-248 Zabavno berilo. Pogovor Ljubljanskega „turčina", Slovana in pravičnega Nemca o dogodbah na jugu. (Kraj: Ljubljanska kavarna.) Turčin (prebravši „N. fr. Presse'1). No, pa 80 le zopet ti pritlikovci Srbski dobro otepeni bili, ha, ha! Slovan. Kje li? V novi „Pressi" morda! V „Po-litikiu, „Obzoru" in slovenskih časnikih se bere ravno nasprotno. Nemec. Tudi Dunajski „Tagblatt", čegar poročila so bila do zdaj skoro brez izjeme resnična, piše o zmagi Srbov in Črnogorcev. Turčin. Smešno! Kdo bo takim listom verjel, kdo jih celo bral! Jaz verjamem le „N. Fr. Presse", našemu „Tagblattu" — Slovan. In drugim „turškim" listom. To so vam evangelij! Turčin. Da so Srbi tepeni, prav je! Zakaj se pa puntajo in se drznejo mir kaliti vsi Evropi? Naj jih le potolče Turek, da bo mir. Slovan. Tako ?! Javni mir kaliti? Po tem takem bi se na pr. jaz, če me ponoči v sredi mesta kdo napade, ne bi smel braniti, še manj pa ljudi na pomoč klicati, ker bi s tem kalil javni mir, ampak mirno trpeti^ da me silovitež oropa, zadavi ali mi grlo prereže! Lepa logika ta! Nemec. Pravo ste povedali! Turčin (jezen). Kaj? tudi vi, po rodu Nemec, ki nobene slovenske besede ne znate, trobite v rog pan-slavistov? Nemec (mirno). Jaz sem človek in privoščim vsakemu to, česar želim sam sebi. Take osode pa, ka-koršno imajo kristijani pod Turškim polomesecem , ne bi privoščil še psu ne. Turčin. Haba! Toraj tudi vi verjamete to, kar panslavistični listi lažejo o trpinčenji ušivega in svinjskega rodu na jugu? Nemec. Milovati vas res moram, da še abecedar niste o zgodovini. Slovan. Vsak omikan človek vć, da pod Turško pestjo kristijanom ni živeti, vsaj so jim le „gjauri" — psi. Kdor tega ne verjame, naj le za poskušnjo gre* v kako Bolgarsko vas med kristijane. Potem, ko bi — in če bi — nazaj prišel, bi drugo pesem pel. Turčin. Prazne besede! Slovanom se prav dobro godi pod Turško vlado. Nagib punta je ves drug. Radi bi dobili gospodstvo v roke; po njem se spenjajo! A Slovani se morajo pri tleh držati, peruti jim morajo biti pristrižene. Nemec. Zakaj ? Turčin. Zato, da previsoko ne zlete" in ne postanejo nevarni Evropi. Slovan. Nevarni? Zakaj? Mislite mar, da Slovan zatira druge narode, enako Turkom in Magjarom? Slovani so mirne in dobre duše, še predobre; dokaz temu je to, da povsod trpe* celo ljudi med sabo, ki jim nagajajo, kolikor morejo, jih črtijo in jim škodujejo o vsaki priliki. Turčin (jezen). Mar to meri nä-me? Slovan. Kogar srbi, naj se praska. Nemec. Tudi jaz nisem te misli, da so Slovani nevarni komu, marveč reči moram, da so mirni in dobri ]JudJe" . ...... Turčin. Pa preveč jih je. Ce bi jim drugi ne sedeli na vratu, zrastli bi kmalu nam čez glavo in nas zadušili. Nemec. Preveč jih je, pravite? Menda le toliko, kolikor jih Bog vstvari. Ali pa zato, ker jih je veliko, morajo biti tlačeni? Jaz mislim, da prav zarad tega imeli bi biti samostojni. Slovan. Kaj bi rekli vi, prijatelj Turkov, ako bi trpini na Turškem bili slučajno Nemci in ne Slovani? Turčin. To je preneumno vprašanje. Slovan. Ne, ne, — le sitno je za vas, ker ne morete ali marveč nočete dati na nj odgovora, s katerim bi sami sebe obsodili. Nemec. Turek ni za Evropo, ker se ne dd kultivirati, to je dognana reč. Za podložnike bi jaz njemu dal k večemu tiste ljudi, katere mi zarad hudodelstev zdaj po ječah in kaznilnicah redimo. Nedolžnih ljudi pa ne, naj si bodo katerega koli naroda. Je li človek slabši ali mar zasluži manj človeških pravic, če ni rojen, na priliko, v Berolinu ali Monakovem, ampak v kaki Bosniški, Bolgarski ali Hercegovinski vasi, Če tedaj ne govori nemški, ampak slovanski? Ali more on kaj J7.ft ttl 9 Slovan. Dobro, prav dobro! To je človeško mišljenje. Turčin. Nemški narod razširja pravo kulturo v našem cesarstvu. Slovan. Iz vaših ust — ne zamerite — kipi neka surovost in ošabnost, za katero nevednost ni daleč. Pa zakaj so Nemci v obče bolj omikani od Turških Slovanov? Ali ne zato, ker so imeli priliko se izobraziti? Ali bi pa bili taki, če bi bili sto in sto let morali nositi Turški jarem, ki jim ne dovoljuje šol in sploh nie ne stori za njihov poduk? Ali niso v omiki zdaj Nemcem enaki, ali jih še cel6 prekose tisti slovanski narodi, ki so imeli priliko za izobraženje kaj storiti, ki niso bili sužnji nevednemu barbarskemu narodu? Turčin. To so čenče. Za vsem tem tiči Rusija. Slovan. Ne skakajte tako; odgovorite na to, kar sem vam očital. Ali Slovani niso narod, ki se da omikati tako, kakor Nemec, Lah in Francoz? Nemec. Da, da! J.n kar je glavna stvar — tudi Slovan je človek! Turčin. Turek je tudi človek. Nemec. Tudi! Jaz pa grem še dalje ia pravim, da se tudi Turek da kultivirati. Al potem bi se moral odpovedati svojemu koranu, ki je začetek in konec Turškega trinoštva do vseh ljudi, ki so druge vere kakor on. Z lepo pa tega Turek ne stori, to uči zgodovina, ker Turki so dandanes še taki, kakoršne je bil Osman v Evropo prignal. Jaz bi tudi zoper Turka nič ne rekel, če bi bil spodoben za Evropo in mogel skrbeti enako za blagor druzih narodov. Da pa Evropa ne sme več trpeti sužnjih na sebi, to je dognana reč, saj so sužnost odpravili že v Ameriki, ki je bila še le 800 let potem najdena, ko so Turki obsedli Evropski jug. Slovan. Sploh Xurciia^ v sedanji podobi ni dru-zega, nego škandal, ironija na človeštvo. Pač sram mora biti vsacega, ki se za tako gnjezdo tigrov in tako zalogo kuge poganja. On ni človek, on je zver. Pa vsaj vemo, da vam Turkofilom ne gre za Turka s a-mega po sebi, le zato vam je na srce priraščen, ker — Slovane tlači. Turčin (razburjen). Da, da, zato, da naravnost rečem. Te golazni na jugu ne moremo trpeti. Nemec. Vi, gospodine, gotovo niste rojen Nemec. Turčin. Jaz sem Kranjec. Slovan. Tedaj Slovenec — vsaj po rodu. Turčin (skoči kvišku). Slovenec jaz nisem — — Slovan. Tedaj renegat, izvrženec! In taki ljudje so navadno najhujši sovražniki svojega naroda, kakor je volčji pes najhujši sovražnik volka. Zato tudi držite z najhujšim sovražnikom svojih bratov po rodu — s Turkom. Morda imate cel6 kaj Turških lozov, ki ne bodo vinarja vredni, če Turčija pogine. Turčin (jezen). To vam ni nič mar. Sploh z vama več ne govorim. (Ponosno štorklja iz kavarne.) Nemec. Dobro ste ga obdelali, pa je tudi zaslužil. Kako more sploh dandanes kdo , ki se imenuje človek, še simpatizirati s Turki, s temi mesarji ljudi! Jaz nisem Slovan, potezam pa se za vse po krivici zatirane narode, če bi bili ti prav Turki. Slovan. To je pravo, to je pošteno. Da bi vsi tujci pri nas bili vam enaki, kako bi jih radi imeli. Al, žalibog! preveč je takih, domačih in tujih smetljak, kakor ste tu videli eno. Nemec. Tak plevćl se bo pogubil. Slovan. Jaz upam, da, in to kmalu. (Oba si sežeta v roke in se ločita s prijaznim pozdravom.) J. A. 249