.451 154,6 pisarniški material 3.847.526 5.738.769 149,2 drobni inventar 2.328.052 3.757.816 161,4 razna embalaža 7.279.983 9.470.375 130,1 avtomobilske gume 165.562 46.067 27,8 vsega skupaj 676.036.594 1.012.758.364 149,8 bombaž s 4.126.587 2.718.618 65,9 sintetično vlakno $ 84.863 127.781 150,6 stanično vlakno $ — 39.945 — surove tkanine $ 46.925 134.748 287,2 barvila $ 1.134.207 969,448 85,5 kemikalije in pom. sred. $ 697.158 655.534 94,0 ostali pomožni material $ 155.749 402.379 258,4 repromaterial $ 6.245.489 5.048.453 80,8 oprema $ 505.116 1.628.640 322,4 vsega skupaj $ 6.750.605 6.677.093 98,9 Količinski obseg uvoženih materialov: bombaž kg 2.329.736 1.507.904 64,7 sintetično vlakno kg 49.011 88.999 181,6 stanično vlakno kg — 30.034 — surove tkanine tm 50.000 124.998 250,0 barvila kg 66.185 58.945 89,1 kemikalije in pom. sred. kg 482.774 398.408 82,5 Devizna vrednost uvoza: (po valutnih področjih) 9 mes. 1982 % 9 mes. 1983 % % odnos Zneski v dolarjih — zahodne države 1.717.348 25,4 1.947.977 29,2 113,4 — dežele v razvoju 2.599.650 38,5 1.199.676 17,9 46,1 konvertibilno področje 4.316.998 63,9 3.147.653 47,1 72,9 vzhodni kliring 2.433.607 36,1 3.529.440 52,9 145,0 vsega skupaj 6.750.605 100,0 6.677.093 100,0 98,9 Oskrba z energetskimi viri: a. Vrednostni obseg: — električna energija din 48.184.102 62.376.275 129,5 — premog din 52.412.680 94.827.834 180,9 — naftni proizvodi din 32.466.430 61.294.208 188,8 — plin din 3.389.379 4.561.352 134,6 — skupaj din 136.452.591 223.059.669 163,5 b. Količinski obseg: — električna energija KWh 16.976.934 17.543.432 103,3 — premog ton 29.480 41.439 140,6 — naftni proizvodi kg 3.210.466 3.507.364 109,2 — plin kg 191.112 169.107 88,5 c. Povprečna cena: — električna energija — KWh din 2,84 3,56 125,4 — premog ton din 1.777,91 2.288,37 128,7 — naftni proizvodi kg din 10,11 17,48 172,9 — plin kg din 17,74 26,97 152,0 Razmerje med izvozom in uvozom: Konvertibilni — izvoz us$ 3.921.858 4.039.693 103,0 — uvoz us$ 4.316.998 3.147.653 72,9 ’— pokritje uvoza 90,7% 128,3% Skupni — izvoz $ 4.059.158 4.396.747 108,3 — uvoz $ 6.750.605 6.677.093 98,9 — pokritje uvoza 60,1% 65,8% Opomba: V prednji tabeli so prikazane za lani in letos tekoče dolarske vrednosti, dočim so v poglavju 9 na 10. strani za lansko leto dolarske vrednosti popravljene s količnikom SISEOT-a na ^stvarno letošnjo vrednost, s čimer je podana primerljivost dosežkov med obema letoma. 8. STANJE ZALOG Stanje zalog — materiala, nedovršene proizvodnje in gotovih izdelkov — v delovni organizaciji letos in lani prikazujejo naslednje tabele: Stvarno stanje zalog: Vrednosti v din 30. 9. 1982 1. 1. 1983 30. 9. 1983 % odnos % odnos 1 2 3 3:1 3:2 Osnovne surovine 51.102.319 76.915.071 38.812.845 76,0 50,5 Pomožni material 28.317.214 39.275.163 34.892.719 123,2 88,8 Režijski material 25.928.775 17.589.529 38.546.977 148,7 219,1 Drobni inventar Surovine in 4.070.032 3.886.051 5.980.103 146,9 153,9 material Nedokončana 109.418.340 137.665.814 118.232.644 108,1 85,9 proizvodnja 48.830.509 44.942.439 38.108.224 78,0 84,8 Gotovi izdelki 15.203.247 18.730.136 15.233.370 100,2 81,3 Skupne zaloge 173.452.096 201.338.389 171.574.238 98,9 85,2 Vrednosti v din 9 mes. 9 mes. % 1982 1983 odnos Osnovne surovine 49.157.125 54.012.994 109,9 Pomožni material 32.035.581 33.820.297 105,6 Režijski material 21.061.339 28.035.996 133,1 Drobni inventar 4.083.358 4.797.146 117,5 Surovine in material 106.337.403 120.666.433 113,5 Nedokončana proizvodnja 40.205.231 39.492.030 98,2 Gotovi izdelki 16.924.293 15.235.115 90,0 Skupne zaloge 163.466.927 175.393.578 107,3 Količinske zaloge osnovnih surovin: Stvarno stanje: 30. 9. 1982 1. I. 1983 30. 9. 1983 % % odnos odnos 1 2 3 3:1 3:2 bombaž za mikanje kg 615.545 794.432 580.415 94,3 73,1 bombaž za česanje kg 278.780 619.662 258.197 92,6 41,7 bombažna vlakna kg 894.325 1.414.094 638.612 93,8 59,3 kemična vlakna kg 91.950 109.431 72.140 78,5 65,9 vlakna skupaj kg 986.275 1.523.525 910.752 92,3 59,8 Povprečno stanje: 30.9. 1982 1. 1.1983 30. 9. 1983 % % odnos odnos 1 2 3 3:1 3:2 bombaž za mikanje kg 500.464 782.204 156,3 bombaž za česanje kg 433.399 408.132 94,2 bombažna vlakna kg 933.863 1.190.336 127,5 kemična vlakna kg 99.382 58.942 59,3 vlakna skupaj kg 1.033.245 1.249.278 120,1 Količinske zaloge tkanin: Stvarno stanje: 30. 9. 1982 1. 1. 1983 30. 9. 1983 % % Kol. Vez. Kol. Vez. Kol Vez. od- od- tm dni tm dni tm dni nos nos 1 2 3 3:1 3:2 Surovo blago 3.264.187 49 3.429.177 50 4.200.247 62 128,7 122,5 Gotovo blago 2.063.594 31 2.650.900 39 2.081.975 31 100,9 78,5 Skupaj blago 5.327.781 80 6.080.077 89 6.282.222 93 117,9 103,3 Povprečno stanje: 9 mes. 1982 9 mes. 1983 Kol. Vez. Kol. Vez. % tm dni tm dni odnos Surovo blago 2.985.761 45 3.526.580 52 118,1 Gotovo blago 2.274.068 34 2.153.355 32 94,7 Skupaj blago 5.259.829 79 5.679.935 84 108,0 9. USTVARITEV GOSPODARSKEGA NAČRTA Grob prikaz izvršitve s sporazumom sprejetega gospodarskega načrta delovne organizacije za devet mesecev 1983 ob istočasni primerjavi s prvimi devetimi meseci predhodnega leta pokaže po vrednosti glavnih elementov cene in količinah naslednjo sliko: Vrednosti v din Izvršitev 9 mes. 82 1 Gospodarski načrt 2 Izvršitev 9 mes. 83 3 % odnos % odnos 3:1 3:2 Vrednostni dosežki: Vrednosti v din Porabljena sredstva Doseženi dohodek 848.256.486 875.431.811 1.017.700.000 1.071.700.000 1.386.277.883 1.295.766.688 163,4 148,0 136,2 120,9 Celotni prihodek 1.723.688.297 2.089.400.000 2.682.044.571 155,6 128,4 Udeležba v celotnem prihodku: — porabljena sredstva — doseženi dohodek 49,2 % 50,8 % 48,7 % 51,3 % 51,7 % 48,3 % Količinski dosežki: Količine v tm a. Proizvodnja tkanin — domači trg — izvoz 17.908.402 14.338.373 4.849.047 16.927.000 12.510.000 5.070.000 18.166.109 13.957.530 4.777.504 101,4 97,3 98,5 107,3 111,6 94,2 b. Prodaja tkanin 19.187.420 17.580.000 18.735.034 97,6 107,7 c. Odnos prodaje do proizvodnje — b:a 107,1 % 103,9 % 103,1 % č. Zaloge gotovih tkanin koncem septembra 2.063.594 1.998.000 2.081.975 100,9 104,2 (Nadaljevanje na 10. strani) (Nadaljevanje z 9. strani) Devizni dosežki Vrednost v $ a. Izvoz: konvertibilni 3.448.812 4.024.500 4.039.693 117,1 100,4 skupni 3.586.112 4.549.500 4.396.747 122,6 96,6 b. Uvoz: konvertibilni 4.091.814 5.363.800 3.147.653 76,9 58,7 skupni 6.525.421 11.449.900 6.677.093 102,3 58,3 c. Pokritje uvoza — a:b konvertibilno 84,3 % 75,0 % 128,3 % skupno 55,0 % 39,7 % 65,8 % Primerjava 9 mesečnih dosežkov s povprečjem predhodnih 5 let: 9 mes. 1978 Povpr. 78/82 9 mes. 1983 % odnos % odnos 1 2 3 3:1 3:2 Povprečna zaposlenost: 2.286 2.258 2.241 98,0 99,2 Proizvodnja preje: ef. ton 2.483 2.391 2.417 97,3 101,1 bb ton 3.940 3.858 3.937 99,9 102,0 Proizvodnja tkanin: 000 tm 18.817 18.256 18.166 96,5 99,5 000 m 18.123 17.931 18.409 101,6 102,7 Kakovost tkanin — reg.: 89,5 % 90,6 % 90,0 % 100,6 99,3 Prodaja — trgovina 000 tm 9.815 8.878 4.093 41,7 46,1 — predelava 000 tm 7361 7.446 9.865 134,0 132,5 domači trg 000 tm 17.176 16.324 13.958 81,3 85,5 izvoz 000 tm 2.909 3.324 4.777 164,2 143,7 skupna prodaja: Zaloge got. tkanin 000 tm 20.085 19.648 18.735 93,3 95,4 30.9. 000 tm 5.954 3.671 2.082 35,0 56,7 Posl. donosnost— f. prod. Gospodarnost 54,9 % 88,1 % 108,4 % 197,4 123,0 — f. prod. 79,2 % 100,0 % 106,3 % 134,2 106,3 10. NEKATERI GOSPODARSKI KAZALCI Proizvodnost, donosnost, gospodarnost ter akumulativna in reproduktivna sposobnost dela in poslovanja dajejo v devetih mesecih, primerjane lani in letos, naslednjo sliko: 9 mes. 82 9 mes. 83 % Proizvodnost: 405.293 599.337 147,9 (dohodek na delavca — din) Donosnost: 76,42 % 70,30 % 92,0 (dohodek/povpr. uporab, sred. 3/4) Gospodarnost: 103,20 % 93,47 % 90,6 (dohodek/porablj. sred.) — plač. prod. — fakt. prod. 111,08 % 106,31 % 95,7 Akumulativnost: 35,84 4 42,12 % 117,5 akumulacija/dohodek) Akumulativna sposobnost: 27,39 % 29,61 % 108,1 (akum./povpr. uporab, sred. 3/4) Reproduktivna sposobnost: 31,46 % 34,29 % 109,0 (akum.+ am/povpr. uporab, sred. 3/4) Konv. izvozna usmerjenost: 12,05 % 15,22 % 126,3 Konv. izvozni prihodek/celotni prihodek Konv. izvoz./skup. proizvodnja — kol. 26,61 % 25,21 % 94,7 11. OBRATNA SREDSTVA V devetih mesecih tega leta je naša delovna organizacija uporabljala v primerjavi z istim obdobjem lani obratna sredstva v naslednjem obsegu: Stvarno stanje: — Vrednost v din 30. 9. 82 30. 9. 83 % Delež v poslovnem skladu 64.187.353 246.040.339 383,3 Konvert. krediti za obrt. sred. 52.155.000 52.155.000 100,0 Bančna in druga posojila 20.536.346 1.201.326 5,8 Trajna obratna sredstva 136.878.699 299.396.665 218,7 Kratkor. krediti in ostali viri 860.555.497 1.454.905.636 169,1 Razpoložljiva obrat, sredstva 997.434.196 1.754.302.301 175,9 Vezana obratna sredstva 168.382.123 220.686.627 131,1 Skup. uporabljena obrat. sred. 1.165.816.319 1.974.988.928 169,4 Povprečno stanje: Delež v poslovnem skladu 183.116.595 344.914.324 188,4 Konvert. krediti za obrat. sred. 52.155.000 52.155.000 100,0 Bančna in druga posojila 24.712.358 4.359.904 17,6 Trajna obratna sredstva 259.983.953 401.429.228 154,4 Kratkor. krediti in ostali viri 700.600.849 1.123.164.329 160,3 Razpoložljiva obrat. sred. 960.584.802 1.524.593.557 158,7 Vezana obratna sredstva 149.798.684 206.836.305 138,1 Skup. uporabljena obrat. sred. 1.110.383.486 1.731.429.862 155,9 Kritje skupnih zalog s traj. viri obr. sred.: a) Skupne povprečne zaloge 163.466.927 175.393.578 b) Trajna obratna sredstva 136.878.699 299.396.665 c) Količnik pokritja — b:a 0,84 1,71 203,6 Za ugodno likvidnost mora biti količnik večji od 1. Količnik obračanja obratnih sredstev: Cel. prihodek/povpr. uporab, sred. 3/4 Cel. prihodek/povpr. razi. sred. 3/4 2,07 2,39 2,07 2,35 100,0 98,3 12. TEKOČI FINANČNI ODNOSI Pritok denarja, kratkoročni krediti, obveznosti do dobaviteljev in za izdane menice, terjatve od kupcev in za prejete menice, denar na tekočih računih ter vezava sredstev v terjatvah in osnovna finančna likvidnost prikazujejo v devetih mesecih letos in lani naslednji obseg: Vrednost v din 9. mes. 9 mes. 1982 1983 % odnos Pritok denarja: Gotovinski pritok 496.780.079 736.541.844 148,3 Prejete menice 1.220.676.771 1.896.347.584 155,4 Skupni pritok plačil 1.717.456.850 2.632.889.428 153,3 Kratkoročni krediti: Stvarno stanje 1. januarja 14.000.000 14.000.000 100,0 Stvarno stanje 30. septembra 14.000.000 — — Povprečno stanje v 9 mes. 8.000.000 7.000.000 87,5 Obveznosti do dobaviteljev: Stvarno stanje 1. januarja 33.887.207 40.336.852 119,0 Stvarno stanje 30. septembra 20.856.474 52.458.831 251,5 Povprečno stanje v 9 mes. 25.197.935 40.838.915 162,1 Obveznosti za izdane menice: Stvarno stanje 1. januarja — — — Stvarno stanje 30. septembra — — — Povprečno stanje v 9 mes. — — — Terjatve do kupcev: Stvarno stanje 1. januarja 234.073.294 305.061.933 130,3 Stvarno stanje 30. septembra 298.025.346 504.096.331 169,1 Povprečno stanje v 9 mes. 275.901.937 439.216.312 159,2 Terjatve za prejete menice: Stvarno stanje 1. januarja 152.460.490 293.487.021 192,5 Stvarno stanje 30. septembra 280.507.502 353.397.875 126,0 Povprečno stanje v 9 mes. 271.477.286 352.871.735 130,0 Predplačila od kupcev: Stvarno stanje 1. januarja 14.307.691 13.137.189 91,8 Stvarno stanje 30. septembra 9.100.556 3.218.182 35,4 Povprečno stanje v 9 mes. 9,171.752 4.908.786 53,5 Predplačila dobaviteljem: Stvarno stanje 1. januarja 35.700.455 51.424.051 144,0 Stvarno stanje 30. septembra 40.738.083 249.982.911 613,6 Povprečno stanje v 9 mes. 52.198.130 182.023.932 348,7 Denar na tekočih računih: Stvarno stanje 1. januarja 151.286.065 207.481.413 137,1 Stvarno stanje 30. septembra 142.913.098 382.244.308 267,5 Povprečno stanje v 9 mes. 152.980.739 280.962.946 183,7 Povprečna vezava terjatev od kupcev in menic: (v zadnjih petih letih) Povprečni Povprečna obseg terjatev: vezava: Leta 1978 73,5 milj. din — 100 % 42 dni - 100 % Leta 1979 144,9 milj. din — 197 % 62 dni — 148 % Leta 1980 235,5 milj. din — 320 % 76 dni - 181 % Leta 1981 388,0 milj. din — 528 % 81 dni — 193 % 9 mes. 1982 547,4 milj. din — 745 % 83 dni — 198 % 9 mes. 1983 792,1 milj. din — 1078 % 76 dni — 181 % Opomba: Ta dokaj zanimiv pregled jasno pokaže za obdobje zadnjih petih let siromašenje delovne organizacije z izginjanjem reproduktivne moči — samo pri tržnem krogotoku — pri trajnih domačih in tujih inflacijskih tokovih ob stalno v neki obliki zadržanih prodajnih cenah metražnim tekstilnim izdelkom. Obstaja vtis, da uveljavljeni plačilni inštrumenti ohranjajo sicer še formalno varnost plačevanuja manj pa napovedano vsebinsko hitrost dotoka denarja, ki pa je kljub vsemu še vedno boljša od stanj v dobi tržnega gospodarstva pred letom 1976, ko je bil uveden nov način plačevanja Stanje finančne likvidnosti: (povprečne tekom 9 mesecev) Vrednost v din 9 mes. 1982 9 mes. 1983 % odnos — kratkoročni krediti — obv. do last. nam. skladov — obveznosti do dobaviteljev — obveznosti za izdane menice — predplačila od kupcev — enoletne obvez, za anuitete 8.000.000 132.035.114 25.197.935 9.171.752 17.227.722 7.000.000 180.474.152 40.838.915 4.908.786 13.334.823 a) tekoče obveznosti- 191.632.523 246.556.676 — terjatve od kupcev — prejete menice na zalogi — predplačila dobaviteljem — sredstva na žiro računih 275.901.937 271.477.286 52.198.130 152.980.739 439.216.312 352.871.735 182.023.932 280.962.946 b) tekoče terjatve 752.558.092 1.255.074.925 c) stopnja fin. likvidnosti — a:b 3,95 5,09 128,9 Opomba: Finančna likvidnost delovne organizacije je dosežena pri stopnji 1. Cim višja je nad tem najmanj zahtevnim dosežkom, tem ugodnejša je. Poleg potrebnega ugodnega razmerja med terjatvami in obveznostmi pa je za kako- vost likvidnosti pomembna tudi sama višina posameznih postavk (da so čim nižje) in zlasti še, da sta pri tem obseg in vsebina zalog delovne organizacije vsaj še primerna, če že ne dobra. Poleg tega pa mora biti urejeno odgovarjajoče investiranje v okviru enostavne reprodukcije. Ker ima delovna organizacija dokaj skromno založenost za proizvodnjo, njene možnosti za naravno investiranje v enostavno reprodukcijo pa so že leta skrajno omejene, je stanje kot tudi izboljšanje od lani njene osnovne finančne likvidnosti le navidezno ugodno oziroma v resnici vsebinsko zelo slabo. S predvidenim nekaj širšim investiranjem v toplarno, brezčolnične statve in prizidek plemenitilnice bo namreč, takšno kot predhodno je, naglo znižalo. 13. FINANČNI REZULTAT Razdelitev celotnega prihodka, ustvarjenega na ravni delovne organizacije z zunanjo — blagovno — prodajo v devetih mesecih tega leta, izgleda izvedena v čisti konsolidirani obliki in primerjana z lanskoletno v istem času takole. Obračun celotnega prihodka: Vrednosti v din 9 mes. 1982 % 9 mes. 1983 % * odnos Začetna neplač. prodaja 208.313.040 288.172.182 Obračunana prodaja 1.781.408.902 2.841.842.833 159,5 Skupaj 1.989.721.942 3.130.015.015 Končna neplač. prodaja 275.116.884 466.096.407 Plačana prodaja 1.714.605.058 2.663.918.608 155,4 Drugi prihodki 9.083.239 18.125.963 Celotni prihodek 1.723.688.297 2.682.044.571 155,6 Delitev celotnega prihodka: Osnovni material 385.440.919 541.300.810 140,4 Pomožni material 126.414.916 235.195.250 Izdelavni material 511.855.835 776.496.060 151,7 Razna goriva 81.356.431 142.842.498 Električna energija 48.184.102 62.376.275 Režijski material 56.112.690 95.056.792 Porabljeni material 697.509.058 1.076.771.625 154,4 Tuje izdelavne storitve 4.764.958 6.987.802 Invest, vzdrževanje 22.500.000 36.000.000 Proizvodne storitve 15.966.244 23.720.162 Neproizvodne storitve 5.328.319 6.480.265 Razni osebni izdatki 18.151.421 28.408.235 Drugi materialni stroški 11.063.267 13.018.489 Materialni stroški 775.283.267 1.191.386.578 153,7 Amortizacija 46.700.325 86.212.170 Substančni stroški 821.983.592 1.277.598.748 155,4 N. vred. prod. mat. in odp. 6.766.103 28.238.292 Drugi poslovni stroški 19.506.791 80.440.843 Porabljena sredstva 848.256.486 49,2 1.386.277.883 51,7 163,4 Doseženi dohodek 875.431.811 50,8 1.295.766.688 48,3 148,0 Celotni prihodek 1.723.688.297 100,0 2.682.044.571 100,0 155,6 Razdelitev doseženega dohodka: Prisp. za rep. izobr. skup. , 3.074.030 3.546.807 Prisp. za teks. izobr. skup. 10.656.638 13.891.659 Prisp. za rep. razisk. skup. 2.869.095 4.137.941 Prisp. za teks. razisk. skup. 1.024.677 1.182.269 Prisp. za obč. razisk. skup. 204.935 147.784 Stan. prisp. za spl. namene 6.957.198 9.093.283 Prisp. za SIS zdravstva 29.645.564 35.355.996 Prisp. za star. zav. kmetov 1.680.599 2.641.564 Dod. prisp. za inv. pok. zav. 2.784.580 3.638.523 Pos. prisp. za inv. pok. zav. 6.483.003 11.085.254 Prispevek za zaposlovanje 800.078 1.212.329 Republiški davek iz dohodka 4.439.307 8.122.882 Vodni prispevek 7.150.613 9.214.921 Prisp. za požarno varnost 1.669.727 2.117.974 Prisp. in član. združevanja 737.633 1.321.350 Prisp. za SLO in civ. zaščito 2.810.865 4.226.258 Sodni stroški, takse, kazni 25.900 160.996 Zavarovalnine 7.760.342 11.732.040 Stroški bančnih storitev 50.511 1.140.071 Stroški plačilnega prometa 689.536 835.059 Prisp. za stavbno zemljišče 7.601.976 6.334.992 Prisp. za komunalno dejav. 4.139.533 5.381.449 Prispevek za solidarnost 966.899 1.592.719 Prisp. za izpad. doh. železnic 7.634.240 15.764.534 Prisp. za posp. konv. izvoza — 9.452.152 Prisp. za SIS gosp. odn. s tuj. 92.080 108.147 Prisp. za gradnjo zaklonišč 128.549 373.159 Štipendije štud. in dijakom 551.146 442.230 Štipendiranje po sporazumu 1.333.367 2.273.321 Pr. za usp. družb. kmet. zemlj. 3.074.030 4.433.508 Razne ostale obveznosti 10.429 10.266 Obresti od najetih kreditov 4.957.787 2.895.152 Splošna in skupna poraba 122.004.867 13,9 173.866.589 13,4 142,5 Čisti dohodek del. org. 753.426.944 86,1 1.121.900.099 86,6 148,9 Doseženi dohodek 875.431.811 100,0 1.295.766.688 100,0 148,0 Razdelitev čistega dohodka: Osebni dohodki 352.825.019 46.8 462.412.519 41.2 131,1 Rezervni sklad 21.885.795 2,9 32.394.167 2,9 148,0 Poslovni sklad 291.842.748 38,7 513.446.700 45,8 175,9 Sklad skupne porabe 56.540.000 7,5 74.000.000 6,6 130,9 Skupaj osnovni skladi 370.268.543 49,1 619.840.867 55,3 167,4 Stanovanjski prispevki 30.333.382 4,1 39.646.713 3,5 130,7 Skladi in prispevki 400.601.925 53,2 659.487.580 58,8 164,6 Čisti dohodek 753.426.944 100,0 1.121.900.099 100,0 148,9 Količinski obseg prodanih tkanin — tm: 19.187.420 18.735.034 97,6 * * * Povprečno uporabljena poslovna sredstva: 1.527.496.410 100,0 2.457.683.647 100,0 160,9 — osnovna sredstva 417.112.924 27,3 726.253.785 29,6 174,1 — obratna sredstva 1.110.383.486 72,7 1.731.429.862 70,4 155,9 Povprečno zaposleni po vkalk. plač. urah: 2.160 2.162 100,1 Družbeni proizvod: 922.132.136 1.381.978.858 149,9 Akumulacija: 313.728.543 545.840.867 174,0 Sredstva za reprodukcijo: 360.428.868 632.053.037 175,4 Razčlenitev porabe in pokritja začasno oblikovanih skladov: Stanovanjski prispevek in začasno oblikovani osnovni skladi naj bi pokrivali naslednje obveznosti, potrebe in namene: Stanovanjski prispevek: Vrednosti v din 9 mes. 1982 9 mes. 1983 % odnos del za združevanje v stan. skupnost del za neposredne lastne potrebe 5.983.190 24.350.192 7.820.223 31.826.490 vsega 30.333.382 39.646.713 130,7 Rezervni sklad: za skupne gosp. rezerve občine za skupne gosp. rezerve republike skupaj za neposredne lastne potrebe 7.471.835 11.207.753 18.679.588 3.206.207 4.627.738 11.569.346 16.197.084 16.197.083 vsega 21.885.795 32.394.167 148,0 Poslovni sklad: za posojilo za manj razvite rep. in a. p. za naložbe v inv. pos. družb, pomena za prisp. občini za inv. v kom. objekte za družb. sred. last. posl. pomena skupaj za neposredne lastne reprod. potrebe 8.909.730 8.608.293 7.353.627 34.851.952 59.723.602 232.119.146 32.248.620 21.487.372 6.221.848 18.907.824 78.865.664 434.581.036 vsega 291.842.748 513.446.700 175,9 Sklad skupne porabe: topli obroki — DSSS za druge temeljne potrebe skupaj za lastne potrebe prisp. obč. — reg. kmet., dru. invest. 6.770.386 45.994.386 52.764.772 3.775.228 5.904.900 59.370.174 65.275.074 8.724.926 vsega 56.540.000 74.000.000 130,9 Opomba: Sklad skupne porabe, ki naj bi služil zlasti za kritje že leta utečenih izdatkov kot na primer naslednjih: regres za letni dopust, jubilejne nagrade, odpravnine, nočne malice, zobozdravstvene storitve, dotacije itd., je pri vseh temeljnih organizacijah in delovni skupnosti oblikovan enako, s tem da je lanska 9-mesečna višina sredstev za druge temeljne potrebe povečana za okoli 29 %. K temu so pridani še stroški za tople obroke za skupne službe, ki nadalje bremenijo sklad in niso tako kot za temeljne organizacije prenešeni med materialne stroške, prav tako pa tudi prispevki za intervencije v kmetijstvu in za investicije v družbene in komunalne objekte v okviru občine. V smislu resolucije in dogovora naj bi letos rast celotno oblikovanega sklada skupne porabe ne bila višja od rasti osebnih dohodkov. (Nadaljevanje na 12. strani) 11 Nekateri značilnejši vplivi na višino in delitev dohodka: V naslednjem so navedeni nekateri pomembnejši vplivi sistemskega ali tržnega ali pa še posebej gospodarsko-administrativnega značaja, ki so delovali na višino oziroma delitev dohodka: 9 mes. 1982 9 mes. 1983 % odnos odobrene prodajne kondicije kupcem za predelavo — rabati, Skonti itd. 9,1 10,8 milj. din 118,7 odobrene prodajne kondicije kupcem za promet — udeležba trgovine obračunane bančne obresti od 179,3 92,5 165,9 milj. din najetih posojil in druge obresti administrativno obračunana razlika 5,0 2,9 milj. din 58,0 med fakturirano in plačano prodajo obseg obrač. dajatev in prispevkov (brez obresti, zavar., str. plač. prom. 66,8 177,9 milj. din 266,3 in stroškov lastnega izobraževanja) posojila, združevanja in prispevki 108,0 156,8 milj. din 145,2 iz oblikovanih skladov 53,3 92,7 milj. din 173,9 Opomba: K prednjim navedbam je seveda potrebno dodati, da so na višino dohodka poleg rednih inflacijskih tokov in stalnega padanja tečajne vrednosti domače valute znatno še tudi vplivale ponovno večje carinske in druge dajatve na uvozni material. Izvedba delitve celotnega prihodka na osnovi fakturirane prodaje: Na podlagi fakturirane prodaje bi izgledala celotni prihodek in njegova delitev v devetih mesecih lani in letos takole: Obračun celotnega prihodka: Vrednosti v din 9 mes. 1982 % 9 mes. 1983 % % odnos Obračunana prodaja 1.781.408.902 2.841.842.833 159,5 Drugi posl. prihodki 9.083.239 18.125.963 199,6 Celotni prihodek 1.790.492.141 2.859.968.796 159,7 Delitev celotnega prihodka: Porabljena sredstva 848.256.486 47,4 1.386.277.883 48,5 163,4 Doseženi dohodek 942.235.655 52,6 1.473.690.913 51,5 156,4 Celotni prihodek 1.790.492.141 100,0 2.859.968.796 100,0 159,7 14. REZULTATI DELA IN POSLOVANJA Rezultati dela delavcev in poslovanja delovne organizacije v devetih mesecih letos so v primerjavi z istim obdobjem lani in v smislu Zakona o združenem delu ponazorjeni z naslednjimi kazalci: 9 mes. 9 mes. % 1982 1983 odnos — dohodek na delavca din 405.293 599.337 147,9 — dohodek v primerjavi s povpr. uporabljenimi sredstvi — čisti dohodek na delavca % din 57,31 348.809 52,72 518.918 92,0 148,8 — akumulacija v primerjavi z dohodkom % 35,84 42,12 117,5 — akumulacija v primerjavi s čistim dohodkom % 41,64 48,65 116,8 — akumulacija v primerjavi s povpr. % 20,54 22,21 108,1 uporabljenimi sredstvi — osebni dohodki in sredstva za skupno porabo na delavca in 203.564 266.447 130,9 — čisti osebni dohodek na delavca din 120.716 152.933 126,7 Primerjava gibanja proizvodnosti in donosnosti del. organizacije napram povprečnim dosežkom v okvirih slovenske tekstilne industrije prikazuje naslednjo sliko: Proizvodnost: (dohodek na delavca) Vrednosti v din Leto 1976 I. poli. 1982 I. poli. 1983 %. odnos Tekstilna industrija SRS 81.226 208.792 291.013 139,4 Bombažna skupina SRS 91.532 259.810 351.842 135,4 DO Tekstilindus, Kranj Dosežek Tekstilindus-a v odnosu na: 62.994 288.876 429.386 148,6 — tekstilno industrijo SRS 77,6 % 138,4 % 147,5 % — bombažno skupino SRS Donosnost: 68,8 % 111,2 % 122,0 % (dohodek v odnosu na povpr. uporabljena sred.) Tekstilna industrija SRS 43,94 % 27,48 % 27,14 % 98,8 Bombažna skupina SRS 39,79 % 28,93 % 27,82 % 96,2 DO Tekstilindus, Kranj Dosežek Tekstilindus-a v odnosu na: 28,23 % 42,12 % 40,32 % 95,7 — tekstilno industrijo SRS 64,2 % 153,3 % 148,6 % — bombažno skupino SRS 70,9 % 145,6 % 144,9 % Iz prednjih prikazov je razvidno, da se je del. organizacija dvignila po obeh dosežkih nad povprečje slovenske tekstilne industrije in bombažne skupine. Doseženi finančni rezultati ustvarjeni v prvih devetih mesecih tega leta oziroma razdelitev celotnega prihodka in doseženega dohodka na osnovi proizvodnje oziroma skupne prodaje ter svobodne menjave dela izgledajo po posameznih temeljnih organizacijah takole: Vrednosti v din 9 mes. 1982 9 mes. 1983 % odnos TOZD Predilnica: Celotni prihodek 571.540.822 821.796.656 143,8 — Materialni stroški 336.807.734 483.423.098 143,5 — Amortizacija 17.142.408 30.736.017 179,3 Porabljena sredstva 353.950.142 514.159.115 145,3 Doseženi dohodek 217.590.680 307.637.541 141,4 Davki, prisp. in ost. obv. 28.297.122 42.129.102 148,9 Del dohodka za DSSS 37.095.173 43.226.442 116,5 Čisti dohodek TOZD 152.198.385 222.281.997 146,0 Izplačani osebni dohodki 64.121.078 85.711.312 133,7 Ostanek čistega dohodka 88.077.307 136.570.685 155,1 Stanovanjski prispevki 5.502.788 7.331.439 133,2 Čisti ostanek za sklade 82.574.519 129.239.246 156,5 Začasna delitev: Rezervni sklad 5.439.767 7.690.939 141,4 Poslovni sklad 66.613.652 106.831.307 160,4 Sklad skupne porabe 10.521.100 14.717.000 139,9 TOZD Tkalnica: Celotni prihodek 485.614.296 791.854.069 163,1 — Materialni stroški 119.104.107 198.299.124 166,5 — Amortizacija 19.917.738 32.910.210 165,2 Porabljena sredstva 139.021.845 231.209.334 166,3 Doseženi dohodek 346.592.451 560.644.735 161,8 Davki, prisp. in ost. obv. 35.590.885 57.521.925' 161,6 Del dohodka za DSSS 59.087.581 78.776.723 133,3 Čisti dohodek TOZD 251.913.985 424.346.087 168,4 Izplačani osebni dohodki 108.163.316 146.571.548 135,5 Ostanek čistega dohodka 143.750.669 277.774.539 193,2 Stanovanjski prispevki 9.270.206 12.537.859 135,2 Čisti ostanek za sklade 134.480.463 265.236.680 197,2 Začasna delitev: Rezervni sklad 8.664.811 14.016.118 161,8 Poslovni sklad 108.773.852 226.893.562 208,6 Sklad skupne porabe 17.041.800 24.327.000 142,7 TOZD Plemenitilnica: Celotni prihodek 666.533.179 1.068.393.846 160,3 — Materialni stroški 345.644.320 618.343.491 178,9 — Amortizacija 9.640.179 22.565.943 234,1 Porabljena sredstva 355.284.499 640.909.434 180,4 Doseženi dohodek 311.248.680 427.484.412 137,3 Davki, prisp. in ost. obv. 37.197.660 49.807.453 133,9 Del dohodka za DSSS 53.062.124 60.066.240 113,2 Čisti dohodek TOZD 220.988.896 317.610.719 143,7 Izplačani osebni dohodki 79.225.103 103.486.418 130,6 Ostanek čistega dohodka 141.763.793 214.124.301 151,0 Stanovanjski prispevki 6.821.732 8.871.360 130,0 Čisti ostanek za sklade 134.942.061 205.252.941 152,1 Začasna delitev: Rezervni sklad' 7.781.217 10.687.110 137,3 Poslovni sklad 116.455.244 179.721.831 154,3 Sklad skupne porabe 10.705.600 14.844.000 138,7 DS Skupne službe: Celotni prihodek 149.244.877 182.069.405 122,0 Porabljena sredstva — — — Doseženi dohodek 149.244.877 182.069.405 122,0 Davki, prisp. in ost. obv. 20.919.201 24.408.109 116,7 Čisti dohodek DSSS 128.325.676 157.661.296 122,9 Izplačani osebni dohodki 101.315.522 126.643.240 125,0 Ostanek čistega dohodka 27.010.154 31.018.056 114,8 Stanovanjski prispevki 8.738.654 10.906.056 124,8 Čisti ostanek za sklade 18.271.500 20.112.000 110,1 Sklad skupne porabe 18.271.500 20.112.000 110,1 TOZD Prehrana in oddih: Celotni prihodek 32.959.209 46.512.417 141,1 — Materialni stroški 19.701.295 30.199.050 153,3 — Amortizacija 1.541.941 1.670.040 108,3 Porabljena sredstva 21.243.236 31.869.090 150,0 Doseženi dohodek 11.715.973 14.643.327 125,0 Davki, prisp. in ost. obv. 2.145.742 2.733.596 127,4 Čisti dohodek TOZD 9.570.231 11.909.731 124,4 Izplačani osebni dohodki 7.430.642 9.502.183 127,9 Ostanek čistega dohodka 2.139.589 2.407.548 112,5 Stanovanjski prispevki 640.678 810.716 126,5 Čisti ostanek za sklade 1.498.911 1.596.832 106,5 Začasna delitev: Rezervni sklad 292.899 366.083 125,0 Poslovni sklad 706.012 600.749 85,1 Sklad skupne porabe 500.000 630.000 126,0 Bogata športna sezona mladincev rali mladinci JŽT. Tudi ta turnir je bil odigran na igrišču v Struževem. Na tem turnirju smo imeli malo smole, tako da naša ekipa ni bila uvrščena v finale. Največ tekmovanj pa je potekalo v oktobru. 9.10. smo imeli strelski turnir ter tekmovanje z zračno puško. Prijavljenih je bilo 6 ekip. Zmagala je ekipa plemenitil-nice, druga je bila ekipa predilnice, tretja pa ekipa iz DSSS. 23. oktobra smo orga- nizirali tudi turnir v brzopo-teznem šahu. Vrsti red je bil naslednji: 1. mesto DSSS, 2. mesto plemenitilnica I in 3. mesto predilnica. 13. novembra pa je potekalo tekmovanje v namiznem tenisu. Tekmovanje je potekalo posamično, prijavilo pa se je tudi veliko tekmovalcev. Prvo mesto je zasedel Marjan Drinovec, drugo mesto Gregor Kralj, tretje pa Jovan Sedlarovič. Ilija Cvijanovič Zahvale Na športnem področju so bili mladinci letošnje leto dokaj aktivni. Udeležili so se in organizirali več različnih tekmovanj, bodisi med temeljnimi organizacijami ali pa v povezavi z mladino drugih delovnih organizacij. Kratek pregled in rezultati tekmovanj: Za dan mladosti, 25. maja smo organizirali tekmovanje v malem nogometu. Prijavljenih je bilo 8 ekip. Rezultati pa so bili naslednji: 1. ekipa tkalnice II 2. ekipa plemenitilnice II 3. ekipa predilnice Zmagovalnim ekipam so bile podeljene lepe spominske nagrade. 3. julija smo se udeležili turnirja v malem nogometu, ki ga je organizirala tovarna Sava. Prijavile so se 4 ekipe: Sava, UJV, JLA in Tekstilin-dus. Naša ekipa je zasedla drugo mesto in je prejela diplomo. 25. septembra smo organizirali turnir v malem nogometu. Turnir se je odigral na igrišču v Struževem. Prijavljenih je bilo 6 mladinskih ekip: Sava I, Sava II, JŽT in tri ekipe Tekstilindusa. Ekipa predilnice je osvojila 2. mesto, prva pa je bila Sava I. V mescu oktobru smo se udeležili turnirja v malem nogometu, ki so ga organizi- Ob nepričakovani izgubi dragega moža in skrbnega očeta FRANCA JAKLIČA se iskreno zahvaljujemo vsem njegovim sodelavcem in IO OOS TOZD Plemenitilnica — obrata II za poklonjeno cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja Darku Firederju za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala. žena Francka z otroki Ob boleči izgubi najine drage mame VIDE VALANČIČ se iskreno zahvaljujeva sodelavcem skladišča gotovega blaga, komercialnemu sektorju ter pripravi dela v ple-menitilnici I za poklonjeno cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Kristina Gros in Francka Valančič Ob smrti najine drage mame se vsem sodelavkam in sodelavcem iz plemenitilnice iskreno zahvaljujeva za venec in izrečeno sožalje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat lepa hvala. Jože Rozman in Cvetka Likozar Od osnovne šole BRATSTVO IN ENOTNOST Kranj smo prejeli zahvalo naslednje vsebine: V imenu učencev naše šole se vam zahvaljujemo za prejete tekstilne ostanke, katere bomo uporabljali pri izvajanju interesnih dejavnosti. Ob odhodu v pokoj se prisrčno zahvaljujem vsem svojim sodelavcem za prelepa darila in prijetno poslovitev ter želim ob tej priliki vsem skupaj še obilo uspeha pri nadaljnem delu in mnogo skupnega razumevanja. Metka Strniša Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD Predilnica naj lepše zahvaljujem za poklonjena darila, ki mi bodo ostala v dragem spominu na vse vas. Vsem skupaj želim še mngo delovnih uspehov. Vinko Vrhovnik Industrijskemu gasilskemu društvu Tekstilindus Kranj se iskreno zahvaljujem za prelepo darilo ob odhodu v pokoj. Ivan Kepec Sodelavcem tiskarne in barvne kuhinje se lepo zahvaljujem za darilo ob življenjskem jubileju. Urška Zver Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavcem in 10 OOS TOZD Predilnica za lepa poklonjena darila in jim ob tej priliki želim še veliko delovnih uspehov. Angela Galjot f 'N TEKSTILEC - glasilo delovnega kolektiva »Tekstilindus« Kranj — ureja glavni in odgovorni urednik Katarina Guštin in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Žarko Okorn — predsednik, Marija Varacha — podpredsednik in člani: Lojzka Sušnik, Janez Zrimšek, Anica Kern, Zdravko Žagar in Marija Hafnar. V J Zmagovalna strelska ekipa plemenitilnice I, najboljši strelec je bil Žarko Hašanin --------------------------------------------- Srečanje upokojencev bo 24. decembra Sindikalna organizacija bo letošnje srečanje upokojencev priredila 24. decembra, zato so v teku že vse priprave. Letošnje leto praznujemo 55-letnico obstoja delovne organizacije, zato smo se odločili, da bi dali srečanju malo bolj slovesen poudarek in prireditev organizirali tako, da bomo lahko vse upokojence povabili naenkrat. Prireditev bo zato organizirana na prostorih Gorenjskega sejma v Savskem logu. Upokojencem bomo pripravili darila, pogostitev ter kulturni in zabavni program. Predvidoma sredi decembra bomo poslali vsem vabila. Organizacijski odbor za pripravo srečanja želi, da bi se prireditve udeležili vsi upokojenci, kajti tokrat imamo možnost, da se snidemo vsi skupaj. Zaradi velikega števila upokojencev bodo na prireditvi prejeli darila samo tisti, ki so bodo srečanja tudi udeležili. Za vse ostale, ki se srečanja zaradi zdravstvenih ali drugih razlogov ne bodo mogli osehno udeležiti, pa bo na vabilu pojasnilo, kje in kdaj bodo lahko prejeli darilo. Oddaljenim upokojencem pa bodo tudi letos poslali darila po pošti. Organizacijski odbor v____________________________________________J Nagradna križanka 29. november 1. nagrada: 600,— dinarjev, 2. nagrada: 450,— dinarjev, 3. nagrada: 300,— dinarjev. Rešitve oddajte najkasneje do 20. decembra v uredniške skrinjice pri vratarju ali pa jih pošljite po pošti na uredništvo Tekstilca.