I N F O R M A TOR d KONCERN, GOSPODINJSKI APARATI, NOTRANJA OPREMA, PROCESNA OPREMA, ELEKTRONIKA, COMMERCE, SERVIS, RAZISKAVE IN [gorenji fl/izvm FINANCE, mali GOSPODINJSKI aparati, naravno zdravilišče //. septembra 199t LETO XXV. Številka 32 to iz težav? iy ------------------------ 0 ave v Gorenju Procesna Zre,na niso od danes, niti ne Včeraj. Da je za takšen ob-y Proizvodnje, ki ga seveda L.fpuie predvsem trg, zapos-laJ- Preveč delavcev, so ugo-(|( !ali že pred letom. Tudi šte- 1 0 Presežnih delavcev, do ka-$ .e9a so prišli zdaj po temelji->r!alniški modul za kabelske V* !ii^e ojačevalniki mest in risanje sestavljata dva dela: ri- ig an)ega razvoda, ki se medse-(jg,,0 povezujeta v sistem. Na idejnega načrta v raču-tk 'k najprej vnesejo posamez-ij^iačevalna mesta, ki se hkrati ljei° na ekranu računalnika. 6^° hastaja baza podatkov, na i;rz.a9i katerih izdela računalnik ig5Une za postavitev zunanjih rj.Odov, Nepogrešljivi del pri teniškem projektiranju je %r°nska Plošča "digitaizer", v j(wre9a se vstavijo različne (g Ponente, ki so na plošči vid-C ustreznih simbolih. S po-10 digitaizerja projektant izri- Miran Napotnik je najraje pri računalniku. Gorenje IPC - uresničevanje postavljenih ciljev V Gorenju IPC, Invalidsko podjetniškem centru, ki je od 1. julija letos podjetje z omejeno odgovornostjo, v celoti uresničujejo proizvodni delovni plan, poleg tega pa si prizadevajo tudi odpirati nova delovna mesta. Vsa bodoča delovna mesta za proizvodnjo zaščitnih sredstev bodo namenjena predvsem invalidom in delavcem iz Gorenja Gospodinjski aparati, s čimer se bodo v tem podjetju vključili v razreševanje presežnih delavcev. Začetna zagnanost vseh zaposlenih v Gorenju IPC kaže, da bodo svoje poslanstvo v celoti opravičili in izpolnili pričakovanja ustanoviteljev. Prejšnji teden, 4. septembra, so zaposleni v Gorenju IPC izvolili tudi svoje člane v svet družbe, disciplinsko komisijo in komisijo za varstvo pravic. Od 99 volilnih upravičencev se je volitev udeležilo 82 delavcev. V svej družbe so bili izvoljeni Ivan Herperger, Roman Mačkov-šek, Branko Jazbec, Nevenka Meh, Danica Skornšek, Ivanka Smrečnik, Marija Šibanc, medtem ko so Mehmed Omerovič, Frančiška Sikora in Safeta Dura-kovič dobili premalo glasov. V disciplinsko komisijo so bili izvoljeni Marjeta Napotnik. Milan Rebernik in Danica Rožič, med kandidati pa sta bili še Vida Pahor in Marija Tajnik, vendar sta dobili premalo glasov. V komisiji za varstvo pravic bo zaposlene v Gorenju IPC zastopala Slavica Potočnik, ki so ji zaposleni namenili več glasov kot drugi kandidatkinji Mariji Rihter. H.J. Računalniška izdelava projektov kabelskih sistemov ima po besedah Mirana Malgaja, vodje pro-jektive v Velcomu, in Mirana Napotnika, projektanta, vrsto prednosti, ki bodo dragocene za nadaljnji razvoj projektiranja in telekomunikacij sploh. Risbe projekta računalnik shrani na disketo, ki jo lahko pozneje uporabijo ob dograjevanju kakega sistema, ko lahko nova mesta dodatno enostavno izrišejo ali vnesejo le spremembe. Program bo v prihodnje omogočil neposredno izdelavo projekta, brez predhodnega risanja idejnega načrta z roko. To bo mogoče, ko bodo dostopni geografski računalniško obdelani posnetki terena Slovenije, saj bo slika določenega terena na disketi in bo osnova za izdelavo projekta telekomunikacij na tem terenu neposredno na računalniku. V projektivi Velcoma si prizadevajo ta računalniški program izdelati po evropskih standardih, kar bo omogočilo njegovo prodajo bodisi kot samostojni modul bodisi kot del kakega drugega modula. Takšen evropsko standardizirani program Velcoma bo imel prost vstop v Zieglerjev prodajni katalog, s pomočjo katerega tržijo po vsem svetu. Obstoječo bazo podatkov za materiale le določenih proizvajalcev bodo lahko v prihodnje dopolnili s podatki o materialih še drugih proizvajalcev in s tem še bolj izboljšali uporabnost programa kot tudi računalniško izdelanih projektov. DZ. Delavci so na j več ji upnik Na povabilo Konference zveze svobodnih sindikatov Gorenje Koncern so se sindikalnega pogovora o lastninjenju v sredo, 4. septembra 1991, v Velenju udeležili predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič, predsednik republiškega odbora SKEI Albert Vodovnik in predsednica območne skupnosti ZSSS Velenje Mira Videčnik. Uvodne besede predsednika Konference svobodnega sindikata Gorenja Vlada Rančigaja o dosedanjih aktivnostih so bile dobra iztočnica za razgovor sindikalnih zaupnikov iz Gorenja in drugih podjetij iz Velenja, Mozirja. Ljubljane z republiškim vodstvom o predlogu zakona o lastninjenju, ki vse bolj vznemirja tako sindikalne vrste kot številne ugledne ekonomske strokovnjake in nekatere parlamentarne stranke. Kar na začetku je treba poudariti, da je bilo razumevanje problematike, odločenost sindikalnih zaupnikov in njihova pripravljenost na odločilno bitko za zaščito delavskega premoženja, odlična popotnica predsedniku Dušanu Semolič za nadaljnja in neusmiljena pogajanja z vlado in parlamentom in predvsem za umik tega nadvse spornega preloga Predstavniki 21 tisoč članov območne skupnosti svobodnega sindikata so si bili enotni, da predlog zakona o lastninjenju predstavlja škandalozen poskus vladajočih struktur po parlamen- tarni poti razlastiti dejanske ustvarjalce lastnine oziroma rezultate njihovih večdesetletnih naporov in odrekanj, si prilastiti tako, da bi jim potem ponudile le drobtinice za odkup. Kot je dejal eden izmed Gorenjevih sindikalnih zaupnikov, "smo generacije, ki smo nekaj petletk z golimi rokami obnavljali in gradili to deželo, v Gorenju smo začeli v barakah in rudniških kopalnicah. In sedaj bi vse to prišlo v roke, ki ničesar niso prispevale. Sramotna je ta ponudba, da naj delavci odkupimo to. kar smo si z lastnim delom v desetletjih zgradili...," z odrekanji in akcijskim delom ob nedeljah, prostih sobot itak ni bilo. Resno je izzvenelo opozorilo nekaterih zaupnikov, da naj vlada nikakor ne podcenjuje odločenosti sindikata, sodelovati tako pri kreiranju pogojev življenja in pravic delavcev kot pri odločanju o tem. Sindikat se bo opredelil tudi za ostrejše metode pritiska, če ne bo zalegla resna zahteva, da naj zakon o lastninjenju vrnejo v začetno fazo Oblast mora razumeti, da so v urejeni državi usklajeni trije interesi: interes delavcev, interes kapitala in interes države Če kateri med temi že v začetku prevladujejo nad drugimi, država izgublja temeljne atribute lastne demokratičnosti. Zaupniki 21 tisoč članov svobodnega sindikata območne skupnosti so soglašali z ustanovitvijo sindikalnega parlamenta, kluba parlamentarcev, s sodelovanjem z vsemi parlamentarnimi in izven-parlamentarnimi strankami, zahtevali od poslancev več sodelovanja z volil-ci- DZ. O lastninjenju tudi Neodvisni sindikat Predsednik sindikata Neodvisnosti - KNNS France Tomšič se je v Gorenju mudil prejšnji petek, 6. septembra. Na sestanku s sindikalnimi zaupniki Neodvisnosti Gorenjevih podjetij, vabljeni so bili tudi predstavniki Svobodnega sindikata in direktorji podjetij, so se pogovorili o perspektivi posameznih podjetij in izplačevanju osebnih dohodkov. Vabilu so se odzvali tudi nekateri poslovodni delavci, medtem ko so se ostali opravičili. Prisotne so seznanili s trenutnim in prihodnjim položajem podjetij. Nekaj časa so namenili tudi zelo aktualnemu postopku lastninjenja podjetij in delovanju sindikatov v podjetjih, pri čemer je France Tomšič poudaril, kako je v sedanjem težkem položaju pomembno in nujno prav korektno sodelovanje med sindikati. Veliko vprašanj so sindikalni delavci namenili tudi izplačevanju osebnih dohodkov in eno izmed njih je bilo o "izplačilu" poračuna na vodilnim delavcem. Takšne govorice so bile odločno zavrnjene kot popolnoma izmišljene. V času, ko podjetja bijejo težko bitko za obstoj, za ohranjanje delovnih mest, so neodgovorna namigovanja povsem odveč. "Veseli me, da ste v koncernu Gorenje obdržali tako visoko stopnjo zaposlenosti in prav gotovo je politika vodstev, da skušate obdržati delovna mesta, pravilna. Prepričan sem, da bomo v Sloveniji usjseii prodreti na trge Evrope in v to usmerjene menedžerje moramo jbodpirati. Le tako bodo obdržali in pridobili kar največ dela. Prav tako je pomembna demokratičnost direktorjev in enakopraven odnos do obeh sindikatov,” je med drugim na petkovem sestanku povedal France Tomšič, predsednik Neodvisnosti — Konfederacije novih sindikatov Slovenije. H.J. in D R. Če je kdo gluh na vse pripombe oziroma zahteve, ga ne moremo im®1' (l demokrata, predvsem pa ne za svojo oblast. Na volitve se bo treba za pripravljati, so bila le nekatera razmišljanja sindikalnih zaupnikov. Prejeli smo... Slovenija, moja dežela Vsakega prispevka smo v uredništvu veseli: na prispevke nekaterih sodelavcev pa se nekako navadimo in jih pričakujemo vedno znova. Med takšnimi je upokojenec Milan Žuraj, ki se ponavadi oglaša z aktualnimi prispevki, v katerih nas opozori na dogajanje, prijetno in manj prijetno, v našem okolju. Tokrat se je oglasil s prispevkom o doživljanju lepot naših gora. Jeseni, ko se temperature nekoliko znižajo, ponovno oživijo izleti v gore. gorske doline in jezera, drugačno zbližanje človeka z naravo. Za premagovanje notranje napetosti so še posebej dobrodošli krajši izleti ob koncu tedna. Veliko pomeni hoja v gore. ko se naužijemo čistega zraka, vonja po smreki, boru. ko je trud na gorskem vrhu poplačan še z nepozabnim razgledom. Bogastvo narave je namreč del potrebe človeka, saj ko jo opazuješ in posnemaš, si bogat in predvsem srečen Vendar pa je veliko takšnih, ki tudi v hribe ne znajo brez avtomobila in jim ni mar, da izpušni plini zastrupljajo či- ZB® sli gorski zrak in tudi njih same z bom sam ker ljubim naravo ih 9 . sem vnjej. pustil cesto in peš se ^ prej. Saj ni lepšega, kot hoja. „ škodljivih izpušnih plinov, ko ko „ - - očC razgled na okolico, ko si odP01'1^ ob dobri malici Toda. takrat ne mo pozabiti na odpadke. Ne pmP mo jih naravi. Red naj bi postal del našega kulte ga obnašanja. Narava nam to vs plača in kdor je v naravi srečen, s vedno znova rad vrača Zmotno je namreč mnenje, da je P vo življenje samo z obilico den e Doživetja brez občutenja so žiVI brez sreče Treba je le več zauP v same sebe. Ne prepuščajmo se preživljanju^, doma. pred televizorjem. Ali zate ^ ju v bližnje bifeje Ti najmanj sm ^ porabijo del težko prisluženega^, naga Kajti dokazano je. da v na gibanju postanemo telesno ševno močnejši in tako sposob - a. .vin* -n-_°bh|p„,. magati večje telesne in duševne pore, ko se vrnemo na delo. ^ Vendar pa, svoje sreče je ^ . QAm knvar krmni iip tokr3‘ ^ sam kovač, končuje tokn sanje Milan Žuraj. Po išči mo odgovore Kako se izogniti gneči? Konec je dopustov. Kolikor nam dopuščajo vse bolj neprijazne razmere okrog nas in na tržiščih, poskušamo delati, kot smo v posameznih podjetjih načrtovali. To pa ne pomeni, da ob delu, ki ga opravljamo, ne vidimo okrog sebe. Kaj prijetnega, še raje tisto, kar nas moti. Morda nas je več, ki smo se spraševali, zakaj je bila v manjši jedilnici, ki je sicer namenjena nekadilcem, pred časom ukinjena linija za razdeljevanje redne malice. Zaradi tega je gneča v prostoru pri vhodu še večja, saj se delavci s polnimi pladnji drenjajo med tistimi, ki šele prihajajo na malico. Eden od delavcev iz Gorenja Procesna operna se je z vprašanjem in tudi s predlogom o izboljšanju razdeljevanja malic oglasil v uredništvu. Odgovor smo dobili pf Štrausu v Gorenju Druž ^ standard, ki je zaprtje ene od pojasnil s pomanjkanjem zaP ^ lenih v kuhinji Ker je deia^. predlagal, da bi morda lahko ostavno kuharje z ene razd valne linije iz večje jedilnice stavili v manjšo jedilnico, tako bi vsakodnevno "preseljene L lačnih delavcev ne bilo vec ^ trebno, je Vlado Štraus zagot ,n da bodo ta predlog z vesel upoštevali Kako malo je včasih pof® da smo bolj zadovoljni. ^ Ko pa takole sprašujemo in ^ krivamo napake, bi vsekako večkrat ob vprašanju bila do ^ došla tudi možna rešitev Sev |. pa je kasneje upoštevanje r® ve odvisno ne le od dobre ^ karanih, ampak tudi in Pre^ M od možnosti. Tokrat je P°D naletela na odprla ušesa, p p * ■ ja Upokojili so se >---------------------------- ‘fdnjega avgusta je po štirih j*SQtletjih dela iz Gorenja od-7* Se zadnji tistih prvih delav-^ ki so v vasi Gorenje začeli Gorenja. Franc Vrhovnik je 'sto let delal v Gorenju Pro-*sna oprema, od koder je kot ^ostojni razvojni tehnolog dnevi tudi odšel v zaslu-zen' pokoj. ^Gorenju Gospodinjski aparati avgusta invalidsko upokojili ?lrie delavci. V Zamrzovalnih in Milnih aparatih se je delo izte-o za sestavljalca Marjana Vaj-?Mserja in Nikolo Kneževiča. Irvi se je upokojil po 11 letih de-Gorenju, drugi pa je v Goren-u delal zadnjih 9 let. V Vzdrže-pMju so se po 33 letih dela, v stenju je bil četrt stoletja, pos-„V|li od vzdrževalca Edvarda ^nika, po 37 letih dela in sko-.al 3 desetletjih od tega v Goren-Pa se je v Strokovnih službah .Pokojil vodilni inženir Stanislav 'sporiš. p6stavljalki Ivici Lomšek so v stenju IPC po 19 letih in pol de-■ vse v Gorenju, do starostne r^ojnine pomagali z dokupom dsjkajočih mesecev. ^Gorenju Notranja oprema sta ^ v Pohištvu invalidsko upokoji-q viličarist Ladislav Korbar, v stenju se je zaposlil pred sko-j?! '8 leti, skupaj je delal nekaj anj kot 29 let, in mizar Ivan Iv- Mša, ki je skoraj vseh 26 let l®31 v Gorenju. V Keramiki pa je v. P° 33 letih dela, od tega polo-lCa v Gorenju, avgust zadnji de-PVni mesec za keramika Jožeta ermadnika. V Gorenju Mali gospodinjski aparati se je po dveh desetletjih dela v Gorenju, skupaj pa je delal 32 let, invalidsko upokojil skladiščnik Alojz Cerar. V Gorenju Servis pa so se pretekli mesec poslovili kar od sedmih delavcev in treh delavk. Invalidsko so se upokojili serviser v servisni enoti v Ljubljani Ivan Peršin po 5 letih dela v Gorenju oziroma 21 letih skupnega dela, serviser v servisni enoti v Šabcu Živko Stanojčič po 31 letih dela, od tega v Gorenju 19 let, in vodja servisne enote v Beogradu Branislav Milosavljevič po 35 letih dela in skoraj četrt stoletja dela v Gorenju. Predčasno starostno se je po 36 letih skupnega in 25 letih dela v Gorenju upokojil vodja servisne mreže Hrvatske Boris Frankovič, po leto manj obojega pa je pred predčasno upokojitvijo delal referent v servisni enoti v Zagrebu Vladimir Peršun. Z dokupom manjkajoče delovne dobe pa so do upokojitve pomagali delavcu in trem delavkam v Velenju: skupinovodji v splošnih zadevah Ivanu Sušcu, ki je v Gorenju delal 22 od skupaj 33 let. Vseh 31 let je v Gorenju delala pri-pravljalka dokumentacije v informatiki Olga Bačovnik, od skupaj 33 let je v Gorenju preživela 19 let zajemalka podatkov v informatiki Julijana Juvan, 28 od skupaj 31 delovnih let pa je v Gorenju delala referentka III v komerciali Marija Mežnar. V Gorenju Commerce pa sta se invalidsko upokojila skladiščnik Franc Napotnik po 27 letih skupnega in 23 letih dela v Gorenju in čistilka v predstavništvu v Novem Sadu po nekaj manj kot 23 letih dela, ves čas v Gorenju. p p Gibanje zaposlenih v avgustu 1991 Stopnja izobrazbe Stopnja izobrazbe organizacijska enota IE GOSPODINJSKI APARATI •E NOTRANJA OPREMA *ENJE PROCESNA OPREMA IE EKO IE ELEKTRONIKA »OSPODINJSKI APARATI IE COMMERCE IE SERVIS IE RAZISKAVE IN RAZVOJ IE NARAVNO ZDRAVILIŠČE IE KONCERN IE DRUŽBENI STANDARD to: * - število zaposlenih v Velenju, ' i Vlil. stopnja izobrazbe renje Notranja oprema pri prihodih m odhodih niso prikazane notranje razporeditve Srečanje na delovnem mestu Viktor Vaupot "Če sem se kdaj kaj naučil in če me je kdaj delo v polni meri navduševalo in prevzemalo, je to bilo v začetku mojega dela v Gorenju, ko smo...” spontano in iskreno je začel pripovedovati naš sogovornik Viktor Vaupot, rekoč, da je bilo to obdobje čudežne delovne zagnanosti, medsebojnega zaupanja, odločenosti, narediti kar največ, obdobje rasti Gorenja, ki je potlej ni zasledil nikoli in nikjer več. Mogoče bi lahko to obdobje primerjali s sodobno Japonsko. Viktor Vaupot je bil pripravnik, ko so ga po petnajstih dnevih dela v Gorenju še z dvema pripravnikoma uvrstili v projektno skupino osmih strokovnjakov za izgradnjo tovarne hladilnikov, ki je še ni bilo takšne v Jugoslaviji. Februarja leta 1969 so začeli pripravljati projekt, 17. junija istega leta pa je s proizvodnega traku prišel prvi hladilnik. Koliko dni, noči, ur je bilo vtkanih v to! Viktor Vaupot je prepričan, da to ne bi danes zmogla narediti z 20-letnimi izkušnjami oborožena ekipa "Nam je to uspelo zato, ker je vodstvo Gorenja vodilo dosledno in odločno politiko, imelo jasno vizijo razvoja, znalo je navdušiti ljudi, jim zaupati in jih pridobiti za potrebne napore. Ko si dobil nalogo, so povedali, kaj je cilj. Nič sprenevedanja, filozofiranja.. Veliko so prepustili naši osebni iznajdljivosti, prožnosti, požrtvovalnosti. znanju... Vsak dan seje zgodilo veliko drobnih, a v resnici velikih stvari," je pripovedoval inženir kemije in vodja projekta podjetništvo v Gorenju Raziskave in razvoj Viktor Vaupot. Desetletno delo v kemijski tehnologiji po tem mu je ostalo v prijetnem spominu, saj so v tem času zrastli m dozoreli sposobni strokovnjaki, s katerimi je vseskozi dobro sodeloval. Čeprav je bil razvoj vtkan v ves proizvodni proces, so Viktorja Vaupota zadolžili, da ustanovi raziskovalno enoto, ki bo navzven predstavljala raziskovalno delo v Gorenju. Veliko število registriranih razis- kovalcev v Gorenju in sodelovanje z različnimi raziskovalnimi organizacijami je pomenilo vrsto projektov, med katerimi so bili prav dobri, žal zaradi neustreznega tržno poslovnega pristopa, opuščeni in pozabljeni, pa čeprav so imeli finančno podporo celo pri ameriški vladi. Nerazumljivo je, ker smo ves razvoj zanemarili, vse svoje slabosti opazujemo brez vznemirjenja, o razvojnih vzvodih se ne pogovarjamo več, težko se še dogovorimo, da bi se morali pogovarjati. je med drugim kritično in brez dlake na jeziku pripovedoval Viktor Vaupot. Kljub naporom za oživljanje podjetniške miselnosti in zavesti Viktor Vaupot ni mogel doseči veliko. Se na predlog podjetjem, da ugotovijo morebitne odvečne zmogljivosti nihče, razen Gorenja Naravno zdravilišče Topolšica, ni odgovoril Tako se ideja o ustanovitvi podjetniškega inkubatorja bolj uveljavlja izven Gorenja. Velik interes in tudi prostore imajo v Esu, kjer so zadevo kar resno vzeli. Ustvarjanje novih vitalnejših podjetij je za Slovenijo odločilnega pomena Treba je vedeti, da ne gre za gradnjo novih zidov, dvoran, zgradb, temveč za nove proizvodne programe. Kljub trenutni klimi Viktor Vaupot ni pesimist. Četudi se zdi, da so vse ladje potonile, je treba vztrajati, zdržati, dinamično in prožno ter postopno razreševati probleme. Zavedati se je le treba, da se čas izteka. Dušanka Založnik Neva kolesarnica? Na našo telefonsko številko 133 na II. ATC v Gorenju je poklical Stevo Cvetkovič iz Ku-halnih aparatov Gorenja Gospodinjski aparati. Sprašuje, če je možno izdelati nadstrešnico za kolesa pri glavnem parkirnem prostoru. Sedaj, ko je lepo urejena kolesarska steza na Partizanski cesti, bi še morda kdo uporabil tudi kolo za prihod na delo in z dela. Kolesa so vse dražja, pa tudi nič kaj prijetno ni. če sedeš na mokro kolo. Posebej odgovora v uredništvu Informatorja nismo iskali, vendar sta kolesarnici lepo urejeni pri prvi vratarnici in pri vratarnici ob Gorenju EKO. Zanimivo pa bi bilo vedeti, koliko delavcev bi v primeru ureditve kolesarnice ob glavnem parkirnem prostoru na delo zares prihajalo s kolesom. H.J. Končno rezultati raziskave! V teh dneh smo dobili rezultate raziskave, ki so jo skupno opravili Gorenje Družbeni standard - sektor rekreacije, Gorenje Gospodinjski aparati - program Zamrzovalnih in hladilnih aparatov ter Fakulteta za šport iz Ljubljane. Cilj raziskave je bil, ugotoviti vpliv redne vadbe na delavke, zaposlene v neposredni proizvodnji. Vadba je trajala štiri mesece, in sicer od marca do junija letos, dvakrat tedensko po 60 minut. Na začetku in ob koncu vadbe so opravili testiranje, ki je vsebovalo 14 antropometričnih in 10 motoričnih testov. Psihosomatski status smo merili z enkratnim vprašalnikom. Še je čas za odločitev Če ate morda prezrli zanimivo po*' abik> za dvodnevni izlet na Trig«'' naj povemo, da je še vedno t** " pravo odločitev. Planinski izlet prireja sektor za kreacijo v sodelovanju s planins* sekcijo Gorenje, na pot pa bodo M2 * * * 6 * * * *. nili v petek, 13. septembra, ob 4 ^ izpred Rdeče dvorane. Če bo vreme, bodo še istega dne poskus« osvojiti vrh Triglava. Sicer pa je Pv pravljena zanimiva planinska tura, vključuje še prenočišče, avtobus prevoz, malico ter strokovno vodstvu Cena izleta je 600 dinarjev, pr'ia'T pa se je še vedno možno v šeklov rekreacije, tel. štev. 428 (II. ATC)^ Stanko Barber prvi v Logarski dolini Rezultati so pokazali izjemen napredek v motoričnih sposobnostih: • Povečanje moči za 20 odstotkov, izboljšanje koordinacije gibanja za 32 %, hitrosti za 23 %, povečanje bazične vzdržljivosti za 12 %. • Zmanjšanje telesne teže za 3 % in zmanjšanje podkožne tolšče za 13 % • Pozitivne spremembe v sistemu vrednot. Rezultati so prav neverjetni! Pomenijo lep dokaz, koliko lahko sami naredimo za svoje telo, za svoje zdravje in dobro počutje. Iz navedenega lahko sklepamo, da imajo usmerjeni motorični programi v okviru športnorekreacijskih aktivnosti zaposlenih in odraslih občanov izredno pozitiven vpliv na obravnavanje razsežnosti psihosomatičnega statusa. Pri tem je tudi izrednega pomena posredni vpliv na izboljšanje zdravstvenega stanja, na izboljšanje delovnih sposobnosti in prostega časa, kar pomeni korak naprej k dvigu kakovosti življenja. Še enkrat bi se želeli zahvaliti vsem sodelujočim delavkam iz Zamrzovalnih in hladilnih aparatov, ki so morale pogosto korenito spremeniti svoj vsakdan, da so lahko tako vestno prihajale na vadbo. Enaka zahvala velja vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izpeljavi tega projekta in omogočili njegov nemoten potek. Polona Kuder Tudi na pikniku "zagnani” 2. Tradicionalni piknik Tekaš- ke sekcije Gorenje se je zgodil v prelepem sončnem vremenu, na čudovitem prostoru ob ro- bu lajškega letališča. Udeležili smo se ga tako tekači, kot tudi naši družinski člani. Ob potoku se je začelo kaditi iz dveh krajev oba zažigalca pa sta se pre- levila v vztrajna in odlična peka. Ost- ali smo se s pomočjo nogometne in odbojkarske žoge ogreli in začelo se je "zares". Prva disciplina kros tekma na stometrski krožni progi na izpadanje zadnji v vsakem krogu je izpadel iz nadaljnjega tekmovanja. To divje dirjanje v krogu je mnogim povzročilo rahlo vrtoglavico, ki jo sicer povzroča prekomerno pitje alkohola, tega pa člani naše sekcije večinoma ne absorbirajo Tekmovalni duh se je nadalje razvijal na rokometnem igrišču. ki smo ga s pomočjo Hinka Jerčiča preuredili v odbojkarsko. Odbojko smo neprekinjeno igrali skoraj tri ure, pri tem pa so se ekipe in njihova sestava neprestano menjavale (šester-ke. peterke, četverke, trojke in tudi dvojke). Tudi otroci so zahtevali "svoje". zato smo odbojkarsko igrišče podrli in pripravili spektakularno otroško tekmo med dvema ognjema. Neutrudni moški del se je medtem preselil na travnato površino, kjer je dokazoval svojo moč s suvanjem krogle. Za zaključek smo odigrali še nogometno tekmo, kjer je ekipa "enih" premagala "druge" kar z 10 . 0. Zadnji goli so padali že v mraku, zato so se nadaljnje aktivnosti vrtele okoli tabornega ognja. Kot zanimivost velja omeniti, da sta se piknika udeležila tudi zakonca Lampe, doma iz Ljubljane, sicer pa prav tako člana naše sekcije. Junak dneva je bil Jože. ki mu je ta dan vse "ratalo". Tako je bil prvi v krožni dirki, najdlje je sunil kroglo, njegova četverka je neporažena zapustila odbojkarsko igrišče, bil pa je tudi najboljši strelec v nogometu. Tudi novinka Lea se je izkazala z zmago v teku in tudi sicer je bila med najaktivnejšimji. Tu je še 12-letni Andrej, ki se je po zmagi v otroškem teku uspešno vključil med odrasle odbojkarje in celo med "ku-glaše". kjer bo šez kako leto že presegel mnoge izmed nas. ■ Prijetno druženje smo končali s preštevanjem popitih steklenic: izpraznili smo dva zaboja Jupija in Cockte, popili smo veliko Unija in Grena, zabojev z laškim pivom pa smo se komajda pritaknili. Pa še lajn je b iol Tomaž Planinski izlet na Špik Planinska sekcija Gorenje Servis in PD Šoštanj vabita na planinski izlet na Špik. To nedeljo, 15. septembra, se bodo ob 5. uri odpeljali z avtobusom s parkirišča Gorenja proti Kranjski gori do Mihovega doma na Vršiču. Od tam bodo popotniki odšli mimo koče na Krnici na Špiki Prijavite se lahko še do zasedbe avtobusa pri Maksimiljanu Korošcu (tel. 853 231, int. 444). Prvenstvo v tenisu Od ponedeljka do srede, 16. do 18. septembra, bo na igriščih šaleškega teniškega kluba pri restavraciji Jezero prvenstvo Gorenja v tenisu za posameznice in posameznike za pokal Gorenja. Pravico sodelovanja imajo zaposleni v podjetjih koncerna Gorenje, prijavnina pa znaša za delavce podjetij, ki združujejo sredstva za rekreacijo, 100 dinarjev, za ostale pa 200 dinarjev. Prijave sprejemajo v sektorju rekreacije do ponedeljka, do 10. ure, ko bo žrebanje. Podrobnejše informacije dobite pri rekreatorjih in na tel. štev. 428 (II. ATC). Pa še to: Tekmovanje bo po starostnih kategorijah od A do D in jx> izločilnem sistemu. Zmagovalci v posameznih kategorijah se bodo nato pomerili ša za naslov absolutnega prvaka v tenisu za leto 1991. Sodelujte — dopisujte v Informator Član Tekaške sekcije Gorenj* Stanko Barber je potem, f letos in tudi že v preteklih y dosege! lepe uspehe na štev"' nlh tekih in maratonih, tudi n* 100 km super tekih, doseg*', enega največjih uspehov, je zmagal na pohodu od Ceij* do Logarske doline. 83 km dolgo pot je premagal v 5 ud£ in 44 minutah in nedvomno je t° ' redno dober dosežek, ki so nili še člani naše sekcije Rudi R3 jen, Marjan Grudnik, Branko Žnidar . Martin Lah Peter Podvratnik je I®* do Luč in prav tako pokazal dob vzdržljivost. Sicer pa so to izjemno težki in nap^ ni teki in jih v Tekaški sekciji Gorenj priporočajo le takim, ki so absolut® dobro pripravljeni za tako velike u P°re. n j Zahvala Ob boleči izgubi drage mame s® za darovano cvetje iskreno zah" valjujem sodelavcem in sindikat Transporta Gorenje Servis. Jože Verdev Malica Četrtek Petek Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Redna Dietna Pleskavica po vrtnarsko, Pleskavica jx> vrtnarsko, ocvrtki, ledolina ocvrtki, ledolina Pečen piščanec, mlinci, Pečen piščanec, mlinci, solata solata Ričet s prekajenim mesom, Ričet z govedino, jogurt jogurt Piščančji zrezek, pražen Piščančji zrezek, pražen krompir, solata krompir, solata Svinjski paprikaš, testenine, Krompirjeva musaka, solata, sadje sadje Gobova rižota, solata Gobova rižota, solata Zaradi morebitnih težav pri nabavi živil si pridržujemo pravico do sprememb® ie dilnika. Za nedeljsko družinsko kosilo v hotelu Vesna Gorenja Naravno zdravilišče T polšica vam bodo v nedeljo postregli: govejo juho z zdrobovimi žličniki, koti®’^ lovsko (omaka: čebula, ostrigar, peteršilj, smetana), pomfrit, solatni bife, slad|CC po izbiri. Ob nekoliko višji ceni in sicer 110 din za odrasle in 85 din za otroke, pa prij®11 *' presenečenje. Gostje na nedeljskem družinskem kosilu bodo imeli za 50 odstotkov cenejše k panje in savno! INFORMATOR, list za obveščanje delavcev Gorenja v Velenju ter Gorenja gospodinjski aparati Nazarje. Družbeni organi: Izdajateljski svet. Ureja Uredb13* odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Nakl® 7270 izvodov. Grafična priprava, tisk in odprema: Tiskarna Velenje. Oprošč®11 prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne 23. 1. 1974. Poštnina pri pošti va' lenje. I C I Gi iti Hi H k 0, it 1» it ti V bil ar b« er te ti Ai k st vt i; V » ?! ti $e K k 0. Ai ih Pr, » 0| $( bil ti te ie tc ip bit sa bit te Or so Prj lir