Savinjski vestnik GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI MESTA CELJA, OKRAJEV C E L J A-O K O L I C E IN SOSTANJA Celje, sobota, 13. junija 1953 LETO VI. — STEV. 23 — CENA 8 DIN Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Maslo. Uredništvo: Celje, Titov trg 1. Pošt. pr. 12. Tel. 20-0?. Cek. račun 620-T-230 pri NB FLRJ v Celju. Tisk Celjske tiskarne. Četrtletna naročnina 100, polletna 200, celo- letna 400 din. Izhaja vsako soboto. Poštnina^ plačana v gotovini. obiščite: Mladinski festival Letos je pripravila mladina celjskega okraja veliko kulturno in politično ma- nifestacijo v dneh, od 12. do 14. junija v Preboldu. Festival je mladina posve- tila spKjminu aktivistki SKOJ in komu- nistki Veri Slandrovi, ki je dne 15. juni- ja 1943 padla v borbi s fašisti na Do- brovljah. Mladina celjskega okraja je sklenila tudi to, da bo 15. junij tradicio- nalni okrajni mladinski dan, katerega bo mladina okraja vsako leto proslav- ljala. Na zadnjem plenumu so sklenili, da naj se občina Prebold preimenuje v Slandrovo ter predlagali Izvršnemu svetu, da dobi Vera Slandrova naslov narodnega heroja. Za izvedbo festivala je postavljenih 6 pripravljalnih odborov. Med temi je najbolj delaven tehnični pripravljalni odbor iz vrst starejših pod vodstvom predsednika odbora tov. Toma Potočnika ter požrtvovalnega tehničnega vodje to- variša Sučeka iz Prebolda. Tudi kolektivi, zadruge in sindikalne podružnice so priskočile na pomoč naši mladini s prispevki ter tako omogočile, da bo mladina na tem festivalu l^hko prvič v celjskem okraju izvršila to ve- liko in težko nalogo ter se javnosti predstavila na vseh kulturnih in telesno- vzgojnih področjih svojega delovanja. Ob tej priliki bo mladina celjskega okraja razvila svoj prvi mladinski pra- por v okraju, kateremu kumujeta tova- rišica Mica Slandrova in tovariš Vinko Sumrada. Festival se bo pričel v petek popoldne ob 17. uri z odhodom mladinske parti- zanske patrole iz Dobrovelj, od mesta, kjer sta leta 1943 padla Vera Slandrova in Dušan Kraigher. Patrola se bo pomi- kala še isti dan po Dobrovljah ter bo obiskala tamkajšnje prebivalstvo. V so- boto pa bo patrola obiskala predele Jeronim, Vransko, Ločica in Tabor. Iz Tabora bo krenila v nedeljo zjutraj v I*rebold, kamor bo dospela ob času slavnostnega zborovanja. V soboto E>opoldne ob 14. uri bo sve- čana 0'tvoritev festivala. Potem bodo tekmovanja za okrajno mladinsko prvenstvo v odbojki, nogometu, plava- nju, streljanju, lahki atletiki, v šahu, kmečki mladinci pa se bodo pomerili med seboj v košnji za najboljšega kosca mladinca v okraju. Ob 15,30 bo otvoritev okrajne mla- dinske razstave v šoli, kjer bo razstav- ljala sv-oje izdelke mladina tovarn, šol in z raznih tečajev. Ob 18. uri bo kon- cert mladinske godbe na pihala pred domom prosvete, nakar bo kulturna akademija z nastopom mladinskih pev- skih zborov, folklornih skupin itd. Po akademiji se bo razvila baklada do rojstne hiše Vere Slandrove, kjer bo komemoracijska svečanost s spominskim govorom tovariša Viktorja Stoparja, polaganje vencev ter izstreljena salva. Da bi mladina podrobneje spoznala borbo slovenskega naroda, bodo ob ta- bornih ognjih prvoborci narodnoosvo- bodilne borbe mladini pripovedovali partizanske spomine. V nedeljo bo organizacija ZB Celja- mesta pripravila komemoracijsko sve- čanost ob grobu Vere Slandrove in Du- šana Kraigherja, od te komemoracije pa bo odšla štafeta iz Celja v Prebold. Ob 8,30 bo mladinska povorka, v kateri bo mladina prikazala udeležbo v kul- turnih, fizkulturnih in ostalih družbe- nih organizacijah. Slavnostno zborova- nje bo ob 9. uri v Preboldu, kjer bo svečano razvit prapor in razdeljene na- grade ter diplome najboljšim mladin- skim organizacijam in posameznikom. Nato bodo sledili nastopi pevskih zbo- rov" folklornih skupin ter gasilcev. Popoldanski del nastopov se bo pričel ob 14,30, ko bo mladina izvajala fiz- kulturni spored. Nastopili bodo tudi mladinci predvojaške vzgoje ter mladi- na gasilcev z vajo s sekiricami. Med drugimi bo nastopila tudi vzorna vrsta na orodiu. Po zaključku popoldanskega sporeda bo veliko ljudsko rajanje, ki bo združeno z bogatim srečolovom. Za tem sporedom bo mladina celjskega okraja dokazala, da je na pravilni poti svoje vzgoje v vsestransko razgledanega socialističnega državljana ter da bo kos vsem nalogam, ki se bodo pred njo postavile. Zato vabi mladina slehernega prebi- valca, predvsem pa člane ZB, da se njenega praznika v čim večjem številu udeležijo ter s tem pomagajo in podpro mladino celjskega okraja pri njenem uspešnem delu. Zato v nedeljo vsi v Prebold na festival. V STORAH SO V TEDNU MATERE IN OTROKA USTANOVILI DRUSTVO PRIJATELJEV MLADINE V Tednu matere in otroka je bilo otroškega in materinskega veselja v Stórah zvrhano mero. V^ponedeljek je , bila svečana otvoritev proslav, potem so se vrstili izleti v Rimske Toplice, za predšolsko mladino pa na Anski vrh nad Sforami. Dve p>oučni predavanji sta izpolnili dneve, ko je vreme kvarilo druge sporede. Zelo txjgata in zanimiva je bila razstava ženskih ročnih del in krojnih tečajev v kovinarski šoli, kjer so v nedeljo 1ер>о in prisrčno zaključili Teden matere in otroka. Članicam AFZ in ostalim, ki so pripomogli do tako zadovoljivega uspeha, gre vse priznanje. V Tednu matere in otroka pa so usta- novili tudi Društvo prijateljev mladine. Volitve v vaške odbore SZDL so povsod že zaključili Volitve novih odborov SZDL na pod- ročju konjiške občine so sedaj že v glavnem zaključene. V veliki meri lahko trdimo, da so podale nekako sliko dela dosedanjih odborov, tako po svojih pri- pravah, podanih- poročilih in udeležbi sami. Zelo dobro so se na same volitve pripravili v Konjicah, dalje v Skalah in na Stranicah, nekoliko slabše v Bre- zini in Zečah, medhem ko so jih morali v Tepanju in Špitaliču zaradi slabe udeležbe preložiti. Na Stranicah so že pred volitvami imeli predvolilni sestanek, na katerem je dosedanji odbor poročal o delu, po- govorili so se o različnih domačih in zunanjih dogodkih, istočasno pa so predlagali kandidatno listo za novi od- bor. Nekaj dni kasneje pa so izvedli volitve ob skoraj 80% udeležbi članstva. Podobno so napravili tudi v Skalcah, kar potrjuje dobra udeležba in precej široka razprava o raznih problemih kraja. Potrebno je omeniti, da so v obeh navedenih krajih bili zelo aktivni ko- munisti, bodisi da so vključeni v vaške ali pa v bližnje tovarniške organizacije. Tudi predlaganje kandidatov je bilo de- mokratično, bolj kot pri vseh ostalih volitvah. Doslej smo bili več ali manj navajeni priti na sestanek s priprav- ljeno kandidatno listo ter je bila tu sprejeta le iz formalnosti, saj sprememb dostikrat ni bilo. Pri teh volitvah pa so člani sami na sestankih prosto izbirali kandidate za nove odbere brez pred- hodne priprave. Lahko rečemo, da so dobro izbirali, s tajnim glasovanjem pa se ie vsak posameznik lahko odločil za tiste, ki so po njegovem mnenju naj- boljši. Nič čudnega, če je nekaj dose- danjih odbornikov, ki niso bili dovolj delavni, odpadlo, na njihovo mesto pa so bili izvoljeni drugi, ki so se z delom že doslej izkazali. Pri pripravah in vo- litvah samih v Bezini pa so precej p>o- magali delavci iz tovarne usnja, ki tam stanujejo. Slabše je bilo to pot v Špitaliču, kjer je še pred nekaj meseci veljal tamkajš- nji odbor za enega najbolših v občini. Dvakrat so morali sestanek zaradi pre- nizke udeležbe preložiti, saj niso prišli niti vsi stari odborniki, pa tudi nekaj komunistov je manjkalo. Vzrok za to leži največ v nekaterih nesoglasjih, ki vladajo med tamkajšnjimi funkcionarji, vendar pa to ne bi smelo biti razlog za oviranje političnega dela. Podoben pri- mer je bil tudi v Tepanju, kjer so na prvi sestanek prišli reci in piši trije člani. Da je odbor tu zelo malo ali nič pokrenil za boljšo udeležbo, menda ni treba posebej poudarjati. L. V. OKRAJXI CiOlSPODARfSKI iSTKT j O važnih gospodarskih vprašanjih Na zadnji seji Sveta za gospodarstvo pri OLO Celje-okolica so razpravljali o važnih gospodarskih problemih. Priob- čujemo nekaj važnih odlokov, ki jih je Svet sprejel. ODPIRALNI CAS V TRGOVINAH Svet pripravlja odlok o spremembi odpiralnega časa v trgovinah, ki ga bo predložil skupščini v odobritev. Ta od- lok predvideva, da bodo trgovine od- prte od 7. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Ob sobotah popoldne pa naj bi bile zaprte, v vsakem večjem kraju pa ena dežurna trgovina . DODELITEV PODPOR Na seji so obravnavali več prošenj za dodelitev podpor. Nekatere so za- vrnili, ker so neutemeljene ali pa tre- nutno ni finančnih sredstev, mnoge pa so ugodno rešili. Tako so sprejeli sklep, da se dodeli Cestnemu režijslcemu od- boru Frankolovo 300.000 din za gradnjo ceste Frankolovo—Lipa. Dodelili so tu- di 100.000 din pKDdpore petim posestni- kom iz St. Andraža in St. lija, ki jim je lani vihar povzročil veliko škodo na poslopjih. Ker so siromašni, pa si sami niso mogli pomagati. Elektrifikacijske- mu odboru v Prevorju so odobrili 700 tisoč dinarjev kredita za najnujnejša začetna dela. Občini Rogaška Slatina so dodelili 500.000 din kredita za uredi- tev ceste Ratna vas—Kostrivnica, ki je v zelo slabem stanju. Za regulacijo Draganje pri Rogatcu so dodelili 300 Msoč dinarjev kredita za začetna dela. Tudi zdravilišče Rogaška Slatina bo do- bilo okoli 15 milijonov din kredita za nabavo novih naprav in ureditev novili vrelcev. Vendar bo prej finančno-go- spodarska komisija dostavila točno ute- meljitev gospodarskemu svetu. TEKSTILNA TOVARNA V ŠEMPETRU V ŠKRIPCIH Proučevali so tudi problem Tekstilne tovarne v Šempetru, kjer zaradi niz- kega organskega sestava proizvodnja ni rentabilna. Tudi kvaliteta blaga ni na dostojni višini. To je tovarno doved- :o v težave. Člani gospodarskega sveta menijo, da bi bilo najbolje, če to to- varno združijo s tovarno v Preboldu in nekoliko znižajo akumulacijsko stopnjo. Do končnega zaključka pa še niso pri- šli, ker bodo pred odločitvijo stvar še enkrat temeljito proučili. O UVEDBI OKRAJNIH TAKS Na seji se člani Gospodarskega sveta niso strinjali, da taksa na okrajne od- ločbe in potrdila znaša 50 din ter so io znižali na 30 din. Takso za občasno glasbo so tudi znižali od 1000 din na 500 din, ravno tako takso na tovorne avtomobile od 2000 na 1000 din od to- ne letno ter takso na biljarde od 6000 na 3000 din. Tudi s takso na luksuzne pse se niso strinjali, češ da je taksa^ prenizka ter so jo zvišali od 500 na 1000 din. Za lovske pse so določili takso 300 din, za pse čuvaje pa 200 din. Na seji so sprejeli tudi predlog od- loka o veterinarskem skladu, predlog odloka o prostem dajanju v najem po- slovnih prostorov ter predlog odloka o gostinskih podjetjih. O vseh sprejetih odlokih bo razprav- ljal okrajni ljudski odbor na sejah zborov ter. jih bo dokončno potrdil. Z občinske konference SZDL v Štorah Odločilne besede :zborovalcev Občinska konferenca SZDL je poka- zala, da se je dosedanji odbor SZDL v občini Store zavedal svojih nalog, da pa bo v bodoče treba še krepko prijeti za delo. Delegati vaških odborov in gostje so pazljivo sledili poročilu predsednika občinskega odbora SZDL tov. Svetka, ki je prikazal enotnost in p>ožrtvoval- nost delovnih ljudi pri reševanju skup- nih problemov. Velike spremembe v našem političnem in upravnem aparatu, v našem gospodarstvu, v delovnih ko- lektivih in v organih oblasti,' so dale viden in uspehov poln- pečat tudi delu organizacije SZDL v občini Store. Pre- izkusni kamen organizacije so bile ob- činske volitve, kategih izid je pwkazal moč organizacije. Toda SZDL je po- magala p>ovsod, pa- tudi ostalim mno^ žičnim organizacijam in občinskemu ljudskemu odboru pri izvajanju gospo- darskih, kulturno prosvetnih in socialno zdravstvenih nalog. Omembe vredno je, da 20 učnih moči na šolah kaže tako malo zanimanja za kulturno-prosvetno delo dzven šole, razen nekaj častnih iz- jem. Kričeč primer je pri tem upravi- telj osnovne šole v Kompolah, ki se je zaradi nesoglasja z nekaterimi vaščani kar umaknil v Grobelno, od koder se vozi v Store in hodi p>otem v Котрк>1е, medtem ko je šola ца ta način brez pravega nadzorstva vse popoldneve. Po- seben primer je upravitelj osnovne šole v Teharju, ki v množičnih organizacijah le razdiralno vpliva. Tak primer je bil, ko je mladina organizirala s pomočjo ostalih organizacij gospodinjski tečaj na Teharju, ki pa je vseeno uspel. SZDL bo skrbela, da se tako stanje izboljša ter da se škodljivci onemogočijo. Pri- znanje gre sindikalni podružnici kovi- narjev v železarni, ki kaže lep napre- dek, vse priznanje zaslužijo marljive članice sekcije AFŽ. Skoraj v vseh va- seh imajo marljive vaške odbore. Tudi aktivi LMS so s pridnostjo dosegli lepe uspehe. Kar nas še posebno vesela, je dober razvoj »Svobode« v Storah. Kjer koli je mogla, je SZDL rada pomagala in zadovoljna beleži danes skupne uspehe. Sekretar občinskega odbora SZDL tov. Zmahar Ivan je nato podal organizacij- sko poi'očilo, iz katerega smo razvideli, kako je delal občinski odbor in deset vaških odborov, od katerih so enega ukinili, dva pa združili. Grajal je čuden odnos nekaterih volivcev do odborni- kov vaških odborov. Tov. Gajšek, go- stilničar v Kompolah, je nahrulil od- bornika SZDL, kot da je prav odbornik kriv za vse slabo, kar pride nad moč- nejše kmete, ki jih kar pieveč »odira- mo«, drugi gostilničar v Šentjanžu — Gobec — ga je še ozmerjal s postopa- čem, ko je pobiral pomoč za poplav- Ijence v Holandiji. Pač čudno pojmo- vanje cerkvenih ključarjev — oba na- vedena sta namreč cerkvena ključarja in dobro situirana kmeta, posebno še Gobec, ki pa trdovratno zavira vsako napredno delo; še elektriñkaciji se ie uprl pred leti, ko je pa bila gotova, si je prvi napeljal elektriko v hišo. Odbor v Svetini pa je pustil delati le pred- sednika Videča, medtem ko so ostali stali ob strani. ч . Po političnem poročilu, ki ga je podal sekretar občinskega komiteja ZKS tov. Sotler, je sledila plodna r^prava z zdravimi predlogi in pobudami za, bo- doče delo. ^^-^ Tovariš, ki je v imentTobčinskega ljudskega odbora pozdravil konferenco, je prikazal prisotnim izvajanje trilet- nega gospodarskega načrta v občini in poudaril, da si brez tesnega sodelovanja s SZDL ne moremo zamisliti nobenih uspehov pri tem delu. Prikazal je v številkah, koliko je stalo popravilo mo- stov, koliko ureditev sejmišča na Te- harju, koliko popravilo štirih šol in ob- činskih hiš. Ker nas pa čakajo še po- pravila občinskih cest, bo treba, da tudi kmetje v Sentlovrencu, Kompolah in v Šentjanžu prispevajo z vožnjami in delom pri delih na cestah. Ze popravilo ceste iz Stor v Svetino bo stalo milijo- ne in ga bo treba skrbno organizirati in izvajati. Vemo pa, da bo treba nujno pristopiti h gradnji šolskega poslopja v Storah, kar bo stalo kakih 50 mili- jonov dinarjev. Ce ne bi delovni kolek- tiv železarne podprl občinskega odbora z zneskom 2,000.000 din, si takih del sploh ne bi mogli zamisliti. Občinska podjetja in gradilišče »Beton« so pa prispevala visoke vsote za socialno šibke državljane. Občinsko podjetje »Pesko- lom« je dalo za letovanje siromašnih otrok na morju 12.000 din. SZDL in njeni vaški odbori pa naj krepko pri- spevajo pri gospodarskih akcijah, kot so zatiranje koloradskega hrošča, škrop- ljenje sadnega drevja in vinogradov, zlasti sedaj po pozebi. Konferenco je pozdravil predsednik KZ Kompole in prikazal težave KZ. SZDL naj pripomore, da bodo lepše uspeli gospodarski tečaji, ki jih v zim- skih mesecih organizira KZ, kajti tečaj v Kompolah preteklo zimo ni uspel za- radi preslabega zanimanja kmetov. Program je bil skrbno izbran, predava- telji prav dobri. Tečaji stanejo, zato je treba gledati na dobre uspehe. Opozoril je na delovanje in vpliv reakcije ob novih ukrepih naše oblasti, ko se je objavil zakon o zaščiti gozdov in o odvzemu viška zemljiških površin. V imenu delovnega kolektiva žele- zarne je pozdravil konferenco tovariš Franc Spolenak in poudaril potrebo po mehanizaciji kmetijstva, da bo več nu- dilo skupnosti. Omenil je delo naših nasprotnikov ob obračunu dohodnine za lansko leto in opozoril, da nas čaka še mnogo dela, preden bomo izkoreninili nazadnjaško miselnost. Priznanje je žel sekretar OK ZKS to- variš Vinko Sumrada, ki je raztolmačil cilje organov naše oblasti in naših po- litičnih organizacij, opisal položaj v svetu na Zahodu in Vzhodu, naš odnos do Zahoda in Vzhoda, naš odnos do itali- janskih izzivanj in do Vatikana ter na- kane naših zunanjih in notranjih so- vražnikov. Razložil je pomen zakona o kmetijskem zemljiškem skladu splošne- ga ljudskega premoženja in zakona o zaščiti gozdov, ki bo kmalu sprejet. Tov. Svetek je naglasil, da je treba popolnoma opustiti kampanjsko delo in se lotiti metode nepretrganega dela v množicah, samo sistematično delo bo imelo uspehe. V imenu IO Ljudske pro- svete okraja Celje-okolica je naslednji diskutant priporočal širjenje našega tiska, kar bo olajšalo delo SZDL in vseh množičnih organizacij. Ljudem je treba spraviti v roke dobre knjige. Oglasila sta se še delegata iz Teharij in Svetine, medtem ko nismo čuli osta- lih delegatov, ki bi še osvetlili stanje po drugih vaseh in potrebe po popra- vilu cest, mostov, elektrifikaciji, nape- ljavi vodovoda itd. Novi občinski odbor mora stremeti za tem^ da bo vse delo slonelo na zaključ- kih zadnjih kongresov SZDL, in sicer: Vaški odbori skupno z občinslcim odbo- rom bodo imeli osnovno nalogo pre-* vzgojiti naše delovne ljudi v sociali- stično zavedne državljane. Zato bodo pospeševali kulturno prosvetno delo, skrbeli^ za čim lepši razvoj delavsko- prosvetnega društva »Svoboda«, središče kulturnega aelovanja pa bo novi kul- turni dom. Novoustanovljenemu Društvu prijateljev mladine bodo nudili vso po- moč, na Svetini pa bodo osnovali pro- svetni aktiv. Socialistična zveza lahl tolikih letih pri- šel nekdo na tako misel in dreza po nji- hovi preteklosti, ki so jo že zdavnaj pozabili. Oni so pač v tistih hudih ča- sih, ko smo se borili za vsako malen- kost, zlasti za gi-adbeni in drug kriti- čen material, storili državi uslugo s tem, da so material koristno uporabili, sicer bi se bil uničil in bi s tem nastala veliko večja škoda. Višji forumi so na to prodajo itak dovolili (na drugi strani pa se je vodstvo borilo celo za eno sa- mo kuverto, ki jo ni smel nabaviti brez vednosti višjih). Iz zadnjih vrst je med sestankom prišla prav v ospredje neka tovarišica in iz tega položaja stopila v obrambo materiala s pojasnilom, da je bila ona (ne pa nek njen sorodnik — krajevni zdravnik — kakor bi to ho- teli dokazati »hudobni jeziki«) ravno tako upravičena do materiala, ki ga je prejela za znesek od 51.330 din (dejan- ska vrednost je pa znašala nad 400.000 dinarjev), kakor drugi. Da bi bilo kri- vično, je pojasnjevala, če bi morala plačati razliko od 398.309 dinarjev. Tudi na Tekstilno tovarno Prebold'so se močno hudovali. Nekateri zato, ker jim je tudi odnesla polno gradbenega materiala in ga niso razdelili, temveč so si sezidali novo upravno poslopje, dočim so oni na Polzeli ostali brez vsega. Govorili so še o nekaterih stvareh (ki bodo morda še v bodoče napisane), ven- dar pa je izgledalo, da poročilo ni na- redilo nekih večjih pretresov. Sestanek se pa vendar ni smel kar tako končati. Vsej zadevi je bilo treba dati neko obeležje, nek pečat, ki naj bi ostal v spominu. Kolektiv mora izra- ziti javno mnenje o razmerah, ki vla- dajo v podjetju. Vstala je neka tovari- šica (ki je menda pozabila, da ji morda včasih norme niso bile po volji) in po- stavila tole važno vprašanje: »No, ker nekateri trdijo, da pri nas v tovarni ni svobode in ne sme vsak pyovedati, kar bi rad povedal, naj sedaj svobodno po- ve, če je to res, da je pri nas tako. No, naj kar pove.« Nastal je kratek molk, katerega je izkoristil šef podjetja, se povrnil na poročilo in kot odgovorna oseba povedal, da ni res, da v podjetju ni bilo napak, da jih on prizna in da sprejme kazen za njih, da pa so bili ugotovljeni samo finančni prekrški in da ni bilo ničesar hujšega. Govornik ni izrekel svojih besed zastonj: Zel je precejšen aplavz, ki je potrdil, da se navzoči strinjajo z izjavo svojega šefa. S tem pa še ni bilo zaključeno. Vsak važen dogodek mora imeti svojo krono in jo je tudi ta sestanek dobil. »Tovariši in tovarišice,« je zaključe- val svečano predsedujoči, »zadnjič na odprtem partijskem sestanku vas ni bilo toliko, ko smo izključili iz svoje srede Selana. Danes ste tu navzoči vsi in jaz vas vprašam, ali se strinjate s tem, da smo izključili Selana.« Močno je udarilo nekaj rok ob roke, dvignile so se še številne in številne druge, tudi tiste, ki niso vedele kaj tako ploskanje pomeni. Ali je nekdo, ki pozna razmere v pol- zelski tovarni lahko pričakoval druga- čen rezultat in zaključek sestanka? Ne! Nihče ali pa le izjemni posamez- niki bodo vstali v obrambo drugega, vsi ostali pa morda šele tedaj, ko bodo za- radi nastalihi razmer in sprememb pri- šli sami v tak položaj, da bodo potre- bovali obrambo, ki bi jo pa v takih okoliščinah težko našli. Ce je delovni kolektiv na tem se- stanku ob iznašanju dejstev in stvari, ki presegajo celo meje njihove tovarne ostal nezainteresiran, če je tako enotno branil in še sedaj brani postopke, ki so daleč od našega današnjega razvoja, kaj naj potem pričakujejo od skupnosti, v katere imenu gospodarijo? Enotnost je res eden od najmočnejših faktorjev, če stoji na trdnih temeljih. Ce pa skuša taka enotnost ustaviti in utrditi premikajoča se tla nekaterim posameznikom, potem ne bo koristna za delovni kolektiv. Bodočnost bo povedala svoje. Mnogo boljše bi pa bilo, če bi delovni kolek- tiv čim prej in temeljiteje pretresel sa- mega sebe in v svojem lastnem intere- su izrekel dokončno oceno in izvedel ukrepe, ki bodo predvsem njemu v prid. VELIKE POPLAVE V DOLINI SOTLE V ponedeljek zvečer je bil v dolini Sotle in bližnji okolici zelo močan na- liv, ki. je povzročil velike poplave. Vo- da je v nekaj urah napolnila vso dolino Sotie. Mestinjščice in drugih manjših dolinic. Vse ceste so bile neštetokrat preplavljene, nižje od Podčetrtka pa celo onemogočen ves promet tudi še naslednji dan. Razrita je bila tudi že- lezniška proga pri Mestinju in Ratajski vasi. V okolici Podčetrtka je padlo 78 mm padavin. Skoda je zelo velika, posebno na travnikih, kjer je bil uničen bogat pri- delek sena tik pred košnjo. Nekateri kmetje so ostali čez noč brez zelene krme in je nujno, da jim sosedje pri- skočijo na pomoč. Veliko škode je tudi na poljih v dolinah, ki so ali razrita, ali pa je pridelek povaljan, oziroma uničen. Voda je vdrla tudi v nekatere hiše, vendar tam ni bilo večjih nezgod.' Največ škode je v krajih občine Pri- stava, okrog Podčetrtka, Olimi a, Ime- nega, Prelaskega itd. V vseh občinah so sestavljene komisije za ocenitev škode, poleg tega pa bodo občinski ljudski od- bori nudili prvo pomoč najbolj pri- zadetim. Pomoč bodo morali nuditi tudi okrajni forumi. J. Retimo še besedo o .Savinjskem vestnil(u' Iz poziva uredništva naročnikom v predzadnji številki lista smo izvedeli, da doplača uredništvo lista pri vsaki številki 6 dinarjev razlike med naroč- nino in dejanskimi stroški. Izvemo tudi, da je list vezan le na naročnino in na dohodke iz oglasov, pri čemer pa so oglasniki zelo nestalni, naročniki pa sla- bi plačniki. Tako nas uredništvo se- znanja s finančnimi težavami, s kate- rimi se mora nenehno boriti. Savinjski vesfnik v tem pogledu nemara ne ho osamljen, temveč mu druguje še marsi- kak list, ki z nizko naročnino ne more kriti stroškov tiska. Naročniki pa zvi- šane naročnine ne bi zmogli in — bilo bi po listu ... Finančno vprašanje pa ni vprašanje le obstoja lista, marveč tudi njegove kvalitete. Naročniki in bralci so zahtev- ni in izbirčni, hočejo zanimivega in pestrega, informativnega, poučnega, kri- tičnega ter zabavnega čtiva. Za tako gradivo pa je vsak list vezan na večji ali manjši krog dopisnikov in sodelav- cev, kajti še tako spretni uredniki vse- ga ne hi zmogli. Ce pa hoče imeti uredništvo dobre sodelavce z dobrimi prispevki, jih mora primerno nagraje- vati. Duhovni proizvodi duševnega de- lavca imajo namreč tudi kakor proiz- vodi ali usluge ročnega delavca svojo vrednost in svojo ceno. Mnenja sem, da ima Savinjski vest- nik pravico do življenja in da si je že tudi priboril veljavo v svojem prostoru. Verjetno hi ga pogrešali, ako ga ne hi imeli. Čeprav še ni na želeni višini — marsičesa naši bralci v njem pogreša- mo, marsikaj hi lahko izostalo, bilo krajše in bolje napisano — vendar se znatno izpopolnjuje. Kakor pa na mar- sikaj v naši javnosti, kaj radi gledamo tudi na list kot na zadevo uredništva samega. Res pa je, da je list zadeva na- ših političnih organizacij, katerih gla- silo je, delovnih kolektivov, društev itd. Torej vse naše javnosti, vsega delov- nega ljudstva. Reči smemo celo, da je list merilo naše delavnosti na vseh področjih družbene dejavnosti in pa na- še kulturno ogledalo. Celje se kaj rado ponaša, da je poleg drugega tudi kulturno središče obsež- nega zaledja. Res je, kajti ponaša se lahko z dostojnimi kulturnimi tradici- jami. S temi tradicijami in poslanstvom pa je Celje dolžno nadaljevati, pri če- mer ga mora v nenajmanjši meri pred- stavljati njegov list. O tem sem razmišljal, ko sem citai poziv uredništva naročnikom in še ko- mu. Teh nekaj misli sem potlej napisal, morda bo še kdo, ki ima besedo in še kaj, o tem prav tako razmišljal in se oddolžil nemali kulturni potrebi in zahtevi. Naročnik AU ¡e laski „Remont^racionalno podjetje? »Remont« v Laškem je posebno ko- munalno podjetje, ki gradi, popravlja in obnavlja poslopja, fasade, oporne zi- dove, ograje, stebrišča in slično. Laščani vsi vprek že dolgo vodijo ostro kritiko o nepravilnem odnosu te delovne ekipe do dela. Burno debato o tem je sprožil tov. Sadar na seji KSS. Na to stanje nas je opozoril celo mi- ličnik tov. M., ki je imel dovolj pri- ložnosti za opazovanje te ekipe. Na vse to nas je opozorilo nad 100 La- ščanov. Ob gradnji ograjnega zidu pri osnovni ■šoli so občani dnevno qnazali, da so de- lavci med delom posedali po zidu, po- stajali, govorili, zbijali šale, brezplodno hodili sem in tja, venomer pogledovali na zvonik, kdaj bodo lahko odšli itd. Se lepšo »sliko« pa so Laščani opazovali ob priložnosti čiščenja fasade graščine. Zjutraj so se najmanj pol ure leno pri- pravljali na delo, posedali so nato po tleh in tako tolkli kamenje in ometavali zid. Delo samo je potekalo vse dneve tako počasi in leno, da je vse skupaj že prehajalo v smešnost in se Laščani vsemu temu upravičeno čudimo. De- lavci so seveda plačani na uro. Zakaj ekipo vodi polir? Ali ni mogoče še ka- ko drugo nadzorstvo nad delom? Ali ne bi taka dela raje oddajali na akord ali pa za povprečno dogovorjeno vsoto kakšnemu drugemu podjetju? Način dosedanjih del je absolutno zgrešen. Uprava troši težke milijone za razne gradnje, ki bi jih ob drugačni rešitvi delavci lahko opravili v 50% krajšem času, kakor doslej. Z doseženimi pri- hranki bi mogli zgraditi še marsikaj drugega v Laškem. Enak primer čudne- ga dela smo opazili tudi pri ekipi, ki je polagala na cestnem mostu leseni koridor za pešce. To delo je trajalo mesece. Ce pomislimo, da naši rudarji, tek- stilci in dela^^ci pivovarne ob največji delovni disciplini prejemajo le 80%, je tudi za delavce »Remonta« dolžnost, da zavzamejo res pravilen odnos do dela in komunalnega gospodarstva v La- škem, hkrati pa tudi čut do skupnosti. Opazovalci Poglejmo se v zrcalo ... Poznamo vas, dragi naročniki, večji del le po imenih. Med vami razliku- jemo take, ki redno plačujejo naročni- no, pa tudi take, ki zelo radi pozablja- jo, morda jo tudi nekaj neresnih naroč- nikov vmes. Ce ste nekemu nekaj dolžni, pa ga srečate na ulici in nimate, da bi mu vrnili, vam ni nerodno? Brez dvoma je. Prav tako se srečate z našim časopisom vsak teden. Nikar ne dopustite, da bi mi, ko prebiramo kartoteko, mislili kaj nelepega o vašem poštenju. Kot vsi kolektivi upravljajo danes svoja podjetja, tako vi bralci neposred- no urejate naš časopis. Cim večje je število naročnikov, to se pravi, čim več jih pridobite za naročnike, čim redneje plačujete naročnino, tem več sredstev ima uprava v korist lista. Uredništvo lahko tiska časopis v večjem obsegu, pridobiva lahko kvalitetnejše sodelav- ce, ki jih je treba tem bolje nagraditi, kolikor boljši so, nudi vam lahko več slikovnega gradiva, skratka vse gre v korist vas. Tem manj pa ima pravico kritizirati naš list tisti, ki svoje edine dolžnosti do lista ne izpolnjuje. Ker je število naročnikov, ki so list naročili, plačali pa ne, zelo vêliiko, smo prisiljeni (to je bila naša šola) ravnati drugače: Za naročnike bomo v bodoče smatrali le tiste, ki nam bodo istočasno z naro- čilom po F>oložnici poslali tudi naroč- nino najmanj za četrt leta. Upoštevajte, da plačate komaj polo- vico dejanske cene lista in da od vaše- ga odnosa do lista zavisi vsebinsko bo- gastvo lista, obseg in še vrsto drugih momentov, nad katerimi se nekateri naročniki kaj radi spotaknejo. Dolžnike prosimo, da izkoristijo po- ložnice, ki smo jih priložili, kajti tudi položnice nam niso bile poklonjene in vsaka stane 3 din. Novi naročniki pa naj na poštah kupijo položnico, naka- žejo naročnino in na sporočilo prejem- niku napišejo nov naročnik. Poleg na- slova lista napišite tudi številko naše- ga tekočega računa 620-T-230. Sele po prejemu zneska bomo pošiljali časopis. Redni plačniki naj nam oprostijo tak ukrep, ki je bil potreben in neizogiben. * V ZALOŽAH SO IZVOLILI SVOJ PRVI DELAVSKI SVET O državnem kmetijskem posestvu v Založah ne slišimo mnogo, čeprav bi po svojem delu in ureditvi zaslužilo marsikatero besedo in tudi pozornost. Do pred kratkim je bilo posestvo še manjšega obsega in je tudi temu pri- merno bil majhen delovni kolektiv in ki je kot celota predstavljal delavski svet. Po nedavni reorganizaciji kmečkih delovnih zadrug se je kolektiv zadruge v Šempetru združil s posestvom v Za- ložah, pred tem pa je bila priključena še ekonomija Tovarne nogavic na Pol- zeli. Sedaj ima posestvo precejšen obseg, dela bo čez glavo in tudi število de- lavcev se je povečalo. V soboto so se zbrali vsi člani kolektiva in svečano izvolili svoj prvi delavski svet. Državno posestvo v Založah je do se- daj gospodarilo zelo dobro. Priključena posestva, ki niso združena celota s tem posestvom bodo delo malo otežila, ven- dar pa so dosedanji uspehi in pravilna pot posestva v Založah dobro jamstvo, da bodo tudi v novem obsegu s skup- nimi močmi dobro orali. Kmetijsko zadružništva v celjskem okraju 1952 je na.slov knjigi, ki jo je te dni izdala Okrajna zadružna zveza v Celju. Knjiga je večjega formata, obsega 72 strani, tiskana je na belem, finem papirju ter ilustrirana z neštetimi slikami iz živ- ljenja zadružništva v celjskem okraju. Naklada knjige je 1000 izvodov. Knjiga predstavlja nekak letni alma- nah Okrajne zadružne zveze v Celju, katerega bo le-ta vsako leto izdajala. V knjigi je v podrobnosti obdelano za- družno življenje, uspehi ter pomanjklji- vosti zadružništva v lanskem letu. Poleg obširnega gradiva z rednega letnega občnega zbora najdemo v njej poučne in zanimive članke kmetijskih in zadružnih strokovnjakov inž. Dolfeta Cizeja, inž. Lojzeta Kača, inž. B. Ferlin- ca, inž. Fani Jugovičeve, dr. Petra Pav- lica, Leva Tičarja in drugih. Zaradi bogate ter poučne vsebine so naši zadružniki knjigo z zadovoljstvom sprejeli. Okrajna zadružna zveza Celje- okolica je verjetno prva v Sloveniji, ki je izdala letni prikaz svojega zadružni- štva za širšo javnost ter je njeno po- budo, da bo vsako leto izdala letni almanah, vsekakor pozdraviti. Cenjenim odjemalcem sporočamo, da je poslovalnica „CENTER" na TomšičeTcm trgu na dan 29. junija 1953 zaradi inventure zaprta. Trgovsko podjetje na drobno »POTROŠNIK« Celje, Tomšičev trg 3 Stev. 25] »Savinjski vestnik«, dne 13. junija 1953 Stran 3 Pred deseto premiera v celfskem gledališču Uprizoritev komedije Valentina Ka- tajeva »Kvadratura. kroga« je po re- soluciji Informbiroja prvo delo sovjet- skega pisatelja, ki ga uprizarja jugo- slovansko gledališče. Mogoče se bodo med občinstvom našli ljudje, ki se bodo nad tem dejstvom spotaknili. Zato bo prav, če na tem mestu na kratko obraz- ložimo razloge, zaradi katerih je umet- niško vodstvo omenjeno komedijo uvr- stilo v repertoar celjskega gledališča. Valentin Katajev je ustvarjal v času, ko je še za Leninovega življenja v So- vjetski zvezi umetnik smel izkoristiti svojo pravicOj da v svojem delu poka- že družbi njen pravi obraz in napake, ki jih vede ali nevede dela. To je bil čas, ko je v Sovjetski zvezi živelo ne- kaj p>ogumnih umetnikov, ki so v svo- jih delih kritično obravnavali določene pojave nove družbene ureditve in jih, kolikor so to zaslužili, izpostavljali sme- hu in obsodbi. Zadnji glas o enem izmed teh, o Va- lentinu Katajevu, katerega znana ko- medija Kvadratura kroga bo v sredo, dne 17. junija doživela svojo premiero v celjskem gledališču, je prišel v svet v zvezi s procesom leta 1931, ko je bil med množico aretiranih državljanov Sovjetske zveze tudi komediograf Va- lentin Katajev. > Diktatura birokratske kaste je po Le- ninovi smrti prevzela vso oblast v svoje roke in brez usmiljenja zadušila vse poskuse družbene kritike. Od tedaj se ime Valentina Katajeva v Sovjetski zvezi ni več omenjalo, kot se niso smeli omenjati po letu 1934 napredni pisate- lji v Hitlerjevi Nemčiji. Komedija Valentina Katajeva Kva- dratura kroga je vedro, izredno spret- no pisano odrsko delce, ki skozi smeh govori resnico o mnogih negativnih po- javih tedanje sovjetske družbe. Tri pojave v tedanjem življenju v Sovjetski zvezi smeši Valentin Kata- jev v svoji komediji: stanovanjsko sti- sko, svobodno in prenagljeno ljubezen in slepi, nekritični, primitivni aktivi- zem. Umetniško vodstvo celjskega gledali- šča se je torej odločilo za uprizoritev Kvadrature kroga iz dveh razlogov: najprej zato, da prikaže našemu občin- stvu delo, ki je z dokaj pogumno umet- niško odkritosrčnostjo kritiziralo ne- zdrave pojave življenja v Sovjetski zvezi v prvi dobi po revoluciji, drugič pa zato, ker je delce pisano s tako ve- drino, s tako sproščenostjo, ker je tako polno komedijskega šarma in vrtogla- vega tempa, da kot vedra in sproščena komedija predstavlja najprimernejše delo za zaključek sezone. Naloga umetnosti nasploh, gledališke umetnosti pa še posebej je vedno bila, da drži družbi ogledalo, da ji kaže njen resnični obraz in da jo na ta način z resnico o njej sami drami iz njenih za- blod in napak. Za tako umetniško odkritosrčnost pa je bilo treba v marsikaterem obdobju človeške zgodovine veliko p>oguma. Ti- sti, ki so si upali to resnico povedati v obraz, so marsikdaj propadli, toda res- nica je ostala. Danes v Sovjetski zvezi ni več ljudi, ki bi imeli dovolj poguma, da bi govo- rili resnico. Namesto resnice pišejo laži in proslavljajo diktaturo, ki je vzela človeku in umetniku njegovo dostojan- stvo. »Kvadratura kroga« je deseta in s tem zadnja premiera v letošnji sezoni. Režijsko vodstvo ima Andrej Hieng, kostumsko in scenografsko pa jo je opremil kot gost Sveta Jovanovič. Razpored abonmajskih predstav je po običajnem redu. — Opozarjamo na predstavo izven abonmaja v ponede- ljek, dne 22. junija, ki je v korist gle- dališkega sindikata. L. F, Komu so namenjene knjige Prešernove družbe? Sedaj, ko se bliža nabiranje naročni- kov za knjižne izdaje Prešernove družbe h koncu, ne bo odveč, če se ozremo po doseženih uspehih. V najlepšem številu so se uvrstili med naročnike naši že- lezničarji, med katerimi je nabral eden izmed najmarljivejših poverjenikov družbe, tovariš Alojzij Svečnik, kar 366 naročnikov. Resnici na ljubo pa je tre- ba k temu dodati, da so med temi na- ročniki mnogi izven območja mesta Celja in so dz kolektiva Sekcije za vzdrževanje proge. Njim sledi Društvo strokovnih učiteljev in profesorjev s 175 naročniki, med katerimi je lepo število dijakov in vajencev. Sledijo de- lovni kolektivi: sodišči in tožilstvo 62, bolnica 65, društvo profesorjev 43, pošta 41, društvo učiteljev 35. Izmed delovnih kolektivov naših podjetij so se v naj- večjem številu odzvali oni iz »Metke« s 105, dalje »Sad« s 37 in LIP s 30 naročniki. Vsakdo gotovo pogreša med naštetimi naše najmočnejše delovne kolektive, k.ot so Tovarna emajlirane posode, Cinkarna itd. S podatki o njih žal ne moremo postreči, ker jih še ni. Dobre, poljudne in poceni knjige Prešernove družbe so namenjene predvsem našim delavcem, ki naj bi v prvi vrsti posegli po njih. Dosedanji uspehi v tem pogledu v Celju niso zadovoljivi. Kaj porečejo k temu sindikati, delovni kolektivi in delavci sami? NOVI ČLANI »PREŠERNOVE DRUŽBE« Kolodvorska restavracija Celje 1000 din. Go- bec Ivan, gostilna Svetel .500 din, Grobelnik Riko, frizer 500 din, Zimšek Anton, slaščičar Gaberje 500 din. Med dvema razstavama Dijaki obeh celjskih gimnazij so nas ob zaključku šolskega leta presenetili z dvema okusno urejenima razstavama risb in izdelkov ženskih ročnih del. Koliko truda, koliko ur tihega, vztraj- , nega, za okus in lepoto vnetega dela je bilo vloženih v neštetih tankih in ener- gično potegnjenih črtah, krivuljah in pisanih barvnih ploskvah, ki sestavlja- jo večno lepe umetnine naših narodnih ornamentov; koliko vbodov in nitk je povezanih v čisti belini in najrazličnej- ših mnogobarvnih vzorcih, vezenih in spletenih v najrazličnejše izdelke žen- skih ročnih del! In vendar ves ta trud, vse to stremljenje za upodabljanjem v najrazličnejših tehnikah med šolskimi urami in tihih večerih doma ni bilo zaman. To dokazujeta obe razstavi. Na njih, je razviden stopnjujoč se razvoj risarskega in ročnega dela od razreda do razreda, od stopnje do stopnje in se že na posameznih etapah razvije v od- ličen izdelek, dočim se na najvišji stop- nji zaključi v pravcato umetnino. Od stiliziranih okraskov, mičnih pokrajink, arhitekturnih projekcij, reklamnih le- pakov, knjižnih ovitkov pa tja do por- tretov ti razstavi vodita k užitkom nad uspehom pridnih rok in za umetnost čutečega duha. Marsikak talent se bo pri takem smotrnem delu in nenehnih vajah, uvrstil med prave umetnike. Kdor je dosegel tak uspeh, kakor pri- čata obe razstavi, ne more prenehati z nadaljnjim poglabljanjem in izpopol- njevanjem. Pred kratkim oživljen pouk ženskih ročnih del dokazuje, kako potreben in priljubljen je našim pridnim dekletom ta predmet. Slovenska kultura naj se odraža tudi v tej panogi ustvarjalne de- javnosti. Korist lin lepota, ponos nad lastnim ročnim izdelkom in njegovo praktično uporabnostjo se zlijeta v pra- vilno vrednotenje umetnin, ki so jih naše žene in dekleta podedovale od svojih prababic. Ponosni smo na visoko stopnjo industrijske tehnike, vendar tako bogate tehnike ročnega dela ne bo ïïiogla in ne bo smela nikoli izpodriniti. Kdor bi hotel iskati razliko med do- t serenimi uspehi obeh razstav, bi jo *orda naáei le v izbiri motivov, v stop- hjevanju zahtev in razvrstitvi izdelkov, ^ede višine doseženega smotra pa bi najbrž prišel v zadrego. Obe razstavi se namreč tako lepo dopolnjujeta, da bi ju brez škode lahko strnili v eno samo. In vendar je prav, da sta ločeni. Ple- menitega tekmovanja za čim boljšimi usi>ehi ni nikoli preveč. V razstavah je skrit še en smoter: z lastnim napornim delom bo naš dijak šele znal ceniti ve- lika dela, ki jih ustvarjata umetnik in naša vzorna žena in dekle. Naši risarji in slikarji se poglabljajo tudi v tehnike, ki spadajo že v grafiko, to so lesorezi, akvatinta, jedkanica, suha igla, mono- tipi j a in celo v kiparsko panogo likovne umetnosti. Med šušljanjem dijakov slišiš skriv- nost, da je k razstavi prispeval tudi gimnazijski risarski krožek. Ali morda to ni prav? Kdo si pa odtrga del pičle- ga prostega časa za krožek, če ne vnet risar med šolskimi urami? Brez smotr- nega pouka v predmetu bi tudi krožki ne mogli delovati. Kje naj dijak goji svoje sposobnosti, če ne v interesnem krožku? Kje naj razstavlja plodove svojih stremljenj, če ne na domači raz- stavi? Da bi jih le bilo čim več! Se eno pohvalno lastnost opaziš na njih. Vzgoja okusa za čist izdelek in njegovo pravilno uvrstitev v razstavno dvorano, v kakršno sta bila spremenje- na dva razreda, je naloga, ki se je naši vzgojitelji prav dobro zavedajo. S pa- pirjem, juto in preprogami ovite stene, s kioskom v sredini, z lično umetniško navdahnjeno dekoracijo vzbujata raz- stavi estetski užitek. V njih se p>očutiš, kakor da si na razstavi likovnih umet- nikov. Mladina se po obeh razstavah lahko sprehaja z upravičenim ponosom na uspehe svojega dela. Tudi vzgoji- telji se takega uspeha lahko veselijo. Starši so jim za njihov trud lahko hva- ležni. Ce se ob tej priliki spomnimo še na lepo uspeli fizkultumi javni nastop srednješolske mladine, lahko rečemo, da se z njim in z obema razstavama kaže nov duh, duh kolektivnega obliko- vanja novega človeka, človeka z bistrim razumom, z zdravim in krepkim tele- som ter z globokim smislom za umet- nost in vsako delo, ki je s trudom pri- dobljeno. To je hkrati ideal socialistične družbe. y J. K. Iz arheološke popotne torbe Razna arheološka raziskovanja, ki se po osvoboditvi vrše sistematično in na vedno širši osnovi, morajo poleg svojih strogo znanstvenih rezultatov koristiti tudi najširšim plastem ljudstva, ki še za našo preteklost že ali pa se še bodo zanimali. V ta namen so posvečene tudi te vrstice, katerim bo — upam — kmalu sledilo nadaljevanje. Rifnik. Staro ilirsko naselbino na Rif- niku pri Šentjuriju so poznali že prvi zbiralci arheoloških starin, bodisi iz Celja pa tudi iz širše okolice. Tudi le- tošnjo pomlad je kmet Oset iz Rifnika pri rigolanju svojega zemljišča naletel na »staroversko« keramiko. Ker je takoj opozoril Mestni muzej v Celju, je bilo mogoče točno določiti lego in značaj najdbe. Kmet je odkril dva ilirska groba. Groba sta bila blizu skupaj, po- krita z veliko kamenito ploščo. Vsak grob je obsegal eno večjo žaro, v kateri je bü še .manjši lonec in skodela. V vseh posodah so bili še ostanki kosti, ki pri sežiganju še niso popolnoma zgo- Ilirski grob iz Rifnika reli. Poleg tega je bilo v enem grobu več bronastih gumbov. Verjetno, da je na Rifniku še več podobnih grobov. Že do sedaj je bilo na Rifniku odkritih okrog 300 grobov. Iz tega lahko sklepa- mo, da je bilo starim Ilirom (našim davnim prednikom, ki so živeli tu pred dobrimi 2600 leti in še prej) to mesto izredno važno in so se tam vedno radi naseljevali. Tu so bile odkrite že tudi razne rimske in še mlajše najdbe, tako da lahko govorimo na tem mestu o ne- pretrgani naselitvi od časov starih Ili- rov pa do danes. Laško. O najdbi rimskega nagrobnega reliefa v Lahomnem pri Laškem je po- ročal že laški kronist J. E. v Savinjskem vestniku in A. S. v Slovenskem poroče- valcu, zato bom čisto kratek. Relief je del rimskega nagrobnika. To se vidi iz tega, ker ima najdeni kos na spodnjem in na zgornjem koncu še ohranjeno vdolbino, v kateri je še da- nes viden svinec. Spodnji del tega na- grobnika, ki ga žal nismo našli, je vse- boval napis. Čeprav še nimamo napisa, ki bi nam razvozlal, kdo je oseba, upo- dobljena v kamnu, nam kamen vseeno nekaj pove. Ob poti, kjer je bil najden, moramo iskati tudi staro rimsko pot. Tudi Rimljani so že našli pot v te kraje proti Jurkloštru. Mozirje. Štrucljevo gradišče! Kateri Mozirjan ga ne p>ozna; gradišča in pri- jaznega gospodarja? Tudi na njega sem se obrnil zaradi grička, imenovanega »gradišče«. Prijazni posestnik nam je ljubeznivo dovolil raziskovanje na sve- tu, ki še danes kaže očitne sledove umetnega jarka in nasipa na dohodni strani gradišča. Nasprotna stran je za- radi strmine hriba že po naravi zava- rovana. Na tem vrhu, ki ga ljudje ime- nujejo danes »Štrucljevo gradišče« — drugi poznajo celo ime »Pribin grad« — so si poiskali svoje bivališče Stari Slo- vani. Ze po krajšem kopanju smo od- krili sledove staroslovanske naselbine. Keramika, ki smo jo odkrili na tem gradišču, je tipično slovanska po orna- mentu in po materialu. Stari Slovani so imeli navado, da so keramiki primešali pri gnetenju posode glini precej peska. S tem so glino bolj učvrstili. Pesek se pri prelomu teh po- sod razločno vidi. Druga značilnost te keramike pa je valovnica kot ornament. Valovnica je za staroslovansko kerami- ko karakterističen ornament. Kdaj so Stari Slovani našli -pot v lepo Savinjsko dolino? Odkriti fragmenti go- vorijo za precejšnjo starost Cisto go- tovo so bili tu naseljeni že v X. stoletju, moi'da že v IX. in celo v VIII. stoletju našega štetja. O tem nas bodo pa bolj podrobno poučila še nadaljnja izkopa- vanja, ki jih misli Mestni muzej v Celju nadaljevati morda še letos, prav gotovo pa prihodnje leto. Bolta. Priznanje prosvetnim delavcem Okrajni ljudski odbor Celje-okolica je eden izmed redkih okrajev, ki vsa ta leta sem z dejanji izpričuje svoje razumevanje za potrebe šolstva in druž- bene vloge prosvetnih delavcev. Pro- svetne delavce, ki se uspešno in z vne- mo trudijo pri vzgoji mladine v šoli in so delavni tudi izven šole, OLO ob koncu vsakega šolskega leta primerno nagrajuje. Tudi letos bo po sklepu Sveta za prosveto iz proračunskih sredstev okraja nagrajenih lepo število marljivih prosvetnih delavcev z znatnimi denar- nimi nagradami, knjigami in slikami. Za tak odnos do prosvetnih delavcev gre OLO vse priznanje. Prosvetni de- lavci ga bodo znali vrednotiti s še več- jim delovnim elanom tako v šoli kakor izven šole. DVE JAVNI PRODUKCIJI gojenceT Clashene sole v Celju Človek, ká spremlja kulturno doga- janje v našem mestu, pač ne more mi- mo tako pomembnega dogodka, kakor so javni nastopi gojencev celjske glas- bene ustanove. To je pravzaprav po- memben dogodek za nastopajoče, ka- kor bi dejal: za naše mnogo obetajoče mlade umetnike, ki niso več kot vča- sih otroci »zgornjih deset tisoč«, mar- več so sinovi in hčerke naših delavcev, nameščencev ipd. in nas to dejstvo pre- pričuje, da postaja tudi glasba polago- tna last širokiii ljudskih množic in da ta panoga umetnosti znatno prispeva pri estetski vzgoji našega ljudstva. Po- , memben dogodek pa sf) ti nastopi vse- kakor tu(ii za starše in druge odrasle, ki jih ravno njih otroci seznanjajo s te vrste umetnostjo in jim s svojimi zares lepimi uspehi vlivajo v srca ljubezen do glasbe. Prva javna produkcija se je vršila v sredo, dne 3. junija t. 1. v Narodnem domu. Dvorana je bila polna mladih in starejših poslušalcev. Spored — prav- cata revija ix>drobnega dela mlajših od 1. do 5. razreda Glasbene šole — je obsegal 31 del raznih domačih in tu- jih avtorjev, pri katerih se nam je predstavilo 30 gojencev in gojenk iz šole profesorjev A. Žuljeve, J. Kovači- čeve, D. Sancina, M. Sancinove, H. La- pajnove, O. Požarjeve, L. Božičeve in J. Vodiška. — Druga javna produkcija se je vršila naslednji dan prav tako v napolnjena dvorani Narodnega doma. Z močno zahtevnimi deli spyoreda, ki je obsegal 16 točk — violino, klavir, solo- petje — smo mogli občudovati tehniko in doživljajoče izvajanje trinajstih go- jencev in gojenk VI. in VII. razreda, od katerih kažejo mnogi prav resno umet- niško prizadevnost. Navdušeno občin- stvo ni stedilo s priznanji — pač upra- vičeno — pa so se nastopajoči tudi za- res potrudili in korajžno igrali; saj si lahko mislimo, da ni kar tako nasto- pati z godalnim instrumentom pred polno dvorano in več ali manj kritič- nim občinstvom, ki je že tudi s tega vidika nekoliko spremljalo mlade umet- nike. Zal, da nam prostor ne dopušča obširnejše razprave, zaslužijo pa vsi F>o vrsti prav lepo pohvalo in priznanje. Nastopajoči so bili iz šole profesorjev M. Sancinove, A. Žuljeve, D. Sancina, E. Kuneja in H. La pa j nove. Drugi ve- čer ie prav zadovoljivo zaključil z dve- ma zahtevnejšima skladbama (Händel, Koncert v B-duru za klavir in godalni orkester ter Boieldieu, Bela dama, ou- vertura) šolski orkester ood vodstvom prof. D. Sancina (pri klavirju kot so- list gojenec VII. r. Ciril Vertačnik). Poudariti moramo, da so taki nasto- pi prav vzgojni, napredek je leto za letom vidnejši, glasba pridobiva čeda- lje več ljubiteljev med našo mladino. Brez dvoma imajo veliko zaslugo pni tem lepem napredku naši požrtvovalni glasbeni pedagogi, ki vlagajo ves trud, odlično strokovno sposobnost in globo- ko ljubezen do glasbe v srca naših dra- gih otrok. Lepi uspehi so sad njih pri- zadevanja. Čestitamo prizadevnemu ko- lektivu celjske Glasbene šole k odlič- nim uspehom z željo, da se. ga spomni tudi naša ljudska oblast z lepo nagra- do za počitnice. A. P. Predšolske ustanove se nam bodo predstavile Gotovo je, da se naši ljudje za vzgojo predšolskih otrok močneje zanimajo kot včasihi, kar vidno pričajo otroški vrtoi, ki jih je v OLO Celje-okolica sedem in en mladinski dom, v Celju pa imamo en vrtec in en mladinski dom, kar je seveda odločno premalo in bomo morali posvetiti temu v bodočnosti še v^ pro- zornosti. Naloga pred nami bodi, da bi zajeli s petim letom v predšolske usta- nove oziroma vrtce vse naše otroke, kjer bi se pod strokovnim vodstvom vzgojiteljic pripravljali za usi)ešnejše delo v šolski dobi. Tiho in neumorno delajo za naše malčke tovarišice vzgojiteljice, organi- zirane v svojem društvu, ki vključuje članice s področij OLO Celje-okolica in Celje-mesto. Strokovni aktiv je v le- tošnjem šolskem letu izdelal okvirni vzgojni načrt in zbral s sodelovanjem vseh vzgojiteljic vrtcev precej didak- tičnih iger in drugega gradiva za izdajo primernega priročnika, ki bo kot preda- goška publikacija gotovo redkost, saj te vrste literature pri nas pravzaprav ni- mamo. Da bi seznanili celjsko javnost s svo- jim delom, pripravlja Društvo vzgoji- teljic za nedeljo, dne 21. t. m. v Celju osrednjo razstavo svojega dela in pri- reditev, pri kateri bodo sodelovali otro- ški vrtci Vojnik, Zalee, Griže, Laško, Store, Rogaška Slatina, otroška dom Polzela, vrtec O. Zupančiča ter mladin- ski dom Tončke Cečeve iz Celja. Raz- stava, ki nam bo pokazala vso živo pro- blematiko dela z malimi otroki, bo od- prta v otroškem vrtcu O. Zupančiča v Aškerčevi ulici ob 10. uri dopoldne. Po- poldne istega dne ob 17. uri pa bo aka- demija z nastopom malčkov. Prireditev" bo v Narodnem domu v Celju, na spo- redu so rajalne vaje, prizori, plesi, petje itd. Malčki že navdušeno vadijo, po- žrtvovalne vzgojiteljice vlagajo v delo z veliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo ves svoj trud — prepričani smo, da ne bo zaman. Celjani bomo gotovo obiskali^ obe prireditvi z velikim zanimanjem! A. P. v ŠTORAH SO USTANOVILI DRUSTVO prijateljev MLADINE Po daljšem prizadevanju so tudi v Štorah ustanovili Društvo prijateljev mladine. Ustanovni občni zbor je bil zelo pester in bogat, kar daje novemu društvu obširno polje delovanja. Usta- novili so pet sekcij, in sicer: Sekcijo za otroška igrišča, za vzgojo zanemarjene mladina, za letovanja in taborjenje, za prireditev in za družinsko vzgojo. Iz- voljen je bU dober odbor, ki bo društvo gotovo popeljal k uspehom. Razstava risb in ročnih del na I. gimnaziji v Celju v smotrno in okusno urejeni risalnici I. gimnazije je bila od 5. do 11. junija odprta razstava risb in ročnih del. Risbe so ponazarjale učni načrt od ploskov- nega risanja v nižjih razredih preko osnov perspektive do plastičnega in prostornega oblikovanja. Risbe in gra- fike bolj nadarjenih dijakov, ki dose- gajo že umetniško kvaliteto, so bile razstavljene na zadnji steni. Posebnost so številna grafična dela, kjer je ob- enem razviden tehnični postopek raz- ličnih grafičnih zvrsti. Večbarvni lepak je ponazarjal, kako so tiskali knjige pred Gutenbergovo iznajdbo premičnih črk. Jedkanicam, akv^tintam, monotipiji in suhi igli šo bili priloženi podrobni opisi in orodja. Da se učenci teh stvari lahko učijo, gre hvala prof. Lorenčaku in Cinkarni, ki omogoča material. Ri- sarski krožek, ki ga že tretje leto po- žrtvovalno in z iispehom vodi profesor Lorenčak Milan, je razstavil tudi pla- stiko v žgani glini in mavcu, kar je v gimnazijskem pouku risanja prav tako novost. Poseben kotiček na razstavi je p>osvečen svetu otroške fantazije, učen- cem 1. in 2. razreda. Razstava je bila prirejena z minimal- nimi stroški, za kar se vodstvo gimna- zije zahvaljuje upravi celjskega gleda- lišča, ki je posodila zavese za prevleko sten, okvirje za slike pa so dijaki sami naredili dz lesnih odpadkov. Risarsko razstavo dopolnjuje razstava ženskih ročnih del, ki prav tako pona- zarja učni načrt. Učenke začenjajo s pletenjem vajenic, rokavic, kapic, jopic, kvačkajo prtičke in čipke. Dalje kroje posteljno perilo, dojenčkovo opremo, krpajo, vezejo prtičke, namizne prte v stebelnem, križnem in polnem vbodu, uče pa se tudi vezenja gobelinov, tole- dov in aplikacij. Razstava lepo prikazuje i delo učen- cev i učiteljev prof. Milana in Darinke Lorenčakove ter strokovne učiteljice Štigličeve. VSEM, KI SE ZANIMAJO ZA UPO- PABLJAJOCO UMETNOST Umetniška dela, ki so razstavljena na prvi razstavi Društva upodabljajočih umetnikov v foyer j u celjskega gledali- šča, so naprodaj. Vsak obiskovalec si lahko izbere poljubno grafiko in jo od- kupi. Cene so izredno nizke. Cenik je na razpolago v tajništvu Mestnega gle- dališča, kjer izveste tudi vse podrobne pogoje za odkup. Izredno kvalitetna umetniška dela bodo primeren okras slehernega stanovanja ali urada. Gle- de na nizke cene so grafike dostopne tudi posameznikom, zlasti pa nanje opozarjamo delavske svete in vodstva ustanov. L. F. A. HOPVOOD — ŠKANDALI PRI BARTHLOVIH Polzelska gledališka družina je te dni uprizorila Škandal pri Barthletovih, moderno, duhovito komedijo, ki sicer nima ne vem kakšnih umetniških pre- tenzij, je pa trikrat zaporedoma nudila nabito polni dvorani po nekaj uric ve- selega smeha in zabave. Režiser Ger- želj je igro izbrusil do podrobnosti in se je nivo predstave gibal daleč nad povprečno višino podeželskih odrov. Iz- redno igro je pokazala Blanche — Jan- ka Vavpotič. Tudi druge vloge so bue prav dobre, tempo živahen, kakor ga igra zahteva, jezik neoporečen, maske in kuliserija prav dobre. Prav gotovo je gledališka dnižina na Polzeli med najboljšimi v okraju in v tekmovanju, M je bila v njem igra uprizorjena, nevaren konku- rent za prvo mesto. E. T. stran 4 »Savinjski vestnik«, dne 13. junija 1953 Štev. 23j Iz Celja Tudi otroški vrtci pripravljajo svoj nastop бо1е so deloma že zaključile, deloma pa še zaključujejo svoje učno in vzgoj- no delo. Mladina že komaj čaka na svojo zlato počitniško prostost. Za nami so njene zaključne prireditve: koncerti, telovadni nastop, tekmovanja in raz- stave. Z njimi je dokazala, da kljub oviram in težavam stremi za višjimi kulturnimi vrednotami. Napak bi bilo, če bi pri vseh teh ple- menitih naporih za njeno duševno in kulturno rast pozabili na naše naj- mlajše, ki jih skrbne mamice v svoji borbi za gospodarski razvoj naše do- movine izročajo v varstvo in v pred- šolsko vzgojo dobrim in priljubljenim vzgojiteljicam v otroških vrtcih. 2e v Tednu matere in otroka je bila o vzgoji in življenju naših malih spre- govorjena marsikatera poučna, vzpod- budna in odkritosrčna beseda. Da bi naša širša javnost imela priliko p>obliže spoznati načan in stremljenje pri vzgoji naših najmlajših, so se naše vzorne vzgojiteljice v otroških domovih odlo- čile za skupno prireditev otroških vrt- cev v okrožnem merilu. Otroški vrtci v Celju in njegovem širokem zaledju bodo v nedeljo, dne 21. junija priredili razstavo otroškili ročnih izdelkov, istega dne popoldne pa skupno otroško aka- demijo. Natančen spored bo objavljen na oglasnih deskah v Celju in okolici. Prepričani smo, da bo ta svojevrstna prireditev ena izmed najzanimivejših kulturnih prireditev v Celju in že sedaj vzbuja veliko zanimanje. Ljubitelji mladine, ne zamudimo te lepe prilike! J. K. Nevestno poslovanfe predsednika bivše KDZ Ctet pred sodiščem Pri okrajnem sodišču v Celju je bila te dni razprava, na kateri se je zagovarjal zaradi nevestnega poslovanja v bivši KDZ Cret, njcfi predsednik, 32-letni Franc Sotošek. Obtožnica mu očita, da je v letu 1952 od- redili izkop semenskega krompirja šele v sre- dini meseca septembra, čeprav je bil s pogod- bo, sklenjeno s Semenarno za Slovenijo v Ljub- ljani, zavezan, da izvrši izkop do 50. avgusta. Zaradi tega zadruga ni dobila s pogodbo zago- tovljene premjje po 8 dinarjev za kg semenske- ga krompirja, katerega bi po pogodbi morala oddati 20.000 kg in nagrade po 4.80 din za kg semenskega krompirja, predvidenega za lastno razmnoževanje v količini 10.000 kg, s čemer je bila zadruga oškodovana skupno za 208.000 din. V jeseni 1952 je opustil jesensko setev pše- nice, rži in ječmena na površini najmanj 4 ha orne zemlje, zaradi česar bo letos v celoti iz- ostal pridelek teh žit. V času od aprila do oktobra 1952 ni dajal navodil za delo II. skupine, se sam ni udele- ževal dela ter je opuščal kontrolo nad izvaja- njem del. Zaradi tega delo te skupine ni bilo pravočasno opravljeno. Za delo so morali na- jeti tujo delovno silo, čeprav bi bili delo la- hko izvršili z lastnimi delovnimi močmi. Tako je bila zadruga oškodovana za 103.349 din. Sotošek je bil obenem tudi skladiščnik za- druge, dasiravno se to ni skladalo z njegovim predsedniškim mestom. Kot tak ni vodil evi- dence o proizvodnji, porabi in prodaji poljskih pridelkov. Nastal je primanjkljaj najmanj 400 kg ječmena, 424 kg ovsa, 9083 kg krompirja in 1607 kg otrobov v skupni vrednosti 227.855 dinarjev. V celoti je imela zadruga zaradi ta- kega poslovanja najmanj 581.604 dinarje škode. Obtožnica pa Sotošku očita tudi kazniva de- janja poneverb. Tako si je obdržal zase 540 denarnih Jbonov v vrednosti 2160 dinarjev, ki bi jih moral izročiti Novak Jožefi. Od Godec Stanka je sprejel za 460 kg prodane krme, last zadruge, 3680 din. Hotko Ivana mu je plačala za 116 kg koruze 2900 din. Kumar Nada za 55 kilogramov pšenice 1650 din, Mahen Marija pa za 500 kg otrobov 7000 din. Vseh teh zneskov pa Sotošek ni oddal blagajniku zadruge, tem- več jih je pridržal zase. Vse navedene nepravilnosti je ugotovila re- vizija v zadrugi. Kot predsednik zadruge bi moral Sotošek predvsem skrbeti za pravilno organizacijo celotnega delovanja zadruge. Tega pa ni storil ter je predvsem v drngi polovici leta 1952 njegovo delo pričelo mejiti že na skrajno nevestnost, kar je imelo za posledico, postopno propadanje zadruge. Obtoženi Sotošek se je branil s ten», da krom- pir ob koncu avgusta ni dovolj dozorel za iz- kop in da tudi ni imel dovolj delovne sile. V času, ko bi zadruga morala pričeti s setvijo ozimne, je obtoženec pričel pred zadružniki in upravnim odborom KDZ nastopati z izjavami, da jesenska setev za KDZ zaradi vpliva talne vode ni rentabilna. Tako je jesenska setev po- polnoma izostala. Obtoženec se tudi zagovarja, da je setev onemogočilo jesensko deževje. Ob- toženec priznava prevzem navedenih denarnih zneskov, zagovarja pa se, da je imel namen te zneske vrniti po izvršeni reviziji. Tega pa vkljub opominom ni storil. Ves obtožencev za- govor so priče ovrgle. Sodišče je Sotoška spoznalo krivim in ga ob- sodilo na 1 leto in 6 mesecev zapora. Sotošek se je proti razsodbi sodišča pritožil. O izidu pritožbe bomo poročali. M. C. SLEPI SO ZBOROVALI Podružnica združenja slepih v Celju je imela pretekli petek ob sodelovanju zastopnikov GOZS Slovenije, Svetov '-ca ljudsko zdravstvo in socialno politiko OLO in MLO Celje ter SZDL Celje svoj letni občni zbor. Upravni odbor je podal precej obšir- no poročilo o delovanju podružnice v preteklem letu. Iz poročil je bilo raz- viidno. da je bilo delo v podružnici zelo živahno in da so mnogo storili v korist slepih članov, posebno v zdravstvenem in socialnem pogledu. Slepi so prejeli legitimacije za vožnjo po železnici, morju, rekah in avtobusih s 75% popustom in objave za spremlje- valce za brezplačno vožnjo. Dr. Tomin- šek pa je slepe brezplačno zdravniško pregledal. Referat o nalogah in problemih zdru- ženja slepih je podal tajnik GOZS Slo- venije tov. Bizant. Na kraju so slepi z veseljem pozdra- vili preimenovanje OF v SZDL ter ko- lektivno vstopili v članstvo SZDL. Clane je še posebno razveselila vest, da sleherni član lahko koristi brezplačno oskrbo za dobo treh tednov v domovih odmora Združenja slepih ali v domu na Okroglem pri Kranju, ali pa v domu na otoku Šolti pri Splitu. Nove ugodnosti pri nakupu kurjave Vsem odjemalcem priporočamo čim- prejšnjo nabavo premoga v poletnih mesecih, ker ostanejo predpisi o znižani železniški tarifi in subvenciji še nadalje v veljavi. Pripominjamo, da je rudnik Velenje za enkrat znatno znižal cene premogu. Za nakup kuriva nudi Narodna banka kredit ná 10 mesečnih obrokov. Podjetja naj naredijo sezname uslužbencev, ki reflektirajo na ta kredit in jih predlo- žijo Narodni banki, ki bo nato izdala posameznikom čeke za nakup kurjave. Potrošniki iz celjske okolice, poslužite se tudi vi ugodne prilike! KURIVO CELJE. šE ENKRAT RESNA BESEDA KOLESARJEM! Komaj sem odnesel celo kožo. ko je 29. maja treščil vame v Razlagovi ulici kolesar, sem do- živel 4. junija nov slučaj. Zavijem iz Razla- gove ulice v ulico Tončke Cečeve in slišim za sabo ropot motornega kolesa. V trenutku, ko se ozrem, se je motociklist štetih pet korakov za mano zaletel na pločnik in zabrusil z mo- torjem ob steno. Ce bi šel oA doma samo pet korakov pozneje, bi se zaletel v mene. Zgražal se je zaradi »frdamane ceste«, dočim sem mu jaz odgovoril: »Ce 16 metrov dolg avtobus la- hko zavije v ozko ulico, ne da bi brusil po stenah, potem bi to lahko zadel še motociklist. UTEHE JE ISKALA V VESELI DRUŽBI Tutner Vida je bila administrativni manipu- lant pri sekciji za vzdrževanje prog v Celju. Med NOV se je spoznala z nekim moškim z Gorenjske, s katerim je ostala v pisemski zvezi še po osvoboditvi. Oba sta si v pismih obljub- ljala, da se bosta poročila. Njen znanec pa ni držal besede in se je med tem poročil. Ko je Tutnerjeva to zvedela, je postala zagrenjena in pričela iskati utehe po raznih celjskih lokalih. Mesečna plača pa ji ni zadostovala in si je na škodo sekcije za vzdrževanje prog prilastila 34.229 din. Prilastila si je tudi znesek 11.376 dinarjev članarine pri sekciji za vzdrževanje prog v Celju. Tutnerjeva je bila obsojena na 11 mesecev zapora. Obtoženka je dejanje pri- znala, zagovarjala se je z zagrenjenostjo in razočaranjem, vendar je to ni opravičevalo, da si je po razočaranju iskala utehe v veseli druž- bi z denarjem, ki ni bil njen. Izpred okrajnega sodišča v Celju Križnik Kari je letos februarja v držarvncm gozdu v Marija vasi pri Jurkloštru posekal eno jelkovo drevo in ga odpeljal na dom. Plačal bo 4000 din, Gozdni upravi Jurklošter pa 3570 din. — Seifert Jurij je julija 1952 pred menzo rud-, nika Zabukovca hudo telesno poškodoval Ka- rola Narberger, katerega je s kamnom udaril na levo sence in je Narberger dobil pretres možganov. Grobelnik Ivan pa je v istem času in na istem kraju s kamnom večkrat udaril po glavi Seifert Jurija, da je slednji dobil lahek pretres možganov. Obsojena sta bila Seifert na 2 meseca, Grobelnik pa na 14 dni zapora. Gro- belniku so kazen odložili za dobo enega leta. — Pečenko Albert in Pečenko Jožica, stanujoča na Mariborski cesti, sta grdo ravnala s svojo petletno hčerko. Dostikrat sta jo s palico surovo pretepala po vsem telesu, jo z vrvico privezovala k mizi in postelji ter silila klečati. Zaradi zanemarjanja otroka in grdega ravnanja z njim sta bila obsojena Pečenko Albert na en mesec. Pečenko Jožica pa na 1 mesec in 15 dni zapora. Prvoobtoženemu so kazen odložili za dobo enega leta. — Haler Alojzij je v okto- bru 1952 v Trnavi iz stanovanja Cizej Antona slednjemu vzel 25 m štirifaznega električnega kablja in eno zimsko suknjo, vse v neugotov- Ijeni vrednosti. Obsojen je bil na 5 mesecev in 15 dni zapora. — Bučar Slarija je v raznih po- slovalnicah v Slov. Konjicah kradla moško in žensko perilo. Kvas Cecilija pa je od nje spre- jemala v shrambo ukradene predmete. Obso- jeni sta bili: Bučarjeva na 4 mesece. Kvasova pa na 2 meseca zapora. Obema se kazen odloži za dobo enega leta .— Govek Adolf iz Trnovca pri Rečici ob Savinji, je decembra 1952 pripe- ljal s tovornim avtomobilom, last podjetja Lip Nazarje s sopotnikoma Pavlic Ludvikom in Arlič Ivanom iz Miljane proti Nazarjem na re- laciji ceste v Sodni vasi na oster in nepregle- den ovinek s preveliko brzino, po sredini ceste, brez verig na vozilu. To je imelo za posledico, da se ni mogel pravočasno izogniti nasproti vo- zečemu osebnemu avtomobilu, last Tovarne av- tomobilov Maribor. V osebnem avtomobilu sta bila poleg šoferja še Žnidarec Marija in Drob- nič Slavko. Avtomobila sta trčila, pri čemer je nastala na obeh vozilih večja škoda. Govek je bil zaradi ogrožan ja ^javnega prometa obsojen na 1 mesec zapora. — 42-letni Vodnik Martin je v Slov. Konjicah živel v divjem zakonu z neko mladoletno žensko osebo, katero je tudi večkrat pretepal in ji tudi drugače grozil. Ka- zen 6 mesecev zapora. — 31-letni Tržan Ivan iz Bukovžlaka pri Tcharju, je 31. 12. 1952 po- noči v Žalcu Mastnak Avgustu izpred njego- vega stanovanja ukradel moško dvokolo. Ob- sojen je bil na 6 mesecev zapora. — Vengust Kari iz Vojnika je V januarju 1952 z lažnim predstavljanjem spravil v zmoto Majger Alojza in Majger Franca v Pristavi, da je prišel po naročilu Pilih Neže po prejo, da jo bo zape- ljal k drugemu tkalcu. Izročila sta mu SI za- vitkov preje v vrednosti okrog 5000 din. last Pilih Neže. To prejo je prodal Kroflič Štefanu, denar pa obdržal. V istem mesecu je prišel h Gregi Tereziji in od nje izvabil 400 bonov za drva pod pretvezo, da ga pošilja po bone Bla- sinšek iz Črešnjevca. Vengust je bil zaradi go- ljufije obsojen na 4 mesece in 15 dni zapora. — Rezar Ivan je 4. 2. 1953 vozil avtobus iz .Štor proti Celju po sredi ceste in se nasproti voze- čemu nekemu osebnemu avtomobilu ni izognil na svojo desno stran ceste, kar je imelo .za po- sledico, da je s prednjim odbijačem avtobusa zadel v sredino leve strani karoserije osebnega avtomobila in povzročil 18.160 din škode. Re- zar je bil zaradi ogroženega javnega prometa obsojen na 21 dni zapora. Kazen se mu odloži za dobo dveh let. — Šoštar Milena iz Ljubljan- ske ceste v Celju je v decembru 1952 spravila v zmoto Hustič .Štefko z lažnim prikazovanjem, da ima doma za zamenjavo za 10 kg orenov. pripravljenih 3 metre moškega blaga, da jo poleg tega čaka na pošti proti plačilu 8000 din še pošiljka njene matere z več metri kam- garna in drugega blaga, kar vse bi rada z njo zamenjala za živila in pijačo. Tako ji je Hu- stičeva v presledkih izdajala še 22 litrov žga- nja. 20 kg orehov, 2 kg masla. 57 jajc. nekaj jabolčnika v skupni vrednosti 7390 din. Šoštar- јела je bila obsojena na 3 mesece zapora. Že zjutraj okoli 7. ure se ^ začnejo zbirati ... Pri vzgojil naših otrok imajo brez dvoma veliko vlogo tudi otroški vrtci, ki so danes že skoraj v vseh večjih krajih. Tak vrtec je tudi v Slovenskih Konjicah, v katerem je sedaj 60 otrok, medtem ko jih je bilo pred dvema le- toma le 25. Pravilno usmerjanje v delo, dobra vzgoja in skrb za otroka, to so osnovne značilnosti tega vrtca, ki se odražajo ná vsakem koraku, pri sleher- nem delu teh malčkov. Ze zjutraj okoli 7. ure se začnejo zbi- rati, nekateri pridejo sami, mlajši pa v spremstvu staršev. Nekako do 9. ure se igrajo popolnoma samostojno, kar je po mnenju upravnice najboljši način za spoznavanje dobrih in slabih lastnosti majhnega otroka. V tej sproščenosti pri igri se namreč kaj hitro lahko opazijo morebitne slabe strani domače vzgoje in podobno. Ves ostali čas, ki ga otroci prežive v vrtcu, pa je namenjen raz- ličnim igram, spoznavanju prirode, pri večjih pa tudi uvajanje v ročno delo. Ker se tu nahajajo otroci od 3. do 7. leta starosti, so ti razdeljeni v dve skupini, v mlajšo in starejšo. Večino dneva, če le vreme dopušča, preživijo zunaj na prostem, kier jim je uprava državnega posestva dala na razpolago nekaj zemljišča. Seveda ga bo treba še urediti in tja namestiti različne igrače, ki so otrokom potrebne za njihovo raz- vedrilo. Posebej je treba omeniti različne igri- ce in druge prireditve, ki so se jih ti mali naučili med svojim delom in z njimi že velikokrat razveselili Konji- čane ob različnih proslavah. Njihovi nastopi so bili vedno tako lepi in pri- srčni, da so jih morali ob vsaki priliki ponavljati. Toda le malo Konjičanov in ostalih, ki so prireditve gledali, pa ve, da je vse to sestavila in pripravila upravnica vrtca tovarišica Tucova^ ki ima pri vzgojnem delu že mnogoletno prakso ter se najbolj zadovoljna po- čuti, lio vidi »svoje otroke« okoli sebe. Pri vzgojnem delu v precejšnji meri pomagajo in sodelujejo tudi starši otrok, saj vsakdo lahko pride pogledat, kaj in kako se dela. Vsak mesec enkrat pa imajo skupen sestanek z vsemi roditelji, kjer se pogovorijo o delu, o napakah otrok itd. Le škoda, da vsi starši ne skrbe, da bi se otroci tudi doma vzgajali tako kot v vrtcu, kar se seveda takoj opazi. Pri reševanju materialnih vpra- šanj pa so konjiški delovni kolektivi pokazali vso voljo, da ga z lastnimi sredstvi vzdržujejo. Nekatera podjetja so dala denar, druga material, državno posestvo daje brezplačno prostore ter uporabo vode in elektrike, tako da je tudi s te strani zajamčen obstoj in raz- voj te otroške ustanove. Delovni ljudje v Konjicah se zavedajo, da s tem po- magajo našemu mlademu rodu, tistim, ki jih bodo čez nekaj let nadomestili pri njihovih strojih. Ofrecí so naša bodočnost - zato posvetimo njihovi vzgoji največio pozornost! iz zaledja Iz Laškegra... DELOVANJE LJUDSKE TEHNIKE Po dveletnem mrtvilu je ponovno za- živela Ljudska tehnika v Laškem. Da je prej vladalo v društvu zatišje, je krivda v tem, ker se Laščani zelo malo ali pa nič niso zanimali za Tehniko, čeprav imamo v Laškem dovolj pod- jetij in raznih obrti ter mnogo posa- meznikov, ki bi morali biti zanjo za- interesirani. Izvzeti pa moramo nekatera pod j et- • ja, ki pravilno razumejo čas, v ka- terem živimo. V tovarni »Volna« de- luje sekcija LT, ki je lani zaključila šofersko šolo z izpiti. Letos je zelo na- predovala sekcija fotoamaterjev. Vse priznanje zasluži direktor »Volne« tov. Boris Mlinar, ki vsestransko nudi po- moč sekcijam v njihovem razvoju. Splošen uspeh je dosegel elektro- strojni krožek Trafo-postaje v Debru, ki je tudi prevzel nalogo, da bo izde- loval razno drobno orodje za Pionirsko sekcijo na osnovni šoli, katere vodstvo je prevzel član sekcije LT trafo-postaje tov. Jože Rebernik. LT v Laškem bo v kratkem zopet pričela s šofersko šolo z motornimi ko- lesi. V ta namen je opremljena lepa garaža, primanjkuje pa še primeren prostor za fotoamatersko sekcijo. Dru- štvo stremi za tem, da zajame čim več članstva med množico Laščanov in raz- vije lep in hkrati koristen šport držav- ljanov. Predsednik LT Laško, tov. Virant se trudi, da bi razgibal delovanje LT tudi v drugih podjetjih: pivovarni, rudniku in ostalih obrtih v Laškem. Po laških podjetjih je precej zanimanja za raz^ na predavanja iz tehnike. Vsi znaki kažejo, da bo LT v Laškem vsestransko zaživela in pokazala uspe- he, ki so bili doslej zamujeni. PERECE STANOVANJSKO VPRAŠANJE Med vojno je bilo v Laškem poru- šenih 46 stanovanj, prebivalstvo je po vojni v mestu naraslo za 40%, čeprav tudi pred vojno stanovanjski problem ni bil rožnat. Tako je v mestu danes 155 hiš ali 350 družinskih in 130 sam- skih, ali bolje enosobnih stanovanj, kajti tudi v teh stanujejo veččlanske družine. Po vojnd so za stanovanja za- segli kar se je dalo. Bivši uradi, številni obrtni, gostinski in poslovni prostori ¿majo danes stanovanjski značaj, poleg tega še shrambe, kopalnice, zaprte ve- rande, kleti itd. Mnoge družine bivajo v obupnih pro- storih. Ponekod je slika kar pretreslji- va in vendar ni videti, da bi se ji kjer koli dalo odpomoôi. V hiši (58) živi se- demčlanska rudarska družina v tesni kuhinja in mali sobi. Oboje je bolj po- dobno luknjam. Dva profesorja zakon- ca živita v isti hiši v kuhinji brez oken. V tem bunkerju mora goreti luč noč in dan. V hiši (40) je tekstilna delavka z dvema otrokoma v mali sobici, kamor nikoli ne posije sonce in mora vedno goreti luč. Razen tega zateka ob dežev- ju vanjo voda. Dokončna se je take muke rešila sedemčlanska rudarska družina, ki je stanovala v kleti hiše (43), pa je z varčevanjem sedaj posta- vila svoj dom. No, takih primerov bi lahko našteli še veliko. Med temi so taki, ko se po 4 osebe tiščijo v eni so- bi, v nezdravih prostorih itd. Mnogo je zdravstveno ogroženih. Zdrave osebe stanujejo skupaj s tuberkuloznimi bol- niki. Toda rešitve ni. Stanovanj ni. Če- tudi bi še tistih nekaj primerov preve- likega razpolaganja ukinili, bi se skoraj nič ne poznalo. Občina je utesnila, po- nekod že kar pretirano, seveda ne zlo- namerno, toda nič ne pomaga. Dogajajo se seveda tudi primeri, ko ljudje iž po- polnoma dobrih stanovanj rinejo v še boljša in da so ponekod ¿e kolikor to- liko »komodni«. Toda s tem stanovanj- skega vprašanja ne bomo rešili, če bo- mo vse družine do nemogočega utesnili. Tu ne pomaga drugo kot zidati. Stano- vanjske krize v Laškem ne bi rešil ra- zen opeke nihče. Trenutno bi v La- škem 50 novih stanovanj komaj za silo rešilo zadrego. Toda lahko je bilo odkriti vse te tež- ke primere, sem in tja jih vsak pozna, veliko težje pa bo najti sredstva. Zato naj bi naši delovni kolektivi imeli ved- no pred očmi to živo sliko, kadar bodo razpravljali o svojih dobičkih. Ta slika naj bo spremljevalka vsakega člana kakršne koli množične organizacije, da bo vedel kaj storiti, kadar bo nastopil čas, ko bomo v Laškem tudi temu vpra- šanju skušali priti do kraja. J. E. UPRAVA VALENTINCICEVEGA MU- ZEJA V LAŠKEM NAM SPOROČA V zvezi z vašo beležko o sablji »Eisen- hauer«, najdeni v Laškem, smo prejeli naslednje pojasnilo: Sablja ima pod bogatimi pozlačenimi okraski (grb Saksonije in Prusije) res vrezano ime »Eisenhauer«, ki pa ni ime izdelovatelja sablje, ki je posebej ozna- čeno z imenom »Woyersberg-Kirsch- baum, Solingen«. Muzej za rezila v Solingenu (Klingen- muzeum) nam je na vprašanje pojasnil, da je ime »Eisenhauer« na sablji označ- ba kvalitete, ki se je v Solingenu pora- bila za posebno trdna damascenska re- zila, s kakršnimi so lahko presekali že- lezno žico. Po mnenju muzejske uprave v So- lingenu izvira sablja iz časa sakson- skega kralja Friderika Avgusta, ki ga je leta 1806 Napoleon postavil za kra- lja. To znači tudi monogram F. R. (Fri- dericus rex) na sablji. Vsekakor ne gre v predmetnem slu- čaju za sabljo masovne produkcije, am- pak za specialno izdelano častno sabljo, kar izhaja že iz dejstva, da želi tudi muzej v Solingenu imeti fotografijo te sablje za svojo zbirko. Kako je prišla sablja v laški muzej in sploh v Slovenijo, se ne da dognati. Sumimo, da jo je prinesel kak vojak v Napoleonovih vojnah, mogoče kot vojni plen. Ime »Eisenhauer« na sablji je vseka- kor zanimivo, dasi menda z ameriškim predsednilîom nima nikake druge zve- ze kot ime. Tozadevno se poizvedbe še nadaljujejo. TATVINA PREJE V TOVARNI NOGAVIC NA POLZELI 44-letni Adolf Jelen je bil zaposlen v Savinj- ski tovarni nogavic na Polzeli. Od maja 19S2 pa do 23. 2. 1933 je v tovarni postopoma jemal bombažno prejo. Iz tovarne je znosil najmanj 60 kg preje v skupni vrednosti okrog 118.200 dinarjev. Pri okrajnem sodišču v Celju je bil obsojen na 1 leto in 3 mesece zapora. Obto- ženec je dejanje priznal. Zagovarjal se je, da ga je do tatvine privedlo težko gmotno stanje, v katerem je bil, zlasti v težki bolezni svoje prve žene. kateri je skušal pomagati tudi s pomočjo privatnih zdravnikov in z nabavo dra- gih zdravil. Vse to je stalo mnogo denarja, kar pa ni mogel kriti s svojo plačo. Kljub te- mu pa ga to ne bi smelo zavesti, da si je sredstva pridobil na kazniv način. Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo težko družinsko stanje obtoženčevo in izreklo kazen, o katerî je prepričano, da bo z njo dosežen namen ka- znovanja. Tribuna OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA V CELJU SKLADOVNICE KAMNOV PRED MAGISTRATOM V Prešernovi ulici, pred magistratom so naloženi v skladovnice kamni, ki že nekaj časa kvarijo lepoto ulice. Spra- šujemo se, zakaj so tisti kamni potreb- ni. Ce bi ulico preurejali ali pa gra- dili nove pločnike, bi bil obstoj skla- dovnic opravičljiv, tako pa ne. Naj bi jih lastnik čimprej odpeljal v svoja sldadišča ali pa tja, kjer se gradijo pločniki. TISOČ IN ENA NOC V CELJU Ce bi jih prešteli od leta 1945 dalje, bi jih prav gotovo morda še več našteli — namreč tistih, ki jih uprizarja celj- ska elektrarna. Prav v krepki* izvedbi pa je bila tista v ponedeljek zvečer, ko je Celje uro in pol životarilo v zatem- nitvi. Ne morem si kaj, da ne bi ob takšnih prilikah premišljeval, ali ni vzrok pogostih izpadov električne struje malomarnost. Razumljivo mi je, da vre- menske prilike ogrožajo električne na- peljave in da so nekateri izpadi opra- vičeni, vendar pa je v Celju postala to že navada, ki jo v drugih mestih nisem mogel zaslediti. Prav bi bilo, da bi se kdo pozanimal za te primere, kajti iz- pad električne struje pomeni za proiz- vodnjo velike izgube. OČISTIMO TUDI REKLAMO, CE JE V OBSTOJEČI OBLIKI SPLOH POTREBNA II. mestna lekarna ima na fasadi v, Prešernovi ulici s stekleno ploščo pre- krito reklamo, ki s svojimi motivi re- klamira mimoidočim trgovino z zdra- vili. Ta reklama pa je zanemarjena, na njej se je nabralo precej prahu. Ime bivšega lastnika je s črno barvo pre- vlečeno preko stekla, kar še v večji meri kvari njen estetski izgled. Ce je reklama v sedanji obliki še dobra in dovolj prepričljiva, jo očistimo ali pa izmenjajmo. CE S PRSTOM NE POKAŽEŠ Lani je bilo popravljenih mnogo fasad na celjskih hišah. Da sp pri tem zamažejo vrata, je zelo razumljivo, dasi ne neogibno potrelino. Pri večini hiš so bila vrata po zidarskem delu od vrha do tal tudi temeljito umita, menda pri nobeni na novo pleskana. kar bi tudi spadalo k obnovi, toda to je že stvar odobrenega ra- čuna. Pri palači Mestne hranilnice pa so ostali , vrhnji zastekleni deli vrat zapacani še do da- nes, kar se prav neugodno odraža od sicer pri- kupno snažne stene. Kdo le je za snaženje za- dolžen? Stev. 23 »Savinjski vestnik«, dne 13. junija 1953 Strani 9 Človek je vdrl na prebivališče »BOGOV« Najvišji gori na svetu so ljudje dali več imen. Eni jo imenujejo »Streho sveta«, drugi zopet po domačinih »Mati zemlje«. Ta vrh v Himalajskem pogor- ju leži ravno na meji dveh najbolj ta- jinstvenih dežel Azije. To je verjetno edina meja na svetu, kjer ni in še dol- go ne bo treba postaviti graničarjev. Mont Everest, ki nosi ime tudi po geo- logu Everestu, ki je to goro odkril, je najzanesljivejši stražar, da ne bo nihče silil čez njegov greben. Prebivalci dr- žave Nepal na jugu in meniški narod Tibeta na severu je postavil v svoji do- mišljiji prebivališče svojih bogov na ta vrh. Ko se je odpravljal prvi plani- nec, da zavzame ta nedosegljivi cilj, so se domačini prizanesljivo smehljali, češ nihče ne bo stopil na prebivališče bo- gov nekaznovan. No, marsikateri je iz- dihnil, še preden je sploh prišel tako visoko, da ' bi mu utegnile škoditi na- ravne sile. Marsikomu je ugasnilo živ- ljenje od rok bajevernih fanatikov in svečenikov. Se ni tako dolgo od tega, ko je pi-vič smel prvi Anglež stopiti na nepalska tla, kajti prestopiti mejo je bilo z? belce vedno strogo prepovedano. Sele ko so uredili odnose med Nepalom in Indijo, ki je bila pod angleško upra- vo, so mogli izposposlovati prvo do- voljenje za vzpon na to goro. Sprva, to se pravi prvim odpravam je bilo težko dobiti nosače, ker so domačini imeli še vedno strah pred kaznijo bogov. Mno- gim odpravam so nosači ali šerpasi po-, begnili, mnoge odprave so prihajale na- zaj v dolino razredčene in brez uspeha. Nove odprave so naletele na sledove, da, celo na zmrznjena trupla prejšnjih raziskovalcev. Naši čitatelji verjetno vsi nimajo pra- ve predstave o tej gori. Mnogi si tol- mačijo vzpK>n na Mont Everest kot eno najtežjih plezalnih področij s tisočme- trskimi stenami. Toda ni tako. Ce bi bil Mont Everest pri polovici svoje višine odžagan in gornji del prenesen na kak- šno ravnino, bi bil to sila lahek vzpon za vsakogar, da celo otroci bi ga zmogli. Kaj je torej tako nevarnega? Troje stvari. Monsumi, to so skozi vse leto trajajoči viharji v višini 8000 metrov, ki dobesedno zametejo in odpihajo vse, kar ni primrznjeno v ledenike. Plazovi so strahoviti in so marsikateremu pre- drznemu osvajalcu »strehe sveta« na- pravili hladen grob. Tretjič pa je naj- večji sovražnik človeka v tej »višini zrak. Le-ta je tako redek, da morajo vrli planinci pred vsakim korakom po trikrat vzdihniti, da pljuča naberejo dovoljno količino kisika. Ta pojav po- vzroča utrujenost človeka. Pravijo, da je napor, ki bi bil v dolini smešno ne- znaten, v tej višini lahko uničujoč. Ba- je je samo zavezovanje čevljev skrajno naporno. Marsikatera odprava je prišla že ze- lo visoko. Smythe je prišel do višine 8557 metrov visoko in je moral nazaj. Torej samo še 325 metrov, pa bi bil na vrhu. To je manj kot vzpon iz Celja do Celjske koče in vendar sta zmago- valca Mont Everesta porabila polnih 12 utrudljivih ur za vzpon in povratek. Napor v tej višini je lahko tako mo- čan, da alpinist kljub volji, ki ga je prignala v te višine, omaga in pozabi na zadnji cilj svojega pohoda. Zato so zadnje odprave bile tehnično izpopol- njene. Desetine nosačev so nosile razne pripomočke za vzpon, kot aparate za kisik, mali top za umetno sprožitev plazov itd. Zadnja švicarska odprava je bila zelo dobro opremljena, pa je zaradi hudega vremena morala popustiti. Tako je bila lani »Streha sveta« znova zmagovalec. Letos pa je odprava angleškega ma- jorja Hunta zmagala. Ulovil je ugodno vreme. Trikrat je z zadnjega taborišča kakih 300 metrov pod vrhom naskočila vrh, toda šele četrti dvojki se je рк)- srečil »skaliti mir bogov na vrhu«. Pr- va človeka, ki sta stopila na vrh Mont Everesta, sta bila Novozelandec Hilla- ry in Nepalec Tensing. Prvi je čebe- lar, planinec in pilot, ki je bil eden najbolj izkušenihi plezalcev Hun tove odprave. Domačin Tensing je najboljši izmed šerpasov-nosačev, ki je sprem- ljal že več himalajskih odprav v na- skok na Mont Everest. Na vrhu sta za- sadila tri zastave. Zastavo Združenih narodov, angleško in nepalsko zastavo. Svet je z velikim veseljem sprejel novico o tej veličastni zmagi človeka. Ker je bila' gora zavzeta 31. maja, je sporočilo prispelo v Anglijo ravno v času kronanja Elizabete II, ki je zma- govalcema čestitala. Čestital pa jima je ves svet, kajti s tem dnem je bila premagana »Mati zemlje«, ki je terjala že toliko žrtev in ki je vselej grozila, da človek ne bo popolni gosp>odar svo- jega planeta. No lahko smo brez skrbi, da Mont Everest sedaj še vseeno ne bo izletni- ška točka. Morda bo minulo zopet do- sti časa, da bo druga odprava dosegla njegov vrh. Tisti, ki ga bodo kdaj do- segli veljajo za najboljše med najbolj- šimi med planinci. Človek se je рк)vzpel peš na višino 8882 metrov. To višino so dosegali le letalci s kisikovimi maska- mi na obrazih. Prvi poskus vzpoua na Mount Everest so britanski aipui- sti izvedli iz .luinega prelaza (l). kJer ie bilo tabori-če Št. I; Tensing sta se 29. maja odpravila na vrh (3) s taborišča st. 8 (2). Vodja S^rpasov — Teins=nç =n E. Hiary sta nrva človekЧ ki stn premagala Mouuu Everest. Hilary nosi pokrivalo Tujske legije. Naša družina in mladina Na iniciativo Društva prijateljev mla- dine v Celju bo naš list odslej v tej rubriki prinašal in obravnaval vpraša- nja s področja vzgoje in druge aktualne probleme o življenju naših otrok in družin. Narod živi po svojih otrokih. Družina je osnovna celica družbe; srečna družina — zdrava družba. Mi smo slovenski pionirji... Koliko nas je v Celju? 262 nas je položilo v Tednu matere in otroka slo- vesno zaobljubo pod desetimi prapori. Ta dan se nam je devetim pridružil še deseti odred. Z velikim veseljem smo ga tovardško sprejeli med se. Zdaj ima- mo odrede v vseh štirih mestnih četrtih, dalje na Jožefovem hribu, v Gaberju, na Spodnji Hudinji, v Medlogu, v Novi vasi in najmlajšega v Zavodni. Udej- stvujemo se nekateri z večjo, drugi z manjšo vnemo in uspehom; pod kak- šnimi pogoji pač delujemo. Vsi smo pa sklenili, da bomo odslej še bolj de- lovni. V Tednu matere in oti'oka smo pre- šteli svoje vrste in vidno nastopili pi-ed našo javnostjo. Slovesnost naše zaoblju- be se nas je živo dojmila pa tudi naših dobrih staršev, v kolikor so bili na tej slovesnosti z nami. Mi na II. osnovni šoli smo priredili akademijo s pestrim sporedom, kjer se je odlikoval zlasti naš mladi pevski zbor. Tudi na I. osnov- ni šoli smo imeli prireditev na čast na- šim dragim mamicam v zvezi z roditelj- skim sestankom. Telovadnica je bila nabito polna mamic in očetov, ki niso mogli zadrževati solz, tako so bili gin je- ni nad globoko vsebino sporeda. Potem smo v soboto še nastopili v povorki. Pa ne samo pionirji; z nami so bili tudi mladi strelci, gasilci, pla- ninci, smučarji, športniki. Dosti nas je že v raznih organizacijah kot podmla- dek in naraščaj, kjer si krepimo telo in duha. V bodoče nas bo še več. Kaj pa ta dva? v zdraviliškem kopališču v Laškem je bil minulo nedeljo poplah. Kopal- ci v bazenu so ugotovili, da so okra- deni; temu in onemu je zmanjkalo po nekaj sto dinarjev, nekomu pa kar cel tisočak. Kdo je kradel? Kdo je tat? Tako so se molče spraševali kopalci in se me- rili z nezaupnimi pogledi. Potem je ne- kdo posegel v napetost: dva fantička sem videl stikati tod okrog. Najti ju je treba, je bil soglasen sklep. Nekdo je fantička celo spoznal, kar je olajšalo razčiščenje. Tatica sta v res- nici bila ta dva fantička. Enega so pri- jeli, drugi je ušel s kolodvora. In kdo sta bila? Iz Celja sta bila, dvanajstletna šolarja iz Celja. Tatvine so jima že do- kazali na eni izmed celjskih šol. Podoba je, da sta fantiča že globoko zagazila v blato. Kajti: kakšni nagibi so ju vodili v ranem jutru v Laško? Od kod denar za vlak? Zakaj prav v kopališče? Vse kaže, da že nista novinca, da imata že prakso; kopalci po kopališčih puščajo v oblekah denar in druge vrednosti... Ali pa ju starši niso pogrešali doma? Kdo so starši in kako je ž njini? Kako je z otrokoma doma, v šoli? Ka;:o daleč sta že zašla in kaj ukreniti? To t o sedaj vprašanja, ki jih je treba iskati in jim najti odgovora. GeZjs/5e glose ..., o TA SOLA, SOLA UČENCEV V GOSPODARSTVU Za šolo novo ploha je padla besedi; v povez zajeta: náred v jeseni naj stoji! Kaj tebi nič. inako, Tomaž, se ne stori? Zvesto nevernik po navadi svoji stari verjame nič, veselje nam prešerno kvari: Z besedo prazno se na svetu nič ne ustvari. CELJSKA TALIJA Teater je postavljen, z njim Celje se baha, upravnik je ozdravljen, se dramaturg smehlja. Igralci in režija sede na konju zdaj, njihova umetnija že raste v nov sijaj. In publika v svetišče prihaja comme il faut, umetnost, ki jo išče, tu lepo najde vso. Predsednik Emeloja je zmagal tudi tu, uspehov ni brez znoja, brez truda in plodu. In Talija vesela vselila se je v hram, med nami bo živela, ne bo je Celja sram. PRIJATELJEM MLADINE Ze drugič ste izlegli jajce, ki boste zdaj na njem sedeli in z lastno ga toploto greli, pritiskali nanj svoje krajce. Iz njega tokrat naj kokotec se izvali, ki zna živeti . in ne le prazne viže peti. To jajce pač ne bo — klopotec. TRESLA SE GORA — RODIO SE MIS Mogočno reč nam je plakat obetal, kaj vse se nam bo pred očmi razkrilo. Ne le z imenom, s »t\telni« se je ometal da nas je v »firbcu« kar dušilo. Ko mojstrovino nam zavesa je odkrila, ko nanjo se je svetla luč razlila, smo videli, da komaj le za silo je zgledalo — to slamnato strašilo. CEZ NOC ROJENA Cez noč storjeno, na moč vzrejeno dolarsko skrpucalo, dvolično ogledalo maličit le ideje . hodi k nam čez meje. MOJE ROKE SO CISTE... Nekoč možakar je sosede v goste zval, (baje je z njimi bil že svojčas sprt, čeravno z njimi je — pa ne le bridge — igral), je spet ponižen bil pri tleh kot krt. Ponižno se priklanjal je, kot kak lakéj (za rod domačih nima mehke hrbtenice), pa da bi vse veselo bilo). Hoj, juhe j! je iz žabje mlake sklical godce-škrice. A ko nekdo ga spomni mehke hrbtenice, se naglo mož upre in dere: Kvante, jaz sem ponosen mož! — ter vrže rokavice in z njimi grehe vse — med muzikante: MEA CULPA — HERR FRIC! Sedaj je narod hlapcev si gospodstvo priboril, odslej sinovi naši so rojeni le za gospodarja. — Pa se še najde kdo, ki bi za ščep denarja glavo s pepelom si spokorniško prekril. V zadregi se je kdo in kdo počohal po zadnjici, v katero se ponos je zlil. »Spbkornik*: prosi: Da bi Herr nam oprostil, če kdaj je v naših hostah >ypulfer vohal«. DvoreBen noà Cemu prav tukaj tako prizadevanje? — se sprašuje marsikdo, ko opazuje, s kakšno vnemo se dela na odpiranju, restavriranju in moderniziranju gostišč. Glej ga, nazadnjaka, mar niso urejena gostišča mestu v okras in ponos? Go- stišča morajo biti po urejenosti in po- strežbi vabljiva za domačina in tujca, saj sodimo vendar med turistične kraje Zaostajati pa tudi ne gre za drugimi, ki investirajo milijone v — bare. In — to so vendar podjetja, pridobitna pod- jetja in — tako dalje ... Da, gostišča so bila, bodo in so po- trebna; spodobna in solidna gostišča so v nemali meri celo odraz kulturnosti naroda. Do sem vse v redu. Toda... ali jih ni nekoliko preveč? Gostilna, gostilna, gostilna ... naši pionirčki — na primer — pa nimajo krova, kjer bi se zbirali k lepi igri, pošteni zabavi in koristnemu delu. Pa še nekaj! Med množico gostiln in restavracij ni no- bene brezalkoholne restavracije. Morda ta ne bi nesla? Le uredimo lepe spo- dobne prostore z vljudno postrežbo, z okusnimi jedmi in vsemi vrstami brez- alkoholnih pijač m — bomo videli. In nujnost z urejevanjem? Kakor da ne bi imeli dovolj drugih nujnejših vprašanj, kakor so n. pr. stanovanja, kulturne ustanove itd ... Naše družine, naši otroci potrebujejo pred vsem dru- gim zdrava stanovanja. Kaj pa pridobitnost, donosnost? Pred- vsem: mar imejmo vselej in pwvsod pred očmi le donosnost, ustvarjanje fi- nančnih virov za vsako ceno? Tudi v svojo nepopravljivo škodo? Po drugi strani pa je, kakor kaže praksa, donos- nost te vrste podjetij — v kolikor ni celo efektivne zgube — razmeroma prav majhna. Skoda, ki jo povzročajo s pre- tirano ponudbo alkohola v pogledu var- čevanja, zapravljanja časa in zdravja, delovne sposobnosti, moralnega učinka, kvarnega vpliva na družinsko življenje, rast in vzgojo otrok itd.... pa je ne- precenljiva. Alkohol in najnižji človekovi nagoni nikdar ne bi smeli biti. postavka v na- ših gospodarskih računih. Take postav- ke so, kakor je alkohol sam, dvorezen nož. Slovenci smo v celoti zdrav narod. Poleg dobrih pa imamo nekaj slabih potez v svojem značaju. Najizrazitejša je — pijančevanje. Zlata resnica je: manj gostiln, manj alkohola — več zdravja, več blagostanja. rešitev rebusa iz prejšnje Številke Pod vS« red A Podsreda PISMO Z JADRANA JYa seuernem Jadranu u začetku junija Na Jadranu bi se morala pričeti se- zona. Vsaj po koledarju in po kalkula- cijah gostinskih podjetij. Vendar pa Zaenkrat še ni tako. Po letoviščih je mir — hoteli so prazni in pričakujejo napovedane go- ^te, ki imajo zamudo. Čudno vreme je 2adnje dni pol^varilo pričetek sezone *T» seveda prihod novih gostov. Zadnje ^'fii t) maju je potegnila burja in po- '^varila prve, običajno lepe kopalne ^^eüe, katerih so se predvsem veselili 'domačini in pa hotelski direktorji, ki fp pričakovali, da jim bodo gostje že ^û;- v maju napolnili hotele. Letos so na Jadranu pričakovali naj- ^^Шо kopalno sezono od vseh let po ■^'ojni i)saj prvi znaki so kazali ta-k j^o- inozemska turistična podjetja so tekmovala med seboj, kdo bo za- večje število hotelov in najlepših ^'^- Vse je kazalo, da bo turistična se- letos v drugi polovici maja že na višku in da v glavni sezoni sploh ne bo mogoče navadnemu zemljanu do- biti sobe. Pa je nastalo nekam drugače. V prvi polovici maja je bilo na Jadranu lepo vreme —■ še en znanilec dobre sezone. Drugo polovico maja pa je potegnila burja in tudi dež je temeljito napojil kamenito zemljo, ki včasih tako jOČe za nekaj kapljicami dežja. Letos ga j6 pa bilo dovolj, domačini pravijo, da celo preveč. In tako so začeli gostje od- klanjali svoj prihod na Jadran. ' Prve dni junija so hoteli na sever- nem Jadranu skoraj prazni — hotelsko osebje z zaskrbljenimi obrazi pričakuje novih gostov — gostje pa še bolj za- skrbljeni pričakujejo, da posije sonce, da zaplavajo po morju, katerega za- enkrat še kar ogledujejo z vseh strani. Redki gostje se sprehajajo ob obali — posedajo po redkih restavracijah, ki so že pričele z obratovanjem in pijejo dalmatinska vina, katerim cena se su- če enako, kakor pri nas od 140 do 180 dinarjev — seveda predvsem po kate- goriji restavracije ali hotela in šele po- tem- po kvaliteti. Orkestri, ki bi morali zabavati redke goste, igrajo še kar po Zagrebu, Beo- gradu in ne vem kje še — na morje pridejo pa, kakor pravijo skoraj povsod enako — takoj po 15. juniju. Danes so zelo redki obrati, ki imajo dnevno god- bo — mislim, da Opatija v enem svojih obratov, še celo Crikvenica ima za- enkrat godbo samo ob sobotah in ne- deljah. V vseh ostalih manjših krajih pa je seveda popolen mir in prekrasno za tiste, ki bi si radi odpočili živce. Jadranska plovidba je letos uvedla zopet normalen promet — saj plujejo ladje velike obalne plovbe tudi ponoči. Nove ladje, katere izdeluje ladjedel- nica Uljanik v Puli že plujejo po Ja- dranu ter so precej ojačale kapaciteto potniškega ladijskega prostora. Zaen- krat ni na ladjah nobenega drenja — seveda pa bo to v glavni sezoni izgle- dalo malo drugače. Ena teh novih ladij nosi ime našega pisatelja Ivana Can- karja — ostale pa prav tako^imena za- služnih jugoslovanskih mož. Pravijo, da obratujejo že štiri take ladje. Cene la- dijskim tarifam so znatno nižje od lanskoletnih ter se zato ljudje mnogo bolj prevažajo (mislim domačine, pred- vsem prebivalce z otokov), kakor pa so se zadnja leta. V kolikor so se znižale prevozne tarife, so se pa zvišale tarife po ladijskih restavracijah. Prihranke na eni strani lahko prav hitro izravnaš z dodatnimi izdatki na drugi strani. Zdaj pa še nekaj o cenah. Najnižje cene imajo hoteli na otokih in pa manjši kraji na obali. Tako stane dnevni pension v Lovranu, v hotelih na otoku Krku, v Selcah, Novem in v Baski od 580 do 680 dinarjev, na Rabu od 680 navzgor, še nekaj več v Crikve- nici in seveda ne manj v Opatiji, kjer lahko dobite tudi pension za preko ti- soč dinarjev dnevno. Seveda pa veljajo za člane sindikata posebni popusti, ki znašajo do 15. junija 60 odstotkov, od takrat naprej pa 40 odstotkov. V pred- sezoni pa priznavajo skoraj vsa hotel- ska podjetja še 10 odstotkov internega popusta, tako da plača gost samo 30 odstotkov od rednih pensionskih cen. Kljub velikim ugodnostim pa je pred- sezona vseeno slaba. Na kraju še nekaj o oblekah in ko- palkah. Ženske nosijo skoraj vse eno- delne kopalne obleke — precejšen del že brez naramnic in to predvsem iz težkih svilenih enobarvnih tkanin (ze- leno, modro, rumeno) pa tudi kaka vzorčasta se pokaže. Sicer pa je ko- palke zaenkrat še zelo težko presoditi, ker se zaenkrat upajo v morje le naj- pogumnejše in najbolj vroče. Druga ob- lačila so običajna, sem in tja kake tri- četrtinske hlače — pač pa je precej čednih vrhnjih bluz. Ce se bo vreme popravilo in če bo še kaj novitet, pa o oblekah več v prihodnjem pismu. Pripomnil bi še to, da so najbolj kri- čeče oblečene Avstrijke, katerih je že tudi nekaj na morju. Tako nekako je prve dni junija na severnem Jadranu. Letošnja predsezo- na ni izpolnila pričakovanj — vsi upi in nade so v pričakovanju sonca, go- stov in glavne sezone. stran 6 »Savinjski vestnik«, dne 13. junija 1953 Stev. 2Si Telesna vzgoja in šport Kladivar - prvakvzhodne skupine slovenske lige TOCA GOLOV V CELJU MURA PREMAGALA ŽELEZNIČARJA Celjani so v nedeljo na Glaziji dosegli v zadnjem srečanju letošnje nogometne lige svoje- vrsten rekord. Dravi iz Ptuja so natresli kar 14 golov, ne da bi sami prejeli kakšen gol. S tem rezultatom je Kladivar dosegel doslej v obeh skupinah slovenske lige v celotnem tek- movanju največje število golov. Napad Kladi- varja že dolgo ni bij tako razigran kot v tej tekmi. Drži, da igralci Drave niso predstavljali resne ovire, saj so v celotni tekmi prišli le dvakrat pred vrata Kladivarja, vendar žoga tudi ne gre kar tako v mrežo, če ni strelcev . . . In Kladivar jih je v nedeljo imel. ki so tresli mrežo Drave tako, da je preko 2000 gledalcev po dolgem času nadvse zadovoljnih po končani tekmi odhajalo iz Glazije. Ugibanja — ali bo Kladivar prvi v nogometni ligi, je bilo kmalu pri kraju, saj je že po odhodu iz Glazije šla od ust do ust prijetna novica, da je Mura po- skrbela za presenečenje v Soboti, kjer je Že- lezničarju odvzela obe točki. Tako so se Celjani USPEHI NOGOMETAŠEV ZŠD CELJA Nogometaši Celja so v zadnjih nastopih pre- senetili s svojo igro in lepimi zmagami. V tek- movanju za Titov pokal so med tednom pre- magali B moštvo Kladivarja kar s 4:0, v ne- deljo pa so bili uspešni proti Rudarju iz Ve- lenja s 3:2 (3:0). Njihove uspehe pa zmanj- šuje dejstvo, da je skoraj, polovica igralcev iz vrst borcev JLA, ki po novi uredbi po 1. juliju ne bodo smeli več nastopati za športna društva. Kaj bo tedaj? Vodstvo ZŠD Celja bi se moralo v večji meri v teku zadnjih dveh let orientirati na celjsko mladino, kar smo že enkrat ugotav- ljali v našem listu, pa smo pri nekaterih nogo- metnih delavcih tega društva naleteli zaradi te pripombe celo na ogorčenje . . . Zadnji nogometni rezultati: Kovinar (Štore) je doma utrpel poraz od zadnjega na lestvici — Kovinarja iz Maribora z 2 : 4 (1 : 4) in je s tem z njim zamenjal mesto v končni tabeli. Nogo- metaši Partizana iz Zalea se uveljavljajo — pretekli teden so premagali doma B moštvo Kladivarja, sedaj pa še B moštvo Kovinarja -^it-Stor s 5 : 1. v zaključnem kolu zopet povzpeli na prvo mesto vzhodne skupine slovenske lige, ki so ga — lahko trdimo — pošteno zaslužili. Zadnji bazen- ski rezultati, ki so jih dosegli proti obema Kovinarjema, Aluminiju in v zadnji tekmi proti Dravi, nam kažejo, da so se igralci borili z vsemi svojimi močmi, da bi dosegli boljši ko- ličnik od Železničarja Na srečo ni odločal ko- ličnik prejetih in danih golov, ker je Železničar odšel iz Sobote poražen. Mladi talentirani igralci Kladivarja, v družbi starejših rutiniranih, so brez dvoma v tej sezoni močno poživeli moštvo Kladivarja. v katerega so vnesli več življenja, borbenosti in poleta, ki so rodile končni uspeh. Vendar ne moremo mimo dejstva, da so prav »stari stebri« Dobrajc, Posinek, Cater. Klanjšek, Florenini itd. opravili levji delež pri tem delu. Letošnji uspeh Kladivarja je brez dvoma pre- senetil vse nogometne strokovnjake. Od moštva, ki se je v preteklem letu borilo za obstanek v slovenski ligi, ni prav gotovo nihče računal, da bi se v tako kratkem presledku povzpelo na prvo mesto. Brez dvoma ima pri tem uspehu tudi tov. Medved, trener Kladivarja, veliko za- slug, ker je kot strokovnjak uspel zgraditi moštvo v tolikšni meri, da se danes upravičeno lahko postavlja v krog najboljših v Sloveniji. In še eno moramo pribiti — Celjani so si ta uspeh priborili z lastnimi silami in le domačimi igralci, ker vodstvo Kladivarja ni prevzemalo metod ostalih slovenskih klubov s kupovanjem igralcev od drugih društev. Zato smo lahko tega uspeha še bolj veseli, ne zaradi nekih lokal- patriotskih čustev, marveč zaradi tega, ker je bil rezultat dela dosežen le s športniki našega mesta. S tem je dokazana ustvajjalna moč in vitalnost celjskega športa v splošnem. Na nedeljski tekmi je Dobrajc dosegel 6, Posinek 3, Kvartič 2, Marinček 2 in Babnik 1 gol. Sodnik Log«r iz Ljubljane je vodil tekmo dobro. Mladina Kladivarja je v predtekmi dosegla lepo zmago nad mladinskim prvakom Slovenije Branikom iz Maribora s 4 : 1 (2:0). Za Celjane so bili uspešni Milenkovič, Vodeb, Rojnik in Coklič II, za Branik pa Pere. Mladina Kladi- varja ima pred seboj odprta vrata, da se v letošnjem tekmovanju za mladinsko prvenstvo Slovenije povzpne na sam vrh mladih nogo- metašev naše republike. Hokej na travi Kladivar : Ilirija — 1:1 (0:0) Mladi hokejisti Kladivarja so v nedeljo na- stopili v prvenstveni tekmi proti Iliriji v Ljub- ljani in izgubili sigurno zmago ▼ zadnjih mi- nutah igre zaradi nepravilnega sojenja obeh ljubljanskih sodnikov. Za Celjane je bil uspe- šen Gorišek. Atletika USPEHI MLADIH ATLETOV KLADIVARJA V soboto je bilo II. kolo zvezne atletske lige, v kateri so mladi atleti Kladivarja ▼ znatni meri izboljšali rezultate iz I. kola Mladinci A so dosegli 15.7?5 točk, mladinci B 5866, mladin- ke A 9676 in mladinke B 4726 točk. Z doseženim številom točk pa ne moremo biti zadovoljni, ker ne predstavljajo pravega merila sposobnosti na- ših mladih atletov. Lepo število kvalitetnih tek- movalcev namreč ni prišlo k tekmovanju in .so s svojo odsotnostjo zapravili možnost doseči doslej največje število točk v FLRJ. Točke iz vseh treh kol se seštevajo in na podlagi tega števila bo določen vrstni red društev v FLRJ. Zato je želeti, da bi pri mladih ljudeh bilo več tekmovalne discipline! Od rezultatov omenjamo le nov slovenski rekord Celika v teku čez ovire na 100 m s 15,2 in izenačen slovenski rekord Brodnika v skoku ob palici s 540 cm. V nedeljo so se pomerili starejši atleti. Kopše, Zupančič, Urbajs in Lorger so v letošnji sezoni v isti postavi dosegli že drugi slovenski rekord v štafetah, tokrat v štafeti 4 X 200 m, ki so ga izboljšali kar za 2,1 sek.! Gole je v metu krogle zopet presegel 14 m znamko, v metu diska pa 43 m. Peterka je zadovoljil v metu kladiva s 45,24 m. Mlinaric pa v teku na 3000 m z 9,04,6, V tekmovanju metalcev Kladivarja v vseh metih je prepričevalno zmagal Peterka. Mladi Vipotnik je v Ljubljani na mednarod- nem atletskem mitingu dosegel zopet sijajno zmago v teku na 1500 m s 4:02,4, premagal v tem teku rutiniranega Kranjca (Odred) in z doseženim časom postavil nov slovenski mla- dinski rekord na tej progi. Celjani smo z mla- dim Vipotnikom dobili »novega Hanca«. Priča- kujemo lahko, da bo v kratkem Vipotnik na tej progi tekel pod 4 min.! NA PODEŽELJU DOBIVA ATLETIKA ČVRSTE KORENINE V nedeljo je Partizan Gomilsko organiziral atletski troboj v atletiki med Braslovčani, Go- milčani in Preboldčani, ki se pa tekmovanja niso udeležili. Domačini so premagali Braslov- čane z 42 : 35 točkami. Rezultati tekmovanja so prav dobri, če upoštevamo, da v Gomilskem ni nekih posebnih atletskih naprav in da se tek- movanja vršijo le na vaški poljani. Rezultati: tek 100 m — Rojnik (B) 12,0, met krogle - Rak (G) 10,45. skok v višino — Praprotnik (B) 155 cm, met diska (1,75 kg) - Natek (G) 30,18, met kopja — Rak (G) 35,54, skok v daljino — Natek (G) 5,52, tek 800 ш - Cizej (G) 2:04,0 (!) in Rojnik 2:06,1. Po tekmovanju v atletiki so se med seboj pomerili še v odbojki, v kateri so zmagali tudi Gomilčani z 2 : 1. NAPREDEK ORODNIH TELOVADCEV V PARTIZANSKIH DRUŠTVIH Med tednom je bilo v Celju okrajno prven- stvo T vajah na orodju, ki so se ga udeležila le obe celjski partizanski društvi, iz podeželja pa zaradi neobveščenosti ni bilo udeležbe, za kar nosi krivdo slaba administracija okrajnega odbora v Celju. Na tem tekmovanju so prese- netili mladi telovadci iz Gaberja, ki so pokazali viden napredek. Pri mladincih I. razred so tekmovali le posa- mezniki, pri katerih je Veber Tine nabral naj- več točk —. 55,2, za njim Travner 49,9 in Za- vodnik Lojze 49,5 točk. Pri mladincih III. razred je zmagala vrsta Celje-mesto s 310,5 točkami pred Celjem-Gaberjem s 304,8. Posamezniki pa so bili najboljši iz Gaberja. Mladi Kovač Tine je dosegel 56 točk, Šrot Martin 55,4 in Puk- majster Julij (Celje-mesto) 53,2 točke. Pri članicah HI. razred je vrsta iz Gaberja dosegla 269,1 točke, kot posameznice pa so bile najboljše Mežnarič Ruža z 48,7 in Veber Marja- na s 46,2. Pri mladinkah II. razred je zmagala vrsta Celje-mesto, ki je dosegla 277,9 točke ali 92% dosegljivih točk. Posameznice: t. Jazbec Anita 48,3, Plazer Dora 48,3 in Golob Štefka 47,9. Pri mladinkah lil. razred je zmagala vrsta Celje-mesto z 281,9 (93%) pred vrsto Celje- Gaberje z 278,9 točke. Posameznice: Jenčič Ta- tjana (Gaberje) 48,7, Klajnšrot lise (Celje-mesto) 48.6 in Veber Sonja (Gaberje) 48 točk. ŠAH šahovskih prireditev v čast rojstnega dne maršala Tita so se udeležili tudi celjski šahisti v Rogaški Slatini in v Piranu.V Rogaški Slatini so na prireditvi Slovenija—Hrvatska na 100 de- skah dosegli igralci celjskega okrožja naslednji uspeh: Drakslcr, prof. Grašer in Drofenik so partije dobili, neodločeno .sta igrala Fajs in Oder, izgubila pa Modic in Zbil. Skupni rezul- tat 4:3 za Celjane. Tekmo je odločila Hrvatska v svojo korist z rezultatom 52:48. Šahovska sek- cija >Betona< pa se je udeležila Delavskega tekmovanja šah. aktivov sind, podružnic v Pi- ranu. Izmed 12 moštev je zasedla šesto mesto. V predtekmovanju je proti »Stol« Kamnik do- segla rezultat 4:1 v svoje korist, proti Maribor- ski tiskarni pa izgubila tekmo 5:0. V polfinalu je brez igre dobila tekmo 5:0 proti Direkciji PTT (brez vzroka odstopila). V finalu pa je igrala proti sind, reprezentanci Kopra in izgu- blja tekmo 2:3. S to tekmoje >Beto^< zapravil pelo mesto, ki je kot zadnje nagrajeno prejelo krasno plaketo, darilo Republiškega odbora zve- ze sindikatov Slovenije. Kegljanje Pred kratkim je gostovala kegljaška sekcija sindikalne podružnice PJšta iz Celja v zdravi- lišču Dobrna, kjer je odigrala s tamkajšnjo kegljaško sekcijo prijateljsko tekmo na novo zgrajenem kegljišču v narodnem slogu. Tekmo, ki je potekala v tovariškem vzdušju, je sprem- ljalo veliko število domačih in tujih gledal- cev. KS Dobrna je prvo tekmo odločila z raz- liko 50 kegljev (323:^5) v svojo korist, prav tako drugo srečanje z razliko 52 kegljeV (338: 286). — Pozdraviti je vnemo kegljaške sekcije Dobrna, ki ima za letošnje leto v programu še več takšnih prijateljskih srečanj. Zadnje sre- čanje pa je pokazalo, da je v tem kraju mnogo zanimanja za to vrsto športa. V ŠOŠTANJU NAJMODERNEJŠE DVOSTEZNO KEGLJIŠČE V DRŽAVI Pred kratkim so v Šoštanju zgradili dvostezno kegljišče, ki je gotovo najlepše v državi. Obe stezi sta brezhibni ter imata električne pokaza- telje. Kegljišče je sposobno za narodna in med- narodna tekmovanja. Predvidoma bo na tem kegljišču prvenstvo posameznikov-mladincèv LRS v mednarodnem slogu za leto 1953. Po izvršeni kontrolni izmeri kegljišča je od- igrala domača ekipa KK Gradiš, Šoštanj dve propagandni tekmi v narodnem slogu z екТро KK Kladivarja iz Celja. Obe tekmi so kegljači Kladivarja odločili v svojo korist, in sicer z rezultatom 289:335 ter 270:346. Ze v prvem sre- čanju je ekipa Kladivarja postavila rekord kegljišča s 335 podrtimi keglji, katerega pa je že v naslednji tekmi zboljšala s 346 podrtimi keglji. Domačini so se Kladivarju krepko upir rali, vendar pa niso bili kos rutiniranim Ce- ljanom. Ekipa Gradisa je za začetek kar do- bro vigrana, z vestnim in vztrajnim vežbanjem pa bo še marsikomu prekrižala račune. Kolektiv Gradisa zasluži vse priznanje za iz- vršeno delo, ker je z zgraditvijo kegljišča pod- prl razvoj te množične panoge fizkulture. IZ KAPLJE VASI IVAN DEŽNIKAR V 79. letu starosti je umrl v Kaplji vasi posestnik Dežnikar Ivan. Dežnikar je bil vedno pripravljen vsakomur pomagati v sili. Kot socialen in dobro vol j en človek bo ostal vsako- mur v spominu. Med narodnoosvobodilno borbo je ostal zvest svoji rodnii zemlji in bil kljub starosti vselej pripravljen nuditi pomoč našim partizanom. Okupacijo je srečno prestal, zdaj pa ga je zavratna bolezen podrla. Cast njegovemu sE>ominu! KOMUNALNE ZADEVE Naposled bodo v Kaplji vasi nadalje- vali gradnjo zadružnega doma. Doslej zgrajeno zidovje je začelo že razpadati, ker ga nihče ni pokrival, tako da ga bodo morali deloma spet porušiti. Tudi načrt gradnje se je spremenil. Prizida- na bo tudi sušilnica, ki bo imela zmog- ljivost za ves okoliš. Gradbeni obrat OZZ, ki gradnjo nadaljuje zaposluje pri gradnji 15 delavcev. Malo več dejavnosti bi morali kmet- je pokazati pri sodobni ureditvi gno- • jišč. Pri mnogih hišah so gnojišča in stranišča kar pri glavni cesti, v bližini stanovanjskih hiš. Cas bi tudi že bil, da namesto starih polomljenih plotov p>ostavijo lične ograje. Javna razsvetljava je pomanjkljiva. Tam, kjer bi bila najbolj potrebna, jo po navadi ni. Zlasti na južnem delu vasi, kjer so ob dežju poplave, ^e trda tema nevarna za ljudi in živino. Ker vas leži ob glavni cesti, ki veže Savinjsko dolino s Trbovljami, bo mo- rala vaška slîupnost svoj kraj lepše urediti, da se bo vsak tujec z veseljem IZ SLOVENSKIH KONJIC V Konjicah v hiši štev. 100 stanuje kot dosmrtna uživalka stanovanja in upravnica te hiše Nap>otnik Ana, za katero pa izgleda, da se nikakor ñe more vživeti v današnje razmere. Vsaka napredna stvar ji je»močno napoti in ne more iti mimo nje brez glasnega govoričenja. Vseh elementarnih nezgod so po njenem mnenju krivi »komunisti in ostali brezverci«. Pomladanska slana. IX)leti toča in podobno, to je »kazen božja« za tiste, ki ne spoštujejo boga. O tem zelo rada glasno govori, da jo sliši čim več ljudi. Pri tej svoji vnemi je šla celo tako daleč, da je stranki ho- tela odvzeti vrt, ki ga ima že več let v najemu, le zaradi tega, ker ni istega mišljenja kot ona. Posebno jo boli, da pri nas ne praznujemo več nekdanjih cerkvenih praznikov (kar pa njej oseb- no nihče ne prepoveduje, da tega ne sme storiti, če to hoče). Pri lanskoletnih občinskih volitvah je bila ona edina v volilni enoti, ki svoje dolžnosti ni iz- vršila. Mislim, da v kolikor se taki ljudje ne morejo vživeti v današnjo stvarnost, naj vsaj ostanejo pri miru. Odborniki sindikalnega sveta v Slo- venskih Konjicah so na svoji zadnji seji razpravljali tudi o izvajanju sklepKiv III. kongresa ZSS. Sklenili so, da bodo še v tem mesecu sklicali člane plenuma KSS ter vse sindikalne odbornike iz podružnic ter jih seznanili z nalogami, ki jih je pred člane sindikatov postavil kongres. Na ta sestanek bodo povabili tudi vse štiri delegate, ki so bili iz- voljeni, da članstvo zastopajo na kon- gresu, da jiim poročajo o delu in nje- govem poteku. _ Teden matere in otroka so letošnje leto v Konjicah oslovesno proslavili. Že takoj v začetku je bila v Mladinskem domu akademija, pri kateri so razen odraslih dali več točk otroci iz konji- škega otroškega vrtca. Med tednom je bila odprta posebna razstava izdelkov teh otrok, poleg njih pa so razstavili mnogo lepih stvari še pionirji iz osnov- ne šole. Uprava kina je za ta teden do- bila slovenski film »Kekec«, ki so ga razen konjiških lahko gledali tudi učenca vseh ostalih sosednjih šol. Zdrav- niško predavanje v sredo zvečer je po- slušalo kar lepo število ljudi, še več pa jih je bilo ob zaključku tedna pri pre- davanju, ki ga je imel znani vzgojitelj tov. Gustav Šilih iz Maribora. Terenske obiskovalke so v teku tedna obiskale vse družine z večjim številom otrok, posebej^ pa še take, ki so izgubili starše v času NOB. Največjega pomena za Konjice pa je, da je prav v tem tednu bal odprt otroški dispanzer, ki so ga otroci, še bolj pa njihove matere, že dolgo pričakovali. V Konjicah se že dalj časa priprav- ljajo za nakup novega rešilnega avto- mobila, kar ima v svojem načrtu RKS. Sedanji bi kvečjemu spadal še v staro železo, saj je svojo delovno dobo pre- živel že v času druge svetovne vojne na raznih bojiščih. Doslej je dala to- varna usnja Konus 400.000 din, usnjar- ski remont 300.000 din, pa tudi ostali kolektivi so prispevali lep>e zneske. Tako je prav, saj rešilni avto v Konji- cah in okolici delovni ljudje iz tovarn in podjetij najbolj potrebujejo. V Konjicah se že nekaj časa vrše pri- prave za ustanovitev turističnega dru- štva, ki jih vodi pripravljalni odbor. Doslej je pristopilo že precej^ članov in nekatera podjetja kot celota. Društvo bo imelo dosti dela. Za ureditev mesta in okolice bi rabili denarna sredstva, marsikaj pa bodo napravili tudi prebi- valci sami. Društvu je treba le dobrega vodstva. L. V. peljal skozi in vaščani bodo ponosnejši na svoja prebivališča, ki so vselej odraz kulturnosti in estetskega čuta vsalcega gospodarja. IZ SMARTNEGA OB PAKI Teden matere in otroka Ljudska univerza je priredila zadnjo nedeljo dvoje uspelih predavanj v čast Tedna matere in otroka. Obenem je bil tudi roditeljski sestanek obeh šol. Prvi je govoril šolski upravitelj Zorko Kotnik o temi: Kako spoznavamo sposobnosti otrok za razne F>oklice. Drugo predava- nje pa je imel primarij dr. Simoniti iz Slovenj Gradca, ki je govoril o tuber- kulozi. Poslušalcev je bilo nad 200, kar je za Šmartno prav lepo število. Novi odbori SZDL V teku zadnjega tedna so prevzeli novi vaški odbori SZDL svoje posle od prejšnjih odborov. Šmarčani so menda prvi, ki so to zadevo v najkrajšem času uredili. So kraji v okraju, kjer so mo- rali celo po trikrat sklicati občne zbore, da so lahko izvolili potrebno število odbornikov za vaške odbore in delegate za občinske in okrajne odbore. Ni čuda, da je zaradi tega bila okrajna skupšči- na dvakrat preložena. KDAJ BO KONEC PRETEPOV NA PODEŽELJU? Sodna kronika pri naših sodiščih beleži šte- vilne pretepe med fanti na podeželju. Žalostno je. da pri tem skoraj vedno igra svojo vlogo nož. Tako je 12. 4. letos pred gostilno Majdič v Leven Anton Jazbinšel* hudo z nožem obde- lal Ivana Hermina. Pri tem mu je junaško po- magal .\nton Škrabl. Hermina se je moral zdra- viti v celjski bolnici. Oba »junaka« sta se te dni zagovarjala pred okrajnim sodiščem. Obso- jena sta bila Jazbinšek na 8 mesecev. Škrabl pa na 1 mesec in 15 dni zapora. Sodišče je pre- pričano, da bo izrečena kazen dosegla svoj vzgojni vplivfc ne le na oba obtoženca, ampak tudi na ostale člane družbe, s čemer bo dose- žen eden izmed smotrov kaznovanja. Odkritje spominske plošie v Šmilielu nad Moziriem v Smihelu nad Mozirjem so se poja- vili prvi partizani 23. oktobra 1941. Sto- çili so v zvezo s kmeti, ki so jim dajali poročila iz vzpostavljali zvezo z ostali- mi kmeti, ki so bili pripravljeni pod- pirati narodnoosvobodilno vojsko. Ta- kih kmetov je bilo že tedaj dosti v lepi gorski okolici Šmihela. Prvi trije par- tizani, med katerimi je bil tudi pokojni Boris Kidrič, so se ustavili v Kebrovem stanu poleg planinske koče. V parti- zanske vrste so kmalu stopili tudi do- mačini. V zimi 1941 je na Golteh pre- zimila Savinjska četa. Prehranili so jo zavedni kmetje, ki so se tudi sicer ude- leževali akcij proti okupatorju. Zato je bilo precej zavednih Smihelanov po- streljenih, precej pa izgnanih v tabo- rišča, od koder se jih je malo vrnilo. Borbe so se v teh krajih začele 1943 in se nadaljevale vse do osvoboditve. V teh planinah so se borile Tomšiče- va, Sercerjeva, Zidanškova, Bračičeva in Gubčeva brigada. Med borbami je bilo mnogo hiš požganih, ljudi pa po- streljenih. V spomin vsem padlim borcem, tal- cem in mučenikom, ki so pomrli po ta- boriščih, bo v nedeljo, 14. junija 1953 v Šmihelu nad Mozirjem odkrita spomin- ska plošča. Vabljeni so na proslavo vsi bivši borci. SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE LRS KOMANDA LJUDSKE MILICE razpisuje natečaj za sprejem v splošno in prometno motorizirano Ljudsko milic« Kandidati za sprejem v splošno Ljudsko milico morajo imetd. naslednje pogoje: 1. da so državljani FLRJ; 2. da imajo volilno pravico; 3. da so odslužili obvezni rok v JLA; 4. da niso stari nad 30 let; ,5. da so duševno in telesno popolnoma zdravi; 6. da so neoporečnega vedenja; 7. da niso bili obsojeni; j 8. da opravijo sprejemni izpit. ' Kandidati za sprejem v prometno motorizirano Ljudsko milico mo- rajo pcieg pogojev, ki so potrebni za sprejem v splošno Ljudsko milico, imeti še te pogoje: 1. da imajo po možnosti 4 razrede gimnazije; 2. da so izučeni avtomt«haniki in da imajo najmanj tri leta prakse; 3. da so vozniki A ali B kategorije. Kandidati morajo sami napisati prošnjo za sprejem v Ljudsko milico in življenjepis ter ju skupno z ostalimi dokumenti oddati najbližji p>ostaji Ljudske milice. Tam bodo lahko dobili tudi vsa potrebna pojasnila. Sprejeti kandidati bodo takoj nameščeni in bodo dobili s tem pravico do prejemkov po Uredbi o plačah pripadnikov Ljudske milice. Cas za vlaganje prošenj je od 8. junija do 8. avgusta 1953. KOMANDA LJUDSKE MILICE OBJAVE IN OGLASI SGP »GRADITELJ« CELJE, Dečkova 10 a RAZPISUJE MESTO SEKRETARJA PODJETJA Reflektanti naj vložijo pismene ponudbe z življenjepisom na upravo podjetja do 25. t. m. OBJAVA V četrtek, dne 18. 6. 1953 ob 8. uri se bo v Klubu ljudskih poslancev v Celju, Jurčičeva ulica 6, vršila VL skupna seja odbornikov Mest- nega zbora in Zbora proizvajalcev MLO Celje. Na dnevnem redu je pregled izvršitve dose- danjih sklepov in predlogov, sprejetje poslov- nika za stanovanjski urad, imenovanje komisije za kmetijski zemljiški sklad, reorganizacija Uprave državnih stanovanjskih zgradb in si. Seja je javna. Vabljeni so državljani, da se seje udeleže. Zlasti so vabljeni ravnatelji pod- jetij in ustanov, predsedniki delavskih svetov in predsedniki upravnih odborov podjetij. Odbornikom obeh zborov bodo dostavljeni individualni pozivi. OPOZORILO REZERVNIM OFICIRJEM Opozarjamo rezervne oficirje, da bo v torek, dne 16. junija ob 19. uri VOJNO STROKOVNO PREDAVANJE Predavanje bo v dvorani oficirskega doma na Zelenem travniku. Komisija za predavanje OPOZORILO ČLANOM MESTNE LJUDSKE KNJIŽNICE Mestna ljudska knjižnica v Celju vljudno ob- vešča svoje čitalce. da bo v letnem času, t. j. od 15. junija do 15. septembra t. 1. knjižnica in čitalnica odprta: v torek, četrtek in soboto od 8. do 14. ure; v ponedeljek, sredo in petek pa od 8. do 11. in od 1". do 20. ure. Uprava MLK RAZPIS Mestno gledališče v Celju razpisuje mesto blagajnika-računovodje z absolvirano ekonom- sko srednjo šolo in nekaj prakse. Nastop s 1. julijem. Plača po uredbi. Pismene ponudbe z vsemi prilogami do 20. VI. 1953 na upravo Mestnega gledališča v Celju. ■ EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA V CELJU Sprejemni izpiti bodo pismeni 15., ustni pa 16. do 18. junija 1953 ob 8. uri. Prošnje je od- dati do 13. junija 1953. LUCI, KI PODNEVI GORIJO Prebivalstvo Celja se večkrat prito- žuje, da se javna razsvetljava tudi po- dnevi vžiga. Zaradi popravila napak na obstoječem omrežju in svetilkah so monterji javne razsvetljave primorani, omrežje vklopiti, da iste odstranijo. Tak način popravljanja se vrši tudi v dru- gih mestih naše države. Zato je kritika, da se po nepotrebnem troši električni tok, neumestna. Plinarna in vodovod PRODAMO dvojni kozolec s 4 okni v dobrem stanju. Ke- ramična industrija, Liboje pri Celju. DVA HEKTARJA KOŠNJE ugodno prodamo. Uprava Tovarne keramičnih izdelkov Liboje. UGODNO PRODAM BUKOV GOZD v Srebot- niku. občina Teharje. Površina 13.100 kv. m. NJIVO blizu Žalca ugodno prodam. Naslov v upravi lista. PRODAM vodno avtomatsko črpalko za hišni vodovod. Slokan, Celje, Lava št. 23. PRODAM dvostanovanjsko poldograjeno hišo z vrtom (1100 kv. m.) v Celju. Informacije pri Zupancu, Cret št. 2 PSI OVČARJI — čuvaji, mladi, naprodaj. Vpra- šati osebno na Kmetijski šoli, Šentjur pri Celju. ZAMENJAM trisobno konfortno stanovanje z vrtom v bližinji okolici Celja, za enako т mestu. Naslov v upravi lista. - KROJAŠKA IN ŠIVILJSKA POMOČNICA išče zaposlitve Informacije na upravi lista. SPREJMEM SLUŽBO samostojnega poslovodj,e» veščega v trgovini z mešanim blagom. Sprej- mem tudi gostinski obrat Naslov v upravi lista. IZGUBIL SEM MOŠKI DEŽNIK dne 30. maja od Brega proti Polulam. Dam najditelju nagrado. Informacije na upravi lista. REVNA PUNČKA je pozabila zavoj (z blagom za oblekco) pred trgovino >Prodajalna srečk«. Prosim poštenega najditelja, da ga vrne na upravo lista. PREKLICUJEM ček štev. 82-Г65. glaseč se na znesek din 15.150.—. izdan od NB Laško in se naj ga smatra kot neveljavnega. OLEANDRE poceni proda Dobrave, Tomšičev trg 12. KONCERT Dva mlada talenta. 8-Ietni violinist Božo Mi- helčič in 12-letna Marija Mihelčič sta z veli- kim uspehom nastopala v Ljubljani, na Bledu, v Trstu in Kopru. V Celju bosta imela koncert v torek. 16. junija v Narodnem domu. Začetek ločno ob 20. uri. Predprodaja vstopnic v Glasbeni šoli. Cene od 50 din navzdol. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 14. junija 1933: tov. dr. Fišer Jože, Cclje» Kržišnikova ulica 2. — Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote od 18. ure dalje do ponedeljka do 8. ure zjutraj. KINO UNION CELJE Od 12. do 18. 6.: PARIZ POIE. francoski film Od 19. do 25.6.: BAGDADSKA ROŽA, italijan- ska barvna risanka. Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob nedeljah ob 16., 18. in 20. uri. KINO DOM, CELJE Od 12. do 13. 6.: ZMAGA NAD TEMO. ameri- ški film Od 16. do 18. 6.: BREZ MILO.STI. ital. film Od 19. do 22.6.: VRNITEV, ameriški film Predstave dnevno ob 18.15, ob nedeljali ob 16.15, in 18.15 uri. KINO ŽALEC Od 13. do 15. 6.: V VIHARJU, jugoslov. film Od 17. do 18. 6.: V PARIZ, francoski film ZAHVALA Za vso požrtvovalnost^ in nego moje žene LESKOVŠEK JULKE, da \>i jo ohranili pri živ- ljenju, se iskreno zahvaljujem vsem zdravni- kom in strežniškemu osebju internega oddelka. Posebno zahvalo izrekam tov. dr. Rojniku, dr. Dolinarju in sestri Avsenak Vilmi. Leskovšek Adolf ZAHVALA Ob tragični izgubi prerano preminulega mo- ža, očeta, sina, brata in svaka VIDECNIK MA- TIJA mL, upravnika »Mesoprometa«, obč. LO Rečica, se tem potom prav iskreno zahvaljuje- mo vsem, ki so nas v težkih dneh velike izgube tolažili in priskočili na pomoč. Prav iskreno zahvalo izrekamo dr. Mrmolji» zdravniku v Laškem, za takojšnjo pomoč, ga- silskemu društvu Rečica za častno stražo in or- ganizacijo pogreba, gasilskemu društvu Laške, Sv. Jedert in Rimske Toplice, za številno sprem- stvo, za tolažilne in ganljive govore g. župnik* Prahu, Diacciju. Kajtni in Hrastelu. nadaU^ pevskemu zboru in godbi Svoboda Rečica-Lašk" za žalostinke. vsem darovalcem vencev in cvet- ja ter vsem prijateljem in znancem za mnogo- številno udeležbo na njegovi zadnji poti. Užaloščena žena Milka s sinom, starši' brat, sestra in svak Rudi ter ostalo s** rodstvo.