Časopis slovenskih delavcev
Ljubljana, 25. julija 1996 ☆ številka 34/35 ☆ letnik 55 ☆ odgovorni urednik: Ciril Brajer
Sreda, 1400
VSE JE V ROKAH IN GLAVAH RAČUNOVODIJ
Plačna politika, kot jo določa letošnji socialni sporazum, ima v primerjavi z ureditvijo iz prejšnjih let le eno veliko novost. Lani in vsa zadnja leta je bilo skoraj vse uzakonjeno, letos pa je izračunavanje plač prepuščeno računovodjem. Ti so že v tem mesecu, ko bi morali plače povečati za ugotovljeno eskalacijo, ki v posebni lestvici določa, kolikšen odstotek povečanja življenjskih stroškov se lahko vgradi v povečanje plač, sprožili kar nekakšno telefonsko vojno. V Domu sindikatov v Ljubljani sta vseskozi zasedeni telefonski številki Braneta Mišiča in Gregorja Mikliča, pa tudi sekretaijev in strokovnjakov sindikatov dejavnosti.
Osrednji problem je nerazumevanje dejstva, da so izhodiščne plače načelno enake osnovnim. Če je v pogodbi o delu zapisan plačilni razred, kije ovrednoten tudi z ustreznim razmerjem do izhodiščne enke, so tisti, ki julija izračunavajo plače, dolžni izračunanemu znesku prišteti povečanje zaradi rasti življenjskih stroškov. Dodatki se obračunajo k tako povečani osnovni plači. Izven tega sistema je le del plače iz naslova uspešnosti pa 39. členu splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. Tudi minimalne plače ne znašajo več 53.500 tolarjev, ampak 54.570.
Računovodje morajo upoštevati, daje letošnji socialni sporazum poleg splošne kolektivne pogodbe priznava tudi pogodbe dejavnosti in podjetij. Veljajo skoraj vse pogodbe dejavnosti in veliko število podjetniških pogodb. Računovodje so torej dolžni upoštevati v teh pogodbah zapisano višjno izhodiščnih plač po tarifnih in plačilnih razredih. Kot nam je povedal Brane Mišič, bi bilo pri računovodskih delavcih veliko manj nerazumevanja vsebine letošnjega socialnega sporazuma, če bi v tarifnih prilogah namesto izhodiščnih plač po tarifnih razredih uporabljali le osnovne. ZSSS si bo zato v prihodnjem letu prizadevala zlasti za ta cilj.
Veliko problemov je tudi pri izplačilih regresa, ki naj bi ga zaposleni dobili najkasneje do konca julija. Ta znaša 102.000 tolarjev, izplačati gaje dovoljeno le v denarju. Izplačilo regresa je za številne delodajalce kar veliko breme, saj zanj potrebujejo več denarja kot za mesečne plače. Te dni seje slišalo, da so delodajalci podpisali tolikšen regres v »dobri veri«, da ga tako kot prejšnja leta ne bodo izplačali v celoti ali sploh ne. Uzakonitev socialnega sporazuma za letošnje leto pa te možnosti ne dopušča več.
VINDUPLATIH SE JE ZAČELO ČIŠČENJE
^ Domu sindikatov v Ljubljani so se danes zbrale delavke Podjetja Induplati Tekstil, d. o. o., ki je od 3. julija v stečaju.
Povedale so, da so delale še nekaj dni po uvedbi stečaja, ki ga Jo predlagal njihov holding in ga zato imenujejo kar mačeha.
stale so brez plače za junij in regresa za letošnje leto. Tudi P ače so bile večkrat znižane, dobivale so le dobrih 30.000 to-larjev.
Drnenile so, daje njihov skladiščnik pred prihodom stečajnega | uPravitelja moral iz podjetja odstraniti 32 ton materialov in | ?Urovin. Uničiti je moral tudi vso dokumentacijo. Holding pa ° Je nase prepisal dragocene skoraj nove tekstilne tkalske stroje. | toijo, daje bilo vse to narejeno zaradi zmanjšanja stečajne ^Se, zaradi česar bodo svoje terjatve do podjetja v stečaju 0 težko uveljavile. Zaradi suma, daje bil stečaj sprožen le uradi odpustitve 58 presežnih delavcev, med njimi je tudi več vahdov ih porodnic, je domžalska območna organizacija ZSSS jtodišču vložila ugovor zoper uvedbo stečaja.
anes sta se z odpuščenimi delavkami pogovarjala držav-a svetnika Gregor Miklič in Erih Šerbec ter sekretarka sin-ata Branka Novak. Skupaj bodo skušali narediti še kakšen infa . abi prizadetim delavkam olajšali izjemno težak gmotni ocialni položaj, saj so nenapovedano ostale brez zaposli-h e in sredstev za preživljanje. Z izjavami oškodovanih, ki kažejo načrtna kriminalna dejanja, bodo seznanili tudi pristojne rzavne organe in jih pozvali k ukrepanju.
Štiri miiimalne plače in pol za tolažbo
Jamstveni sklad za varstvo pravic odpuščenih delavcev
Vlada je pripravila predlog zakona o jamstvenem skladu, s katerim naj bi zagotovila pokrivanje dela neuresničenih pravic tistim delavcem, ki so od sprejetja zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji v začetku leta 1994 do danes izgubili delo zaradi nesolventnosti podjetij. Takih delavcev je po dosedanjih podatkih 17.602, njihove pravice, kolikor jih bo zajel zakon, pa so »težke« 2,1 milijarde tolarjev. Po zakonu bodo imeli pravico do nadomestila dela neizplačanih plač, nadomestila za neizkoriščen del dopusta in do dela odpravnin, vendar največ v višini štiriinpolkratne minimalne plače. Vlada je tako zapolnila pravno praznino v varstvu pravic in tudi odpravila ustavno neskladje. Treba pa je povedati, daje vlada to storila šele po hudem pritisku sindikatov, in sicer SKEI, ki mu je prisluhnilo tudi ustavno sodišče.
ZaSBvtK
Lendavski Lentherm se je izvil iz propadlega TVT, potem ko so ga zaposleni odkupili od Sklada. Novo podjetje, ki daje kruh skoraj 200 delavcem, je znano tudi po spoštovanju kolektivnih pogodb in delovne zakonodaje.
Stran 6 L____________________ ________________I
Upokojenci ne bodo prizadeti!
Reforma pokojninskega sistema naj bi upokojencem in tistim, ki imajo že več kot polovico pokojninske dobe, jamčila sedanjo pokojnino oziroma pravice iz zavarovanja.
Mlajši zavarovanci pa naj bi prejemali dvoje pokojnin: prvo iz sedanjega zavarovanja, drugo pa iz novega sistema. Prehod bo postopen. Financiranje pokojnin sedanjih upokojencev naj bi v pretežni meri prevzela proračun in kapitalski sklad pokojninsko-invalidskega zavarovanja.
Stran 7
ielagste ineliisl
25. julija 1996

PreiBog g. Borutu Brezovarju, glavnemu inšpektorju za delo
NEPRAVILNA DELITEV SREDSTEV ZA DELOVNO USPEŠNOST
Predlagamo, da opravite inšpekcijsko nadzorstvo v Vladi Republike Slovenije oziroma njeni kadrovski službi v
se vsak mesec tudi izvaja. Sklep ne vsebuje nobenega kriterija ali merila za delitev sredstev. V njem tudi ni utemeljitve ali obrazložitve različne višine sredstev za delovno uspešnost posameznim organom in službam.
Zakon o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti določa v 1. odstavku 17. člena: »Pri določitvi sredstev za delovno uspešnost se republiški upravni organi in službe Vlade Republike Slovenije obravnavajo kot en organ.«
Zakon o delavcih v državnih organih pooblašča v 60. členu vlado, da določi obseg sredstev za delovno uspešnost. Vlada Republike Slovenije je za leto 1996 določila obseg v višini 3 % sredstev za plače za celotno področje negospodarskih dejavnosti.
Zakon o delavcih v državnih organih v 68. členu določa, da se kriteriji za delitev plač, vključno z delovno
Služenje v sovražni vojski
Bivši domobranec, takrat mladoleten, ki se še do danes ni odrekel svojih mladostnih zablod, je vložil zahtevo za kazenski • pregon proti bivšemu generalu JLA Milanu Akscntijeviču zaradi služenja v sovražni vojski in zaradi vojnih zločinov. Ta sovražna Vpjska je nekdanja skupna vojska - JLA in ne kakšne kvizlinške formacije, katerim je pripadal generalni tožilecAnton Drobnič. Ta isti Drobnič zahteva kazenski pregon za generala, ki je zgolj ostal zvest prisegi (kaže, da svoji ostaja tudi g. Drobniči) in čigar očeta so na zverinski način ubili Drobničevi ideološki in vojaški zavezniki (četniki) v Srbiji.
Prepričan sem, daAksentijeviču, kljub tudi civilnim žrtvam, ni mogoče očitati vojnega hudodelstva, ker za take redke primere s strani JLA, če je do njih v Sloveniji prišlo, prav gotovo ni odgovoren. Sicer pa naj vseeno končno sodbo izreče sodišče in srčno upam, da bomo nekoč dočakali tudi dan, ko jo bo končno o Levstiku in njemu podobnih - pa čeprav zaradi civilnih tožb, ker se mu pri takem tožilcu s strani države res ni bati hudega.
Prepričan sem, da smo poleg morda Hrvaške edina država na svetu, kjer potomcem žrtev vojnih zločinov sodijo bivši pripadniki kvizlinških formacij, storilk najhujših zločinov proti človeštvu. Prav tako je sramotno, da v javnosti brez sramu na žeto vidnih mestih nastopajo bivši domobranci pa ne samo navadni vojaki), bivši poročniki dr. Jože Bernik - predsednik Svetovnega slovenskegakongresa, Branko Rozman - kolumnist Družine, dr. Stanko Kociper-Rupnikov zet in domnevni storilec hudih vojnih zločinov na Javorovici, domobranski podnarednik, pripadnik Črne roke in vojni zločinec Vinko Levstik (alias Levstek) ter še dolga rešta drugih. Vse te ljudi bi katero koli vojno sodišče držav članic antihitletjevskekoalicije brez dvoma takoj po vojni obsodilo na smrt in zgolj sreča, da so se ponudili na razpolago novim gospodarjem jim je zagotovila varnost in po njihovem vrnila čast iri dobro ime. Da, po petdesetih letih in pri tistih, ki jim je zgodovina španska vas!
Pri vsem tem pa ni mogoče iti niti mimo medijske gonje v nekaterih slovenskih medijih. Pri tem prednjači TV Slovenija ter seveda Družina, Mag, Dan ter neuničljivi Marjan B auer v Slovenskih novicah š strupenim komentarjem na nizkem civilizacijskem nivoju, vrednim avtorja in časopisa. Mogoče bodo kmalu prišli časi, ko se bodo poštenejši med novinarji tudi sami pokesali za grehe v nacionalistični gonji na celotnem območju Jugoslavije, ki je pomagala sposobnim in do skrajnosti pokvarjenim politikom realizirati politiko etničnega čiščenja.
Za vojaško podporo taki opciji je nedvomno odgovoren Ratko Mladič, Mile Maksič, Veselin Šljivančanin, Momčilo Perišič in še kdo, nikakor pa ne Kondrad Kolšek ali Milan Aksen-tijevič!
Tugomer Kušlan, Laze 72i Logatec .
zvezi s kriteriji in merili za delitev sredstev za delovno uspešnost republiškim upravnim organom in službam Vlade Republike Slovenije. Predlagamo, da z odločbo odreditev opustitev sedanjega —	i#»
"i^**1**	**'•'■***■*'■'	»w
v nasprotju z veljavnimi predpisi, in izdelavo kriterijev in meril za delitev sredstev za delovno uspešnost.
Obrazložitev:
Vlada Republike Slovenije je na 176. seji,28.12.1995,sprejelasklepodelitvi različne višine sredstev za delovno uspešnost republiškim upravnim organom in službam Vlade Republike Slovenije. Sklep še vedno velja oziroma
uspešnostjo, določijo v aktu državnega organa. Takšnega akta in tovrstnih kriterijev za delitev sredstev za delovno uspešnost med upravnimi organi in vladnimi službami ni.
14 Lrit^r-i iom in mr»ri 1 n m 7 rt
no uspešnost ter postopku njihovega sprejemanja zavezujejo tudi določbe kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti: 37. člen, 7. alinej 2. odstavka 12. člena in 5. alinea 1. odstavka 13. člena. Vlada Republike Slovenije s svojim sklepom o delitvi sredstev za delovno uspešnost ne spoštuje navedenih določb kolektivne pogodbe.
Vlado Republike Slovenije smo
.................................................  .Tr
Delavska enalitasl	:
Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov:	•
Priimek in ime:...................................... .
Naziv podjetja ali ustanove:................................. •
Naslov:...................................................... •
Podpis naročnika:	•
opozorili na nepravilnosti delitve sredstev za delovno uspešnost v dopisih z dne 8. 1. 1996, 26. 1. 1996, 31. 5. 1996 in 20.6. 1996, vendar brez ustreznega odziva in učinka.
Predlagamo hitro ukrepanje, saj se nepravilnost vleče že več kot pol let, v škodo zaposlenih v večini državne uprave.
Zdravko Melanšek, izvršni sekretar Policijskega sindikata Slovenije
l\li res, pa tudi je res...
Neverjetno, kako so nekatere stvari resnične in kako so tudi neresnične in kako je res, da nekaj ni res, pa čeprav je res, in kako velikokrat sploh ni res, daje res, čeprav je točno tako in hkrati tudi drugače ali pa kakorkoli. In tako dalje.
Res pa je, da ni res, da bi Maribor, kije glavno mesto sosednje prijateljske države, imel v Ljubljani, ki je glavno mesto Mariboru nekoliko manj prijateljske države, veleposlaništvo, ki pa ni tako zelo vele-, da bi lahko bilo veleposlaništvo, ampak je malo bolj majhne sorte, tako da bi ga lahko imenovali maloposlaništvo. To se pravi, da je v Ljubljani mariborsko malo poslaništvo in obratno. Ker pa so take oblike diplomatskih predstavništev v svetu bolj ali manj neznane, to ni malo veleposlaništvo in obratno, ampak častni konzulat. Ker pa je častni konzulat zadnje čase nekoliko sumljiva stvar, posebno zaradi Omana, ki je častni konzul sosednje in prijateljske države Liberije in ker so tudi v Mariboru imeli nekaj onegavljenja z orožjem, je ta konzulat bolje, da ni ne častni in ne konzulat, ampak predstavništvo, ker je še neformalno in nikogar ne zaposluje in nič ne stane. Kljub temu pa je ambasada zelo koristna, saj mariborski župan, kadar nima kaj delati, lahko kaj razmišlja, kaj naj ta ambasada oziroma predstavništvo dela. Taka razmišljanja, posebno kadar ni kaj delati, so seveda zelo koristna, saj privedejo celo do ustanovitve predstavništva, kjer delajo posle med enim in drugim mestom tako zelo neposredno, kot da ne bi bilo tisoč kilometrov razdalje med njima...
Vse to pa niti ni preveč nenavadno. Saj neveijetno spominja na zelo pogosto iskanje v stilu »kaj bi, da bi in da ne bi, ker bi, kajti kakorkoli bi, bi takole bilo in tudi ne«. Vse pa samo zato, ker so pametna dela že postorjena in tako ne ostane nič drugega kot ustanavljanje ali pa kako drugo čaranje kar tako, da le čas mine...
In če se povrnemo k naslovu: ni res, da ni pomembno, ampak je res, da je zelo pomembno; in ker je tako pomembno, so Aksentijeviča, barabo hudičevo, ovadili in zaslišali in potni list so mu vzeli. Je bil pač pripadnik naše in zato seveda nam sovražne armade. Skratka, naš sovražnik, kadar nam zelo ustreza, da ne rečemo paše. Kajti dobro je imeti sovražnike, saj to odvrača pozornost nekaterih ljudi od resničnih problemov,-kar pa je še posebno dobro, saj je svetovno znano, daje reševanje problemov težavno in težaško delo. V nasprotju s tem pa je zelo enostavno in tudi prijetno, če problemov ne rešuješ, ker to ne vzame nobenega časa, pa tudi ne energije, posebno pa ne umske, za katero vemo, dajo zelo primanjkuje. Prav taka prijetna, kot nereševanje problemov pa je izdelava sovražnikov, kar pa je tudi koristno, saj sovražniki odvračajo pozornost nekaterih ljudi od resničnih problemov. Vendar pa smo o tem pravkar že govorili.
Še posebej res pa je, da bo najkasneje 22. julija ob sedmih zvečer ob zvonjenju zvonov, na dan vstaje slovenskega naroda, gospod general Drobnič, glavni državni tožilec, samega sebe ovadil zaradi sodelovanja v sovražni armadi. Vendar pa je tudi res, da je stvar strahovito zamotana. Namreč, nekaj ni jasno in kdo ve kako se bo gospod general še namučil, preden bo razrešil
nnc1f»Hnio ntrnnlrn- if» crncnnH
logardist Drobnič sodeloval v vojski, ki je osvobajala in tudi osvobodila Slovenijo, je torej po vsaki logiki, tudi njegovi, sodeloval v partizanski vojski, kije predhodnica jugoslovanske vojske. Ker pa je jugoslovanska vojska nam sovražna vojska (glej primer Aksentijeviča!), se mora gospod Drobnič ovaditi zaradi sodelovanja v sovražni vojski. No, prav, pa naj stori, če že tako tišči... Ampak kaj pa naj gospod belogardist, general Drobnič stori, če drži, daje sodeloval v kviz-
TUDI VARUH NIMA DOVOLJ MOČI
Kljub omejenim pristojnostim varuha na področju delovnih razmerij, seje v številnih pobudah pokazala problematika, kije posledica velikih političnih in ekonomskih sprememb v zadnjih letih. Prehod na tržno gospodarstvo oziroma sploh na novo ekonomsko ureditev je za mnoge zelo težak in boleč. S privatizacijo družbenega premoženja so nastali zasebni lastniki, izmed katerih mnogi grobo kršijo pravice delavcev. Problem je tudi delovnopravna zakonodaja, ki še ni usklajena s spremembami v družbi, kar v praksi povzroča dodatne težave pri uveljavljanju pravic in preprečevanju kršitev v breme socialno šibkejšega partnerja. Zaradi množičnih kršitev so pristojni državni organi, kot na primer inšpekcija dela, pogosto neučinkoviti. Sodišča, ki odločajo v delovnih in socialnih sporih, rešujejo zadeve zaradi številnega pripada z velikimi zaostanki. Odločanje zunaj razumnega roka pomeni kršitev pravice do poštenega sojenja in nikakor ne pripomore k socialni varnosti. Med ljudmi prihaja do čedalje večjih socialnih razlik. Pogosteje vprašanje, ali država sploh še zmore izpolnjevati svojo obveznost, da vsakomur zagotovi človeškega dostojanstva vredno življenje. In to kljub ustavnemu načelu, daje Slovenija pravna in socialna država.
Pobude so v številnih primerih izražale obup in nemoč delavcev, ki so se zaradi stečaja podjetja ali kot tehnološki presežek znašli na cesti, neredko zaradi neizplačevanja plač oziroma po prenehanju izplačevanja nadomestila v resni eksistenčni stiski. V drugih so se delavci pritoževali zaradi načina njihovega obravnavanja v teh okoliščinah (uveljavljanje posameznih pravic pri stečaju, manjše pravice pri razporeditvi v drugo organizacijo). Precej je bilo pobud v zvezi s siceršnjim obravnavanjem delavcev pri delodajalcih glede ocene zmožnosti za delo, prenehanja delovnega razmerja, odpravnine, disciplinskih postopkov, prerazporejanja, posameznih prejemkov (plača, nadomestilo med odsotnostjo zaradi bolezni, regres, jubilejna nagrada) ter drugih pravic in obveznosti. Pri zasebnih delodajalcih so se pokazali še posebni problemi glede plačila za delo, zaposlitve brez pogodbe in prijave v zavarovanje, neutemeljenega zaposlovanja za določen čas, neizročitve delovne knjižice ob prenehanju delovnega razmerja itd. V več pobudah so bila poudarjena vprašanja z elementi osamosvojitvene problematike: položaj delavcev v organizacijah, ki so imele sedež v drugih nekdanjih jugoslovanskih republikah, prevzem delavcev s sporazumom med organi in organizacijami Slovenije in Hrvaške, izdajanje delovnih dovoljenj za posebna dela.
Ljudje živijo v iluzijah, da je njihove probleme dolžna rešiti država
Vprašanja zaposlovanja in pravic med brezposelnostjo so v neposredni zvezi z doslej opisanimi oziroma se z njimi prepletajo. Ne glede na dejansko težaven položaj posameznih pobudnikov pa je po drugi strani iz pobud razvidno, da veliko ljudi očitno še vedno živi v prepričanju, da jim mora problem rešiti nekdo drug, pri čemer ponavadi mislijo na državo. Tako ni čudno, daje več pobudnikov pričakovalo zeld neposredno pomoč varuha pri iskanju zaposlitve. Pobudniki so se obračali na nas ne samo v zvezi z iskanjem zaposlitve, temveč tudi zaradi najrazličnejših vprašanj glede pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost - od vprašanja, ali jim ta pravica glede na način prenehanja delovnega razmerja sploh pripada, do višine nadomestila, pravice do podaljšanega izplačevanja nadomestila zaradi upokojitve in problemov ob izplačilu nadomestila v enkratnem znesku. Tudi na tem področju je bilo veliko pobud za pospešitev postopkov pri zavodu za zaposlovanje in ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, pritožb zaradi neučinkovitosti inšpekcije dela ter počasnega reševanja sporov pri delovnih sodiščih. .
Po zakonu o varuhu človekovih pravic ima varuh pooblastila za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v razmerju do državnih organov, organov lokalne samoupravne in nosi' leev javnih pooblasti. Iz tega sledi, da se lahko ukvarjamo s kršitvami človekovih pravic in drugim' nepravilnostmi pri urejanju delovnih razmerij v navedenih organih in organizacijah, ne pa v gosp"' darskih družbah, zavodih, ki ne opravljajo javne službe, društvih, pri samostojnih podjetnikih posameznikih in podobnih delodajalcih. Tudi v teh primerih pa seveda lahko spremljamo delo državnih organov, ki pa imajo ustrezne pristojnosti (inšpekcija dela, družbeni pravobranilec, zavod za zaposlovanje, delovna sodišča). Številnim pobudnikom smo zato lahko dali samo pojasnila in napotke. Kje je šlo za pospešitev postopka, smo to skušali doseči, saj smo tudi tu naleteli na primere dolgotrajnega reševanja zadev tako na zavodu za zaposlovanje kot pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, še posebej pa na delovnih in socialnih sodiščih. Ker je od rešitve spornega razmerja lahko odvisna eksistenca ljudi, je po našem mnenju dolgotrajnost postopkov na večini teh sodišč še bolj nevzdržna, kot to velja za sodišča nasploh.
Glede inšpekcije je še precej nejasnosti
Pri delovanju inšpekcije dela smo večinoma lahko ugotovili precejšnjo prizadevnost. Večjo učinkovitost pa preprečujejo zastarela normativna ureditev delovnih razmerij, kadrovski primanjkljaj v inšpekciji in splošni problemi v zvezi z delovanjem uprave, vodenjem postopkov in zlasti izvršb. Glede izvršbe mogoče samo o dveh posebnostih. Ob tem, da novi zakon o inšpekciji dela omogoča dokaj drastične in navidezno učinkovite ukrepe, vse do predloga za odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti, saj pri izvršitvi delavcev lahko povzroči, da bo njihov položaj še slabši - ko preprečuje kršitev pravic delavcev, lahko “doseže”, da ostanejo brez dela. Kot drugo pa smo ugotovili neučinkovitost inšpekcije v primeru, ko posamezna kršitev ni sankcionirana kot prekršek. Nesprejemljivo je, da inšpekcija na primer ne bi mogla doseči, da bi zasebni delodajalec izročil ob prenehanju delovnega razmerja delavcu delovno knjižico, kot seje zgodilo pri enem od pobudnikov. Omenimo naj samo še ugotovitev, da niso dokončno razčiščena vsa vprašanja v zvezi s pristojnostjo inšpekcije. Po zakonu je sicer načelno pristojna za nadzorstvo nad izvajanjem vseh predpisov, ki urejajo delovna razmerja, dejansko pa ne ukrepa v zadevah, o katerih tečejo delovni spori. To je sicer v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku, razmejitev pa ni trdna in ne dovolj urejena v predpisih (npr. vprašanje sodelovanja inšpekcije pri izvršitvi sodnih odločb o vrnitvi na delo).
Pobude v zvezi z urejanjem delovnih razmerij v organih in organizacijah, do katerih ima varuh po-nKiootUa nicr» hira stnviinn TaVn na nrimp.r ni bilo nobene oobude zaradi ukrenov ob reorganizaciji
;%	A 4 A hJ V/	■ AAaAW. A »»_>	»»m	-- -	^
državne uprave in lokalne samouprave. Še največ pobud je bilo s področja obrambe - od želje po zaposlitvi v slovenski vojski prek spora o obsegu zagotovil pripadnikom JLA, ki so prestopili v Teritorialno obrambo RS, do konkretnih spornih postopkov v tem resorju. Poleg tega smo prejeli posamezne pobude glede izbire oziroma razporeditve višjih upravnih delavcev in glede nekaterih spornih izplačil.
Po našem mnenju bi bilo treba čimprej novelirati normativno ureditev delovnih razmerij, določiti inšpekcijo dela kot edinega upravnega nosilca varstva pravic delavcev ter natančneje razmejiti upravno in sodno varstvo. K učinkovitejšemu delovanju inšpekcije dela pa bi seveda pripomogli tudi nekateri splošni ukrepi za izboljšanje dela upravnih organov, o katerih govorimo pri obravnavanju upravnih zadev.
(Iz poročila varuha Človekovih pravic za leto 1995 o delovnopravnih zadevah. Naslov, mednaslova in poudarki F. K.)
linški vojski, ki podpirala okupatorjeva prizadevanja po uničenju slovenskega naroda? Naj se ovadi, ker je sodeloval v vojski, ki je bila našemu narodu sovražna? Ja prav, pa naj se ovadi, če že tako tišči. Ampak kaj pa, če je sodeloval v kvizlinški voski, ki je bila Slovencem sicer sovražna, hkrati pa je delala neverjetno dobro delo, ko je preganjala komunistične zverine, ki so delale revolucijo in socializem, ki je bil tako krvav, da ga ni nihče preživel, razen tistih, ki jim je to uspelo po kdo ve kakšni pomoti? Naj se ovadi
- ali naj se ne ovadi, to je zdaj vprašanje! No, ampak gospod Drobnič se s takimi malenkostmi, kot sam pravi, ne bo mudil. Kar ovadil se bo, potem pa bo že videl, kako se bo obsodil. Pa bo!
Pa tudi tole bo: Majšperk je že v stečaju, odpuščene delavke Indupla-tija protestirajo, proizvodnja pada, cene rastejo, Šoštaričeva se zaman sekira zaradi Vidma in gozdov - in sploh je vse tako lepo in fajn, daje vedno več bogatašev, ti pa so vedno bogatejši, in daje hkrati lahko zelo uspešno in prav
po evropsko vedno več vedno bolj r® vnih revežev; delavcev in tistih, ki bili delavci, pa po zaslugi bogataš niso več.
In resje, da ni res, da bi se vladala ministri in poslanci zanimali za ta nepomembne zadeve. To nima SIT’1® j ker pač ni vredno in ker bi to za se J potegnilo veliko dela. Za delo pa velTy da preveč utruja in še preveč zainu no je. Zato tudi jaz ne delam vec zaključujem to pisarijo, čeprav se
Brane Praprotni11
■Vllaiieba anAtnACt ie bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije • Izdaja ČZP Enotnost, 1000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predal 279 • Direktor: Marjan Horvat, tel. 3_l3
VCMbMUI ClnlllnMS 942, 132-61-92, faks 311-956 • Odgovorni urednik: Ciril Brajer, tel. 131-61-63, 313-942 • Novinarji: 13-16-163 • Časopis urejajo: Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Tomaž Kšela (biu
dikati), Damjan Križnik (Sindikalni zaupnik), Franček Kavčič (Sindikati), Boris Rugelj (Na tržnem prepihu), Bora Zlobec (lektorica), Brane Bombač (oblikovalec in računalniški prelom), Sašo Bernardi (fotografija) in Jožica Anz (tajnica), tel. 313-942, 132-61-92 • Naročnina: 321-255 • Marketing: 321-255, 133-52-55 • Posamezna številka stane 280 SIT • Žiro račun: 50101-603-46834 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 6, Ljubija'^
25. julija 1996
mUDNIVMHKATIH
TEŽAVETUDIV NOVIHTAMOVIH PODJETJIH
. Sindikat kovinske in elektroindustrije bivšega mariborskegaTama Je prejšnji teden na tiskovni konferenci poročal o zapletih in težavah, spremljajo poslovanje novih družb, zraslih na zdravih temeljih Tama. Za predsednikom Skei bivšega Tama Dragom Gajzerjem sta govorila še predsednik območnega odbora Skei za Podravje Branko j^edik in predsednik republiškega odbora tega sindikata Albert Vodovnik. Opozorila sta na nadaljevanje propadanja podjetij, za kar naj bi bila kriva zlasti vladna gospodarska politika.
Nerazčiščeni odnosi med skladom, stečajnim Upraviteljem in novimi družbami
Drago Gajzer je povedal, da se n°ve družbe, ki so zrasle na zdra-v>h temeljihTama, pri poslovanju srečujejo s številnimi težavami, ki
na svoji koži najbolj občutijo delavci. Ti so razočarani nad Sk-ladom Republike Slovenije za fazvoj, saj ni zagotovil vseh pogojev za nemoteno poslovanje novih družb. »Republiški razvojni sklad Je brez idej, brez vizije, brez kadrov, poleg tega pa ne sprejema niti najnujnejših odločitev, kijih nove družbe potrebujejo za oblikovanje 'n izvajanje svoje poslovne politike. Očitno so pri skladu stroko-ynjaki samo za izpeljavo stečajev,« Je poudaril Gajzer.
Tako po Gajzerjevih besedah v Podjetju MPP Vozila že dva me-Seca zaman čakajo na skladovo
odločitev, ali naj sprejmejo naročilo za izdelavo 500 avtobusov za kupce iz Saudske Arabije. Odgovorni v republiškem razvojnem skladu nikakor ne zmorejo toliko poslovne hrabrosti, da bi potrdili ali zavrnili pogodbo za ta posel.
Drago Gajzer je opozoril tudi na nesoglasja med republiškim razvojnim skladom in stečajnim upraviteljem, ki je razveljavil najemne pogodbe z novimi družbami. Tako kakor v skladu so tudi v vodstvih posameznih novih družb pozabili, da mora stečajni upravitelj delati po zakonu. Prostori, stroji, zaloge, nedokončani proizvodi in drug material, s katerim razpolagajo nove družbe, je namreč last delniške družbe Tam v stečaju, ki ga upravlja stečajni upravitelj, katerega skrb mora biti, da bo stečajna masa čim večja. V nekaterih družbah se vodilni preprosto ne zavedajo, da morajo za uporabo lastnine bivšega Tama
plačati ali najemnino ali kupnino. Zato je stečajni upravitelj prepovedal iznošanje materiala izTama v stečaju v nove družbe. Ta odredba je nekatere nove družbe prizadela, zato bi morale nove družbe, sklad in stečajni upravitelj čimprej najti ustrezne rešitve.
Bitka za ohranitev 1600 delovnih mest
Zaradi številnih zapletov, ki spremljajo poslovanje novih družb, prejemajo delavci v nekaterih družbah plače z zamudo, v družbi Vozila pa še ne vedo, kdaj bodo prejeli junijsko plačo. Kljub vsem zapletom si sindikat kovinske in elektroindustrije prizadeva, da bi ohranil 1600 delovnih rpest v novih družbah.
Gajzer je povedal, da naj bi posebna delovna skupina vlade pomagala pripraviti program za razreševanje problemov tistih delavcev, ki so ob stečaju Tama izgubili zaposlitev. Po treh mesecih obljub delovna skupina ni uspela pripravila še ničesar, na svoj prvi sestanek pa je celo pozabila povabiti sindikate, je dejal Gajzer.
Alber Vodovnik je dejal, da so odgovorni v republiškem razvojnem skladu izgubili kompas in pozabili, zakaj je bil sklad ustano-
vljen. »V preteklosti so nekateri naš sindikat obtoževali, da smo pre-uranjeno kritizirali sklad. Razmere pa kažejo, da smo imeli prav,« je dejal.»Razmere v podjetjih, ki so v lasti sklada, so čedalje slabše.«
Vodovnik je kritiziral tudi vlado, češ da ni pripravila strategije gospodarskega razvoja Slovenije. Dejal je, da politika vlade ni kredibilna in da ji sklad in banke ne sledijo. Banke se požvižgajo na poroštva vlade.
Najbolj kritičen je bilVodovnik do bank, ki s krediti ne spremljajo poslovne politike kapitalno intenzivnih podjetij v kovinskopredelovalni in elektroindustriji. Po drugi strani pa naše banke zavirajo podjetja pri najemanju kreditov v tujini, saj zahtevajo za poroštva izjemno visoke obresti.
Kovinska industrija živi od »Ion arbajta«
Po Vodovnikovih besedah večji del naše kovinske in elektroindustrije sedaj živi od »Ion arbajta«. V mariborski Metalni denimo sedaj opravljajo tista dela, ki sojih pred letom 1990za Metalno opravljali v Bosni in Hercegovini. Naša kovinska industrija bo po Vodovnikovem mnenju potrebovala 10 do 20
BO PROPADU TUDI NOVA HIDROMONTAŽA?
Poziv!
Branka Jurak poziva bivše delavce Hidromontaže, naj ji pošljejo svoja pooblastila najkasneje do 14. avgusta. Takrat namreč poteče zadnji rok za vložitev terjatev do stečajne mase Hidromontaže, ki bo zelo velika.
Dobrega pol meseca pred ^tečajem mariborske Hidromontaže je njen lastnik - Sklad Republike Slovenije za razvoj - ustanovil in tegistriral Novo Hidromontaže, Metje za montažo, strojegradnjo ^ trgovino.Tedanji direktor Hidro-^ontaže Stanislav Božičnik je te-daj obljubil, da bo v Novi Hidro-J^ontaži od nekaj več kot 800 dedcev Hidromontaže delo za okoli ^0. Med delavci je zato zasijal Zarek upanja in so se s stečajem Hi-Jornontaže sprijaznili mirneje, kot se sicer.
Vendar pa po besedah sekretarke območnega odbora Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti v Podravju Branke Jurak stvari po stečaju Hidromontaže na začetku junija niso stekle tako, kakor so mnogi delavci pričakovali. Sklad je sicer za novo podjetje rezerviral 2,5 milijona mark zagonskih in obratnih sredstev ter sredstev za varščine, vendar pa podjetje ni začelo poslovati.
Zapletati seje začelo že pri imenovanju vodstva podjetja, saj je sklad terjal, naj vodilna ekipa dokapita-
lizira podjetje z 250 tisoč markami. Bivši direktor Hidromontaže Stanislav Božičnik je menda ponudil, da bi podjetje dokapitalizirali vsi zaposleni (delavsko delničarstvo), vendar sklad na to ni pristal. Nato je sklad za direktorja imenoval Iztoka Klemenca.
Drugi problem je bil v tem, daje sklad nameraval na novo podjetje prenesti osnovna sredstva in pogodbe starega. Sindikat je takrat zahteval, naj sklad vsem, ki v novem podjetju ne bi dobili zaposlitve, izplača odškodnino v obliki treh plač in regresa.
»Nasploh je potekal stečaj Hidromontaže po zelo nenavadni poti. Kakor kaže, je uvedbo stečajnega postopka predlagal eden izmed upnikov, plačalo pa naj bi ga vodstvo Hidromontaže samo. Delavci se sprašujejo, ali ni stečaju botroval tudi sklad,« pravi Branka Jurak. Naj tu omenimo, daje vladna delovna skupina za preprečevanje oškodovanja družbenega kapitala, ki jo vodi mag. Anton Rop, že pričela obravnavati domnevne nepravilnosti pri poslovanju in vodenju stečajnega postopka v mariborski Hidromontaži.
let, da bo ponovno dosegla raven razvitosti z začetka devetdesetih let. Še zlasti pa je zaskrbljujoče, ker je kriza uničila razvojna jedra v kovinski in elektroindustriji. Ob tem se postavlja tudi vprašanje, kaj bo z našo tehniško inteligenco, ki nima prave vloge ne v podjetjih in ne v državi.
Zaradi neustrezne gospodarske politike vlade ter ravnanja bank in sklada so razmere v kovinski in elektroindustriji čedalje slabše. O tem pričajoTam, Cimos, Finalko, Slovenske železarne in še nekatera podjetja. Po Vodovnikovih besedah je v kovinski industriji ponovno ogroženih več tisoč delovnih mest, saj samo sistem Cimosa daje delo in kruh okoli 12 tisoč delavcem in kooperantom. Vodstvo Skei je o tem že obvestilo predsednika vlade dr. Janeza Drnovška in ga zaprosilo za pogovor. Če do septembra vlada ne bo ustrezno ukrepala, bo po Vodo-
Zaradi vseh zapletov in težav Nova Hidromontaža sploh še ni začela poslovati in kakor kaže tudi ne bo kmalu.
Ker novo podjetje ne posluje, bo več sredstev ostalo za stečajno maso. Branka Jurak predvideva, da bodo upniki Hidromontaže, med katerimi so največji prav bivši delavci, dobili poplačan visok odstotek svojih terjatev.
Zato Jurakova poziva vse člane sindikata delavcev gradbenih dejavnosti in bivše delavce Hidromontaže, naj na območnem odboru čimprej oddajo pooblastilo službi pravne pomoči sindikata za zastopanje v stečajnem postopku.
»Ustrezen dopis smo takoj po uvedbi stečajnega postopka poslali 1771 bivšim delavcem Hidromontaže, ki so naši člani. Zadnji rok za oddajo terjatev v stečajnem postopku je 14.8. 1996. Tisti člani, ki do takrat ne bodo sami ali s pomočjo naše službe pravne pomoči na sodišču vložili terjatev, jih kasneje ne bodo mogli več uveljavljati,« pojasnjuje Jurakova. »Z nekaterimi našimi člani težko kon-taktiramo, saj trenutno še vedno delajo na 16 gradbiščih, kijih ima Hidromontaža v stečaju v tujini.
vnikovih besedah Skei prisiljen poseči po radikalnejših metodah sindikalnega boja. Kakšne bodo, ni povedal, omenil je le, da to ne bodo stavke v posameznih podjetjih, saj niso več dovolj učinkovite.
Po stečaju Tama padajo kovinska podjetja v Podravju kot domine
Branko Medik je spregovoril o težavah kovinarjev v Podravju, kjer bo po njegovih ocenah jeseni že 35 tisoč brezposelnih delavcev, od tega v Mariboru od 18 do 20 tisoč. Poudaril je, da v Mariboru propadajo kovinskopredelovalna podjetja po tekočem traku, za kar so poleg drage države v veliki meri odgovorne tudi banke, ki s predragimi krediti izčrpavajo podjetja. »Pred stečajem Tama smo sindikalisti opozarjali, da bodo po uvedbi stečajnega postopka v Tamu začela kovinska podjetja v Podravju padati kot domine. To se sedaj dogaja, vlada, sklad in banke pa s svojimi ukrepi in politiko tega procesa niso sposobni preo-kreniti,« je dejal Medik.
Tomaž Kšela
Mnogi brezposelni delavci, kijih stečajni upravitelj ni poklical nazaj na delo, pa so razkropljeni po vsej Sloveniji in tudi tujini. Zato jih tudi na ta način pozivam, naj prinesejo ali pošljejo svoja pooblastila do navedenega roka.«
Sindikat namerava uveljavljati za svoje člane terjatve za premalo izplačane plače od 14. 6. 1991 do stečaja, regres za letni dopust za leto 1996 in letošnjo majsko plačo. Poleg teh skupnih terjatev pa bodo za posamezne delavce uveljavljali tudi posamične terjatve, kot so odpravnine, neizplačane inozemske plače in podobno.
Hidromontaža je v stečaju. Nova Hidromontaža pa še ni začela poslovati. Kdo bo zapolnil prazen prostor, ki je nastal po stečaju Hidromontaže?
»Vse kaže, da bo to podjetje Mon-tavar z večinskim srbskim kapitalom. To podjetje namreč zapolnjuje tržno nišo, ki je nastala s propadom Hidromontaže. Montavar bo nadaljeval delo tudi na nekaterih gradbiščih, kjer je doslej delala Hidromontaža, vendar pa s svojimi delavci,« pravi Jurakova.
T.K.
PREKINJENA STAVKA V LITOSTROJEVI
tovarni viličarjev
. Zaposleni v Tovarni viličarjev sestave Koncerna Litostroj so Prekinitvami stavkali od 8. do ^■julija, ko so dobili majske plače. v°dstvo tovarne je stavkajočim ysak dan obljubljalo izplačilo. Namesto tega pa je direktor tovarne ^nez Ražen 12. julija vse proizvode delavce poslal na kolektivni op-t Odločitev je utemeljil z 80. c enom kolektivne pogodbe Kon-Cerna Litostroj.
Delavci, ki so ostali brez denaija, s° se takrat obrnili na Skei Kon-
cerna Litostroj. Njegov sekretar Stane Pugelj je direktorja obvestil, da njegove napotitve na kolektivni dopust delavci ne sprejemajo in da bodo zato še naprej stavkali. Takrat so stavkajoči oblikovali tudi stavkovni odbor, za predsednika so izbrali Dušana Bregarja, za člane pa Miloša Volka, Petra Horvata, Dušana Ogriča, Staneta Puglja, Valterja Zavca in Ireno Štrus.
Po izplačilu majske plače so se zaposleni" vrnili na delo, vendar
stavkovnega odbora niso razpustili. Od poslovodstva namreč še naprej zahtevajo, naj vsakemu delavcu, kije prejel znižano plačo, pojasni podlago za to znižanje. Zahtevajo tudi preklic sklepa o kolektivnem dopustu, saj je po njihovem mnenju nezakonit. Če poslovodstvo teh zahtev ne bo upoštevalo, bodo na pomoč poklicali še inšpekcijo dela.
V Litostroju se igre z delavci torej nadaljujejo. Mogoče so povezane z neuspehom lastninskega programa, po katerem bi dr. Jože Duhovnik postal njegov večinski lastnik. Med zaposlenimi in tudi v širši javnosti se širijo govorice, da bo Koncem Litostroj prešel v last Sklada. Če je to res, bi bilo prav, da se zgodi čimprej, da bo odstranjen vsaj ta vzrok za neodgovorno obnašanje do delavcev.
F. K.
|indikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije
PRELOŽILI POGAJANJA 0 NOVI TARIFNI PRILOGI
e Predsedstvo sindikata je •	PreJšnji teden obravnavalo potek
i,	[l rezultate pogajanj o novi ta-U hi prilogi kolektivne pogodbe
" javnosti. Kot nam je povedal
j.	^kretar sindikata Ivan Jurše, so gotovih, da rezultati poslovanja ne dajejo možnosti za povečanje 'zhodiščnih plač. Po dogovoru z
delodajalci bodo pogajanja nadaljevali na podlagi polletnih rezultatov poslovanja.
Razpravljale! pa so opozorili, da povečanje minimalnih plač na podlagi socialnega sporazuma povzroča škodljivo uravnilovko in negira sprejeta relativna razmerja med prvimi tremi tarifni-
mi razredi po kolektivni pogodbi dejavnosti. Delodajalci se bodo morali izreči tudi o tej ugotovitvi, ki na motiviranost zaposlenih vpliva slabo. Govorili so tudi o pritiskih velikih zunanjih lastnikov, ki jim gre le za dobiček in zato pritiskajo na direktorje, naj znižajo izhodiščne plače. Direktorji so sedaj pod dvojnim pritiskom, saj tudi zaposleni zahtevajo dostojne plače.
Člani predsedstva so obravnavali tudi priprave na konferenco dežel Alpe-Jadran v okviru mednarodne organizacije zaposlenih v živilski in predelovalni industriji in gostinstvu, ki naj bi bila konec oktobra v Radovljici. Na
PREPOZNI UKREPI
Sindikat delavcev tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Slovenije vlado in javnost že več let opozarja na čedalje težji položaj podjetij teh dveh panog. Čeprav se je vodstvo prejšnji teden o tem vnovič pogovarjalo z ministrom Antonom Ropom, je te dni šlo v stečaj še nekaj podjetij. Kot nam je povedala Branka Novak, sekretarka tega sindikata, so se zataknila tudi pogajanja o novih kolektivnih pogodbah obeh dejavnosti. Delodajalci so se pripravljeni pogajati le o novi ureditvi delovnega časa in norm.
Hudo je povsod, kjer je prišlo do stečajev, pravi Novakova. Na zavod pa so te dni odšle delavke Čiba iz Bovca, Tekstilne tovarne iz Majšperka in Tabora iz Maribora. Predlog stečaja je podpisan tudi za Vinteks iz Vinice (del bivšega Novoteksa Konfekcije). Podpis predloga za stečaj so delavci izsilili s stavko. Brez delaje torej novih 1000 tekstilnih delavk, ki večinoma ne morejo računati na novo zaposlitev.
V negotovosti delajo tudi delavci tržiškega Peka, saj ima podjetje precejšnjo tekočo izgubo. Sanacija Planike bo dolgotrajna. V Rašici poteka prisilna poravnava, v katero
njej naj bi obravnavali vlogo zaposlenih v razvoju gostinstva in turizma. Ugotovili so, da morajo zbrati še 10.000 mark, 15.000 pa bo zagotovila mednarodna sindikalna organizacija. Če na ministrstvih in zbornici denarja ne bodo dobili, bodo konferenco veijetno morali preložiti na prihodnje leto, nam je povedal Jurše.
EK.
se bo vključilo tudi ministrstvo za delo. Položaj podjetij se še naprej zaostruje, ker je vlada predolgo mečkala z ukrepi za zaščito tekstilne in usnjarske industrije, meni Novakova.
Minister Rop jim je prejšnji teden obljubil le, da bodo imela pri delitvi sredstev za ohranjanje delovnih mest tekstilna in usnjarska podjetja prednost. Enako naj bi bilo tudi pri regresiranju obrestne mere. Ker je denarja za te namene veliko premalo, bodo na ministrstvu skušah izbrati manjše število podjetij, da bi vsaj tem resnično pomagali.
Sindikat je obveščen, da se je te dni v Planiki zapletlo pri izplačilu regresa. Zaposleni so namreč iz tega naslova 22. julija dobili dvakrat po 25.000 bonov. Le delavci iz tovarne v Turnišču naj bi zaradi tehničnih težav bone dobili z nekajdnevno zamudo. Čeprav so se zaposleni v Turnišču s tem strinjali, je sindikat KNSS Planike od direktorja Bojana Starmana zahteval takojšnje izplačilo, sicer bo zoper njega in direktorja splošnega kadrovskega sektorja podal kazensko prijavo. Starman je na njihovo pismo odgovoril, da bo odstopil, če zahtev
Branka Novak, sekretarka Sindikata delavcev tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Slovenije
ne bodo takoj umaknili in se opravičili. Kako so spor razrešili, Novakova ni obveščena, ve le, daje direktor še naprej na svojem položaju.
Pogajanja o novih kolektivnih pogodbah za tekstilno in usnjarsko industrijo so prekinjena. Sindikat je delodajalcem ponudil predloge novih pogodb, vendar so ju partnerji zavrnili, češ da položaj v dejavnostih ne omogoča širjenja pravic. Čeprav sta obe pogodbi dokaj zastareli, bi delodajalci pristali le na nov aneks o delovnem času in normah. Pogajanja o teh določbah se bodo po besedah Novakove nadaljevala septembra.
EK.
25. julija 1996
Sindikalna lista
julij 1996
Prvi del
1.	Dnevnice
-	cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti)	3.500,00
-	polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti)	1.750,00
-	znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom
delovnega časa in konča dve uri po njem)	1.218,00
2.	Kilometrina (od 1. 3. 96 dalje)	24,66
3.	Ločeno življenje	45.345,00
4.	Prenočišče - Povračilo sroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec
5.	Regres za prehrano	11.336,00
Drugi del
V drugem delu objavljamo povprečno plačo za obdobje marec-maj 96 kot osnovno za uveljavljanje pravic iz neposredne skupne porabe. Povprečna plača v preteklih treh mesecih v gospodarstvu Slovenije znaša 74.001 SIT.
1.	Jubilejne nagrade
-za 10 let	37.001,00
-za 20 let	55.501,00
-za 30 let	74.001,00
2.	Nagrada ob	upokojitvi	222.003,00
3.	Solidarnostne	pomoči	74.001,00
Vir: Zavod RS za statistiko	Strokovna služba ZSSS
Opomba:
Objavljena višina nagrade ob upokojitvi je rezultat kolektivnega pogajanja. Sprejeta sprememba uredbe Vlade RS o stroških, ki se priznavajo kot odhodek (Ur. I. RS, št. 7/95), pa omogoča to nagrado do višine treh bruto plač v gospodarstvu RS.
Dopolnilni podatki
V skladu z zakonom o izvajanju socialnega sporazuma za leto 1996 (Ur. 1. RS, št. 34/96) v sindikalni listi objavljamo podatke, potrebne za izvajanje spo-
1.	Minimalna plača za mesec julij, avgust in september 1996	54.570 SIT
2.	Regres za letni dopust je v uspešnih podjetjih možno izplačati do višine
povprečne plače v gospodarstvu za zadnje 3 mesece v bruto znesku; povprečna plača v bruto znesku za obdobje marec-maj znaša	115.624 SIT
Opomba:
Še največ vprašanj se v zadnjem času pojavlja pri uporabi eskalacije. Potrebno je upoštevati, da se eskalirajo izhodiščne plače po tarifnih in plačilnih razredih. Tarifnih razredov je v panožnih pogodbah devet, v podjetniških kolektivnih pogodbah pa so uveljavljeni podrazredi - plačilni razredi, ki jih je več. Vse te plače se v skladu s socialnim sporazumom v celoti eskalirajo.
Ponovno opozarjamo, da že več kot 6 let obračun plač po vrednosti točk ni skladen s kolektivnimi pogodbami.	St k l "b ZSSS

DELAVSKA HRANILNICA d. o. o. Ljubljana, Dalmatinova 4
Ugodna posojila
za oddih članov sindikatov od T + 0 % do T + 2 %
v vaši Delavski hranilnici
Če želite preživeti zaslužen oddih v mirnem, prijaznem okolju Bohinjskega jezera, v Termah Zreče, Moravskih, Atomskih, Čateških, Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah, Hotelih Palače Portorož, Strunjan, Belvedere, Marina in Simonov zaliv v Izoli, se odločite za oddih s pomočjo posojila naše hranilnice.
Po napornih delovnih mesecih in vsakodnevnih stresih si vzemite čas zase, za svojo dušo in telo, za svoj počitek in nabiranje novih moči.
Oddih lahko preživite v hotel ih in zasebnih penzionihz ugodnim posojilom, ki ga je za Vas posebej pripravila Delavska hranilnica.
Posojilo vam odobrimo tri dni pred začetkom nastopa oddiha.
Prvi obrok zapade v plačilo z enomesečnim odlogom, torej potem, ko se vrnete z dopusta.
Cene 7-dnevnega bivanja se gibljejo od 22.050 tolarjev do 53.550 tolarjev na osebo.
H gornjemu znesku posojila lahko dobite še dodatek posojila v znesku 15.000 tolarjev za stroške, vezane na oddih (stroški goriva, turistična taksa, žeja).
Primeri izračuna posojila za najnižjo in najvišjo ceno:
7-dnevni oddih dveh članov družine po ceni 22.050 SIT
22.050 SIT x 2 = 44.100 SIT + 15.000 SIT = 59.100 SIT,
vrne se 61.902 SIT, rok vračila 6-mesecev, obrok = 10.317 SIT, zavarovanje
posojila =390 SIT, stroški posojila 1.000 SIT.
7-dnevni oddih štirih članov družine z dvema otrokoma od 2 do 12 let po ceni 22.050 SIT in s 30% popustom za oba otroka
22.055 SIT x 2 = 44.100 SIT + 2 x 15.439 SIT + 15.000 SIT = 89.970 SIT vrne se 78.073 SIT, rok vračila 6 mesecev, obrok = 13.013 SIT, zavarovanje posojila = 492 SIT, stroški posojila so 1.000 SIT.
7-dnevni oddih dveh članov družine po ceni 53.550 SIT
53.550 SIT x 2 = 107.100 SIT + 15.000 SIT = 122.100 SIT,
vrne se 127.888 SIT, rok vračila 6 mesecev, obrok = 21.315 SIT, zavarovanje
posojila = 806 SIT, stroški posojila so 1.000 SIT.
7-dnevni oddih štirih članov družine z dvema otrokoma od 2 do 12 let po 53.500 SIT in 30% popustom za oba otroka
53.500 SIT x 2 = 107.100 + 2 x 74.900 SIT + 15.000,00 SIT = 197.000 SIT vrne se 206.339 SIT, rok vračila 6 mesecev, obrok = 34.390 SIT, zavarovanje posojila = 1.241 SIT, stroški posojila so 1.000 SIT.
Gornji izračuni so osnova, da lažje prilagodite strošek oddiha svojim finančnim možnostim.
Izračuni so narejeni na 6-mesečni rok vračila posojila in enomesečni odlog prvega plačila obroka.
Vsako posojilo bo izračunano individualno po vašem izboru cene.
areveliko finančno dem ali osem obro-
dloga prvega obroka.
Upamo, da je posojilna ponudba za člane sindikatov zanimiva, zato se vam priporočamo. Vse v zvezi z vašim posojilom in oddihom boste uredili v hranilnici osebno ali po telefonu.
Za vse podrobnejše informacije nas lahko pokličete po telefonu: 061/312098 ali 316881.
Želimo vam prijazen oddih.	Direktor
jože Stegne
Za tiste člane sindikatov, ki bi jim tudi ti obroki bili pn breme, je izjemoma možen najem posojila tudi na seder kov brez odlc
NA ZDRAVIH TEMELJI
KONCERNA TVT JE
lej
ZRASEL LENTHERM
»Tovarna Lentherm je začela delati pred dvema desetletjema, ko je koncern TVT iz Maribora v manj razvitem Lenartu v Slovenskih goricah postavil svoj obrat za proizvodnjo kotlov oziroma bojlerjev. Od takrat naprej daje proizvodnja bojlerjev v Lenartu delo in kruh okoli 90 delavcem,« pravi direktor podjetja Lentherm Jože Grivec. To pa za Lenart, kjer je v gospodarstvu zaposlenih manj delavcev, kot je brezposelnih, pomeni veliko.
Ko je koncern TVT postavil svoj obrat v Lenartu, je z okoli 2800 delavci veljal za enega od paradnih konjev mariborskega gospodarstva. Na začetku devetdesetih let pa se je znašel v resni krizi. Vzrok za to je bil tudi razpad nekdanjega jugoslovanskega tržišča, na katerem je bil koncern TVT s svojo zastarelo in izrabljeno tehnologijo še edino konkurenčen. Tik pred stečajem je prešel v lastništvo Sklada Republike Slovenije za razvoj, ki seje lotil njegove sanacije.Ta je zahtevala hude posege, da so lahko preživela vsaj zdrava jedra bivšega koncema. V njih je ohranila delo manj kot tretjina bivših delavcev. Poleg Tovarne tirnih vozil v Mariboru je bila sanacija naj uspešnejša ravno v obratu v Lenartu, kije danes samostojna družba z omejeno odgovornostjo Lentherm.
najmanj 76 delavcev, po dveh letih pa najmanj 50.
Spoštovali so
delovnopravno
zakonodajo
Delavci in menedžerji so postali sami svoje sreče kovači
»Kriza v celotnem koncernu TVT je močno prizadela tudi obrat v Lenartu. V letu 1991 seje proizvodnja za polovico zmanjšala. V obratuje delalo samo še 20 delavcev, 70 pa jih je bilo doma na čakanju,« pravi Jože Grivec. »Vendar pa seje v obratu našla skupina menedžetjev in delavcev, kije videla, da ima obrat zanimiv program in trg. Zato smo zaposleni preko sindikata začeli pritiskati na sklad, da bi obrat sanirali.«
Skladje zaposlenim ponudil, naj obrat odkupijo in postanejo »sami svoje sreče kovači«.
»Čeprav je šlo za eno prvih privatizacij v Sloveniji, smo zaposleni v to zagrizli in se s skladom dogovorili, da bomo pod določenimi pogoji obrat odkupili,« pravi Grivec. »Naša želja je bila predvsem ohraniti delovna mesta. Vendar pa nam je načrt skoraj spodletel, saj smo se s skladom dogovorili, da bomo za kupnino dali zaposleni tudi certifikate, kasneje pa seje izkazalo, da zakonodaja takšnega odkupa lastnine od sklada ne omogoča.«
Kljub temu je 36 delavcev zbralo dovolj sredstev, da so ustanovili podjetje Lentherm-Invest, leto pa je nato na kredit od sklada odkupilo obrat za proizvodnjo boj-leijev skupaj Z delom starih dolgov in terjatev. Zasebno podjetje 36 družbenikov Lentherm-Invest, ki je ob nakupu moralo plačati 10 odstotkov kupnine, se je obvezalo, da bo v podjetju dve leti zaposlenih
»V podjetju Lentherm je 36 družbenikov, ki imamo od 0,5 do 19-odstotne deleže v kapitalu družbe. Dejansko pa so lastniki podjetja tudi nekateri drugi delavci, saj so nekateri družbeniki zbrali sredstva za svoj vložek od drugih delavcev in z njimi pogodbeno uredili razmerja. Zakon o gospodarskih družbah namreč omejuje število družbenikov v družbah z omejeno odgovornostjo,« pojasnjuje direktor Len-therma.
»Ko smo obrat kupili, je bilo v podjetju zaposlenih 84 delavcev. Potem pa so v naše podjetje iz koncema TVT premestili še 15 delavcev iz družbe Externa, kar je za nas pomenilo izjemno in skoraj nepremostljivo finančno breme, saj podjetje še ni imelo dovolj dela.«
Vendare pa so v Lenthermu premostili tudi te težave. Intenzivno so iskali delo in prodirali
Jože Grivec: Uspelo nam je ohraniti podjetje in delovna mest11
zadnje čase tudi vAvstrijo. Visoko kvalitetne emajlirane bojlerje izvažajo tudi na Hrvaško.
Poleg univerzalnih emajliranih bojlerjev, solarnih grelnikov vode, hidroforskih posod, toplotnih črpalk in različnih drugih bojlerjev varijo tudi kotle. Gre za Ion posel, ki podjetju pomaga zapolniti razpoložljive delovne in strojne zmogljivosti.
visoki pa so Uidi davki in ^ ki jih mora podjetja P' j, ? izplačilu plač. V pod/etJ. |i() nekaj notranjih s!ab°s^ poznamo in sijih prizaor praviti,« pravi Grivec-glede na število zapos A vedno nima dovolj ust' ‘p,
dela. Upamo, da se bodo^
uu-ia. v^paniu, ua	''ffl ^
re izboljšale, ko bomo s tU)1., nerjem skupno investira
Strateški partner iz tujine
demizacijo proizvodnj6’ I bo zagotavljala večjo
»Naši naj večji partnerji so Roh-ledek in Sieger iz Nemčije in Avstrija Email izAvstrije, poleg tega pa imamo v tujini še veliko dru-
renčnost na zahtevnejši
Evr°pe-<< - ežavdl
Zaradi omenjenih tet . nikom še tudi ni uspelo , ^ poplačati kupnine rePu^ ^ razvojnemu skladu. ve
njihove težave razume-

D,
Stanko Raduha in Bojan Vogrin varita bojler za nemški trg
na tuje trge, število zaposlenih pa so zmanjševali samo z mehkimi metodami in kar je najpomembnejše: za razliko od (pre)številnih podjetij so pri tem spoštovali delovno pravno zako-nodajo.To sejim danes obrestuje, saj podjetje ni zapleteno v drage delovne spore.
Danes dela v podjetju Lentherm, ki ga direktorju Jožetu Grivcu pomagata voditi pomočnik direktoija za ekonomiko Božo Mithans in pomočnik direktorja za komercialo Anton Jančič, 84 delavcev. Lani so ustvarili 5 milijonov mark prihodka. Okoli 70 odstotkov celotne proizvodnje bojlerjev izvozijo v Nemčijo in
gih poslovnih partnerjev,« pravi Jože Grivec. »Z avstrijskim partnerjem ravnokar potekajo intenzivni pogovori o sovlaganju in prenosu tehnologije izAvstrije v Lenart. V podjetju upamo, da bomo s pomočjo tujega partne-ija nekako dokapitalizirali podjetje in rešili težave, ki nas pestijo podobno kot vso kovinskopredelovalno industrijo in velike izvoznike pri nas.«
Težav pa imajo v Lenthermu kar nekaj. »Podjetje pesti neustrezna monetarna politika. Zaradi podcenjene marke ižgubi podjetje letno 10 odstotkov dohodka. Prav tako so obresti za obratna sredstva previsoke, nesorazmerno
Plače po kolektiv111 pogodbi
Kljub vsem težavam PfeJ'
delavci v Lenthermu p'a lektivni pogodbi. Apr'*3' v podjetju povprečna br" j 92.271 tolarjev, najnižja Pa tolarjev. Lani so dela''1-, regres za letni dopust v b011 (,K pa so ga doslej prejeli sa preostanek pa ga še b0" ^ »Za naše podjetje jeZ membno, da obstaja ko/3 aj delovanje med predsedru v podjetju Danilom in njegovimi sodelavci stvom podjetja,« prav' * vec, kije bil včasih sam j’1, ^ »Marsikatero podjetje b'
izognilo najhujšemu in št
delovna mesta, če bi ime11 i, in menedžerji korektne V našem podjetju smo f nitev delovnih mest vsi -delavci in menedžerji-tudi uspeli.«	. J (j
Sicer pa je Jože GnVj ^
optimist. »Čeprav
liko problemov, menij1’
najtežji del sanacije PoclJ darle že za nami.« •'< Kakor koli že, Len^ D zdravo podjetje, v njem z j delavci in menedžerji s° y kraju ohranili tovarn0'
i?
k
delovna mesta.
)t;
T,0‘
^ v
Natika se pri izvršbi
SODB V KORIST DELAVCEV
Pravne pomoči Ob-i|(0,ne 0rganizacije Ljubljane in Ilce je lani skupno obravna-,'a4806 strank ali približno 27 stoikov manj kot leta 1994. .lajšanje števila obravnavanih ank gre prjpjsati predvsem jllšernu številu uvedenih ste-Jn'J' postopkov oziroma po-j, Pkov prisilne poravnave in jjtdacij v preteklem letu. Pri (t Sth zadevah na delovnoprav-Področju pa ni opaziti bistve-Premika k ureditvi razmer, te n'	vec*no največ
i,Vnih sporov v elektrokovin-'ndtistriji, kar 38 odstotkov iz-i 3 vseh obravnavanih, sledijo rgovinska dejavnost, tekstil-, 'Hdustrija, gradbeništvo in pujska ter živilska industrija. x omcč v obliki pravnih nasve-
0	,Ja v Službi pravne pomoči iska-(i ./95 strank. V to število pa niso
JUceni vsi tisti pravni nasve-1»1 So bili posredovani preko teli I3- Pomagala je tudi sesta-
1	1 vloge v pravnih postopkih.
s° potekali pred Delovnim in Jalnim sodiščem, eno tudi rhovnem sodišču RS. lv 'ožila je 295 zahtev za var-.0 Pravic pred pristojnimi or-.' v podjetjih, katerih večina je bila zavrnjena kot neute-Jena. Stranki tako preostane Možnost uveljavljanja pravic
P^avnavani spori po posameznih dejavnostih:
s sodnim postopkom, kar pa je v sedanjih razmerah izredno dolgotrajno, saj lahko traja tudi več let, preden sodišče zadevo obravnava. Včasih je tudi vprašljivo, ali je smiselno začeti postopek pred sodiščem, če ne gre tudi za prikrajšanje pri izpačilu plače.
Lanije bilo vloženih 180 tožb v delovnih, 9 pa v socialnih sporih. Najbolj pereč problem v postopkih pred tem sodiščem je dolžina oziroma trajanje postopka. Po priporočilu Personalnega sveta so sodišča dajala prednost problemom, ki se nanašajo na prenehanje delovnih razmerij, kolektivnim in socialnim sporom in vsem razveljavljenim zadevam, katerih obravnavo je potrebno takoj razpisati. Poskušali so razrešiti tudi čimveč spisov, ki so bili vloženi še pred letom 1992. Iz navedenega je razvidno, da pravniki službe pravne pomoči nimajo vpliva na to, kdaj pride zadeva pred sodišče. Zato jih ni mogoče kriviti za dolgotrajno čakanje na posamezne obravnave. Problem je tudi dokazati tožbene zahtevke. Nekatere stranke nimajo vseh dokumentov; manjkajo jim listinski dokazi ali pa je dokumentacija pri tožniku - podjetju in jo je treba šele izterjati.
Problem je tudi izvršba pri uveljavljanju že pravnomočnih
Veliko se jih pravda, mnogim pa je zadnja ura v podjetju ie odbila...
lili1
kovinska in elektro-industrija hgovina
tekstilna in usnjarska industrija gradbeništvo
kmetijska in živilska industrija '^na industrija
^flovanjsko-komunalna dejavnost
gostinstvo ^mična industrija j-mžbeni in državni aparati kultura
v?-goja in izobraževanje
Pminet
gozdarstvo
ostalo_____________________________
,aj obravnavanih
št. zadev	št. strank
335	1265
90	641
39	422
136	391
35	228
16	88
29	62
55	57
24	51
19	23
14	20
16	19
10	10
3	3
3	3
26	28
850
3311
priznanih pravic strank. Zastoji pri izvršitvi denarnih terjatev so zaradi blokade žiro računov podjetij. Lahko se tudi zgodi, da stranka ugovatja odločitvi sodišča ali pa podjetje sproži nov postopek in tako postopek še dodatno zavleče. Nadaljnja težava je izvršitev pisno opredeljenih denarnih zahtevkov, predvsem pri izpodbijanju prenehanja delovnega razmerja. Tako se zgodi da vedno ostane del denarnega zahtevka nespecifiran, saj pred pravnomočnostjo odločbe ni mogoče z zneski opredeliti obdobja, ko se npr. zadeva obravnava v pritožbenem postopku. To pomeni, da mora stranka vnovič vložiti tožbo zaradi specifikacije denarnega zahtevka, kar spet pomeni zamik pri uveljavitvi pravice stranke.
Pretežni del obravnavanih zadev so denarne terjatve. Te so glavni predmet 60 odstotkov pra-vnih sporov. Večinoma gre za uveljavljanje razlike plače do kolektivne pogodbe, neizplačanih plač in terjanjejubilejnih nagrad ter odpravnin za trajne presežke. Veliko je tudi sporov v zvezi z izpodbijanjem delovnih razmerij, bodisi zaradi trajnih presežkov ali pa zaradi disciplinskih ukrepov. Na tretjem mestu so spori v zvezi z razporeditvami za nedoločen čas ali pa z začasnim čakanjem na delo. Preostali spori
zadevajo presojo zakonitosti pogodb o zaposlitvi in pa invalidnost.
V	postopkih pred Delovnim in socialnim sodiščem je bilo uspešno rešenih 86,5 odstotka obravnavanih zadev, pred Višjim delovnim in socialnim sodiščem pa je bilo ugodeno 46 odstotkom zadev.
V	prvih treh mesecih letos so bila v stečajnih postopkih tri podjetja, IMP Dvigalo, Utensi-lia d.o.o. in Elitna konfekcija novost, v postopku prisilne poravnave pa podjetje Rašica. Napovedanih pa je še več stečajnih postopkov. V stečajih in prisilnih poravnavah je terjatve najtežje izračunati, saj prizadeti praviloma ne razpolagajo z dokazi, npr. plačilnimi listi, ki bi jih predložili k obračunu dejansko prejetih plač.
Služba pravne pomoči je vložila tudi 18 pritožb zoper odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v zvezi delovno zmožnostjo, a tu niso imeli veliko uspeha.
Podatki o uspešno opravljenih zadevah kažejo, da Služba pravne pomoči delo opravlja strokovno in korektno.
(Povzetek poročila o delu Službe pravne pomoči Območne organizacije ZSSS Ljubljane in okolice v letu 1995)
Pripravil Marjan Horvat ml.
KAJ DELAJO
V republiških odborih
Sindikat državnih in družbenih organov
Reorganizacija DURS in sindikati
Sestala seje konferenca sindikata Davčne uprave Republike Slovenije (DURS), na kateri je sodelovalo 40 sindikalnih zaupnikov ih nova direktorica Milojka Kolar s sodelavci. Konferenca je sprejela pripombe in predloge sprememb akta o sistemizaciji in razporeditvah delavcev. Podrobno se je seznanila tudi s sklešpom vlade o dodatkih v davčni upravi zaradi nekaterih omerjitev in prepovedi. Ker je 600 delavcev prešlo iz APPNI v DURS, bodo udeleženci konference ažuri-rali seznamov članov sindikata. V DURS bo po novem 14 ali 16 organizacij sindikata. Konferenca je direktorici dala predlog pogodbe o pogojih za delo sindikata, ki naj bi bila sklenjena do konca avgusta.
Nomenklature do 30. septembra
Vladaje 18. julija obravnavala uredbo o dodatkih za delavce sodišč. Sindikat se je z ministrstvom za pravosodje) dogovoril za nadaljevanje pogajanj o izhodiščih novega akta o sistemizaciji delovnih mest na sodiščih. »Nomenklatura enotnih nazivov za strokovne, administrativne in tehnične delavce na sodiščih« mora biti pripravljena do 30. septembra za obravnavo na seji vlade. Pogodba o pogojih za delo sindiakta na sodiščih pa je že usklajena in jo bodo partnerji podpisali v drugi polovici avgusta.
Naj se ve ...
Republiški odbor je ekonomsko-socialnemu svetu pred obravnavo sprememb zakona o delovni inšpekciji posredoval najpogostejše kršitve delovnopravne zakonodaje v državni upravi.
Drago Ščernjavič, sekretar
Sindikat komunalnega in stanovanjskega gospodarstva
Odbor sindikata služb za zasebno varovanje
Pri sprejemanju kolektivne pogodbe za delavce, zaposlene v službah varovanja, ni posebnega napredka, pa vendar smo nekaj naredili za zaščito njihovega delovnopravnega položaja. Predstavniki našega sindikata in Zbornice za zasebno varovanje so se sestali z mag. A. Dvorškom, direktorjem Uprave kriminalistične službe MNZ, da bi uskladili poglede in poiskali ustrezno rešitev za sprejem kataloga del za varnostnike. Zakon o zasebnem varovanju namreč določa, da MNZ potrdi katalog del za varnostnike, ki ga nato sprejme Zbornica. Predlagani katalog del pa je MNZ zavrnilo, saj je v 6. členu predvidena možnost razporeditve delavca, ki je že do sedaj delal določeno delo najmanj 5 let, tudi z eno stopnjo nižjo šolsko izobrazbo, kot jo zahteva zakon. Da bi ta problem, ki grozi z izgubo dela večjemu številu zaposlenih v teh službah rešili, so bili na pogovor povabljeni še predstavniki ministrstva za delo in ministrstva za pravosodje.
Skupna ugotovitev je bila, da je problem potrebno rešiti, da zakon ni predvidel prehodnega stanja, ki bi bilo upravičeno, da so podobne rešitve v praksi uveljavljene in tudi opredeljene v nekaterih kolektivnih pogodbah, da bi bilo potrebno verificirati izobraževalni program za varnostnike (akcija na ministrstvu za šolstvo že teče) in da smo vsi zainteresirani za čimprejšnjo zagotovitev ustrezne usposobljenosti varnostnikov. Ministrstvo za zakonodajo bo pisno posredovalo mnenje pravne stroke, ali je 6. člen kataloga del možno upoštevati. Če bo mnenje pozitivno, ne bo zadržkov za sprejem, če pa bo negativno, bo potrebna sprememba zakona.
Podpisana je pogodba, po. kateri se je povezalo štirinajst varnostnih podjetij poslovno sodelovalo, enotno nastopalo in pokrivalo storitve na celotnem področju Slovenije. Tako bodo tudi lažje zadovoljili potrebe večjih sistemov, ki delujejo po vsej državi. Nastopali bodo pod imenom Skupina Varnost. Pogodbi se lahko pridružijo tudi druga varnostna podjetja, ki pa bodo morala izpolnjevati zahtevano kakovost delit in imeti licenco. Ceritifikat ISO 9001/95 za sistem kakovosti poslovanja si je prva prislužila Varnost Maribor, ki je bila tudi pobudnik ustanovitve Skupine Varnost. Sestavljajo jo še Varnost Bežigrad, Celje, Koper, Kranj, Maribor, Mengeš, Nova Gorica in Vič, Sintal, Varnostna agencija Kočevje, Ro-gard, Primat, PIB-security in Pan elektronic.
V Skupini naj bi delovalo 2500 varnostnikov. Po nam znanih podatkih pa imajo zaposlenih le polovico in od teh je v sindikat vključenih le tretjina. Pri devetih članih Skupine imamo organiziran naš sindikat. Ker je položaj delavcev v teh podjetjih razmeroma slab - nizke plače, negotovost delovnega mesta, zahtevno delo, pričakujemo, da se bo ob poslovni krepitvi in v žfclji po kakovostnih storitvah izboljšal tudi socialni in delovnopravni položaj zaposlenih.
Miloš Mikolič, sekretar

KAJ MORAM VEDETI O PLAČAH
V prejšnji števOki Delavske enotnosti smo se seznanili s štirimi različnimi nazivi najnižjih plač v plačnem sistemu Republike Slovenije in vsakega izmed njih podrobno spoznali. Tokrat bomo »vzeli« osnovne formule za izračun plač in njihova zaporedja pri obračunu, pri konkretnem računanju pa si bomo pomagali z določili tarifne priloge h kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije.
^OSNOVNE FORMULE ZA IZRAČUN
lN njihova zaporedja pri
t6( ^ČUNU
[(F
n<$ Qpn°vna (izhodiščna) plača (OP)
Z#
VO = dodatek za vpliv okolja
% VO = odstotek na vpliv okolja, določen po zahtevah Ko lektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije.
e) Izračun dodatka za neugoden delovni čas (NDČ)
NDČ =	% NDČ x (št. ur NDČ) x OP
št. ur
NDČ = dodatek zadelo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden (40. člen Kolektivne pogodbe dejav nosti trgovine Slovenije)
% NDČ = odstotek za delo v manj ugodnem delovnem času, minimum določa 40. člen Kolektivne pogodbe deja vnosti trgovine Slovenije
št. ur NDČ = število ur, ki jih je delavec opravil v manj ugodnem delovnem času
št. ur = število dejansko opravljenih ur v mesecu; število ur, ki se upoštevajo pri izračunu osnovne plače
D Izračun nadomestil (NAD)
dodatek za napore (426,35 x 5%)	21,31 SIT bruto
SKUPAJ	447,66 SIT bruto
delovna doba (447,66 x 5%) Izmensko delo (447,66 x 5%)	22,38 SIT bruto 22,38 SIT bruto
Obračunana in izplačana plača na uro Mesečna bruto plača: 176 x 492,42	492,42 SIT bruto = 86.665.92 SIT bruto
B) Izračun IZHODIŠČNE urne plače prodajalca Naziv - elementi	Pravilno kumuliranje dodatkov	
Izhodiščna plača dodatek za napore (369,69 x 5%)	369,69 SIT bruto 18,48 SIT bruto
SKUPAJ	388,17 SIT bruto
delovna doba (388,17 x 5%) Izmensko delo (388,17 x 5%)	19,40 SIT bruto 19,40 SIT bruto
Obračunana in izplačana plača nauro Mesečna bruto plača: 176 x 426,97
426,97 SIT bruto 71.303.99 SIT bruto
ise1
1$
št. ur x izhodiščna plača za najbolj enostavna dela x RR
število opravljenih ur
vrednost za najmanj zahtevna dela za I. tarifni razred in je trenutno v višini 46.562 SIT bruto indeksno (relativno) razmerje tarifnega in plačilnega razreda kamor je delavec razporejen.
<| [)|rIa^Un deleža plače iz naslova delovne uspešnosti (DU)
’ oš C u- • = % DU x 0P
111 ^ | iz naslova delovne uspešnosti se računajo na osnovno plačo, D,./; definirana kot znesek zahtevnosti dela za polni delovni čas in jetj« ^videne rezultate dela.
tltf1 [)[^Un deleža za delovno dobo (DD)
NAD NAD
št. ur NAD = VNAD =
% NAD
št. ur NAD x VNAD x % NAD nadomestilo zaradi bolezni, poklicne bolezni ali nesreče pri delu, letnega dopusta, praznika, izobraževanja ipd. število ur odsotnosti
vrednost nadomestila, uma postavka celotne plače delavca v preteklem mesecu (odštetje dodatek za morebitno nadurno delo in obračunan ter izplačan dobiček)
po 41. členu kolektivne pogodbe dejavnosti trgovi ne Slovenije ( za bolezni najmanj % NAD x 80 za druga nadomestila % NAD x 100)
Lestvica za obračun davka od osebnih prejemkov za junij 1996 se izračunava na osnovi podatka o povprečni mesečni bruto plači v Republiki Sloveniji, kije za mesec april 1996 znašala 125.499 SIT.
5“»
sC'
jt Vn Cun dodatka zaradi naporov in težkih pogojev dela (VO) % VO x OP
% DD x OP
odstotek za delovno dobo najmanj v višini 0,5% za vsako izplnjeno leto delovne dobe.
Za ponazoritev navajam tale praktični in šolski primer, ki temelj na naslednjih predpostavkah v dveh variantah:
•	Vrednost delovnega mesta prodajalca (anketa Sindikata delavcev trgovine Slovenije) je RR 158 na izhodiščno bruto plačo (47.493 SIT)
•	10 let delovne dobe 5%
•	dodatek za napor 5%
•	izmensko delo (Vz meseca) 5%
A) Izračun OSNOVNE urne plače prodajalca
Naziv - elementi	Pravilno kumuliranje dodatkov
če znaša osnova SIT nad	do		znaša davek SIT	SIT		
	62.749,5	17%		
62.749,5	125.499,0	10.667,4+35 %	nad	62.749,5
125.499,0	188.248,5	32.629,7+37 %	nad	125.499,0
188.248,5	250.988,0	55.847,1+40 %	nad	188.248,5
250.998,0	376.497,0	80.946,9+45 %	nad	250.998,0
367.497,0		137.421,4+50%	nad	376.497,0
Osnovna plača
426,35 SIT bruto
Zaradi znanega in v kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije uveljavljenega načela, da se dodatki obračunavajo le za čas, ko se delo opravlja, je treba mesečne zneske delavčeve plače preračunati na urno postavko.
V sindikatu delavcev trgovine Slovenije pričakujemo, da bo na prikazanih temeljih in dodatkih v plači temeljila tudi plačilna lista. Le na ta način bo delavcem vsaj delno razumljiva sestavina njegove plače.
25. julija 1996
Jamstveni sklad za varstvo pravic odpuščenih delavcev
Štiri minimalne plače in pol za tolažbo
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je pripravilo predlog zakona o jamstvenem skladu Slovenije, iz katerega naj bi delavcem, ki so bili ali bodo ob delo paradi nesolventnosti delodajalcev, poplačali vsaj del njihovih pravic. Zakon je zdaj pred javno razpravo, vlada pa predlaga državnemu zboru, naj ga sprejme po hitrem postopku. Varovanja pravic iz jamstvenega sklada naj bili deležni tisti delavci, ki so izgubili delo na podlagi prisilne poravnave ali stečaja podjetja od uveljavitve zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, to je od 2. januarja 1994 naprej. Upravičeni bodo do dela plače, izplačila za neizkoriščen dopust in do dela odpravnine, vse skupaj pa v najboljšem primeru ne bo preseglo štiri minimalne plače in pol.
Jamstveni sklad je bil že nekaj let prepotreben, vendar se je vlada obotavljala, vse dokler nanjo niso pritisnili sindikati, in sicer SKEI, ter prek ustavnega sodišča dosegli prepoved izvajanja 51. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. Ta člen namreč omogoča finančno reorganizacijo podjetja pred stečajem, kar pomeni hitro in lahko zmanjševanje števila zaposlenih. Toda izvajanje tega člena zakona o stečajih je bilo vezano na 8.
člen istega zakona, ki predvideva varstvo pravic tako odpuščenih delavcev s posebnim zakonom. Vlada bo zdaj zapolnila pravno praznino na področju varstva pravic delavcev ob izgubi dela zaradi stečaja ali prisilne poravnave s finančno reorganiazcijo in odpravila neustavnost, ki jo je ugotovilo ustavno sodišče.
Zakon o jamstvenem skladu bo vodil tripartitni upravni odbor (predstavniki vlade, delodajalcev, sin-
dikatov), državni zbor pa bo imenoval nadzorni odbor. Posle zanj bodo vodili na Zavodu za zaposlovanje, kjer bo sklad imel prostore. Viri financiranja za zdaj še niso določeni, zamisli pa je več: od te, da bi se sredstva zanj zbirala s posebnim prispevkom gospodarskih subjektov, dopolnili pa bi jih iz proračuna, do te, da bi ga financirali samo iz proračuna. Zakonski predlog vsebuje
prvo zamisel, financiranje iz prispevka delodajalcev in dopolnitev iz proračuna. Nekaj sredstev pa bo sklad nabral tudi iz svojih terjatev do podjetij, katerih obveznosti do odpuščenih delavcev bo prevzel jamstveni sklad. Avtorji zakona so se potrudili in ocenili, koliko denarja bi sklad moral zbrati, da bi pokril doslej neizpolnjene pravice delavcev. Pri tem so upoštevali, da bi vsak delavec dobil največje možno izplačilo, se pravi štiri minimalne plače in pol. Za pokritje pravic delavcev iz tega naslova za leto 1994 bi potrebovali 686 milijonov tolarjev, za lansko leto l,o5 milijade, za letos do konca aprila pa že 360 milijonov. Skupaj bi torej potrebovali za pokritje neizpolnjenih pravic 17602 do-
zdaj odpuščenih delavcev skoraj 2,1 milijarde tolarjev, samo do konca letošnjega leta pa naj bi bilo teh stroškov še za milijardo in pol. Iz prispevka delodajalcev naj bi se nabralo okrog 1,5 milijarde tolarjev, proračun bi torej moral pokriti preostanek potreb. V naslednjih letih naj bi obveznosti sklada znašale v povprečju 1,5 do 2 milijardi tolarjev, tako da bi bilo treba iz proračuna pokriti le po pol milijarde letno - če bi se državni zbor kajpak odločil za financiranje sklada iz obeh virov. Če pa bi prisluhnil delodajalcem, bi vse breme financiranja jamstvenega sklada moral prevzeti državni proračun. Delodajalci so med obravnavo predloga zakona o jamstvenem skladu na ekonomsko-socialnem svetu
ta teden jasno povedali, da se z novim prispevkom ne strinjajo in da ima vlada v proračunu dovolj sredstev, saj javne finance letos rastejo hitreje, kot je bilo načrtovano. Eko-nomsko-socialni svet je potem predložil vladi, naj poišče take vire financiranja sklada, da ne bo po nepotrebnem dodatno obremenjevala gospodarstva.
Na ekonomsko-socialnem svetuje bilo postavljeno vprašanje pokrivanja pravic delavcev vpodjetjih, ki so slabo solvenma zaradi neplačevanja njihovih dolžnikov. Delavci v takih podjetjih pogosto ne dobe plače po več mesecev. Minister za delo, družino in socialne zadeve Anton Rop je odgovoril, da vlada že pripravlja poseben zakon, ki naj bi pomagal podjetjem do sredstev za plače delavcem. Zakon bo jeseni nared za obravnavo v državnem zboru, poseben zakon pa je potreben zato, ker je načelo zbiranja sredstev nasprotno načelu obveznega prispevanja po zakonu o jamstvenem skladu. V novi sklad naj bi podjetja sredstva prispevala prostovoljno.
B. R.
Zakon o spremembi zakona o inšpekciji dela pred parlamentom
Delodajalci nezadovoljni z novimi pooblastili inšpektorjev___________________
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je izdelalo predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o inšpekciji dela. Spreminjevalni zakon je rezultat letošnjega dogovora o socialnem sporazumu in odsev potrebe, saj veljavni zakon zaposlovanja na črno ne preprečuje v korist zaposlenih, pač pa v njihovo škodo. Zaloteni delodajalci namreč na črno zaposlene delavce preprosto odpustijo, namesto da bi jih zaposlili na enega od legalnih načinov zaposlovanja. Spremembe in dopolnila obstoječega zakona pa bi učinkovito preprečila izkoriščanje delavcev, zaposlenih na črno, hkrati pa rezale peruti delu na črno in sivi ekonomiji. Vendar predlagane spremembe pri delodajalcih niso naletela na odobravanje, čeprav priznavajo smiselnost poostritve nadzora nad sivo ekonomijo.
Jedro sprememb je povečana pristojnost inšpektorjev dela, ki bodo lahko ukrepali mnogo bolj odločno na kraju samem. Tone Rop, minister za delo, družino in socialne zadeve, bistvo spreminjevalnega zakona povzema takole: »Vlada seje ob podpisu socialnega sporazuma zavezala, da bo ukrepala proti sivi ekonomiji in delu na črno. Rezultat je predlagani zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o inšpekciji dela. Vlada želi, da ga državni zbor obravnava po hitrem postopku. Bistvene spremembe oziroma dopolnila so zajeta v 13. členu,
15.	členu, v točkah c in d, v 17. a členu in členu 21 spreminjevalnega zakona. Inšpektorjem dela dajejo možnost, da na mestu izrečejo mandatno kazen v višini 100.000 tolarjev za za vsakega odkritega na
črno zaposlenega delavca. Če je delodajalec zaloten pri ponavljanju zaposlovanja na črno, mu bo inšpektor po novem lahko izdal odločbo o likvidaciji podjetja. Izkazalo seje, da sedanji ukrep, izrekanje prepovedi dejavnosti, ni bil dovolj učinkovit. Zaloteni delodajalec bo moral na črno zaposlene delavce redno zaposliti. Učinkovitejše bo tudi varstvo pravic zaposlenih. Po novem bo inšpektor lahko zadržal izvedbo odločbe, ki močno krši delavčeve pravice. Delodajalec bo delavčeve pravice kršil tudi, če delavca ne bo seznanil z njimi. Inšpektorji bodo imeli s tem seveda več dela in težje delo, zato bomo poostrili tudi merila za njihovo strokovno usposobljenost: poslej bodo morali imeti ekonomsko izobrazbo.«
Medtem ko sindikati, posebej odločno ZSSS, povečanje pooblastil inšpektorjev dela podpirajo, delodajalci nad njimi niso navdušeni, čeprav naj bi prav njih ščitila pred nelojalno konkurenco sive ekonomije. Valter Drozg, podpredsednik Gospodarske zbornice, pravi, da zbornica sicer v načelu podpira predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o inšpekciji dela, vendar pa je v njem nekaj strokovno spornih rešitev.
»Zadržanje izvršitve dokončnega sklepa je vprašljivo glede na delovnopravno zakonodajo. Tudi predlagana formulacija ,ki posega v obstoječe pravice, obveznosti in odgovornosti delavca* je preširoka, saj je lahko poseg v delavčeve pravice popolnoma zakonit. Pooblastilo inšpektorjev, da prepovedo delodajalcu opravljanje dejavnosti in obenem predlagajo začetek postopka za prenehanje delodajalca, je nejasno. Pomanjkanje pogojev za opravljanje dejavnosti je lahko le razlog za uvedbo postopka prenehanja v obliki likvidacije. Za stečaj navaja zakon že druge pogoje. Definicija delodajalca po novem vsebuje razlagalno določbo ,pravna oseba ali posameznik*, ki ni jasna in je nepopolna. Delodajalec je lahko pravna in fizična oseba ali del tuje
pravne ali tuje fizične osebe, če zaposluje delavce. Ne more pa biti delodajalec samozaposleni,« meni Valter Drozg.
Miha Grah, predsednik Obrtne zbornice Slovenije, pa meni, da vlada s tem zakonom ne rešuje celotnega problema sive ekonomije: zaposlovanja na črno, nelegalnega opravljanja dejavnosti, šušmarjenja itd.
»Predlagane spremembe zakona o inšpekciji dela, ki se tičejo zadržanja sklepa delodajalca, in tiste, ki se nanašajo na prenehanje gospodarskega subjekta, stečaj in likvidacijo, niso v skladu z obstoječim pravnim redom,« meni Miha Grah in dodaja: »Vlada skuša z njimi sicer delno rešiti problem zaposlovanja na črno pri legalnih gospodarskih subjektih. Pri tem predvideva še dodatne kazni za prekrške zaradi zaposlovanja na črno in zaradi kršitev pravic in obveznosti delavcev. Ničesar pa s predlaganimi spremembami ne rešuje v primerih, ko gre za opravljanje dela na črno in .zaposlovanje* pri nelegalnih subjektih!«
Zakon, ki naj bi šel skozi parlamentarno proceduro po hitrem postopku, utegne naleteti na močne poskuse, da bi njegove najbolj vroče določbe omilili.
B. R.
Zakon o ekonomsko-socialnem svetu naj okrepi pomen tega telesa
.Debatni krožekt bi predlagal zakone
Po dveh letih dela in izkušenj je članom ekonomsko-socialnega sveta dovolj obrobne vloge debatnega krožka, katerega mnenja večina tistih, ki jim je namenjeno, ne upošteva. To velja predvsem za državni zbor, v katerem mnenja ekonomsko-socialnega sveta pogosto naletijo na odpor, pa tudi omalovaževanje. Člani sveta bi radi v prihodnje imeli možnost predlagati zakone in amandmaje k zakonskim predlogom v državnem svetu. Radi bi dosegli, da bi zakonodajno telo, se pravi parlament, njihove predloge moral obvezno obravnavati. In radi bi svoje predloge na sejah državnega sveta, kadar bi ta o njih razpravljal, žago valjali. To in še kaj naj bi omogočil zakon o ekonomsko-socialnem svetu, za katerega je delovno gradivo, izpod peresa sodelavca Urada za makroekonomske analize in razvoj Štefana Skledarja, nared. Skledar se je zgledoval po evropskih primerih, še najbolj pa po italijanski praksi. Ekonomsko-socialni svet je sestavil delovno skupino, ki bo delovno gradivo dodelala do ravni zakonskega osnutka.
Ekonomsko-socialni svet, ki je sestavljen iz predstavnikov sindikatov, delodajalcev, gospodarstva in vlade, je bil ustanovljen pred dvema letoma kot posvetovalni organ vlade. Njegova nalogaje makro-ekonom-skim pogledom dati širšo dimenzijo, recimo ji socialna. Svet je to nalogo dosedaj vestno opravljal, zdaj pa so člani ugotovili, daje kritična točka njihovega dela učin-kovitost sklepov nasproti vladi in državnemu zboru. Njegov glas je brez zakonske podlage prešibak. Ob tem pa se je takoj pojavilo dvoje potreb: svet bo moral svoje argumente okrepiti s strokovnim mnenjem, torej potrebuje pomoč strokovne službe, ki jo bo treba vzdrževati. Treba bo torej odkriti virfinanciranjanjegovih potreb. Odprtih pa je tudi nekaj drugih vprašanj. Denimo, kje bo sedež sveta. Nekateri se boje, da bi služil dnevni politiki vlade. Člani menijo, da sedež sveta ne bi smel biti pri vladi, saj je to samostojen organ. Menijo pa tudi, da služenja vladini dnevni politiki ne more biti niti v prihodnje.
Dušan Semolič, član ekonomsko-socialnega sveta: Slabost v delovanju sveta je učinkovitost njegovih sklepov nasproti vladi in državnemu zboru.
Vlada predlog za zakonsko okrepitev dela ekonomsko socialnega sveta podpira. Minister za delo, družino in socialne zadeve Tone Rop pravi, da so pri programu Phare ponudili strokovno pomoč pri oblikovanju evropsko primer-
ljivih zakonskih predlogov (ne le tega).
Odzivi poslancev na dejstvo, da se jim hoče nekdo vmešavati v zako-nodajalske pristojnosti, utegnejo biti zanimivi. Morda tudi burni.
B. R.
Nekateri ocenjujejo, da v Sloveniji dela na črno kakih 50.000 ljudi, za sorazmerno nizke zaslužke in brez pravne ter socialne zaščite.
•	'	-j
S1. JULIJEM JE ZAČEL VELJATI ZAKON O IZVAJANJU SOCIALNEGA SPORAZUMA IN HKRATI ZAKON O DAVKU NA IZPLAČANE PLAČE IN SPREMEMBE ZAKONA O PRISPEVKIH ZA SOCIALNO VARNOST.
Socialni sporazum in komentar Braneta Mišiča skupaj z nekaterimi prilogami v brošuri
LAČE '96 LAČE '96 LAČE '96 LAČE '96 LAČE '96 LAČE '96
PLAČE '96
PLAČE '96 PLAČE'96 PLAČE 96 PLAČE '96 PLAČE 96 PLAČE '96
Brošuro lahko naročite pri ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni 061/321-255, 1310-033, faks 311-956. n
sLs? mm mm mm mm mm mm mm mm mm smss mm mm mm mm mm mm mA
■ Naročilnica - Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno
^ naročamo.........izvod(ov) brošure PLAČE’ 96 po 1.500,00 SIT (+ 5%
I p. davek). Naročeno pošljite na naslov:.........................
I Ulica, poštna št., kraj:........................................
I Ime in priimek podpisnika:......................................
|	1. Račun bomo plačali v zakonitem roku 2. Ind. naročnik - plačilo po povzetju
Žig	Podpi? naročnika........................
25. julija 1996
ŽIVLJENJSKA RAZPOTM
TRUE POKOJNINSKI STEBRI
Predlog izhodišč o reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki gaje vlada sredi julija poslala v parlamentarno razpravo, pomeni nekakšno uverturo v večmesečno razpravo o tem občutljivem področju, ki zadeva vsakega izmed nas. Zajetno študijo naj bi poslanci in vsi zainteresirani prebirali med počitnicami, državni zbor pa naj bi o izhodiščih razpravljal na začetku jeseni. Izhodišča ne prinašajo še nobenih konkretnih rešitev, nakazujejo pa smer, kam bo peljal vlak pokojninske reforme v prihodnjih letih.
Podrobne rešitve s tega področja bo prinesla šele tako imenovana bela knjiga, ki jo bo vlada pripravila na podlagi stališč državnega zbora k izhodiščem. V njej bodo pripravljeni predlogi pravic in rešitev z vsemi izračuni prispevkov. Konkretni predlogi zakonskih sprememb pa bodo pripravljeni šele po zaključku obravnave bele knjige, predvidoma prihodnje leto.
Svet ZSSS bo izhodišča reforme obravnaval jeseni, ko bo razprava tekla tudi v državnem zboru. Zlasti v času javne razprave o beli knjigi pa se bodo svobodni
Poleg tega ima sedanji invalidski in pokojninski sistem vgrajenih mnogo elementov neenakosti, zaradi katerih je socialno vse težje sprejemljiv. Neenakosti niso samo pri prejemnikih denarnih pravic iz socialnega zavarovanja (različne benefikacije, ki se ne kažejo v plačanih prispevkih), temveč tudi v razlikovanju, kije posledica neenakega obravnavanja drugih socialno ekonomskih značilnosti posameznih skupin. Poleg teh neenakosti obstajajo še neenakosti pri obveznostih plačevanja prispevkov in pokrivanju stroškov.
pokojninskih prejemkov. Višina pokojnine iz drugega stebra bi bila odvisna od višine pokojnine, določene v prvem stebru, obe skupaj pa naj bi zagotavljale približno enako raven dohodkov kot je zagotovljena s sedanjim sistemom že upokojenim zavarovancem.
Tretji steber bi bila dodama prostovoljna pokojninska zavarovanja, v katerih naj bi bili z določenimi denarnimi vložki vključeni vsi tisti, ki si želijo zagotoviti dodatne dohodke po upokojitvi.
Prehodno obdobje
Najtrši reformni oreh bo prehod iz dosedanjega v novi sistem. Pripravljale! reforme poudarjajo, da se že pridobljene pravice ne bodo zmanjšale. Pri novih zavarovancih pa naj bi pokojnine čim bolj ustrezale prispevkom, ki so jih vplačali. Za novi sistem bodo potrebni dodatni finančni viri, in sicer kapitalski sklad, dodatni finančni viri in del sredstev iz obveznega naložbenega zavarovanja, ki bi jih uporabili za nakup državnih obveznic. Prostovoljno zavarovanje, ki v manjši meri že teče, pa bo morala država spodbuditi s posebni-
nodajo iz leta 1992 skupaj s spremembami in dopolnitvami iz začetka letošnjega leta. Drugo fazo reforme naj bi izvedli v naslednjih dveh do treh letih in
lestvico za odmero pokojnine in sicer tako, da bi zavarovance spo-budili za daljše zavarovanje po načelu: višja kot je starost ob upokojitvi, večji je znesek staro-
stne pokojnine. Drugačen naj bi bil tudi sistem usklajevanja pokojnin. Pokojnine se ne bi usklajevale vsak mesec, temveč bi se ob upoštevanju kriterijev, ki so pri-merljivi z ureditvijo v drugih evropskih državah, usklajevale v daljših časovnih intervalih.
Revizija pravic
Predvidena je tudi revizija pravic, pridobljenih ali odmerjenih po posebnih predpisih in sicer tako, da se vse pravice proučijo in uredijo v okviru enotne pravne ureditve. Skratka, gre za kopico »vročih« tem, ki bo dodobra segrela letošnjo predvolilno jesen. Nič čudnega torej, da imenujejo drugo fazo najtežje in najzahtevnejše obdobje reforme.
Globlje spremembe sistema, ki bodo posegle v temeljna načela in izhodišča sedanjega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (uvedba večstebrnega sistema), naj bi opravili v tretji fazi. Reformo pa bi morali končati najkasneje v petih letih, saj se bodo že takrat izredno zaostrila demografska razmerja.
Spreminjanje sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja bodo sooblikovali tudi socialni partnerji. Kajti šele soglasje delodajalcev, delojemalcev in vlade o ključnih vprašanjih pokojninske reforme lahko prinese socialni mir. Le tako bo moč zagotovili finančno in socialno vzdržnost prehoda v drugačen pokojninski sistem.
Marija Frančeškin
Prebivalstvene projekcije kažejo, da nam bo v naslednjih desetletjih zmanjkovalo delovno aktivne generacije, ki bi ustvaija-la dohodek, ki bi zagotavljal socialno varnost upokojenim generacijam. Poleg številnih slabosti, za katerimi boleha pokojninski j sistem, so skrb zbujajoča demografska gibanja eden temelj- t nih vzrokov, ki je sedanji sistem pripeljal v krizo. Pri nespremenjenem sistemu upokojevanja bi že sedaj visoko število upokojencev začelo po letu 2010 še hitreje naraščati ter bi leta 2030 zajelo skoraj tretjino vsega prebivalstva. Obseg delovno aktivnega prebivalstva bi se zmanjševal, tako da bi leta 2030 prišlo na upokojenca le še 1,22 delovno aktivnih. Navedeno razmerje bo'še bistveno slabše, če ne bo možno zagotoviti polne zaposlenosti ali če se bo nadaljevalo izmikanje obveznemu zavarovanju.
Če povzamemo; naj bi reforma že upokojenim in tistim z več kot pol polne pokojninske dobe jamčila enake pokojnine in zavarovanje, kakršno poznamo danes. Drugi naj bi prejemali dvojne pokojnine: glede na že doseženo pokojninsko dobo sorazmerni del iz sedanjega zavarovanja in sorazmerni del iz novega sistema. Zgolj po novem sistemu naj bi bili zavarovani le tisti, ki šele prvič vstopajo v delovno razmerje. Prehod bo postopen. Proračun bo prevzel financiranje vse večjega dela pokojriin že upokojene generacije tako, da bi zavarovanci lahko del na ta način sproščenih prispevkov vlagali v naložbeno pokojninsko zavarovanje. Po upokojitvi bi prejemali dve pokojnini, ki naj bi skupaj znašali realno toliko, kot znašajo sedanje pokojnine.
sindikati o konkretnih rešitvah Ponujene reforme posvetovali s svojimi člani na posebni konferenci. »Naš cilj bo zagotoviti našim članom realno nezmanjšano socialno varnost po upokojitvi ter vzdržen in pravičen sistem pokojninsko-invalidskega zavarovanja,« poudarja Dušan Semolič.
Grožnja finančnega bankrota
V izhodiščih je podrobno opisano stanje na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki vodi v finančni bankrot, če ne bo prišlo do sprememb, razlogi za reformo, predlog novega pokojninskega sistema in izVedba reforme. Na koncu izhodišč so pripravili tudi Pregled pokojninskih sistemov in reform v drugih državah, vendar brez Avstrije in Nemčije.
Prvi vzrok, ki je pripeljal k Spremembi pokojninskega siste-bta, je zmanjševanje rodnosti in Podaljševanje pričakovane dolžine
Z, I V I Ir-*"' * ^	»S »■» 1 C* O ¥-1 »r	O Z"***-'
‘JL-Ujet,	occiivj v
Drugi vzrok so korenite spremembe na trgu dela. Prišlo je do sprostitve zaposlenosti v privatnem sektorju, kar povečuje možnosti Za izmikanje pri plačevanju prispevkov. Krizo je povzročilo tudi Večanje pravic in rahljanje pogojev uPokojevanja v osemdesetih le-
ter množično predčasno upokojevanje v devetdesetih.
Čiščenje sedanjega sistema
Reforma pokojninskega sistema naj bi se začela konec prihodnjega leta najprej s »čiščenjem« sedanjega zakona v smeri strožjih pogojev upokojevanja. Kasneje pa naj bi prišlo še do ločitve sedanjega enotnega sistema obveznega zavarovanja na dva stebra: doklad-nega in naložbenega, tretji steber pa naj bi bil steber dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja.
Prvi steber bi bil prenovljeni sedanji sistem, ki bi odpravljal glavna neskladja in slabosti sedanjega sistema. Tudi v tem stebru naj bi vpeljali povezavo med vplačanimi prispevki in vnaprej opredeljeno pravico, vsakemu zavarovancu pa bi z državnim jamstvom zagotavljal minimalno pokojnino na nekoliko nižji ravni od sedanje.
Drugi steber bi bil obvezni na-
iGžbsni steber Vselr er*cnrn^7n'^
bi nalagal del svojih pokojninskih prispevkov na osebni račun, ki bi ga upravljali javno ali zasebno vodeni pokojninski skladi pod nadzorom države. Ob upokojitvi bi naložbena sredstva uporabili za nakup rente (dosmrtnega dohodka v mesečnih obrokih). Vplačani prispevki in donosnost naložb bi določili višino
mi davčnimi olajšavami, o čemer so izhodiščem naknadno dodali posebno poglavje.
Skratka, sedanjim upokojencem se ni ničesar bati. Upokojenci, ki že prejemajo pokojnine, z novim sistemom naj ne bi spremenili svojega položaja. Ta jim je bil določen z veljavnim zakonom.
Zavarovanci z nad 20 leti delo-
irna	-K. . .-v-» ali O volio
V.,,, mn ir-, m Iiin_ai_lȣ	,,,	Xl.
ali ostanejo v starem sistemu ali se pridružijo novemu. Zavarovanci, ki imajo do 20 let delovne dobe, in novi zavarovanci pa bi bili obvezno vključeni v novi sistem.
Tisti zavarovanci, ki bi kombinirali novi in stari sistem, bi se jim pokojnina ob odhodu v pokoj odmerila po pravilih iz obeh zakonov v sorazmerju s trajanjem posamezne oblike zavarovanja. Samo tisti, ki so že več kot 20 let vključeni v zavarovanje, bi imeli izbiro za vstop v en ali drug sistem. In samo ta skupina bi lahko s svojo odločitvijo vplivala na izbiro svojih pogojev za upokojitev, je zapisano v izhodiščih.
Tri faze pokojninske reforme
Reforma pokojninskega in invalidskega zavarovanja bi bila izvedena v treh fazah. Za prvo fazo štejejo pokojninsko zako-
odpravili naj večje neusklajenosti sedanjega sistema.
V drugi fazi reforme bi sedanji sistem spremenili tako, da bi v starostnem zavarovanju uvedli sistem postopnega zviševanja starostne meje za redno in predčasno upokojitev. Po novem naj bi tudi začeli postopno izenačevati starostno in pokojninsko dobo za moške in ženske.
Nai novemo, da svobodni sindikati nasprotujejo predlogom, da bi povečali upokojitveno starost žensk od 58 na 65 let. To bi bilo krivično zlasti za delavke v industriji, ki opravljajo težka, umazana, zdravju škodljiva dela in praviloma ne dočakajo sedaj veljavne polne starostne dobe. Povečanje zgornje starostne meje bi prizadelo tudi mlade prve iskalce zaposlitve, ki bi še težje našli prvo zaposlitev.
Zanimiveje to, da bi po novem lahko vštevali ali dokupili določeno pokojninsko dobo za vsakega otroka, ki ga ima zavarovanec. Predlogi so, naj bi uvedli starševski dodatek za vzgojo in nego otrok. Skratka, ženske z več otroki naj bi imele določene pokojninske ugodnosti.
Uvedli bi tudi sistem postopnega povečevanja dobe zavarovanja, ki se upošteva pri izračunu pokojninske osnove od sedanjih desetih let do celotne zavarovalne dobe. Spremenili naj bi tudi
ZA NOVO
OTROCI jo potrebuje^0'
PRISPEVAJTE PO SVOJIH MOČEH! ŽIRO RAČUN: 50101-654-41037. hvala
Objave o prispevkih preberite ^ObljaO0	v revui Otrok in družina.
£>.
Založba ČZP Enotnost
Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana
V	Zbirki priročnikov za sindikalne zaupnike in strokovne službe smo zaradi izjemnega povpraševanja ponatisnili razprodani
(1)	SPLOŠNI PRIROČNIK ZA DELAVSKO SOUPRAVLJANJE
avtorjev Mata Gostiše in Gregorja Mikliča 6.900,00 SIT
V	tej zbirki imamo na zalogi še priročnike:
(2)	SOODLOČANJE, ZAPOSLOVANJE, KOLEKTIVNA POGODBA
avtorja Heribert Kohl in Zvone Vodovnik 2.400,00 SIT
(3)	DOKUMENTI DRUGEGA KONGRESA ZSSS
s statutom ZSSS	1.800,00 SIT
(4)	DELNIČARSTVO ZAPOSLENIH NA POTI K EKONOMSKI DEMOKRACIJI
-	mag. Aleksandra Kanjuo Mrčela
TEMELJNI POJMI O GOSPODARSKIH DRUŽBAH
-	Nadja Cvek
SODELOVANJE DELAVCEV V ORGAN IH DRUŽB
-	Gregor Miklič
UReS.MIČlVA-Il ZAKONA O SODELOVANJU DELAVCEV PRI UPRAVLJANJU
-	Milan Utroša	2.000,00 SIT
Vse štiri priročnike lahko naročite na naslov ČZP Enotnost, Dalmatinova 4,Ljubljana po telefonu (061) 321-255 ali po faksu 311-956.
________________________NAROČILNICA
Pri ČZP Enotnost nepreklicno naročamo.........izvod(ov) priročnika pod
zap. št. (1),
izvod(ov) pod zap. šti (2),
.... izvod(ov) pod zap. št. (3) in
.... izvod(ov) pod zap. št. (4).
Naročeno ham pošljite na naslov: .
Ulica, poštna št., kraj: .............................
Ime in priimek podpisnika: ...........................
Račun bomo plačali v zakbnitem roku.
Kot ind. kupec bom plačal pO povzetju.
Kraj, datum: ..................... žig
Podpis naročnika .......,...,....
8
Delavska enotnost	« «.,9«
NAGRADNA KRIŽANKA
PREBIVAttt
S10VENIJE
MSTO
OBARAISKEM
JEZERU
paira nol
PRSNI
ROS
NEMŠRI
MAIEMAUR
(Bernliofd)
?ENSKO IME
RORAENI
OTOR
NAJVEtll
ITAEIJANSRI
PESNIR
ORANJE
RADU
DIKTATOR
AMIN
ZADNJI LIBIJSKI RRAU
LUKA
NA SEVERU aiA
SULTANOV UKAZ
ANGEEŠRI
SRIADATEU
(Edviad)
■ ZeeezniSro
KRIŽIŠČE	JUŽNOAMERIŠKA
NA IZLIVU KUKAVICA SAVINJE V SAVO
I-
GEOLOŠKA DOBA V PALEOZOIKU
NORfEK
GOZDNO
GOSPODARSTVO
DESNI
PRITOK
SENE
ŽIVAL
RJAVE
BARVE
ANGLEŠKI
ZGODOVINAR
(John)
Pripravil:
Sobmonov
ugankar
OTOK
V NOTRANJIH HEBRIDIH
JAPONSKI POLITIK (Eisaku)
AMERIŠKI IGRALEC Oomes)
ORIENTALSKI PRAŠEK ZA BARVANJE IAS
DNINARICA
PRIPRAVA ZA PODVODNI RIBftOV
ODRGNINA
KOŽE
HERBERT
PLANK
VANADIJ
ZIDAN SKR
PUŠČAVNIK
RUSKI FIZIK (Leonid)
JEZIKOSLOVEC
AASEN
AMERIŠKI
IGRALEC
(Kevin)
ERIK SANE
PRITOK
VOLGE
GREGOR
STRNIŠA
AFRIŠKA
PLEMENSKA
SKUPNOST
NEK. JAfflNSKA PRESTOLNICA
MARUN LUTHER
IGRALKA
MARGRET
PISATEU
SELIŠKAR
IME VEf PAPEŽEV
NAPAD,
NASKOK
ENOTNI VEKTOR
PETER SELLE RS
PERZUSKI
VLADAR
BIKOBOREC NA KONJU
DRAGAN NIKOllO
NAHNO SREDIŠČE V IRANU
BARU
POKAZATEU
V
KEMIJI
UTRJEN
CESTNI
NASIP
Nagradna križanka št. 34/35
Rešitve nam pošljite do 6. avgusta 1996 na naslov:
Delavska enotnost, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana p.p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 34/35
Nagrade za rešeno križanko so:
(1) - ura Etic Quartz, (2), - 5.000 SIT, (3) - 3.000 SIT, (4) - 2.000 SIT, (5) - knjižna nagrada.
Rešitev nagrade križanke št. 32
PETRA, ERKEL, ONEAL, MAINA, STO, UL1KSES, VLADIMIR, TAT, BIZOVIČAR, SA, OKAR, NITKA, OGRADA, AMIN, JAM, PREDIVO, AJKA, ALE, STOA, NASER, ALB, MT, TI LEA, LAAS,TESAR, OMEGA, KOTNIK, LODI, KANASTA, OTROČIČEK, TARTAR, NAKLONINA
izzrenam reševalci nagraane Križanke st. Ji
L Ivan Žohar, Dobrteša vas 16/E, 3311 Šempeter
2.	Milan Krebl, Prisoje 31,2391 Prevalje
3.	Irena Brežan, Zatolmin 64B, 5220 Tolmin
4.	Georg Gider, Stefana Kovača 9, 9252 Radenci
5.	Lojze Pajnič, Pipanova pot 31,1210Ljubljana-Šentvid
Nagrade bomo poslali po pošti
Križanko pripravil SALOMONOV
UGANKAR
NAGRADNI SKLAD I
Ta teden sta praktični nagradi v naš nagradni sklad prispevala:
•	Uro Etic Quartz - UZO, d. o. o., podjetje za trgovino, proizvodnjo in storitve Parmova 53, 61000 Ljubljana - tel.: 061/301-787; Trgovina: Hala Tivoli, Celovška 25, tel.: 061/1315-155. V njej prodajajo ure, zlato in ostalo; kozmetiko svetovnih znamk, igrače, avdio-video tehniko, tekstil - Casucci, Lee, Legend in drugo.
•	Pletene izdelke - Pletilstvo Fočič, Ljubljana, Pot naHreše25.
PETO
DOLEZAL
REKA
V
SIBIRIJI
Nagradno
križanka
POZOR!
K sodelovanju vabimo vse (pod jetja in trgovine), ki bi lahko s svo jimi izdelki obogatili naš nagradni sklad.
Borzasindikalnegaturizma
BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 28
ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti.
Pišite nam ali telefonirajte na 061/131 00 33, int. 384, 385, 061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/326-982 ali 317-298, žiro račun 50101-601-92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15.30 ure.
A.	POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO
1.	BOHINJ - počitniški hišici v UKANCU - za 6 oseb - tri spalnice, kuhinja, dnevna soba, kopalnica, 150 m od jezera. Cena 80 DEM. Termini v septembru.
2.	KRANJSKA GORA - PENZION SATURN - nad jezerom Jasna, dvo-, tri- ali štiriposteljne sobe, TWC, polpenzion 39 DEM.
3.	MORAVSKE TOPLICE - zasebna hiša, 2-, 3- in 4-posteljne sobe. Cene: nočitev z zajtrkom 1.900 SIT, polpenzion 2.750,00 SIT, polni penzion 3.750,00 SIT.
4.	POKLJUKA-DVO ALI ŠTIRIPOSTELJNIAPARTMAJI-spalnica, kuhinja, kopalnica. Cena dnevnega najema 55 oz. 70 DEM. Brunarica za 8 oseb, cena 135 DEM.
5.	RATEČE - PLANICA - počitniški dom s 23 ležišči, cena polpenziona 35 DEM, polnega penziona pa 41 DEM.
6.	NOVIGRAD - trisobno stanovanje, možnost bivanja za 5 oseb, cena 68 DEM.
7.	BOHINJSKA ČESNICA - privatna hiša, 4 dvoposteljne sobe, TWC, kuhinja. Cena 18 DEM na osebo, apartmaji za4 osebe 115 DEM. Možnost naročila obrokov.
8.	SORIŠKA PLANINA - počitniški dom - triposteljne sobe in bungalov za 6 oseb. Primerno za taborniške skupine, šolo v naravi. Polni penzion
oc nek*
C-\J
9.	ČATEŽ -štiije apartmaji z možnostjo uporabe kuhinje ali pa hišne ponudbe. Ponudba je dopolnjena z jahalno šolo, veslanjem na Krki in kopanjem v Catežkih toplicah. Najem apartmaja za 4 osebe je 75 DEM.
10.	ROGLA-hotel PLANJA-polpenzion v dvoposteljni sobi 5.300 tolarjev, najem apartmaja v Termah Zreče za 4 osebe 7.200 tolarjev dnevno. Člani sindikata delavcev gostinstva in turizma imajo 10% popust.
11.	MORAVSKE TOPLICE - kontejner za 5 oseb, posamezni termini do 20. 7.1996. Cena 66 DEM.
POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO
1.	Počitniške hišice v Čatežu, Atomskih toplicah ali Moravskih toplicah, Banovcih, Ptujskih toplicah, Rogli, Bovcu, Bohinju ali Kranjski Gori
za vsa obdobja.
Informacija sindikalnim zaupnikom
ATRIS v času dopustov v avgustu razpolaga z vrsto počitniških zmogljivosti. Pokličite nas in poslali vam bomo katalog. Objavite našo ponudbo v vašem glasilu.
B.	DOPUST11996 - POLETJE 1996
OD 22. 6. DO 5. 9.
1.	BARBARIČA PRI PULI - enosobno stanovanje za 4 osebe, najem 7 dni. Termini po 4. septembru 1996. Cena 4.800,00 SIT.
2.	PIRAN - štiriposteljni apartmaji. Cena najema 95 DEM na dan.
3.	POKLJUKA - dvo- ali Štiriposteljni apartmaji. Cena najema 60 do 80 DEM na dan.
4.	FIESA - tri- ali štiriposteljne sobe, tuš, WC. Polpenzion 47 DEM na dan, otroci do 10. leta imajo 30 % popust.
5.	MORAVSKE TOPLICE - dvo- ali triposteljne sobe s tušem, wc-jem, možnost uporabe kuhinje. Cena 3.300 SIT na osebo, polpenzion 2.700 SIT, polni 3.750 SIT.
6.	UMAG - hotel ISTRA - 7 dni, najem 414 DEM
-	apartmaji POLINEZIJA za 5 oseb - 7 dni, najem 850 DEM.
7.	NOVIGRAD - hotel MAESTRAL - 7 dni, polpenzion 455 DEM.
8.	MAREDA PRI NOVIGRADU - dvosobno stanovanje za 4 - 5 oseb, dnevni najem 55 DEM in turistična taksa. Termini v septembru.
9.	NOVIGRAD - KASTANJA - izbirate med tremi naselji apartmajev, bungalovov ali apartmajskimi hišicami s polpenzionsko storitvijo. Termini so sedemdnevni od 29. junija dalje.
Cene: - apartmaji za 3 ali 5 oseb - polpenzion 58 DEM
-	bungalovi za 2 ali 4 osebe - polpenzion 58 DEM
-	lesene hišice za 2, 3 ali 4 osebe - nočitev 14 DEM/osebo, možnost polpenziona
-	hišice za družinski dopust z dvema ali tremi spalnicami, kuhinjo, kopalnico - 85 oz. 95 DEM dnevno.
10.	POREČ - hotel TAMARIS - 7 dni, polpenzion 500 DEM, do 3. 8. -371 DEM.
-	hotel LUNA - 7 dni, polpenzion 442 DEM*
-	hotel PICAL - 7 dni, polpenzion 540 DEM*
-	hptel NEPTUN - 7 dni, polpenzion 463 DEM
akcija - bivate 7, plačate 6 dni ali bivate 12, plačate 10 dni.
-	hotel DIAMANT - 7 dni, polpenzion 435 DEM*
-	hotel GALEB - 7 dni, polpenzion 359 DEM*
-	apartmaji LANTERNA za 3 osebe 90 DEM*, za 4 osebe 102 DEM*
-	apartmaji LUNA za 3 osebe 98 DEM*, za 4 osebe 116 DEM -apartmaji DIAMANT za 2-4 osebe 110 DEM*, za 4-6 oseb 130 DEM*.
11.	OTOK MALI LOŠINJ - Nerezine - enosobno stanovanje za 4 osebe, termini praviloma 7 dni - cena 60 DEM na dan. Termini v septembru.
12.	OTOK CRES - ZAGLAV- garsonjera za 4 osebe, termini praviloma 7 dni. Prosto od 23. 7. do 2. 8. - cena 67 DEM.
13.	PULA-MEDULIN - sistem Fortuna-hoteli, paviljoni, apartmaji - do
3.	8. Cena polpenziona za 7 dni je 237 DEM. Otroci do 12 let imajo 30 % popusta. Kraj bivanja je znan 5 dni pred odhodom.
14.	OTOK PAG - Novalja - apartmaji v privatnih hišah za 2, 3, 4 ali 5 oseb. Cena 25 DEM na osebo na dan.
PAG - DRUŽINSKI HOTELTONV - triposteljne konfortne sobe, TWC, balkon - pritličje ali 1. nadstropje. Cena polpenziona 44 DEM, možna nočitev z zajtrkom, lastna restavracija in bife. Hotel ima lastno peščeno plažo 20 m od objekta. Parkiranje na urejenem parkirnem prostoru.To
nnm lHhr» r\rir\/~»rr\/->or*-\/-N	4 ~~A. .
.uuvsnj pi i^vsivjocuiivj. i IU5>IU pU IU. elVyUt)lU.
15.	HVAR - hotel PALAČE - polpenzion, za 7 dni 385 DEM*
-	hotel ANFORA - polpenzion, za 7 dni 385 DEM*.
16.	BRAČ - privatni apartmaji za 2 osebi 455 DEM*, za 4 osebe 732 DEM*, za 6 oseb 905 DEM.
17.	KORČULA - hotel LIBURNIA-polpenzion 420 DEM*
-	hotel MARKO POLO - polpenzion 346 DEM*
-apartmaji BON REPOS za2 osebi 490 DE *, za4osebe595 DEM*, za 6 oseb 770 DEM*.
Turistična taksa je 2,10 DEM za odrasle osebe na dan.
18.	KRANJSKA GORA-Penzion Porentov dom, dvosobne sobe,TWC; cena polpenziona od 31 do 37 DEM na osebo. Popusti za otroke.
19.	RADOVLJICA - namestitev prikolic v campu ob bazenu z ogrevano vodo. Cena za tri mesece namestitve je 1000 DEM.
20.	PODČETRTEK - Kontejner za 6 oseb, cena 80 DEM/osebo in za 4 osebe 58 DEM.Termini 2.8.-9.8. in 9. 8.-16.8. veliki, mali pa od 19.
7.	do 26. 7.
21.	KLUB PALAČE PORTOROŽ - Hotel Neptun , 5 dnevni polpenzion 295 DEM, 7dnevni polpenzion 399 DEM.
-	Hote! Mirna, 5 dnevni polpenzion 210 DEM, 7dnevni polpenzion 294 DEM.
22.	SAVUDRIJA - Monteneta - štiriposteljne hišice, TWC, polpenzion 42 DEM, otroci do 10. leta imajo 30 % popusta.
'-znižane cene hotelskih storitev za 6%.
C.	SINDIKALNI IZLETI
Sindikalne organizacije aii kar tako oblikovane skupine vabimo, naj nam posredujejo svoje želje za družabni aii strokovni izlet ali potovanje doma ali v tujino. Možnost plačila v 2 obrokih.
1.	ENODNEVNI IZLET PO BELI KRAJINI preko Muljave in Žužemberka, obisk metliške kleti, naselja Adlešiči, kosilo na poznani kmetiji pri ŠKALOVIH v Cerovcu. Idealno za 45 oseb. Cena 65 DEM na osebo.
2.	KOČEVSKA REKA- Borovec-Trava - prijazen izlet na nekdaj zaprto območje. Program oblikujemo poželji skupine. Neokrnjena okolica omogoča
posebne programe za sindikalne skupine - pikniki in družabna srečanja, lovcem, ribičem, športnikom-kajakašem, rafting. Posebej priporočamo obisk gostišča Travljansko v idilični vasici Trava. Ponudba domačih kulinaričnih dobrot.
3.	KOČEVJE - MOTEL JEZERO - 7 apartmajev, restavraciji za po 25 oseb, primerno za slavnostne dogodke in zabavo.
4.	DOLINA SOČE - ogled muzeja v Kobaridu, Dantejevega Pekla, vožnja z ladjo Lucijo, kosilo in zabavni program. Cena 2.700 tolarjev.
5.	BUDIMPEŠTA Formula 1,10.8.1996, cena 150 DEM, prevoz, nočitev.
6.	PARIZ-v oktobru 5 dni, samo 499 DEM, plačilo v treh obrokih. Prijave do 15. 9. 1996.
D.	ORGANIZACIJA SEMINARJEV
Posebna ponudba ATRISA in Hotela KOMPAS v Bohinju. Organiziramo
eno- ali večdnevne seminarje za 15 do 70 udeležencev. Cena penziona
4.350 tolarjev. Tehnična oprema je zagotovljena.
E.	NAJEM ALI NAKUP POČITNIŠKE ENOTE
1.	Kupimo počitniško naselje v hrvatski Istri s cca. 350 ležišči.
F.	REZERVACIJE AVIONSKIH ALI LADIJSKIH VOZOVNIC
G.	VELIKA POTOVANJA
1.	NEW YORK - šestdnevni ogled mestnih znamenitosti in za doplačilo VVashingtona, West Pointa, Niagarskih slapov itd. Cena 1.499 DEM.
2.	ŠRILANKA -desetdnevni obisk čudovite dežele, za skupine cena 2.300 DEM.
3.	BUDIMPEŠTA - FORMULA 1 -odhod iz Ljubljane 10.avgusta, avtobusni prevoz, večerja, nočitev, zajtrk in ogled dirke, cena 150 DEM.
H.	POSEBNA POSLOVNA POTOVANJA
Organiziramo ob skupni pripravi vašega osebnega programa
I.	SEJMI
1.	HANNOVER - CEBIT-HOME - osebni računalniki, od 28. 8. do 1.9.
2.	PARIZ — seiem Ženskfi knnfpkrriio 7a mloiHo in
- - J ...      —     VS|	I I livtvav/j lil II	i\vyi ll VSIAVSIJIA. VV VJ
6. do 9. septembra.
3.	FRANKFURT-Avtomehanika-avtodelavnice, servisi, bencinske črpalke, od 10. do 15. septembra.
4.	KČLN - Fotokina, 18. do 23. september
5.	HANNOVER - IAA- vozila za prevoz potnikov in tovora, vozila za posebne namene, od 21. do 29. septembra.
6.	PARIZ - svetovna avtomobilska razstava, od 3. do 13. oktobra.
7.	ESSEN - Security, od 8. do 11. oktobra
8.	ŽENEVA - Ifra, sejem grafike, časopisne in redakcijske tehnike, od 14. do 17. oktobra.
9.	BOLOGNA - SAIE - gradbeni sejem, od 16. do 20. oktobra 1996. Informacija gostom Atrisa
PLAČILNI POGOJI: Ob potrditvi rezervacije zahtevamo plačilo 40% celotnega zneska. Pri odpovedi nad 20 dni pred odhodom zaže rezerviran termin zaračunamo stroške poslovanja in druge stroške; najmanjši znesek stroškov odpovedi je 4.000 tolarjev, pri krajši odpovedi 20 dni zaračunamo stroške in 30% celotnega zneska. Pri odpovedi krajši kot 10 dni zaračunamo 80% celotne cene aranžmaja. Cene veljajo le zaže v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spreminjajo za več kot 7%. Po plačilu gostje prejmejo našo napotnico. V primeru, da naše napotnice ne prejmete 7 dni pred odhodom, nas nujno pokličite.
Pri posebnih akcijah z znižano ceno aranžmajev je potrebno takojšnje 10% plačilo, ki se obravnava kot kavcija, ob odpovedi se znesek ne vrača-Za dopuste je možno obročno vplačevanje 40,30,30%. Celotno plačilo 10 dni pred odhodom na dopust.
Programe v tujini obravnavamo v skladu s splošnimi navodili potovalne agencije, ki je organizator potovanja, in jih gostje prejmejo ob prijavi. Prijava je sprejeta, ko je vplačanih 30% cene aranžmaja. Reklamacije v skladu s turističnimi uzancami rešujemo sporazumno.
ATRIS je povsod, kjerkoli ste.
Metod Zalar, direktor borze