Sejajte proso! Kdo izmed starejšib ljudi se. Se ne spominja na proseno kašo? Bila je to tečna domača i©d, ki se }& posebno prilegla otrokom. Znan je še kmeftki preg»vor: Kaša je otročja paša. Za pripravljanje prosene kaSe ali prosenegft pšena so imeli svoj čas v vsaki kmečki hiši stopo. — Stopa je priprosta lesena naprava, ki so jo izdelovar li na kmet^i. Imeli so rocne stope m trafce, ki so a&. gonil« z nogo. Sleduje so bile bolj priliuMjene, ker se ž njimi lažje dela in več opravi. V pustih zimskik dneh se je slišalo v nekaterib krajih skoraj y vsaki L-iši pokanje stope, kajti v stopah so izdelorali t\M ječmenovo in ajdinsko pšeno. Navadno so opravljaii to delo starei, pa tudi mlajši ljudje in Te^Ji otroci sc morali, čeravno neradi, opravljati to, ne ravno kralkočasno delo. A glavno je bilo, da ae pridela te6U0ga pšena razne vrste za hišo, kajti takrat hiSni gospodarji niso radi nosili denarja po nepDtreboem » prodajalne. V novejšem času je seveda vse drngato. Stopfe so postale zelo redke; manjka pa tudi kaBe. Vzrok Jfe iskati v tem, da se je ljudstvo navadilo na riž, ki se je dlobil pred vojsJco tudi prii načmanjšem kramarju na kmetih. Prideiovanje prosa je ponekod skoraj popolnoma prenehalo: pa 6e ga še kje sejejo, ga rabij© ve&noma za kuretino. Se leta 1904 se ie pridelalo v. naši državi 771 metričnih centov prosa, a leta 190& ie še 406 oentov. Sedaj je riž težko dobiti tudi za drag denar; v nekaterih krajih ga sploh ni. Zelo umestno bi torej bilo, da bi se kmetovalci zopet spomnili prosa in pridelovali ponovno tecno proseno kaSo, Otroci bi se tega gotovo zelo veselili. Proso se seje zafietkom mesca maja do sredi junija. Za 1 hektar zemlje rabimo za posetev 28-30 kil semena. Proso najbolje stori, če se seje na zemlji, kjer so bile poprei okopavice (koruza, krompir itd.}, ali za deteljo, kajti sicer se plevel v njem prevefi zaplodi. Proso doltro usp«va le v toplem podnebju (na pr. v vinskih ^^ajihj; zemlja mora biti dobro obdelana, bolj težka. Glavni pogoj za prosperanje je, da se proso skrbno oploje. Proso dozori pri nas koncem avgusta in začetkom septembra. Na 1 bektar se pridela do 24 metričnih centov zrnja m do 50 centor sia^ me. Glede hranilne vrednosti je uvrsnti proseno ta- Jšo tafcoj: za 3itcm iu sot$yjwr& Proscno Tnijft -se 'la«cTco porabi to^i kot hrana že: konje. Žolftli Iri bilo, da -se 1-udstvo zopet povrue k pridelovanj« prosa, kier so razmere za to u&odi>e. To bi bilo nraestno pošebnc sAlaj, ko se draga živila tožko (lobijc, pa. tudi zaj-adi varčnosti, (Sa se &bnai- ne mlaje po jiepotrebr^m za re8, ki se dovažaJo k najm.'iz-e.-ugih krajev, --$. Opomba uredništva: Ako komu primanjkuje semena, aaj se obrn^ do e. kr. /žetvene^a komisarjhTia okrajnem iglavarstvivki-Tjo gotovo ved-el psjsostnlkom svetovati, «akod dobiti pp&so za seme.