Leto XXI. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za leta 80 din, za ‘/i leta 45 din, mesečno 15 din; za iho-zemstvo: 210 din. — Plača in toži se v Ljubljani TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino. industrijo, obrt in denarništvo Številka 24. Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Tel. St. 25-53. Izhaja Ljubljana, petek 25. februarja 1938 Cena posamezni Mevilkl din V50 Kai ie s samoupravami V sredo j'e odšla v Beograd deputacija naših knjigarnarjev, tiskarnarjev, grafičnega delavstva in kulturnih ustanov, da se udeleži ankete, ki jo ije sklical zaradi nameravanega zakona o drž. tiskarnah prosvetni minister. Vsak teden mora tako iti ena ali druga deputacija v Beograd, da brani svoje interese in da prepreči uveljavljenje kakega škodljivega zakona. Ljudje izgubljajo s tem čas in denar in navadno ga izgubljajo tudi po nepotrebnem. Kajti vsa ta vprašanja, ki se rešujejo na teh beograjskih anketah, bi se mogla prav lahko rešiti že doma na sedežih banovin. In pri tem bi se rešila hitreje, pravilneje in kar tudi ni postranskega pomena — mnogo ceneje. Pri teh brezštevilnih, dragih in neplodnih anketah se še posebno vidi, kako silno napačen je sedanji centralistični sistem. O vseh stvareh si lasti zadnjo besedo, a razmere ga prisilijo, da mora tudi zaslišati druga mnenja, ni pa sile, ki bi ga prisilila, da bi se po teh mnenjih tudi ravnal. In tako se dogaja, da se ljudje vozarijo najprej, da se nameravani in očitno napačni predpis ne bi uveljavil, potem se vozarijo v Beograd, da bi se bolj pametno izvajal, nato zopet, da se najbolj očitne napake predpisa popravijo itd. Izgleda že tako, da so te ankete in konference glavna točka propagande za obisk Beograda. Skoraj bi že morali reči, da je anketiranje bistven del tujsko-prometne službe v Beogradu. Kakor pa je morda za Beograd ta turistična prisilna propaganda koristna, tako je za vse banovine silno škodljiva in zato se tudi vedno bolj močno poudarja klic po samoupravah. Ne le iz Zagreba in Ljubljane doni ta klic, temveč tudi že iz Skopi,ja, Novega Sada in vseh drugih pokrajin. Kajti vse te Ukrajine čutijo, da se ne morejo prav razvijati, ker jih na vsakem koraku ovira ta nesrečni centralizem. Prod dnevi srno slišali, da se že pripravlja zakon o samoupravah. Kali 3e s to vestjo? Ali se bo ta obljuba tudi izpolnila ali bo že zopet ostala le na papirju? Pa še drugo vprašanje je tu: kakšne bodo te nove samoupiave in kakšne pravice bodo imele po novem zakonu banovine? Kajti tistih zako-nov, ki le lepo done, v resnici pa j® prinašajo, smo že davno 1 Ljudstvo hoče danes resnično MmnTuf0. 'n PraV 'e> da ll0('e r rim’8 ker tudi samo takšna punasa gospodarske korigti Ne zaradi lepšega, temveč zaradi živih potreb ljudstva so potrebne samouprave m zato morajo biti resnične samouprave, ne pa le prazna dekoracija. Nobena reč ne more biti nakrat zgrajena v celoti in zato tudi ne Pričakujemo, da bi bile kar čez n®č samoupravne pravice pokrajin Popolne. Toda za neke stvari bi mogle le biti dane takoj in brez Najmanjšega strahu za celoto. Tako n. pr. ni prav nobenega resnega razloga, da se v socialni politiki m ljudskem zdravju ne bi uvedla kar popolna samouprava banovin oz pokrajin. Za bolnišnice se država itak ne briga, kakor bi se morala, saj ne plačuje niti svojih dolgov bolnišnicam, kakor to v Sloveniji prav posebno občutimo. Tudi novi pokojninski zavodi za nameščence se ne bodo več organizirali centralistično, zakaj se jim ne bi dala popolna avtonomi-ja. In zakaj se ne bi izvedlo tudi zavarovanje trgovcev in obrtnikov, ki se tudi more izvesti edinole na avtonomni podlagi? Ali more kdo zagovarjati, da morajo trgovci in obrtniki še danes biti brez svojega socialnega zavarovanja, ker se to zaradi centralistične osnove našega socialnega zavarovanja ne more izvesti? In kje so tiste velike prednosti SUZOBija, da bi še naprej imeli centralistično socialno zavarovanje? Seveda pa se samouprava ne sme izvesti tako, da bi se banovinam kratkomalo odredile nove naloge, ne dala jim pa tudi potrebna sredstva. Smisel samouprave ni le v tem, da ima ljudstvo v upravi sami več besede, temveč da ima tudi več besede o uporabi javnega denarja. Samouprava brez krepke finančne podlage je brez vsakega smisla in takšno samoupravo prav odločno odklanjamo. Vsa naša povojna zgodovina je dokazala, da ima Jugoslavija sicer res vse naravne pogoje za prav cvetoče življenje, da pa Jugoslavija teh svojih naravnih pogojev ni znala prav izkoristiti, ker jo je na vsakem koraku oviral naš neslavni centralizem. Pameten človek odstrani oviro, ki mu je na poti, mi pa smo odeli našo glavno oviro v najlepše fraze in skušali sebe prevariti, da ni ovira nobena ovira. Ali se res še ne bomo spametovali? Ali res še ne spoznavamo, kako mnogo smo zastali v svojem razvoju, ker trpimo ta nesrečni centralizem, ki poleg tega ustvarja še najtežje notranje konflikte! Iz življenja samega je porojena zahteva po samoupravnih pravicah ljudstva in zato ni dober državnik tisti, ki te zahteve ne razume ali ki misli, da se more še nadalje odlašati, ker se je dosedaj odlašala že 19 let. Baš zato, ker se je tako dolgo odlašala, ker smo zaradi tega tako silno mnogo zamudili, je danes tem bolj nujna in tem bolj pereča. Danes more izpolnitev te stare zahteve na mah dvigniti vse življenje, če pa se bo še nadalje odlašalo, pa bo morda zamujena tudi zadnja prilika, da se s samoupravami dvigne konstruktivna sila našega naroda. Konferenca v Eisenachu pomeni težko škodo za slovenske lesne izvoznike Že dostikrat smo naglasili v našem listu, kako škodljivo je, da se k trgovinskim pogajanjem ne pritegnejo tudi praktični gospodarski •judje, in sicer iz vseli krajev države. Zlasti pa je treba, da aktivno sodelujejo pri takšnih pogajanjih, kadar je treba braniti gospodarske interese proti pogodbeniku, ki je znan po tem, da je vedno izvrstno pripravljen in temeljito podkovan. To bi morali zlasti upoštevati, kadar vodimo pogajanja z Nemci in na njih terenu. Zato bi morala oditi v Eisen-ach naša delegacija skrbno pripravljena in temeljito podkovana v vseh vprašanjih, ki se tičejo našega lesnega gospodarstva in lesnega izvoza. Jasno pa je, da je mogla biti naša delegacija tako podkovana le, če je poznala lesne razmere v vseh naših pokrajinah, ne pa samo v nekaterih. Zato bi morali tudi biti eksperti iz vseh pokrajin in ne le iz nekih, zlasti pa eksperti, ki izhajajo iz vrst praktičnih gosjKidarjev! Vse pa kaže, da teh zopet enkrat pri pogajanjih ni bilo, ker je menda udeležba pri mednarodnih pogajanjih že postala privilegij nekih ljudi. Zato se ni čuditi, če je rezultat konference v Eisenachu povzročil med našimi lesnimi izvozniki velikansko razočaranje in tudi ostro nejevoljo. Viden izraz te nejevolje je članek, ki smo ga prejeli od lesnega strokovnjaka in ki se glasi: Z največjim presenečenjem iii ogorčenjem smo prejeli poročila o izidu pogajanj med delegati naše države in Nemčije v Eisenachu. Že na prvi pogled smo konsta-tirali, da se je slovenski lesni industriji in trgovini prizadela nc-prcračunljiva škoda. Danes moramo sprejeti po tej pogodbi predpisane cene, kljub temu da smo preje v prostem trgovanju dosegli znatno višje cene, ki so jih nemški kupci radi plačevali. Ne moremo razumeti, iz kakšnega vzroka ni mogla jugoslovanska delegacija obdržati cen, ki so bile mesece in mesece v prostem prometu veljavne in po katfr'h so nemški kupci kupili tisoče in tisoče kubičnih metrov rezanega lesa. Ako je bila morda nasa delegacija prisiljena nemškim delegatom dovoliti 'kakšne ugodnosti zaradi visokega nemškega klirinškega salda, bi se bilo to — po našem muenju — moglo zgoditi z redukcijo množine in ne z znižanjem cene blaga; v vsakem primeru bi bilo preje potrebno zaslišati prizadete interesente. Še manj razumljivo pa je, da se je' uvrstil po kakovosti naš rezani les v isto vrsto, kakor rezani les iz Gorskega Kotara. Vsakemu izmed nas je vendar znano, da je blago iz Gorskega Kotara (tako imenovano hrvatsko blago) dokaj manj vredno, kakor naša lepa slovenska smreka in jelka. S tem se je naše blago v širši javnosti degradiralo kot manjvredno. V glavnem se lahko reče, da je naš rezani les iste vrednosti, kakor bosenski; zakaj se je za bosenski les dosegla za celih 5 HM, to je za 70 din višja cena, nam ni razumljivo. Gotovo so zastopniki za bosenske produkte te cene energično zahtevali in tudi dosegli. Cena za les franko obmejna postaja je samo za 1 HM nižja, kot cena fob Sušak; ako vzamemo slo- vensko produkcijo, posebno pa gorenjsko — znaša razlika pri 1 m8 RM 4'50. Na ta način za to produkcijo dobava fob Sušak sploh ne pride v poštev. Ne poznamo nikogar, ki bi naše deske postavil za 1 RM fob Sušak. Navajamo konkreten primer, da se nazorno vidi, kakšna je slika za izvoz lesa sedaj: Jesenice tranzit Cene v Eisenachu Tovorniua n. pr. v Bremen, 10 ton 341'—, to je za m8 Tovornina po morju Sušak—Bremen 25 RM za 1000 kg, to je za m3............... skupno . . RM 17’— fob Sušak RM 36 — ar— 12'50 48'50 kar rezultira razliko pri tovornim za RM 3'50 za 1 m5. Ako temu prištejemo 1 RM (višja cena fob Sušak) znaša razlika RM 4'5D. Za to razliko bi morala biti cena fob Sušak višja kakor cena franko obmejna postaja. Zakaj se ni vzela za podlago Cena fob Sušak? Iz te cene bi se vendar lahko rekonstruirale cene franko vsaka obmejna postaja. Vprašamo, če je sploh še možnost, da se nam ta grozeča škoda odvrne in če, kakšne korake je treba podvzeti? Če pa te možnosti sploh ni, naj se nam vsaj pojasni, kateri nujni razlogi so bili, da je delegacija, ki je zastopala naš slovenski les, morala biti zadovoljna s tako nizko ceno. Ing. Sonnbichlcr. Neznosne poštn v zaradi pretirane centralizacije v poštni službi Preteklo soboto je deputacija Združenja trgovcev in Zveze združenj obiskala poštnega direktorja dr.Vagajo, da protestira proti vedno bolj neznosnim poštnim razmeram, ki vladajo v Sloveniji in da zahteva takojšnje zboljšanje vsega poštnega prometa. Ze neštetokrat smo opozarjali na nedostatke pri najrazličnejših službah pošte, a ker ti opomini niso nič zalegli, je potrebno, da ponovno posvetimo svojo pažnjo temu vprašanju, ki je za vsakega trgovca in za vse gospodarstvo izredno važno. Pošta je pri nas regal ali državni monopol, to se pravi, da se s prenašanjem pisem, brzojavov in telefonskih pogovorov ne more ba-viti nihče drug, razen države. To je končno tudi popolnoma v redu, ker je pošta predvsem kulturna ustanova, ki naj služi vsemu narodu, predvsem pa gospodarstvu in državi saini. Zalibog pri nas, posebno v centralni upravi s tem niso popolnoma na čistem, ker do danes smatrajo pošto le za nekak držayni fiskalni aparat. V statistiki, ki jo izdaja poštno ministrstvo, se jasno vidi, da polaga celo poštno ministrstvo največjo važnost na izkazovanje čistega dobička poštne uprave. Na vsak način je to popolnoma zgrešena politika. Pošta, ki itak prenaša pošte javnih ustanov (državnih, samoupravnih, cerkvenih'itd.) brezplačno, ne bi smela izkazovati čistega prebitka, v kolikor bi se pa vendarle pokazal, bi se moral uporabiti predvsem za nove investicije ter znižanje vseh poštnih pristojbin! Vidimo pa, da naša centralna poštna uprava dela nasprotno, takse povišuje, novih investicij skoraj ni, celo vzdrževanje obstoječih poštnih naprav je v prav žalostnem stanju! Kje tiči vzrok? Kakor že zgoraj omenjeno, v tendenci centralne poštne uprave po izkazovanju čistega dobička, kar znači popolno nerazumevanje pomena pošte. Drugi in nič manj važen moment je najpopolnejša centralizacija poštne administracije, ki je privedla posamezne poštne direkcije na stopnjo nekakega posredovalnega organa med ministrstvom in pa poštami, dasi direkcije najbolje poznajo svoje potrebe. Preden preidemo na posamezne poštne stroke, se moramo najprej ustaviti pri glavni napaki poštne uprave v Sloveniji: pri kroničnem pomanjkanju poštnega osebja v Sloveniji. Pomanjkanje poštnega osebja ne občuti danes samo poštna direkcija, ki se bori zaradi tega z velikimi težkočami, poštno uslužben-stvo, ki ne dobi svojih rednih dopustov, ki je v službi resnično preobremenjeno, temveč tudi gospodarstvo, ker mu te razmere jemljejo čas in denar. Tega pomanjkanja osebja pa je kriva centraliza- cija, tista nesrečna centralizacija, ki nima nikdar razumevanja za slovenske potrebe. V podkrepitev navedenega naj omenimo ti dve številki: Beograjska poštna direkcija ima le 25 poštnih uradov na svojem področju, pa ima — brez osebja v ministrstvu — 1675 uslužbencev, ministrstvo samo 280uslužbencev, ljubljanska poštna direkcija pa ima 356 poštnih uradov in 1510 uslužbencev! Zato je nujno potrebno, da se število osebja poveča za najmanj 200 ljudi, da se vsaj nekako normalizira poslovanje pošte, to je da se dostava zboljša, tudi dostava brzojavk in nujnih pošiljk. Uvede naj se zopet v istem obsegu sclska poštna dostava, kakor jo je Slovenija že svoj čas imela. Poštni promet se od dne do dne veča, zato je umljivo, da ga osebje ne more več zmagovati pri sedanjem stanju. Centralna uprava mora temu vprašanju posvetiti vso pozornost, ker bo sicer katastrofa neizbežna. Sama statistika poštnega lninistrstva navaja naravnost ogromne številke obolenj usluž-benstva, saj je od vsega poštnega osebja v Jugoslaviji, to je od 15517 oseb, bolovalo v letu 1936 5646 — torej več kakor tretjina! V zvezi s tem je vsekakor tudi vprašanje poštnih zgradb v Sloveniji. Poštna uprava ima v Sloveniji le malo svojih lastnih zgradb. Mnoge pa so v naravnost neznosnem stanju, primer nesodobnosti, nehlgiene in prenatrpanosti. Vzemimo samo ljubljanske zgradbe. Poštna direkcija je nameščena v 300 let starih prostorih, ki ne ustrezajo zahtevam urada, poleg tega pa je postavljena popolnoma proč od sredine mesta. Kdor je imel kdaj opravka na poštni direkciji v stari Virantovi hiši, ve, da je skoraj nemogoče najti posamezne oddelke, ki se skrivajo po najrazličnejših srednjeveških labirintih, starih kuhinjah in predsobah. V takih razmerah pač ni mogoče uspešno delo. Drugo nič manj važno vprašanje je centralna pošta v Ljubljani, katere mizerijo in nesodobnost občutimo baš najbolj mi trgovci, ko imamo dnevno, skoraj vsak čas priliko stiskati se po mračnih čakalnicah. Ne samo, da je treba ure in ure čakati pri blagajnah, treba je čakati tudi v skrajno nehigieničnih prostorih, to je v blagajni in prav tako tudi v javni telefonski govorilnici. Enako je skoraj pri vseh ostalih poštnih uradih, razen male izjeme. Drugod v Sloveniji tudi ni nič bolje. Na deželi se nahajajo uradi včasih v prostorih, ki so bolj podobni konjušnicam kakor uradom. Nujno potrebno bi bilo zidati lastna poštna poslopja v Ljubljani, Kranju, Ptuju, Murski Soboti, Novem mestu itd., vsa obstoječa poslopja pa bi se morala modernizirati in povečati. Centralna uprava sicer posveča veliko pozornost zgradbam v Beogradu, kjer je po vojni zidala že štiri gigantske zgradbe, popolnoma pa je pozabila na Slovenijo, od koder se baš od pošte stekajo lepi denarci v centralo. Zahteva vsega slovenskega gospodarstva je, da se tudi v tej zadevi uvede nov red. Brzojavni promet stalno pada, kar pa ni samo posledica današnjega hitrejšega tempa v gospodarskem življenju, ki se poslužuje hitrejšega telefona, ampak predvsem počasnosti, s katero dela pri nas brzojav. Dostava brzojavk je vse prej kakor hitra. Aparati, ki jih danes uporablja naša poštna uprava vsaj na najbolj obremenjenih progah, nikakor ne ustrezajo sodobnim brzojavnim napravam v drugih naprednejših deželah. Potrebno bi bilo uvesti sodobne brzo-pisne aparate, ki omogočajo hitrejše in lažje delo. Dostava brzojavk naj .bo res brzojavna, ker sicer že samo ime izgubi svoj pomen. Naprednejše tuje poštne uprave so brzojavni promet zelo zboljšale, tako da promet ne pada, pač pa raste, kar je posledica hitrosti in nižje takse. O telefonski mizeriji, ki vlada v Ljubljani in v ostali Sloveniji, je pisalo dnevno časopisje skoraj vsak dan. Klasičen primer negospodarskega duha, ki vlada v poštni upravi, je vsekakor telefon. Kar so doživljali telefonski naročniki letošnjo zimo, je bilo že nekaj neverjetnega. Po cele tedne so ostajali naročniki brez telefonskih zvez v času, ko človek telefon najbolj potrebuje. Dobiti telefon v Ljubljani v svojo trgovino, obrat ali stanovanje, pomeni imeti izredno srečo. Povečanje telefonske centrale v letošnji zimi je ostalo brez pomena, ker se vzporedno s povečanjem centrale niso polagali cestni kabli, ki bi omogočali zvezo s centralo. In to pri telefonu, pri katerem se investicije amortizirajo pri visokih taksah v najkrajšem roku: v enem ali dveh letih. Poštna uprava bi morala naravnost tekmovali v pridobivanju novih telefonskih naročnikov. Lep primer dobrega gospodarskega duha v poštni politiki nam je dala sosedna Avstrija. Ukinila je krivične instalacijske takse, daje na poizkušajo telefon v stanovanja ali obrale ter se z vsemi gredslvi trudi povečati krog svojih naročnikov. Pa se ji je to tudi posrečilo, saj je samo na Dunaju v letu 1935. po uvedbi novega reda in ukinitvi instalacijskih taks nad 30.000 novih telefonskih naročnikov. Nič boljše razmere kakor v kra-, evnem prometu so v medkrajevnem prometu. Vsaka najmanjša vremenska neprilika, in cele linije se podirajo, da ostajamo v Ljubljani po cele dneve sredi zime brez zvez z drugimi kraji. Ves trud poštne direkcije, da zveze uposta-vi, bo jalov, dokler se ne izvede generalna rekonstrukcija vseh obstoječih telefonsko - telegrafskih linij. Izmenjava drogov in zastarele žice je nujno potrebna. V zvezi s to rekonstrukcijo se vleče vprašanje mednarodnih telefonskih kablov. To izredno vprašanje se vleče že od leta 1927., a je do danes še vedno nerešeno. Po izjavi bivšega ministra dr. Kaludjerčiča, ki se je za te kable resno zavzemal, izgubi država samo na tranzitnih telefonskih taksah letno nad 30 milijonov Mnogo lepih in pomembnih občnih zborov je že imelo ljubljansko združenje trgovcev, toda zadnji v ponedeljek bo v zgodovini združenja dobil posebno pomembno mesto. Kajti na tem občnem zboru je ljubljansko trgovstvo v popolnem soglasju sklenilo, da ustanovi poseben socialni sklad, ki naj omogoči zgraditev posebnega zavetišča za pripadnike trgovskega stanu, ki bi zašli v nesrečo, da ne bi imeli več svoje eksistence. Ljubljansko trgovstvo pa je tudi poskrbelo za finančne vire novemu skladu in v ta namen izvedlo nov način odmerjanja gremialne doklade. V čast trgovstva, zlasti premožnejših trgovcev je treba poudariti, da so vsi prostovoljno zaradi dobrega namena pristali tudi na višje prispevke. Tako je ljubljansko trgovstvo dokazalo, da ga v resnici preveva pravo socialno pojmovanje in da koraka v duhu modernega časa. A tudi z darili so že nekateri trgovci podprli novi socialni sklad in tu je treba omeniti zlasti velikodušni darili veletrgovcev gg. Šarabona in Verliča. Čestitamo ljubljanskemu trgovstvu k njegovim pomembnim sklepom ter želimo, da bi tudi druga združenja sledila njih primeru. Zadnji občni zbor ljubljanskega združenja pa se je odlikoval tudi po svojem poteku in po tehtnosti svojih referatov. Potekel je v najlepšem redu in v lepi enodušnosti, dinarjev! Koliko bi se povečali tudi notranji dohodki, saj bi vezali kabli tudi vsa tri najvažnejša mesta v Jugoslaviji, če bi se vprašanje rešilo v letu, ko se je vprašanje kablov sprožilo, bi danes imeli že amortizirano kablovsko mrežo ter bi lahko mislili o razširitvi. Za nas trgovce in gospodarstvenike je način takega postopanja vsekakor nerazumljiv! Ni vprašanje dobrih telefonskih in brzojavnih zvez samo stvar trgovcev in gospodarstvenikov, temveč tudi zadeva narodne obrambe in dobre notranje politike. Tudi vprašanje radiofonije v naši državi ne krene naprej. Slovenci moramo že iz narodnostnih vzrokov pa tudi zbog važnih zunanjepolitičnih dogodkov zadn jih dni vztrajati na zahtevi takojšnje rešitve radiofonskega vprašanja. To je, zahtevamo povečanje postaje v Ljubljani ter postavitev tako da so vsi odhajali z občnega zbora zadovoljni in v prepričanju, da njih stanovska organizacija dobro in mnogo dela. * Občni zbor je otvoril predsednik Viktor Meden, ki je kondati-ral sklepčnost občnega zbora, ime noval za zapisnikarja tajnike Smuča, za overovatelje zapisnika gg. Lukiča, J. Verovška in Kovača. ' Nato je pozdravil vse navzočne ter imenoma: mag. nadsvetnika dr. Brileja kot zastopnika mestne občine, zbor. svetnika Staneta Vidmarja. ki zastopa zadržanega predsednika zbornice Ivana Jelačina ter zbor, tajnika dr. Plossa za-top- J nike Zvezo trgovskih združenj zastopnika Trg. društva »Merkur« g. Agnolo. zastopnika Društva in-j dustrialcev in veletrgovcev gosp. ; Schmitta, predsednika Društva j trg. potnikov in zastopnikov Kreka, predsednika Dobrodelnega društva »Pomoč« Kregarja, zastopnika Pomočniškega odbora načelnika Mellitzeria in podnačel-nika Sitarja, predsednika Društva * hišnih posestnikov Freliha, ravnatelja Trg. nad. šole Gruma in ; zastopnike tiska. Nato se je spominjal umrlih članov, in sicer: Feliksa Urbanca, Janka ITnma. Antona Sile. Filina Bizjaka, Karla Pečenka, Mihaela, Vlaja, Josipa Urha niča, Kati Škender, Marije .Meglič in Nade Erbežnik. Vsi so počastili njihov spomin. moderne močne zvezne oddajne postaje v Mariboru. Tudi zaradi previsokih taks se radiofonija pri nas ne more razviti v oni meri, kakor bi se morala in kakor bi bilo v interesu države. Ukinitev oziroma znižanje carine na radio-aparate je v bistveni zvezi s tem vprašanjem, ki bi ga moralo po-kreniti tudi poštno ministrstvo. Decentralizacija nabav za .pošto, telegraf in telefon je nadaljnja zahteva trgovcev, ki plačujejo visoke poštne takse in povečujejo s tem čisti dobiček poštne uprave. Če pregledamo vse zgoraj navedeno, pridemo do zaključka, da je v poštni upravi nujno notrebna decentralizacija uprave. Pošta ne sme biti le fiskalna ustanova, temveč mora predvsem služiti prometu in gospodarstvu. V zvezi Ijanskemu trgovstvu za pomoč, ki jo izkazuje Zvezi in Centralnemu predstavništvu. Posebno v boju proti navalu tujega kapitala je ljub jan-dto anelirn /lasti na , vse ljubi lansko troovstvo. da brez j izjeme . pomaoa pri organizaciji kongresa Vsak nai se prijavi v odbor za katerega ima največ veseli« do dela. Naloga vseh nas je, da upravičimo zaupanje, ki ga imajo do nas naši tovariši srbski in hrvatski trgovci! (Odobravanje.) V preteklih letih ni bilo nobenega svetlega žarka in niti upati nismo sme'i. da bi se stvar obrnila na bolje. Sedaj pa se je pokazal prvi svetli žarek. Dočim preje nismo mogli doseči sprejema pri predsedniku vlade, je bil sedaj sprejet najprej predsednik Savič, nato pa je bil še 2. sestanek predsednika vlade dr. Stojadino-viča-z 18 trgovci v Beogradu. Na tem sestanku so trgovci podrobno navedli vse svoje zahteve in predsednik vlade je upravičenost teh zahtev prizna). Predsednik Vidmar je še obširno poročal o poteku sestanka ter na konec omenil, da sam še ne deli optimizma drugih, da se je res že stvar preokrenila na bolje. Nobenega dvoma pa ni, da se bo preokrenila na bolje, če bo imelo Centralno predstavništvo za seboj vso organizirano moč trgovstva, če bo vse trgovstvo vedno in odločno nastopilo za svoje pravice. Z apelom, da morajo biti vsi trgovci složni, da vsi delajo požrtvovalno za napredek stanu, kar naj bo zlasti geslo v letošnjem kongresnem letu, je zaključil svoja izvajanja, ki jih je ves zbor sprejel z glasnim in dolgim aplav-zom. V imenu Društva industrialcev in veletrgovcev je pozdravil občni s tem je nujno potrebno, da dobi ljubljanska poštna direkcija svoj lasten proračun, kakor ga je že imela svoj čas. Le na ta način se bo nehala krivična personalna politika. Nabavke naj se vršijo-le po direkcijah. Gospodarstvo zahteva za takse, ki jih plačuje, tudi usluge, da bo to poslovanje pošte gospodarstvu v korist. Slovenija je v zadnjih desetih letih dala pošti nad (100 milijonov bruto dohodkov, od tega nad 1T() milijonov čistih dohodkov, zato zahteva, da se del tega denaria investira v Sloveniji ?a zboljšamo postne službe in zidanje novih zgradb. Gospod finančni minister naj se par let odreče vsem dohodkom od pošte, da bo poštna unra-va lahko izdelala večleten gospodarski načrt za popolno reorganizacijo in modernizacijo poštne službe, kajti le na ta način bo mogoče odstraniti vse motnje, ki so krive, da pošta ne napreduje, kakor bi morala. zbor g. Schmitt in mu želel čim več uspehov. Sledilo je noročilo tajnika Šmuca. Ker pa so vsi člani prejeli tiskano poslovno poročilo, je podal le še kratka pojasnila k poročilu ter zlasti podčrtal, da se je lani prvič povišalo število članstva. Navedel je tudi vse akcije, ki jih je izvedlo združenje in katerih je bilo mnogo. Nato pa je podal obširnejše poročilo o novem predlogu izpre-membe obrtnega zakona ter navedel vse glavne izpremembe, s katerimi se trgovstvo ne more strinjati. Z odobravanjem so sprejeli zborovalci poročilo tajnika šmuca. O blagajniškem stanju združenja je poročal blasfainik Ivan Železnikar. Iz njegove a skrbno sestavljenega poročila posnemamo: Vsi dohodki združenja so znašali 513.453 din. Glavni dohodki so bili: inkorporacije 96.000 din. doklada 231.728 din, šolnina 113 tisoč din. dvorana je dala 23.701, podpor za šolo je prejelo združenje nekaj nad 24.000 din, in sicer je dala Zbornica za TOT 12.500 din, banska uprava 2000 din, mestna občina (za kurjavo) 9.935 din. Med izdalki je bil glavni izdatek za šolstvo (121.129 din). Sicer pa so se izdatki gibali v običajni višini. Premoženjsko stanje združenja je naraslo na 1.277 ALB din. Za nadzorni odbor je porodni or, čenon Nadzorni odbor je ugotovil, da je bilo delo uprave vztrajno, požrtvovalno in vestno. Sekcije so na vseh svojih številnih sestankih sklepale ter razpravljale o vseh perečih stanovskih vprašanjih in slavljale upravi svoje predloge v izvršitev. Ugotovili smo, da so se člani redno obveščali o vseh najvažnejših zakonskih določilih, zlasti o davčnih in taksnih predpisih in o vseh važnih gospodarskih vprašanjih. Predsedništvo samo je imelo v preteklem letu več uspešnih intervencij pri gospodu banu, Zbornici, pri oddelku za trg. in in prispevkov, ki na, 8e predi5ejo do lestvici, po katen So vsi elani sorazmerno svoji gospodarski mo-*i porazdeljeni na 21 kategorij. Za uvrstitev posameznih članov v ustrezajočo kategorijo se pooblašča uprava, ki mora predhod-zaslišati strokovno skupino °kcije, kateri posameznik pripada. r>a se zajamči vsakemu članu Pravično in objektivno ocenjevale, izvoli skupščina poseben od-or> ki bo o vsakokratni konkretni pritožbi članov ali o vsakem drugem sporu, ki bi morebiti nastal v zvezi s predpisom •Janaiine, definitivno odločal. V ta odbor se predlagajo gg.: Avgust Volk, Josip Kette, Miloš Kompare, Joža Vcrovsek, Fran Kanienšek, Kristijan Čermelj, Fran Novak, Zvonimir Lukič, Ivan Nagy in Roman Golob. Za Zbornico za trgovino, obrt in industrijo: tajnik dr. Ivan PIcss. Poleg tega sme vsak član, kadar se obravnava njegova pritožba, k seji pritegniti še svojega zaupnika. (Sprejeto z vsemi proti 6 glasovom.) Sanacija Trgovskega doma O tem je poročal član sanacijskega odbora Stanko Florjančič. Ker je glavno poročilo že natisnjeno v »Poslovnem poročiluc, se je omejil le na par konstatacij, ki pa so jasno dokazovale, da je izvršil sanacijski odbor celo delo. Naj za-ostuje, če navedemo tu, da je sanacijski odbor prihranil nič manj k« 1,640.000 din. Vse obveznosti znašajo danes skupno samo 1,420.000 din, ki pa so vse dolgoročne, poleg tega pa so obresti zelo nizke, po 1, 2 in 6%. »Trgovski dom« pa sain do-nasa toliko, da se z njegovimi najemninami morejo kriti vse te obveznosti. Z glasnim odobravanjem je bilo Kako na/ se obrtni Predlog trgovinskega V. Ugodnosti za povzdigo delavnosti v državi. V § 197. se po prvem stavku vstavi stavek: »V pogojih se ne smejo zahtevati ponudbe za specialne izdelke, ki se morejo nabaviti le v tujini, če se v državi izdelujejo podobni izdelki, ki se morejo prav tako z uspehom uporabljati za namerovani namen in ki so po svoji kakovosti približno enaki tujemu blagu.« v § 198. se 1. odst. spremeni in se glasi: »(‘) Pri nabavah za državo in samoupravna telesa, njih zavode in ustanove obrtniških in industrijskih proizvodov, ki so izdelujejo v državi, morejo na licitacijah oz. ponudbah za sklepanje neposredno pogodbe sodelovati samo domači obrtniki, industrialci in trgovci za blago, ki je po določilih § 196. domačega izvora. Če se ne bi niti na 1. niti na 2. licitaciji oz. pri ponudbi za sklenitev neposredne pogodbe prijavilo predpisano število ponudnikov ali če bi bilo na 1. ali 2. licitaciji oz. ponudbi za neposredno pogodbo blago domačega izvora za več ko 10%, oz. bile ponudbe po 4. odst. za več ko 15% dražje kakor so cene svetovnega trga z vračunano carino in prevozom do dobavnega kraja, so more s pristankom ministra za trg. in ind. razpisati nova licitacija oz. zahtevati pogoji za novo ponudbo, katere se morejo udeležiti tudi ponudniki blaga tujega izvora.« 2. odst. se spremeni in se glasi: »(-) Na podlagi licitacij oz. ponudb za neposredne pogodbe, pri katerih so sodelovali ponudniki blaga domačega in tujega izvora, se ocenijo in pri enakih pogojih dobave prvenstveno usvoje ponudbe domačih obrtnikov, industrialcev in trgovcev za proizvode domačega izvora, če niso njih cene za 10% oz. pri ponudbah po 4. odstavku tega paragrafa za 15% večje od najnižje ponudbe, ponudnikov tujih proizvodov po odraču-nani carini in transportu do dobavnega kraja. Če se proizvodi sploh ne izdelujejo v državi, se ocenijo in usvoje prvenstveno ponudbe trgovcev, ki imajo v državi svoj obrt, ki so jugoslovanski državljani in ki zaposlujejo najmanj 90% jugoslovanskih državljanov kot pomožno osebje in delavce. Pri sicer enakih pogojih se morejo pri večjih dobavah enega in istega blaga razdeliti nabave na razne ponudnike. Javne nabave se morajo, kjer je to le mogoče, razdeliti na način, da je v dotič-nih proizvajalnih panogah zagotovljena enakomerna zaposlitev v vsem letu.« 3. odst. se spremeni in se glasi: »C1) Da se cene ponudnikov domačega blaga primerjajo s cenami ponudnikov blaga tujega izvora, se ne upošteva, in tudi če bi bila najnižja, ponudba onega tujega blaga, ki uživa od uradnih in neuradnih ustanov svoje države pri izvozu posebne ugodnosti v obliki izvoznih premij, obračunavanja valute ali v kateri koli obliki ali katerega cena je za domači trg znatno večja kakor pa na licitaciji ponujeno blago. V takšnih primerili se za primerjavo cen vzame najnižja ponudba drugega tujega blaga, ki ne uživa omenjenih ugodnosti, če pa takšnih ponudb ni, se primerjajo cene svetovnega trga z vračunavanjem carine in prevoza do dobavnega kraja.« Na koncu se dodajo še naslednji novi odstavki: »(6) Če v državi ni za pravo-močnost licitacije predpisanega števila domačih proizvajalcev, ki izdelujejo predmete dotične nabave ali Če se predmet nabave ne izdeluje v državi, a se hoče ta predmet izdelati v državi, se more skleniti z domačim proizvajalcem direktna pogodba, če niso cene večje ko 10% oz. 15% za ponudbe, navedene v 4. odst. tega paragrafa kakor pa svetovne cene z od računanjem carine in prevoza do nabavnega kraja. Če se nabavljajo kompletne opreme ali instalacije, ki se ne izdelujejo v državi, njih posamezni deli pa se morejo izdelati v državi, se morejo ti deli ločiti od nabave cele opreme ter nabaviti pri domačem proizvajalcu. Če se nabava posameznih delov ne more ločiti od celotne opreme, se mora v pogojih in v pogodbi predvideti, da je tuji ponudnik dolžan te samostojne dele nabaviti v državi. (°) Osebe in ustanove, pristojne za potrjevanje licitacij in nabav, ne smejo odkloniti ponudbe domačega obrtnika, industrialca ali trgovca za proizvode domačega izvora, predložene na drugi ali naslednji licitaciji, če je v smislu prejšnjih določil najbolj ugodna, brez soglasja ministra za trgovino in industrijo.« Pomožno osebje. V § 206. se 2. odst. odslej glasi: »(-') Določila 1. in 6. poglavja tega dela zakona veljajo tudi za osebje, ki opravlja podrejene posle v obratih.« § 208. se spremeni in se glasi: »Na pomožno osebje, ki je zaposleno v obratih, ki spadajo pod določila tega poglavja zakona in katere obrate izvršuje neko javnopravno telo ali javna ustanova, se ne bodo uporabljala določila tega zakona, če so odnošaji tega pomožnega osebja urejeni s posebnimi predpisi.« II. poglavje. Pravna razmerja učencev (vajencev). V § 252. se črta beseda »šestnajst«. V naslednjih paragrafih se predlaga cela vrsta manjših sprememb, na katere se tu ne moremo ozirati. Važna pa je sprememba § 262., ki se naj glasi v bodoče: »V učni pogodbi se sme določiti poskusna doba največ na en mesec. V tem času ima vsaka pogodbena stranka pravico, da pogodbo pretrga. Dejansko prebiti čas v takšnem odnosu se računa v predpisano učno dobo« (doslej se ni računal). § 263. se dostavijo besede, da mora vajenec tudi po dovršenem 18. ali 19. letu »pohajati šolo, če je bil za določen čas iz disciplinskih razlogov izključen iz šole«. § 275. se doda v 1. odst., 5. točka, da more učenec razdreti pogodbeno razmerje, če mu službo-daveč sporoči svojo preselitev. § 279. se spremeni in se glasi: »Prenehanje učenskega razmerja morata službodavec in vajenec oz. njegov zakoniti zastopnik ali varuh takoj javiti pristojnemu obveznemu združenju oz. občini, pri kateri je učna pogodba sklenjena. Če ima vajenec varuha, mora ta javiti prenehanje učenskega razmerja tudi varstvenemu sodišču.« Pomočniški izpiti. Na koncu § 282. se doda stavek: »Razen v tem izjemnem primeru, da se s privoljenjem zbornice opravi izpit pri nepristojnem združenju« (izpit pri teritorialno nepristojnem združenju no bo veljal). Nato se doda še 3. odst., ki se glasi: »(“) Učenci, zaposleni v industrijskih podjetjih, ki opravljajo v njih posel, ki je v skladu s predpisi § 252., odst. 1., tega zakona, polagajo izpit pred isto komisijo in po istih predpisih, ki veljajo za učence obrtniških obratov iste ali podobne stroke.« Povsod se črtajo besede »okrožni odbor«. § 290. se doda določba, da trpe stroške izpitnih komisij za vajence, zaposlene v industrijskih podjetjih, ki opravljajo posle, navedene v § 252., dotična industrijska podjetja. Strokovne nadaljevalno šole. 2. odst. § 298. se glasi odslej: »Učenci, ki so z uspehom dovršili dva razreda meščanske, srednje ali njej enake strokovne šole, se oproščajo od obiskovanja strokovne nadaljevalne šole.« § 303. se doda odstavek: »(4) Strokovnim šolam trgovskih in trgovsko-obrtniških omladin, ki so začlanjene v Zvezi trgovskih ia trg.-obrtn. omladin v Beogradu, more pristojni ban dovoliti, da upravljajo te šole posebni družbeni šolski odbori pod njegovim nadzorstvom.« III. poglavje. Pomočniki. 1. odst. § 307. b se spremeni in se glasi: »(') Pomočniki, zaposleni v obrtniških obratih, v delavnicah, v katerih se rokodelski obrti opravljajo na tvorniški način oziroma v obrtniških delavnicah industrijskih podjetij, ko tudi trgovski pomočniki morajo imeti poslovne knjižice. Kot trgovski pomočniki se smatrajo vse osebe, ki neposredno sodelujejo pri prodaji blaga oz. v gostinskih obratih one osebe, razen učencev, ki so zaposlene za neposredno streženje gostom. V poslovne knjižice se vpisuje čas zaposlitve pri službo-davcu.« VI. poglavje, ltazsodniški odbori. V § 343. se dodajo naslednji novi odstavki: »(-) V območjih občnih upravnih oblasti 1. stopnje, kjer ni raz-sodniških odborov, spadajo vsi v § 344. označeni spori v pristojnost rednih sodišč. (3) V mestih, v katerih mestna poglavarstva opravljajo posle upravne oblasti 1. stopnje po tem zakonu, gredo stroški za ustanovitev in delo razsodniških odborov na breme občin. V § 344. se številka 12.000 din zamenja s številko 3000 din. § 349. se dodasta naslednja odstavka: (L“) Tujcem, ki ne morejo plačati pravdnih stroškov brez škode za nujno svoje vzdrževanje in svoje rodbine, se prizna pravica revnih. O tem odloča na prošnjo dotične stranke predsednik razsodniškega odbora na podlagi ubožnega izpričevala stranke, ki ga izda pristojna občinska uprava. (■'') S priznanjem pravice revnih •se daje stranki: 1. začasna oprostitev taks in drugih drž. pristojbin, ki se plačajo za pravdo; 2. začasna oprostitev plačila pristojbin, potnih stroškov, dnevnic itd. prič in strokovnjakov, kateri izdatki se začasno izplačajo iz drž. blagajne ter na breme ministrstva za trgovino in industrijo,« 3. odst § 352. se spremeni in se glasi: »(“) Razsodniški odbor je dolžan, da vsak predmet preišče in stranke zasliši. Prvi narok se mora redoma odrediti v osmih dneh po vložitvi tožbe. Pri naroku mora predsednik najprej posredovati, da se spor mirno reši ali s pogodbo poravna, rešiti ugovor o pristojnosti razsodniškega odbora in izreči razsodbo na podlagi pri znanja, odpovedi, zbog izostanka ali zamude. Predsednik je upravičen takoj razpravljati in rešiti glavni predmet spora, če se stranke dogovorno odrečejo udeležbi drugih članov sveta. V vseh drugih primerih se mora spor predložiti razsodniškemu odboru in pred njim rešiti vsa vprašanja. Če je predsednik sam začel razpravo, bo v nadaljevanju razprave obvestil druge člane v začetku razprave o delu, ki ga je že sam opravil. Razsodniški odbor mora v nadaljevanju razprave najprej poskušali, da pravdne stranke na miren način poravna. O poravnavi se sestavi zapisnik, ki ga podpi šejo pravdne stranke in razsodni žki odbor, pravdnim strankam pa se na zahtevo izda overjeni prepis zapisnika o poravnavi. Če se poravnava ne doseže, se mora začet redno postopanje ih izreče razsodba, ki mora biti pismena in utemeljena. Če ena stranka neupravičeno izostane od razprave se ta izvede brez nje. če obe stranki izostaneta od razprave, se postopanje ustavi.« 4. odst. § 352. se dodajo stavki »Javnost se izključi, če bi bila javnost ra/prave nevarna za moralo, javni red ali kak poseben državni interes ali če je upravičen strah, da bi se javnost razprave zlorabila, da se ovira razprava ali otežkoči določitev dejanskega sta- nja. Razen tega more razsodniški odbor (predsednik oziroma svet) na predlog ene stranke izključiti javnost, če se morajo na razpravi razpravljati ali dokazovati stvari iz rodbinskega življenja ali poslovne tajnosti. Javnost se more izključiti za vso razpravo ali samo za posamezne njene dele, nikakor pa ne za izrekanje razsodbe ali drugih sklepov, s katerimi se postopanje zaključuje. Na razpravi pripada predsedniku disciplinska oblast v smislu določil zakona o občnem upravnem postopku.« V G. odstavku se za prvim stav- kom vstavi naslednji stavek: »Izjemoma od določil '5. odstavka more sodišče v primeri vložitve tožbe na zahtevo tožitelja odrediti odložitev razsodbe razsodniškega odbora, če da toženi jamstvo, ki ga določi sodišče po svojem preudarku.« Navodila trg. ministrstva Bz okrožnice Zbornice za 701 Trgovinski vajenci v pro-dajalnicah rokodelskih obrtov Ministrstvo za trgovino in industrijo je poslalo Zbornici za TOI v Ljubljani pod II. br. 550/u z dne 31. januarja 1938 naslednje navodilo: Na vprašanje, ali se smejo učenci, ki si hočejo z učenjem pridobiti potrebno izobrazbo za samostojno izvrševanje trgovinskega obrta, sprejemati v uk od imetnikov pro-dajalnic rokodelskih obrtov, predpisujem v svrho pravilne in točne uporabe ustrezajočih zakonskih določb po zaslišanju vseh zbornic na osnovi § 460. zakona o obrtih naslednje navodilo: Način rednega pridobivanja posebne izobrazbe, ki je potrebna za samostojno izvrševanje trgovinskega obrta, je predpisan v § 19., odst. 1., zak. o obrtih. Kar se tiče učenja, se mora po tej določbi praviloma vršiti samo v trgovinskem obrtu. To pravilo potrjuje tudi določba § 254., odst. 1., zakona o obrtih, po kateri smejo sprejemati učence samo oni lastniki obratov, ki izpolnjujejo vse zakonske pogoje za izvrševanje obrta, katerega se mora učiti, t. j. v danem primeru za izvrševanje trgovinskega obrta. Po cit. zakonu je glavni pogoj za izvrševanje obrta ta, da se dobi pooblastilo, oziroma dovolilo za osnovanje obrta. Potem tako obrazloženem pravilu no morejo imetniki prodajalnie rokodelskih obrtov imeti v teh prodajal-nicali učence zn dosego trgovinske izobrazbe, ker niso te prodajalnice trgovinski obrti, ampak so to pomožni lokali rokodelskih obrtov, za katere nimajo njihovi imetniki pooblastilo, oziroma dovolilo za izvrševanje trgovinskega obrta. Toda vsako pravilo ima običajno tudi izjeme. Tudi zakon o obrtih pozna nekoliko izjem gori navedenega pravila za redno dosego trgovinske izobrazbe. Za postavljeno vprašanje pride v poštev samo izjemoma iz § 20., odst. 1., zakona o obrtih. Po tej določbi nadomešča čas zaposlitve v trgovinskem obrtu med drugim zaposlitev v pro-dajalnicah rokodelskih obrtov. — Ker zakon o obrtih v pogledu pridobivanja izobrazbe za izvrševanje obrta strogo razlikuje učenje od zaposlitve, more po pravilu, da se izjeme ne smejo niti ekstenzivno tolmačiti, niti analogno uporabiti. ta izrečna izjema določb zakona o obrtih veljati izključno samo za zaposlitev v svojstvu pomočnika in ne tudi za učenje. Nasprotno stališče bi bilo proti izrečni zakonski določbi. Iz vsega tega izhaja, da v pro-dajalnicah rokodelskih obrtov v nobenem primeru ne morejo biti učenci za dosego trgovinske izobrazbe. To navodilo je dostaviti vsem banskim upravam in vsem zbornicam. Prijava špediterskih obrtov, agentur in trgovinskih zastopništev Na osnovi člena 3. ministrske uredbe z dne 30. oklo' ra 1937, s katero se je predpisala dovolitev (koncesija) za špediterske (od-pravniške obrte), za obrte za posredovanje v trgovinskih poslih (agenture) in za trgovinska zastopništva, je g. ban z odredbo Vlil No. 548/2 z dne 8. februarja 1938 odredil, da se morajo vsa pred uveljavljenjem min. uredbe izdana pooblastila oz. obrtni listi za prej navedene obrte predložiti pristojnemu občemu upravnemu oblastvu I. stopnje v roku treh mesecev od dneva objave te odločbe zaradi zaznamka, da veljajo kot dovolila v smislu čl. 1. min. uredbe. Obenem z obrtno listino se mora predložiti tudi potrdilo Zbornice za TOI, da je imetnik dotični obrt zadnje leto dejansko izvrševal. Ker je bila gornja banska odredba objavljena v »Službenem listu« kr. banske uprave dne 12. februarja, vabimo združenja trgovcev, naj pozovejo svoje člane-imetnike pooblastil za špediterske (odpravniške obrte), za obrte za posredovanje v trgovinskih poslih (agenture) in za trgovinska zastopništva, da predložijo najkasneje do 12. maja t. 1. svoja pooblastila sreskemu načelstvu, oziroma mestnemu poglavarstvu s prošnjo, da jih v smislu ministrske uredbe z dne 30. oktobra 1937 opremijo z zaznamkom, da veljajo kot dovolila (koncesije). Prošnjam naj priložijo potrdilo Zbornice za TOL da so prijavljeni obrt zadnje, leto dejansko izvrševali. Ali sme krčmar proda jati vino tudi na debelo? Ministrstvo za trgovino in industrijo je v nekem konkretnem primeru na vprašanje, ali smejo krčmarji prodajati vino na debelo, z odločbo P. br. 27.5GG/U z dne 22. julija 1937 odgovorilo naslednje: »Krčma spada med gostinske obrate, za katere je karakteristično, da se jed in pijača praviloma troši v lokalih teh obratov. Ti obrati morejo res te predmete prodajati tudi za potrošnjo izven svojih lokalov ali samo izjemoma in v obsegu, v katerem se ti predmeti trošijo v obratu samem. Kar se posebej krčme tiče, sme ta obrat prodajati alkoholne pijače tudi za potrošnjo izven lokala, vendar nikdar v takih količinah, v katerih jih je prodajal N. N., ker je on na ta način izvrševal ne gostinsko obrt, temveč navadno trgovino z alkoholnimi pijačami. Odredbe pravilnika za izvajanje odredb tar. post. 62. taksne tarife, katere govore o prodaji alkoholnih pijač na debelo in na drobno, za rešitev stavljenega vprašanja ne pridejo v obzir, ker se morejo odredbe tega pravilnika porabljati samo za namene pravilnika samega. Potemtakem gre v konkretnem primeru za prekoračenje obsega poslovanja, to je o prestopku iz § 398. št. 1 zakona o obrtih,« Na zbornično vprašanje, ali se sme ta odločba splošno porabiti, dasi je bila izdana samo v konkretnem primeru, je ministrstvo trgovine in industrije z dopisom z dne 9. februarja 1938 odgovorilo, da je bila navedena odločba izdana sicer le za konkreten primer, vendar pa. »treba, da velja tudi za vse podobne primere, ker to izhaja iz smisla odnosnih odredb zakona o obrt iti, ki veljajo v vsej državi za vse primere, kaleri se morajo subsumirati pod te odredbe.« Združenje trgovcev za mesto Celje ima redno skupščino v četrtek dne 3. marca 1938. ob 18. uri (6. zvečer) v mali dvorani Narodnega doma v Celju. Dnevni red: 1. Otvoritev redne skupščine, določitev dveh overovateljev zapisnika in poročilo predsednika. 2. Citanje zapisnika zadnje skupščine. 3. Poročilo tajnika o delovanju in računskem zaključku za 1.1937. 4. Poročilo nadzornega odbora in razrešnica. 5. Proračun za leto 1938. in določilo članarine za leto 1938. 6. Sprememba pravil. 7. Samostojni predlogi uprave. 8. Samostojni predlogi članov, če so bili upravi pismeno prijavljeni 3 dni pred skupščino. 9. Slučajnosti. Za sklepčnost skupščine je potrebna navzočnost najmanj 1 tretjine vsega članstva, sicer bo skupščina 1 uro pozneje in z istim dnevnim redom, otvori pa se najkasneje ob 19. uri (7. uri zvečer). Članom, ki se brez predhodne tehtne opravičbe ne udeleže skupščine, more uprava po čl. 8. pravil naložiti denarno kazen. Vabilo je oddati pri vstopu v dvorano. Predsednik: Stermecki 1. r. Tajnik: Blažon 1. r. Oenarstva Obirsi zbor $amos»omoii v Mariboru je bil dne 23. t. m.*v hotelu »Novi svet« ter ga je vodil dolgoletni zaslužni predsednik Vilko Weixl. Po predsednikovem pozdravnem in otvoritvenem nagovoru je podal agilni tajnik Franjo Žnidarčič poslovna poročila, iz katerih povzamemo, da posluje Trg. samopomoč v splošno zadovoljstvo članstva. To dokazuje zlasti to, da je bilo izplačano na podporah od pričetka poslovanja do konca leta 1937. din 1,418.325—. V letu 1937. samem je bilo izplačano na posmrtninah din 342.000'—. Te številke dovolj nazorno dokazujejo, da vrši ta institucija veliko humano in karitativno delo in da posluje točno po predpisih pravil, katerih namen je, pomagati svojcem umrlih članov. Glede članstva je omeniti, da je v I. kategoriji ostalo skoraj neiz-premenjeno ter je bilo lani koncem leta 544 članov. V 11. kategoriji pa je število članstva naraslo na 506 članov. V obeh kategorijah je Trgovska samopomoč torej štela koncem leta 1050 članov. Iz blagajniškega poročila sledi, da je imel podporni sklad dinarjev 440.202'— dohodkov, izdatkov na izplačanih posmrtninah pa din 342.000'—, rezervni sklad je imel din 37.463'— dohodkov, upravni sklad pa din 33.664'— dohodkov in ravno toliko izdatkov. v barva, plrnira in 7p u 94 urah komi*nn LG I UIUSl obleke, kloboke ■td. Skrobi In aredidika «ra|ee. ovra( ilke in manšete. Pere suši, munga In lika domače perilo tovarna J O S. R EIC H Poljanski nasip 4-6 9elenhurgova ni. B Telefon *t 22 72 Premoženjsko stanje Trgovske samopomoči zaznamuje lep napredek. Po bilanci znašajo namreč aktiva din 299.370'73, od katerih odpade na podporne sklade I. in II. kategorije din 78.750'—, na rezervni sklad din 216.463'73, ostanek pa na inventar. Pri slučajnostih je apeliral pred sednik Weixl na navzočno članstvo, da agitira med stanovskimi tovariši za pristop k tej človekoljubni instituciji, ki je po svojem ustroju tudi najcenejša zavarovalnica. Ker je poleg tega pod državnim nadzorstvom, je tudi popolnoma varna ter nudi v primeru smrti vsakega člana svojcem takoj izdatno pomoč. Ziiiiania tnivja Med Češkoslovaško in Italijo je bila razširjena trgovinska pogodba ter se je obseg medsebojne trgovine obeh držav povečal za 4,5 mi lijona lir. , „ . , , Čsl. minister za delo Dostalek je v svojem ekspozeju navedel, da namerava vlada izvesti v 1. 1939. do 1942. velik program vodnih del. Skupno bi ta dela veljala 1024 milijonov Kč, od katerih bi se porabilo: 459 milijonov za plovnost rek, '73 milijonov za rečne regulacije 37 milijonov za pristaniška dela 255 milijonov za zgradbe v dolini in 200 milijonov za gradnjo elek tričnih hidrocentral. Avstrijska težka industrija je dobila v zadnjem času zopet velika naročila iz tujine, da je v februarju zopet dobro zaposlena. Upravni svet bolgarskega pre mogovnika Pernik je naročil pri škodovih zavodih tri postranske električne centrale za 23,1 milijona levov. Te centrale bodo sluzile za elektrifikacijo južno-zapadne; Bolgarske. Že preje PaJe naročil pr škodovih zavodih večjo centralo za 67 milijonov levov ter aaljnovod za 23,1 milijona levov. Izgube in dobički bank Po uradnih podatkih je bilo leta 1936. pri nas 620 denarnih zavodov, od katerih pa mnogi ne delajo več in so v stanju tihe likvidacije. Podatki so se zato mogli zbrati le od 584 bank in denarnih zavodov. Skupne bilančne vsote vseh denarnih zavodov so se v 1. 1936. povečale za 149,4 na 13.274,7 mi-ijona din. Povečali so se v glavnem le tekoči računi, vrednost lastnih podjetij in najbolj druga aktiva, dočim so padli: gotovina, menična posojila, hipotekarna posojila in druge postavke na aktivni strani. Na pasivni so se znižale te postavke: rezervni fondi, vloge, reeskont, račun podružnic, dočim so se najbolj povečali tekoči računi in razna pasiva. Vendar pa se je čisti dobiček denarnih zavodov povečal, in sicer od 82,2 na 98,3 milijona din, toda dvignila se je tudi izkazana izguba od 50,6 na 69,2 milijona din Presežek čistega dobička se je znižal od 31,6 na 29,1 milijona din. 74 zasebnih bank je za 1. 1936. izplačalo 29,5 milijona din za dividende, to je povprečno dividendo v višini 4'6%. ♦ Na beograjski borzi tečaji drž. vrednostnih papirjev kljub optimističnim napovedim še niso dosegli prejšnje višine. Tako je beležila vojna škoda 451'50—452, 7"/o investicijsko 97—99, agrarne obveznice 60—61, begluške 90—90'25, 8»/o Blair 94 50—97, 7% Blair 88 50—90, Selig-mann 99'50, stabilizacijsko posojilo pa 97—98. V Curihu je avstrijski šib'1 V, ponovno nazadoval in padel na 70. Razlika med šilinšklmi bankovci in dunajsko devizo znaša ze 14%. Značilno je. da ®° kljub Hitler- jcvcniu govoru nuJ-RSli y Londonu tečaji češkoslovaških in avstrijskih državnih papirjev. Tudi v Parizu so tečaji teh papirjev narasli. Italija bo vendarle dobila v Angliji posojilo, in sicer večletno izvozno posojilo, v angleških krogih se utemeljuje to posojilo tudi s tem, da bodo na ta način prišli angleški izvozniki do svojih terjatev. Madžarska namerava najeti veliko notranje posojilo za 500- -600 milijonov pengov. Posojilo bi se obrestovalo po 4W/'o. Posojilo bi se Porabilo v petih letih. Madžarska vlada upa, da bo posojilo z lahkoto podpisano, ker so hranilne vloge narasle v lanskem letu za skoraj 110 milijonov pengov. Folilične vesti Za Sušnikov govor v četrtek zvečer ni vladalo na Dunaju nič manjše zanimanje ko za Hitlerjev nedeljski govor. Zlasti pa so z nestrpnostjo pričakovali Sušnikov govor »'si oni, ki so bili dosedaj v boju z nar. socialisti. Mnogi so se bali, da Sušnik ne bo potrdil njih pričakovanj. Toda ta bojazen se je izkazala za neupravičeno, ker je Sušnik nastopil v svojem govoru s takšno odločnostjo, že skoraj str as t-venostjo za neodvisnost Avstrije, da o njegovi trdni volji, da brani samostojnost Avstrije do zadnjega, sploh ne more biti dvoma. A tudi na zunaj je bito učinkovito poudarjeno, da hoče Avstrija odločno delati za svojo neodvisnost in da na tem ni sestanek v Ober-salzbergu nič spremenil. Zvezni svet, v katerem je govoril Sušnik, je zasedal v veliki dvorani starega parlamenta, v katerem že 18 let ni bilo nobene seje. Vsa dvorana je bila okrašena z rdeče-belo-rde-čimi zastavami in tudi z vseh hiš so visele avstrijske zastave. Sušnik sam je govoril zelo odločno in tudi v sestavi njegovega govora se je videlo, da odgovarja Hitlerju. Navedel je celo vrsto številk, ki kažejo o dvigu avstrijskega gospodarstva na vseh področjih. Zlasti je podčrtal, da je Avstrija odplačala polovico svojih dolgov (nad 2 milijardi jilingov), da more Avstrijska banka 'vedno bolj zmanjševati devizne ovire, navajal je vsa številna javna dela, ki jih je izvedla Avstrija in nato s posebnim poudarkom omenjal vladni program v korist malega človeka. (Sploh se je opažalo v vsem šuš-nikovem govoru, da poudarja socialni program avstrijske vlade.) Na podlagi vseh teh številk je postavil retorično vprašanje, če morda ti uspehi ne potrjujejo življenjsko sposobnost Avstrije! Burno odobravanje je sledilo tem bese dam. Nato je zašel Sušnik na poli tično polje. Rdeča nit njegovih izvajanj je bila, da je zvestoba do Avstrije slej ko prej glavni ideal. Avstrija je tako stara tvorba in izpolnjuje tako važno vlogo, da mora obstajati še naprej. Avstrija je sicer nemška država, toda neodvisna država, v kateri velja načelo, da so vsi pred zakonom enaki. Zlasti pa hoče, da pride zopet do časti ideal, da je človek človek, ne pa da mu to kak teror prepoveduje. S posebnim aplavzom so bile sprejete njegove besede, da sestanek v Obersalzbergu ni na tem nič iZ' premenil. Defenzive je sedaj konec, je nadaljeval šušnik v svojem govoru, sedaj je čas dela za utrditev Avstrije. Njegove ponovne tople besede na naslov delavstva so jasno dokazovale, da računa pri tem na sodelovanje delavstva in da je oster nastop Nemčije utrdil vez med vsemi onimi, ki so za neodvisnost Avstrije. Pozornost so tudi vzbujale Šul-nikove besede glede odnošajev Avstrije do drugih držav. V prvi vrsti Je podčrtal, da je ostalo razmerje Avstrije do Italije nespremenjeno prav tako iskreno. Avstrija mo-rir ^iti svoja pota in mora imeti uoDre odnosa j e do vseh sosednih faY> a tudi do vseh zapadnih zlasti do Anglije, Francije Tov, Uzenih držav Sev. Amerike. spresti. °Statl in to Se ne m°re rnmrn°"cu svojega govora je od-bodSčnoS* vbrašanje, če veruje v ^ Avstrije. Dejal je, da ne ,amo veruje, temveč da ve, da +?, ,9° Avstrija mogla obdržati. In ®og bo z njimi, če bo vsak d svojo dolžnost. Danes niso bo shodi, kadar pa frontn i 0, bo sklical patriotično prišli vsi Prepričan je, da bodo ne vojake , P°zlvom na vse front-tične fronte vse člane Patri°-do zadnjega’ SLh primeru tudi Avstrije, je zaključi® ^^nost skim odobravanjem v n‘ ga sveta in nabito poinfh glorij svoj govor. Biez dvoma je rti Ji je s šušnikovim govorom situacij v Avstriji znatno in tudi biagodei no razčistila. v J" Velika debata v angleškem parlamentu o angleški zunanji politiki ter o vzrokih Edenove demi-sije se je končala z zmago Chamberlaina ter je bil odklonjen opo-zicionalni predlog nezaupnice s "3? proti 168 glasovom. Chamber-*ain je zmagal zlasti s svojim presenetljivim odkritjem, da je Italija sedaj po Edenovejn odstopu pripravljena začeti z evakuacijo svojih čet iz Španije. Posebno pa je n oglašal Chamberlain tudi to, da bi vztrajanje na dosedanji linij angleške politike moglo Anglijo pognati v vojno. Na konservativne poslance je posebno močno vplival ta argument. Velike ovacije, ki so bile prirejene Edcnu na londonskih ulicah ter tudi komentarji angleških listov pa pričajo, da je velik del angleške javnosti za Edena in nekateri listi ga tudi že imenujejo kot bodočega angleškega ministrskega predsednika. Značilno je, da nekateri konservativni podeželski listi pišejo v prilog Edenove politike. Odstop Edena je imel velik vpliv na Francoskem, čeprav je Chamberlain odločno poudaril svoje prijateljstvo do Francije. Vedno glasnejše postaja mnenje, da se mora v Franciji sestaviti močnejša vlada, t. j. vlada narodne koncentracije. Vlada ljudske fronte je danes preslabotna, ker se je izkazala njena politika kot napačna. Ker so nekateri listi očitali francoskemu zunanjemu ministru Del-bosu, da ga je ostavka Edena popolnoma presenetila in da se zato ni pripravil na novo smer angleške zunanje politike, je Delbos podal ostavko. Na izrečno zahtevo predsednika republike Lebruna pa je demisijo preklica!, ker bi njegova ostavka povzročila demisijo vsega kabineta, kar bi v današnji situaciji bilo zelo nevarno. _ _ . Zunanji minister Delbos je izjavil. da nima Francija prav nobenega povoda intervenirati zaradi sestanka v Berchtesgadenu, ker je to le svoboden dogovor med dvema nemškima državama na pod- lagi sporazuma iz 1. 1936., ki dose- | nju močnejše. daj še ni bil kršen v nobenem oziru. Na seji francoske vlade je bil sprejet predlog vojnega ministra o novih izrednih kreditih za francosko vojsko. Na predlog finančnega ministra pa se bo ustanovil po vzorcu amortizacijskega fonda poseben fond za državno obrambo, ki ga bo upravljal poseben odbor z vojnim ministrom na čelu. Angleška delavska stranka je izdala proglas, v katerem zahteva razpis novih parlamentarnih volitev, ker da je vlada prelomila svojo obljubo, da bo vedno smatrala Zvezo narodov za glavni temelj svoje zunanje politike. Politika, ki jo sedaj vodi Chamberlain, da je v nasprotju z dosedanjo angleško politiko in zato se mora angleškim volilcem dati prilika, da se o njej izjavijo. . . Češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta bo podal svoj ekspoze o čsl. zunanji politiki na seji parlamentarnega odbora za zunanje zadeve v soboto. Pri tej priliki bo tudi odgovoril na razne pripombe Hitlerja. Poljski zunanji minister Beck odide v kratkem v Rim. Njegov obisk je posebne važnosti za ureditev medsebojnih odnošajev podonavskih držav, ker bo sedaj sodelovanje Poljske pri tem vpraša- Prevozniška obrt ni dovoli zaščitena Ugotovitve občnega zbora Združenja prevoznikov v Mariboru Prejšnjo soboto zvečer je bil v Mariboru v Gambrinovi dvorani občni zbor Združenja prevoznikov, ki združuje vse koncesionirane prevoznike v območju bivše mariborske oblasti. Občnemu zboru so prisostvovali tudi mariborski podžupan žebot, obrtni referent dr. Scnkovič ter kot zastopnik zbornice TOI obrtnozadružni nadzornik Založnik. Poročila so podali predsednik Združenja Sluga, tajnik Krepek in blagajnik Nemec. Iz njihovih izvajanj je bilo razvidno, da je prevozniška obrt zelo slabo zaščitena, dasi predstavlja za državo in banovino važnega, močno obremenjenega davkoplačevalca. Tako se pritožujejo avto-izvoščki in fiakerji. da jim prevzemajo lastniki avtobusov mnoge posle, na primer svatovščine. Po-preje so se svatje vozili k poroki v avtomobilih ali izvoščkih, sedaj pa imajo v mariborski okolici že navado najeti cel avtobus, v katerem se pelje potem cela svatovska družba v mesto. Avtoprevozniki so se upravičeno pritoževali proti šušmarstvu. šušmarjev — lastnikov tovornih avtomobilov — nihče ne nadzoruje, če jih pa kon cesionirani obrtniki tudi prijavijo, jih nihče ne kaznuje. Sušmarji ne plačujejo nobenih davkov ter lahko prevzemajo naročila za vsako ceno. Avtoprevozniki si obetajo izboljšanje od uvedbe cestno-poli cijske kontrole, ki se bo na pomlad na naših cestah pričela, ker upajo, da bodo policisti kontrolirali ne samo številke in svetilke avtomobilov, temveč tudi obrtnice. Prevozniki s konjsko vprego pa so se pritoževali proti konkurenci kmetskih voznikov, ki jim kvarijo cene v mestu. Kmet vzame v žep kos kruha in naloži na voz otep sena, pa gre v mesto s svojim vozom, kjer dobi vedno dovolj posla pri stavbenikih in pri zasebnikih ker prevzema vožnje za vsako ceno. Prav tako pa delajo kmetski vozniki prevoznikom škodo s prevzemanjem voženj gramoza za ceste, dasi za to niso upravičeni. Prevozniki bodo te svoje pritožbe s posebno deputacijo predložili g. banu ter ga prosili, da njihove zahteve upošteva. Doma in po svetu Tečaj za električno varjenje Zavod za pospeševanje obrta v Ljubljani priredi tečaj za električno varjenje. Tečaj bo v prostorih Tehnične srednje šole od dne 28. februarja do dne 10. marca. Sprejemajo se obrtniki, pomočniki in usposobljeni industrijski delavci kovinske stroke. Tečaj bo brezplačen, udeleženci krijejo le stroške porabljenega varilnega materiala. Predavanja in praktično vežbanje bodo ves dan, za izjemne primere se bo dovolilo posečanje poldnevno. Prijave s točnim naslovom in označbo predizobrazbe in sedanje zaposlitve je poslati do 2G. februarja na Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani. V izjemnih primerih se bodo sprejeli udeleženci ob otvoritvi tečaja, kolikor bo še prostih mest. Udeležba na mednarodnem velesejmu v Milanu Trgovinski muzej Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu obvešča, da se bo mednarodni velesejem v Milanu otvo-lil 12. aprila in da morajo zato interesenti, ki se nameravajo udeležiti velesejma kot razstavljalci, svojo udeležbo že sedaj prijaviti. Prostor v jugoslovanskem paviljonu je našim razstavi jakem brezplačno na razpolago; brezplačen je tudi prevoz blaga do Milana in nazaj. Udeležbo je prijaviti čim-preje Trgovinskemu muzeju Zavo- da za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu, Miloša Vel. 29. Natečaj za plakat za VII. mariborski teden Uprava M. T. razpisuje nagradni natečaj za plakat za jubilejni VII. Mariborski teden, ki bo v času od 6. do 15. avgusta 1938. Razpisane so štiri nagrade: prva din 2.000'—, druga din 1.000'—, tretja din 500'— in četrta dinarjev 300'—. Z geslom opremljeni osnutki se morajo oddati oziroma odposlati najkasneje do 31 marca 1938 upravi »Mariborskega tedna«, Maribor, Grad. Posebni razpisi s podrobnimi pogoji za ta natečaj so na razpolago v vseh poslovalnicah Putnika in v pisarni M. T. Kcnkurzi • poravnave Razglašen je konkurz o premoženju Marije Kaučič, vdove trgovca in posestnice v Mariboru. Kon-kurzni sodnik dr. Lešnik, upravnik mase odvetnik dr. Boštjančič. Prvi zbor upnikov dne 7. marca, oglasitveni rok do 9. aprila, ugotovitveni narok dne 25. aprila ob ^ Med trgovcem Miho Osredkarjem v Kranju in njegovimi upniki sklenjena poravnava je potrjena. Kolesa, motorna koSesa na debelo. Zahtovaite ponudbe. SploSna trgovika družba z o. z. Ljubljana Tyrševa cesta št. 33 (Javna skladišča) Ministrski predsednik dr. Stoja-dinovič je odpotoval v spremstvu drž. podtajnika v romunskem zun. ministrstvu Petresca Comnena v Ankaro, kjer se začne te dni zasedanje Balkanske zveze. V narodni skupščini se še nadaljnje načelna proračunska debata. Na seji v sredo sta govorila tudi poslanca dr. Koce in Ivan Mohorič. Skupščina je v načelu proračun sprejela s 183 glasovi za in 96 proti, d očim se je en poslanec (dr. Dobo-višek) vzdržal glasovanja. Prometni minister dr. Spaho je prišel v Genovo, kjer si je ogledal v spremstvu zastopnikov italijanskih oblasti pristaniške naprave. V Beogradu je bila podpisana pogodba mod beograjsko mestno občino in neko dansko tehnično skupino glede osušitve zemunskih močvirij na levem bregu Save. V Beogradu sc je začela velika konferenca o obrtno-nadaljeval-nem in trgovsko nadaljevalnem šolstvu. Zbornico za TOI zastopa zbornični tajnik dr. Pretnar. Mestna občina v Subotici je vsem občinskim nameščencem s 1. aprilom zvišala prejemke. Nova bojna ladja »Ljubljana« bo v Splitu spuščena v morje marca meseca. Tovorni avto ljubljanske tvrdke Adolfa Simiča je pri pristanku z broda na breg Donave blizu Bezda-na padel v vodo. Le malo je manjkalo, da ni pri tem utonil bratra nec lastnika Simič ml. Na avtomobilu je bilo za 50.000 din alko hola, namenjenega za neko suboti ško firmo. Ljubljanska tvrdka ima približno 200.000 din škode. Iz maščevanja, ker je pričal pri sodni razpravi proti njima, sta dva odpuščena delavca s sekiro napadla in ubila stavbenega tehnika Stanka Dolničarja iz Kamne gorice pri Dolnicah. Dolničar je bil zaposlen pri tvrdki Dukič ter je nadzoroval gradnjo nove tkalnice in predilnice Doctor in drug v Mari boru. V soboto je napravil Dolničar smuški izlet na Pohorje spremstvu magistratne uradnice Milke Gorupove. Ker sta se oba delavca bala, da bi ju Gorupova mogla izdati, sta umorila še njo. V boju med obema delavcema in Dolničarjem, je bil en delavec ranjen in tako so mu prišli na sled Oba morilca sta svoje sramotno dejanje že priznala. Z otoka Raba poročajo o veliki ribiški nesreči. V nočnem viharju je utonilo pet ljudi iz vasi Barbat-skega zaliva. Poslovne kniige, zvezke, raz glednice, kuverte, papir, albume, vizitke itd. nudi po zelo ugodni ceni Knjigarna Učiteljske tiskarne v Ljubljani in podružnica v Mariboru. Posebej še opozarja na nalivna peresa in veliko zbirko mladinskih in drugih knjig po znižani ceni. Codreanu, vodja romunske železne garde, je razpustil svojo stranko ter utemeljil razpust s tem, da še ni. prišel njegov čas. Se vladajo stari politiki, pa naj ti pokažejo, kaj znajo. Tako pravi Codreanu v svojem pismu. Z razpustom železne garde pa je Co-drcanu zelo olajšal notranjo politično situacijo v Romuniji. Ker so na vladi stari romunski liberalci, mislijo poznavalci romunskih razmer, da se kljub spremembi ustave ne bo v Romuniji mnogo izpre-menilo. Vojaška služba v Nemčiji bo po poročilu agencije »Information« podaljšana od 2 na dve in pol leti. Nemška vlada je kupila znani berlinski hotel Kaiserhof za 6 milijonov mark. Od 1. aprila dalje hotel ne bo več sprejemal gostov, temveč bo preurejen, ker bo v njem pisarna in zasebno stanovanje Hitlerja. Voditelji madžarske narodno socialistične stranke so bili internirani. Parlamentarni krogi zahtevajo, da se izdajo proti njim naj-ostrejši ukrepi. Vojni odbor madžarskega parlamenta je imel v navzočnosti finančnega ministra sejo glede izvedbe vojaške dolžnosti na Madžarskem. Pri velikih ameriških pomorskih manevrih na Tihem oceanu bo sodelovalo 150 ameriških vojnih ladij in 450 aeroplanov. Po zgledu Anglije namerava tudi Franciia večino svojega prebivalstva oskrbeti s plinskimi maskami ter zgraditi velika zatočišča pred plinskimi in zračnimi napadi. Na seji ministrskega sveta se je že razpravljalo o izvedbi tega načrta Anglija je začela graditi orjaške vojne ladje z 42.000 tonami nosilnosti. Kitajska letala so priletela nad Formozo ter bombardirala glavno mesto otoka Tajhoku. Vrgli so nad Trg. dob. društvo »Pomoč« reg. pom. blag. v Ljubljani ima redno sejo v četrtek, dne 3. marca 1938. ob 20. uri v Ljubljani v Trgovskem domu. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Potrditev smrtnih slučajev. 3. Sprejem novih članov. 4. Določitev dneva obč. zbora 5. Slučajnosti. mesto 20 bomb, ki so povzročile veliko materialno škodo. V mestu so nastali številni požari, uničeno pa je tudi bilo japonsko vojaško letališče. Baje je bilo uničenih 40 japonskih letal. Nad 100 ljudi je bilo ubitih, več sto pa ranjenih. V mestu je nastala panika. Tako je sedaj tudi Japonska okusila prijetnosti zračnih napadov. — Sploh so v zadnjem času kitajski letalci zelo aktivni ter so med drugim potopili tudi neko manjšo japonsko vojno ladjo na Jangcekiangu. General Macui, vrhovni poveljnik japonske vojske v Šangaju, je bil odpoklican ter je odpotoval v Tokio. Pravijo, da je bil odpoklican, ker je s svojim brezobzirnim nastopom povzročil težke konflikte z evropskimi silami. Baje je bil tudi odpoklican, ker je disciplina v njegovi vojski zelo popustila, kar se je zlasti pokazalo v Nankingu, kjer so japonski vojaki neusmiljeno plenili po zasebnih hišah in uganjali vse mogoče silovitosti. V Ameriki so baje iznašli posebno bombno letalo, ki bo moglo z uspehom bombardirati vojne ladje in proti katerim bodo vojne ladje brez obrambe. Novo letalo bo baje v kratkem pojasnjeno ameriški javnosti. Dobave - licitacije Direkcija drž. rudnika v Brezi sprejema do 10. marca ponudbe za dobavo Spiralnih svedrov, zračnih ventilov, cilindrskega olja, krp in bombaževine za čiščenje ter 20 tisoč kg ovsa; do 17. marca za dobavo 2 električnih svedrov. Direkcija drž. železnic v Subotici sprejema do 28. februarja ponudbe za dobavo žebljev; do 2. marca pa za dobavo svedrov in manesmano-vih cevi. Komanda podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 1. marca ponudbe za dobavo raznih barv, konzistenitne masti, svinčenega minija, petroleja ter portland-cementa. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 2. marca ponudbe za dobavo 1.000 kg karbolineja, fir-neža, terpentina, laka, cinkovega belila in dr.; do 9. marca za dobavo raznega orodja. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 2. marca ponudbe za dobavo raznih vijakov z maticami, stekla za bencinske svetilke ter azbesta. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 3. marca ponudbe za dobavo gasilskih potrebščin; do 7. marca za dobavo surovega železa, železne pločevine, raznih rezervnih delov za stroje, črnih in belih trakov, vrvice za vreče, organdina, šifona, črnega satena, jedilnega pribora ter za dobavo 4000 kg riža. LICITACIJE • Dne 28. februarja bo v inten-danturi Savske divizijske oblasti v Zagrebu licitacija za dobavo živil (krompir, zelje, repa). Dne 5. marca bo pri Dravski delavnici v Ljubljani licitacija za nabavo 2.000 kg prečiščene nafte, 200 kg cilindrskega in 183 kg olja za dizelmotor. Dne 12. marca bo pri štabu mornarice kralj. Jugoslavije v Zemunu licitacija za dobavo 4.000 ton inozemskega premoga. Dne 17. marca bo pri 2. kolesarskem bataljonu v Nišu licitacija za dobavo raznih delov za kolesa. Dne 22. marca bo pri direkciji drž. rudarskih podjetij v Sarajevu licitacija za oddajo špediterskih poslov in carinskega posredovanja za vse državne rudnike. Dne 2. marca bo v intendanturi štaba savske divizijske oblasti v Zagrebu licitacija za dobavo ljudske hrane (krompir, zelje, čebula, kis, sladkor, čaj in kavine kon-serve). Dne 3. in 4. marca bo v inženjer-sko-tehničnem oddelku ministrstva vojske in mornarice v Beogradu licitacija za napravo poti v Škofji Loki. Dne 18. marca bo pri direkciji državnih rlidarskih podjetij v Sarajevu licitacija za nabavo loko-motivskega parnega kotla za rudnik v Ljubiji. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.) LA NATIONALE ANcbska družba za življenjsko zavarovanje sl mesili Zavarovalna družba proti požaru in eksploziji FIL1) A LA V ZAGREBU LETA 1330 Ustanovljeno v Parizu A WKI1^ A “TA 1820 GLAVNICA: 75,000.000 - franc, frankov __ _ _ ___ _ . . . GLAVNICA: 50,000 OOO - franc frankov FONDI: 1 500,000.000-— franc, frankov Glavno zastopstvo za dravsko banovino: Predstavnik: A. M. Friedrich, Ljubljana, Verstovškova ulica št. 22 — Telefon št. 28-33 Lesne cene na liublianski borzi dne 24. februarja. Franko vagon nakl. postaja za m3 od do 44’— 14'— 12-— 55'- 60'- Smreka, jelka: din Hlodi I., II., monte . 140--I$rz.ojavni drogovi . . 155'— Bordonali merkantilni 170-— Filerji do 576' . . . 180--Traini ostalih dimenzij 175’- Škorete, konične, od 16 cm naprej . . . 365-- Skorete, paralelne, od 16 cm naprej . . . 410 - Škorete, podmerne, od 10—15 cm .... 295-Deske-plohi. kon., od 16 cm naprej . . . 310- Deske-plohi. par., od 16 om niiprej . . 360 - Brusni les za celulozo 130’-Kratice, za 100 kg . . 55-- Bukev; Hlodi od 30 cm naprej, I., II...............110-- Hlodi za furnir, čisti, od 40 cm naprej . . 200'-Deske-plohi. naravni, neobrobljeni, monte 270" Deske-plolii. naravni, ostrorobi, I., II. . 415" Deske-plohi, parieni, ‘neobrobljeni, monte 315-Deske-plohi. parjeni, ostrorobi,- I., II. . . 580 - Hrast: Htodi I., II.. premera od 30 cm naprej . . 255 - Bordonali............. 820'- Deske-ploh , boules . 900'-Deske-plohi, neobrobljeni, I. in II. . . Frizi I., Širine 5, 6 in 7 cm................... Frizi L. Širine od 8 cm do 12 cin naprej . . Oreh: Plohi, neparjeni, neobrobljeni I., II . . Plohi, parjeni, neob- din 180 — 175'— 190-— 200'— 195'— 405 — 400 — 325- 350’— 390-— 150'— 75— 1 U)-230'-320-475" 355" 710" 345- 920'- 1000’- Železn. pragi 2'60 m 14X24 hrastovi, za 1 komad , 38'— bukovi, za 1 komad . 24’— Drva bukova, za 100 kg . . 13'— hrastova, za 100 kg . 11'— Oglje bukovo, za 100 kg . . 45'— »canella«, za 100 kg . 50'— Povpraševanja: Išče so večja količina desk tombante. prizmirano blago, v dimenzijah: 5'8' in 7/8" debeline, 9" z medijo, 13" dolžine, od 4" naprej medija, 6" širine. Večje količine madrijcrov v predpisanih dimenzijah. I/IIa hrastovi frizi, v debelini 25 mm v širinah 5, 6. 7. 8, 9, 10 cm, v dolžinah od 25 do 95 cm in od 1 m dalje. Parjena, ostrorobo paralelno rezana bukovina I. in II. kvalitete. Javorjcvc ncobrohljcno deske I. in II. kakovosti. 18 mm debeline. Neobrobljeni lipovi plohi I. in II. Hrastovi boulesi. Brestovi boulesi in neobrobljeni plohi. 750— 850’ 800'— 850' 850 — 910 — 9 810'- 910'- robljeni I., II. . 940-— 1040 — Brest: Plohi neobrobljeni I., II . 450— 550'— Javor: Plohi neobrobljeni I., II . 520'— 600'— Jesen: Plohi neobrobljeni I., 725-— 845-— II • Lipa: Plohi neobrobljeni I., II. . . . . • . 475’— 585'- Parkcti hrastovi, za m! . . 60— 68-- bukovi, za ni2 . . • 40'— 45'- aUf.zS-St Frančiškanska ulica 3 Ne pozabife na poslovne knjige kakršne nudi KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE V LJUBLJANI. KOPITARJEVA 6/11 Združenje trgovcev v Ljubljani je založilo lične osebne legitimacije za svoje člane, ki jih lahko dvignejo v pisarni združenja. Potrebna je slika v velikosti 6X9 centimetrov. Vsakemu trgovcu je aka legitimacija nujno potrebna. Popravi! V »Poslovnem poročilu«, ki ga je izdala uprava ljubljanskega združenja, so se vrinile nekatere pomote. Tako je bilo v seznamu združenj, ki so včlanjena v Zvezi trg. združenj, izpuščeno Zilruže njo trgovcev v Novem mestu, ne-pravilno pa navedena tudi naslova obeh mariborskih združenj, ki bi se morala prav glasiti: Združenje trgovcev za mesto Maribor in Združenje trgovcev za srez Mari bor, levi in desni breg. Tržna pirsčiEa žitni trg Na domačem žitnem trgu ni iz-pretnemb. Izvozna pariteta za pšenico proti Liverpoolu je 125, proti Rotterdamu 134. Na tujih trgih se je položaj nekoliko zboljšal. Verjetno je, da se bodo rotterdamske cene izravnale z liverpoolskimi. Na domačem koruznem trgu je položaj miren. Edini kupec je bil Prizad, ki je kupil 500 vagonov koruze. Cena koruze od 110 do 100 din, vlačilec. Na tujih trgih je cena koruze nekoliko popustila. Sadni trg Na švicarskem trgu je bilo večje povpraševanje po jabolkih, ker se domače zaloge zaradi precej močnega izvoza znatno krčijo. Na dunajskem trgu se je prodaja jabolk zboljšala. Cene so ostale iste ko prejšnji teden. Na italijanskih trgih je kupčija z južnim sadjem slaba. Samo mandeljni se še v majhnih količinah izvažajo. Ponudba je velika, povpraševanje pa majhno in je cena mandeljnov padla za 5—10 lir pri stotu. Mariborski trg Na torkov živinski sejem v Mariboru dne 22. t. m. je bilo prignanih 10 konj, 8 bikov, 160 volov, 323 krav in 16 telet, skupno 517 glav živine. Povprečne prodajne cene so bile: debeli voli 4'75—5'50, poldebeli voli 4'40—5, plemenski voli 4'80—6, biki za klanje 3'50—4'50, klavne krave debele 4—5, plemenske krave 3'50—4-50, krave za klobasarje 2'50—3, molzne krave 3'50—4'25, breje krave 3'50—4'50, mi r da ži-|vina 4'50—5-50, teleta 5—6'50 din za kg žive teže. Prodanih je bilo 238 glav. Mesne cene: volovsko meso I. vrste 10—12, volovsko meso II. vrste 8—10, meso bikov, krav in telic 6—12, telečje meso I. vrste 10—12, telečje meso II. vrste 8 do 10, svinjsko meso sveže 10—14 dinanjev za kg. Londonska kovinska borza Baker; standard, kasa 4P68—41'75, * električni 45'25—46'—. Tendenca čvrsta. Jeklo: standard kasa 1843/»—185'—. Svinec: nostrano prompt 157/l#—15»/16. Cink; navaden prompt 143/i«—147«. Tendenca čvrsta. Druge kovine: nikelj 180—185, aluminij 100, antimon regulus angl. 81—82, vvolITam 75—77, fino srebro kasa 214/s, zlato 139/10, platina unča 150 sli, živo srebro za steklenico sli 257—257'6. Sejmi 28. februarja: v Št. Vidu pri Stični, Radohovi vasi, Sv. Lenartu pri Slov. Gradcu, Središču. 1. marca: v Metliki, Krki, Novi vasi, Ormožu, Ptuju, Maren-bergu, Planini, Slov. Konjicah, Trbovljah, Dolnji Lendavti. 2. marca: v Ljubljani, Celju, Ptuju, Trbovljah. 3. marca: v Toplicah, Mokronogu, Velenju, Koprivni, Velikem Dolu, Oplotnici, na Vranskem, v Zabukovju pri Sevnici, Turnišču. 4. marca: v Mariboru, Petrovčah 5. marca: v Brežicah, Celju, Trbovljah, Križevcih, Boštanju. Radie Ljubljana | Sobota, dne 26. februarja. 12.00:; Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Plošče — 14.00:, Napovedi — 17.00 Radijski orkester — 17.40: Propagandna ura za med-, narodno gimnastično prireditev—| 18.00: Magistrov trio— 18.40: Ure-i ditev hudournikov (ing. Karel Ta v-] čar) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Pregledi sporeda — 20.00: O zunanji poli-| tiki (dr. Kuhar) — 20.30: Lumpa-] cij Vagabund, — Po burki J. Ne-i stroya in po motivih iz istoimenskega filma priredila za radio Jo-| žek & Ježek. — 22.00: Napovedi,; poročila — 22.15: Koncert radij-j skega orkestra — Konec ob 23. uri. Nedelja, dne 27. februarja. 8.00: Ruski sekstet in plošče — 9.00: Na-! povedi, poročila — 9.15: Plošče —! 10.00: Verski govor (g. ravnatelji Jože Jagodic) — 10.15: Prenos cer-' kvene glasbe iz zavoda sv. Stani-j slava v št. Vidu nad Ljubljano —; 11.00: Otroška ura (gdč. Manica! Komanova) — 11.30: Nastop učen-i cev Rudolfa Piliha — 13.00: Napovedi, obvestila — 13.15: Koncert radijskega orkestra — 16.00: Plošče — 17.00: Kmetijska ura: Go-1 spodarska navodila za marec in tržna poročila — 17.30: Vodopivec:! Srce in denar, spevoigra (člani »Grafike«), nato: Cimermanov; kvartet — 19.00: Napovedi, poro-, čila — 19.30: Nac. ura — 19.50: | Slovenska ura: Moritati in zabavne! pesmi, Brnčani in njihovi običaji) (Janjčka Čuček Kleinmajerjeva) j — 20.30: Veseli napevi. Sodelujejo: j ga Dragica Sokova, gdč. Vida Ru-i dolfova, gg. S. Banovec, R. Petrov-1 čič in radijski orkester — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Plošče. Ponedeljek, dne 28. februarja. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Plošče — 14.00: Napovedi — 18.00: Zdravstvena ura: Opekline-ozebline (dr. A. Brecelj) — 18.20: WaldteufloVi valčki (plošče) — 18.40: Slovenski kulturni program (dr. Stanko Gogala) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Zanimivosti — 20.00: Operetni odlomki.) Izvajajo člani Nar. gled. — 22.00:1 Napovedi, poročila — 22.15: Šramel kvartet učiteljskih abiturien-tov. ^|| Avtomatične in druge tehtnice popravlja in renovira tvrdka LOVRO ROZMAN, UUBUANA Grudnovo nabrežje 5 / Telefon 29-97 Vse vrste manufaktur-nega blaga v veliki izbiri in nizkih cenah priporoča Lingarjeva ulica št.l DUNAJSKI VELESEJEM OD 13. DO 19. MARCA 1938 Znaten popust na vožnjah Nobenega vizuma. — Z izkaznico velesejma in potnim listom v Avstrijo prost prehod na meji. — Madžarski tranzitni vizum se dobi proti predložitvi velesejmske izkaznice na meji. — Znatni popusti na jugoslovanskih, madžarskih in avstrijskih železnicah, na Donavi, na Jadranskem morju kakor tudi v zračnem prometu. Pojasnila vseh vrst, kakor tudi velesejmske izkaznice (po din 50'—) se dobe pri VMENER-MESSE A. G., WIEN VII in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Ljubljana, Tyrševa cesta 31, Zveza za tujski promet v Sloveniji (Putnik), Tyrševa c. 1 in njeni filialki: v hotelu Miklič, nasproti glavnega kolodvora. (foio*tktd\a cevt{L na debelo Ani. Ičdčp-u JfaUtana, Me ZA POMLAD DIVNE MODNE NOVOSTI za Vas in Vašo družinico ima pripravljene in pričakuje Vaš poset MANUFAKTURA NOVAK Ljubljana — Kongresni trg 15 pri nunski cerkvi -< e® Solidne cene Kvalitetno blago Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d, njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani