GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA
Leto XV
Posebna izdaja, skupaj z glasili OZD v občini Velenje
12. februar 1979
YU ISSN 0350-5561
EDVARD KARDELJ
V soboto, 10. februarja, ob 14.35 je v kliničnem centru v Ljubljani preminil po hudi bolezni član predsedstva SFRJ in član predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije tovariš Edvard Kardelj.
IZ IZJAVE TOVARIŠA TITA
"Mene osebno povezujejo s tovarišem Bevcem več kot štiri desetletja dela in boja na težavni in častni revolucionarni poti.
To so bila štiri desetletja najinega tesnega in neskaljenega sodelovanja zmeraj do zadnjega dneva, prežetega z razumevanjem in globokim medsebojnim zaupanjem, zasnovana na popolni enotnosti misli in akcije v vseh fazah naše revolucije in socialistične graditve. V Edvardu Kardelju sem imel močno oporo že v tistih težavnih predvojnih letih boja za čistost in konsolidacijo naše partije, kot tudi kasneje v pripravah narodnoosvobodilnega boja. Z izjemnim darom revolucionarja je sodeloval v graditvi strategije našega gibanja, zlasti v ustvarjanju naše fronte vseh demokratičnih in rodoljubnih sil, pred nastopajočimi nevarnostmi fašizma, za katere smo vsi vedeli, da se jim ne bo mogoče izogniti. V vojni se je odlikoval s pogumom, z globoko miselnostjo in dejavnostjo v ustvarjanju nove ljudske oblasti in postavljanju temeljev nove federativne in demokratične skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti Jugoslavije."
SOŽALJE PREDSEDNIKA TITA TOVARlSlCI PEPCI KARDELJ
Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal ob smrti tovariša Edvarda Kardelja njegovi vdovi Pepci naslednjo sožalno brzojavko:
"Draga tovarišica Pepca! globoko in boleče me je presunila vest, da se je končala častna življenjska pot dragega Bevca. čeprav smo se skupaj s tabo vedno bolj bali izida težke bolezni, katere tegobe je tako stoično prenašal, se je težko sprijazniti, da ni več med nami njega, mojega najtesnejšega sodelavca in soborca skozi več desetletij. Odšel je dostojanstveno kot borec, ki je do zadnjega diha dajal vse od sebe.
Ne najdem besed, s katerimi bi lahko v tem trenutku natančno izrazil izjemno velik prispevek, ki ga je Bevc dal naši partiji, naši revoluciji, neodvisnosti, samoupravnemu socializmu in ugledu naše država v svetu. Njegov svetal lik neomajnega revolucionarja, ki je vse svoje življenje posvetil uresničevanju idealov in stremljenj delavskega razreda, njegova redko plemenita osebnost, ostajata globoko v nas vseh, v vsakem našem človeku in bosta vzor mnogim, premnogim generacijam. Morda je to tudi največja nagrada nekemu revolucionarju.
Prosim te, bodi prepričana, da v teh težkih trenutkih delimo bolečino s teboj in s tvojo družino, kakor jo delijo milijoni naših ljudi."
TRIDNEVNO ŽALOVANJE
Zvezni izvršni svet je razglasil ob smrti tovariša Edvarda Kardelja, člana predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije in predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, tridnevno vseljudsko žalovanje za nedeljo 11., ponedeljek 12. in torek 13. februarja.
Med žalovanjem visijo državne zastave na pol droga, vse javne manifestacije, kulturne, zabavne, športne in druge prireditve v Jugoslaviji so v dneh žalovanja odpovedane.
2is=
Leto XV — Posebna izdaja — 12. februar 1979
Ob pretresljivi novici o nenadomestljivi izgubi tovariša Edvarda Kardelja je zastalo delo in življenje tudi v občini Velenje. S tovarišem Edvardom Kardeljem, članom predsedstev Socialistične federativne republike Jugoslavije in CK ZK Jugoslavije, smo izgubili revolucionarja, narodnega heroja, velikega sina Slovenije — borca za pravice delovnega človeka, marksista, filozofa, najtesnejšega sodelavca tovariša Tita, humanista, ki je nenehno globoko veroval v ustvarjalno moč človeka.
Šaleška dolina je v soboto, 10. februarja.v poznih popoldanskih urah takorekoč onemela. Z javnih poslopij In stanovanjskih stavb so zavihrale žalne zastave ter jugoslovanska,slovenska in partijska zastava na pol droga. V krajevnih skupnostih ter delovnih organizacijah so se sestali politični aktivi, prav tako pa tudi občinski politični aktiv, da bi izoblikovali program žalnih slovesnosti, s katerimi bodo delovni ljudje in občani Šaleške doline počastili spomin velikega revolucionarja, misleca, državnika in človeka — tovariša Edvarda Kardelja.
V	nedeljo dopoldne je bil v domu kulture v Velenju osrednji žalni zbor. Na njem so se delegati delovnih ljudi in občanov Šaleške doline poklonili spominu velikega revolucionarja in državnika Edvarda Kardelja. 2alne slovesnosti so bile tega dne tudi še v več krajevnih skupnostih.
Danes, v ponedeljek bodo žalne slovesnosti ob smrti tovariša Edvarda Kardelja v vseh delovnih organizacijah pa v krajevnih skupnostih in drugod. Delegati Velenja bodo danes popoldne v Ljubljani položili venec h krsti s posmrtnimi ostanki tovariša Edvarda Kardelja.
Njegov spomin pa bosta počastili tudi dve častni straži iz Velenja. Jutri, 13. februarja pa bodo delegati Velenja pospremili posmrtne ostanke tovariša Edvarda Kardelja na njegovi zadnji poti do grobnice narodnih herojev v Ljubljani.
V	torek ob 11. uri,ko se bodo začele pogrebne slovesnosti, se bodo po vsej Šaleški dolini oglasile sirene, v delovnih organizacijah, ustanovah in šolah pa bodo za 10 minut prekinili z delom in poukom in tudi tako počastili spomin velikega vzornika vseh naših delovnih ljudi in občanov, tovariša Edvarda Kardelja.
Žalni zbor za tovarišem Edvardom Kardeljem
Dom kulture v Velenju ob enajstih dopoldne v nedeljo, 11. februarja.
Zunaj tudi dan žaluje. Megla, dež in sneg se zaletavajo v vstopajoče. Prihajajo:
—	DELEGATI ZBORA ZDRUŽENEGA DELA,
—	DELEGATI ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI,
—	DELEGATI DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA, IN ČLANI IZVRŠNEGA SVETA OBČINSKE SKUPŠČINE,
—	PREDVOJNI KOMUNISTI IN NOSILCI SPOMENICE 1941,
—	ČLAN CENTRALNEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE IN SEKRETAR MEDOBČINSKEGA SVETA ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE CELJSKEGA OBMOČJA
JANEZ ZAHRASTNIK,
—	ČLANI OBČINSKE KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE,
—	PREDSEDSTVA OBČINSKE KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA,
—	PREDSEDSTVA OBČINSKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV,
—	PREDSEDSTVA OBČINSKEGA ODBORA ZVEZE BORCEV,
—	PREDSEDSTVA OBČINSKE KONFERENCE ZVEZE SOCIALISTIČNE MLADINE IN
—	PREDSEDSTVA OBČINSKE ZVEZE REZEVNIH VOJAŠKIH STAREŠIN,
—	PREDSTAVNIKI BRIGADE, BATALJONA IN OBČINSKEGA ŠTABA TERITORIALNE OBRAMBE IN OBČINSKEGA ŠTABA CIVILNE ZAŠČITE,
—	PREDSEDNIKI DELAVSKIH SVETOV IN PREDSTAVNIKI POSLOVODNIH ORGANOV ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA V OBČINI,
—	PREDSEDNIKI SKUPŠČIN KRAJEVNIH SKUPNOSTI TER DRUGI.
Zbor v dvorani zamišljen tiho obsedi in zre na oder ... Na napis na desni: "Srečo si lahko človek ustvari samo sam!" ... Na obsijane nageljne pod sliko, prerezano v gornjem kotu z žalnim trakom ... Na vrsto članov Rudarske godbe, ki se zbira ...
Godbeniki zaigrajo. Zbor vstane in onemi pod težo Beethovnove žalne koračnice. Trenutki slovesne tišine se podaljšujejo v brezčasnost, v spomine, v videnja ...
Dvorana sede ... Z odra sekretar komiteja občinske konference zveze komunistov Janez Miklav-čič naznani žalni govor predsednika občinske skupščine Franja Koruna.
Neizprosna smrt je bolj kot kdajkoli kruto posegla v naše vrste in nam iztrgala našega velikega sina, največjega, kar jih je rodil slovenski narod.
O velikem revolucionarju in državniku tovarišu Edvardu Kardelju je spregovoril Franjo Korun.
Z Edvardom Kardeljem je naš delavski razred, je naša Zveza komunistov Jugoslavije, naša socialistična federativna republika Jugoslavija, smo vsi delovni ljudje izgubili sotvorca in soborca, ki je najodločilneje pripomogel, da je naše ljudstvo odšlo iz globoke zaostalosti na pot svobode, revolucije in socializma. Z njim smo izgubili člana predsedstva socialistične federativne republike Jugoslavije in predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, državnika in revolucionarja, narodnega heroja, junaka socialističnega dela, znanstvenika in blestečega misleca.
Neizogibna smrt je v naše vrste zarezala nenadomestljivo vrzel, saj se danes poslavljamo od velikana socialistične revolucionarne misli in prakse, čigar dela ostajajo kot najdragocenejše izročilo in dediščina naše borbe za socializem in socialistično samoupravljanje, za vizijo in našo resničnost v dilemi sodobnega sveta. In tako kot je z mladostno zagrizeno osveščenostjo in borbenostjo tovariša Kardelja vzniknil neugasljiv plamen osmišljanja našega boja, ostaja njegov opus del plamenice naše idejnosti in naravnosti na poti k dokončni osvoboditvi dela, delavskega razreda, narodov in človeka.
Tovariš Kardelj se je rodil 27. januarja 1910. leta v Ljubljani. Že s šestnajstimi ieti je postal član ilegalne Zveze komunistične mladine Jugoslavije. Po končanem učiteljišču so ga takoj po
maturi zaradi političnega delovanja zaprli. 1930. leta ga je sodišče za zaščito države v Beogradu obsodilo na 2 leti ječe. Po vrnitvi iz robije je takoj postal član obnovljenega Pokrajinskega komiteja KPJ za Slovenijo in 1934. leta odšel v Sovjetsko zvezo, od koder se je vrnil januarja 1937 in postal član novega vodstva KPJ, katerega je osnoval tovariš Josip Broz Tito.
Do začetka druge svetovne vojne se je tovariš Kardelj aktivno ukvarjal s publicistiko. Poleg številnih prispevkov je 1939. leta objavil pod psevdonimom "Sperans" študijo Razvoj slovenskega nacionalnega vprašanja, katero je cenzura zaradi antifašističnega in demokratskega značaja takoj zaplenila.
Kardelj je pripadal krogu tistih jugoslovanskih komunistov, ki so z marksistično analizo realnih družbenih gibanj že v tistem času dojeli, da so potrebne spremembe v tedanji politiki komunističnega gibanja, da bo treba sprejeti nove oblike in metode delovanja komunistov, premagati sektaštvo, ki je v teh letih prevladovalo v delu KPJ.
S Kardeljevo nenavadno osebno skromnostjo so povezana velika dejstva, ki pomenijo usodo milijonskih množic. V samem začetku svojega delovanja v vrstah komunistov je že prevzel vlogo obnovitelja komunističnega gibanja na Slovenskem.
Ko danes pretreseni in ožaloščeni poizkušamo orisati podobo tega mirnega, tihega, skromnega, toda bleščečega uma, misleca in revolucionarja, ki je v enem samem življenju uspel skupaj z narodi, ki jih je prebujal, premostiti stoletje, se moramo zavedati, da govorimo o članu komunistične partije in Zveze komunistov Jugoslavije z več kot petdesetletnim stažem, govorimo o najtesnejšem sodelavcu in soborcu tovariša Tita, o članu CK komunistične partije Jugoslavije od 1938. leta dalje, tvorcu manifesta ustanovnega kongresa KP Slovenije na Čebinah, doslednemu komunistu, revolucionarju in vojaku naše partije, o znanstveniku in marksistu, čigar delo je čutiti na vseh meridijanih sveta. Govoriti o Edvardu Kardelju pomeni govoriti o nenehni težki, neustavljivi in odločujoči borbi ter o nenehnih zmagah za svobodo človeka in narodov, o neodvisnosti, socializmu, o miru in družbenem napredku v svetu.
Tem plemenitim, najglobljim človeškim ciljem,
ki prevevajo vso znano zgodovino človeka kot pradavni sen, je tovariš Edvard Kardelj žrtvoval vso svojo bit, vse svoje dragoceno delovno in borbeno neusahljivo življenje do zadnjega diha. Bleščeči in filozofsko prodorni um velikega teoretika marksizma, neutrudna, nezaustavljiva ustvarjalnost in vera v ustvarjalnost človeka revolucionarna neprizanesljivost do lastnega dela in enkratna kritičnost v zapletenem spletu družbeno-ekonomskih odnosov in zakonitosti, vizionarska moč in drzna smelost stratega revolucionarnega razvoja, z izredno humanostjo in demokratičnostjo — to je podoba velikana našega naroda, ki se je poosebljala v širini in v moči zavestno organiziranih samoupravnih narodov Jugoslavije kot odločujočega nosilca družbenega napredka.
Izguba tovariša Edvarda Kardelja je ena najbolj bolečih in najtežjih, kar jih je naša partija pretrpela v svojem 60-letnem obstajanju in delovanju.
Vest o njegovem odhodu iz naših borbenih vrst se je z vso bolečino globoko zarezala v srca in v zavest vseh naših ljudi v vsej domovini. Ne moremo še prav dojeti te nenadomesljive izgube.
Ni še tako dolgo tega, ko se je tovariš Edvard Kardelj mudil v naši sredini na prijateljskem, to-variškem srečanju.
Edvard Kardelj namreč ni bil samo teoretik našega boja, zato se je s kritično doslednostjo misleca in praktika v razgovoru v naši sredini hotel prepričati, kako ideje samoupravljanja postajajo v zavesti, v delu in v odločitvah delavskega razreda vsakodnevno orožje osveščenosti in s tem tisti neomajni vzvod, ki premika včerajšnje odnose v današnjo samoupravljalsko zrelost.
Leto XV — Posebna izdaja — 12. februar 1979
l\53
Udeleženci žalne seje
Ničesar ni prepuščal naključju. Poznal je zakonitost razvoja in nas desetletja učil in pomagal, da smo smelo zastavljene cilje uresničevali in doraščali.
Celotno njegovo znanstveno delo je vgrajeno v idejno stavbo Zveze komunistov in vseh organiziranih sil socialistične zavesti v vsakodnevni ustvarjalni borbi za socializem. Pol stoletja svojega življenja je tovariš Kardelj posvetil svojemu najglobljemu prepričanju komunista in borca za socializem; predano in ustvarjalno je potrjeval v svojem kritičnem odnosu revolucionarno in humanistično osebnost borca za človeško srečo, ki mu je bila v najtežjih, najbolj kritičnih dneh narodov in narodnosti Jugoslavije edina svetla vizija. In vedno je bil v prvih vrstah, na samem čelu revolucionarnega boja, vojak in teoretik — v bitkah, v katerih so delavski razred, narodi in narodnosti Jugoslavije pod vodstvom komunistične partije in tovariša Tita izvojevali revolucijo in vzpostavili resnično narodno oblast, zgradili novo socialistično in demokratično družbo, neodvisno in samoupravno skupnost svobodnih ljudi in pobratenih narodov.
Od svoje rane mladosti je tovariš Edvard Kardelj vlagal svoje enkratno umno bogastvo, svojo kritično pronicljivost in marksistično doslednost, vso svojo neustavljivo ustvarjalno sposobnost in moč prepričljivosti v veličastno borbo in enkraten vzpon narodov Jugoslavije ter drugih svobodoljubnih narodov sveta.
Vseskozi je dajal neprecenljiv delež pri oblikovanju politike in pri vzgoji kadrov naše partije skupaj s tovarišem Titom. Tako v vsakdanjem delu in na vseh toriščih kot v pomembnih prelomnicah razvoja naše družbe je Kardeljeva znanstvena in praktična misel vodilo in silnica, ki strnjuje moči v nadaljnjem boju.
V vsej zgodovini delavskega razreda Jugoslavije v zadnjih petdesetih letih in v vseh pomembnih ter odločujočih opredelitvah sta Kardeljeva misel in njegov tvorni prispevek od narodnostnega vprašanja kot prvega socialnega modela, kakršnega si do takrat nihče skorajda ni upal predstavljati, do organiziranja Osvobodilne fronte, sta enkratni prispevek herojski epopeji jugoslovanskih narodov v narodnoosvobodilnem boju; srečujemo jo v odlokih Avnoja, naši prvi ustavi 1964. leta vse do Zakona o združenem delu
Tovariš Edvard Kardelj — revolucionar in politik ter vojak revolucije — je z vso globino povezoval marksistično teorijo z revolucionarno prakso in vseskozi dajal neprecenljiv delež narodnoosvobodilni borbi in socialistični revoluciji. Venomer je s ponosom poudarjal, da so jugoslovanski narodi in narodnosti s socialistično revolucijo uspeli zgraditi socialistično družbo, ki se v današnjem razcepljenem svetu med silnicami hegemonizma in imperializma upravičeno ponaša s svojo zavestno močjo in osveščenostjo ter je sposobna braniti in ubraniti svoje pridobitve in s tem svojo svobodno, po lastni volji izbrano pot socialističnega modela samouprav-
Spominu umrlega državnika so se poklonili z enominutnim molkom
Ijanja, s katero uresničuje svoj sen — pot k sreči.
Tovariš Edvard Kardelj je s svojim delom na zunanjepolitičnem področju in v vodstvenih funkcijah Jugoslavije dal poseben prispevek k mednarodni uveljavitvi socialistične Jugoslavije in s tem k njeni neodvisnosti. Obenem pa je kot velikan marksistične misli prispeval v zakladnico marksistične filozofije in prakse velik delež v borbi za enakopravne, demokratične, politične in ekonomske odnose v delavskem gibanju sveta in posebej k uveljavitvi principa neodvisnosti, samostojnosti, enakopravnosti ter sodelovanja komunističnih in naprednih partij in gibanj v svetu brez pravice vmešavanja v notranje zadeve sleherne od njih.
V	posebni obliki diktature proletariata in bratske skupnosti narodov in narodnosti Jugoslavije je tovariš Kardelj razvil in dograjeval teorijo in prakso naše ljudske oblasti. Kardelj ni ločeval teorije in prakse, oboje je povezoval v splet naše jugoslovanske posebnosti, ki kaže, da je prav v tem njena moč in upravičnost. Prakticizem in rutinerstvo, dogmatizem in vztrajanje na pozicijah, ki jih je čas prešel, mu je bilo tuje. Osnova vsega njegovega dela je bila globoko vsajena zavest in nuja zgodovinske vloge delavskega razreda ter vera v ustvarjalno moč človeka. Prav v tem spoznanju je črpal neizmerno moč in globoko občutenje nujnosti demokratičnega razvoja socializma na osnovah samoupravljanja in v vlogi delavskega razreda kot vladujočega razreda.
Na tem temelji njegova dosledna in neizprosna ter trajna borba proti vsem oblikam birokratskega razobličenja vloge in funkcije oblasti v socialistični samoupravni družbi.
V	svojem znanstvenem delu je izhajal iz znanstvenega mišljenja Marxa in Lenina ter nenehno strastno iskal pot k popolnejši resnici sodobne družbe in njenih nasprotij — predvsem pa našega samoupravnega socializma. Venomer je iskal resnico, bil je brezobzirno kritičen do prakse in imel je sposobnost vizionarskega pogleda v naše veliko jutro — in prav ta dediščina, ta vrlina njegovega znanstvenega dela, ta vseobsežnost družbene narodnosti in celovitosti bo naše vodilo v borbi za dokončno ostvaritev ciljev naše revolucije.
Pot tovariša Edvarda Kardelja je naša pot. To je pot našega in naših narodov ter narodnosti iz teme zaostalosti, je smeli drzni let samosvoje biti, ki je našla rešitev v današnji in jutrišnji dilemi sodobnega sveta, je osmišljena v prežetih borcih za mir in srečo, napredek ter enakopravnost ljudi in narodov v vsem svetu.
Hudo nam je, ko se poslavljamo od našega tovariša Kardelja, ki smo ga imeli tako radi, od našega resničnega tovariša, soborca in voditelja, vendar ob tem ne smemo biti malodušni in obupani — njegova zapuščina je in bo naša duhovna hrana. Prevzemati bomo morali še več dela z vso vztrajnostjo na svoja ramena ter z neomajno zvestobo vztrajati in uresničevati našo pot, katere velike prve cilje že uresničujemo. Prosim, da z minuto molka počastimo Edvarda Kardelja, ki je omahnil sredi dela za cilje, katerim je posvetil vse svoje nenadomestljive sposobnosti in nezlomljivo voljo komunista in revolucionarja.
Minuta molka, nato žalna pisma...
PREDSEDSTVU SOCIALISTIČNE FEDERATIVNE
REPUBLIKE JUGOSLAVIJE
CENTRALNEMU KOMITEJU
ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE
CENTRALNEMU KOMITEJU
ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE
Globoko ožaloščeni ob nenadomestljivi smrti revolucionarja, narodnega heroja, člana predsedstva SFRJ in predsedstva CK ZKJ Edvarda Kardelja izrekamo naše najiskrenejše sožalje.

Leto XV — Posebna izdaja — 12. februar 1979
Smrt nam je vzela velikega sina Slovenije, ki je s prav takšno strastjo zagnanosti vztrajal kot veliki sin Jugoslavije in je v nenehni znanstveni, filozofski in družbenopolitični zavzetosti dajal nova pota družbenih rešitev vsemu naprednemu svetu.
Kot soborci revolucije in kot njeni otroci vemo, da uživamo največji vrednoti: mir in pravico, da z našim ustvarjalnim prispevkom soustvarjamo in oblikujemo naše današnje življenje, osnove naše bodočnosti in da uresničujemo pradavni sen vseh generacij človeštva: pot k sreči — pot, ki jo je tovariš Edvard Kardelj utemeljil in jo vsadil v našo smelost samoupravljanja.
Na vsakem koraku je učvrščal vlogo socializma in socialistične samoupravne Jugoslavije v svetu ter krepil vrednote revolucije: bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti, in dosledno vztrajal v politiki neuvrščenosti kot največjem jamstvu neodvisnosti in svobode.
2ivljenje Edvarda Kardelja je zgodovina našega naroda in njegovo delo že potrjuje zgodovina. Bil je sostvaritelj naše revolucije. Vztrajal je na čelu in z nezmotljivo intuicijo sodobnega filozofa, marksista, politika in vodje je v naše omahovanje vnašal vero in nove cilje. Neomajno je zaupal razredu, ki mu je pripadal vse svoje življenje. Vedno je znal poiskati tisto skrivno, kar je bilo v nas.in nam povedati, kaj želimo.
Človek je bil njegovo vodilo.
Njegova pot je bila in bo naša pot. Na njej bomo vztrajali v dobrem in v hudem, v najtrših preizkušnjah. Verjamemo človeku, ki je vse svoje življenje stal na čelu naših vrst in prav zato globoko zaupamo njegovemu izročilu.
DELAVCI IN OBČANI
OBČINE VELENJE
Tovarišica PEPCA KARDELJ
Ob nenadomestljivi izgubi soproga, tovariša, so-borca za pravice delovnega človeka, revolucionarja, marksista, filozofa, najtesnejšega sodelavca tovariša Tita, humanista, ki je nenehno globoko veroval v ustvarjalno moč človeka in se nepomirljivo boril za naše osveščanje, vam izražamo najgloblje sožalje in sočustvovanje.
DELAVCI IN OBČANI
OBČINE VELENJE
Žalni zbor je sprejel naslednje sklepe:
1.	Imenujemo petčlansko delegacijo občine Velenje za položitev venca h krsti tovariša Edvarda Kardelja v sestavi: Franjo KORUN, Nestl 2GANK, Janez MIKLAVClC, Marcel MEDVED, Jože VEBER.
2.	Imenujemo dve šestčlanski častni straži v sestavi:
—	prva častna straža, v rudarskih uniformah: Mirko BIZJAK, Jože ALJAŽ, Slavko JANE-2lC, Alojz KIKEC, Jože KRK in Mirko KRUSNIK.
—	druga častna straža: Franjo KLJUN, Miha KROFL, Anica KRISTAN, Janko LUKNER, Martin PRIM02IC in Jože TEKAVEC.
3.	Za trajen spomin na tovariša Edvarda Kardelja in njegovo ustvarjalno delo bo skupščina občine na prvi seji poimenovala z njegovim imenom eno najvidnejših ustanov ali javnih objektov v občini.
Predloge in pobude bo zbralo in uskladilo predsedstvo občinske konference SZDL Velenje.
NAMESTO VENCEV
Odbor za pogreb priporoča delovnim, družbenopolitičnim in drugim organizacijam, naj dajo namesto vencev prispevke v sklad za gradnjo in opremo Onkološkega inštituta: 61105 Ljubljana, Lipičeva 2, tel.: 314-970; žiro račun: 50103-740-30-45793.
VRSTA ODLIKOVANJ
Edvard Kardelj je prejel vrsto priznanj in odlikovanj za delo v državnih organih in družbenopolitičnih organizacijah. Tako je leta 1945 prejel red narodne osvoboditve ter red zaslug za narod z zlato zvezdo, leta 1946 pa še red bratstva in enotnosti z zlatim vencem. Leta 1951 so ga odlikovali z redom za hrabrost, redom narodnega heroja in redom partizanske zvezde z zlatim vencem. Leta 1954 je prejel red jugoslovanske zvezde z lento, leta 1955 red junaka socialističnega dela in leta 1970 red jugoslovanske velike zvezde.
Tovariš u Kardelju so podelili tudi 32 medalj, plaket in diplom raznih zveznih, republiških ter občinskih organizacij, 16 mednarodnih medalj in plaket ter 18 odlikovanj tujih držav.
POSMRTNO ODLIKOVANJE
Predsednik republike Josip Broz Tito je posmrtno odlikoval tovariša Edvarda Kardelja z redom junaka socialističnega dela za izredne zasluge v boju za osvoboditev domovine in ustvarjanje nove skupnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, za neprecenljiv prispevek k odpiranju
Žalne slovesnosti v občini Mozirje
Spominu velikega revolucionarja in državnika tovariša Edvarda Kardelja so se poklonili v občini Mozirje s skupno žalno sejo delegatske občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij, ki je bila v nedeljo popoldne v kinodvorani v Mozirju. Na seji, ki jo je vodil predsednik mozir-ske občinske skupščine Hinko Čop, je o življenju in revolucionarnem delu tovariša Edvarda Kardelja spregovoril sekretar občinske konference ZKS Mozirje Jože Rakun.
Na žalni seji so imenovali delegacijo v sestavi: Hinko Čop, Jože Rakun, Jože Kumer, Franjo Gerdina, Vlado Košir in Božo Križnik, ki bo danes položila venec h krsti s posmrtnimi ostanki tovariša Edvarda Kardelja, ter delegacijo, ki se bo poklonila spominu velikega revolucionarja in državnika. Danes in jutri se bodo tudi občani in delovni ljudje Gornje Savinjske doline še zadnjič poslovili od njihovega velikega vzorni-
in utiranju novih poti graditve socializma in socialističnih samoupravnih odnosov ter za izreden delež pri ustvarjanju politike neuvrščenosti, miru in prijateljstva med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in drugimi državami.
To je drugi red junaka socialističnega dela, s katerim je bil odlikovan tovariš Edvard Kardelj.
Častni obCan vseh slovenskih obCin
Tovariša Edvarda Kardelja so leta 1970 proglasili za častnega občana vseh slovenskih občin. Poleg tega je bil tovariš Kardelj tudi častni občan Beograda, Poreča, Ploč, Vukovara in Karlovca.
jutri pogrebne svečanosti
Krsta s posmrtnimi ostanki pokojnega Edvarda Kardelja leži v Ljubljani v veliki dvorani predsedstva in izvršnega sveta skupščine SR Slovenije danes, 12. februarja od 9. do 17. ure. Žara s posmrtnimi ostanki pa bo stala prav tam jutri. 13. februarja.od 10. do 11. ure. Jutri ob 11. uri bodo žaro položili v grobnico narodnih herojev na Trgu revolucije.
ka. Skupščina občine in družbenopolitične organizacije občine Mozirje so poslale žalne brzojavke Predsedstvu SFRJ, Predsedstvu CK ZKJ in CK ZKS ter tovarišici Pepci Kardelj.
Občani krajevne skupnosti Rečica ob Savinji so se na nedeljskem zboru poklonili spominu tovariša Edvarda Kardelja. Žalne slovesnosti pripravljajo tudi v drugih krajevnih skupnostih občine Mozirje ter delovnih kolektivih Lesna industrija Gorenje, Glin Nazarje, Gozdno gospodarstvo Nazarje, Smreka Gornji grad, Elkroj Nazarje, Gorenje — Mali gospodinjski aparati Nazarje, Kovinarstvo Ljubno ob Savinji ter drugod.
Žalne slovesnosti pripravljajo tudi po šolah v Gornji Savinjski dolini.
"NAS CAS", glasilo SZDL. izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, p.o., Velenje, Titov trg 2
Posebno izdajo so pripravili Marijan Lipovšek (glavni urednik), Stane Vovk(odgovorni urednik). Rafael Batič, Jože Krajnc in Vinko Smajs. Grafična priprava in tisk: REK DO Tiskarna Velenje, naklada 23.000 izvodov.
Za "Naš čas" se ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.
Z obiska tovariša Edvarda Kardelja v "Gorenju", kjer mu Je Izrekla prisrčno dobrodošlico delavka
Branka Cvejič