Naročnina
maša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna štev. i Din.
UREDNIŠTVO — UPRAVA: pri g. ]os. Benko v M. Soboti telefon številka 8.
Stev. rač. poštne hran, 12.549
fzhaja vsako nedeljo
SftHJŠNt!
Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Cena oglasov
Na oglasni strani : cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15°/« dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračajo.
Murska Sobota, 2. oktobra 1938.
ŠTEV. 40.
V. ISTO m* im in hm a»iiMniiiinm in min
Zavezniki...
Češkoslovaški narod, ki stoji v vseh zadnjih mesecih v središču svetovnega dogajanja, bije svoj usodni boj, za svojo samostojnost. Za češko zemljo, ki je bila neštetokrat priča, junaških bojev svojih sinov za svobodo, vadljajo kakor za Kristušov plašč, po pretresljivi drami, ki se je začela za ceno tridesetih srebrnikov... Kljub temu, da je bil češki narod prisiljen, da privoli v okrnitev svojega ozemlja, še ni spregovoril zadnje besede in se ni udal temni usodi, ki so jo skovali njegovi prijatelji. Še nedavno je bil svet prepričan, da ima Češkoslovaška zaveznike na katere lahko gradi, zaupa in veruje v usodnih zgodovinskih urah, ki so se nevzdržljivo zgrinjali na evropskem severu. In tokrat, ko bi se morale pokazati obljube in besede zaveznikov in prijateljev v dejanjih so morali Čehi s strtim srcem priznati svetu : „Vsi so nas zapustili z nami je samo še Bog!..."
V mislih imamo dve velesili : Anglijo in Francijo, ki sta tolikokrat zatrjevale, da bodo ščitile Češkoslovaško, čuvale njeno samostojnost za ceno lastnih žrtev. Zadnji dogodki pa so pokazali, da so bile vse to prazne obljube, uvelo listje na hirajočem evropskem drevesu, ki je padlo na tla ob prvem vetru, ki je zavel po kontinentu. Upravičeno je vprašanje zakaj so to napravili in kaj jih je k temu napotilo. Odgovor ni težak.
Svojo zvesto zaveznico so žrtvovali, ker niso zadosti močni in se tega zavedajo ali pa jih je k temu napotilo mnenje, da se mora ohraniti svetovni mir za vsako ceno, četudi bi propadlo vse to, kar so zgradili (Anglija in Francija) z mirovnimi pogodbami po svetovni vojni. Mogoče pa jih je k temu napotila tudi velika odgovornost, ki bi jo prevzeli nase, če bi z grožnjo ali pa z oboroženo silo, zaščitili češkoslovaške interese in s tem izzvali novo svetovno klanje, ki bi pahnilo vesoljno človeštvo v prepad? To se lepo sliši in zveni silno krepostno, a čudno, da so do tega prepričanja prišli šele ob dvanajsti uri in šele takrat, ko so z združenimi močmi položili Češ-
koslovaško na operacijsko mizo. Pravi vzrok pa ne smemo iskati v tem, kakor ga tudi tukaj nihče ni iskal, ko je padla Adis Abeba in ko so začele molčeče abesin-ske množice po rimsko pozdravljati. Vedno bolj prihaja v ospredje resnica, da je namreč Češkoslovaška padla kot žrtev za nov načrt, ki so ga imeii angleški lordi že dolgo sestavljenega, a so samo čakali ugodnega trenutka, da žrtvujejo milijonski slovanski narod za svoje sebične namene. Do zadnjega trenutka so znali skrivati svoje karte, svet jim je slepo verjel in ni začutil peska, ki jim je padel v oči. Ko so spregledali, je bilo že prepozno, angleško seme je vzklilo: Anglija si hoče pridobiti kot zaveznico Nemčijo, na drugi strani se pogaja z Italijo in v ta krog hoče potegniti še osamljeno Francijo, ki je radi svoje zunanje politike, ki jo je vodila v zadnjih letih, zavozila na slepi tir. Bodoči mir v Evropi naj bi slonel na imenovanih velesilah. Na ta način hoče Anglija privezati predvsem Italijo na svojo stran, ki je v zadnjih letih resno ogrožala angleško pomorsko pot, ki vodi skozi Sredozemsko morje, do bogatih angleških kolonij v Indiji. Drama, ki se trenutno odigrava v osrčju Evrope, nosi pečat skrajne angleške sebičnosti.
Ob takem načinu postopanja z malimi narodi v Evropi, kakor se trenutno dogaja z Češkoslovaško, se upravičeno tudi nas lahko po-lašča bojazen. Naša država spada med one, ki nima sreče, da bi sedela v družbi velesil, ki oblačijo in vedrijo nad Evropo. Kam naj vprežemo naš voz, da nebo na milost in nemilost izročen prvemu večjemu viharju? Nekoč so se slovanski narodi zatekli pod zaščito mogočne matjuške Rusije, od katere so pričakovali odrešenje sveta. Danes pa je sama največji bolnik v Evropi, ki jo že dvajset let razjeda boljševizem in je nesposobna, da bi posegla v evropska dogajanja. Če bi še živeli oni ruski voditelji, ki so pustili svoja življenja na galiških poljanah, se zrušili pod streli komi-terne, se ne bi dogajalo v Evropi, da bi milijonski slovanski narod moral plačati s svojo samostojnostjo in bodočnostjo brezskrbno iztrebljenje indijskih plantaž.
Beograjska »Samouprava" je v
svojem članku, v katerem je obravnavala sedanje evropske politične zapletljaje pribila živo resnico, da je čehoslovaški slučaj velik opomin za vse male narode in manjše države v Evropi. Svoja izvajanja zaključuje z ugotovitvijo, da so dogodki, ki zadnja dva
POLI
Predsednik naše vlade dr. Milan Stojsdinovič se je pred dnevi sestal z rumunskirn zunanjim ministrom Comenom, ko se je vračal iz Ženeve preko Subotice v rumunsko prestolnico.
Notranji minister je izdal odlok, po katerem je v vsej državi prepove dano do nadaljaega vsa zborovanja, posvetovanja in sprevodi sploh, kakor tudi zbiranje ljudi po ulicah in ca drugih javnih mestih. Kdor bo postopal proti tej prepovedi bo kaznovan od 10 do 1500 Din globe a za pri-mer, da bi ne plačal denarne kazni z zaporom od enega do 30 dni.
Beograjski voditelji združene opozicije im?jo zadnje dni zopet številne sestanke, m katerih razpravljajo o politični situaciji v državi. Sklenili so, da bodo v kratkem priredili vrsto političnih shodov v črni gori in Sandžaku.
„V Evropi je nepovoljno stanje, toda okrcg nas so sami prijatelji. Zato nam ni treba misliti na vojsko. L3hko je nekaterim govoriti za vojno, toda to so ali liferanti ali pa vojni „zabu-šanti", ki niso okusili strshct vojne. Mi bi se mogli boriti prav tako kakor v letih 1912 in 1914, vendar samo ako bi bili ogroženi naii življenski interesi". To je izjavil naš prosvetni minister Magaraievič.
Minister za telesno vzgojo dr. Mirko Buič je podal ostavko na svoj položaj. Vrnil se je nazaj v Split, ker je bil imenovan za bana primorske banovine.
V zvezi z zadnjimi dogodki na Češkoslovaškem in z madžarskimi zahtevami po reviziji češkoslovaških mej piše beograjsko „ Vreme": ,.Madžari, ki postavljajo take zahteve, očividno mislijo, da so zaključili zmagovito vojno, po kateri se deli plen. Madžarski slučsj najboljše dokazuje, kako težko je kontrolirati pamet, ko se pojavijo prvi znaki smodnikovega dima. Mi mislimo, da bodo ostale želje Madžarov, samo želje tudi za bodoče čase in to tem bolj, ker si ne moremo misliti, da bi bile to želje uradne Madžarske.
Predsednik italijanske vlade Mussolini je ob potovanju po Primorskem prestopil našo državno mejo v
meseca vznemirjajo Evropo znova potrdili pravilnost zunanje politike, ki jo zadnja tri leta vodi v Jugoslaviji, dr. Milan Stojadi-novič in sedanja vlada, ki ima zasluge, da se ni dala zavesti mamljivim glasovom, temveč je poslušala samo glasove iz svojih vrst.
TIKA
Kačji vasi pri Planini pri Rakeku. V imenu naše vlade ga je tamkaj pozdravil ban dr. Natlačen, poleg njega ga je pozdravil tudi general Lukič, ter četa naših vojakov, ki je izkazala čast visokemu državniku. Mussolini se je zanima! za razmere pri nas, zlasti pa je pohvalil odlično stanje naše vojske. S tem obiskom se je znova potrdila vez med obema prijateljskima državama.
Narodne manjšine
v Srednji Evropi
Dramatični razvoj sudetske krize je postavil v ospredje zanimanja problem narodnih manjšin zlasti v Srednji Evropi. Zamotanost problema je v tem, da so v tem predelu sveta narodi tako pomešani, da med njimi ni mogoče potegniti jasne meje, posebno ne mej, fei bi ne puščale več nikakih narodnih manjšin v območju drugega naroda. Nadaljnja težkoča je v tem, da se jezikovne meje le redkokje krijejo s prirodnimi zemljepisnimi mejami. Srednja Evropa je bila v zgodovini torišče raznih narodov slovanskega, germanskega, romanskega in celo mongolskega izvora ter je zato še danes živ narodni mozaik. Po podatkih objektivnih znanstvenikov imajo srednjeevropske države naslednje narodne manjšine:
Nemčija: 1,100.000 Poljakov, 160 000 iužiških Srbov, 140 000Čeho-slovakov, od tega v bivši Avstriji 120 tisoč, dalje 15.000 Dancev, 8000 Fri-zov in 6000 Litovcev, k temu pa še na ozemlju bivše Avstrije 120 000 Slovencev in Hrvatov ter 13 000 Madžarov.
teikoslovaika: 3,230.000 Nemcev, 690 000 Madžarov, 540 000Rusi-nov in 60 000 Poljakov.
Poljska: 4 200.000 Rusinov, 1 milj. 200 000 Belorusov, 850 000 Nemcev, 80.000 Litoncev in 30 000Čehosl.
Madžarska: 480.000 Nemcev, 110 000 Slovakov, 80 000 Jugoslove-nov in 20 000 Rumunov.
Rumunlja: 1.000 000 Madžarov, 750 000 Nemcev, 450.000 Rusinov, 370.000 Bolgarov, 300.000 Rusov, 35 tisoč Poljakov, 48 000 Jugoslovenov in 27.000 Slovakov.
Italija: 600 000 Jugoslovenov in 250000 Nemcev.
Jugoslavija ima okrog enega milijona narodnih manjšin, od tega največ Nemcev in Madžarov, ki jih je vsakih okrog 400.000.
7 dni borbe za svetovni mir
GOVORI DRŽAVNIKOV, OPERE, PREDAVANJA
9 mm domu z mmmii
OD DIN 2.750 -
NA MALE MESEČNE OBROKE
Z DVOLETNIM JAMSTVOM
PRHE PREKMURSKE STROKOVNE RAD10DEL90NICE
NEMEC MU fflUiSl S0B0T9.
NORA
ORION
MINERVA
SACHSENWERK
STANDARD
TEF AG
SIERA
Brezobvezno predvajanje — zamenjava in prodaja rabljenih aparatov po ZELO UGODNIH CENAH IN POGOJIH Z DVOLETNIM JAMSTVOM. - NEMEC J. M. SOBOTA.
19.	septembra: Angleška in francoska vlada sprejmeta londonske predloge, ki odločajo odcepitev sudetskih krajev od ČSR, nevtralizac jo ČSR in mednarodna jamst?a za novo, okrnjeno ČSR.
20.	septembra: Češkoslovaška vlada ne odklanja novih predlogov v načelu, iznaša pa svoje pomisleke k njim in zahteva rama pojasnila. Ns meji prihaja do prvih napadov sudet-ske legije na čsl. ozemlje.
21.	septembra: Češkoslovaška vlada zaseda od jutra do 17, ure, ko izroči angleškemu poslaniku v Pragi na ponovr?o ultimativno intervencijo Anglije in Francije povoljen odgovor na angleško francoske predloge. Nov Chamberlainov razgovor s Hitlerjem je določen na dan 23. sept. tega leta v Godesbergu prš K81nu. Medtem so postavili zahteve po odcepitvi svojih manjšin od ČSR tudi Poljaki in Madžari.
22.	septembra: Novi Cham-berlainovi razgovori s H tlerjem v Godesbergu pri Kdlnu Chamberiain vztraja pri predlogih, ki jih je pod pritiskom Anglije in Francije sprejela ČSR kot skrajne koncesije. Ti predlogi se nanašajo na odstop sudetskega ozemlja z nemško večino. H tler razširi svo je zahteve tudi na madžarsko in polj sko manjšino, ki naj se tudi odcepita. Anglija in Francija te zahteve odklanjata. Zvečer je bila v Pragi sestavljena nova vlada pod vodstvom ar-madnega generala Sirovega.
23.	septembra: Nenadno obupno poslabšanje položaja. Chamberiain in Hitler se v Godesbergu ves dan nista sestala zaradi novih težkoč v pogajanjih. Zjutraj sta si izmenjala pismi, v katerih je prišlo do izraza nasprotje angleškega in nemškega stališča. Ponoči od 22. do 1.30 se poslednjič se-staneta' Hitler formulira svoje zahteve v posebnem memorandu ultimativnega značaja. Zvečer odredi češkoslovaška splošno mobilizacijo. Zastopniki slovaške ljudske stranke izdajo proglas na Slovake za skupno borbo za svobodo republike. Rusija zagrozi Poljski, da bo odpovedala pakt o nenapadanju.
24.	septembra: Prva jutranja poročila potrjujejo, da so pogajanja med Chamberlainom in Hitlerjem dokončno prekinjena. Francija odredi mobilizacijo 7 letnikov.
Med Hrvati
Mnogi trezni Hrvati, ki so do tega časa držali z njim, so se začeli od njega odvračati, opozicija je postajala vedno bolj očitna, hrvatske vrste so se z vsakim dnem bolj rahljale. Že do tedaj so bili znani spopadi med klerikalci in Vilderjevimi social-nimi-demokrati, ki jih je družila v isti fronti pravzaprav še samo dr. Mačkova oseba. Ponovno je grozilo, da bo prišlo med njimi do preloma. Najne-zadovoljnejši pa so začeli postajati frankovci, ki imajo posebno dosti pristašev med študenti in ostalo inteligenco. Že lansko leto so začeli postavljati frankovski študenti pri volitvah na zagrebški univerzi protiliste proti oficielnim listam HSS in so tudi na nekaterih fakultetah odnesli uspeh, čeprav se je HSS zvezala celo z levičarji, kar je frankovce samo še bolj razjarilo, kajti frankovci so stopro-centni hrvatski fašisti, ki vidijo svo)
25. septembra: Češkoslovaška vlada odklanja nove nemške zahteve. Tudi Anglija in Francija sta mnenja, da nemški pogoji niso osnova za sporazum. Praška vlada je v načelu pri stala, da ugodi poljskim zahtevata in da odstopi obmejno ozemlje, kjer prebiva nekaj tisoč Poljakov. Francoski ministerski predsednik Daladier in zu nanji minister sta ponovno odletela v London na važen posvet z tamošnji-mi državniki. 100 tisoč pripadnikov angleških delavskih organizacij je zah tevalo, da angleška vlada odkloni nove nemške zahteve. Madžarska je poklicala pod orožje tri letnike rezervistov tako, da ima trenutno 160.000 vojakov pod orožjem.
Sokolski proglas
za 9. oktober
Savez Sokola kraljevine Jugoslavije v Beogradu je izdal dne 16. septembra proglas vsem bratskim župam, društvom in četam, da proslave spomin štiriletnice smrti blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Jugo-slovensko sokolstvo se z bolestjo spominja tragičnega dogodka 9. oktobra 1934 Na ta dan morajo vse sokolske edinice dostojno komemorirati smrt blagopokojnega kralja ter izkazati zasluženo čast njegovemu spominu. Prepušča se bratskim edinicam, da po krajevnih razmerah izberejo najboljši način za čim dostojnejšo komemora-cijo. V kraj'h, ki so sedeži žup, je boljše, da komemoracijo izvede župa skupno z društvi, v onih krajih, kjer sta dve ali več društev, naj se prav tako združijo komemorsc^je. Vse edinice se morajo pr zadevat?, da bodo komemoracijam prisostvovali vsi člani.
Opozarjajo se vsa bratska društva, da je 9 oktober proglašen za dan so kolskega bratstva. Dolžnost nas vseh je, da na viden način in stvarno do kažemo svojo ljubezen do bratov, ki žive v nadlogah. Na dan sokolskega bratstva ne bi smel izostatl niti en član naše sokolske družine, ki ima možnost, da čeprav z manjšim prispevkom za socialni fond, ki je namenjen siromakom, stori svojo sokolsko bratsko dolžnost. Pokažimo svojo skrb in ljubezen v trenurku, ko so ti najbed nejši v največjem pomanjkanju S tem se bomo najbolje oddolžili blagopo-kojnemu kralju na dan njegove smrti.
vzor v Mussoliniju, zahtevajo samostojno hrvatsko kraljevino in se kot taki seveda nikakor ne morejo zlagati z levičarji. Frankovci so seveda tudi odločni nasprotniki Beograda in jih je novi Mačkov sporazum s srbijan-sko opozicijo samo ponovno razjaril. Posebno pa jih je ogorčil nedavni obisk dr. Mačka v Beogradu. Frankovci so celo začeli izdajati novi list BNezavisnost", ki je po svojih izpadih na dr. Mačka kmalu začela prekašati prejšnjo „Danico". Začela je očitati, da sedijo v vodstvu stranke sami nesposobni ljudje, ki še poleg vsega po rodu niti Hrvati niso. Dr. Maček in dr. šutej da sta Slovenca. Vilder da je Čeh, prvi svetovalec dr. Mačka, Žiga Scholl, pa da tudi ne more zakriti svojega židovskega po-kolenja. Take voditelje, da je treba odstraniti in začeti radikalnejšo politiko.
Proti Mačku je vstal tudi sin pokojnega Radiča, Vlatko Radič, za katerega je značilno, da ga vodstvo ni
Gradnja v Petanjcih
Delo na Petanjc h lepo napreduje Gradnja glavnega mostu čez Muro se še ni pričela, pač pa delo dobro napreduje pri zgraditvi nove ceste od Radenc do Mure. Tu se postavljajo potrebni profili, posekali so gozd, koder bo šla cesta, kopajo fundamente za propuste in pomožne mostove, zabijajo na teh mestih hlode globoko v zemljo, dovažajo gramoz in raznovrstni stavbeni materijal, ki ga postavljajo na kupe v bližini nove ceste. Postavili so tudi nekaj lop za shranjevanje orodja, strojev in drugega ma-terijala. Vsakdo lahko opazi, da gradnja dobro napreduje.
Dovožen stavbeni materijal je sicer v nevarnosti, da bi ga voda ob poplavah raznesla, vendar pa upajmo, da je Mura že dovolj poplavila spomladi in da sedaj poplave ne bo.
V minulem tednu so na levi obali reke na mestu, kjer bo postavljen most, odstranili dva mlina. To delo je bilo precej interesantno in je privabilo mnogo opazovalcev iz sosednjih Radenc in Petanjc, Posebno težko in mučno delo je bilo prestaviti precej velik mlin. ki je stal na obali. Navzdol so ga potegnili na valarjth tako spretno, da se ni prav nič poškodoval.
Tudi regulacija desnega brega reke, v bližini mesta kjer prevaža brod, dobro napreduje. Zadnja poplava je namreč tukaj odnesla v precejšnji dolžini mnogo obale. Ta vrzel se sedaj nadomešča z dovažn im materijalom. Najprej nasipajo plast gramoza, nato veje, ki drži gramoz skupaj, potem zopet plast gramoza in tako nsprej. Obalo bodo tudi obložili z velikimi cementnimi kamni, ki so tam že pripravljeni.
hotelo sprejeti v stranko. On sicer ne nastopa tako ostro, vendar pa popolnoma pravilno očita, da današnja HSS ni več ona, ki jo je ustvaril njegov oče, kar je tudi res. Ta trditev bi znala postati za dr. Mačka zelo ne varna. Pokojni Stjepan Radič je ustvaril HSS popolnoma na demokratičnih načelih, od katerih se pa današnja HSS vedno bolj oddaljuje, čeprav toliko bobnajo o demokraciji dr. Mačka, vendar on sam nikakor ne more zakriti nekaterih svojih diktatorskih pretensij, za katere pa on kot ostarel človek, pa tudi drugače, nikakor ni sposoben.
Zato ni čudno, da se ustanavlja novi hrvatski kmečki pokret. Vodil ga bo dr. Košutič. Deloma bo soglašal z politiko JRZ, kar je za hrvatske razmere značilno. Pa tudi sama stranka JRZ na Hrvatskem neprestano napreduje.
Poleg drugih napak je s toril dr. Maček tudi to, da je vzel v zaščito Žide, ki so mu ponujali denarna sred-
Pri gradnji ceste in predpripravah za gradnjo mostov, je sedaj zaposlenih približno 60 deiavcev. Tako v Petanjcih kakor v Radenc h postaja Čim-daije bolj živahne, posebno ob nedeljah in praznikih, bo si okoliško ljudstvo ogleduje potek in napredek dela. Dogotovitev prepotrebnega mostu bo doprinesla vsemu prebivalstvu severne Šlajerske in Prekmurja mnogo koristi, posebno pa onemu v Radencih, Petanjc h, Murski Soboti ter občinam v tej smeri. Z otvoritvijo neoviranega prometa na mostu, bo znatno oživel vsestranski obisk letoviščarjev v M. Soboti, pa tudi marsikateri Sobočanec bo še! večkrat na oddih v Radence. Znatno bo oživel tudi tovorni promet, ki bo v veliko korist vsemu prebivalstvu.
Slabo stanje cest u občini Huzma
Ne moremo si predstavljati uspešnega gospodarskega in kulturnega napredka tam, kjer so ceste v obupnem stanju. Občina Kuzma leži ob državni meji napram Nemčiji in Madžarski. Njene ceste so pa v obupnem stanju. Zlasti v zimskem in dolgotrajnem deževnem času so za vozovni promet neuporabne. Občina je prostrana. Njen teren je valovit, zemlja pa ilovnata. S svojo nizko davčno močjo, nezmore občina vzdr-žavati svoje dolge občinske poti tako, kakor bi bilo potrebno. Ljudstvo vesnic spadajoč.h pod to občino, je vsled s»ojih neuporabnih cest, večkrat v pogledu vozovnega prometa, popolnoma odrezano od ostalega sveta. Potrebno je podeliti občini Kuzma, v svrho temeljite poprave občinskih cest in raznih propustov, Izdatno denarno podporo ali pa dodeliti glavno občinsko cesto v urejevanje sreskemu cestnemu odboru. Poleg tega je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da je v interesu ugleda naše uprave ako so vsevrstne ceste v občinah na državni meji, vedno v dobrem stanju.
stva, ki jih je imel dr. Maček vedno manj, ker so začele podpore iz inozemstva vedno bolj izostajati. Židje pa niso nikjer bolj kot na Hrvatskem obsovraženi.
Seveda zato še ni rečeno, da bo dr. Maček pri prihodnjih volitvah po- ' ražen. Verjetno je celo, da bo doživel ponoven uspeh, ki pa se seveda s pe-tomajskim ne bo dal primerjati, pa še ta je problematičen, če se bo do takrat odtrgala frankovska stranka, ki se z vsakim dnem bolj javlja na obzorju. če bojo pa se odcepili frankovci, se bojo sigurno odcepili tudi klerikalci, tako da bi bila potem HSS zelo zelo oslabljena. Večino drži dr. Maček samo še pri kmetih, kar je tudi popolnoma razumljivo, če upoštevamo, da kmetje na Hrvatskem časopisov skoraj ne čitajo in se obveščajo, kaj se dogaja v Zagrebu, samo na političnih shodih, ki pa so večinoma še vedno samo od HSS. (Konec).
DOMAČE 9E5TI
Jurska Sob>°ta:
— Prireditev evang. ženskega društva je prav dobro uspela. Posebna atrakcija je bi! nastop mlade baletne plesalke L«Jy Legenstein. Mlada umetnica si je že v prvih trenutkih pridobila slmpat je obSirstva in po posameznih točkah navdušenja občinstva m poznaio ne konca ne kraja. Njen program je bil zelo pester, vsebinsko odličen, temperamentna in tehnično dovršena izvedba pa je pustila pri gledalcih globok vtis. Nivo prireditve je močno dvignila odlična godba, ki ima velik delež v tem, da se je občinstvo zadovoljno vračalo s tega res prvorazrednega družabnega večera. Škoda je le, da gotovi krogi niso bili na prireditvi v takem številu, kot bi bito to upravičeno želeti, saj so baš prirediteljice tiste, ki so vedno radevolje podpirale prireditve mnogih soboških društev.
V. D. PRIMARIJ
Dr. MIRKO HOUŠKA
SPECIALIST ZA NOTRANJE BOLEZNI ORDINIRA V MURSKI SOBOTI
RADGONSKA CESTA 3.
—	Sobota ima v zadnjem času skoro vsak teden kakšno senzacijo. Tako n. pr. so Sobočani prišli ob znanega »nebotičnika", občinske mostne tehtnice. Poročali smo že, da je občina zaključila nabavo moderne mostne tehtnice. Ta bo sedaj montirana ob novem prizidku trgovine ge. Ane Cdr, ki dokončuje baš te dni vsa gradbena dela tega prizidka. Tudi cesta do tehtnice bo izpeljena po principih velikcmestnih bulevarov in ne bo kmalu v dravski banovini takega mesta, ki bo, kar se širine tiče, imelo tako širokih reguliranih ulic kot jih imamo v Soboti. Radovedni smo le kako bo naša agilna občinska uprava izregu-liraia prostor na ovinku Aleksandrove ulice in Lendavske ceste, kjer nastane s premaknitvijo občinske tehtnice in z regulirano Aleksandrovo ulico, velik prostor, podoben malemu trgu.
—	Slišali smo, da se je baje tudi »Bata" odločila, da postavi v Soboti v skorajšnjem času svojo palačo. Ko smo bili le malo bolj radovedni in se pozanimali za stvar, smo dobili po ovinkih informacije, da se je res Bata v principu odločila, da postavi v Soboti primerno monumentalno zgradbo. Trenutno ima podjetje tudi precejšnje izdatke pri gradbenih delih palače v Ljubljani. Upamo pa ie, da začetkom prihodnjega leta, dobi »Trgovski dom" zidanega tovariša.
—	Sedaj ko je v Soboti dokaj živahno okoli raznih gradbenih del in dobiva Sobota počasi v resnici velemestno lice, posebno če pogledamo tako tja proti Aleksandrovi ulici, se vprašamo, mar ne bi bilo prav in dobro, da povabi občina nekatere hiine posestnike, naj bi ti vendarle nekaj pokrenili, da svoje pritlikave
hiše počedijo. Radovedni smo kakšno stslišče bodo k temu zavzeli občinski očetje, ki imajo tudi za olepšavo mesta doksj uplivno besedo.
—	Gradbena dela pri »Trgovskem domu" v Soboti vidno na predujejo. Mnogo občinstva se zbira na gradbenem prostoru, kjer z vidnim interesom in z živahno kritiko zašle duje posamezne faze gradbenih del. Pri polaganju temeljev, ki so približno za meter pod ,, vodno gladino" tuScajšne talne vode, je imel gradbenik mnrgo svetovalcev, kako se naj bi ta dela izvršila, da ne bo voda vdrla v kletne prostore. Razume se, da je bil g. Sraka vsem svetovalcem zelo hvaležen, posebno pa naši nadebudni mla diui, ki si je postayijanje temeijev »pod vodno gladino" čisto drugače predstavljala. Ker pa je g. Sraka kot strokovnjak za taka dela, položil betonsko ploščo »na oko" tako enostavno, so številni svetovalci prišli kasneje tudi do enostavnega zaključka, da je prav za prav vse tako »einfch", samo znati je treba. Danes bo končana betonska plošča nad kletjo. Do sem je bilo vse delo radi neugodnega terena zelo zamudno. Od betonske plošče nad kletjo naprej, bodo grad bena dela mnogo hitreje napredovala.
—	Požar. Pri nas v M. Soboti so redki požari. Tu in tam se pa le pripetijo. V soboto 24. septembra ponoči je izbruhnil požar na podstrešju poslopja g. Raicha v Slovenski ulici. Sosedje in gasilci so takoj prihiteli na požarišče in so požar pogasili. Zgorela je le streha in nekaj slame. Vzrok požara ni znan. Poslopje je bilo zavarovano.
—	Gradbeno gibanje. Ob Rad gonski cesti so v lanskem in letošnjem letu sezidali precej poslopij. Le škoda, da so nekatera pritlična, a dru ga enonadstropna, lepše bi pa bilo, ako bi bila vsa enonadstropna. Tudi na drugih mestih so v zadnjih dveh letih sezidali precej stanovanjskih zgradb, vendar se gradbeno gibanje ne razvija tako, kakor bi bilo za naše mesto potrebno. Mnogo je lastnikov stavbenih parcel, ki bi z ozirom na svoje premožno stanje, lahko zidali, kar pa najbrže iz špekulantnih razlogov nočejo.
—	»Neodvisno gledališče" gostuje v Murski Soboti. Po uspelih nastopih v Mariboru in Ptuju bo prišla sedaj k nam avantgardna gledališka skupina iz Maribora, ki jo vodi režiser Žižek. Ta mladi talent je študiral 3 leta v edino svobodnem kulturnem centru Srednje Evrope, v Pragi, kjer je delal pri E. F. Burianu, ki vodi najnaprednejše evropsko gledališče D 38. G. Žižek je sodeloval v Pragi tudi pri snimanju filmov, kar kaže njegovo vsestransko sposobnost. Sedaj se je vrnil med nas, Slovence, da našemu gledališču novo vsebino, porojeno iz narodnega duha. Temu se približuje s čisto svojstvenim načinom igranja, ki korenini v ljudski glumi. Zato nam je Žižkov teater zelo blizu. To se je pokazalo pri predstavah v Mariboru in Ptuju, kjer je občinstvo uprizoritve z navdušenjem sprejeto. Avantgardisti so prizorih tam stiroki-
tajsko dramsko pesnitev neznanega a?torja „Bres£ov cvet" ter odlomek iz Shskespearjevega »Sna kresne noči". Z obema predstavama nameravajo nastopiti v nedeljo, 2. oktobra v murskosoboškem Sokolskem domu.
— Dolgo časa je že navoženo kamenje ob cesti proti kolodvoru. Namenjeno ie za zboljšanje in razširjanje le ceste. Vse to b! se morda že izvršilo, ako bi imel cestni odbor valjar na razpolago. Sedaj, ko je valjar do spel in bil preizkušen, se je z delom na razširjanju ceste začelo in upamo, da bo v kratkem času tudi ta del ceste zgotovljen. Na vrsto naj pride potem poprava ceste v Slovenski uli • cl, kajti cesta v tej ulici je res v obupnem stanju. To se posebno opazi v deževnem in zimskem času, ko je tam blato v takem obsegu, da ga ni mogoče pregaziti.
MED. UNIV.
Dr. ŠARUGA RUDOLF
ZDRAVNIK je odprl privatno zdravniško prakso v GORNJI LENDAVI.
-	Velika tombola v nedeljo dne 9. oktobra ob dveh popoldne v Mur ski Soboti na glavnem trgu. 20 tomboli Srečka 3 Din! 1000 drugih dobitkov. Prva tombola: motorno kolo »Zundapp" DB luxus 200 cm. Siedi: šivalni stroj, deset koles, slamorezni-ca itd. Ta tombola bo dosedaj v Prek. murju največja. Oziralo se je pa društvo na to, da naj ne bo samo eden presrečen izbranec, ampak naj jih bo kar dvajset. Zato je razen prvega dobitka, ki stane 9500 Din, dalo še 19 drugih tombol, izmed katerih so nekatere vredne okoli 3000 Din, druge tisoč, nekatere pa do 500 dinarjev. Razen tega bodo dobitki na petorke in Četverice ne kaki manj vredni lončeni ali porcelanski izdelki, ampak lepi kosi šteta in platna. Računajoč na to, da je vrednost tomboiskih dobitkov 35.000 Din, je znižana cena tombolskim kartam na minimum, ker stanejo samo 3 Din. Vsemu občinstvu, ki bo igraio pri tej tomboli zagotavlja tombolski odbor, da se bo tombola brez zavlačevanja nadaljevala in najkasneje okoli pete ure končala, da se lahko vsak ali z vlakom ali s kolesom pravočasno vrne na svoj dom.
^ Tečaj nemščine. Z ozirom na svoječasno objavo javljamo, da je Okrožje dovolilo Drutšvu kmečkih fantov in deklet v Crnelavcih organizacijo zimskega tečaja nemščine. Kdaj se bo tečaj začel, bomo pravočasno javili. Do takrat prosimo, da vložijo vsi interesenti pismene prošnje na društvo v Črnelavcih. Ker ne delamo nikjer razlike, je dovoljena udeležba tečaja vsakomur, zlasti pa kmečkim fantom in deklinam. — DKFID Črne-lavci—Veščica.
—	Radenci. G. Lazar Miloševič, zastopnik komandirja orožniške postaje, je bil pred kratkim povišan v naredniški čin. Čestitamo I G. Miloševič je nekaj časa služil tudi pri nas in sicer na Tišini, kjer si je radi korektnega postopanja pridobil splošen ugled.
V najem sb da ^Sa"^'^^"**
Istotam se proda dobro ohranjena spalnioa po ztio nizki ceni. M. Sobota, Stara ul. U.
Cnhn iibm v centru mesta, ki je zadosti HUDO lallDUl prostorna, lepo opremljena, zračna in suha. Naslov v uredništvu.
Gornja Radgona :
Nujna potreba po strožjih policijskih predpisih. Trg Gornja Radgona je radi svoje obmejne lege in gospodarskega središča precej prometen kraj in zlasti v poletni dobi poln tuzemskih in inozemskih motornih vozil. Glavne prometne ceste skozi trg so vijugaste in nikakor pripravne za dirkanja, kakoršna počenjajo zlasti številni domač! pa tudi tuji vozniki rno-tornih vozil, ki se na tozadevne opozorilne napisne table v trgu niti naj-manja ne ozirajo. Po večini vozijo z nenavadno brzino po 40, 50 km p» še več skozi trg z neznosnim ropotom ne glede na to, da ogrožajo tudi ves o-stali promet. Da je temu tako, pričajo številne nesreče karambolov v tukajšnji okolici, koder v zljo isti motorni vozniki še s 100% brzino od one skozi trg. Na Spodnjem grisu so nameščeni večinoma vsi državni uradi, kakor sodišče, davčna uprava, poštni urad, carinarnica, notarijat in dr., kjer je uradovanje radi številnih neznosnih ropotov nekaterih motornih voznikov marsikaterikrat celo ovirano, da pa je v nočnih urah kaljen mir, je evidentno. Med temi vozniki pa so v prvi vrsti taki, ki sploh nimajo potrebne usposobljenosti za svoja vozila, kar je najbrže vzrok neizvrševanju policij-skik predpisov. Topogledno bi biio potrebno nekaj več strožje kontrole ter smo mnenja, da bi bile številne tozadevne kazni gotovo lep vir do* hodkov občine.
— Tudi v obmejni Gor. Radgoni bo gradil Bata. Ob priliki zadnjih velikih proslav osvobojenja v Gornji Radgoni je član občinske uprave g. Joža Hrastelj kot zastopnik občine v svojem govoru omenil, da je postavitev spomenika Radgonskim žrtvam in Maistrovim borcem za leto 1939 za-sigurana. Tozadevni pripravljalni odbor je po nasvetu strokovnjaka določil kot najprimernejši prostor sejmišč-ni prostor pred farno cerkvijo, kateri bo popolnoma preurejen. Odstranjena bodo kostanjeva drevesa, poslopje mežnarije pa porušeno. Od glavne banovinske ceste bodo vodila navzgor pred cerkev dvojna betonska stopnjiš-ča, med stopnjišči pa bo stal irnpo-zanten spomenik. S to nameravano preureditvijo bo pročelje farne cerkve dobilo popolnoma novo lice, ob enem pa bo postal ta prostor kot pravi tržni center našega obmejnega trga. S to nameravano prireditvijo tega prostora pa so ostala sosedna stavbišča v ceni znatno pridobila. Pojavili so se številni reflektantje iz obrtniških krogov za nakup stavbišč v tej bližini. Eno najlepših stavbišč poleg vile Dr. Breznika je kupil od mizarskega mojstra Karola Hojs za tvrdko Bata njegov poslovodja Plavčak Anton. Tvrdka Bata namerava na tem mestu zgraditi takoj v spomladi leta 1939 povsem moderno dvonadstropno hišo, v kateri bodo poleg prostornih modernih prodajaln tvrdke Bata tudi komfortna stanovanja za nameščence. Ta moderna stavba bo stala nasproti stopnjišču pred cerkvenim sejmiščem.
HHHlllHIHHUIHHIBIIIiHIHIIIIWHHHnillHlilWllli>lflUltttWIWH
PRESELIL SEN
TPr.m/.MA 7 »CČAMII^
BLAGOM in MLEKARN^F^
na RADGONSKO CEITO
(v hišo bivše trgovine A. Ffirst in SinJ^Br
Priporočam se cenjenim odMafeeni
HORVAT GEWr
trgovina z mešanim blagom in mlekarna MURSKA SOBOTA.
Heprilihe pri prodaji sadja
Na kmetijsko zbornico prihajajo pritožbe kmetov-sadjarjev, da jih trgovci, ki kupujejo od njih sadje za izvoz izrabljajo in odirajo. Dogaja se sledeče:
Trgovec se pogodi s kmetom za dobavo sadja določene vrste in kakovosti za izvoz po v naprej dcgo vorjeni ceni. Kmet se drži pogodbe in stalno nabira In sortira svoje sadje. Ko pa sadje pripelje trgovcu, se pa ta kratkomalo ztnisli, da sadje ne od govarja dogovoru in skuša tako izpodbijati pogojeno ceno.
Kmetu ne preostane drugo, kot da sadje pelje nazaj domov ali pa da pristane na znižano ceno. Tako postopanje izvoznikov sadja s kmeti je popolnoma protizakonito in kgznivo.
Sadjar ima pravno dve možnosti, da se zavaruje proti takemu izkoriš-čevanju: 1. da se obrne na sodišče in zahteva od njega razsodbo ali pa 2. da se pri kupoprodajni pogodbi dogovori s trgovcem, kdo bo v primeru spora razsodil ali blago ustreza dogovoru.
Kmetijska zbornica je že začela zbirati o tej stvari točne podatke ter pokrenila akcijo pri kr. banski upravi in ministrstvu, da se uredba o kontroli sadja za izvoz izpopolni tako, da bodo z njo zaščiteni tudi interesi kmetov.
Izpopolnjena uredba naj bi določila obvezno razsodišče, ki bo v primeru spora ugotavljala, ali sadje ustreza dogovoru ali ne. Kmetje naj vse primere, ko jih izvozniki na take ali slične načine Izkoriščajo, javijo kmetijski zbornici, da bo lahko trgovskemu ministru predlagala, da takim trgovcem vzame izvozno dovoljenje.
Kmetom se pa priporoča naj bodo solidni in naj se vedno točno drže dovora ter naj dostavljajo trgovcu le tako blago, za kakoršnega so se pogodili. Le v primeru, če so sami pošteni, lahko zahtevajo poštenosti tudi od trgovca.
Nogomet.
Želežničar : Mura 5:1 (2:1)
Na Železnlčarjevera stadionu v Mariboru se je v nedeljo odigrala prvenstvena tekma med Železničarjem in Muro, v kateri je Železničar z daleko boljšo igro sigurno premagal Murino enajstorico.
Železničar sicer ni v svoji »stari* dobri formi in je z veliko srečo dosegel oba gola v prvem polčasu ter je v drugem polčasu celo izenačenje viselo na zelo tanki niti — pri stanju 3;1 so pa Muraši močno popustili ter jpredali iaicijativo nasprotniku.
Mura te bolehata na celi črti. Odličen |je bit vratar J and!, ki ima edino drdigLgol na vesti, branilca sta bila precfj nesigurna, v krilski vrsti sta bila zfelo dobra šriftipf in Šonaja, požrtvovalen tudi Hojer. V napadu pa je bila cela vrsta slabih točk. Pevec se je sicer trudil, oškodoval pa je svo-
NOVOST	NOVOST
Dospeli so najnovejši in najmodernejši radio aparati:
RADIONE HORNVPHON	B R A U N
MEDIATOR
Aparate Vam prevajam na domu, brez vsake obveze za nakup.
Zastarele aparate ugodno zamenjam. Aparate dobite na 18. mes. obrokov. CENE NISKE!	ZAHTEVAJTE PONUDBE!
Velika izbira Šivalnih strojev od 1525 Din naprej. Pisalni stroji od 1750 Din.
ŠTIVAN ERUEST, i^Sl^H: Murslio Sobota
Sedaj: ZVEZNA ULICA 2.,
radio aparati motorna vozila itd. od 1. oktobra naprej v novi hiši na GLAVNEM TRGU.
je moštvo s svojimi nepotrebnimi cff side pozicijami, Stare je popolnoma Izven forme, center ni bil vodja napada, ne pretiravamo ako trdimo, da je dobesedno »počival* na igrišču, Če-bulj je imel izrazito smolo pri podajanju žog, Čagran je igral močno pod svojo formo. Mura je zaigrala tako, da je morala kočno kloniti pred boljšim nasprotnikom. Murašem je manjkal predvsem zdrav start.
Poraz naj bo enajstorici memento, da se bodo igralci v bodoče bolj potrudili. To so dolžni klubu in svoji zvesti publiki.
Zadnji klic naj velja: kdor hoče sabotirati, naj zapusti Murino vrsto 1
Tekma se je odigrala fair in jo so dil ss. g. Vrhovnik iz Maribora.
DERBY : Mura-Maribor.
V nedeljo, dne 2 oktobra 1938 po poldne ob pol 4 uri bo na Murinem stadionu v Murski Soboti prvenstvena nogometna tekma med domačo Muro in ISSK Maribor.
Maribor je kljub neuspehu proti ČSK In Slaviji, četudi se čudno sliši v od lični formi. Proti ČSK je bil Maribor v absolutni premoči — streljal je reci in piši 24 kotov, dobesedno blokiral nasprotnikova vrata in je samo zaradi neverjetne smole Izgubil 0:1. Proti Sla vlji so bili Mariborčani gospodarji na terenu, po izredno veliki smoli pa ni so megli zabiti zmagonosnega gola. Po teh neuspehih bo Maribor napei vse sile. da odnese iz Murske Sobote dve dragoceni točki. Muraši pa tega ne smejo dovoliti, zato naj napnejo vse svoje sile in voljo, da to preprečijo.
Športna publika bo imela priliko videti zelo napeto in zanimivo borbo.
Izdelovanja Združbe trgovcev 9 Murski Soboti.
Pravilnik o poslovnih knjižicah — legitimacijah — za namei čenče in delavce.
V »Službenem listu" z dne 17. t. m. je objavljen pravilnik o legitima cijah za nameščence. Ta pravilnik stopa v veljavo dne 28. septembra t. 1. in morajo poslovati od tega dne naprej po njem vsa združenja trgovcev in obrtnikov.
Po tem pravilniku morajo biti vsi nameščenci v posesti predpisane legitimacije. Stare že izdane poslovne knji žice se morajo zamenjati najkasneje do 31. decembra 1939. Nameščenci, ki so zavezani v zavarovanje pri Po
kojninskem zavodu, dobijo na prešnjo posebne legštimacje.
Združenje opezarja vse člane, ki zaposlujejo nameščence, da se tako pri sprejemanju nameščencev kakor tudi pri odjavah, ravnajo po določilih zgoraj omenjenega pravilnika, to se pravi, da zahtevajo od vsakega nameščenca pri vstopu v službo predložitev predpisane legitimacije.
Legitimacije izdaje in vidira uprava združenja.
BUDILKE
najboljše marke
JUNGHANS, - KIENCLE, - MAUTHE —
že od . . Din 50.*
brez zvonca Ditl 30«"
žepne ure od.....Din 40*'
z dvoletno pismeno garancijo.
DITTRICH FRANJO
MURSKA SOBOTA, Aleksandrova cesta 25.
HBLO!
P r odam posestvo
s stanovanjsko hišo in gospodarskim poslopjem vse v dobrem stanju, 5 kat. oralov prvovrstnih njiv in travnikov ter lep sadovnjak. Cena 30 tisoč dinarjev. Nahaja se pol ure od cerkve Sv. Tomaža v Slovenskih goricah. Poizve se pri trgovcu IGNAC KRAČUN pri Sv. Tomažu.
Za vse izolacije proti vodi, vlagi in za hitro vezavo cementa
BETONIT
Za vlago nepropustni notranji in zunanji omet
Izolator
BETONIT,
kem. isd. Maribor
(Zahtevajte navodila.)
Zaloga MURSKA SOBOTA, Aleksandrova c. 19. (pri Fafliku)
Posl. št. I 261/38
Dražbeni oklic
Dne 18. novembra 1938 ob 11 uri dop. bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin gozdov, njiv, in vrta.
Zemljiška knjiga Moravci V« v'- 4t. 531, 569 ter i/2 vl. št 549, 553 in 616.
Cenilna vrednost: 6119 Din.
Najmanjši ponudek: 8079 Din 32 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, so priglasiti sodišču najpozneje pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Ohrajno sodišče v Murshi Soboti
odd. IV., dne 16. sept. 1938
I 1129/37
Dražbeni oklic
Dne 8. novembra 1938 ob 11. uri dopoldne bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin, gozd.
Zemljiška knjiga: Cepinci 1/3 vl. št. 510.
Cenilna vrednost: 3600 Din.
Najmanjši ponudek: 2400 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Ohrajno sodišče v Murshi Soboti
oddelek IV. dne 16 septembra 1938.
I. 106'38-5
Dražbeni oklic
Dne 8. novembra 1938 ob 9. uri dopoldne bo pri tem sodišu v sobi št. 18 dražba nepremičnin: hiše, njiv, travnikov itd.
Zemljiška knjiga: Sv. Jurij 1/7 vl. št. 70, 229, 339, 1/4 vl. št. 72, 78, 181.
Cenilna vrednost: 2121 Din 20 p, manj dosmrtni užitek Perša Neže, ki se ceni na 425 Din, torej znaša čista cenilna vrednost 1696 Din 20 p.
Vrednost pritiklin: 242 Din 85 p.
Najmanjši ponudek: 1413 Din 88 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe so priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Ohrajno sodišče n Murshi Soboti,
odd. IV., dne 16. septembra 1938. --
I 1476/37
Dražbeni oklic
Dne 8. novembra 1938 ob 10. uri dopoldne bo pri tem sodišču v sobi štev. 18 dražba nepremičnin: hiše, njiv, gozda in travnikov.
Zemljiška knjiga: Dolič V2 vl. št. 35 in »/4 vl. št 36.
Cenilna vrednost: 13.197 Din.
Najmanjši ponudek : 8798 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Ohrajno sodišče b Murshi Soboti.
odd. IV„ dne 15. sept. 1938.
I. 1509/36
Dražbeni oklic
Dne 8. novembra 1938 ob 8. uri dopoldne bo pri tem sodišču v sobi štev 18. dražba nepremičnin : hiše, njiv, travnikov, gramozne jame.
Zemljiška knjiga: Kupšinci celi v!, št. 68 in 226 ter 4/267 vl. št. 75.
Cenilna vrednost: 8305 Din.
Najmanjši ponudek: 5536 Din 66 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je napit na uradni deski tega sodišča.
Ohrajno sodišče g Murshi Soboti,
odd. IV., dne 16. sept. 1938.
Posl. št. I 123/38
Dražbeni oklic
Dne 18. novembra 1938 ob 10. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: hiše, sadovnjaka, njiv, gozdov, travnikov.
Zemljiška knjiga: Ivanjševci	vl. št.
54, 64, 3/4 vl. št. 58, 3/8 vl. št. 62, »/«0 vl. št. 101, 102, 109, 111, 115, 117, 118, 129, 130 in 121, V320 vl. št. 127, »/so vi. št. 128.
Cenilna vrednost: 10 544 Din 25 p.
Vrednost pritiklin: 4600 Din.
Najmanjši ponudek: 7029 Din 50 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, so priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Ohralno sodišča 1 Murshi Soboti
odd. IV., dne 16. sept. 1938»