SLOVENSKI CIST Izhaja vsak ponedeljek zjufraf Vrednišivo: Kopitar/eva ul. šl. 6/111 Telefon šl. 3487. In ler urban 3487 Rokopisi se ne vračajo 11 »i- 4I-1 DJn» mesečno, če se sprejema lisi v upravi, naroč- i "o dom ln po «ošll dostavljen lisi S Din. Celoletna naroč-nina SO Vin, polletna 25 D n, četrtletna 13 Din. lnseratl po dogovoru Lprava: Kopitarjeva ulica St. O/JJ Poštni ček. račun, C/ul»lfnna 13.179 lelejon štev. 23-49 Heimtvehrovski puč v Avstriji Ueimtvehrovci so v pretekli noei nenadoma zasedli Dr. Plriemer izdal proglas, s katerim odstavijo Vlada obvladuje položaj razna okrajna glavarstva vlado - Krvavi spopadi Dunaj, 13. sept. tg. Preteklo noč je vrhovni voditelj Heimwehra dr. Pfrienier s štabom heimwehrovskih poveljnikov dospel v Mtirzzuschlag pod Semeringoin na štajerski strani in s četo heimwehrovcev zasedel okrajno glavarstvo. Istočasno so dobili vsi heini-wehrovci povelje, da se oboroženi zberejo v onih krajih, kakor jih določa heimwehrovski mobilizacijski načrt. S tem je že dolgo napovedani, pa vedno odlagani heimvvehrovski puč izbruhnil naenkrat v Avstriji. Dr. Pfrie-mer je izdal na avstrijski narod proglas, v katerem odstavlja »staro vladoc, t j. vlado dr. " oscha, in se sam postavlja za voditelja ve, odvezuje vojsko, orožništvo in policijo vse državne uradnike službene prisego stari vladi, obenem pa jih zaprisega zase. Dr. Pfriemer poživlja prebivalstvo, naj mirno opravlja svoje posle in naj povsod skrbi za gospodarski red v državi. Vse bistvene določbe ustave označuje za odpravljene. V prvih jutranjih urah so oddelki Heim-wehra zasedli okrajna glavarstva v Brucku ob Muri, Leobnu, Kapfenbergu in še nekaterih drugih krajih severne štajerske, tako da se je zdelo, da je puč omejen na gornještajer-ske industrijske kraje. Dr. Bureschova vlada se je takoj sestala na Dunaju in poslala nekoliko bataljonov pehote iz Celovca in z Dunaja v gornieštajerske kraje, da ojačijo tamkajšnje posadke. Kakor se poroča, so nekateri manjši orožniški oddelki prestopili k dr. Pfriemerju. Heim-a-ehrovci so na glavnih trgih gornještajerskih mest postavili strojne puške. Ko je dospelo vojaštvo, so močnejši orožniški oddelki takrat fe osvobodili okrajna glavarstva, osvobodili okrajnega glavarja v Kirebendorfu, namesto n'ega pa zaprli dva heinrvvehrovska voditelja. Pri tem se heimvvehrovci niso upirali, samo t Kapfenbergu so heimvvehrovci s trojnicami obstreljevali delavski dnin. ubili enega moža Srhutzbunda. 3 pa ranili. Ko je nastopilo orož-lištvo, je bilo v Kapfenbergu ranjenih tudi »edem heimvvehrovcev. Popoldne je dospela na Dunaj vest, da so ehrovsLomu vrhovnemu poveljniku dr. Piriemerju, vrhovnemu voditelju štaVa ing. Rauterju ter vojaškemu komandantu grofu Lamhergu. V trenutku ni znano, kie se nahaja dr. Prifmer. Iz Linza se poroča, da je bivši poveljnik Hcimhehra knez Starhemberg izjavil, da drži z vlado. Iz Innsbrucka se pa poroča, da je tudi Starhembergov prednik dr. Steidler podal lojalno izjavo in obsodil dr. Pfriemerjevo postopanje. Kaj prav za prav namerava dr. Pfriemer s svojim pučem, trenutno še ni znano. Domneva pa se, da je hotel poseči v priprave za volitev zveznega predsednika in postaviti diktaturo, še preden bi se stranke med seboj zedinile o načinu volitve zveznega predsednika. Med krščanskimi socialci, Velenemci in Landbundom so se namreč vršila ponovna pogajanja v to svrho, da bi se vršila volitev zveznega predsednika potom glasovanja v narodnem svetu in zveznem svetu, ne pa potom ljudskega glasovanja, kakor je to določila heimvvehrovska vlada Vaugoin-Seipel-Starhemberg, in sicer zato, da se v sedanjih gospodarskih slabih časih prihranijo notranji politični boji in stroški 4 milijonov šilingov, kolikor bi stalo ljudsko glasovanje. Socailni demokratje so izjavili, da so pripravljeni, da se volitev predsednika vrši zopet v narodnem svetu, pod pogojem, da se zopet izpremeni določba ustave, po kateri naj se oblast zveznega predsednika zopet zmanjša na prejšnjo mero, preden je to oblast predsednika zvišala Vaugoinova vlada. To povišano oblast zveznega predsednika so povzročili heimvvehrovci zato, da bi jo po uspelem puču sami izrabljali za svojo diktaturo. Ker pa je puč, kakor je z veliko gotovostjo pričakovati, kiave.ro propadel, in se ga velik del avstrijskih dežel sploh ni udeležil, pomeni ta akcija dr. Plrie-merja poslednji konec heimvvehrovskega gibanja. Dunaj, 13. sept. tg. Ob šestih zvečer sc jc ugotovilo, da doslej med vojaštvom in heimvvehrovci ni prišlo do velikih in resnih spopadov. Tudi pozno zvečer ni bilo nobenih vesti o kakih resnih spopadih Kakor se poroča iz Lirucka, vlada tam že popolni mir Ravno tako se doznava uradno, da je v vsej Zg. Avstriji mir Popoldne se je poročalo v vladnem komunikeju. da so se tudi na Srdzburškem v nekaterih krajih uprli heimvvehrovci. Tn poročilo pa je bilo pomotno ker na Salzburškem niso ugotovili nobenih heimv/ehrovskih poskusov, ravno tako tudi ne na Nižjem Avstrijskem in Tirolskem, kjer obsojajo postopanje štaferskih heimvvehrovcev. Vlada izrecno zagotavlja, da bo v par urah ves puč polnoma zatrt. Carcc za svobodo Indire v Londonu London, 13. sept. s. O bivanju Gandija, ki je dospel v soboto v London, v Marseilkju se je zvedelo sledeče: Gandija so sprejeli v Marseilleju dijaki, ki so ga peljali v dijaški dom. Ker je marseljski tlak mrzel, je Gandi, ki se je izkrcal bos, obul sandale. V dijaškem domu je, sedeč na tleh, dijake nagovoril, da je on sam večen študent. Izjavil je, da gre h konferenci okrogle mize popolnoma svobodnih rok in da bo zahteval neodvisnost Indije, kakor je bila sklenjena leta 1923 na konferenci v Delhiju. Indija hoče svobodo, toda ne v imenu kašnega egoizma, ter jo hoče doseči brez nasilja. V tem trenutku potrebujemo sim-atije vsega sveta. Zato se vam toplo zahva-jujem za vaš prisrčen sprejem. Dijaki so nato izročili Gandiju krasen šopek rož. Ker Gandi v Evropi ne bo jedel evropskih jedi, se je nato podal v indijsko restavracijo. o se je popoldne na kolodvoru poslavljal od velike množice, da vstopi v modri luksuzni ekspres za London, je bil zelo utrujen. Bil je ogrnjen zgolj v širok volneni šal. Preden je vstopil v vlak, so ga cariniki vprašali, če ima kaj za ocariniti. Odgovoril je: »Jaz sem siromak. Vse moje premoženje obstoja v t«j obleki, nekoliko krožnikih, vrču za kozje mleko, 6 predpasnikih, stkanih doma, in eni brisači.« Ko ga je inšpektor vprašal, ali ima s seboj alkohol, tobak, sladkor ali strelno orožje, je odgovoril: »Ne, nisem nikoli ne kadil, ne pil. Ker se borim proti nasilju, tudi nisem nikoli nosil nobenega orožja.« Nato je inšpektor preiskal prtljago Gandijeve učenke miss Slade, hčerke umrlega angleškega admirala Slade, ki se je popolnoma poindila. »Vi ste miss Slade, kaj ne?« jo je vprašal inšpektor. »Ne! Miss Slade je umrla pred šestimi leti. Jaz sem Mira Ben, učenka mahatme Gandija.« — »Ali ste angleška podanica?« — »Ne! Jaz nisem podanica nikogar, razun mahatme Gandija, ki ga imam za očeta.« — Inšpektor je propustil žensko, oblečeno v belo obleko s popolnoma obrito glavo in sandalama na nogah. Ko je Gandi prispel v London na parniku v pristanišču Folkestone, se je podal na krov minister za Indijo, ki je Gandija pozdravil v imenu vlade. Kakor hitro je mahatma stopil na kopna tla, je sporočil časnikarjem sledeče sporočilo, namenjeno vsem naroaom zemlje: »Ce se bo Indiji posrečili doseči svobodo izključno s pomočjo resnice in nenasilja. sera f prepričan, da bo to dejstvo na svetovni mir uplivalo bolj, nego katerokoli drugo.« Gandi se je nato udeležil sprejema, ki je bil prirejen njemu na čast od anglo-indskega kluba. Potem se je podal v ljudsko predmestje Poplan, kjer bo stanoval v hiši miss Lester v najvišjem nastropju Miss Lester, ki je pri-stašinja Gandijevih idej, ima v Poplanu gostišče za revne ljudi. Gandi in njegova dva tajnika, med njima njegov sin, bodo stanovali v treh sobicah. Miss Slade bo pa imela sobo v oddelku za ženske. Vse sobe so skrajno preprosto opremljene. Na ploski strehi bo Gandi lahko spal, ako mu bo vreme dovoljevalo. Gandi bo zapustil preprosto gostišče samo enkrat, da bo bival pri nekem bogatem indijskem trgovcu, ki mu je dal na razpolago svojo razkošno vilo. Kmetijska šota na Grmu Ljubljana, 12. sept. A A. Banovinska kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu objavlja dodatno k svojemu razpisu šolskega leta, da znaša po odredbi kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 22. avgusta 1931, III-No. 10G50-1 oskrbnina v šolskem letu 1931-32 za plačujoče učence mesečno 400 Din. Nekaj mest je brezplačnih ozir. za polovico plačila in se bodo oddala pridnim sinovom manj premožnih in revnejših posestnikov in pa drugim ubožnim učencem. 41 Družba JURIJA Duna,ska cesta št. 46 Telefon: 2820 Premog Drva Koks * • ........ / --. .. > . " ' ; nt* j > Mlada nemška športna letalka Ela Beinhorn namerava v kratkem poleteti iz Berlina na Kitajsko. Na sliki vidimo drzno letalko pred njenim letalo"- Itadrnski dri. predsednik dr. .loief Frsnr Wine mami je te dni umrl, star 65 let. Pokojnik je bil odličen in zelo delaven član nemškega centruma Bil je tudi dvakrat nemški državni poslanec. Mesto Belize porušeno . London, 13. sept. s. Ciklon, ki je divjal v angleškem Hondurasu v srednji Ameriki, je samo v glavnem mestu Belize zahteval 700 mrtvih. Skoda jc tem večja, ker jc obenem s ciklonom ogromen val preplavil obal in odnesel velik del hiš. Radio postaja iz Belize sporoča, da jc 80",; vseh hiš glavnega mesta porušenih. * Spočetka so bile porušene tudi radio-telegrafične antene, dokler se ni zveza zopet za silo vpostavila. Zaenkrat je radio ed ina zveza porušenega mesta s svetom. Ko-lonijalni urad v Londonu ceni škodo na 6 milijonov dolarjev. Med drugim je bilo ubitih šest patrov jezuitov, en skolastik in en brat. London, 13. sept. tg. Po zadnjih vesteh i/ angleškega Hondurasa jo bilo pri silnem n-kanu v glavnem mestu angleške kolonije Belize ubitih 700 osob, razen tega pa je bilo ve15 tsoč oseb ranjenih. Da prepreči ropanje, je guverner proglasil obsedno stanje. Porušeno so vse cerkve, vladna poslopja pa k srei-' ni. o preveč poškodovana. Vlada je poslala na pomoč zdravnike, zdravila, obleko, žive/, itd Skoda se ceni na več kot 400.000 funtov. Odmev Curtiusovega govora Berlin, 13. sept. j. Včerajšnji govor nemškega zunanjega ministra dr. Curliusa v Ženevi je v tukajšnjih listih zbudil živahne komentarje. Časopisje piše o Curtiusovem govoru v glavnem v zvezi z obiskom francoskih ministrov v Berlinu, ki je, kakor znano, že per-fekten. »Vossische Zcitung polaga veliko važnost na dejstvo, da se je oboje, namreč Curtiusov govor in povabilo, ki ga je izročil nemški ambasador v Parizu Lavalu in Briandu, zgodilo isti dan. Notranji odnos teh dveh važnih dogodkov da je nerazumljiv. Curtius je v Ženevi govoril kot tolmač čuvstev vsega nemškega naroda. Organ centruma »Germania-< meni, da bi se nemški zunanji minister moral omejiti le na to, da bi pokazal na predstoječi obisk francoskih ministrov v Berlinu, ne pa da je razprejal misli vsebinsko praznega Briandovega govora. Od vstopa Nemčije v Zvezo narodov se o izgledih nemško-francoskega zbližanja še nikdar ni govorilo toliko jasno, kakor zdaj v Ženevi. Želeti bi bilo le, da ne ostane samo pri lepih govorih, ampak naj se začne s pripravami. Desničarski »Lokalanzeiger« piše, da se v jeseni leta 1931. s tako vrlostjo, vernostjo in in s tako dovzetnostjo za resnico ne dela nobena politika. Sovjeti uvajajo kapitalistične metode Moskva, 13. sept. s. Na konferenci sovjetskih bančuih uradnikov i z vse države, ki so se zbrali, da se posvetujejo o načrtih sovjetske vlade glede novega načina financiranja industrije in trgovine, je zastopnik vlade Samnakrofil imel govor, v katerem je izjavil: »Vlada je sklenila, dati vzpodbudo inirijativi tako posameznih oseb kakor zadružnih organizacij, s tem da bo odstopila od pretirane centralizacije in podjetjem dovolila del dobička, pridobljenega po lastni delavnosti. Dosedaj so vsi dobički bili izključna last države. Po novem sistemu pa bo vsaka industrija lahko obdržala zase velik del svojih dobičkov, katere bi vporabila tako za stvarna dela kakor boljše plače svojim nameščencem. Podjetja bodo dobivala tako dolgoročna kakor kratkoročna posojila od lokalnih bank na strogo trgovski podlagi, vračali pa se bodo morala z največjo točnostjo.« Vlada je v zadnjih tednih storila vse mogoče, dn da vzpodbudo privatni delavnosti in je razen velikih nagrad razdelila tudi naravnost ogromno Število redov. Strašen atentat na ekspresni vlak Komunisti potožili bombo pod vijaduht - 6 vagonov zletelo v zrak in se nato zrušilo v globino - Doslej našli 22 mrtvih Budimpešta, 13. sept. ž. Danes zjutraj ki je ves izmučen in preplašen pribežal do okrog 2 je krenil z budimpeštanskega kolodvora ekspresni vlak in pri Biatorbagya, 40 kilometrov od Budimpešte, zletel v prepad. Takoj so bili poslani 4 pomožni vlaki, s pomožnim personalom, zdravniki z bolničarji in zdravili. Šele pozneje so sc zvedele podrobnosti. Tamkaj so komunisti položili v laguno viadukta bombo, ki jc eksplodirala pri prehodtt vlaka čez viadukt, ki pelje nad 100 metrov visokim prepadom. Da je to delo komunisličniii atentatorjev, je bilo takoj razvidno po listku, ki so ga zločinci pustili v bližini eksplozije, ua katerem je stalo zapisano: *Če nam kapitalistični sistem ne da dela, si ga napravimo sami!« Do 10. ure zjutraj so našli 10 trupel ter S težko ranjenih oseb. Od vlaka, ki je imel 12 voz, jih je šest padlo v globino, in siccr štirje potniški in dva poštna vagona. Orožni-štvo in policija sta prišla prva na inesto, da rešujeta. Pri reševalnih delih pomaga vse ljudstvo onega kraja, vendar pa dela zelo počasi napredujejo, ker je teren zelo strm. Daleč g ».i od proge in do proge same se čuje stok težko ranjenih, ki prosijo pomoči. Iz Budimpešte jc poslana posebna skupina političnih detektivov, da kolikor mogoče preiščejo mesto, kjer se je izvršil atentat in da po možnosti ugotove zločince. Do U je bilo najdenih 22 trupel. Točno število mrtvih se še ne ve. Naknadno se jc ugotovilo, da je bil atentat izvršen na viaduktu v trenutku, ko pelje ekspresni vlak točno ob 35. minuti zjutraj, lo je vlak, ki odide ob 11.30 ,:: Budimpešte z vzhodnega kr.lodvora. V vlaku so se nahajali potniki iz Turčije, zlasti i z Carigrada, Belgije, Madjarske, ki 60 potovali v Ostende, London itd. Bilo jc točno ob določenem času, ko je na progi pasiral Orijcnt-ekspres omenjeni viadukt. V 12 vagonih je bilo vsega 120 potnikov, ki so spali. Lokomotiva in poštni vagon ter pet spalnih vagonov je zletelo ob strahoviti eksploziji v zrak in se je nato zrušilo v globino. Od ostalih šest vagonov trije vise nad prepadom in Ic trije so ostali na progi. Sreča v nesreči jc še to. da je imel arlner-ški ekspresni vlak pri odhodu z Dunaja precejšnjo zamudo in da jc bil deset minut pred eksplozijo ustavljen. Uradnik, ki je zvedel za strašno nesrečo, je takoj ponmI.il na arlberški ekspresni vlak in ga šc v zaJnjem trenutku pravočasno ustavil. Dokezalo se jc, da je bil tudi drugi viadukt ni isti način podminiran in le par ininut jc bilo razlike, da ni zletel tudi drugi ekspresni vlak v zrak. Prvi jo opazil nesrečo neki stražnik, ki se je nahajal kilometer daleč od viadukta in postaje ter sporočil vest o nesreči službujočemu prometnemu uradniku. Ta uradnik je takoj skočil k telefonu, ustavil aarlberški vlak še ravno v trenutku, ko je hotel oditi, in obvestil o atentatu tudi svoje predstojuišlvo v Budimpešti. Ko so ua vzhodni postaji zvedeli za strahovito eksplozijo, so bili potniki zelo vznemirjeni, ker aarlberški ekspresni vlak ni bil pravilno uajavljeu s postaje za viaduktom. Na lice mesta je bilo poslano orožništvo, policija in vojaštvo, ki so se pripeljali v uvlomo-bilih ter napravili \elik kordou okrog mosta uesreče. Vsi ostali pa so hiteli reševati iu pomagati umirajočim. Prvo, kar so našli, je bil kovček v nekem grmu, iu ko so ga z veliko opreznostjo odprli, so našli v njem listek z napisom: Atentate bomo ponavljali vsak mesec. Vsi mi j vedo, da imamo motne zaveznike in (Ic. se naši ljudje nahajajo vsak na ,tvojem mestu. Spoznali boste našo moč. če se nam nc du dela, bomo na ta način delali dalje.* Ugotovili so, da jo ta atentat delo komunistov in da je bil izvršen na isti način, kakor je bil izv ršen atentat pri Jiitteutorgu ua brzovlak Basel-Berlin. Zlasti se je to videlo ua mini, ki je bila postavljena nu dveh viaduktih. Bomba je bila postavljena pod viadukt, električni \od pa je bil spojen z baterijo, tako da so se prekinjene žice sestajale pri tračnicah in da je lokomotiva s kolesi ob priliki prehoda satna napravila kontakt. Ce bi aarlberški vlak -.Val drugi viadukt, bi zletel istotako v zrak, kakor jc prvi. V bombi so našli podrug kilogram ekrazita. Moč eksplozije je bila tako velika, da je lokomotivo in pet vagonov vzdignilo nekaj metrov v zrak, nakar sc je vse skupaj zrušilo s strahovitim treskom v 60 metrov globok prepad- Lokomotiva se jc pri padcu zarila tri metre globoko v zemljo, vagoni pn, ki so padali edeu na drugega, so postali ena sama razvalina s stokajočimi žrtvami. Bombo so z d- -gega vagona pazljivo odstranili, predvsrn pazljivo demontirali električne žice in izrc . vse skupaj vojaškim oblastem. Tri kilometre » okolici eksplozije so vse ulice pokrite s kosi razbitih vagonov, medtem ko so koščki tračnic posuli ves kraj nekaj kilometrov naokoli po grmovih in cestah. Prizor jc strašen. Vsak hip najdejo reše-valci kako odtrgano roko ali nogo, za katere ne vedo, kam spadajo, ker niso še našli vseh trupel. Po teh potrganih udih sc računa, da je Število žrtev 22. Do sedaj so mogli identificirati šele dve osebi, in sicer belgijskega inže-nerja Jeana Leopolda Renarda iz Beaumoiita ter advokata dr, Hercoga Jakuboviča z Dun ja. V carigrajskem spalnem vagonu so našli truplo mlade dame v črni pižami, ki pripada elegantnemu svetu, sodeč po njenih stvareh iu garderobi. Na čudovit način se je rešil posestnik baron Palfy Daun. On bi moral kmalu izstopiti z vlaka, radi česar je stal na hodniku pri vratih, da bi takoj skočil ven, čim bi prišla njegova postaja. Ko je prispel vlak do viadukta, je Palfy zaslišal strahovit pok eksplozije in ker je bil za časa vojne letalec, jc dobro vedel, kakšen učinek bo imela bomba, radi česar sc jc brez pomišljanja pognal skozi vrata. Vlak jc vozil z brzino 30 kilometrov ter se mu radi tega ni nič zgodilo. V*o uoč dan traja grozničava preiskava orožništva in policije. Aretirani sta bili dve, v tem kraju neznani osebi, vendar pa izgleda, da nista v zvezi z atentatom. Vlak iz Arlber-ga je moral čakati 12 ur in je prišel s pol-dnevno zamudo v Budimpešto. Od 22 trupel so identificirali do 3 popoldne 12 ljudi. Razen navedenih so med žrtvami nahaja tudi žena omenjenega belgijskega inžonjerja, ostalih 0 pa je madjarske narodnosti. in sicer strojevodja, dva železniška uradnika. dva železniška delavca, en poštni uradnik. eu meščan z ženo in en trgovec. Odkopava njo bo trajalo najmanj 48 ur. Oblasti upajo, dn bodo jutri lahko objavile imena vseh mrtvih. Uprava železnice je takoj zahtevala stro-go -vilo vseli objektov s strani orožništva. Nje- -ahtevi jo bilo takoj ugodeno, zastražili so proge. Budimpeštanski časopisi so poročali o nesreči popoldne s posebnimi izdajami. Budimpešta. 18. sept. tg. Kakor je policija ugotovila, so imeli atentatorji za izvršitev svnjegu načrtu dve uri času. Zadnji vlak je peljal čez viadukt ob 22.04, ekspresni vlak pa je imel priti ob 24.05. Iz raznih podatkov se domneva, da morajo biti atentatorji v železni-ilirskih stvareh zelo dobro poučeni. Policija dobiva mnogo podatkov o osebi storilca. Najvažnejše podatke je dala neka budimpešlan-ska predmestna trafikantinja, ki je navedla, da je v soboto popoldne, dvanajst ur pred atentatom prišla k njej mlada tovarniška delavka in zahtevala časopis, v katerem je opt-.-an atentat. Trafikantinja je pogledala v vseh listih, pa nikjer ni bilo poročil o atentatu. Delavko je oprala natančno in policija upa. du bo prišla tej delavki ua sled. Dr. Kumanudi o gospodarski krizi Beograd, 13. septembra. Na 9. kongresu gospodarskih zbornic, ki sc je danes vršil, je imel minister za trgovino in industrijo dr. ko-5ta Kumanudi la-le govor: »V imenu kraljevske vlade pozdravljam deveti redni letni kongres gospodarskih zbornic in važnih gospodarskih organizacij Jugoslavije, želeč mu ob otvoritvi zasedanja čim več stvarnih uspehov in koristnih rezultatov. Vaš dnevni red kaže, da ste prav presodili jedro in pomen onih velikih gospodarskih vprašanj, ki stoje danes v središču interesa vseh vlad v vseh državah, in za čigar rešitev moramo tudi mi doprinesti vse svoje sile. To so vprašanja, gospoda, lake narave, da jim bomo mogli samo z združenimi in organiziranimi silami najti rešitev. Zato ta vprašanja presegajo okvir posameznih držav, da sc je cclo Društvo narodov smatralo poklicano, da kot organizacija večine držav vzame v pretres tudi te probleme. Zato mislim, da bi bilo najpravilnejc, da sc prouče kolektivno in organizirano. Pri tem smatram za zelo potrebno izjaviti, da lahko računate na polno razumevanje in aktivno pomoč vseh pristojnih krogov. Gospodarstvo vsega sveta se nahaja v zelo nevarni krizi, ki na žalost še ne kaže znakov okrevanja trajnega značaja. Ta kriza se je najprej pokazala v poljedelstvu, nato je objela industrijo in danes se je razširila tudi v finance. Znano vam je tudi to, da je prva teh oblik označena z nerentabilnostjo agrarnih pridelkov, in to jc naša specialna kriza. Druga je karakterizirana z brezposelnostjo — ta se opaža v industrijskih državah. In naposled finančna kriza, ki se je pred vsem pojavila kot kriza kredita in nato kot pomanjkanje denarja. Rešitev vseh teh tako rekoč nepremagljivih problemov otežuje še okolnost, da ni nihče nasproti njej zavzel določenega stališča. V sejanji obliki in resnosti ta kriza v zgodovini ni znana in zato se občuti nedostajanje izkustva pri politikih in gospodarskih strokovnjakih. Odtod tudi splošni pojav dezorganizacije gospodarske politike v vseh državah, ki je otež-kočena vrhu tega še z uvedbo novih nepro-učenih in nepreizkušenih metod. Pred vojno je reševanje takih vprašanj spadalo izključno v domeno državne trgovinske politike. Danes je vse to prešlo na mednarodni teren. V zadnjem času se je pokazalo, da sc več držav koordinira za vzajemno izvajanje tako mednarodne kakor ludi avtonomne politike, Ta.k je v kratkih obrisih današnji splošni gospodarski položaj. Ta položaj pod silo razmer reflektira tudi v naši gospodarski politiki. Drugače tudi biti ne more, saj je danes bolj kot kdaj prej znano, da obstoji v svetovnem gospodarstvu tesno mednarodno sodelovanje in solidarnost. Nobeli državi ne more biti prizanešeno od udarcev, iti zadenejo drugo državo, tika, ki stoji danes kakor vse druge države pred velikimi težkočami, ki domala absorbirajo vso zunanjo politično aktivnost? Napori naše trgovinske politike so bili v glavnem usmerjeni v rešitev ali vsaj omiljenjc obstoječe agrarne krize, ki pomeni nerentabil-nost poljskih pridelkov. Problem jc v tem, da nc gre toliko za iskanje trgov za naše poljske pridelke, kolikor za boljše in rentabilnejše cene, nego so takozvane svetovne ccnc. Namen je takorekoč nedosegljiv, zakaj kdo bo spričo velike cenenosti ccralij v prekmurskih državah hotel plačevati znatno dražje pridelke evropskih agrarnih držav. Pa vendar jc ta politika pokazala in naj pokaže vsaj cn relativen uspeh, ki bi se dosegel po zaslugi prej omenjene solidarnosti na gospodarskem polju med posameznimi državami. Ta solidarnost poskuša v zadnjem času priti do izraza v tako-zvani preferenčni politiki, to jc v zahtevi evropskih agrarnih držav, da sc njihovemu izvozu poljskih pridelkov dovoli poseben popust, ki ga na podlagi največjega popusta nc morejo dobiti druge države. Pri aosegi tega smotra jc naša država d-Aila v treh smereh. Prvič v okvirju posebnega ag;ornega bloka, to jc skupine prizadetih evropskih poljedelskih držav, ki jc imela ugotoviti splošne linije in načela metode dela za dosego zadanih nalog. S svojo pametno in umerjeno akcijo jc blok kmalu postal resen faktor v mednarodnem reševanju agrarnih problemov. Drugič smo kot član omenjenega bloka delali v Društvu narodov, da se pred najvišjim forumom za reševanje vprašanj v tem pravcu doseže priznanje sankcij za politiko preferencijala kar je zdaj že doseženo. Razen tega je naša država doprinesla velike žrtve, da je v tem hudem letu ohranila kolikor toliko cenc tavno pšenici, da prepreči progresivno osiromašenjc krnela, tega najpomembnejšega našega faktorja. Težko je predvideti, kdaj bo sedanje kritično gospodarsko stanje prestalo iu ali tn stanje pomeni začetek novih gospodarskih od-nošajev ua svetu. Vsekako moramo biti pripravljeni, da svoje narodno gospodarstvo prilagodimo potrebam in okolnostim tiste izmenjave blaga, ki bo dala možnost za dosego maksima koristi. Mislim, da se da to doseči samo pod pogojem, da se bolj približamo ravnotežju med posameznim panogami narodne delavnosti, in to pomeni, da mora biti »istem tak, da enako vpošteva poljedelski in industrijski razvoj. Ne smemo pozabiti, gospoda, da je naš izvoz sirovin in polfabrikatov večji od izvoza poljedelskih izdelkov, da pa po drugI strani poljedelstvo in živinoreja danes ne dasta več ko 87.5% naših celokupnih dohodkov. Zato mislim, da se moramo že zdaj pripraviti na to, da bomo predvsem domača tržigea zalagali z živežem, sirovinami in polfabrikati. 2e iz teh opažanj moremo napraviti sklep, da svet. ali nrav za prav vsa zemeljska krogla preživlja letos krizo iu take krče, da sla ogrožena blagostanje iu napredek vsega človeštva. Ne smemo se prepuščati iluziji, da bodo vse te stiske, ki nas danes nadlegujejo, naglo in z lahkoto minile in da se bomo kmalu zagledali spel v izobilju. Troba jo potrpežljivo delati v vseh smereh gospodarskega življenja iu v vseh državah, da se bomo s pomočjo mednarodnega sodelovanja postavili na nove temelje v gospodarskem proizvajanju. A vendar se ne smemo, čeprav perspektive niso sijajne, vdajati pesimizmu. Zlasti naša država, ob katero udarjajo valovi depresije, še ni prizadeta v svojem bistvu. Naša država ima toliko življenjskih sil, loliko sveže euergije, toliko še ueizčrpanib virov bogastva, da sme mirno in z zaupanjem gledati v svojo gospodarsko bodočuost. Kot zastopniki vseh panog uašega narod-uega gospodarstva je vaše sodelovauje, gospodje, neobhodno potrebno i državi i narodu, iu vaš deveti kougres naj pokaže vsem zdrava in prava pota, po katerih naj pojde v gospodarsko življenje v splošno korist. Plazovi povzročili železniško nesrečo Sarajevo, 13. sept. ž. Včeraj ponoči so divjale v raznih krajih Bosne in Hercegovine velike nevihte, ki so povzročile razne nesreče ter Protestni shodi hršč. delavstva Zadnji čas jc opažati stalno tendenco podjetniških krogov, da se delavske plače reducirajo. Delavstvo danes trpi že vsled brezposelnosti, ki zelo upliva na mezde. Poleg tega v mnogih slučajih delodajalci raje zaposlujejo žensko osobje, ker jc ženska delovna moč cenejša kot moška. V nekaterih strokah jc zaposlitev zelo nestalna: Dela sc po 3 dni v tednu. Te razmere uplivajo umevno zelo de-primirajoče na delavstvo, ki živi od dnevnega zaslužka. Zato je povzročila najnovejša ataka delodajalcev na delavske plače še večjo ne-sigurnost, obenem pa nevoljo: Nizke plače jc nemogoče zniževati! Centrala krščanskih delavskih strokovnih organizacij, Jugoslovanska strokovna zveza, se je zato odločila, da opozori vso našo javnost na krivice, ki se gode delavstvu, obenem pa strne delavske vrste v obrambo in odpor proti redukcijam plač in poslabšanju delavskega položaja. Sklicala jc na več krajih javne delavske protestne shode. V nedeljo, 13. septembra so se vršili shodi v štirih krajih. Povsod so poleg govornikov iz Ljubljane poročali tudi domači referentje o krajevnem položaju in razmerah. Govorniki so povsod naglašali, da je reduciranje plač nemogoče, ker so žc dosedanje mezde prenizke. Vse žrtve se valijo na delavstvo samo, dočim prenašajo pridobitni krogi najmanjša bremena. Naglašali so tudi, da gospodarska kriza ni le naša zadeva, ampak trpe pod njo delavci vseh držav. Trajno zboljšanje stavi delavstvo le na oni čas, ko se bo preuredilo današnje liberalno gospodarstvo v gospodarstvo, ki bo urejevano na krščanskih principih in z ozirom na interese najširših slojev človeštva. V Celju jc govoril tov. Marinček Anton, v Laškem Langus Jože, v Guštanju Rozman Jože, v Vevčah pa poleg predsednika krajevne organizaoije Valant Milan. Vevški shod je bil vkljub delni zaposlitvi delavstva prav dobro obiskan. Po referatih govornikov jc sprejel sledečo resolucijo: Papirniško delavstvo, zbrano na shodu Jugoslovanske strokovne zveze v nedeljo, 13. sept. 1931. v Vevčah, povdarja, da je v času velike brezposelnosti in le delne zaposlitve delavstvo odločno proti redukciji plač in se v tem oziru pridružuje protestu ostalega delavstva. Za omejitev brezposelnosti smatra za nujno reguliranje delovnega časa in njegovo zmanjšanje, toda pod pogojem, da se ne zmanjša delavska tedenska plača, ki mora ostati vsaj na dosedanji višini. Smatramo za potrebno soodločevanjc obratnih zaupnikov pri upravi podjetij in njihovo kontrolo nad gospodarstvom podjetij. — Država naj skrbi za strogo izvajanje socialno politične zakonodaje. Obcn em delavstvo želi, da ščiti država domačo industrijo pred tujo konkurcnco, ker pomaga s tem indirektno delavstvu. Nabave v«H" predmetov naj vrše država, samoupravni or-. gani ter privatniki le pri tuzemskib tvrdkah.« Protestni shodi so priča budnosti delavstva in njegove strokovne organizacije. Naj bi se tudi javnost zavedla slabega delavskega položaja in podprla delavstvo pri njegovih težnjah in boju, delodajalci pa naj vzamejo na znanje delavske proteste. zasto pželezniškega prometa. Potniški vlak, ki jc peljal včeraj popoldne ob 2 iz Sarajeva v Srbijo, je naletel ob 16.25 na velikanski plaz zemlje med postajama Jašič in Ustripračo, Ker so' bile tračnice mokre, strojevodja ni mogel ustavili vlaka, radi česar jc stroj, ko je udaril ob oviro, skočil s tira. Vso noč so delali delavci, da odstranijo zapreke in upostavijo zopet promet. Štirinajst minut po polnoči se je utrgal oblak pri 80. kilometru na progi Jajce—Vla-šva in se je tudi tamkaj vsul na progo plaz, obsegajoč 80 kub. metrov peska in zemlje. I ud tukaj se je vlak zaletel v zapreko ter sta se lokomotiva in en vagon prevrnila. Šele ob 4 zjutraj jc bil zopet upostavljen promet. V 52. minuti po polnoči je. udarila strela v železniško čuvajnico ua postaji Roljevo, kjer je zadela Aleksandra Jovaševiča, ki je ob istem času ravno telefoniral. Jovaševič. je težko ranjen ter so ga z istim vlakom prepeljali v sarajevsko bolnišnico. Na srečo drugih žrtev ni bilo. Ko se je bližala kolera ... Spomini ob stoletnici Poleti 1831, torej pred sto leti, so bile oči Zapadne Evrope in posebno Nemčije z grozo vprte proti vzhodu, odkoder se jc zanesljivo približevala grda pošast: azijatska kolera. Počasi, toda zanesljivo se jc bližala kakor grozeča nevihta, ki jo najprej naznani na nebu majhen oblaček. Leta 1817. so angleški zdravniki zabeležili prve pojave le neznane bolezni, v kateri so mnogi videli povratek kuge, 1818 se je pojavila v Bombavu in kmalu zatem v Madrasu, 1819 je dosegla CeyJon in se jo od tam razširila po Vzhodni Aziji in po otokih v Indijskem oceanu. Leta 1821. je v Muškatu žc tako močno razsajala, da ljudje niso mogli več pokopavati mrtvecev in so jih metali v morje. Leta 1823. je dosegla že Sirijo in prvič zagrozila Evropi. Kmalu pa je v Siriji izginila in sc splazila čez Kavkaške dežele v Rusijo, kjer jc v kratkem času pomorila 335.000 oseb. Evropo je zajela panika, V Petrogradu so izbruhnili nemiri, ker je ljudstvo dolžilo tuje zdravnike, da so hoteli zastrupiti rusko prebivalstvo. Isto se je zgodilo tudi na Madjarskem, kjer je ljudstvo sumilo plemiče, da so zastrupili vodo. Tudi v Nemčiji so se začeli nemiri. V Kfinigs-bergu bi razjarjena množica kmalu ubila znanega politika Eduarda Simsona, ki je hotel miriti. Slični izgredi so se vršili tudi v Parizu in drugih večjih mestih Evrope, V zgodnjem poletju leta 1831. je pošast predrla kordon, s katerim so hoteli zavarovati PmvtO! najprej se je pojavila v Gdanskern, nato v Pillau, v Konigsbergu in v avgustu je naskočila Berlin. Nenaden naskok pošasti je povsem zmedel prebivalstvo. Ljudstvo je začelo umirati v množicah, zdravniki pa so bili proti zavratni bolezni povsem brez moči. Vse, kar jc moglo, jc zbežalo iz mest na deželo. V mestih, kjer jc razsajala pošast, je vladalo res pravcato vojno stanje. Hiše, v katerih se je pojavila, so povsem odrezali od ostalega sveta, Hrano in zdravila, ki pa seveda niso nič pomagala, so jim dajali z drogovi. Zdravniki in bolniški strežniki so hodili okrog po mestu od nog do glave zaviti v črno. Povsod, kjer so sc prikazali, so povzročili strah in paniko. Ker ni bilo znano sploh nobeno zdravilo, so začeli služiti razni podjetni obrtniki, ki so začeli po časopisih ponujali razna sredstva, kakor kolera-obvezc, kolera- nogavicc, kolera-žganje, kole-ra-čokolado itd, Knjigarnarji niso prodajali drugega kakor kolcra-Htcraturo. šele, ko je spričo naraščanja bolezni začela napredovati higijena in ko jc leta 1844. Koch odkril bacil kolere, so pošasti, ki v Indiji še vedno razsaja, proti koncu 19. stoletja za vedno zaprli pot v Evropo. Raztresen. Učenjak: -Kolikokrat sem ti že rekel, da me nikar ne moti, kadnr dejani.« — Gospa: -Saj s-em ti nameravala samo »Lahko noč* voščiti.'- — Učenjak: iSnj bi tn tudi l«hko jutri /jutrni storila« Šahovski turnir na Bledu 16. kolo Bled, 13, sept. Vidmar je napravil svoj dvanajsti remis io sicer z Maroczyjem. Maroczy je spravil svojega nasprotnika z otvoritvijo pred kraljem v zadrego. Vidmar sc je radi slabega poznanja teorije zopet spravil v igro s štirimi skakači, ki pa ni prinesla nobene interesantne borbe. Po menjavi večjih figur je avtomatično nastal remis. Astaloš se je zopet izkazal kot dober igralec io jc svoj uspeh proti Aljehinu iz pivc-ga turnusa danes ponovil. Igrala sta damski gambit, v katerem je Astaloš tako dobro odgovarjal, da Aljehin ni mogel dobiti nobene šan-se za zmago. Pozneje sc je igra poenostavila in Aljehin se je moral zadovoljiti z remijem. Sledil je tretji remis, in sicer v partiji Flohr : Pire. Flohr je prišel v boljšo pozicijo in dobil kmeta, Pire je nato žrtvoval še enega kmeta, nato pa s fino taktično kombinacijo prisilil nasprotnika ponavljati poteze. Čc Flohr lega ne bi bil storil, bi prišel v izgubljeno konosico. Flohr sc je seveda rajši odločil za remis. Interesantno partijo sta igrala Kashdan in Colle. Colle je v zelo zapleteni poziciji začel z akcijo na krilu, katero jc Kashdan izredno fino pariral z akcijo v centrumu. Colle je napravil na krilu napako, nakar je Kashdan prodrl v centrumu in dosegel dobljeno pozicijo. Colle se je držal ie par potez, nato pa je kapituliral. Presenetljivo trden odpor je nudil Stoltz Spielmannu v izredno nevarni poziciji. Spielmann je imel kmeta več, dobro zaseden cen-trum in še več terena za manevriranje. Toda Stoltz ni odnehal ampak potrpežljivo pariral Spielmannov napad. Spielmann ni nadaljeval dovolj precizno in končno celo dopustil, da je Stoltz prišel v napad. Z lepo kombinacijo je Stoltz nato presenetil Spiefmanna in dosegel boljšo pozicijo. Popoldne <>e je Spielmaun odločil, da zaigra na osvojitev Stoltzevc dame. To mu je tudi uspelo, toda Stoltz je obdržal za damo dva stolpa, katera sta zasedla drugo vrsto, kar je Spielmannovega kralja spravilo v tak položaj, da partije ni bilo mogoče več držati ter je Spielmann kmalu kapituliral. Kostič je prišel proti Tartakovverju v boljšo pozicijo, nato pa zaigral na dobitev kmeta, katerega jc sicer dobil, toda prišel pri tem v slab položaj. Tartakower je svojo pozicijo izkoristil in dobil kmeta nazaj, nakar je nastala končnica z različnima tekačema, ki bi morala biti remis. Toda dopldne je Tartakower napravil grobo napako in partijo izgubil. Partija Bogoljubov : Niemcovič je bila prekinjena, Niemcovič je prišel v težko pozicijo in izgubil kvaliteto, toda nato je nadaljeval zelo dobro in partija je bila prekinjena v poziciji, ki daje Niemcoviču šanse, da bo rešil saj pol točke. Stanje po XVI. kolu je sledeče: Aljehin 13(1). Kashdan 9 (2), Bogoljubov 8 (2), Niemcovič 8 (1), Vidmar 7 in pol (2), Spielmann 7 in pol (1), Flohr, Kostič, Stoltz 7 in pol. — Astaloš se je za svoji prekinjeni partiji z Bogo-ljubovom in Kashdanom sporazumel na remis ter ima sedaj obenem z Maroczyjem 7 točk. Sledijo Colle 6 in pol, Pire 5 in pol (1), Tarta-kovver 5 (2). Jutri se igra XVII. kolo, v katerem igrajo sledeči pari: Flohr.-Spieimann, Pirc:Bogol!ubov, Niemcovič:Kashdan, Colle:Maroczy, Vidmar: I Aljehin, AstalošiKostič, Tartakower:Stoltz. v Pekel k .Tanžekoviču, kjer se je ob zvokih godbe katoliške mladine razvila prijetna prireditev. Veliko je bilo razočaranje prijateljev ruotociklističnega športa, ker je bilo vodstvo motocikllsfi^ne dirke prisiljeno, da odpove napovedano dirko radi preveč razmočenega terena. Po Jugoslaviji Silno neurje nad Siskom. V soboto popoldne sc je v Sisku nenadoma stemnilo nebo, začel je pihati silen veter in kmalu je začelo liti kakor iz škafa. Utrgal se je oblak. V četrt ure so bile vse ulice pod vodo, ker so se zamašili kanali. Silen vihar je lomil napisne table in ruval drevesa. Škoda je velika. Velika afera v Kutnanovetn. Kumanovo razburja te dni velikanska afera, v katero so zapleteni ravnatelj banke Vukotič, bivši narodni poslanec Sekirarevič in še mnogi drugi ugledni trgovci, ki so goljufali z lažnimi kon-kurzi. Vsi so bili aretirani. Uvedena je obširna preiskava. Cigani so sc stepli v Mariolanu v bližini Vršca. Rezultat: 1 mrtev, dva težko ranjena. & V CIKOHHA NEDELJSKI ŠPORT Hud poraz Ilirije 8K Maribor : f»K Ilirija (i: 2 (2:1). Ljubljanska nedelja Ljubljana, 13. septembra. Po dnevih iu praznikih velikih slajvuosti zopet eukrat. taka nedelja, kakor se za Ljubljano običajno spodobi in kakor urno jih vajeni: mir vsepovsod in blažen pokoj. Le priznajmo si: Ljubljančan* smo že taki, da sicer radi organiziramo kakšne bučne slovesnosti, ko pa so te v kraju, se nam kar kamen odvali od srca: samo da je minulo. Mir, ki je danes /.opet dajal značaj mestu, se je še bolj poznal, ker je prva nedelja po tednu festivala in jesenske razstave. Spominu bazoviških ir'rv. Današnji dan jc bil po.svcčen spominu j žrtev tragedijo na Bazovici, kjer so štirje slo- i venski mladeniči žrtvovali svoje življenje za j spgj narod. V šišeuski cerkvi je bila sv. maša | zadnšnica, pred katero je imel goriški izgnanec' g. Uavid Doktoric lep cerkven govor. Maše zadušnice se je udeležila velika množica občinstva, posebno častno mladina in goriški rojaki. Po maši zadušnici so odšli udeleženci v mesto v tihem, nemem sprevodu do univerze, kjer so pred spominsko ploščo vzkliknili trikrat Slava jim! ter se nato mirno razšli. Zanimanje Ljubljančanov se je danes ibrnilo v veliki meri sporlu in sicer tokrat boksu. Dosti razgovorov se je sukalo le okrog boksa in feuomenalnega svetovnega prvaka, •;i je povrhu tega *e zamorec! Vendar jia take senzacije boks le ni povzročil, kakor jo je svoj čas rokoborba. Na Kougresuem Lrgu se je vršila tombola in privabila precej ljudi, ki imajo pri takih rečeh svojo zabavo. Zal se je tombola zaključila z nesrečo. Potem, ko se je tombola že davno končala in ko so se skoro vsi ljudje že razšli, so na Kongresnem lrgu nakladali pohištvo na voz za srečnega dobitnika. Pohištvo pa so naložili tako nesrečno, da so ga postavili pokonci, mesto vodoravno. Pohištvo je tako moralo izgubiti ravnotežje in sc je podrlo ua tla. Pri vozu je stalo nekaj radovednih otrok in enemu teh je padlo pohištvo na glavo. Pod tožo se je malček zgrudil. Težko poškodovanega so ga potegnili izpod omare. Poklican je bil reševalni avto, ki je malčka prepeljal v bolnišnico. Malček je bil pri zavesti, vendar pa tako zmeden, da niti imena Di mo^el povedati. Vendar pa so pozneje le zvedeli, kdo je. Deček je 8 letni Boris Šega, stanujoč, pri svoji stari materi v ITorijanski ulici 24. Potolčen je bil ua glav i iu je dobil najbrž lažji pretres možgan, ima pa tudi dru-»e notranje poškodbe. V bolniStlico so sprejeli še tri druge ponesrečence. 'JO letni mesarski pomočnik Da-najel Damjanovi? pri Slamičti ua Gosposvet-ski cesti -se je peljal danes dopoldne s kolesom proti Št. Vidu. Kolo pa mu je zašlo v tramvajske tračnice, tako da se je prevrnil s kolesa in se pri tem nekoliko poškodoval ua ijlavi. V bolnišnici so mu glavo obvezali in ga odpustili domov, ker rana ui nevarna. V Dobrunjah se jc ponesrečil 5 letni Jožef Prepelub, sinček pleskarja iz Dobrunj 78. Deček se je igral na vrtu, pri igri pa je zašel v bližino sosedovega konja, ki ga ,ie brcnil v glavo. Tudi toga so v bolnišnici obvezali in ga nato poslali domov. Blizu Mokronoga se je ponesrečil 9 letni Adolf Maitser, sinček posestnika iz Prapree 13 pri Št. Ruperlu. Snoči so vozili domači vino. Konji so se splašili in je deček padel z voza. Pri tem si je zlomil levo nogo pod kolenom. Policijska kronika je bila danes prazna. * Pouk živili jezikov (nemščine, francoščine, angleščine, španščine, italijanščine) v tečajih In za posameznike. Poučujejo kvalificirane učne moči. Prijave se sprejemajo vsak dan od R—7 zvečer. Beethovnova ulica 7, pritličje. — Prof. S. J. Guinot - Jeras. Mariborska nedelja Ze dolgo niso Mariborčani s tako skrbjo gledali na barometer in proti vrhovom Pohorja! Ali bo — ali ne bo? Če bo zopet naliv kot v sobolo, potem adijo vse težko pričako-\aue senzacije: meeting Maratona, motorna dirka in dvoboj med Ilirci iu Marlborci. Pa so imeli dane? vremenski preroki eukrat izjemoma prav. Kislo se je sicer držalo dopoldan, tudi tekom popoldneva ni bilo dosli bolje, dasi je solnce tu in tam malo pogledalo izza težkih oblakov in zimskomrzlo je pihalo doli od Pohorja; no, zadovoljni smo bili tudi s tem. Čuda živahne so bile danes mariborske ulice. Že na vse zgodaj polne romarjev, ki so iz daljnih krajev bitelj proli Rušam; dopoldne je prispela iz G raza cela kolona avtomobilov, motornih koles in' na Čelu vsem velik avtobus. Zanimanje za motorne dirke, pri katerih nastopijo najboljši graški vozači, jih ,je privedlo. Največjo pozrnost so pa vzbujali navijači, pri uas pravimo *»pritiskači . Ilirije. Ob pol enajstih .jih .je pripeljal vlak ln na mah je napolnila mariborske ulice značilna Ljubljanščina. Povsodi samo zeleoo-beli znaki, v rokah zvite istobarvne zastavice — vse pripravljeno na popoldansko bitko. Kar strah nas je prevzel za naše junake. Ali bodo zmogli v boju proti dvojnemu nasprotniku, na polju iu na tribunah? Sicer so tudi naši pri-tiskači pripravljeni, korajže jim gotovo ue manjka. Dopoldne jih ni bilo videti na ulicah, zbrani so bili poluoštevilno na Livadi, kjer se je vršil lahkoatletski nieotlng Maratona. Ena največjih letošnjih lahkoatleiskih prireditev, na kateri je tvoril posebno atrakcijo boj za prvenstvo v skokih, je zbrala na tekmovalnem prostoru odlično in številno športno publiko, ki je z zanimanjem zasledovala napeto boje in s priznanjem ugotovila nedvomno velik napredek lahkoatletov Maratona. Rezultate tekem prinašamo na drugem mestu. Veliko Mariborčanov je danes poromalo v Ruše, kjer se je obhajala tradicionalna Ruska nedelja. Ob tej priliki pribite v Ruše romarji iz Dravske doline, Dravskega polja, Slovenskih goric, Pohorja in celo iz daljnega Prekmurja. Pridejo vsi večinoma peš, zlasti Prekmurci. Letos jih je zadržalo sobotno slabo vreme, vendar je bilo število romarjev zelo veliko. Policijska kronika izkazuje same malenkosti, pač pa je nezgodna bogatejša. V mariborsko bolnišnico so pripeljali od Sv. Križa uad Mariborom 70 letuo Terezijo Lešnik. Starka še kljub svojim letom pomagala pri mla-tilnici, zašla pa je pri delu z roko med zobovje gonilnega kolesja, ki ji je zmečkalo prste na levi roki. Enaka nesreča je zadela tudi dve tekstilni delavki. V soboto popoldne je odtrgal tkalni stroj 19 letni Kristl Matildi palec in kazalec, na desni roki, 43 letni Heleni Kepa pa je enak stroj zmečkal na desni roki dva prsta. V noči od sobote na nedeljo so bili dvakrat alarmirani požarniki. Na stavbišču nove stavbe, katero gradi tvrdka Nassimbeui v Stro?sniayerjevi ulici, je včerajšnji naliv premočil kolibo, kjer je skladišče živega apna. Apno so je pričelo razkrajati in nastala je tako huda vročina, da so pričele tleti deske. K sreči je opazil nočni čuvaj rlini ler obvestil gasilce, ki so nevarnost odstranili. Kmalu po njihovem odhodu so pa pričele deske zopet tleti iu ponovno so morali požarniki intervenirati. Pozornost vzbuja tudi naglo naraščanje Drave, ki je tekom noči narastla za dva metra. O silovitosti nalivov pričajo drevesa in les, katerega nosi voda s seboj. Poplav, kot so nastopile v drugih delih Slovenije, pa zadnje deževje v mariborski okolici ni povzročilo. Maribor, 13. septembra, j Popoldne se je nebo razvedrilo in solnce se je nasmejalo. Nastal je krasen jesenski ' dan. Številni prijatelji katoliško mladino so izrabili lep jesenski popoldan ter io mahnili Maribor, 13. septembra. SK Maribor jo v polni meri opravičil sloves, ki ga uživa pn zmagi nad SK firadjmiskini. Fantje so zaigrali z izredno voljo in požrtvovalnostjo svojo najboljšo tekmo. Že v predtekini med juniorji SK Mariboru iu SK Ilirije za mladinski pokal SK Ilirije, jn občin- I stvo napolnilo igrišče, ki jo bilo kllub včerajšnjemu dežju v dobrem stanju. Ob začetku nlavne tekme je bilo na igrišču 2000 ljudi, uied njimi pri- 1 bližno 400 Ljubljančanov, ki so že zjutraj prispeli s posebnim vlakom v Maribor. Rezultat predtekui« v enakovredni ivt• obeli mladinskih naraščajev se je glasil t : t. Sodil je g. Nemec ua splošno zadovoljstvo. Po tekmi Je izročil p. Betetlo načelniku zmagovalcev lep mladinski pokal. Razpoloženje je odgovarjalo pričakovanju boja med obema prvima moštvoma, ki sta nastopila v naslednji postavi: SK Ilirija: Malič, Strelio-vee-Berglez, Unterreiter-Dckleva-Pogačuik, Rihar, Lah, Koša k, Pfeifcr in Rirhter. — SSK Maribor: Koren, Bertoncelj II-Božo, Komič-Kirbiscb-.lož, Priveršek, Kerglez, Reščak, Bertoncelj I iu Miro. V prvem polčasu sta si bila nasprotnika enakovredna, veudar pa se je opažalo, da je obramba SK Maribora mnogo zanesljivejša. Ilirija pride že po 7 minuti po 1'feiferju v vodstvo. Maribor izenači po krasnem soloteku desnega krila V12 minuli. Premoč, domačih se vedno bolj izraža in v 31 minuti ustreli Berglez 2 : t za Maribor, (iostje se poslužujejo čisto nedopustnih sredstev, tako da mora sodnik pogostoma Intervenirati. — Polčns 2 :1 za SSK Maribor. V drugem polčasu nadvladujejo domačini na vseli črtah. Zlasti ugajajo branilci in krilci. Napad v katerem Uertoncslj 1 radi nasprotnih foulov Pogačnika Ic .še slatira. igra mnogo bolj smiselno od gostov, ki sc omejujejo izključno j solo akcijam1. V drugi minuti iztnači Lah z ubranljivim prostim strelom iz 20 metrov. Koran, ki je bil sicer izbo-ren, pusti žogo v mrežo in rezultat jc bil 2:2. DomaČi, pod/jam po občinstvu stalno napadajo in dosežejo v lt„ 24., 32, in *0 minuti po Kirbischu, Bcrtonclju in Kreščaku šc štiri gole. Navdušeno občinstvo je na ramah odneslo zmagovalce z igrišča. Premoč SSK Maribora je sicer v rezultatu nekoliko visoko izražena, vendar je zmaga domačinov za-slu/en«, in uspeli bolnega moštva. Sodnik g. Cim-permnn je rešd svojo nalogo dohro. \Sk Primorje : SK Železničar 2 : t. V Ljubljani stn se spoprijela mariborski železničar in ljubljanski akademiki. Primorje je tekmo zasluženo odločilo v svojo korist. * Zagreb. 13. sopt. ž. Reprezentanca pokrajine |.|0ti 1. razredu zagrebških klubov t :1 (1 :01. Hajduk : MnČva 1:1 (1:0). — BSK : Rnpld -I : ;i (1 : 1). 4 Lahkoatletske tekme v Mariboru Maribor, IU. septembra. Danes se je ob za Maribor naravnost rekord j ni udeležbi prijateljev lahkoatletske panoge pričel ! lahkoatletski miting, ki ga jo priredil na svojem i J igrišču mladi mariborski športni klub Maraton , , iu sicer zu prvenstvo v skokih. Udeležili so se ga , člani lahke atletiko SSK Maratonu, Rapidu, Želez- | niča r ju ter nu član Ilirije iz Ljubljane. Današnja i lahko atletska prireditev jc morala pač utrditi za-nimauje lahkoatletske športne panoge, ki je do ! nedavno bila še pastorka in sedaj stalno iu sigur-no napreduje ter se poglobljuje, obenem pa je | prikazala la prireditev veliko ambicijo nekaterih ! nadarjenih lahkih atletov, med katerimi si je j osvojil prvenstvo v Hkokib mnogo obetajoči iu na-j darjeni maratonec labkoatlet lika. Posamezni re-j zultati so bili sledeči: Skok v daljavo brez zaleta: j Pika (Maraton) 2.82 in pol. Rak (Železničar) 2.67, Fiscber (Maraton) 2.62 in pol. — Skok v daljavo j z zaletom: Monderer (Rapid) 5.89. Gutniever (Ra-j pid) 5.88 In pol. Pika (Maraton) 5.66. - Suvanje I krogle: Rak (Ž) 10.71 in pol. Parlovic (R) 0.01, ! Vldic (M) 9.82. — Skok v višino brez zalota: i Jeglitsch 1 (R) 120, Fika (M) 117 in pol, Jeglitsch I (R) 117 in pol. — Skok v višino z zaletom: Ciol-niever (R) 100, Jeglitsch (R). drugi, Pika (N) 150. Met diska: Rak (Z) 30.82, tirno (M} 28.98, Zej (Ž) 28.60. — Met kopja: Monderer (R) 38.30, Ogrizek (R) 37.16, Franci (M) 36.92. — Skok ob palici: (lolinejer (R) 290, Fika (M) 290, Stangel (M) 27<>. Prvo mesto je odločil žreb. Končni placenient posameznih klubov je sledeči: Prvi Rapid 40 turi., drugi Maraton 20 točk, tretji Železničar 14 in pol točke. Vsekakor so tekme vpošlevujoč mariborske razmere, kjer jc prej lahkoatletiko gojil prav prav samo Rapid, Maraborčanc prav lepo zadov ijile. S tem ki je prvenstvo osvojil Maratonec lik.' in je dosegel 2360.70 točk. Drugi je bil (iohuevi ■ (R), ki je dosegel 2145.00 točk, tretji Monderer (I.: 1793.05 točk. Prvi trije zmagovalci so prejeli c> I SK Maratona, ki je organiziral miting, lepe lave jeve vence. V splošnem kažejo rezultati, da i maj.« zaenkrat najskra jneško in najbolj sisleinaličiin šolo RapidoM i, ki si po posameznih točkah sledii" eden tik za drugim in so razlike med doseženimi rezultati zelo neznatne. Malemu Maratonu moramo ob današnjem mitingu, ki je bil zelo lepo organiziran. izreči toplo priznanje, ter je upati, dn bodo dosežene rezultate Se povečali iu spopoluili. Američani so hranijo s sadje m Berlinski župan dr. Sahin je pravi velikan. Ker tudi Berlin preživlja hudo gospodarsko krizo in si nikakor nc more pomagati, sc je župan dr. Sahin obrnil na drž. kanclerja dr. llrinnnga za pomor. Hriinins: »Vus bom že nodniral. vosuod dr. Šalim U Američani uživajo izredno veliko svežega sadja, pa ludi raznih sadnih odcedkov in corkfailjev. Vsak Američan porabi letno povprečno 23 kg jabolk in 42 kg hrušk; kje pa je oslnlo sadje — grozdje, breskve, erešnje, oranže itd. Zato sadni farmarji še vedno dobro izhajajo, čeprav kriza tudi njim ni prizanesla. — V Nemčiji poje vsak prebivalec na leto povprečno 16.8 kg jabelk iu 7 kg hrušk Zato pa popijo toliko več alkoholnih pijač. Podobno je pri nas. ('"ude/no ozctyavcla Na rimski polikliniki se je \ zadnjem času /.davila 20 letna Ida Angelncci iz Mace-rate, ki .je bila slepn nn obeh očeh in živčno bolna. Dekle je bilo zelo pobožno iu se je z velikim zaupanjem priporočalo sv. Luciji Te dni je Ida kakor običajno prisostvovala sv. maši \ domači kapeli in poselmo iskreno molila. Naenkrat jc začutilo, kako se je * njej nekaj čudnega zgodilo. Strgala je obvezo z oči in videl« niašnika pri oltarju p.i sestre in sobolnice okrog sebe. Zavedla &>' je in na ves glas zavpila: Vidini! Vidim! Uslišana sem! Dogedek je naravno vzbudil veliko zanimanje. 22 milijon, dolarjo zapuščinskega davka Zapuščina 1. 1927. umrlega uewyorškoga finančnika Pnvne \Vidneyn se je zvišala do teh dni, ko jo bodo razdelili na dediče, na 200 milijonov 973 tisoč dolarjev. Zapuščinske dav-ščine znašajo 22 milijonov dolarjev. Pet milijonov dolarjev bodo razdelili v dobrodelne namena. Stoletje napredka EUta moderne tehnike in znanosti proslavlja svojega pionirja Mihaela Faradaya London, v septembru. Sto let Je preteklo te dni, kur je Anglež Mihael Faraday odkril princip elektromagne-tične indukcije. Njegove sijajne iznajdbe so ga po pravici napravile ra »očeta elektrotehnične industrije.« Faradaj-er laboratorij. V mali knjigarni na Blandfordstreetu je bil zaposlen knjigoveški učenec, ki pa je svojemu mojstru povzročal več skrbi nego veselja. Monsieur Ribeau je bil z mladim Fara-dayem, ki so mu rojili po glavi samo neumni fizikalni poskusi, vseprej kakor zadovoljen. Bilo je to leta 1804 in mladi sanjač je tedaj izpolnil svoje trinajsto leto. 27 let pozneje pa je pokazal svetu, kako se potom elektromag-netov pridobiva električna energija. Njegov laboratorij ni bil velik. Še danes je ohranjen. Stene so povsem zadelane s policami, na katerih stoji na stotine steklenic s kemičnimi tekočinami. Na poskusni mizi leže preprosti strojni deli, poleg ognjišča meh in pa nekaj velikih retort. V tem temačnem prostoru je Faraday ob svitu navadne sveče odkril najvažnejše temelje elektrotehnike. Pred našimi očmi se odigrava ves preprost in ravno radi svoje preprostosti genija-len postopek, ki ga je mogel učenjak tedanjega časa uveljaviti, kateremu pa ni bilo dano, da bi doživel ves veličastni napredek, ki mu je bila podlaga njegov trud. še enkrat lahko vidimo, kako je Faraday poskušal in kako je prišel do svojih uspehov. Dolga leta napornega dela je bilo treba, predno je prišel do svojega prvega cilja. Parada čudes. V proslavo Faradayeve stoletnice in v počastitev njegovega spomina so v londonski Albert Halli priredili ogromno razstavo, ki nam nazorno kaže ves gigantski razvoj in napredek elektrotehnike v minulem stoletju. Albert Hallo, ki je bila pozorišče neStetih triumfov velikih violinistov, pevcev, pianistov in dirigentov, so čez noč spremenili v tehnični muzej. Ogromna zbirka najrazličnejših aparatur seznani obiskovalca z veličastno močjo moderne tehnike in mu pokaže pot v srce modernega življenja, ki ga danes urejuje množica iznajdb in izumov genialnih mož. Fara-day je delal še ob svitu lojevke, ker je šele pol stoletja kasneje Edison izumil električno žarnico, brez katere si danes ne moremo predstavljati našega življenja. Na tej razstavi so zbrana res vsa Čuda moderne elektrotehnike. Pred našimi očmi se izpreminja črni dijamant, mrtva stvar, v živo moč, ki jo lahko prenesemo na velike daljave in uporabimo v poljudne s vrhe. Najrazličnejši precizijski stroji, akumulatorji, posamezni sestavni deli dinamo-strojev manifestirajo za genij neznanih pionirjev tehnike, preprostega inženerja, ki proda svoje načrte industriji, sam pa ostane neznan, in navadnega delavca, ki je stružil posamezne dele in jih sestavljal. Modeli električnih žarnic, ladij in preprosti gospodinjski predmeti kažejo standard današnje znanosti in posledice epohalne iznajdbe velikega angleškega genija Mihaela Faradaya, kateremu na čast je prirejena razstava. Posebno pozornost vzbuja na razstavi primer umetniške razsvetljave. Na tristo močnih, jeklenih vrvi so obesili v kupolo bel balda-hin, ki obsega ploskev 9000 kvadratnih metrov. Ta baldahin razsvetljuje 250 reklektor-jev, ki so skriti na galerijah. Svetloba, ki se tu odbija, odgovarja moči pol milijona sveč in je povsem enotna. Razstava bo odprta od 22. septembra do 3. oktobra. V okvirju razstave se bo vršil Fa-radayev teden, ki bo obsegal nešteto predavanj samih priznanih znanstvenih veličin. Vse skupaj pa bo lepa proslava Mihaela Farada-ya, očeta moderne električne industrije. Usodni dnevi na Kitajskem Sto milijonov Ua di strada - Komunistične totpe plenijo Kitajska je najnesrečnejša dežela na svetu. 400milijonski kitajski narod, ki bi po svojem številu pač moral igrati vse drugačno vlogo v svetu, kakor jo igra, zadevajo neprestane katastrofe. Potresi, državljanska vojna, poplava, kužne bolezni, lakota itd. Razen tega pa še številne roparske tolpe in podivjane vojaške čete, ki plenijo po obubožani deželi. V Pekingu je pred kratkim vzbudil veliko razburjenje napad na Sven Hedinove eks-pedicije. Napad na ekspedicijo se je izvršil v provinci Hsiangkiang. Vlada je povsem brez moči napram roparskim tolpam, ki so v zadnjem času razpred-le po deželi tako gosto mrežo, da človek nikjer ni varen pred njimi. Posebno pa so se te roparske tolpe povečale spričo zadnje poplave, ko se je silno mnogo obupancev, ki si niso drugega rešili iz katastrofe kakor golo kožo, pridružilo roparjem. Pa kaj, ko bi bili samo roparji. Se «korn iiujša nadloga so podivjani vojaki. Vojaštvo radi slabih financ ne dobi pravočasno svojih plač, ali pa jih sploh ne dobi, in tako si na lastno pest išče sredstev, seveda na nepošten način. Vsak general, vsak polkovni poveljnik je za svoj okraj povsem despot, kar se tiče odmerjanja davkov. Navadni vojaki, ki seveda ne morejo nalagati davkov, si pač na drug način poiščejo, česar jim država ne da. Posledica tega so prazne vasi in manjša mesteca, ker se je prebivalstvo radi neprestanega terorja raje izselilo, pustivši podivjancem vse svoje nepremičnine. Roparjem in soldateski so povsem enake komunistične tolpe, ki so se v zadnjem času vrgle zlasti na poplavljeno ozemlje. Kitajski komunisti se od svojih zapadnih sodrugov razlikujejo v tem, da so v svojih sredstvih, s katerimi se bore za komunistični raj, še bolj radikalni. Vse, čemur je divjajoči vodni element prizanesel ali kar so tresoče roke iztrgale valovom, je sedaj postalo plen komunističnih tolp. Niti za na videz varnimi zidovi mest človek ni varen pred njimi. Pri belem dnevu napadajo poslopja, odvajajo žene in morijo moške. Tragedija kitajskega naroda je strašna. Blizu milijon ljudi je utonilo, milijoni so vse izgubili, sto milijonov ljudi strada, v Ameriki pa razpravljajo konference, kako bi bilo najbolje uničiti presežek žita ... Žrtev pokliea 39 letni nottinghamski zdravnik dr. Gil-bert Blurton je delal poskuse s kisikovo masko, ki jo je on sam izumil. Poskuse je delal v svoji spalnici. Ko ga pa predolgo ni bilo iz sobe, je služkinja šlo pogledat, kaj je z njim in ga je našla mrtvega na tleh. Med poskusom se je zadušil. 3500 linčanj v 50 letih r »svobodni« Ameriki Iz Washingtona poročajo, da je komisija, ki se je bavila s temeljito preiskavo o kriminaliteti in organizaciji ameriškega zločinskega sveta, končala svoje delo in sestavila svoje poročilo. V tem poročilu se komisija zelo ostro izraža o načinu, kako se v večini slučajev v »svobodni« Ameriki postopa s črnci. Poročilo navaja med drugim, da je bilo v Ameriki od leta 1882 pa do leta 1930 linčanih nič manj kakor 3533 črncev, in to na silno bestijalen način. K sreči se zdaj ti žalostni slučaji ne dogajajo več tako pogosto, ker od leta 1919 zelo naraščajo protesti proti tem nezaslišanim zločinom 20. stoletja. Moderna ženska kaznilnica Newyork je pred kratkim dobil novo žensko kaznilnico. Prav za prav kaznilnica ni pravi izraz za poslopje, ki na zunaj sliči modernemu hotelu ali sanatoriju. Okna in balkoni poslopja gledajo na cesto, toda na nobenem izmed njih ni opaziti nikake mreže. Kaznjenke se kretajo v prostorih, ki se prav nič ne razlikujejo od hotelskih sob. Pohištvo obstoji iz pisalne mize, udobnega naslanjača in nič manj udobne mize. Razen tega je v vsaki sobi še umivalnik s tekočo gorko in mrzlo vodo. V vsakem nadstropju je monti- ran tudi radijski zvočnik, razen tega pa je kaznjenkam na razpolago tudi telovadnica. Skeptiki se seveda ne morejo ubraniti mnenju, da bo tako komfortno urejena kaznilnica le še bolj povečala število zločinov, dočim pa je uprava kaznilnice mnenja, da bo udobnost jetniškega življenja ugodno vplivala na moralno poboljšanje jetnic. Briand je nepoboljšljiv pacient Francoski zunanji minister Briand se lahko pobaha, da je za časa svoje zadnje bolezni pošteno vlekel za nos zdravnike, ki so ga zdravili. Briand je strasten kadilec in pokadil je na dan okrog 60 cigaret. Zdravniki pa so mu zapovedali, naj svoje kajenje z ozi-rom na preveliko zaposlitev povečanega krvnega pritiska kolikor mogoče omeji. Toda Briand se za to zapoved zdravnikov ni menil in je, kakor je nedavno sam priznal enemu svojih prijateljev, kadil cigareto za cigareto ter — ozdravel. SKRB ZA BREZPOSELNE V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. V Ameriki postaja skrb zaradi brezposelnosti vedno resnejša. Ustanovil se je odbor 19 članov, ki je prevzel zbiranje prispevkov za brezposelne v prihodnjih zimskih mesecih. Načelstvo je sprejel znani finančnik Owen D. Joung. Edfm slovenski zaood brez fnlega kapitala |e Vzajemna zavarovalnica o Llnbllanl, v lastni palači ob Miklošičevi in Masarikovi cesti. Sprejem« v zavarovanje: 1. Proti požaru a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe b) vse premično blago, mobllije. zvonove in enako: c) poljske pridelke, lito in krma 2. Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu. 3. išpreiema v življenskem oddelku mi varovanje na doživetje in smrt, otroške tote. dalle rentna In ljudska zavarovanja » vseh kombinacijah. Zastopniki v vseb mestih in tarah. lzdeijujejose najnovejši model iotri ških __ vozičkov, razna najnovejša dvokolesa. šivalni stroji in motorji. — Velika izbira. — Najnižje cene. — Ceniki tranko Tribuna' F.B.L, tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana Karlovska cesta št. 4. tnecerllsko m koioniialno blago, umetno anotlla. cement Itd. Itd. dobavlja Gospodarska cvezo v llnbllanl A12 ste ze poravnali naročnino? 1» PREMOG mmwmmwmnmwTmimwwmwiTfw tr ho vel j HDUA Vam »udi »ki in* lllt IIH naju rod ne.1e trgovina « knrivora FRANC SLOV ŠA UUBLIANA. Koluijtka ulica 16 Can<* (oUdnA, po-trpiln točna! Oglašujte v Slov. listu l ZADRUZNA GOSPODARSKA BANKA BRZOJAVNI NASLOV: G0JP0BANKA D. D. V LJUBLJANI (Miklošičeva tO) TELEFON STEV.: 2057. 2470. 2979 Vloge nad podružnice: Bled, Novi Sad. Kranj, šibenik, Rapltal in re*erva nad Din 500,000.000'- Maribor. Kočevje, Celje, Sombor, Djakovo, Split. D|n 16,000 000 — Izvršuje vse bančne posle najkulanlneje Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi na vseh tržiščih v luzemslvu In inozemstvu Dvajset tisoč milj pod morjem spisal JULES VERNE 02 Deveto poglavje. Zaliv Vigo. 16. februarja zvečer smo pluli med Sicilijo in obaljo Tunisa v onem stisnjenem prostoru med rtom Bon in Mesinsko ožino, kjer se morsko dno nenadoma dviga. Tukaj se je stvoril naravnost greben, nad katerim leži 17 metrov vode, medtem ko globina na obeh straneh grebena znaša 170 metrov. Da ne bi se v to podmorsko barijero zaletel, je moral »Nautilus« zelo previdno manevrirati. Pokazal sem Konzulentu mesto na karti Sredo-jemskega morja. »Če dovolite,« je dejal Konzulent, »potem bi opomnil, da se zdi, kakor da bi bili Evropa in Afrika med seboj združeni po zemski ožini.« »Dobro si uganil dečko,« sem odgovoril. »Ta podzemska ožina zapira morsko ožino Libije, in kakor so dokazala merjenja, sta bili obe celini nekdaj združeni med rtom Bon in Furina. Pripomniti moram, da se podobna barijera nahaja med Gibraltarjem in Ceuto, tako da je v pradavnini Sredozemsko morje bilo ogromno jezero.« »Kaj pa bi bilo,« je dejal Konzulent, »če bi nekega dne vulkanske sile obadva grebena dvignile na vodo?« » To ni zelo verjetno, Konzulent, kajti moči podzemskega ognja počasi ugašajo. Vulkani, ki so bili v prvi dobi obstoja zemlje zelo številni, polagoma ugašajo, toplota v sredini zemeljske krogle pojema in temperatura spodnjih plasti vsako stoletje bolj pada, in sicer na račun naše zemlje, kajti ta toplota je njeno življenje.« »Saj imamo solnce.« »Solnce ne zadostuje, ljubček moj. Ali more «olnce podeliti toploto mrliču?« »Ne verjamem.« »Torej vidiš. Zemlja, dragi moj, bo nekega dne mrtev trup, neobljuden kakor luna, ki je svojo lastno toploto že davno izgubila.« »V kolikih stoletjih?« je vprašal Konzulent. »V nekoliko stotisočletjih.« »No, potem imamo še dosti časa,« je odgovoril moj sluga, »da dokončamo svoje potovanje, če nam Ned Land ne napravi kakšnega zlodja.« V noči od 16. na 17. februar smo dospeli v ono drugo kotanjo Sredozemskega morja, ki je ponekod do 3000 metrov globoka. Pod pritiskom svojega vijaka se je »Nautilus« potapljal do najglobljih plasti morja. Tukaj se našim očem niso nudili prizori naravnih čudes, pač pa strahovit pogled na žrtve neštetih nesreč, ki se v tem delu Sredozemskega morja dogajajo. Koliko ladij se je potopilo na poti od alžirske obali do obali Provanse. Videl sem ruševine za ruševinami, ki so deloma bile že popolnoma preraščene od koral, deloma prevlečene samo od debele plasti rje. Tu so ležala sidra, topovi, deli strojev, kotli, ladijski trupi, nekateri z gredljem navzgor, drugi z gredljem navzdol. Nad vsem tem kaosom pa je vladala globoka tišina. 18. februarja okoli 3. ure popoldne je bil »Nautilus« ob izlivu Gibraltarske morske ožine — par minut pozneje so nas že nosili valovi Atlantskega oceana. »Nautilus« je imel sedaj za seboj skoro deset tisoč morskih polj poti — več nego znaša premer zemeljske kroglje — ki smo jo bili premerili v treh mesecih in pol. Kam nas je vodil krmar? Kaj nas je še čakalo? Kakor hitro smo imeli Gibraltar za seboj, je vzplul »Nautilus« zopet na površino, tako da smo se zopet mogli sleherni dan na krovu sprehajati. V razdalji 12 milj smo zagledali rt San Vincent, ki je najjugozapadnejša točka španskega poluotoka. Bril je precej močan jug. Morje je bilo zelo razburkano in valovi so tako hudo butali v »Nautilusa«, da je bilo komaj mogoče ostati na ploščnatem krovu, ki ga je voda oblivala. Podal sem se v svojo kabino, Konzulent istotako, Kanadec pa mi je sledil mrač- nega obraza. Ko so se vrata za njim zaprla, se je vsedel in me molče motril. »Prijatelj Ned,« sem ga ogovoril, »jaz vas razumem, toda vi niste nič krivi. »Nautilus« je plul v takih okoliščinah, da je bil pobeg popolnoma nemogoč.« Nekaj časa me je Ned Land še motril, potem pa je vzkliknil: »Danes zvečer poizkusimo!« Bil sem tako presenečen, da mu nisem mogel odgovoriti. »Saj smo se dogovorili,« je Kanadec nadaljeval, »da porabimo prvo ugodno priložnost. Priložnost je tu! Danes zvečer nas bo ločevalo od španske obali le par milj. Veter piha z morja. Jaz imam vašo besedo, gospod Arronax, in se zanašam nanjo.« Ker sem še vedno molčal, je Kanadec vstal in stopil bliže: »Danes zvečer torej,« je dejal, »ob 9. uri — Konzulent je že obveščen. Kapitan bo sedel v svoji knjižnici ali pa že počival. Niti strojniki niti matrozi nas ne bodo videli. Jaz in Konzulent bova stala ob srednjih stopnicah; vi, gospod Arronax, boste čakali dva koraka daleč v knjižnici in boste pazili na moje znamenje. Vesla, jarbol in jadro leže v čolnu. Celo s provijantom sem ga opremil. Vse je pripravljeno. Torej zvečer!« »Morje je zelo nemirno,« sem pripomnil. »Priznavam, toda treba je riskirati,« je odgovoril Kanadec. »Svoboda ni zastonj. Čoln je trden in par milj z vetrom v hrbtu ni tako huda stvar. Če bo šlo le količkaj po sreči, bomo med deseto in enajsto aro že počivali na španskih tleh. Torej na svidenje!« In je odšel. Presneti dedec, še časa za premislek mi ni dal! Tak trmoglavec! Toda, ali ni imel popolnoma prav? Kam nas bo pa ta kapitan še zapeljal! Nisem imel pravice, da branim svojima tovarišema, da se rešita, pa tudi jaz bi bil nespameten, če bi jima ne sledil. Ko sem tako ugibal, sem začul žvižg, kar je pomenilo, da so se napolnjevale shrambe, in kmalu se je »Nautilus« potopil pod gladino. I §>85g. oc d jS" .ca. O Cj g. . __ to -J »i" a j „ a i____ Ufli 1 os 1 ocr < O- < §" K" < g - m ■■ S tu itS < it H . B i S j-SI D I | S. Ml | BCŽE Sob n ts k- c 'lihi ''SSaSa o- -= P rT