Año (Leto) XVII (12)
No. (štev.) 33
“ESLOVENIA
/ t
LIBRE”
S&sè. 1
BUENOS AIRES. 18. avgusta (agosto) 1960
Evropa se išče
Politične krize si slede, druga drugi. Zlomu vrhunske konference v Parizu je sledila kriza okoli Kube, takoj nato se je sprožilo požaru podobno vrenje v Kongu. Vrhovni Varnostni svet je v New Yorku moral zasedati skoraj nepretrgano, v San José de Costa Rica se te dni shajajo ameriški zunanji minister, da obsodijo spletke mednarodnega komunizma na Kubi in po ameriškem kontinentu. Svet se pretresa v toliki meri, da je Hruščev odložil rožljanje okoli Berlina, Evropa namreč ni več zadostno področje, kjer bi se mogli v zadostni meri pomeriti med seboj načrti in ideje za uvedbo premoči nad vsem svetom.
Vendar se Evropa svoji vlogi ne odreka. še vedno tli v evropskih narodih vera z bodočnost evropskega kontinenta. V manj ko petdesetih letih je evropski kontinent pretrpel dve največji vojni katastrofi v svetovni zgodovini; danes je razpolovljen, veliki evropski narodi so celo ob glavne atribute državne in politične samostojnosti. Toda vse to še ne pomeni, da se evropskemu kontinentu odpira grob propada.
Evropo danes vodijo trije državniki: Adenauer, de Gaulle, MacMillan. Med Adenauerjem, ki je 84 let star, in Mac Millanom, ki je skoraj dvajset let mlajši, je skoraj cela generacija razlike. Med de Gaullom (70 let) in Adenauerjem pa se je zvarilo prijateljstvo, ki bi si ga nikdo ne mogel zamisliti, kdor bi veroval samo v zakonitost zgodovine, ki je polna krvi nemških in francoskih vojakov. Ko sta se pred nekaj tedni o-ba državnika sešla v gradu Rambouillet, kjer je poletna rezidenca predsednikov francoske republike, sta se v parku oba sprehajala pod stoletnimi kostanji; kakor da bi v bližini senc iz onstranstva razmišljala o minljivosti vsega, kar je na svetu, o minljivosti slave Evrope, za katere sta se francoski in nemški narod tolikrat spopadla. Osamljenost obeh bi mogla biti podoba Evrope v drugi polovici dvajsetega stoletja: po porazih usoda ne more prinašati Evropi nič drugega ko bedo in osamljenost...
Ko se “veliki” bore za oblast nad svetom — in ta dva velika sta danes samo ZDA in Sovjetska zveza — so se torej v Parizu in Bonnu pogovarjali Adenauer, MacMillan in de Gaulle, dediči tistih, ki so bili nekoč veliki. Le malo se je izvedelo o vsebini razgovorov, toda toliko se je že moglo ugotoviti, da so govorili o usodi Evrope. Anglija pomeni malo, Francija in Nemčija (ki je je samo nekaj več ko polovica) pomenita še manj. Zato je treba rešiti ideale stare Evrope, rešiti tisto, kar je od Evrope še ostalo. In kaj je ostalo? Adenauer in de Gaulle sta baje govorila o tisti Evropi, ki jo je tako zgradil Karel Veliki v 9. stoletju. To je bila Evropa, ki je imela svoje meje vzdolž Labe in Donave; kar je onstran, naj bo tudi danes svet barbarov in necivili-zirancev. MacMillan je govoril o Evro-aziji; Anglija je izven Evrope in njeni dominijoni so največji zlasti v Aziji. In ko sta slišala načrte o Evroaziji, sta oba velika moža evropskega kontinenta menila, da bi bilo mnogo bolj primerno govoriti o Evroafriki. Francija in Zah. Nemčija imata o tem v predalih že lepe načrte. Zahodnonemška industrija se že pripravlja za eksploatacijo Sahare in nemški trgovski potniki že težko čakajo, da bodo mogli kreniti v nove afriške države, ki danes rastejo iz tal hitreje kot gobe po dežju. Angleži in Francozi v Afriki niso preveč priljubljeni — nemški trgovec je poln socialnosti in ob njem je vedno mogel živeti tudi tisti, ki se je znal do krvi znojiti pod nemško disciplino. Torej: ko se ZDA in Rusija pripravljata na dvoboj za zemeljsko oblo, se naj vsa Evropa lepo potuhne in se odloči za staro evropsko politično resnico: Europa fara da se.
Toda evropski duh je poln kritičnosti. Tako se tudi nad razgovori v Parizu in Bonnu oglašajo glasovi negodovanja in svete jeze. V Bonnu in Parizu mala Evropa odloča za igro pod mizo, ker se boji igrač, ki jih imajo veliki na mizi.
Konferenca zunanjih ministrov ameriških držav
V torek, 16. t. m., so se v mestu San Jose na Costa Rici sestali zunanji ministri vseh 21 ameriških republik, med njimi severnoameriški zunanji minister Herter. To konferenco smatrajo za eno najbolj kritičnih, odkar obstaja medame-riški organizacijski sistem. Na konferenci so razpravljali o dveh silah, ki sta na delu v latinski Ameriki.
.Zunanji ministri imajo prvi del zasedanja v Narodnem gledališču v San Jose ter na njem razpravljajo o venezuelski obtožbi dominikanskega diktatorja Rafaela Trujilla, da je pripravil in izvedel ponesrečen poskus umora venezuelskega predsednika Romula Beran-courta. Venezuela je zbrala mnoge nesporne dokaze za svojo cbtožbo. Trujillo pa se je doslej zagovarjal samo z izjavami, da na njegovih letališčih nimajo nobenih uradnih zapiskov o doletih in odletih tajnih letal, ki so prevažala a-tentatorje. Ker je Washington ugotovil, da so latinske republike odločene obsoditi Trujilla, enega izmed zadnjih južnoameriških diktatorjev, je ameriško zunanje ministrstvo sklenilo, da se bo pridružilo sleherni akciji,, ki bi jo južnoameriške države na zasedanju sklenile izvajati proti Trujillu. Verjetno bo prišlo do obsodbe njega in njegovega režima in do delne prekinitve normalnih diplomatskih in gospodarskih odnosov z Dominikansko republiko.
Na drugem zasedanju v San José, ki se bo začelo najmanj 24 ur za prvim, da
bi tako dali močnejši poudarek dejstvu, da razpravljajo o popolnoma drugačnem problemu pa bodo zunanji ministri razpravljali o severnoameriško-kubanskih odnosih in o nevarnosti sovjetske intervencije na zahodni polobli. Na tem zasedanju bosta ameriški zunanji minister Herter in njegov prvi svetovalec Roy Rubottom obtožila Kubo zaradi njene policijsko-diktatorske kampanje proti pravičnosti, svobodi, političnim svoboščinam in svobodi tiska ter prikazala nevarnost, ki jo predstavlja Castrov načrt o razširitvi njegove komunistično pobarvane revolucije na ostalo latinsko Ameriko pod zaščito sovjetskih raket.
Po teh zasedajih namerava Washington posvetiti vso pozornost nadaljne-mu razvoju svojih odnosov z, latinsko Ameriko. Eisenhower je že imenoval Ru-bottoma za novega severnoameriškega veleposlanika v Buenos Airesu. Na njegovo mesto je bil postavljen v Washing-tonu v oddelek za latinsko Ameriko Thomas Mann, ki zlasti poudarja nujnost gospodarske pomoči latinskim republikam. Mann je nahteval gospodarske sankcije proti Castrovi Kubi še predno je Castro podržavil ameriška podjetja in petrolejske družbe, zato da ne bi izgle-dalo, da se USA zgane vedno šele takrat, kadar so v nevarnosti le njeni gospodarski interesi. Prav tako je Mann spravil Washington v akcijo proti komunističnemu režimu Arbenza v Gvatemali leta 1954.
Nova kriza v Kongu
Po drugem zasedanju Varnostnega sveta ZN je glavni tajnik ZN Hammar-skjoeld začel drugo diplomatsko rundo s predsednikom Katange Čombejem. Priletel je v Elisabethville, glavno mesto province Katange in imel z njim več razgovorov. Položaj se kljub temu več (Mi ni razjasnil, končp.o pa je. čom.be objavil, da je pripravljen odsloviti belgijske čete iz svoje province in pripustiti oddelke ZN, toda pod pogojem, da se z oddelki ZN ne bodo vtihotapili v ICatango tudi pripadniki ali celo vojaki Lumumbe, predsednika Konga. Hammar-skjoeld je pristal na ta pogoj ter so belgijske čete predale kontrolo Elisabeth-villa oddelkom ZN minulo nedeljo. Polagoma so se oddelki ZN raztegnili tudi po drugih manjših strateških točkah Katange. Belgijske čete so začele odhajati iz Katange.
Lumumba s tako rešitvijo problema ■ Katange ni bil zadovoljen. Ham-marskjoeld se je doslej odločno vzdržal slehernega videza vmešavanja v notranje zadeve Konga in zato tudi ni zahteval od čombeja, da naj priključi provin-
co Katango k ostalemu Kongu. S tem, da so oddelki ZN zasedli Katango, Čombe te province ni priključil Kongu in nima Lumumba še nobene oblasti nad tem najbogatejšim predelom Konga. Ham-marskjoeld je ponovno izjavil, da bosta morala problem Katange rešiti Lumumba ir Č.omhe
Zato je Lumumba znova presenetil Hammarskjoelda in ZN, ko je objavil, da sta tako on kakor kongoško prebivalstvo izgubila zaupanje v Hammarskjoelda in zahteval, da naj ZN namesto njega postavijo za kontrolo položaja v Kongu opazovalno komisijo, sestavljeno iz 14 afriških in azijskih držav. Pozval je Varnostni svet, naj tako komisijo takoj ustanovi, vsled česar je Hammar-skjoeld znova sklical nujno, sedaj že tretjo sejo Varnostnega sveta. Države, ki naj bi sestavljale to komisijo, bi po Lumumbovi zahtevi bile: Maroko, Tunis, Abesinija, Gana, Gvineja, Združena a-rabska republika (Egipt in Sirija), Sudan, Cejlon, Liberia, federacija Mali, Burma, Indija, Afganistan in Libanon.
Prav tako je Lumumba postavil pet
senca, ki postaja vsak dan bolj jasna. ZDA in Rusija sta vsaj po svoji zgodovini hčerki evropske morale in se torej poslužujeta v igri pravil, ki so jima vkljub vsemu že kar v krvi. Toda senca iz Pekinga teh pravil ne pozna in se štuli v igro, nerodno in — nevarno. V Moskvi, kjer bi morali ošabnega učenca iz Pekinga poučiti, kako in kam, vedno bolj opažajo, da se jim rmenokoži paglavček obnaša kakor tisti učenček iz legende “L’Aprrenti sor-cier —■ učenček — čarovnik”. V legendi se učenec zmodruje šele, ko jih dobi na pravi del telesa; v politiki pa se lahko zgodi, da tokrat že ne bo več nikogar, ki bi mogel opraviti končno nalogo učitelja, iztrgati učencu nevarno orožje iz rok in preprečiti katastrofo.
Politika gre svojo pot in je — vsaj v Evropi —• še toliko pametna, da posluša kritiko in se še meni z,a nauke zgodovine. In učeni kritiki pravijo, da je danes Evropa sicer zelo majhna, vendar živi ves zahodni svet in skoraj vsa Azija ter vsa Afrika od miselnosti, ki je vzklila na evropskih učiliščih. Kadar je Evropa učila kot celota, je učila prav in je bila v svojih naukih in sodbah pravična in spoštovana. Nesreča se je iz Evrope raztegnila nad ves svet takrat, ko je Evropa klonila v razklanost, rušila svojo duhovno edinost in se razbijala v sekte, se lovila za sencani “ve-
lesil, imperijev”. Ista napaka se skuša Toda tudi veliki se svojih iznajdb boje, I ponavljati tudi danes, ko se govori o zlasti zato, ker se okoli mize motovili' Evropi Karla Velikega in se obnavlja-
jo prividi o Evroaziji, Evroafriki. Kdor obnavlja načrte o iihperiju Karla Velikega, drobi moč Evrope, kakor jo nevarno napihuje, kdbr jo spreminja v nadkontinent: iz amputiranca se ustvarja bebavec z majhnim telesom in o-gromno, vodeno glavo. In vse to za ceno, da bi slovanski narodi bili izključeni iz Evrope, postavljeni v karanteno.
Ko so evropski najmočnejši vladarji koncem 18. stoletja (bili so to Friderik Veliki, Marija Terezija in Katarina Velika) razdelili Poljsko na troje, so storili . “smrtni greh”, ki ga še danes niso mogli izbrisati potoki krvi. Danes skušajo izgnati iz Evrope njen slovanski del, ko so ga v veliki meri po lastni krivdi vrgli v kaos ideologije, ki se je rodila v glavah zahodne evropske filozofije. Evropa je bila velika po svoji enotnosti, ko je slonela na kulturi in vesti krščanstva. Prvič se je ta svet enote razklal v zgodnjem srednjem veku; danes se skuša ta prepad še poglobiti, ker da “osirotele” države evropskega zahoda baje ne morejo več tekmovati v dvoboju, za katerega nimajo orožja.	,
Politika brez orožja se umika, ostaja torej samo “orožje”, ki je ustvarilo ne samo Evropo srednjega in novega veka, ampak poneslo njenega duha na vse kontinente zemeljskega planeta. Toda to poslanstvo bo zmogla samo enotna, svobodna . Evropa, Iti se ne ho nikdar sprijaznila z mejo, ki bi šla ob Labi in Donavi.
zahtev, ki naj jih Hammarskjoeld izpolni: 1) Umakniti oddelke ZN z vseh kongoških letališč in jih nadomestiti s kongoškimi vojaki; 2) Poslati oddelke Maroka, Gvineje, Gane, Abesinije, Tunisa, Sudana, Liberije in njegove vojake v Katango ter umakniti vse bele vojake iz province; 3) Preskrbeti letala za prevažanje kongoških čet po vsej državi; 4) Pobrati vse orožje in municijo, ki so jo Belgijci razdelili med črnce v Katangi in izročiti to orožje . in mu-
nicijo njegovi vladi; 5) Odvzeti kontrolo nad razvojem v Kongu Hammarskjol-du in jo predati komisiji nevtralnih opazovalcev.
Lumumba je tako kljub temu, da se proti njemu vedno bolj širi nezadovoljstvo med črnci samimi in da tudi njegova vlada izgublja zaupanje vanj, pognal Kongo v novo krizo. Hammarskjoeld je reagiral tako, da je takoj odletel v New York in sklical novo sejo Varnostnega sveta.
e?
Pred steno z njimi
'9S
To je bil eden od vzklikov, ki jih je bilo čuti na sestanku ravnateljev sladkornih zadrug na Kubi, na katerem je sedanji levičarski kubanski diktator Castro divje napadal katoliško duhovščino zaradi zadnjega pastirskega pisma kubanskih škofov, v katerem so obsodili komunizem ter obtožili vlado, da mu omogoča nemoteno širjenje po Kubi. Castro v napadu ni izbiral besedi. Kat. škofe je zmerjal kot nasprotnike svoje vlade ter jim zasmehljivo sporočal, da bi od njih rad čul tudi pastirsko pismo, v katerem bi obsodbi imperializem; kat. duhovščini je očital, da v svojem nastopanju proti vladi dela skupno z ameriškim veleposlaništvom na Kubi. Vladi nasprotne duhovnike je označil za “fašiste”. Napadal je tudi Franca v Španiji in zatrjeval kot kak navaden kom. propagandist, da “Jezus ni bil imperialist”.
Za Castrom so se seveda takoj oglasili komunisti. V njihovem imenu je kubanskim katoličanom zagrozil njihov glavni tajnik Blaž Roča. Vlado je pozival, naj “kat. Cerkev očisti vseh duhovnikov, ki solidarno ne podpirajo revolucije”. Komunistični list “Hoy” je napadel tudi papeškega nuncija ter ne-wyorškega nadškofa kardinala Spell-mana. Oba je označil za “sovražnika kubanske revolucije”, kakor tudi vso kubansko mladino.
Med tem je prišlo skoro vsak dan do izgredov proti kat. duhovščini. Castrovi pristaši so več duhovnikov ter članov kat. mladinskih organizacij tudi napadli. Ko je policija prejšnji teden zaprla dva duhovnika, je havanski pomožni nadškof Msgr. Evelio Diaz vladi zagrozil, da bo v slučaju, če omenjenih duhovnikov ne bodo izpustili, dal zapreti svetišča ter bo kat. Cerkev na Kubi proglasil za molčečo Cerkev pod komunistično diktaturo, da bo ves svet “videl in zvedel, kaj se dogaja na Kubi”. Do tega ni prišlo, ker je policija emenjenima duhovnikoma povrnila svobodo.
Z ozirom na vedno bolj očitno nastopanje sedanje kubanske vlade proti kat. Cerkvi, so v Vatikanu izjavili, da se s takim postopanjem Kuba odpravlja na zelo nevarno pot. Govornik ameriškega zun. ministrstva Lincoln White je pa očitke kubanske vlade, da ameriško veleposlaništvo v Havani hujska kubansko duhovščino in katoličane proti Castrovi vladi, zavrnil z ugotovitvijo, da je sedanja kubanska vlada razpustila vsa svobodna gospodarska društva, vse svobodne strokovne orgnizacije in sindikate in zatrla svobodo tiska. Sedaj se
pripravlja, da prepove tudi svobodo bogoslužja.
Vzporedno z gonjo proti kat. Cerkvi kubanska vlada nadaljuje z zaplembo še preostalih ameriških podjetij na Kubi. Tako je Amerikancem odvzela podjetje Moa Bay Mining Ccmp. Kakor za prejšnja so tudi za to cinično objavili, da bodo Amerikancem plačevali odškodnino iz sklada, v katerega naj bi šel izkupiček za tisto količino sladkorja, ki bi ga Amerikanci kupili na Kubi preko normalne količine. Kot znano so Amerikanci z ozirom na sovražno gonjo Castrove vlade ustavili nakup sladkorja na Kubi.
Ko je Castro sedaj jasno postavil stvari na svoja prava mesta, so začeli spregledavati vsi nekomunisti, ki so podpirali Castra v njegovem nastopanju proti Batisti, pa ne z namenom, da bi prejšnjo desničarsko diktaturo za menjal. s še slabšo komunistično, ampak, da bi Kuba dobila demokratsko vlado. Zapuščajo ga in se pridružujejo kubanskim rodoljubom, ki se pripravljajo na odločilen spopad s sedanjim kubanskim diktatorjem in njegovimi pomočniki. Tako je odstopil kubanski vicekonzul v Los Angelesu z izjavo, da ne more več prenašati tega, da Castro kubanska diplomatska predstavništva v svetu enostavno spreminja v središča za komunistično propagando.
V New Yorku so pred palačo Združenih narodov proti Castru protestirali tamošnji demokratsko usmerjeni Kubanci. Nosili so velike napise “Kuba da, ne pa Rusija”, Odklanjamo komunistično diktaturo”, “Castro, izgini v Moskvo”. Kubanske rodoljube je nagovoril predsednik kubanskega krščanskega protikomunističnega bloka dr. Luis Conte Agüero. Napovedal je„ da ne bo trajalo več dolgo, ko se bo na tisoče mož z orožjem dvignilo proti Castu, da ga zruši in Kubi povrne svobodo. Med temi borci za svobodo na Kubi bo tudi on sam.
Castrov skorajšnji padec je napovedal tudi biv. direktor lista “El Pais”, ki ga je Castro zadušil, Martinez Marque v izjavi, ki jo je dal v Limi v Peruju.
Pravkar odkrita zarota v kubanski vojni mornarici tudi potrjuje, da se razmere v tej državi nevarno zaostrujejo.
Te dni je pa Havana zopet polna komunističnih funkcionarjev iz skoro vseh komunističnih dežel. Prišli so na kongres kubanske komunistične stranke, ki se pa ne imenuje s pravim imenom, ampak skriva za naziv “ljudske socialistične stranke”.
IZ TEDNA V TEDEN
Na otoku Cipru je predsednik otoške države imenoval sedemčlansko vlado, ki je prva vlada na otoku po zadnjih volitvah. Vsi ministri z izjemo dveh še nimajo 50 let. Otok Ciper je dobil neodvisnost o polnoči v noči od 15. na 16. avgusta. Pod angleško oblastjo je bil od leta 1878, ko ga je Angležem odstopil turški siltan z namenom, da bi Angleži na njem zgradili vojaško oporišče proti Ruscm. Leta 1925 je otok postal angleška kolonija. Po drugi svetovni vojni se je na njem začela borba za osamosvojitev. Vodila jo je tajna organizacija EOKA. V štirih letih je bito mrtvih več kot 500 angleških vojakov, policistov in civilistov ter 1.200 ranjenih. V tem času je bilo ubitih 81 članov EOKE, 9 pa obsojenih na smrt. Na otoku je po sporazumu o podelitvi neodvisnosti Cipru predsednik Grk, podpredsednik je pa prestavnik turške manjšine. Otok bo imel tudi svojo vojsko, štela bo 2000 mož. Ciprska vlada, bo sklenila vojaške pogodbe z Grčijo in Turči-I jo, drug sporazum med vlado škofa Ma-
kariosa, Anglije, Grčije in Turčije pa zagotavlja nedctak’jivost ustave in neodvisnost otoka. Da bi nova vlada na o-toku lahko začela uspešno z delom, se je Anglija obvezala, da ji bo v petih letih izplačala znesek 33.600.000 dolarjev. Po sporazumu o podelitvi neodvisnosti Cipru bodo del otoka Angleži obdržali še naprej pod svojo kontrolo za vzdrževanje svojega vojaškega oporišča.
Med obiskom brazilskega predsednika Kubička na Portugalskem sta zunanja ministra obeh držav podpisala pogodbo o prijateljstvu in posvetovanju.
V	Venezueli je policija odkrila novo zaroto proti sedanjemu predsedniku dr. Betancourtu .Pripravljala jo je skupina častnikov.
Dr. Jose Maria Velasco Ibarra je novi predsednik republike Ecuador. Predsedstvo republike je prevzel 11. t. m.
V	Južni Koreji je postal predsednik republike Yoon Do Sun. Sedaj je star 60 let. Šolsko izobrazbo je dobil v Angliji. (Nadaljevanje na 2. strani)
Dr. Pešelj in Slovenci
Dr. Pešelj se brani
O predavanju dr. Pešlja so prinesli kritične pripombe tudi razni srbski listi, med drugimi “Naša reč” v Angliji. Temu listu dr. Pešelj odgovarja, da je “jasno povedal, da se da vprašanje srb-siko-hrvatskih odnosov in s tem problem Bosne in Hercegovine rešiti samo v o-kviru državne skupnosti Hrvatov, Srbov, Slovencev in Makedoncev, v mejah današnjega zemljepisnega ozemlja Jugoslavije”.
Govoreč o kompetencah centralne vlade, dr. Pešelj navaja možnost, da bi skupna vlada imela zunanje zadeve in vse, kar k njim spada, koordinacijo skupne obrambe, financiranje skupnih stroškov, skupno carinsko področje in valuto ter koordinacijo osnovnih gospodarskih dejavnosti. Te posle hi vodila zvezna vlada ali zvezni svet, ki hi bil odgovoren zveznemu parlamentu. Tega bi sestavljale delegacije posameznih držav članic, izvoljene na osnovi številčnega stanja njihovega prebivalstva. Tak parlament bi sprejemal zvezne zakone s kvalificirano večino. Imel bi triletno dobo in njen predsednik bi bil za ta čas tudi suveren z,ajednice. Stroške skupnih poslov hi plačale posamezne države na podlagi letnega dohodka na osebo v vsaki državi, da bi se tako zaščitile gospodarsko šibkejše države članice. Zvezni proračun bi odobraval skupni parlament. Skupnost bi poleg tega morala imeti Vrhovno zvezno sodišče, sestavljeno od enakega števila sodnikov, delegiranih od posameznih držav.
Na pripombe, da se hrvatske zahteve resno razlikujejo od osnovnega slovenskega stališča, pa je dr. Pešelj zapisal: “Jaz seveda nisem pooblaščen govoriti v imenu Hrvatov in Slovencev, toda iz vsega, kar vem iz razgovorov s slovenskimi prvaki, in iz branja slovenskih listov, sklepam, da se njihovo
V letošnji 2. in 8. številki z dne 21. januarja smo objavili predavanje, ki ga je imel na Srbski ljudski uinverzi v Či-kagu dne 28. nov. 1959 dr. B. Pešelj, znan po svojih dobrih zvezah z dr. Mačkom. V njem je povedal svoje misli glede ureditve spornih vprašanj med Hrvati in Srbi. Na več mestih je omenjal tudi Slovence.
I. A. pojasnjuje dr. Pešlju slovensko politiko
Na tiste dele njegovega govora, ki se nanašajo na Slovence, je odgovoril nedavno v clevelandski Sloveniji I. A. S stvarnimi razlogi zavrača nekatere trditve dr. Pešlja. Tako med drugim, da bi bili Slovenci s pristopom v Jugoslavijo dosegli rešitev svojega narodnega vprašanja, kajti Slovenci so bili leta 1918 razdeleni na tri države. V tem o-ziru so bili na slabšem kot v Avstriji. Samo glavnina se je lahko razvijala neodvisno od nemškega in laškega vpliva. Na drugi strani so pa Srbi in Hrvatje “v Jugoslaviji lahko združili vse svoje narodno ozemlje”. Več kot ena “tretjina Slovencev je pa prišla pod tuji jarem. To je bila tista velika rana, ki je bolela slovenski narod ves čas med o-bema svetovnima vojnama in ki je imela na tihem izredno močan vpliv na njihovo politiko”, naglasa I. A.
I. A. dalje zavrača dr. Pešljeve trditve, da so slovenski jezik s svojim razlikovanjem od srbskega in hrvatskega in lega ozemlja na severozahodni periferiji Jugoslavije “omogočile Slovencem dobivanje stvarne avtonomije v bivši Jugoslaviji” in da se je “ta avtonomija, kot govorijo vsi znaki, ohranila prav do današnjih dni”. I. A. pravi dobesedno: “V centralistični državi s centralistično miselnostjo centralnega upravnega aparata, ne more nobena razlika v jeziku, pa tudi nobena zemljepisna lega dati “stvarne” avtonomije. Tista slovenska avtonomija je bila, da se drastično izrazimo, senca političnega vpliva in ugleda dr. Korošca. Kadar je bil dr. Korošec na vladi, je je bilo dosti, kadar je bil samo pri vladi, je je bilo zelo, zelo malo, prav nič pa je ni bilo takrat, kadar je bil v opoziciji ali konfinaciji. Koroščevim političnim nasprotnikom so Srbi dali samo toliko avtonomije za Slovenijo, kolikor je bilo potrebno, da Koroščeva opozicija ne izgubi še tistih par pristašev, ki jih je imela v Sloveniji”.
Prav tako odgovarja I. A. dr. Pešlju na njegovo trditev, da so Slovenci “vedeli in vedo tudi danes, da bo vsak položaj, ki ga bodo dosegli Hrvatje v boju za enakopravnost s Srbi, automatsko priznan tudi njim” ter -zatrjuje: “Tudi te vere ni bilo med Slovenci in je tudi danes ni. Slovenci so razumeli, da so se Hrvatje pri pogajanjih med princem Pavlom in dr. Mačkom ozirali edinole na svoje narodne koristi: bili so takrat sami in osamljeni, na njihovi strani je bilo samo nekaj pameti in dobre volje pri nekaterih vodilnih Srbih in pa izredno nevaren mednarodni položaj. Vse -drugo je bilo v Beogradu na srbski strani, predvsem pa politične in vojaške sile. To je sililo Hrvate, da so začeli reševati hrvatsko vprašanje v taki obliki, ki so jo sami smatrali za prvo etapo v reorganizaciji države; Srbi pa so jo smatrali za prvo in zadnjo, to se pravi, da še je treba vrniti nazaj na stare politične pozicije pred sporazumom iz leta 1939, kakor hitro bo to mogoče. Slovenci so pa videli v sporazumu tudi odprta vrata za neko vrsto dualizma: možen je bil tak političen raz-voj, -da si o-ba pogodbenika razdelita ozemlja in bi vsak na svojem krotil uporne duhove. To bi bila seveda smrt vsake federativne ureditve Jugoslavije. Te pripombe imajo samo namen pokazati, da je bilo od Zagreba do Ljubljane veliko bolj daleč kot iz Ljubljane v Zagreb”. I. A. navaja -dalje, da se vtisa o “možnosti dualistične ureditve ne moremo osvoboditi tudi pri premišljevanju o Pešljevem predavanju” ter opozarja na nevarnosti, ki bi jo lahko povzročil, kajti “verjetno bi močno olajšala pogajanja med Hrvati in Srbi, toda miru bi dualizem na Balkanu ne ustvaril”. Tu I. A. odločno poudarja, da se ‘za skepso o duali-stični ideji ne skriva nobena želja po trializmu”, ki je tudi zlo, “sicer manjše od dualizma, ali zlo ostane”. Ravno tako poudarja, da nam “pri ideji federacije ne bdi pred očmi sedanja komunistična ureditev Jugoslavije”. Zanjo I. A. pravi, -da je “folkloristična federacija; posamezne republike so upravičene, da se izživljajo v plesanju narodnih plesov, prepevanju narodnih pesmi, deklamacijah, opernih in gledaliških predstavah s predpisanimi besedili, za nameček še lahko gojijo nekaj muzike in apolitične znanstvene stroke”.
stališče v načelu sklada s hrvatskim stališčem. Mislim, da se motijo tisti, ki mislijo, da so Slovenci leta 1960 isti kot so bili Slovenci iz leta 1918. Takrat so se osvobodili nadalnje germanizacije in v Jugoslaviji so se med obema vojnama pomnožili. Slovenci predstavljajo danes precej močnejšo politično in zlasti gospodarsko moč kot pred drugo svetovno vojno. Še važnejše je to, da se Slovenci danes popolnoma zavedajo, da hočejo biti popolnoma enakopravni faktor s Srbi in Hrvati in da ne žele priznati hegemonije ali prvenstvo Srbov ali Hrvatov ali kogarkoli drugega. Kolikor poznam današnje politične predstavnike Slovencev, ne verujem, da bi bili proti dejanski in popolni -enakopravnosti Hrvatov, Srbov, Slovencev in Makedoncev. Dopuščam, da Slovenci mogoče ne bi hoteli biti v prvih vrstah kot nosilci zahteve za temeljito reorganizacijo Jugoslavije. Ne verujem, da bi tisti Srbi, ki so še vedno, odkrito ali prikrito, za hegemonijo in centralizem danes ali v bodočnosti mogli računati na Slovence v svojem odporu proti pravičnim hrvatskim zahtevam.
Moje mišljenje je, da je stališče Slo-vecev popolnoma jasno. Če Hrvati zahtevajo ustanovitev svoje suverene države izven vsake jugoslovanske skupnosti Srbov, Hrvatov, Slovencev in Makedoncev, in zahteVdjo brezpogojno rušenje vsake Jugoslavije, bodo Slovenci šli z Beogradom brez Hrvatov in proti Hrvatom. Nasprotnd pa, ako se rešitev srbsko-hrvatških odnosov da rešiti v državni skupnosti1 Hrvatov, Srbov, Slo-vecev in Makedoncev na osnovi dejanske enakosti in enakopravnosti vseh teh narodov v borbi za popolno enakopravnost suverenih držav, bodo Slovenci podprli tako zahtevo in bodo najprirodnej-ši zavezniki Hrvatov v borbi za popolno enakopravnost suverenih držav in narodov svobodne in demokratske Jugoslavije.”
MOGOČNA VERSKA MANIFESTACIJA NA POLJSKEM
Poljska je kljub komunističnemu režimu javno manifestirala svojo privrženost kat. Cerkvi ter je na praznik Marijinega vnebovzetja čenstohovsko Mater božjo ¡kot kraljico Poljske počastila na veličasten način. Tega dne se je zbralo na tem največjem narcdno božjepotnem kraju okoli pol milijona romarjev iz vseh krajev Poljske. Solidarnost s temi verskimi manifestacijami so po vsej Poljski ta dan pokazali delavci, ki so po tovarnah in trgovinah ustavili delo. Poznanjska krajevna komunistična organizacija je prepovedovala romanje v Čenstohovo, toda ljudje se na prepoved niso ozirali in so v velikem številu odšli v Čenstchovo. Romarje, ki so od vseh strani prihajali, je pred mestom sprejel kardinal Wyszynski ter nato sam vodil dolgo in mogočno procesijo proti Marijinemu svetišču. Romarji so glasno moli.i in prepevali Marijine pesmi.
Mogočni zbor vernikov je izpred svetišča kardinal Wyszynski tudi nagovoril ter jih pozival na dolžnost, da ostanejo zvesti kat. Cerkvi in Devici Mariji, ki je kraljica Poljakov.
Ta doslej največja verska manifestacija na Poljskem pod komunisti, je na vse napravila najsilnejši vtis ter je potrdila resnico, da je ni sile, ki bi mogla streti nared, če nastopa enotno in združeno v obrambi svojih narodnih in verskih svetinj.
BRALI S MO ...
DESETA OBLETNICA DELAVSKEGA UPRAVLJANJA PODJETIJ V JUGOSLAVIJI
Pod gornjim naslovom objavlja trža- j 13.595 dinarjev na zaposleno osebo, ška “Demokracija” članek, iz katerega ! Iz tega izhaja, če vzamemo v poštev je razvidno kako komunisti v Jugosla- ' gornje številke, da je na enega zaposle-viji pod masko “delavskega upravljanja | nega bilo 274.000 dinarjev dobi-ka, med-
podjetij” samo izkoriščajo vse delovne sloje. To pokazuje na naslednjih primerih:
“Komunisti slavijo v Jugoslaviji deseto obletnico delavskega upravljanja podjet-tij in maršal Tito se posebno hvali pred demačo in tujo javnostjo o tej veliki pridobitvi socialističnega reda ppd njegovim modrim vostvom.
V resnici je z ozirom na korist, ki jo od tega delavci imajo, ne glede na dejstvo, da je njihovo samoupravljanje podjetij v glavnem samo na papirju, ničeva ali pa neznatnega pomena, saj vemo, da so plače delavcev v podjetjih nizke in od zgoraj narekovane in odmerjene.
Vzemimo za primer poročilo lesno industrijskega podjetja iz Ajdovščine, kot ga prinašajo “Primorske novice” št. 17 z dne 27. aprila t. 1. Pod naslovom “Rentabilnost poslovanja” tega podjetja beremo, da je bil 1. 1959 dosežen dobiček
150.999.000	dinarjev, dajatve družbi pa da so znašale 195.310.000 dinarjev. Na enega zaposlenega, da je dobiček znašal
274.000	dinarjev, dajatve družbi pa
355.000.
Pod naslovom “Gibanje zaslužkov zaposlenih”, ki jih je bilo, pravi poročilo, vsega skupaj 550, beremo, da je znesek osebnih dohodkov znašal skupno 85.509.109 dinarjev, in sicer dohodek delavca 13.185 dinarjev na mesec, us^ž-benca pa 17.312, kar znaša povprečno
tem ko je vsak zaposleni prejel povprečno 163.140 dinarjev plače v letu 1959.
Razlika med dobičkom, ki ga je posameznik doprinesel-■(274.000 dinarjev)-in njegovo dejansko letno plačo 163.140 dinarjev), znaša 110.860 dinarjev na leto. To pomeni, da je imelo podjetje v Ajdovščini 110.860 dinarjev čistega ¡letnega dobička od vsakega zaposlenega, da ne govorimo o dajatvah družbi, ki so tudi trud delavcev.
če se ne motimo, trdijo komunisti, da kapitalistična družba izkorišča delavce,
in seveda tudi uradnike, ker ima od njihovih krvavih žuljev velike dobičke. Ali pa ne predstavlja gori navedeni primer ajdovskega podjetja dejanski primer izkoriščanja delavcev v toliko opevani socialistični družbi?
Ne tajimo, da se v kapitalistični družbi dogajajo tudi primeri izkoriščanja, ker so kršitve socialnih zaščitnih zakonov delavcev od strani brezsrčnežev možne-, toda kar je v kapitalističnem sistemu izjema, izgleda, da je v socialistični Titovi državi načelo.
Ne verjamemo namreč, da so delavci sami gospodarji upravljanja podjetja, kjer so zapcsleni, ker je težko verjeti, da si bodo delili tako nizke plače in prostovoljno dajali gospodarju, podjetju, tako visoke dobičke.
Podjetje je namreč že od več let podržavljeno in torej državna last, ne pa last delavcev. Samouprava pa ne pomeni, kakor kažejo številke, da si smejo zapo-s eni privoščiti boljšo plačo. Partija ima povsod besedo, tudi v podjetjih, in po svojih zastopnikih narekuje pogoje, tako delavcem, kakor kmetom.
Zelo bi nas veselilo, da bi bili zaposleni v podjetjih resnični gospodarji istih. Tega veselja pa žal danes ne moremo uživati!”...
IZ TEDNA V TEDEN
Hruščev bi na vsak način rad prišel v Ameriko. Ker mu je načrt z obiskom Mehike spod etel-mehiška vlada je samo zaradi njega objavila, da ne želi, da bi inozemske delegacije, ki bodo prišle na slavnosti ob 150 letnici mehikan-ske neodvisnosti vodili predsedniki vlad, ampak po položaju nižje osebnosti — so sedaj v Moskvi objavili, da bo sovjetski delegaciji na jesenskem zasedanju Organizacije združenih narodov predsedoval sam Hruščev. Na tem zasedanju bedo razpravPali o razorožitvi. Jasno je, da bo voditelj svetovnega komunizma govornico OZN samo z’orabljal za svoje demagoške izjave, kakor, da bi bil on resničen pobornik za mir, zahodne demokracije pa proti razorožitvi.
Predsednik angleške vlade MacMillan
X-15, Discoverer XIII, Echo I
Amerikanei so v zadnjih dveh tednih uspel, pa je bila izstrelitev satelita, ki
izvedli tri poskuse, ki so vsi uspeli in s katerimi so se znova postavili na prvo mesto v letalski in vsemirski tehniki.
Z vsem uspehom je z leteče trdnjave odletelo raketno letalo X-15, s pilotom v kabini, visoko v skoro brezzračni prostor, doseglo nad 3400 km hitrosti; na uro in po osem minutnem poletu s hitrostjo 300 km na uro, pristalo na letališču. Dosežen je bil največji hitrostni rekord leta’a s pilotom v kabini.
Drug poskus, ki je za polete človeka v satelitu še važnejši, pa je bila izstrelitev Discovererja XIII., ki je ponesel kapsulo na krožno potovanje okoli našega planeta, jo na z oporišča dano znamenje odstrelil ter je nato ta z vso natančnostjo s pomočjo padala priplavala iz vsemirskih višin na morsko gladino. Tam jo je potegnila na krov čakajoča ladja. Kapsula je bila natrpana z raznovrstnimi merilnimi napravami.
Tretji poskus, ki je tudi popolnoma
so mu dali naziv Echo I (Odmev). Raketa je ponesla v vsemirje zložen plastičen balon, prevlečen z aluminijasto snovjo. Ta balon se je v brezzračnem prostoru napihnil, tako da je zrasel v velikansko kroglo s 30 metri v premeru. Ba’on je mogoče videti pred sončnim vzhodom ali po sončnem zahodu s prostim očesom. Zaradi alimunijaste prevleke odbija namreč večino sončne svetlobe ter je svetlejši od Venere, po naše zvezde Danice ali Večernice. Potovanje okoli zemlje napravi v višini ok. 1500 km v približno dveh urah, tako da čez viden nebesni syod leti približno eno uro. S tem satelitom se je posrečilo prenašati radijski pogovor na oddaljene točke. V bližnji bodočnosti nameravajo Amerikanei sestavili v vsemirju okoli zemlje sistem takih satelitov, da bo mogoče istočasno gledati televizijo iz katere koli države na kateri koli točki zemeljske oble.
in zahodnonemški kancler dr. Adenauer sta zopet prijatelja. Po 18 mesecih nesoglasja, ki je obstojalo med njima zaradi MacMillanovega popuščanja sovjetom, je angleški premier bil prejšnji teden dva dni na obisku v Bonnu. Z dr. Adenauerjem je imel vrsto razgovorov o vseh mednarodnopolitičnih vprašanjih, ki se nanašajo na zahodnoevropsko o-brambno skupnost. Ugotovi'a sta, da je spričo poslabšanega zunanjepolitičnega položaja potrebno poglobiti sodelovanje demokratskih držav. Evropska skupnost dalje zahteva, da je treba premostiti ne-soglašja med dvema gospodarskima blokoma v Evropi in končno odstraniti vse notranje težave v zahodnoevropskem obrambrem bloku. V tem bloku tudi še ni rešeno vprašanje oborožitve vojske raketnim orožjem. Listi so razgovorom MacMillana in dr. Adenauerja pripisovali velik pomen in naglašali, da je bil dr. Adenauer zelo vesel, ko je pred sed-nik angleške vlade zadnje pismo Hru-ščevi napisal v tako ostrem tonu ter vsaj začasno opustil misel na kake se-\ Stanke predsednikov. Številnim časnikar jem je padlo tudi v oči, da sta se oba predsednika ob slovesu izredno toplo pogovarjala. To toplino vsekokar razodevajo MacMillanove besede s stopnišča letala: “Upam, da se bova kmalu zopet videla.”
Moskovski list “Izvestja” je znova objavil članek, v katerem poudarja, da je Hruščev edini komunistični prerok. Zato je treba njegovo politiko sprejeti, jo podpirati in izvajati, članek je nova obsodba kitajskih komunističnih radikalcev, ki stoje na stališču, da je mirno sodelovanje komunizma in kapitalističnega sistema nemogoče. Hruščev bo o teh stvareh s prvaki kitajskega komunizma tudi sam govoril oktobra mesesa, ko bo šel na obisk v Severno Korejo.
ARGENTINA
Po vsej Argentini so se včeraj spominjali 110 obletnice smrti Osvoboditelja gen. San Martina. Glavna slavnost je bila v Buenos Airesu pred njegovim spomenikom na istoimenskem trgu. V letošnjo spominsko slavnost je bil vključen še poseben dogodek. Iz Francije je prišel v Argentino francoski pravosodni minister Edmund Michelet. Prinesel je originalno San Martinovo oporoko, ki so jo dosedaj hranili v francoskem državnem arhivu. Da so jo izročili sedaj lahko Argentini, je francoska vlada izdala poseben zakon, s katerim je vsekakor hotela izpričati svoja prijateljska čustva do Argentine.
Francoski gost je zgodovinski dokument izročil v vladni palači predsedniku republike dr. Frondiziju v navzočnosti vseh ministrov ter vojaških, civilnih in cerkvenih dostojanstvenikov. San Martinovo oporoko bo hranil San Martinov zavod v Buenos Airesu. Zato jo je predsednik dr. Frondizi izročil med spominsko slavnostjo pred San Martinovim spomenikom predsedniku omenjenega zavoda gen. Floritu.
Argentinski gospodarski minister ing. Alsogaray je prejšnji teden napovedal široko zasnovano državno akcijo za zidanje ljudskih hiš za rešitev stanovanjskega problema. Za stanovanjsko vprašanje je dejal, da je tesno zvezano z zakonom o stanovanjski zaščiti. Dokler se pa ta ne bo spremenila tako, da bo z gotovostjo popolnoma ukinjen v bližnji bodočnosti, ne bo prav nobene vzpodbude za zidanje stanovanjskih hiš v zadovoljivem številu. Je to začarani krog: ljudje ne zidajo hiš, ker zakon ubija vzpodbudo, zakona o stanovanjski zaščiti pa ni mogoče razveljaviti, ker primanjkuje stanovanj. Da bi razbila “ta začarani krog”, se je vlada odločila, da bo začela takoj s sredstvi, s katerimi razpolaga, graditi naselja na državnih zemljiščih. V ta stanovanja bodo naseljevali ljudi, ki so sedaj stanovanjsko zaščiteni. Hiše bodo zidane tako, da jih bo mogoče tudi razdirati in prenašati, če ne bodo več potrebne na kakem mestu, drugam, da bodo tam služile svojemu namenu. Na ta način misli vlada doseči dva namena: Na eni strani bodo delovni sloji lahko prišli do zdravih in ne predragih stanovanj, na drugi strani bo pa mogoče delovno moč usmerjati tudi v notranjost republike, kajti novo nastajajoči industrijski obrati v notranjosti dežele nujno potrebujejo delovno sile, ponekod, n. pr. na področju Vel. Bs. Airesa je je pa preveč, in to zlasti v nekaterih industrijah, ki jih mislijo tu ukiniti. Zato brez dela ne bo trebiti nikomur, zlasti, ko bodo povsod na razpolago tudi stanovanja. Hiše bodo stale od 100 do 400.000 pesov. Podjetjem, ki jih bodo gradile v serijah, bo država dala na razpolago potrebna zemljišča. Lastniki 'hiš bodo v prvih sedmih letih plačevali samo vrednost hiš, zemljišče pa bodo državi plačevali šele od osmega leta naprej do dvajsetega. Vso to akcijo bo vodila posebna ustanova, ki se bo imenovala Državna uprava za stanovanjske hiše. Minister je naglasil, da bo vlada začela s serijsko gradnjo stanovanjskih naselij na državnih zemljiščih najprej na področju Vel. Buenos Airesu, nato pa bo to dejavnost raztegnila na vsa industrijska mesta v notranjosti, kjer bo gradila stano vanjske hiše tudi za nove naseljence poljedeljce. Pri takem stanju se bo marsikdo odločil tudi za obdelovanje zemlje, zlasti v tistih predelih, kjer je zadosti vode za namakanje.
Argentinska krščansko demokratska stranka je imela v Bs. Airesu zbor zaupnikov. Na dnevnem redu je bilo vprašanje določitve politične akcije v državi, ugotovitev stališča stranke do Kube in ostalih zunanjepolitičnih vprašanj ter ureditev tekočih notranjestrankarskih zadev kot določitev razsodišča in podobno. Na kongres so bili povabljeni tudi predstavniki krščansko demokratskih strank iz ostalih južnoameriških držav, zlasti predstavniki Organizacije krščansko demokratskih strank Južne Amerike. Brazilski delegat ing. Joao Carlos de Souza Meirelles se je zavzemal za to, naj bi krščanske demokratske stranke Južne Amerike s sorodnimi afriškimi in azijskimi polit, skupinami ustvarile tkzv. tretji blok v svetu, čilski delegat biv. poslanec in senator Radomir Tomič je govoril o soc. pravičnosti. Zavzemal se je za gospodarsko strnjenost južno-ame-riških držav. Komisija za določitev politične smernice za bodoče delo je zboru zaupnikov stavila predlog, da bi bilo treba povsod ustanavljati strankine organizacije, v stranko pa poziva vse, ki so za krščanski socialni program, zlasti pero-niste. Te predloge pa zbor zaupnikov ni mogel odobriti, ker ni bilo kvoruma.
Ilovice vz Sfeoenÿe^
V	izvršnem odboru Soc. zveze del. ljudstva so od slov. komunističnih funkcionarjev Edvard Kardelj, Franc Leskošek, Miha Marinko in Lidija Šentjurc. Predsednik Soc. zveze je Tito, generalni sekretar Aleksander Rankovič, tajnika Veljko Vlahovič in Krsto Popivo-da, blagajnik pa Radovan Papič. V tajništvu te množične kom. organizacije je od Slovencev Lidija šentjurc. Na prvi seji je izvršni odbor ustanovil naslednje komisije: za mednarodne zveze — predsednik Veljko Vlahovič, za politično in idejno vzgojno delo —• predsednik Milentije Popovič, za družbeno upravljanje — predsednica Milka Minic, za družbeno dejavnost žensk — predsednica Lidija Šentjurc, za založniško dejavnost in tisk — predsednik Av-do Humo, za organizacijska vprašanja ■—- predsednik Radovan Papič, za sodelovanje z družbenimi organizacijami — Velimir Stanič, za narodne manjšine — predsednik Krsto Mulajič, za kadre — predsednik Krsto Crvenkovski in komisijo za predloge in pritožbe — predsednica Ljubica Mihič.
V	Ljubljani so nedavno z velikim u-spehom znova uprizorili opero “Ples v maskah”. Poleg zanih pevcev, kot n. pr. Jožeta Gostiča in drugih, sta prvič nastopila na odru baritonist Edvard Seršen ter mezzosopran Vera Klemenško-va. Oba šta končala pevsko šolo pri Juliju Bettetu in sta se kar prepričevalno vključila v ansambel ljubljanske opere.
Prosvetni delavci, ki skrbe za likovno vzgojo mladine po šolah, so ustanovili v Ljubljani Društvo likovnih pedagogov Slovenije. Za predsednika je bil izvoljen Jakob Bazelj.
Za predsednika Sveta za turizem je imenovan dr. Danilo Dougan, predsednik Turistične zveze Slovenije, ing. Miloš Vehovar, dosed. glavni tajnik Trgovinske zbornice Slovenije pa za drž. podsekretarja v Drž. sekretariatu za blagovni promet.
V	zveznem parlamentu so imenovali člane odbora za izdelavo osnutka nove ustave.
Vzdolž Sotle ob slovensko-hrvatski meji je več gradov, ki so jih za razliko od gradov, ki so nastali v fevdalnih časih, postavili iz obrambnih razlogov. Spadali so namreč v verigo obrambnih postojank nekdanje Vojne krajine, ki je segala od utrdb pri Kolpi preko Save do Sotle. V Obsotelju sta se do da-
Ako še nimaš T. V. aparata, ne čakaj več!
ti ga nudi za $ 14.000.-
Posluži se ugodnih cen in dolgoročnega odplačevanja!
Cerrito 2245, Lomas del Mirador
našnjih dni ohranila gradova v Podsredi in Podčetrtku. Imeni teh krajev sta vezani prav na ta gradova — srednji grad in četrti grad. Podčetrtek je tako vas, ki je nastala pod četrtim gradom. Dolina Sotle je bila doslej v turističnem pogledu malo izkoriščana, sedaj se bo pa gotovo obisk turistov povečal, kajti lepoto teh krajev bodo spoznali tudi potniki Balkan ekspresa, ki bo že pri Grobelnem zavil v Šmarsko dolino ter bo vozil dalje v Zagreb po progi proti Kumrovcu in ne več preko Zidanega mosta. Med zanimivostmi obsotel-skih krajev je tudi najstarejša srednjeveška lekarna v Olimju, ki so jo nedavno obnovili.
V Ljubljani je v starosti 85 let umrl starosta slovenskih časnikarjev Ra-sto Pustoslemšek. Pokojnik je bil od leta 1906 do 1912 odgovorni urednik “Slovenskega naroda”, med prvo svetovno vojno je bil interniran v Mitter-grabnu na Nižjem Avstrijskem, po vojni je pa deloval v uredništvu “Jutra”. Bil je med ustanovitelji slovenske časnikarske orgainzacije ter pobudnik tesnejših stikov med slovanskimi časnikarji. Tako je bil na njegovo pobudo leta 1903 v Ljubljani kongres Zveze slovanskih novinarjev. Namen tega kongresa je bil pritegniti v poklicno časnikarsko društvo novinarje Slovence, Hrvate in Srbe v Avstro-Ogrski. Naslednje leto je bilo v Ljubljani ustanovljeno Društvo slovenskih književnikov in novinarjev. Prvi tajnik tega društva je bil pok. Pustoslemšek. Ob 400-letnici rojstva Primoža Trubarja, je bil v Ljubljani zopet kongres slovanskih časnikarjev, ki je dobro uspel ter je južno slovanske časnikarje še tesneje povezal rrted seboj.
Sedemčlanska ekspedicija slovenskih planincev, ki je pod vodstvom Staneta Kresnika odšla na Himalajo, je premagala dva tamošnja gorska velikana in sicer goro Trisul I. z višino 6170 m ter še višji Trisul II. z višino 6690 m. Uspeh je tem pomembnejši, ker doslej na vrhova omenjenih gora še ni stopila človeška noga ter so Slovenci prvi prišli i tja in na vrhu zasadili jugoslovansko ' zastavo. Posebni “himalajski odbor” pri . Planinski zvezi Sloveniji je objavil sporočilo, da bodo izsledke prve himalajske ekspedicije skrbno preučil ter jih upo- j rabil -za naslednje naskoke na še druge nepremagane vrhove v Himalaji.
Slikar Zoran Mušič, ki živi stalno v Parizu in je nedavno razstavljal v Ljubljani, je doživel nov uspeh na Biennali — mednarodni razstavi likovne umetnosti — v Benetkah. Posebna ocenjevalna komisija je med nagrajence namreč
uvrstila tudi Mušiča, UNESCO, ustanova Združenih narodov za socialne in kulturne zadeve, bo pa dve Mušičevi sliki reproducirala v posebni izdaji.
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so imeli v sredini junija prvi mednarodni “Avtosalon”. Poleg jugoslovanskih podjetij so se ga udeležile tudi največje avtomobolske tovarne Zahodne Nemčije, Francije, Anglije, Italije in Sovjetske zveze. Dovoljenje za prireditev mednarodnih avtomobilskih razstav daje Mednarodno združenje proizvajalcev avtomobilov s sedežem v Parizu. To združenje je letos prvič dalo dovoljenje za prireditev take razstave v Jugoslaviji in sicer prav v Ljubljani, ker je imelo zagotovilo, da bo slovenska prestolnica nudila vse garancije za prireditev take razstave na visoki ravni. Med razstavo je omenjeno mednarodno združenje imelo svoje letno zasedanje na Bledu ter je organizacijo avtomobilske razstave v Ljubljani pohvalilo.
Umrli so. V Ljubljani: Edvard Rebolj, bi v. tajnik in režiser v operi, Jože Peterca, Janez Keržin, upok., Jože Balon, biv trgovec, Jože Tavčar, Terezija Fri-!š)kovec, šivilja, Anica Stupica, Vajlter Manfreda, Iva Novak, roj. Koščak, Ignac Rant, komercialist, Frančiška Zabukovec, Alojzij Mauer, žel. uradnik v p. in Ferdi Seller, upravnik lekarne v Podčetrtku, Ignacij Kušar, žel. upok. v Mali vasi, Zofija Trost, upok. v Črnučah, Marija Srakar v Kranju, Franc Benčič, elektromonter v Sežani, Frančiška Pres-nik, roj. Petkovšek na Verdu, Franci Kunstler v Litiji, Regina Jarc na Bledu, Franc Trojer, bov. zidarski mojster v Renčah, Peter Rovtar, nočni čuvaj v Radovljici, Anica Bizjak, roj. Jaklič v Piranu, Anton Ledinek, upok. v Prno-vem, Anton Kovšca, invalidski upok. v Piranu, Peter Polenšek v Tmoveh, Dominik Kužnik ravnatelj industrijske radarske šole v Trbovljah, Anton Vimpol-šek, šef finančne inšpekcije pri Okraj, ljudskem odboru v Novi Gorici, Karel
SMRT DIREKTORJA POLJSKIH DUHOVNIKOV V ARGENTINI
Prejšnji teden je v petek zvečer umrl v Buenos Airesu Rev, prof. Aleksander Michalik, direktor poljskih duhovnikov v Argentini, kjer je pasel duše poljskih izseljencev že od leta 1936 dalje. Po izdanju papeške okrožnice Exul familia je postal direktor poljskih duhovnikov v Argentini. Bil je goreč duhovnik in plemenit mož ter je med poljskimi izseljenci užival splošen ugled. Izdajal in urejeval je tudi poljski verški mesečnik “Bog i Ojcz,yzna — Bog in domovina”.
Ob veliki udeležbi poljskih izseljencev so ga pokopali v nedeljo 44. t. m. na pokopališču Kongregacije Verbo Divini, kateri je pokojnik tudi pripadal, v Villa Calzada, v prov. Bs. Aires.
SLOVENCI
BUENOS AIRES
V Ä R G E N T IN I
sini, 8. t. m. selil v Benetke v Italijo.
I
Naprosil nas je, naj sporočimo njegovim prijateljem in znancem, ki jih pred odhodom ni mogel obiskati in se posloviti od njih, da jih na tem mestu pozdravlja in jim sporoča svoj naslov: G. Inž. Ivo Kertelj, doma iz Ajdovšči-! Inž. Ivo Kertelj^c/o Pasini, Cannaregio ne se je s svojo soprogo Anico roj. Pa- j 3611, Venezia, Italia.
Kdorkoli ima kako zanimivo sliko iz življenja dr. Korošca, ki še iti bila objavljena, lepo prosimo, da jo posodi u-redništvu “Svobodne Slovenije”.
Antonia Živcu cvetko na grob
Ravno na dan, ko je stopil v 73 leto, je Bog poklical v večnost Antona Živca, doma iz Vipavskih Črnič.
Mladost je preživel v bojevitih časih Gregorčičevega patriotizma, iz katerega je zrastla slovenska narodna zavest na Primorskem bolj klena kot v nobeni drugi slovenski deželi.
Družina je bila velika, kruha pa malo, zato je šel po svetu in je imel srečo, kajti prvo svetovno vojno je preživel v Ameriki. Med tem, ko je bojni vihar divjal nad Črničami, je on delal v JSev. Ameriki, kjer se je pridno udeleževal narodnega prebujenja med Slovenci.
Po končani vojni se je vrnil domov. .Stopil je v prve vrste narodne borbe proti italijanskim oblastnikom, tako da je moral slednjič “zginiti”, kakor je v tistem času šlo premnogo narodno zavednih Primorcev. Odprla se je pot v Argentino, kamor je iz Črnič hitelo staro "in mlado. Najbrže }z nobenega kraja ni v Argentino v tistem času prišlo toliko ljudi kot iz, Črnič. Tako so prišli kar štirje bratje Živci, od katerih je bil Ton-če najstarejši.
Tudi tukaj je stopil takoj v vrsto narodnih delavcev. Ko je začel svojo misijo gospod Kastelic, je bil takoj med •njegovimi sodelavci.
Tudi jaz nisem bil teden dni v Argentini, ko sem ga že spoznal in imel med
zvestimi pomočniki pri vseh akcijah, posebno kot organizatorja vseh prireditev izletov in romanj.
Pod vtisom razmer na Primorskem, pod Mussolinijem, je Slovence zelo potegnil za seboj komunizem. Bil je pač najbolj vidna in odločna linija proti fašizmu. Posledica tega je bila, da je ogromna večina rojakov, ki je prišla v Argentino od tam, simpatizirala tudi tukaj z rdečo linijo...
Toda kmalu so se mnogi zavedeli, da to ni prava pot. Med temi je bil tudi Tonče Živec.
Ko je druga svetovna vojna prišla s svojim odmevom tudi do nas, je bil Anton Živec že davno na jasnem, kaj je komunizem in tako je bil eden redkih, ki je bil do kraja zvest naši akciji v pomoč protikomunistom, ki so leta 1947 začeli prihajati v Argentino.
On sam je šel s kamijonom sprejet prvo skupino fantov. Ko je prišla prva skupina družin, jih je kar na svoj dom potegnil in jim poiskal prostor, kjer je mogel in jim iskal delo ter stanovanje.
Dobil se bo kdo, ki bo menil, da je Živec delal “zase”. . . Kdor hoče biti pravičen, pa ve, kako smo naleteli na nekaterega novonaseljenega, ki je bil ves meden, ko je prosil pomoči... ko je bilo treba posojeno vračati, je bila pe-
Regačin, rudar v p. v Zagorju, Angela Francelj, roj. Rozman v Šmartnem pod Šmarno goro in Marija Volčič iz Gode-
KOROŠKA
PESEM POVEZUJE
Pod tem geslom je mladina slovenske gimnazije v Celovcu priredila za konec šolskega leta koncert pod vodstvom svojega profesorja glasbe dr. Franca Cigana. V prvem delu so mladi pevci odlično zapeli pesmi raznih narodov v izvirnih jezikih, drugi del pa je obsegal venčke slovenskih narodnih ter umetnih pesmi.
Koncertno prireditev je začel ravnatelj slovenske gimnazije dr. Joško Tischler s pozdravom navzočih gostov, med katerimi so bili deželni glavar Ferdinand Wedening, državnozborski poslanec dvomi svetnik dr. ing. Ludvik Weis,s, prelat dr. Blueml, jugoslovanski generalni konzul Boris Trampuž, šolski nadzornik vladni svetnik Lovrenc Just, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev prof. dr. Valentin Inzko, tajnik dr. Vinko Zwitter, predstavnik Kr-ščanskokultume zveze prof. dr. Pavle Zablatnik, iz Trsta prof. Maks šah, iz Dunaja pa operni pevec, član avstrijske državne opere Marijan Rus.
V govoru je ravnatelj dr. Tischler naglašal, da “kjer pesem doni, tam se ustavi, kajti hudobni ljudje ne prepevajo”. Povedal je tudi, da je namen koncerta pokazati javnosti malo vpogleda v delo slovenske gimnazije, ki uči svoje študente dveh jezikov ter jim daje na pot za življenje smernice, da naj kot zvesti sinovi svojega naroda postanejo tuili dobri državljani.
Povezavo med posameznimi točkami je v slovenščini in nemščini s primerni kimi kratkimi, a jasnimi besedami o-skrbel prof. Franci Inzko, ki je poudaril, “da šola v pesmi in delu vzgaja dobre ljudi, ki bodo zvesti državljani in ki bodo zaupali v Boga”.
Slovenska gimnazija je v teh letih dosegla 5 razredov, v katerih je 185 u-
Vsak teden ena
LUNA POSIJALA JE... Vida Jerajeva
Luna posijala, godba zaigrala je, rega, rega, rega.
Rožice zbujene so in razposajene so, rega, rega, rega.
Veter, vetrec k njim prišel, za ročice jih prijel, rega, rega, rega.
Polka, ena, dve in tri, vse se ziblje, se vrti, rega, rega, rega.
In še zvezdicam je žal, da ne morejo do tal, rega, rega, rega.
PRIZNANJE SLOVENSKEMU JAVNEMU DELAVCU
V “Svobodni Sloveniji” smo doslej objavili že več članov, ki jih je napisal ta-, ko za naš list, kakor za razne liste v Evropi, zlasti švicarske, g. Ljubo Sire o sedanjem političnem in gospodarskem položaju v komunistični Jugoslaviji.
Pred dnevi smo dobili od g. Sirca pismo iz Pakistana. V njem nam sporoča, da je po posredovanju Free Europe in Paderewski Foundation v New Yorku postal profesor na Kolegiju Notre Dame, ki ga v mestu Dacca v vzhodnem Pakistanu vodijo očetje Sv. Križa. V tem kolegiju ho eno leto predaval gospodarske vede.
G. Sircu k njegovemu imenovanju za profesorja na Kolegiju očetov Sv. Križa v Pakistanu čestitamo ter mu želimo veliko uspehov.
čencev. Učni uspehi na njej, zlasti pa zadnji koncertni nastop mladine s te gimnazije, je v javnosti potrdil še bolj sloves, ki ga ta slovenski učni zavod u-živa, čeprav se mora zaradi nerazumevanja deželnih in državnih oblasti boriti z velikimi težavami in pomanklji-vostmi.
PROSLAVA 160 LETNICE PODOBE BREZJANSKE MARIJE
sem drugačna. . . Živec je bil moder mož in skušen, zato je bil pa tudi previden in previdnost mnogi ; obrekujejo, kadar ne gre v njihove sebične račune.. .
Živec je bil trgovski človek, doma so rekli mešetar.. . Marsikdo je po njegovem posredovanju napravil odlično kup-č:jo, pa tudi kak zakon se je sklenil po njegovem posredovanju... Bil je kot čebelica. Povsod je bi| in vse je vedel, zato je bil pa tudi zares moder svetovalec tistim, kateri so njegovega sveta potrebovali.
Ob priliki slovenskega romanja v Lur-des se je pri Živcu zbrala obilna družba rojakov in se je praznik nadaljeval še pozno v noč. Tako sb pri Živcu podoživljali vipavski rojaki romanje na Vitovlje in na Sveto Goro.
Nagla je bila smrt. Le teden časa je dala za pripravo. Ogromno rojakov se je zbralo za poslednje slovo. Venci v barvah slovenske trobojnice so pričali o spoštovanju, ki ga je Tonče Živec užival med rojaki.
Bridko je zadela smrt vso družino, toda najbolj prizadeta je pa seveda žena vdova, kateri bo sedaj samo še hči Hilda lajšala njeno težko bolezen.
Mogel sem najti čAs, da sem se od njega poslovil na mrtvaškem odru. Na poslednji poti pa ga je spremil v imenu slovenskih duhovnikoy g. Jože Jurak.
Janez Hladnik
Pripravila sta jo Fantovski in Dekliški Mladinski dom, ‘ki delujeta vsa leta uspešno med slovensko mladino na področju Vel. Bs. Airesa. Proslava je bila v nedeljo dne 14. avgusta t. 1. v dekliškem salezijanskem zavodu v ul. Yapeyu 134. v Buenos Airesu.
Ob pol peti uri popoldne je bila v zavodski kapeli Marije Pomočnice sv. maša. Imel jo je g. dr. Lojze Starc, slavnostna akademija je pa bila nato v zavodski dvorani.
Obsegala je dva dela. V prvem so bile na sporedu deklamacija, pevske točke, prikaz nastanka milostne Marijine podobe, rajalni nastop, v drugem pa uprizoritev Gheonovega misterija Mašna strežnika iz Santarema.
Uvodno deklamacijo Malijeve pesmi “Marija Devica — Slovencev kraljica” je zanosno podal Janez Perharič, nakar je kvartet Dekliškega Mladinskega doma — Ivanka Tomaževič, Fani Grum, Jožica Tomazin in Tinca Glavan — lepo zapel pesmi Mali — čamernikovo “Marija Pomagaj” ter Miheličevo “O Gospa moja, Mati moja”. Tretja točka je bila “zgodovinski obris Marijine podobe”. Priredil jo je Farni oder iz San Justa, ki ga vodi Ivan Oven. Scena za ta prizor je bila preprosta, toda močno učinkovita: Na odru velika slika Brezjanske cerkve, nad njo pa nad oblaki milostna Marijina podoba. Zgodovinski nastanek Marijine slike ter sed. svetišča na Brezjah sta podala v dvogovoru Tone Oblak in gdč. Marica Ovnova v narodnih nošah. V imenu Slovencev sta Mariji izpovedala zaobljubo, da je Slovenci tudi v svetu ne bodo pozabili, da se bodo k njej zatekali tudi tu ter da bodo slovenski del velikega oktoberskega misijona v Bs. Airesu o-pravljali pod njenim varstvom. Ves čas sta klečala na vsaki strani slike brezjanske cerkve Ovnova Jožica in Tomaž. “Pozdravljena Mati dobrega sveta” je znana Marijina pesem. Na njen napev je ga. Ema Blejeeva napravila lepo simbolično ’vajo, ki so jo z vso nežnostjo izvajale članice Dekliškega Mladinskega doma Vida Bedenčič, Marija Modic, Jožica Tomazin in Milka Turk.
Našlednji pesmi Premrlovo “Marija Pomagaj” ter Gruberjevo “Marija Pomagaj” je odpel mešani zbor pevskega zbora Gallus pod vodstvom dr. J. Savelli-ja. Pri Grubei-jevi pesmi “Marija Pomagaj” sta občuteno peli solo gospodični N. Kristanova in R. Golob, Schubertovo pesem Ave Marija je pa ob spremljavi Gallusa zapel tenorist Ivan Rode. Lju-rdem je bila zapeta pesem tako všeč, da
jo je moral tenorist Rode ponoviti.
Veseli misterij božje dobrote v treh slikah “Mašna strežnika iz Santarema” je pripravil režiser Janez Perharič, ter z njim nastopil že pred časom v San Ju-stu. Toda kljub temu so nedeljsko uprizoritev tega globokega misterija rojaki z zanimanjem spremljali. V vlogah so nastopili: Janez Perharič je bil oče Bernard, Franc Hribovšek Fr. Berglja. Otroške vloge so pa bile tako zasedene: Ježuščka je podal Božidar Fink, Aleška Janezek Perharič in Draga Andrej Fink. Sceno je pripravil Tone Oblak. Vsi so se v igro vživeli in igrali prepričevalno. Izredno ljubki so bili otroški prizori, zlasti pogovori otrok z Jezuščkom in skupno pospravljanje malice. Za lepo po-deni misterij so bili ljudje prirediteljem močno hvaležni, ikar so izpričali z navdušenim odobravanjem in ploskanjem.
Slavnosti v počastitev 160 letnice podobe Marije Pomagaj so se nadaljevale na Marijin praznik dne 15. avgusta v Marijinem svetišču v Don Boscovem zavodu. Tu je bila dopoldne ob desetih nova maša salezijanskega duhovnika našega štajerskega rojaka Martin štuheca od Sv. Jurija pri Ščavnici v Slov. goricah. Rojaki so novomašnika spremili v Marijino svetišče v sprevodu, ob vstopu v cerkev so ga pozdravili pevci Farnega zbora iz San Justa s pesmijo “Novi mašnik, bod’ pozdravljen”. Sprevod se je nato pomikal mimo oltarja Brezjanske Marije proti glavnemu oltarju. Po molitvi “Pridi sv. Duh” je novomašniku govoril njegov ožji rojak g. Janko Mernik, nakar je novomašnik vsem podelil novomašni blagoslov, nato pa je daroval svojo prvo daritev Bogu.
Med mašo je pel latinsko mašo deški zbor salezijanskega zavoda pod vodstvom prof. Francisca Lambruschinija, slovenske pesmi pa Farni zbor iz San Justa pod vodstvom Štefana Drenška.
Na novi maši so bili pred cerkvijo na razpolago pergamentni listi, na katere so se podpisovali rojaki ter tako izražali vdanostne pozdrave Brezjanski Mariji. Te liste bodo zvezali v posebno knjigo ter jih poslali v Marijino svetišče na Brezje.
Tako na akademiji, kakor tudi na novi maši so vsi udeleženci dobili svetinjice Brezjanske Marije s slovenskim trakom.
RADIO PUEBLO — VSAKO SOBOTO ob 22. uri ODDAJA SLOVENSKIH PESMI.

Stran 4.
SVOBODNA SLOVENIJA
Bs. Aires, 18. VID. iübU. -
SLOVENCI
KANADA
Slovenska šola pri župniji Marije Pomagaj v Torontu je zaključila šolsko leto 1969/60 z lepo akademijo, na kateri so nastopali otroci s petjem in deklamacijami. Na klavirju sta lepo odigrali svoji točki Ivanka Springer in Marta Jamnik, skupina sedmerih harmonikarjev je pa tudi lepo podala svojo točko v veselje staršev in učiteljev.
Ob začetku šolskega leta se je vpisalo v slovensko šolo 112 otrok, leto je pa končalo in dobilo spričevala 89 otrok. V prvem razredu je bilo 27 otrok, v drugem 22, tretjem 23, četrtem 15 in petem 5 otrok.
Prvo obhajilo slovenskih otrok v župniji Marije Pomagaj v Torontu je bilo na Binkoštno nedeljo. K mizi Gospodovi je pristopilo 29 slov. otrok. Pri podružnici Brezmadežne s čudodelno svetinjo so pa imeli 14 prvoobnajancev.
Poročili so se .naslednji pari: Štefan Gerič in Ivanka Vuk; Ludvik Kastelic in Milka Jamnik; Jožef Zabukovec in Jožefa Kastelic; Ignacij Hozjan in Marija Žižek; Frank Szura in Marija Sobočan; Jožef Gorjup in Antonija Košir; Ivan Nerad ih Elizabeta šandor; Matija Šparas in Ana Kiselak; Janez Švab in Marija Geder; Janez Trpin in Marija Koman; Lambert Polojžar in Annie Bil-ler; Viktor Grlj in Marija Gorjanc ter Martin Prša in Marija Horvat.
Krščeni so bili: Edvard Kastelic, sin Jožeta in Amalije, roj. Smolič; Kristina Marija Košir, hčerka Božidarja in Mirjane, roj. Peterlin; Frank Jože Berce, sin Franka in Julijane, roj. Košir; Frank Tomaž Juha, sin Antona in Marije, roj. Zupančič; Jožica Marija Kreslin, hčerka Ludvika in Marije, roj. Cigan; Marija Lojzka Zajc, hčerka Lojzeta in Danile, roj. Smrekar; Ivana Daniela Zajc, hčerka Lojzeta in Danile, roj. Smrekar; Anton Jože Bogataj, sin Jožeta in Vide, roj. Kavic; Marijan Drago Kersnik, sin Marijana in Dragotine, roj. Zupan; Anton Alojzij Kramar, sin Jerneja in Marije, roj. Erjavec; Jože Anton Hajdinjak, sin Ludvika In Adele, roj. Gerlec; Peter Anton Eidmar, sin Antona in Cirile, roj. Muhič; Elizabeta Ivana šileč, hčerka Janeza in Elizabete, roj. Zupančič; Bojana Helena Lubinič, hčerka Milana in Darinke Hribar ter Helga Recek, hčerka Vilija in Hermine, roj. Lank. VENEZUELA
Slovenska poroka v Caracasu. Na
praznik Karmeljske Matere božje sta se poročila v župni cerkvi Los Dos Ca-minos Anton Jakoš in Pavla Ilija, oba delavna člana slovenske skupnosti v venezuelski prestolnici. Mladi par je poročil kaplan g. Janez Grilc ter imel za ženina in nevesto tudi poročno mašo.
Venezuela je zelo prostrana dežela, Slovenci so po njej razkropljeni v raznih mestih, zanje pa opravlja dušno pa-
— Zveza krščanske demokracije za Srednjo Evropo izdaja revijo “Christian Democratic Review”, ki je v zvezku za junij/julij 1960 objavila članek Rudolfa Smersuja: “Co — operation — A new name for a new social order”.
J A V N I NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2. Cangallo 1642
T. E. 35 - 8827	Buenos Aires
P O SVETU
stirstvo v slovenskem jeziku samo en slovenski duhovnik, g. kaplan Janez Grilc. Zato ne more vseh redno obiskovati, ampak samo od časa do časa. Tako je bil julija meseca na obisku pri slovenskih družinah v mestu Barquisi-meto.
V Caracasu je morala na operacijo zaradi očesne mrene Marija Ilija.
Pri Urbančevih so dobili hčerkico Angeliko Natašo.
AVSTRALIJA
Novi slovenski grobovi. V Sydney je v začetku julija umrl Ludvik Dekleva, doma iz Ilirske Bistrice. V Avstraliji ima sestro v Melbourneu, ki je dala njegovo truplo prepeljati tudi tja, da bo lahko oskrbovala njegov grob. Pok. Dekleva je rojakom ob vsaki priložnosti rad pomagal ter je bil zaradi dobrodušne in vesele narave povsod priljubljen. Umrl je star komaj 39 let. še mlajši je umrl Jože Novak, štajerski rojak, doma iz Celja. Dopolnil je komaj 34 let. Podlegel je težki zavratni bolezni. Hudo' trpljenje je prenašal z vso vdanostjo ter je umrl dobro pripravljen na poslednjo sodbo. Med rojaki je bil splošno priljubljen, o čemer je pričala velika udeležba na pogrebu. Žalostne smrti je umrla Zorka Jakac v Melbourneu. Mož jo je v pijanosti tako pretepal, da je vsled notranjih poškodb umrla. Policija je podivjanega moža, ki je tudi Slovenec, zaprla ter sedaj v zaporu čaka na razpravo. V Maivernu je umrl tudi sloven-1 ski rojak Cvetko Pavlič, doma iz kraja Rošiči pri Kopru. Zaposlen je bil pri večjem gradbenem podjetju kot elektrotehnik. Pri delu je prišel v stik z elektriko visoke napetosti ter je bil na mestu mrtev. Star je bil komaj 21 let ter je bil v Avstraliji samo 6 mesecev.
POLJSKI ŠKOFJE O MEJI MED NEMČIJO IN POLJSKO
Nedavno so se na Poljskem zbrali na posebnem zborovanju tisti poljski duhovniki, ki so se nahajali med drugo svetovno vojno v raznih nemških koncentracijskih taboriščih. Ob tej priložnosti je poljski episkopat izdal posebno izjavo, v kateri pozdravlja žrtve nacizma. Poleg tega pa je v tej izjavi tudi na-glašeno, kako gleda episkopat na mejo med Poljsko in Nemčijo. Glede tega pravi izjava, da smatra episkopat, v soglasju z vsem poljskim narodom, da je meja na Odri in Nizi nespremenjiva.
NOVICE IZ SLOVENIJE Na občnem zboru Združenja likovnih umetnikov Jugoslavije je bil izvoljen za predsednika sin pok. dr. Ivana Preglja akad. slikar Marij Pregelj.
Mohorjeva družba v Celju je začela izdajati izbrana dela Fr. Sal. Finžgarja, pod uredništvom dr. Franca Koblarja. V I. knjigi Finžgarjevih izbranih del so objavljene naslednje novele, povesti in
OBA ZBORA GALLUS
pojeta narodne pesmi za Slomškov dom
28. avgusta ob 16. uri
COLEGIO SANTO DOMINGO RAMOS MEJIA
Vstopnice po $ 30.— in $ 20.— za odrasle in $ 8.— za otroke so na razpolago pri ge Emi Blejec, French 94, Ramos Mejia.
PRAVIČNA ITALIJANSKA SODBA O SLOVENCIH V PREGLEDU EVROPSKE IN AMERIŠKE LITERATURE
Mladinska založba Vallardi je nedavno izdala obsežno delo “Storia dele let-terature d’Europa e d’America”. Za knjigo je pregled slovenskega slovstva napisal Giovanni Maver profesor slovanske filologije na univerzi v Rimu in ravnatelj tamošnjega slavističnega instituta.
Pregled slovenske literature v tej knjigi je podan na 40 straneh in sicer od Brižinskih spomenikov do najnovejših dni. Pisatelj v uvodu razodeva veliko ljubezen do slov. naroda in pravilno pojmuje njegove težnje po samoohranitvi. V njem namreč ugotavlja težki zemljepisni položaj Slovencev ter zatrjuje, da je slovensko slovstvo črpalo snovi in moči predvsem iz lastnega naroda, čeprav se ni branilo vplivov, ki so prihajali od vsepovsod. Ugotavlja dalje, da je “ganljiva ljubezen Slovencev do njihovega slovstva že sama na sebi eden najlepših znakov njegove vrednosti. V slovstvu in po njrm je slovenski narod dosegel polno zavest svoje individualnosti in svoje vloge in se je s svojskimi in neutajljivimi značilnostmi vključil v krog sodobne omike”.
Pregled slovenske literature je razdeljen v tri poglavja: I. — Od začetkov do Prešerna; II. Od Prešerna do konca 19. stoletja; III. 20 stoletje. Pisec označuje tu dobe in važnejše literarne osebnosti od Trubarja do Bevka in Krefta. Vidi se kako pozna naše slovstvo in zna izbirati prave momente. V nekaj besedah točno zadene karakterizacijo posameznih slovstvenikov. Naj za primer navedem njegovo oznako Fr. Levstika (str. 72). Pravi, da je imel “bojevit, odločen, nepopustljiv značaj: bister, še preveč h kritiki in samokritiki nagnjen um; plemenito in impulzivno' srce”.
V tekst so vpleteni prevodi nekaterih Prešernovih, Gregorčičevih, Aškerčevih, Župančičevih in drugih pesmi.
Razpravo krasita dve ilustraciji. Prva predstavlja Primoža Trubarja, druga pa Delo in mladost, katero sta napravila Z. Kalin in K. Prn rih.”
(Dr. M. Kacin v Kat. glasu)
črtice: Njiva, Stara in nova hiša, Življenje in smrt m horske knjige, Dekla Ančka, Konjička 1 ... kupil, Beli žer/u, Strici, Naš vsakdanji kruh, Boltežar, Prekvata ovca in Za prazen nič. Prav tako je objavljena planinska idila Triglav in ljudska igra Divji lovec.
NAROČA J T E IN ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO
LOJZE NOVAK
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO
H it iti a s*, S HI„
Av. de Mayo 302 — Ramos Mejia T. E,: 658 - 7083
Vam nudi vse to najboljše kakovosti in najboljših znamk na dolgoročno odplačevanje brez jamstva drugih oseb.
Kličite po telefonu in se boste prepričali. Pridem tudi na dom. In ne pozabite: Nudimo samo prvovrstno blago.
PO ŠPORTNEM SVETU
Dva nova svetovna rekorda: V Zue-
richu je evropski prvak na teku 100 m Armin Hary postavil nov svetovni rekord: 10 s. Progo je pretekel v tem času kar dvakrat, ker so nekateri sotekmovalci v prvem teku protestirali, češ da je predčasno štartal, zato so tek ponovili.
V skoku v višino pa je v Bakerfieldu v Kaliforniji na izbirnem mitingu John Thomas postavil nov svetovni rekord z 2,183 m. Priznani svetovni rekord je držal Jurij Stepanov (SZ) z 2,159 m, toda Thomas je pred tem preskočil 2.178 m, ki pa ga Svetovna atletska zveza še ni priznala. V zaprtem prostoru je Thomas preskočil že 2,197 m.
Nekaj čudnih rekordov: Rekord v teku nazaj na 100 (91, 44 m) je 13, 2, do-čim je v obratni smeri svetovni rekord 9,3. Nekoliko slabši je rekord v teku v vreči, prav tako na 100 y, 14,2.
Iz leta 1916 datira skok v vodo z višine 63 metrov. Ta rekord je postavi) v Sidneyu v Avstraliji nek domačin iz Salomonovih otokov. Sicer so ga potem potegnili iz vode napol mrtvega in s precejšnjimi poškodbami, vendar je ozdravel.
Rekord v ostajanju po vodo ima neka Poulicanu iz Pariza. Pod vodo je ostala nič manj kot 6 minut 28,8!
Tudi hoja po rokah ima rekorderja. Tako je leta 1900 neki šaljivec prehodil pot z Dunaja v Pariz — 1401 km — v 55 dneh. Neki Avstralec pa je pred 24 leti preskakal pot iz Melbourna do Sidneya. Pot, ki je dolga 949 km je opravil v 28 dneh.
Julies Gauthier je 1909 preplaval zvezan na rokah in nogah 16 milj na reki Temzi v času 5,37:45. Milja meri 1609,33 metre.
Iz leta 1933 pa je rekord v preskakovanju vrvice. Rekorder jo je preskočil 18463-krat, neka 13-letna deklica pa samo 3038. Vendar ni odnehala zaradi utrujenosti, ampak, ker je ima težave pri štetnju tako velikih števil...
SLOVENSKI TISK V ARGENTINI
Duhovno življenje. Avgust 1960. Vše-biha: Klic po življenju (J. R.); Kruh iz nebes za življenje sveta (Alojzij Ko-šmerlj); Bog ga je poklical; Glas večnosti — Glas Pija XII; Njena vnema ga je osramotila; Zakaj sem postal duhovnik; Za dobro voljo; Marijini knofki; Naši razg edi; Tudi mrzlo jeklo je ni zlomilo (Priredil J. Jurak); Kako spraviti v sklad z vestjo eno vprašanje?; Taborišče v Spittaiu in njegove spremembe (prof. Pavel Slapar); Arhitekt Imai Menjy (D. S.); Moda, ples, kino in še kaj; Sveti oče govori; Ta otrok je pravi peklenšček; “Mašo odbrenka pa a-men”; On pije (Drat); škof Slomšek govori; Po svetu; Katoliška Cerkev v Isftandiji; Med Slovenci v Argentini; zakaj hodite v kino ?; Kadar Bog govori; Nekaj podatkov o Jugoslaviji; Okrog-
ESL0VEN1A LIBRE
Editor responsable: Milos Store Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires Argentina
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1960 za Argentino $ 340.—.
la hiša (Adriana Henriquet Stalli-šte-fan Tonkli) in priloga Božie stezice.
Vestnik slovenskih protikom, borcev. Štev. 8. Vsebina: Epilog (Fr. Gr.);
Letošnje spominske proslave; Odločna beseda o komunizmu (G. J.); Avgust pred leti; Poboj Brecljevih v žapužah; Večni krog resnice (R. J.); Vojna in politika (Emil Cof); Cerkev v Jugoslaviji (Po Kindermannu priredil P4vel Slapar); Paberki; Poročilo uprave.
OBVESTILA
VIII. kulturni večer Slov. kult. akcije ho v soboto 20. avgusta t. 1. v salonu Bullrieh, Sarandi 41, Capital. Predaval bo Božo Fink o temi: človek v jugoslovanskem kazenskem pravu.
Vsakoletno romanje Slovencev v Lur-des bo v nedeljo, 21. avgusta.
Spored: ob 15.30 v rožni venec pri lurški votlini, nato procesija, govor in sv. maša.
Odbor SFZ opozarja vse člane, ki so se priglasili za turnir “Domobranc”, da morajo do sobote 20. avgusta odigrati vsaj tri igre, sicer bodo izbrisani.
Slov. kat. akad. društvo bo imelo prihodnji sestanek 27. avgusta ob 7. uri zvečer v Slovenski hiši. Na sporedu bo razprava o delu Slov. kat. akad. starešinstva.
Romanje Družabne pravde bo v nedeljo 28. avgusta ob vsakem vremenu k Mariji Pomagaj, v naše slovensko semenišče v Adrogueju. Sv. maša bo ob 10.30. Daroval jo bo zavodski spiritual dr. Filip Žakelj. Ob 12 bo skupno kosilo. Popoldne bo imel duhovni vodja Družabne pravde g. Jože Jurak litanije. — Iskreno vabljeni vsi člani in prijatelji Družabne pravde.	Družabna pravda
Vsa slovenska mladina naj se v čim večjem številu udeleži letošnjega osmega socialnega dne, ki bo obravnaval socialno pravičnost in ljubezen. Osmi socialni dan bo v nedeljo 4. septembra t. 1. v prostorih Slovenske hiše.
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N* &77S
	TARIFA REDUCIDA Concesión t824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 650854	
ZOBNI ATELJE JOŽE ZAJC, dent. odont.
ordinira za zdravljenje zob in dlesni; vstavlja vse umetno plastično in zlato zobovje ter vstavlja tudi aparate vseh vrst za ravnanje z,ob (ortodon-tia).
Ordiniral bo od 1. avgusta dalje ob ponedeljkih, sredah in petkih od 16. do 20. ure v Churruca (Villa Hermosa), na ruti 8, v slovenskem naselju, ki leži tri kvadre od zadnje postaje omnibusa 166.
Dohod: Iz mesta z omnibusom 166, ki ima začetno postajo na J. M. Moreno in Rivadavia (50 minut); iz Ramos Mejia s kolektivom 182 preko Palomarja do Escuela de Equitación (40 minut) in od tu s kolektivom 7 in 57 do Churruca (5 minut); iz San Martina z omnibusom 166 ter s kolektivi 7 in 57; iz San Justa in Morona s “Costero” do križišča (cruce) na ruti 8 in od tam dalje proti Churruca z vozili 7, 57 in 166.
Informacije o legi ordinacije v slovenskem baru Evropa, ki stoji ob avtobusni postaji v Churruca.
SLOVENCI V SAN MARTINU
Že prijavljeni družabniki in tisti, ki še nameravajo pristopiti, vabljeni na sestanek
v nedeljo 21. t. m.
po sv. maši ob 10. uri v San Martinu.
Na sporedu so naslednje točke:
1.	Opis hiše, ki jo nameravamo kupiti;
2.	Izvolitev izvršnega odbora;
3.	Oblika družbe in njen namen;
4.	Določitev odkupa deležev.
Prosimo vse, da gotovo pridejo na sestanek ob 10. uri v San Martinu.
ŽIVINOREJSKA PROSLAVA V BUENOS AIRESU (30. VIL — 7. VIII.)
Po raznih mestih v Argentini so številne kmetijske razstave, ki so seveda bolj krajevnega značaja, medtem, ko je vsakoletna razstava v Palermu v Buenos Airesu za argentinsko živinorejo najbolj pomembna, ker na njej tekmujejo živinorejci iz vse države s svojo živino. Te razstave so že od leta 1886. Prireja jih Sociedad Rural Argentina — Argentinska kmetijska družba — na razstavnem prostoru, ki meri 30 hektarjev in na katerem so zgrajeni razstavni paviljoni. Za poljedeljsko državo, kot je Argentina, imajo živinorejske razstave velik pomen. Pa ne samo za njeno kmetijstvo, ampak tudi za ostali svet.
Letošnja razstava je imela še poseben značaj, ker je bila ob 150-letnici argentinske neodvisnosti in so jo z.ato proglasili tudi za mednarodno. Na njej so bile zastopane v raznih panogah naslednje države: Brazilija, Čile, Uruguay, USA, Francija, Belgija in Zah. Nemčija.
Živinorejske razstave imajo namen čim večji dvig živinoreje, kajti na njih živinorejci s svojo živino vidno konkurirajo med seboj. Razstavljanje živine je pa zvezano z velikimi stroški. Tako
mora lastnik živine vse živali, ki jih misli poslati na razstavo, prej prijaviti. Za razstavo prihaja v poštev samo čistokrvna plemenska živina z rodovniki. Za razstavo odberejo živino na posestvih strokovnjaki ter jo zanjo pripravljajo več mesecev prej ločeno od druge živine. Za tako živino imajo živinorejci zgrajene posebne galpone. Priprava živali za razstavo obstoja v boljši prehrani, čiščenju, umivanju, striženju, urejevanju rogov in parkljev, cepljenju in dresiranju živali. Tako pripravljeno živino pripeljejo na razstavo peoni-delav-ici, ki so ves čas pri živini in jih živali zato dobro poznajo. Predno te živali na razstavnem prostoru v Palermu v Bs. Airesu razdele po galponih, jih še enkrat pregleda posebna komisija glede zdravstvenega stanja ter čistokrvnosti pasme, zatem jih pa navadno inozemske komisije ocenjujejo ter za vsako pasmo izberejo “campeona”. Izbrani campeoni dobijo v svojem paviljonu častno mesto in odgovarjoča odlikovanja. Ko je vse to delo na razstavnem prostoru opravljeno, je šele prava otvoritev razstave. Nanjo pridejo najvišji
predstavniki: državni, vojaški, civilni in cerkveni dostojanstveniki ter predstavniki gospodarskega življenja. V središču razstavnega prostora, ki ga obkrožajo tribune, polne častnih gostov — samih odličnih osebnosti, je sprevod campeonov posameznih ras v spremstvu gaučev v narodnih nošah. Z državno himno, govori predsednika Argent. kmet. družbe, ministra za kmetijstvo ter razdelitvijo nagrad, je razstava odprta.
Po otvoritvi razstave se začne prodaja plemenske živine. Na letošnji razstavi so bile dosežene rekordne cene. Tako je bil n. pr. campeon meshe rase Aberdeen Angus (živina črne barve brez rogov) prodan za rekordno ceno 11 milijonov pesov. To ceno je plačal bogataš, ki mu enajst milijonov ne predstavlja težko prisluženega denarja, temveč mu služi le za prestiž njegove živine tako doma, še bolj pa v svetu, kajti v bodoče jo bo laže prodajal za visoko ceno ter bo lahko nadomestil plačano vsoto za bika campeona pasme Aberdeen Angus.
Na razstavi so bile zastopane rase raznih živali: goveda, konj, svinj, ovac in perutnine. V glavnem vse to, kot prejšnja leta. Med govedom so prevla-
dovale pásme Aberdeen Angus, Shorthorn, Holando-Argentino in Hereford. Posebno pozornost pa sta vzbudili dve novi pasmi v Argentini in sicer Cha-rollaise (francoska pasma bele barve), ki jo nameravajo gojiti v provinci La Pampa, ker dobro prenaša sušo in vro,-čino in je kljub temu dobra mesna rasa. Druga rasa pa je Santa Gertrudis, ki izvira iz rase Longhorn (Texas), križana s Shorthorn, Hereford in Cebu. Za to raso je značilno, da je zelo odporna proti mrčesu-parazitom in da dobro prenaša sušo in vročino (severni del Argentine) in poleg tega doseže težo do 900 kg, med tem ko dosega sedanja creolska rasa težo le do 300 kg.
Poleg govedoreje je za argentinsko živinorejo važna tudi ovčjereja (volna in meso), številno so bile zastopane raz,-ne pasme ovac od Merino (najboljša volna), Curriedele, Lincoln in Karakul (krzno). Campeona rase Curriedale so prodali v Uruguay za rekordno ceno 1,240.000 pesov. Poseben paviljon je bil za konje, kjer si našel domačega konja “Criollo”, Arabce, Ponyje pa dalje vse do francoskega konja Percherun (za delo). V napol odprtih paviljonih — zaradi zračenja — je bila razstava prašičev
najrazličnejših pasem: Colan china, Berkshire, Duur Jersey. V bližini vhoda na razstavni prostor so bile razstavljene majhne živali: perutnina, zajci, golobi. Zastopane so bile vse rase. Pri kokoših n. pr. jajčarice, mesne in lepotne kokoši.
Razen paviljonov, ki so bili določeni za razstavo živine, so bili še drugi paviljoni, kjer so razstavljala razna domača in inozemska podjetja vse vrste poljedeljskih strojev, avtomobile, mesne izdelke, veterinarske proizvode, zatem razne načrte z,a galpone, mlečne stroje, kemične proizvode. Z eno besedo: vse, kar je v zvezi z dvigom in napredkom kmetijstva.
Letošnja razstava je pokazala še bolj kot prejšnje kako važno mesto zavzemata v argent. narodnem gospodarstvu živinoreja in poljedeljstvo. Zato so pa predstavniki vlade tudi zagotovili poljedelstvu in živinoreji vso državno pomoč, da bodo z mehanizacijo dela na polju dvignili poljedeljsko proizvodnjo» s pobijanjem nalezljivih bolezni pri živini pa zvišali tudi število živine v državi in ji tako zagotovili še večji dotok potrebnih deviz.	Ing. T. M.