• • Učiteljice in naša organizacija Pred nekoliko dnevi je bila javnost obveščena o neki intervenciji »Akcijskega odbora učiteljic« v Beogradu na pristojnih mestih. Ta korak beograjskih učiteljic nam nudi priložnost, posvetiti zopet nekoliko pozornosti vprašanju naše skupne organizacije v odnosu do njenih ženskih članov. Res in neizbežno je, da se v vsaki organizaciji pojavljajo bodisi sporadično ali sistematično trenja in nezadovoljstva posameznikov ter da to ni prav nič omejeno na spolno heterogena in niti raa spolno homogena združenja. Različni značaji povzročajo vedno različna gledanja na organizacijsko delovanje. Vse to v bistvu ne more ovirati plodnega dela v združenju samem, ako so sicer člani disciplinirani ter zasledujejo vsi z dotiro voljo skupne koristne cilje svojega stanu. Nasprotno: različno gledanje in podkrepljena kritika sta najboljše jamstvo, da organizacija in njeno vodstvo ne otopita v starih izvoženih shemah, marveč dobivata prav od tega raznovrstnega pojmovanja vsakočasnih organizacijskih nalog vedno in vedno nove impulze in zamah plujočega življenja. Srečna organizacija, kjer zasledujejo člani z budnim očesom ne samo bolj ali manj smotrno taktiko svojega vodstva, ampak se tudi kritično poglabljajo v prostor in čas, v čijih mejah se more in mora vršiti delo njihovega združenja. Tako celostno pojmovanje članstva prinaša v stan in njegovo organizirano članstvo realne pobude, bogati ju ob novih spoznanjih in vzdržuje vse društveno življenje v stalnem vzponu in energičnem hotenju, vse to pa v dejansko dosegljivih mejah. Naša organizacija je enotno združenje vsega ljudskošolskega učiteljstva v državi. Brez ozira na politična, verska, plemenska in druga opredeljenja združuje vse pripadnike učiteljskega stanu v borbi za njihove skupne koristi. Boj za enakopravnost v dolžnostih in pravicah je najvišje načelo, po katerem ravna naša organizacija vse svoje delovanje. Za to enotno idejo gre! Solidarna povezanost v tej ideji mora biti glavno prizadevanje vseh včlanjenih učiteljev in učiteljic ter njihovega organizacijskega zastopstva. V tem skupnem vzgojnem in organizatoričnem prizadevanju ležita velika etična sila in pomen vsakega združenja in prav tako tudi našega. S tega stališča in zvesta svojemu načelu o potrebi enakopravnosti med vsemi pripadniki učiteljskega stanu je naša organizacija zahtevala tudi za učiteljice iste pravice kakor za učitelje. Kljub temu prizadevanju, za katerim je stala strnjena vrsta vsega učiteljstva, moramo žal ugotoviti, da za velik del naših tovarišic, t. j. za vse poročene učiteljice, to načelo še vedno ne velja. Naravno in logično je, da vlada med tako težko prizadetimi zaradi tega težko nerazpoloženje, ni pa logično, da se to nerazpoloženje obrača tu pa tam tudi proti svoji organizaciji iiii njenemu vodstvu, akoravno absorbira boj: za dosego enakopravnosti tudi v tem pogledu nenehno najboljše sile našega združenja. Našim tovarišicam, ki zasledujejo pozorno njegovo delo, ne moTe biti neznano, da ne mine nikdar kaka skupna manifestacija naše organizirane volje brez tehtnega poudarka v tej smeri. Če do sedaj še nismo uspeli, ne sledi iz tega, da bi se ta smoter posrečil, ko bi ga prizadete učiteljice skušale izvesti na lastno pest, s separatnim nastopom, brez moralne in materialne opore svojih tovarišev ter z lastno separatno organizacijo. Nasprotno je res: naše tovarišice morajo postoteriti svoj interes in sodelovanje v skupni organizaciji, kajti ločeni nastopi krepe samo tistega, proti kateremu so naperjeni. Z vsem tem nočemo trditi, da bi naše tovarišice ne imele tudi svojih posebnih želja in nalog, ki pripadajo njim kot učiteljicam v posebni meri in na paseben način. Za vse take potrebe imajo pa v okviru skupne organizacije dano največjo možnost in podporo, da se združujejo v posebnih odsekih in razpravljajo v njih nemotene in moralno podprte od skupne organizacije. Njihove utemeljene potrebe in zahteve bo skupna organizacija dvignila prav tako na skupni ščit ter jih zagovarjala z isto vehemenco kakor vse, kar je bilo v skupnih forumih sankcionirano kot naša bitna zahteva. V največjo korist njim in vsemu stanu bo, če bodo naše tovarišice pridno zbirale v svojih posebnih odsekih ter prinašale plodove svojih zaključkov in spoznanj na skupne manifestacije učiteljskih zahtev in želja ter pomagale tako po ločenih poteh in posvetovanjih pripravljati krepke skupne nastope.