Veronika Šarec
Glasbena šola Domale, Šolski center Rudolfa Maistra Kamnik
VLOGA GLASBE V TABORSKEM GIBANJU NA
SLOVENSKEM V LETIH OD 1868 DO 1871
Izvleèek
Politièno in kulturno dogajanje taborskega gibanja je v ljudeh moèno
predramilo in okrepilo narodno zavest, pomembno pripomoglo k oblikovanju
slovenske narodne identitete ter hkrati pospešilo nadaljnje kulturno delovanje
Slovencev. Shodi so bili velike politiène manifestacije, na katerih se je odvijal
tudi kulturni program. Igrale so pihalne godbe, udeleenci so prepevali slovenske
narodne pesmi, pevski zbori pa so nastopili tako samostojno kot zdrueni v
mnoiène zbore. Višek glasbenega dogajanja predstavljajo primorski tabori, saj
je na njih nastopilo najveèje število slovenskih pevskih zborov, ki so s svojim
petjem navdušili po eni strani udeleence in po drugi èasopisne poroèevalce.
Glasba se je v taborskem gibanju izkazala kot pomemben socialni draljaj, ki je
vodil do krepitve obèutja pripadnosti enotni narodni skupnosti, in obenem imela
tudi pomembno druabno vlogo.
Kljuène besede: narodno prebujenje, narodne èitalnice, taborsko gibanje,
slovenska zborovska glasba, mnoièna zborovska pesem, pevski zbori,
instrumentalne skupine
Abstract
The role of music in the mass movement in Slovenia between year 1868
and 1871
Political and cultural happenings in the mass meeting movement awakened
and strengthened the national awareness in people and helped to form Slovene
national identity and at the same time also further strengthened cultural activity of
Slovenes. The gatherings were big political manifestations with a cultural
programme. There were brass bands playing, participants were singing Slovene
national songs, choirs performed individually as well as united in mass choirs.
The Coastal region mass meetings represent the peak of musical movement since
the largest number of Slovene choirs performed there which fascinated the
participants and news reporters by their singing. Music in the mass meeting
movement proved to be an important social stimulus which led to strengthening
the feeling of unified national community affiliation and at the same time it also
had an important social role.
Key words: national awareness, national reading societies, mass meeting
movement (open-air meetings), Slovene choral music, mass choral song, choirs,
89
Veronika Šarec, VLOGA GLASBE V TABORSKEM GIBANJU NA SLOVENSKEM...
instrumental groups
Uvod
»Zdaj je prišla doba, da sme slovenski narod svoje elje izrekati ter jih
predlagati presvitlemu cesarju. Porabimo to dobo. alostno se je godilo našim
oèakom, alostno se godi nam, naj se pa naši deci bolje godi!«1 Besede dr.
Radoslava Razlaga, ki jih je izrekel na prvem taboru v Ljutomeru, so bile
namenjene tako slovenskemu kmetu kot mešèanu in intelektualcu. Ta in številni
drugi govori so na narodne shode privabili ogromne mnoice vse bolj zavednih
Slovencev in so pomenili vrh narodnega prebujenja na Slovenskem. Prviè se je
slovenski narod zdruil v eno in jasno izrazil svoje zahteve po enakopravnosti
vseh narodov znotraj avstro-ogrske monarhije ter priznanju in uporabi
slovenskega jezika v javnem ivljenju.
Vkljuèevanje v slovensko kulturno dogajanje najprej zgolj narodno zavednih
posameznikov e v drugi polovici 18. stoletja in nato vedno veèjega števila ljudi
je posledièno vplivalo na politiène, kulturne in drubene premike 19. stoletja.
Leto 1848 je prineslo politièni program Zedinjene Slovenije, vendar èas za uspeh
tega programa še ni bil zrel, prebujenje Slovencev, ki so se javno zavzemali za
narodove pravice, pa je imelo dolgoroèno pozitivne posledice. Poèasi, a vztrajno
sta se slovenski jezik in kultura vrašèala v javno ivljenje, s èimer se je vedno bolj
krepila narodna zavest. Od leta 1861 so se v novo ustanovljene narodne èitalnice
in druga društva vkljuèevali mešèani, narodno zavedni izobraenci, podeelski
veljaki ter ponekod celo kmetje. Vrstila so se razlièna predavanja, koncerti,
zabave in hkrati rodoljubni govori, ki jih je ponavadi spremljalo petje, vèasih pa
tudi igranje instrumentalnih skupin.
Obdobje po letu 1848 je tudi v razvoju slovenske glasbe pomenilo postopen
razcvet v ustvarjanju in poustvarjanju. V skladateljih se je prebudil nacionalni
èut. Ta je sproil nastanek domoljubnih skladb, predvsem samospevov in zborov.
Zborovska glasba, ki so jo v predtaborskem obdobju gojili zlasti èitalniški pevski
zbori, je postala idealno sredstvo za izraanje in širjenje nacionalnih idej med
preproste ljudi. S prirejanjem in mnoiènim obiskom bésed je veljavnost vokalne
glasbe rasla, obenem pa tudi slovensko narodno gibanje. Med prvo generacijo
skladateljev nacionalne umetne zborovske pesmi sta se s svojimi napevi najbolj
priljubila Gregor Rihar in Bla Potoènik, sledili so jima Jurij Fleišman, Gašpar in
Kamilo Mašek ter Miroslav Vilhar. Uglasbili so patriotska in domovinska
besedila, ki so s svojo vsebino to gibanje dodatno spodbujala.
V drugi polovici 19. stoletja je slovensko glasbo preela romantièna misel in
se razvijala naprej. V ustvarjanju so poleg nacionalnih teenj zavladali
zahtevnejši umetnostni kriteriji, skladatelji pa so vedno pogosteje posegali ne
90
GLASBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 14. zvezek
1 Slovenski gospodar, 13. 8. 1868, 1.
samo po vokalni glasbi, ampak tudi po instrumentalnih in vokalno-
instrumentalnih glasbenih oblikah. Skladatelji Anton Nedvìd, Davorin Jenko,
Gustav in Benjamin Ipavec, Anton Foerster, Fran Gerbiè in drugi so ustvarili
glasbene umetnine, še danes prisotne na koncertnih programih. Slovenska glasba
je zlasti s slednjimi tremi skladatelji dobila krila, ki so jo ponesla iz ozkih okvirov
èitalništva ter ustvarjalnega in poustvarjalnega amaterizma.
Narodne èitalnice so z ustanavljanjem pevskih zborov in kulturnimi
prireditvami zlasti svojim èlanom, a tudi širši okolici omogoèale seznanjanje s
slovensko in slovansko glasbeno kulturo, jih glasbeno izobraevale,
navduševale, razveseljevale in povezovale v enotno skupnost. Spodbudile so
nadaljnji razvoj glasbene ustvarjalnosti, kar je kljuènega pomena za razvoj
slovenske glasbe. Delo posamezne èitalnice so omejevale razmere in pogoji, v
katerih je delovala, medtem ko je bila glasbena dejavnost odvisna veèinoma od
sposobnosti glasbenih diletantov, ki so vodili pevske zbore, v manjšem številu pa
tudi nekatere instrumentalne skupine, zato so se delo in uspehi od èitalnice do
èitalnice zelo razlikovali. Èitalništvo se je razvilo po vseh slovenskih deelah,
med katerimi sta zaradi tekih politiènih razmer nekoliko zaostajali Koroška in
Istra. Do sedemdesetih let 19. stoletja so èitalnice v Ljubljani, Mariboru, Trstu in
Tolminu oz. kasneje v Gorici zaradi obsene glasbene in druge kulturne
dejavnosti postale jedra kulturno-glasbenega gibanja. Za omenjene èitalnice je
znaèilno, da so imele razmeroma dobro glasbeno šolane zborovodje, ki so s
svojim znanjem in talentom dvigovali nivo kvalitete glasbenega izvajanja in temu
primerno obèasno uvršèali na programe prireditev tudi zahtevnejšo glasbeno
literaturo.
Razvoj taborskega gibanja na Slovenskem
V šestdesetih letih 19. stoletja je v habsburški monarhiji še vedno vladala
moèna nemška politika. Ta kljub vztrajnim poskusom demokratizacije ni
dopustila prave narodne enakopravnosti ter je s svojim protiustavnim delovanjem
povzroèala moèna trenja in nasprotja med narodi, številne interpelacije in peticije
dravnih poslancev, politièno abstinenco Èehov ter konèno široko prebujenje
slovanskih narodov, ki so terjali svoje pravice na mnoiènih shodih.
Leto 1867 je moèno razburkalo politiène vode habsburške monarhije, saj je bil
sprejet dualizem in z njim preoblikovanje habsburške v avstro-ogrsko monarhijo,
s katero je slovenski narod izgubil znaten del prebivalcev, pridobil pa obetajoè
19. èlen ustave, ki je doloèal, da so vsi narodi drave enakopravni ter da vsi lahko
branijo in gojijo svojo narodnost in jezik, vendar se v realnem ivljenju ta èlen
veèinoma ni upošteval. Nove razmere so mladoslovence, ki so svojo politiko
zavestno usmerili k najštevilènejšemu nijemu sloju in tako moèno okrepili
temelje narodnega gibanja, gnale v vedno moènejše in aktivnejše politièno
delovanje, kar je sproilo ustanavljanje in delovanje politiènih društev ter
organizacijo politiènih zborovanj. Josip Jurèiè je zapisal, da mora biti cilj
91
Veronika Šarec, VLOGA GLASBE V TABORSKEM GIBANJU NA SLOVENSKEM...
slovenskega politiènega delovanja »naše ljudstvo zdramiti, omiko med njimi
razširiti in tako trdno stalo za prihodnje poslopje postaviti«.2 Vedno veèja
politièna in kulturna aktivnost ter osvešèenost slovenskega naroda, predvsem pa
neugodni politièni dogodki v deelnih zborih, neuspešno delovanje dravnih
poslancev in elja po široki agitaciji slovenskega naroda so povzroèili razvoj
taborskega gibanja, ki se je razplamtelo v letu 1868 in trajalo do leta 1871.3 V tem
èasu so slovenski rodoljubi organizirali 18 mnoiènih politièno-kulturnih
zborovanj na prostem v vseh slovenskih deelah znotraj avstrijskega dela
avstro-ogrske monarhije.4
Tabela 1: Kronološki vrstni red taborov (kraji in datumi taborov).
1868 Ljutomer, 9. avgust 1870 Tolmin, 1. maj
alec, 6. september Seana, 29. maj
Šempas, 18. oktober Cerknica, 12. junij
1869 Biljana v Brdih, 25. april Kapela, 19. junij
Sevnica, 2. maj Bistrica pri Pliberku, 31. julij
Kalec, 9. maj Kubed, 7. avgust
Vimarje, 17. maj Vipava, 14. avgust
Ormo, 8. avgust opraèe, 18. september
1871 Kastav, 21. maj
Zgornje Buhlje na Koroškem, 6. avgust
Na shodih sta se pokazali velika slonost in enotnost slovenskega naroda,
slovenskim politikom pa je k udelebi uspelo privabiti neverjetno število enako
misleèih ljudi, o èemer je pisal Vošnjak v svojih Spominih: »Da bi vzbujali v
prostem narodu narodno zavest in narodni ponos, smo sklicevali tabore, na katere
je od vseh strani prihajalo na tisoèe ljudstva. Naša najboljša govornika, Boidar
Raiè in dr. Valentin Zarnik, znala sta, prvi s svojim patosom, drugi s svojim
drastiènim humorjem buditi narod iz letargije, da se je zaèel brigati in potegovati
za svoje pravice.«5 Velike politiène manifestacije, na katerih so imeli glavno
besedo slovenski intelektualci in politiki s svojimi govori, pa so z udelebo godb
in pevskih zborov dobile tudi kulturno-glasbeni znaèaj.
92
GLASBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 14. zvezek
2 Prijatelj, 1955–1985, 85.
3 K organizaciji taborov so jih gotovo napeljale velike bésede in veselice, ki so jih izjemno uspešno in
odmevno prirejali po razliènih spodnještajerskih in primorskih krajih, kot tudi èasopisna poroèila o
angleških javnih politiènih zborih (meetingih) in èeških taborih.
4 Število taborov bi lahko bilo še veèje, èe nekaterih oblast ne bi prepovedala.
5 Vošnjak, 1906, 3.
Osemnajst taborov se je po podatkih èasopisnih poroèil udeleilo nad 150.000
ljudi,6 tako mešèanov kot tudi podeelanov vseh starosti, kar v primerjavi s
poldrugim milijonom Slovencev, ki so iveli v avstro-ogrski monarhiji, kae na
izjemen uspeh aktivizacije naroda.
Tabela 2: Število udeleencev na posameznih taborih.
TABOR ŠT. UDELEENCEV TABOR ŠT. UDELEENCEV
Vimarje 30.000 Tolmin 8.000
alec 15.000 Cerknica 8.000
Vipava 12.000 Bistrica pri Pliberku 8.000
Šempas 10.000 Sevnica 7.000
opraèe 10.000 Ljutomer 6.000-7.000
Kastav 10.000 Biljana 6.000-8.000
Ormo 9.000 Seana 6.000
Kalec 8.000-9.000 Zg. Buhlje 6.000
Kapela 8.000 Kubed 4.000-6.000
Tabore so organizirali v popoldanskem èasu na veèjih travnikih v bliini mest
ali vasi, kjer so postavili govorniške odre, ki so jih okrasili z zelenjem in
zastavami. Na tabor so ljudje prihajali peš in z vozovi, iz bolj oddaljenih krajev pa
so se pripeljali z vlakom. V prvi vrsti so bile to velike politiène manifestacije, kjer
so se vrstili govori pomembnih slovenskih intelektualcev oz. narodnih buditeljev
ter na katerih so ljudstvo seznanjali s problemi in krivicami, ki so se dogajale
Slovencem, ter v njih budili narodnega duha, medtem ko je bila najpomembnejša
tema program Zedinjene Slovenije. Posamezne toèke so z javnim glasovanjem z
dvigom rok potrjevali v resolucije, neke vrste plebiscit, in jih nato objavili tudi v
èasopisju.
Pomen taborskega gibanja je bil tudi v izobraevanju, saj je šlo za »mnoièno
uèenje oz. neformalno izobraevanje odraslih«.7 Gibanje je bilo izjemnega
pomena, ker so v njem sodelovali »vsi slovenski sloji, mešèanstvo, inteligenca,
duhovšèina in kmetje«,8 ki so poslušali klen slovenski jezik govornikov in se ob
aktualnih problemih seznanjali tudi z narodovo zgodovino in kulturo.
93
Veronika Šarec, VLOGA GLASBE V TABORSKEM GIBANJU NA SLOVENSKEM...
6 Podatke o številu udeleencev na posameznem taboru sta redno objavljala oba slovenska èasopisa Novice
in Slovenski narod. Podatki niso enaki za vse tabore, zato dobimo pri skupni oceni vseh taboritov dve
razlièni vsoti: nija znaša priblino 150.000, višja pa kar blizu 170.000 taboritov.
7 Govekar Okoliš, 2002, 43.
8 Prav tam.
Hkrati so bila to velika druabna sreèanja, na katerih so mnoièni pevski zbori
prepevali slovenske domoljubne pesmi in kjer so igrale godbe, oboje pa je imelo
pomembno izobraevalno, kulturno in druabno funkcijo še posebej za preprosto
ljudstvo, ki sicer monosti udejstvovanja tudi na manjših prireditvah ni imelo
veliko. Po zakljuèeni slovesnosti so ponavadi nadaljevali s praznovanjem ob
pesmi in plesu.
Medtem ko se zahteve posameznih taborov razen v lokalnih temah veèinoma
niso dosti razlikovale in so bile vse (razen ene toèke na taboru v Sevnici) s strani
taboritov soglasno sprejete, pa se je od tabora do tabora spreminjal kulturni
program, ki so ga pogojevali trije dejavniki: stopnja kulturnega razvoja samega
kraja, nivo kulturnega razvoja deele, kjer se je odvijal tabor, in vremenske
razmere v èasu dogajanja, saj so se v primeru deja ljudje po zakljuèenih govorih
hitro razkropili. Vsem taborom je bilo skupno spontano petje narodnih pesmi
udeleencev med prihodom in odhodom s taborišèa, o katerem so poroèali
slovenski èasniki in kar potrjuje razširjenost ter priljubljenost petja pri Slovencih.
V organiziranem kulturnem programu taborov so sodelovali èitalniški in drugi
pevski zbori, ki so izvajali glasbo slovenskih in slovanskih skladateljev. Pri
pripravi in izpeljavi taborov so se odborom prikljuèili najmanj štirje slovenski
skladatelji: Miroslav Vilhar, Gustav Ipavec, kot zborovodji Danilo Fajgelj in
Anton Hribar, morda tudi Janez Miklošiè in drugi, sicer v virih neomenjeni.
Taborsko gibanje je v treh letih po vseh slovenskih deelah dodobra razgibalo
slovenski politièni in kulturni prostor, al pa zaradi moèno nasprotujoèe tuje
strani prineslo le malo praktiènih uspehov. Resolucije, sprejete na taborih, so v
vladnih krogih zvenele v prazno oz. le nekoliko razburile politièno sceno ter
popestrile pogovore v deelnih in dravnem zboru. Najveèji uspeh se je pokazal
pri uveljavljanju slovenskega jezika, ki je poèasi, a vztrajno prodiral v šole, urade
in javno ivljenje.
Tabori na Štajerskem
Da se je taborsko gibanje zaèelo na Štajerskem,9 natanèneje v Ljutomeru, ne
èudi, saj je iz teh krajev izhajalo veliko število aktivnih slovenskih izobraencev
in rodoljubov,10 pripadajoèih veèinoma napredni mladoslovenski politiki. Med
slovenskimi štajerskimi deelnimi poslanci sta s svojim liberalnim delom pustila
94
GLASBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 14. zvezek
9 Na Štajerskem je v èasu taborskega gibanja ivelo 420.000 Slovencev, naseljenih na spodnjem delu
deele in sobivajoèih ob nekoliko številènejših Nemcih, ki jih je bilo 700.000. Deelna vlada je imela
sede v Gradcu, kjer je v deelnem zboru ob 56 nemških poslancih delovalo samo sedem slovenskih, kar
jim je onemogoèalo uveljavljanje narodovih pravic. Ker je deelni zbor odloèal tako o šolstvu kot sodstvu
in uradih, so bile vse omenjene inštitucije celo na veèinsko slovenskem podroèju skoraj brez izjeme
nemške z nemškim uradnim jezikom. Vošnjak, 1869, 2–3.
10 Fran Miklošiè, Stanko Vraz, Davorin Trstenjak, Anton Krempl, Radoslav Razlag, Matija Prelog …
poseben peèat dr. Josip Vošnjak,11 zdravnik in politik, rojen v Šoštanju, ter
Mihael Herman,12 okrajni sodnik na Ptuju, ki je bil po rodu Nemec, a se je
vztrajno boril za pravice slovenskega naroda. Dr. Josip Vošnjak je veliko svojih
moèi usmeril v organizacijo taborov, v katerih je bil aktiven še v letu 1869, in
napisal brošuro Slovenski tabori za prosto slovensko ljudstvo, nato pa na taborih
ni veè sodeloval.
Štajerski rodoljubi so v treh letih organizirali pet taborov, in sicer leta 1868 v
Ljutomeru in v alcu, naslednje leto v Sevnici in v Ormou, zadnjega pa na
Kapeli leta 1870. Pri organizaciji in izpeljavi kulturnega programa taborov so
poleg posameznikov veliko pomagale in pripomogle narodne èitalnice, med
katerimi se je na Štajerskem še posebno izkazala èitalnica v Ljutomeru,13 ki je z
organizacijo prvega tabora za kratek èas postala arišèe narodne vstaje. Kot prvo
so na Štajerskem leta 1861 ustanovili èitalnico v Mariboru, le-ta pa je z aktivnim
udejstvovanjem svojega pevskega zbora v Mariboru in z gostovanji po drugih
krajih postala vzor novo nastajajoèim èitalnicam po deeli. Pod strokovnim
vodstvom uèitelja petja in zborovodje Janeza Miklošièa14 so pripravili številne
male in velike bésede, na slednje pa povabili k sodelovanju tudi pevce iz
okoliških krajev. Prvo veliko slovesnost, ki se je je udeleilo okoli 700
obiskovalcev, so pripravili 3. avgusta 1863 ob prvi obletnici ustanovitve
èitalnice, kjer so se èitalniènim pevcem pridruili še pevci iz Frama in Št. Jurja ter
Ipavèev kvartet in kvartet ljubljanske èitalnice, izvedli pa so Jenkov Naprej,
Riharjevo Savico, Miklošièevo Mar i bor idr.15 Ta prireditev kot tudi podobne
95
Veronika Šarec, VLOGA GLASBE V TABORSKEM GIBANJU NA SLOVENSKEM...
11 Dr. Josip Vošnjak (4. 1. 1834, Šoštanj–21. 10. 1911, Visole pri Slovenski Bistrici), po izobrazbi doktor
medicine in kirurgije, se je z medicino ukvarjal le toliko, da je pokril svoje ivljenjske stroške, sicer pa je
bil vnet slovenski politik (poslanec v štajerskem deelnem zboru med leti 1867-1878, dunajskem
dravnem zboru med leti 1873-1885 in kranjskem deelnem zboru med leti 1877-1895) in pisatelj. Bil je
tako vpliven mladoslovenec, da so staroslovenci sestavili parolo: »Koder vošnjakovci hodijo, trava ne
raste.« Bil je med ustanovitelji èasopisa Slovenski narod in èlan razliènih društev (Glasbena matica,
Dramatièno društvo, Druba sv. Cirila in Metoda, Društvo slovenskih pisateljev …).
12 Mihael Herman (24. 9. 1822, Haritz na Štajerskem–15. 12. 1883, Gradec), sodnik, politik, deelni in
dravni poslanec. Svojo vnemo za slovenstvo je pojasnjeval z ivljenjsko zgodbo: »Kot rojen Nemec sem
pred mnogimi leti priromal med Slovence, spoznal to pošteno in navdušeno ljudstvo in ga vzljubil. Med
njimi sem se naselil, med njimi in z njimi ivim, z njimi se je izenaèilo vse moje bistvo, postal sem
Slovenec s telesom in dušo.« Vrbnjak, 1968, 402.
13 Narodno èitalnico so ljutomerski veljaki ustanovili razmeroma pozno, in sicer leta 1868, èeprav so o njej
razmišljali e pet let prej, ko so ob tisoèletnici sv. Cirila in Metoda 6. septembra 1863 pripravili veliko
narodno bésedo, katere glavni pobudnik je bil osrednja osebnost Ljutomera, upnik dr. Anton Klemenèiè.
Èitalnica se je razvila iz Narodnega pevskega društva, ki je bilo ustanovljeno 1867 in je poivilo
narodno-kulturno ivljenje v trgu s petjem slovenskih narodnih pesmi in slovenskimi igrami. Ob
Klemenèièu so dejavno delovali še odvetnik dr. Jakob Ploj, njegov pripravnik Ivan Kukovec, zdravnik dr.
Matija Prelog in trgovec Ivan Dragotin Huber. Prim.: Vrbnjak, 1968, 433–434.
14 Janez Miklošiè (29. 5. 1823, Radomeršèak–3. 8. 1901, Maribor) je bil elementarni uèitelj in uèitelj petja
na normalki v Mariboru, kasneje pa tudi na gimnaziji, kjer je vodil pevski zbor (140–160 pevcev),
uèiteljišèu in v èitalnici. S svojim vsestranskim glasbenim delovanjem je postavil temelje slovenskemu
petju v Mariboru in zaèrtal njegove prve razvojne smernice. Bil je organist in skladatelj. V omenjenih
ustanovah je pomembno pripomogel k urejanju notnih arhivov. Kot uèitelj je pripomogel k razvoju
didaktike, saj je leta 1874 sestavil Stenske tablice za èitanje, leta 1878 je izšla njegova Zaèetnica in prvo
berilo, leta 1881 pa še Slovensko-nemška zaèetnica. Napisal je dve maši in nekaj posvetnih del, med njimi
budnico Mar i bor, venèek narodnih napevov Vsaèina in spevoigro Ali smem Slovenec biti. Prim. Drobne,
1997, 45 in Druzoviè, 1924, 93.
15 Drobne, 1997, 32.
prireditve drugih slovenskih èitalnic v zgodnjih šestdesetih letih 19. stoletja e
jasno kaejo prebujajoèo se narodovo moè in enotnost ter zavesten odmik od tuje
kulture k ustvarjanju in poustvarjanju slovenske.
Ljutomerska èitalnica je s svojim nekajmeseènim kulturnim in tudi e
politiènim delovanjem v svojem in okoliških krajih uspešno dramila narod ter
med drugim opogumila prebivalce Ormoa, da so 19. julija 1868 priredili
narodno veselico, kjer se je zbralo okoli 1.000 gostov.16 Govori Kukovca, Ploja,
Raièa, Zarnika in drugih so bili rodoljubni ter narodno pragmatièni, v njih je bila
e prisotna ideja Zedinjene Slovenije, hkrati pa so vsi govorniki pozivali k
udelebi na prvem slovenskem taboru v Ljutomeru 9. avgusta.17 Takrat so bile v
teku tudi e priprave na omenjeni tabor, pri katerih je prav ljutomerska èitalnica
prispevala najveè organizacijskih moèi.
Prvi gostje so na ljutomerski tabor prišli e dan pred shodom. Skupaj z
domaèini so praznovanje zaèeli v èitalnici, kjer so prepevali ljudske pesmi,
medtem ko je glavno taborsko dogajanje naslednji dan otvorila cesarska himna.
Za kulturni program tabora, ki je spremljal celotno dogajanje, so poskrbeli pevci
ljubljanskega Sokola18 in verjetno tudi ljutomerske èitalnice ter dve godbi.19 O
dogajanju na taboru so poroèali trije slovenski èasopisi: Novice, Slovenski narod
in Slovenski gospodar,20 slednji je v štirih številkah v izèrpnem poroèilu prinesel
podatke o glasbenem dogajanju. Še posebej je omenjena deputacija desetih mo
ljubljanskega Sokola, ki so pri obedu razveseljevali z lepim petjem.21 Sokoli so v
èitalnici zapeli e ob 13. uri, torej še preden so odšli proti prireditvenemu
prostoru. »Ob treh popoldne se vzdigne cela druba in se poda s pevajoèimi
sokolci na taborišèe, kjer je bila veèina ljudstva e zbrana. Dve godbi na dveh
zanje pripravljenih odrih sta po vrsti igrali in med veselimi godbinimi glasovi
zbral se je narod.« 22 Glede na to, da sta bila odra za godbi e pripravljena, sta bili
obe ali vnaprej napovedani ali celo naroèeni s strani organizacijskega odbora, kar
kae tudi izjava v Slovenskem narodu, »da je odbor modro skrbel ne samo za
96
GLASBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 14. zvezek
16 Veliko jih je prišlo tudi iz okoliških krajev: Ljutomera, Ptuja, Velike Nedelje, Središèa, Varadina …
17 Rojs, 1991, 34.
18 Ob bok glasbenemu delu èitalnic je stopilo leta 1863 ustanovljeno prvo slovensko telovadno društvo,
ljubljanski Juni sokol, ki je za svoje potrebe organiziralo društveno godbo. V prvih letih delovanja je v
okviru omenjenega društva deloval tudi pevski zbor, kar lahko razberemo s programov veselic,
organiziranih celo veèkrat meseèno. Sokoli so z glasbenimi toèkami in zlasti s svojo godbo pogosto
sodelovali pri bésedah ljubljanske èitalnice, obèasno pa še na prireditvah drugih èitalnic. Programom
veselic lahko sledimo od ustanovitvenega leta dalje. Na veselicah oz. zabavah so sokoli sodelovali z
deklamacijami, govori, igrami, èetverospevi in zborovskimi skladbami, solistiènimi in komornimi
instrumentalnimi skladbami, igrala je godba itd. Primer: Sokolski veèer 27. 1. 1864: šaloigra Slep ni lep,
govor, èetverospev Planinska, Aria iz opere Trovatore, dvogovor elezna cesta, deklamacija in zbor
Oglarjevo ivljenje. 29. 6. 1864 pa so v kranjski èitalnici pri bésedi sokoli peli Vilharjev zbor in Ipavèev
zbor Na ples. (Arhiv Slovenije 641)
19 Morda je sodelovala blinja varadinska godba, ki je nastopila e na ormoški veliki narodni veselici 23. 7.
1868. Prim. Ratiznojnik, 2003, 65.
20 Novice so o taboru pisale 19. 8. 1868, in sicer so v èlanku podani predvsem govori. Slovenski narod in
Slovenski gospodar sta objavila èlanke o taboru v kar treh oz. štirih zaporednih številkah, oba èasopisa pa
sta izèrpno poroèala tudi o dogajanju pred in po konèanem taboru.
21 Slovenski gospodar, 13. 8. 1868, št. 33, 129.
22 Prav tam. Enako je 11. 8. 1868 poroèal tudi Slovenski narod.
resno posvetovanje, temuè tudi za veselje ljudstva. Razen dveh godeb, poskrbeli
so bili za streljanje z monarji, kteri so zagrmeli kolikorkrat je bil kak oddelek
znane resolucije z narodovo aklamacijo sprejet.«23 Po zakljuèenih govorih »se je
zaèela prav lepa narodna veselica. Na dveh straneh se je èula godba lepih
narodnih pesmi, pri posameznih skupinah pa mnogo […] pevanja slovenskih
pesmi […]. Tudi v èitalnici se je zbralo veselo društvo, ktero se je zabavljalo z
govori, pevanjem, godbo in s plesom. Drugo jutro so ljubljanski Sokolovci, prej
ko so odšli, še pozdravili dr. Ploja […] z lepo pesmico,24 da se mu zahvalijo za
prav prijazno sprejetje.«25
Vrbnjak je v svoji izèrpni razpravi,26 ki jo je oprl tudi na zapise Frana Ilešièa,
poroèal, da je »naravno, da se je v tem neuradnem delu tudi pelo, in Fr. Ilešièu se
je v èasu njegovega zbiranja podatkov za ljutomerski tabor zatrjevalo, da se je na
taboru med drugim slišala pesem Slava Slovencem (»Naj viharja moè
razsaja…«),27 ki jo je baje za to prilonost uglasbil […] I. D. Huber«,28 znani
ljutomerski trgovec.
Èeprav v èasopisnih poroèilih ni nikjer zapisano, da bi na prireditvi nastopil
ljutomerski èitalnièni pevski zbor, je glede na njegovo izjemno dejavno
delovanje v mesecih pred organizacijo tabora skoraj neverjetno, da na prireditvi
ne bi pel. Na to kae tudi Ilešièeva ugotovitev o izvedbi omenjene pesmi, ki jo je
napisal ljutomerski rodoljub in je ljubljanski pevci verjetno niso poznali, zato
lahko upravièeno sklepamo, da jo je zapel domaèi zbor. Glede na pisanje
Pomurskega vestnika naj bi bila pesem, ki verjetno predstavlja edino zborovsko
skladbo, nastalo prav za taborsko gibanje, v ljutomerski okolici tudi še kasneje
moèno razširjena.29
Velik uspeh ljutomerskega tabora in dober odziv ljudi nanj sta mladoslovence
spodbudila k nagli organizaciji drugega tabora v alcu, kjer je kulturno dogajanje
z udelebo kar petih instrumentalnih skupin zasijalo še moèneje in mogoèneje.
Èasopisi so poroèali o sijajnem prihodu taboritov s konjenico in vozovi s
spremljavo glasbe. Iz alca so šli »ob zvokih koraènice s konjenico in zastavami
na èelu na velik travnik spremljani z mnoico na trgu èakajoèih in veè godbami,
ktere so bile ali prostovoljno prišle, ali od odbora preskrbljene«.30 alskega
tabora se je udeleilo precejšnje število hrastniških steklarjev in rudarjev s svojo
godbo. Rajko Vreèer je v svoji razpravi o alskem taboru izpostavil prihod
številnih Braslovèanov, ki jih je spremljala godba na pihala pod vodstvom
97
Veronika Šarec, VLOGA GLASBE V TABORSKEM GIBANJU NA SLOVENSKEM...
23 Slovenski narod, 14. 8. 1868, 1.
24 Vrbnjak je v razpravi o taboru pesmico poimenoval podoknico. Glej n. d., 463.
25 Slovenski gospodar, 3. 9. 1868, 141, 142.
26 Vrbnjak: n. d., 463.
27 Pesem Slava Slovencem pesnika Joefa Virka z napevom Ivana Dragotina Huberja se je ohranila v
priredbi za mešan zbor skladatelja Matije Tomca. Izrazito domoljubno besedilo simbolizira èast naroda in
ima znaèilen preprost ljudski napev, èemur sledi tudi Tomèeva priredba. Prim.: Šarec, 2010, 137 140.
28 Slovenski gospodar, 3. 9. 1868.
29 Pomurski vestnik, št. 25, 1958, 3.
30 Slovenski narod, 10. 9. 1868, 1.
kapelnika Vrankovièa. Ob izmeniènem igranju obeh godb je nastopil tudi prvi
slovenski pevski zbor iz alca pod vodstvom naduèitelja Frana Kovaèa, rojaka iz
Arje vasi.31 Nekaj podrobnosti o poteku alskega tabora je v Kroniko alske šole
zapisal uèitelj Franc Kovaè: »Iz Celja je z godbo na èelu, ki je igrala narodne
komade, krenil sprevod v lepem redu proti trgu. […] Pred Staretovo hišo je
pozdravila gdè. Marija Širca (sestra skladatelja Rista Savina) slavnostne goste,
Sokolu pa je poklonila šopek romarina s slovenskim trakom […] Z dvema
godbama na èelu je prišlo do treh popoldne okoli 300 okrašenih voz. […] Na
taborskem prostoru so bili postavljeni pokriti odri za govornike in godbe in tudi
šotori za okrepèila. Na tabor je prišel tudi vladni komisar celjski okrajni glavar
Wranitsch, ki so ga pozdravili z dravno himno. […] Po konèanem taboru je pel
alski pevski zbor pod vodstvom Franca Kovaèa, igrale so godbe, ljubljanski
Sokoli pa so izvajali telovadne toèke.«32 Prvi slovenski pevski zbor v alcu,33 ki je
nastopil po zakljuèku tabora, je tudi sicer v kraju s svojim delovanjem bistveno
pripomogel k rasti narodne zavesti ljudi.34
V taborsko gibanje se je vkljuèila tudi sevniška èitalnica, ustanovljena leta
1866 kot prva v Posavju.35 Na sevniškem taboru sta politièno dogajanje popestrila
glasba novomeške mestne godbe36 in petje ljubljanskih Sokolov, o èemer je
poroèal dopisnik Slovenskega gospodarja: »Tabor v Sevnici se je vršil prav
sijajno 2. t. m. e zjutraj zgodaj so se zaèeli zbirati taboriti od vseh strani in
streljanje iz monarjev in vesela narodna godba je naznanjala veseli komaj
prièakovani dan. […] Na sevniškem kolodvoru je prièakal taborite taborov odbor
in mnogi rodoljubi z zastavo in muziko. […] Ko so se taboriti zbirali, je veselo
godla muzika narodne pesmi, monarji so pokali, da se je zemlja tresla, in »ivio«
klicanju ni bilo ni konca ni kraja.«37 V Novicah pa so zapisali, da je ob sprejetju
gostov na sevniškem kolodvoru izvrstna novomeška godba igrala narodne
melodije.38 Po konèanem taboru so se taboriti zbrali v èitalnici, kjer je bilo »èuti
98
GLASBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 14. zvezek
31 Vreèer, 1959, 19.
32 Nova doba, 17. 5. 1940, 4, 5.
33 O alskem pevskem zboru, nastopajoèem na taboru, in o njegovem delovanju v letu 1868 ni podatkov,
lahko pa domnevamo, da se je prav iz tega zbora v naslednjem letu razvila narodna èitalnica, ustanovljena
v aprilu 1869. Tako na taboru kot na ustanovitvi èitalnice je zbor vodil isti zborovodja, pevci so e uigrano
prepevali precej obseen program, kar pomeni, da so e nekaj èasa delovali. Tudi zgledi drugih èitalnic
kaejo, da je bila pogosta praksa, da je v kraju e pred ustanovitvijo deloval pevski zbor, ki je kasneje
postal del èitalnice.
34 Celjski tednik, 8. 8. 1958, 4.
35 Na otvoritveni slovesnosti je sodeloval zagrebški pevski zbor »Kolo«, ki je zagotavljal kvalitetno
kulturno prireditev. V nadaljnjih poroèilih ni izrecno zapisano, kdo je na ostalih prireditvah izvajal
zborovske toèke, verjetno pa je imela èitalnica manjši pevski zbor ali vsaj kvartet.
36 Prvi zapis o novomeški godbi je iz leta 1848. V zaèetku petdesetih let 19. stoletja je štela 24 godbenikov in
je imela plaèanega kapelnika. Godbeniki so bili vajenci, pomoèniki, obrtniki in delavci, godba pa se je
financirala s pomoèjo podpornikov. Leta 1864 naj bi obvladali e 600 razliènih skladb. V naslednjih
desetletjih so vedno pogosteje nastopali ob raznih slovenskih prireditvah, še posebno pri nastopih
sokolov.
37 Slovenski gospodar, 6. 5. 1869, 69.
38 Novice, 5. 5. 1869, 142.
marsikatero lepo napitnico in pesem posebno lepo so pevali ljubljanski sokolci.
Zveèer je godba šla po celem trgu sviraje narodne melodije.«39
Naslednji tabor so štajerski rodoljubi pripravili v Ormou, kjer so v preteklih
letih pri prirejanju slovenskih prireditev tesno sodelovali z ljutomersko èitalnico,
v èasu tabora pa so se e lahko pohvalili z delovanjem lastne èitalnice,
ustanovljene 16. oktobra 1868, ki se je tudi vkljuèila v organizacijo tabora. O
dogajanju na taboru je Slovenski gospodar poroèal: »Na ormuškem kolodvoru je
pozdravil goste taborov odbor in mnogi drugi e navzoèi gosti z muziko. […] Na
èitalniènem vrtu so se gosti zbrali in okrepèali pri veseli godbi in pevanju
narodnih pesem. Petja so se prav vrlo vdeleili tudi naši vrli slovenski dijaki. […]
Hrvatov iz Varadina in Varadinske okolice je prišlo blizo 400 in sicer s prav
lepo godbo in krasno zastavo, ktero so napravile varadinske gospe in jo darovale
èitalnici ormuški (ivele!). Vse društvo je spet z veselo godbo šlo v èitalnico, kot
v zbirališèe taboritov.«40 O prihodu Hrvatov pa so v Slovenskem narodu zapisali:
»Ko se je pribliala ura, za ktero je bil prihod hervaških bratov napovedan, hitelo
je vse iz Ormua na obreje motne Drave, kterej so se na hrvaškem obalji res e
bliali v dolgi vrsti lepo okinèanih voz translajtanski bratje, v posebno obilnem
številu narodni Varadinci z izvrstno vebano glasbo.«41 Ob 16. uri so se iz
èitalnice v dolgem sprevodu z veselo godbo in lepimi zastavami odpravili proti
prizorišèu tabora, nahajajoèem se okrog pol ure hoda od Ormoa proti Središèu.42
O zakljuèku tabora sta oba èasopisa zapisala, da so po zakljuèenih govorih z
zastavami stopili na oder hrvaški in slovenski dijaki ter prav lepo prepevali
slovanske pesmi, godle so godbe, ljudstvo pa se je veselo in zadovoljno
pogovarjalo o lepem poteku tabora. Zveèer so se spet podali z godbo v èitalnico,
kjer je bila vesela druba in »pobratovanje s Hrvati in petju lepih pomenljivih
napitnic ni bilo konca ne kraja do pozne noèi.«43 Posebnost ormoškega tabora je
gotovo zdruitev hrvaške in slovenske mladine v mnoièni pevski zbor ob
zakljuèku govornega dela in nato še pozno v noè, ki pa ni nenavadno, èe vemo, da
so številni slovenski uèenci iz ormoškega okoliša nadaljevali šolanje prav v
Varadinu, torej so bile vezi med njimi moène ne samo zaradi bliine mesta,
ampak tudi prijateljskih stikov.
Zadnji tabor na Štajerskem, ki se ga je kljub deevnemu vremenu udeleilo
okoli 8.000 ljudi, je bil na Kapeli. Èasopisni podatki o tem taboru so skromni in
ne nudijo nobenih informacij o petju ali glasbi nasploh. Ker je prireditev motil
de, je bilo verjetno vse drugo dogajanje (razen politiènih govorov) bolj skromno
ali pa je celo odpadlo.
99
Veronika Šarec, VLOGA GLASBE V TABORSKEM GIBANJU NA SLOVENSKEM...
39 Slovenski gospodar, 13. 5. 1869, 74.
40 Slovenski gospodar, 12. avgust 1869, 125.
41 Slovenski narod, 12. avgust 1869, 1.
42 Slovenski gospodar, 12. avgust 1869, 125.
43 Slovenski gospodar, 19. avgust 1869, 130.
Tabori na Primorskem
Primorska44 je v èasu taborskega gibanja po izjemno razvejanem in bogatem
kulturnem delovanju številnih èitalnic med slovenskimi deelami moèno
izstopala. V najtejem poloaju so bili istrski Slovenci, saj so bili popolnoma
podrejeni italijanskim interesom. V tekih kulturnih in politiènih razmerah se je
še najuspešneje boril duhovnik in uèitelj Franjo Ravnik,45 ki je v ospredje svojega
delovanja postavil boj za enakopravnost slovenskega jezika v uradih, sodišèu in
posebej v šoli.46 Na Traškem, kjer je bilo 31 % prebivalstva slovenskega, je bila
ustanovljena prva slovenska narodna èitalnica,47 èitalništvo pa se je še posebno
moèno razvilo na Goriškem, kjer je bilo kar tri èetrtine prebivalcev Slovencev.
Uvedba ustavnega ivljenja je enako kot ostalim tudi goriškim Slovencem
omogoèila oivljanje politiènega ivljenja, ponovno bujenje nacionalne zavesti
in pestro društveno ivljenje. Med najbolj zavzetimi rodoljubi, ki so v šestdesetih
letih politièno in narodno delovali na Goriškem, je bil Andrej Marušiè, katehet na
niji gimnaziji v Gorici, dopisnik, urednik èasopisa Domovina48 in sèasoma eden
vodilnih goriških staroslovencev. Za enakopravno rabo slovenskega jezika se je
boril tudi deelni poslanec Andrej Winkler, sicer deelni uradnik v Gorici.
Posebno mesto v narodnem delovanju na Goriškem pa zavzema dr. Karel
Lavriè,49 ki je bil najprej odvetnik v Tolminu in kasneje v Ajdovšèini. Oba kraja
sta z njegovo pomoèjo narodnostno oivela, bil je glavni pobudnik za ustanovitev
obeh èitalnic, kjer je tudi aktivno sodeloval.50
100
GLASBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 14. zvezek
44 Obmoèje slovenske Primorske je bilo v èasu taborskega gibanja razkosano med štiri deele: Trst z
okolico, Goriško, Istro in Kranjsko. Beneški Slovenci so iveli v drugi dravi in za njih program zedinjene
Slovenije ni bil veè izvedljiv, njihove razmere za ivljenje v novi dravi pa so se tudi moèno razlikovale
od tistih v avstrijskem delu monarhije in jim onemogoèale tesnejše stike z matièno dravo.
45 Franjo Ravnik (4. 11. 1832, Smokuè na Gorenjskem–22. 6. 1883, Korte nad Izolo) je bil rojen na
Gorenjskem v Smokuèu pri Begunjah. Po konèanem teološkem študiju je bil kaplan v Brtonigli, nato
upnik in uèitelj v Kastvu, potem uèitelj na koprskem uèiteljišèu, vikar koprske stolnice, od leta 1869
dalje pa nadomestni poslanec v deelnem zboru.
46 V tej situaciji se je tudi èitalniško gibanje razvijalo poèasi. Prva je bila ustanovljena èitalnica v Jelšanah
leta 1867, dve leti zatem v Dekanih, leta 1870 pa sta odprli svoja vrata še èitalnici v Boljuncu in Materiji.
47 V Trstu je bila 29. 1. 1861 ustanovljena prva primorska in prva slovenska èitalnica in je v svoje društvo
poleg Slovencev povabila še ostale v Trstu iveèe Slovane. Opravljala je pomembno vlogo kot središèe
druabnega in kulturnega ivljenja tedanjih mešèanov slovanskega rodu v Trstu, bil pa je tam tudi
zametek politiènega in narodnega dela. V njenem okviru so ustanovili pevski zbor, ki ga je prvo leto vodil
Èeh Jan Lego, nato Tušek, kasneje Anton Hajdrih. Na bésedah so peli ljudske in umetne srbske, hrvaške,
èeške, poljske ter slovenske pesmi. Glasba je zajemala velik del programa v obliki zborovskega petja ali v
obliki plesa in glasbenih vlokov za igre.
48 Èasopis Domovina je izhajal tri leta (od 1867 do 1869) in je bil podoben Bleiweisovim Novicam.
49 Dr. Karel Lavriè (1. 11. 1818, Prem–3. 3. 1876, Gorica) je študiral pravo v Gradcu in Padovi, kot odvetnik
pa deloval v Tolminu in Ajdovšèini. Od leta 1870 je bil deelni poslanec v goriškem deelnem zboru. Po
preprièanju je bil liberalec in eden aktivnejših mladoslovencev.
50 V javnosti je odmevala zlasti njegova borba za uveljavitev slovenskega jezika v upravnem ivljenju.
Glavni temelji za razvoj narodnosti so bili po njegovem mnenju: »slovenska zavednost, svoboda in njene
liberalne naprave, deelni zbori, ki naj bi za narod skrbeli in ga vodili, ljudske šole ter narodno petje«.
Marušiè, 1969, 213. Tem idejam je vestno sledil s svojim delovanjem ter si tako pridobil veliko in globoko
naklonjenost goriških Slovencev.
Narodno zavedni goriški intelektualci so bistveno pripomogli k uspešnemu in
številnemu razvoju èitalnic, ki so bile med leti 1862 in 1870 ustanovljene v veèini
goriških mest in trgov, pogoste pa so bile tudi na podeelju.51 Zaradi elje po
uèinkovitejšem in bolj usklajenem politiènem delu pa so leta 1869 ustanovili
politièno društvo Soèa, »slovensko društvo za brambo narodnih pravic na
Goriškem«,52 ki si je zadalo nalogo varovati koristi slovenskega naroda, zato se je
aktivno vkljuèilo tudi v organizacijo taborov.
Najpomembnejši politièni in narodni dogodek na Goriškem leta 1868 je bil
gotovo prvi primorski in hkrati tretji slovenski tabor, ki so ga goriški
mladoslovenci priredili v Šempasu, kamor je iz štajerske deele preskoèila iskra
narodnega zanosa in razvnela goriška srca. O dogajanju na taboru so poroèali vsi
slovenski èasopisi, svoje spomine pa sta zapisala tudi dr. Josip Vošnjak in Ernest
Klavar. Slednji se spominja: »Naposled pride dan, po katerem smo Slovenci
toliko hrepeneli […] Krasno in ginjivo je gledati, kako da se znani in neznani
bratje slovenski med seboj pozdravljajo, srèno si v roke segajo in potem trupoma
z vihrajoèimi zastavami, pevaje narodne pesmi se podajajo na taborišèe.«53 Po
konèanih govorih in prebranih telegramih se je na odru zbralo »kakih 50 pevcev,
Solkanskih, Tominskih, Kanalskih, dijaških, iz Razdrtega, Rihenberga,
Dornberga, Prvaèine, Komna itd. itd.; peli so Hej Slavjani, Bivali Èehove, Ne
vdajmo se! in Naprej; dobro izbrane pesmi, ki segajo globoko v domoljubna prsa
vsacega Slavjana«.54 Enako je poroèal dopisnik Novic, med pesmimi pa je
navedel »Naprej in Hej Slovenci in mnogo drugih pesem«.55 Zdruene zbore je
vodil znani zborovodja Anton Hribar.56 Po zakljuèenem uradnem delu shoda so
praznovanje nadaljevali: »Zveèer je bilo razsvetljeno taborišèe s baklami,
umetelni ogenj je razveseljeval še zbrano ljudstvo, tominski in razdrški pevci so
prepevali lepe in krepke slovanske pesmi.«57 Novice so zapisale, da »veselega
prepevanja ni bilo ne konca ne kraja. Duša ponoènega razveseljevanja pa je bil
Tominski pevski zbor.«58 Šempaški tabor je bil izjemno uspešen in med vsemi
primorskimi najveèji, najpomembnejši, s tematiko in udelebo pa tudi najbolj
vseslovenski. Z navdušenim politiènim programom in glasbenim programom
mnoiènega pevskega zbora, ki je povezal primorske pevce, so v ljudeh vzbudili
101
Veronika Šarec, VLOGA GLASBE V TABORSKEM GIBANJU NA SLOVENSKEM...
51 Do konca leta 1870 je bilo na Goriškem ustanovljenih 20 èitalnic, ki so najprej nastale okoli veèjih
središè, nato pa je »narodna zavest zahtevala razvoj v najširše plasti slovenskega prebivalstva podeelja«.
Marušiè, 1969, 17.
52 Gabršèek, 1932, 130. V osnovalnem odboru so bili: dr. Josip Tonkli, dr. Anton igon, Ernest Klavar,
Matija Doljak, Andrej Jegliè, dr. Karel Lavriè in Janez Lièen.
53 Klavar, 1968, 14.
54 Klavar, 1968, 39.
55 Novice, 4. 11. 1868, 366.
56 Anton Hribar (4. 6. 1839, Zg. Tuhinj pri Kamniku-8. 5. 1887, Gorica), zborovodja in skladatelj, brat p.
Angelika Hribarja. Veèji del ivljenja je preivel v Vipavi in Gorici, kjer je vodil zbore in pouèeval petje v
šoli. Za svoje delo je prejel veè priznanj, med drugim odlikovanje (zlati kriec) cesarja Franca Joefa za
velièasten pevski sprejem ob njegovem obisku Gorice leta 1882. S svojim zborom je nastopil tudi pred
gradom Miramar v Trstu, kjer so z morja cesarju peli pesmi, za kar se mu je le-ta osebno zahvalil.
(predavanje Glasbena druina Hribar iz Zg. Tuhinja, Janez Moènik, Kamnik, 20. 3. 2009)
57 Slovenski gospodar, 3. 12. 1868, 1. Prim. Slovenski narod, 29. 10. 1868, 1.
58 Novice, 4. 11. 1868, 366.
eljo po nadaljevanju taborskega gibanja. Nad tolminskim pevskim zborom so
bili navdušeni tudi Brici, saj so zapisali: »Tominskih pevcev ne moremo pozabiti,
ker so tako izvrstno peli, da jih je bilo pravo veselje slišati.«59
Zagnani Brici so organizirali tabor v Biljani, saj so eleli med svoje ljudi
vnesti navdušenje za narodno delovanje in Brda prebuditi iz spanja. O dogajanju
na taboru je zelo izèrpno poroèala Domovina: »Postavljen je – sreèno, redno,
sveèano postavljen pomenljivi mejnik na meji avstrijsko-italijanski, na meji
laško-slovenski! Šest tisoè povzdignjenih rok je priseglo […] V Brdih je bilo
posebno mikavno, videti, kako so se po vseh poteh in stezah vili sprevodi na
taborišèe; nar slovesnejši je bil vhod vrlih Kvišèanov in tistih, ki so se jim
pridruili, z domaèo bando in tremi zastavami. Igrala je banda popotnice zloene
po slovenskih napevih […] Vseh zastav brez velike taborske je bilo 12, devet iz
Briskih vasi, iz drugih krajev smo videli Solkansko, Kanalsko in Tominsko, s
katero je bil prišel slavno znani Tom. pevski zbor.«60 Po zakljuèenih govorih je
godba zaigrala cesarsko pesem. »Med tem se vstopajo na odru dijaški in drugi
pevci in zapojejo narpopred Husitsko, potem Triglav in potle – se vlije ploha, ki
nas je poduèila, da lahtna rastlina, ktero smo vsadili, mora biti dobro zalita […]
Imeli so se zveèer zapaliti na taborišèi umetni ognji – to je edino, kar nam je de
pokvaril, pa da nismo mogli poslušati godbe in petja.«61
Tabor v Tolminu, e desetletje narodno prebujenem in kulturno aktivnem
trgu, je pripravilo goriško politièno društvo Soèa, udeleili pa so se ga veèinoma
domaèini. Ob zakljuèku govorov je nastopil »tominski pevski zbor v sokolski
obleki in pel prav izvrstno: Hej Slavjani, Husitsko, Lepa naša domovina in še
druge prav primerno izbrane narodne pesmi«.62 Tolminski pevski zbor,63 ki je zelo
aktivno deloval na širšem Goriškem e od ustanovitve tolminske èitalnice leta
1862, je na tem taboru glede na pisne vire nastopal samostojno brez pomoèi
drugih, kar ne preseneèa, saj so bili tudi udeleenci predvsem iz okolice Tolmina,
in ni podatkov, da bi se jim pridruile skupine iz drugih èitalnic.
Tabor v Seani,64 ki je v tem èasu doivljala gospodarski razcvet, je sledil
neposredno tolminskemu. Na taboru so se zbrali èlani številnih goriških èitalnic
ter drugi goriški, traški in istrski rodoljubi, je najobširneje poroèal Slovenski
narod, ki je v uvodu zapisal: »e pred poldne dospeli so iz daljnega Tomina
102
GLASBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 14. zvezek
59 Domovina, št. 44, 30. 10. 1869.
60 Domovina, 30. 4. 1869.
61 Prav tam.
62 Slovenski narod, 12. 5. 1870, 2.
63 Z ustanovitvijo tolminske èitalnice, prve na Goriškem, se je zaèelo kulturno in narodno bogato obdobje
goriških Slovencev, Tolmin pa je postal arišèe, od koder se je navdušenje širilo v veèje kraje Primorske.
K temu je veliko pripomogel èitalniški pevski zbor, ki je pod vodstvom uèitelja Jakoba Furlanija prviè
nastopil e teden dni po ustanovitvi èitalnice. Furlani je ustanovil tudi godalni kvartet, obe skupini pa
vodil do leta 1867, ko ga je zamenjal zborovodja Danijel Fajgelj. O odlikah pevskega zbora so veèkrat
poroèali èasopisi, kjer lahko zasledimo tudi številne vesti o nastopih zbora na prireditvah drugih èitalnic.
64 V Seani v èasu tabora èitalnica verjetno še ni delovala, saj v èasopisih zasledimo le vest, da se je v
zaèetku leta 1869 osnovala èitalnica, drugih podatkov pa ni. Delovati naj bi zaèela šele èez štiri leta. Prim.
Marušiè: Seanski tabor 29. maja 1870. leta, v: Ob stoletnici seanskega tabora, 1970, 9.
ondotni pevci v krasni sokolski obleki, rodoljubi iz Gorice, Postojne in
Razdrtega. […] Ob treh bilo je v trgu e vse ivo. Voz za vozom drdral je po cesti,
ki dri iz Trsta v Seano; posebno pozornost obudili so proseški in nabreinski
pevci, med njimi gosp. Nabergoj in gosp. Cvek, slednji odlièen vodja obeh
pevskih zborov. Impozanten bil je prihod traških okolièanov in slovenskih
Istranov po taktu izvrstne domaèe glasbe; vse okoliène èitalnice, èitalnica
boljunška in pasjavaška iz Istre, bile so z društvenimi zastavami v obilnem številu
zastopane. Ob štirih zaèela se je gibati zbrana mnoica paè nad 6.000 duš, pod
senco slovenskih zastav in pri zvoku doneèe glasbe proti taborišèu.«65 Novice pa
so poroèale: »Po konèanem taboru zapoje izvrstni tminski pevski zbor, in za njim
še veè druzig, in mnoica vsa navdušena se vrne v Seano nazaj, kjer se je zaèelo
rajsko narodno ivljenje, trajajoèe do druzega dne. […] Tabor je oèividno koristil
mnogo; gibanje je zdaj bolj ivahno, ljudstvo bolj zavestno.«66 O petju in godbi
sta podobno poroèala tudi komisar Raimund Viditz in èasopis Jadrnska zarja.67
Istrski Slovenci, ki so se mnoièno udeleili e tabora v Seani, so med
primorskimi Slovenci najbolj potrebovali velik ljudski shod, kjer bi se navzeli
narodnega navdušenja, saj je bilo le-to pri njih še precej v povojih. Glede na
istrsko politièno situacijo drugaèe tudi ni moglo biti. Duhovnik Franjo Ravnik, ki
se je v Istri moèno zavzemal za uveljavitev slovenskega jezika in je bil v tem èasu
voditelj slovenskega istrskega narodnega gibanja, je bil pobudnik, glavni
organizator in duša taborskega gibanja v slovenski Istri.68 Tabor v Kubedu je
prebudil istrske Slovence iz politiènega mrtvila ter jih spodbudil razumsko in
politièno, italijanskim nacionalistom pa je veè tisoè glava mnoica pokazala, da
se bo slovenski narod boril za svoje pravice. Novice so v svojem poroèilu
zapisale, da so po zakljuèenih govorih nastopili štirje pevski zbori, »dva domaèa,
s katerima je imel g. uèitelj Benko mnogo truda; pevski zbor Boljunske èitalnice,
ki je bil obilno zastopan in nas je razveseljeval s svojim krasnim petjem, in pevski
zbor Rocoljske èitalnice, ki je z velikim troškom in portvovanjem k nam prišel in
nam s tem dokazal bratovsko slogo in ljubezen.« Ponovna zdruitev primorskih
pevskih sil je še enkrat ustvarila mogoèen videz, napolnila srca s slovensko
glasbo in s svojo moèjo pripomogla k enotnemu cilju, narodnemu osvešèanju
istrskih Slovencev, ki so v naslednjih letih organizirano nadaljevali politièni boj.
Leta 1874 so skupaj s Traèani ustanovili politièno društvo Edinost, nadaljevali
pa so tudi z ustanavljanjem èitalnic, pevskih, bralnih idr. društev.
Taborsko gibanje na Primorskem je zakljuèil hrvaško-slovenski tabor v
Kastavu, ki je bil vsebinsko vezan zlasti na probleme istrskih Hrvatov. V virih al
ni vesti o kakršnemkoli spremljajoèem kulturnem programu ali udelebi pevskih
zborov.
103
Veronika Šarec, VLOGA GLASBE V TABORSKEM GIBANJU NA SLOVENSKEM...
65 Slovenski narod, 4. 6. 1870, 1.
66 Novice, 8. 6. 1870, 185.
67 Jadranska zarja, 5. 6. 1870 in 19. 6. 1870.
68 Kramar, 1970, 14.
Primorski tabori predstavljajo v glasbenem smislu višek kulturnega dogajanja
celotnega taborskega gibanja, hkrati pa nam precej natanèni zapisi o dogajanju
nudijo dober vpogled v glasbeno ivljenje slovenske Primorske ob koncu
šestdesetih let 19. stoletja. Mnoièno zdruevanje pevskih zborov in številni
pozitivni odzivi na njihovo petje razkrivajo posebno naklonjenost glasbi, ki se je
na Primorskem razkrivala v bistveno veèjem obsegu kot v ostalih slovenskih
deelah.
Tabori na Kranjskem
Kranjska je bila osrednja slovenska in hkrati edina v celoti slovenska deela
po prebivalstvu, »po deelnozborskih volitvah leta 1867 pa tudi edina, v kateri so
bili Slovenci, vsaj kar se tièe organov deelne avtonomije, na oblasti«.69 Obsegala
je tri slovenske pokrajine: Gorenjsko, Notranjsko in Dolenjsko. Deelni sede je
bil v Ljubljani, središèu slovenstva, kjer so imele sede slovenske nacionalne
institucije, kakor je bila na primer Slovenska Matica, ki je s svojim delom postala
pomemben del narodnega gibanja. Kranjska in Ljubljana v èasu taborskega
gibanja nista bili središèi aktivne slovenske politike, kakršno so gojili predvsem
štajerski in deloma goriški mladoslovenci. Za Kranjsko je znaèilno
staroslovensko jedro, ki je vodilo enako umirjeno in previdno politiko kot
slovenski dravnozborski poslanci, vsi pa so bili pod moènim vplivom dr. Janeza
Bleiweisa in dr. Etbina Coste. Konservativna kulturna politika in medla politièna
aktivnost sta verjetno izhajali iz sorazmerno ugodnega narodnostnega poloaja
Kranjcev. Najdejavnejša je bila ljubljanska èitalnica, ki je skupaj z ljubljanskim
telovadnim društvom Juni sokol (kasneje Sokol) in leta 1866 ustanovljenim
Dramatiènim društvom skrbela za širjenje slovenske kulture v Ljubljani, pa tudi
drugje po deeli.70
Kranjski rodoljubi so se v taborsko gibanje vkljuèevali previdno in poèasi,
najprej zgolj v obliki pozdravnih telegramov, ki so jih pošiljali drugim
organizatorjem taborov, kasneje tudi s prisotnostjo manjšega števila kranjskih
predstavnikov, ki je v letu 1869 konèno spodbudila organizacijo štirih kranjskih
mnoiènih shodov, od katerih so bili trije na Notranjskem (na Kalcu, v Cerknici
in Vipavi), eden pa v osrednjem delu deele v Vimarjah.
Prvi kranjski tabor na Kalcu, ki se je odvijal pri grašèini pesnika Miroslava
Vilharja,71 je udeleence navdušil, kar kaejo tudi èasopisna poroèila. Slovenski
gospodar je poroèal, da so udeleenci prihajali na tabor z godbo, pevci in prapori,
104
GLASBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 14. zvezek
69 Melik, 1969, 65.
70 Na Kranjskem so bile do leta 1869 ustanovljene še èitalnice v Šentvidu pri Ljubljani, Kamniku, Škofji
Loki, Kranju, Novem mestu, Sodraici, Metliki, Èrnomlju, Planini, Postojni, Ilirski Bistrici, Vipavi,
Šentvidu pri Vipavi (Podnanosu), Podragi pri Vipavi in Idriji. Velik del deele je ostal torej èitalniško
nepokrit, še posebno èe primerjamo število èitalnic in njihovo plodno delo na mnogo manjšem podroèju
Primorske.
71 Miroslav Vilhar (7. 9. 1818, Planina pri Rakeku–6. 8. 1871, grad Kalec), pesnik, skladatelj, upan
Kneaka in deelni poslanec. Študiral je pravo na Dunaju in v Gradcu. Napisal je prvo slovensko
spevoigro Jamska Ivanka in številne zborovske skladbe, med katerimi so mnoge ponarodele.
po zakljuèku pa so se razkropili »v najlepšem redu popevaje lepe naše pesmi, in
klicaje si, da bo vsak trdno stal za to, da se dopolne enkrat vendar naše elje.«72 Iz
èasopisnih poroèil je razvidno, da so se tabora na Kalcu udeleili tudi pevci in
godba, ki so prepevali ter igrali pri prihodu in odhodu s tabora, medtem ko ni
nikjer zapisano, ali je taboru sledil še koncert in kateri pevci so se tabora udeleili.
Na taboru je kot govornik prviè nastopil Josip Nolli,73 ki se je v tej vlogi
Slovencem predstavil še na štirih taborih (Vimarje, Cerknica, Vipava in
opraèe). Bil je vsestranski kulturni delavec in se je ukvarjal z igralstvom, reijo,
prevajalstvom, publicistiko ter glasbeno kritiko. V kasnejših letih je še posebej
zaslovel kot operni pevec.
Drugi kranjski tabor v Vimarjah je pripravilo politièno društvo Slovenija pod
vodstvom slovenskih prvakov Bleiweisa ter Coste. Tabor je z izjemno udelebo
30.000 taboritov, ki so kljub deju prihajali z vseh koncev slovenskega ozemlja,
prekosil vsa prièakovanja. Poleg velikega števila Kranjcev se je tukaj zbralo na
stotine udeleencev s Štajerske in Primorske ter tudi iz sosednje Hrvaške.
Poskrbljeno je bilo tudi za glasbeno dogajanje, ki je prihod taboritov še dodatno
polepšalo in privzdignilo razpoloenje, veèje skupine pa so s seboj pripeljale tudi
ljudske godce. Iz obširnih poroèil vseh treh èasopisov v nadaljevanju navajam le
dele o glasbenem ozadju tabora: »Glavno zbirališèe je bila ljubljanska èitalnica.
Tu je prijatelj iskal in tudi veèidel našel prijatelja, […] vsakdo je vedel kaj
veselega povedati, vsakdo si je tu dobil nove nade, nove spodbuje in vsem so
misel tako rekoè iz srca vzeli pevci, ki so se hitro našli, sprijaznili in brez vaj in
poskušenj lepo zbrano zapeli velièastno pesem: Slovan povsod brate ima in pa
Lepa naša domovina, kterim jih je seveda sledilo še mnogo drugih. […] Društvo
Sokol je prišel z zastavo in mestno godbo iz svoje telovadnice, pri èitalnici se mu
pridrui pevski zbor èitalnièni in deputacije raznih èitalnic iz vsega Slovenskega,
veèidel vse s svojimi zastavami.«74 Udeleenih èitalnic naj bi bilo nad trideset.75
Sledil je tabor v Cerknici, o katerem so Novice zapisale, da je spet pokazal
sijajno narodno navdušenost Slovencev na Notranjskem. Iz Ljubljane in
ljubljanske okolice je z vlakom prišlo okoli 400 taboritov, spremljala pa jih je
vrhniška godba. Po dokonèanem taboru so se brali telegrami in dopisi iz številnih
slovenskih krajev, »zapeli so pevci na odru narodne pesmi, svirala je tudi godba
vmes, da precej èasa ostali smo še na priljubljenem nam taborišèu. Povzdignjena
srca smo zapustili vrle Notranjce, ko je poseben vlak se na odhod oglasil, ki nas je
okoli polnoèi zopet pripeljal v Ljubljano.«76
105
Veronika Šarec, VLOGA GLASBE V TABORSKEM GIBANJU NA SLOVENSKEM...
72 Slovenski gospodar, 13. 5. 1869, 74.
73 Josip Nolli (13. 11. 1841, Ljubljana–11. 1. 1902, Ljubljana) se je šolal v Ljubljani (gimnazija), na Dunaju
(pravo) in v Milanu (petje). Kot operni pevec je nastopal v številnih evropskih prestolnicah, leta 1880 pa
se je vrnil v Ljubljano, »kjer si je prizadeval za uspeh slovenske opere«. Kuret, 2005, 31.
74 Slovenski narod, 22. 5. 1869, 2.
75 Slovenski narod, 27. 5. 1869, 2.
76 Novice, 15. 6. 1870, 195.
Dva meseca po cerkniškem taboru so se Kranjci še zadnjiè sešli in z mnoièno
udelebo ponovno potrdili svoje zahteve ter pokazali svojo e dodobra prebujeno
in utrjeno narodno zavest. Vipava je bila zelo primeren kraj za slovenski shod, saj
je bilo tukaj slovenstvo e desetletje aktivno, kar kae ivahno delovanje narodne
èitalnice.77 Èasopisi so poroèali o sijaju in narodni navdušenosti, ki ju je dvigalo
tudi glasbeno dogajanje. Novice, ki so bile najbolj izèrpne, so poroèale, da so
prihod èlanov Sokola najprej pozdravili fantje iz Razdrtega s slavolokom,
zastavo, petjem in streljanjem. V nadaljevanju pa lahko beremo: »Hrepeneèe
prièakovanje šentviških fantov pevcev, kteri so se pod svojo zastavo zbrali, ni
trajalo dolgo èasa; kmalu zagrmijo monarji, in prvi jako okusno okinèani voz
planinskih Sokolov pridrdra v vas ter se ustavi. Po malem zajtrku, med katerim se
je fantovsko petje s sokolskim vrstilo, zasede Sokol zopet »in corpore« vozove, in
hajd […] naprej v Vipavo. […] Ne daleè pred trgom jih je prièakoval mladi
vipavski Sokol (32 mo) in deputacija taborskega odbora z godbo.«78 Èez nekaj
dni so Novice poroèale takole: »Kraševce […] zadrevali so na kripoti glavne
ceste pod zastavami e zbrani zgornji Vipavci in Pivèani, ki so prièakovali
mladega vipavskega Sokola in godbe. Èakanje ni trajalo dolgo, kmalu je bil Sokol
z dvema godbama na zbirališèu. Vsestranski obèni pozdrav se prijazno izvrši, in
vsaka srenja stopi s svojo zastavo v stopalni red. Godba zaglasi Naprej in hajd!
Celo krdelo se pomièe pod dvanajstimi zastavami proti trgu. Godba obmolkne, a
druga priène, tako celo pot do èitalnice.«79 Glede na poroèila so se tabora udeleili
razdrški, šentviški in sokolski pevci,80 verjetno pa še pevski zbor vipavske
èitalnice, ki sicer ni nikjer omenjen. Glasbeno dogajanje sta popestrili in na
splošno dvigali razpoloenje najmanj dve godbi. Pomenljiva je tudi misel
poroèevalca Slovenskega naroda, ki ga je navdušilo petje na taboru: »Tako pa
samo še pristavimo, da je narod v ipavskej dolini in blinjem Goriškem izvrstno
zbujen, da ima skoro vsaka vas krasno zastavo, izurjene pevce, ki pojo najteje
zbore.«81
Vimarski tabor, ki se ga je s svojimi pevci udeleilo veliko število èitalnic, je
bil najvelièastnejši in sploh najveèji slovenski tabor. Pevski zbori so se pridruili
pevcem ljubljanske èitalnice in telovadnega društva Sokol ter s petjem pospremili
dolg sprevod udeleencev iz Ljubljane do Vimarij. Slovenske pesmi so ob
prihodu in odhodu prepevali še na ostalih treh taborih, medtem ko so imeli pevci
106
GLASBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 14. zvezek
77 Za razvoj slovenskega narodnega in kulturnega ivljenja v Vipavi se je najbolj trudil tamkajšnji upnik in
dekan Jurij Grabrijan (1800–1882), ki je sodeloval tudi pri ustanavljanju èitalnice. V sredini leta 1863 so v
Vipavi pripravili prireditev, na kateri je Grabrijan e govoril o obstoju društva, znotraj katerega je
verjetno deloval pevski zbor pod Hribarjevim vodstvom. Po Hribarjevem odhodu v Gorico leta 1865 je
zbor vodil Janez Goršiè. Uradno se je vipavska èitalnica preoblikovala iz vipavske kazine, katere èlani so
se tako odloèili na obènem zboru 18. februarja 1864. V maju istega leta je èitalnica dobila svoj odbor, ki
mu je naèeloval Grabrijan. Èitalnica je s svojim pevskim zborom 15. avgusta 1865 sodelovala na e
veselici ajdovske in tolminske èitalnice.
78 Novice, 24. 8. 1870, 272.
79 Novice, 31. 8. 1870, 280.
80 Verjetno gre za pevce ljubljanskega Sokola. Dopis razkriva, da je imel tudi Šentvid pri Vipavi svoj moški
pevski zbor.
81 Slovenski narod, 23. 8. 1870, 3.
po zakljuèenih govorih na taboru v Cerknici koncert narodnih pesmi. Dogajanje
vseh štirih kranjskih taborov je popestrilo igranje najmanj ene godbe.
Tabori na Koroškem
Koroški Slovenci82 so od vseh Slovencev v Cislajtaniji iveli v najtejih
pogojih pod moènim nemškim nadvladjem in stalnimi germanistiènimi pritiski.83
Zaradi moènih raznarodovalnih in drugih pritiskov so imeli malo monosti za
vkljuèevanje v javno kulturno in politièno ivljenje, zato se je tudi èitalništvo
razvijalo poèasneje in skromneje kot v ostalih slovenskih deelah. Za tamkajšnji
razvoj in razširjenost slovenske kulture ter slovenskega zborovskega petja so v
šestdesetih letih 19. stoletja najveè naredili slovenski dijaki,84 uèitelji in
bogoslovci, ki so nastopali na javnih prireditvah, ter duhovniki s slovenskimi
pridigami, nedeljskimi šolami in spodbujanjem slovenskega cerkvenega petja.85
Poleg celovške èitalnice86 so na Koroškem v šestdesetih letih 19. stoletja delovale
še èitalnice oz. bralna društva v Borovljah, Bekštanju, Libelièah in elezni
Kapli.87
Vsem pritiskom navkljub je Korošcem uspelo organizirati tri tabore, in sicer v
Bistrici pri Pliberku, opraèah in Zgornjih Buhljah. O dogajanju na bistriškem
taboru so poroèali tako slovenski kot tudi nekateri nemški in èeški èasopisi.
Obširneje in veèkrat je o bistriškem taboru pisal dunajski Wanderer, ki je zapisal,
da je tabor potekal v miru, in ga oznaèil kot uspeh. »Pravi, da je taboru sledila
veselica z glasbo in petjem.«88 Slovenski èasopisi so poroèali o udelebi
instrumentalnih skupin: »V Prevalih nas je èakala narodna glasba pod vodstvom
izvrstnega narodnjaka g. Lipolda, uradnika iz Lješe, s krasno slovensko zastavo,
in nas sprejela s pesno Hej Slovani; ko se pripeljemo v Pliberk, nas e druga
glasba iz Velikovca s lepo trobojnico in mnoica ljudstva prièakuje. […]
Impozantni prihod, kterega se je okolo dve tisuè ljudstva udeleilo, se poèasno
taborišèu pribliava narodna glasba naprej. […] Po dokonèanem taboru se je
mnogo brzojavov […] preèitalo, in ker je de zaèel strašno vlivati, je ljudstvo na
vse kraje pod streho razletelo, najveè jih je v prostorno hišo g. Kravta šlo, kde ste
dve glasbi narodne pesmi igrale, in se ljudstvo v najlepšem redu do ranega dneva
prav dobro zabavljalo.«89 Napovedana godba iz Leš je na taboru s pomoèjo
107
Veronika Šarec, VLOGA GLASBE V TABORSKEM GIBANJU NA SLOVENSKEM...
82 Deela Koroška je sredi 19. stoletja štela okoli 330.000 prebivalcev, med katerimi je bilo veè kot 100.000
Slovencev, ki so iveli veèinoma na podeelju jugovzhodne Koroške, trgi in mesta pa so bili tako kot po
drugih slovenskih deelah nemški. Glej: Domej, 2003.
83 Situacija koroških Slovencev je bila še najbolj podobna poloaju istrskih Slovencev, ki so se le s teavo
borili proti iredentizmu.
84 Slovenski dijaki so v šestdesetih letih 19. stoletja ustanovili slovensko dijaško pevsko društvo, ki je
nastopalo na raznih druabnih sreèanjih in èitalniènih prireditvah.
85 Domej, 2003, 9.
86 Celovška èitalnica, ustanovljena 1863, je nekaj let predstavljala centralno organizacijo koroških
Slovencev in Celovec njihovo kulturno središèe, od 1866 do 1872 pa v virih ni poroèil o njenem
delovanju.
87 Mir, 26. mali traven 1913.
88 Malle, 1969, 613.
89 Slovenski narod, 6. 8. 1870 in 9. 8. 1870.
velikovške godbe dvigala vzdušje, medtem ko o petju pevskih zborov, razen
kratke informacije v Wandererju, èasopisi niso poroèali. Omenjeno prepevanje je
bilo lahko spontana reakcija navdušenih taboritov ali pa so s petjem na taboru
sodelovali slovenski dijaki in uèitelji.
Naslednji koroški tabor v opraèah ni samo ponovil uspeha bistriškega
tabora, ampak ga je tako po številu taboritov kot tudi po izjemnem slavju celo
presegel. Das Vaterland je zapisal, da je bil to za koroške Slovence zelo
pomemben dan. Ljudstvo se je zbiralo e dolgo pred zaèetkom tabora in pri tem
pelo domoljubne pesmi.90 Dogajanje je popestrila »izvrstna godba, ki nam jo je
oskrbel vneti rodoljub, kmet Janeiè, brat rajnega gosp. Antona Janeièa. […]
Bilo je tedaj vse idane volje, od konca do kraja, med taborovanjem in po
dokonèanem taboru noter v pozno noè; in potekel nam je èas tako hitro, da nismo
vedeli, kako – zlasti med kratkoèasno godbo, veselim petjem (oèitno hvalo zato
zaslui pevsko društvo iz Ukva) in raznimi napitnicami na slovenske rodoljube in
– na Slovenijo.«91 Podobno je poroèal tudi Slovenski narod, ki navaja tudi veselo
prepevanje slovenskih pesmi e ob prihodu na tabor. 92 Na najveèjem koroškem
taboru se je glede na èasopisna poroèila veliko prepevalo tako pred zaèetkom
tabora kot tudi po zakljuèku govorov. al ni podatkov o tem, katere pesmi so
pevci izvajali. Ob pevskem društvu iz Ukve so verjetno sodelovali slovenski
dijaki in uèitelji.
Po enoletnem predahu je društvo Trdnjava avgusta 1871 sklicalo še zadnji
koroški tabor v Zgornjih Buhljah pri Grabštanju, ki je bil hkrati tudi zadnji
slovenski narodni tabor. Slovenski narod je o taboru poroèal skromneje kot o
ostalih taborih, kljub temu pa je navedel njegovo kratko vsebino in nekaj dejstev
o dogajanju po zakljuèenih govorih: »Tabor se je vršil v najlepšem redu. […] Po
taboru smo se med petjem in godbo malo mudili pri hiši gosp. Riznarja, potem pa
odšli na postajo Grabštajnsko […] Tako je bil konèan tabor, kterega bi bili
nemškutarji radi prepreèili, tako smo zopet na novo javno pokazali, da naši
koroški bratje še ive in se zavedajo v politiènem ivljenji, da nikakor niso
izgubljeni za nas. […] Omeniti še moramo domoljubnih Lješanov, ki so se tako
obilo udeleili in poslali svojo godbo z zastavo […] Veselega srca klièemo,
90 Malle, 1969, 614.
91 Novice, 5. 10. 1870, 323.
92 Slovenski narod, 22. 9. 1870, 1–2.
spominjaje se tabora na Buhlah, lepe koroške deele in èvrstih ter delavnih
bratov: iveli na mnogaja leta!«93
Skromne vesti nam ne nudijo dovolj podatkov, da bi lahko natanèneje
predstavili glasbeno dogajanje na taboru. Na vseh treh taborih pa so zagotovo
prepevali narodne in domoljubne slovenske pesmi in so igrale godbe.
Vloga instrumentalnih skupin na taborih
V èasopisnih poroèilih so dopisniki o vseh taborih, razen kapelskega,
tolminskega in šempaškega, omenjali sodelovanje instrumentalnih skupin,
najpogosteje poimenovanih godba in banda, vèasih pa muzika, glasba, narodna
muzika, domaèa glasba in domaèa banda. Zasledimo tudi razlièno poimenovanje
udeleene skupine v istem sestavku, npr. najprej dopisnik govori o godbi,
medtem ko jo v nadaljevanju poimenuje domaèa glasba. Podatkov, kakšne in
katere instrumentalne skupine so bile s temi izrazi mišljene, je zelo malo.
Razberemo lahko, da so se taborov udeleile ljubljanska mestna godba,
novomeška godba, godbe iz Leš, Velikovca in Varadina, godba rocoljske
èitalnice in godba hrastniških rudarjev. Natanènejših podatkov v raziskanih virih
nisem našla. Prav tako so zelo skopa poroèila o njihovem glasbenem programu,
saj poimensko navajajo le cesarsko pesem oz. himno in Hej Slovani, sicer pa je
opisano zlasti splošno vzdušje, ki ga je dvigovala tovrstna »vesela« glasba. Da bi
podali natanènejšo sliko instrumentalnega dela glasbenega dogajanja na taborih,
bi bilo potrebno raziskati delovanje sicer maloštevilnih instrumentalnih skupin v
èitalnicah in veèjih mestih, kjer so ponekod v tem èasu e delovale mestne godbe.
Glede na vtise dopisnikov je bila instrumentalna glasba na taborih ne samo
prisotna, ampak je pomenila kar pomemben del dogajanja, zlasti v èasu prihajanja
in razhajanja taboritov. Verjetno so bile nekatere instrumentalne skupine
pravzaprav manjši ansambli, morda le skupine vaških godcev ali harmonikarji.
To vsekakor lahko predvidevamo za alski tabor, kjer se omenja udeleba kar
petih godb, o katerih izvemo samo, da je bila ena od njih hrastniška godba.
Pravzaprav je nepredstavljivo, od kod bi prišlo tako veliko število orkestrov.
Poraja se tudi vprašanje o nacionalnosti sodelujoèih v omenjenih skupinah. Ali je
slovenski narod v tem obdobju e premogel tolikšno število godbenikov ali pa so
na pomoè priskoèili tujci, morda èlani vojaške kapele? Odprta vprašanja
nakazujejo monosti razmeroma bogatega glasbenega ivljenja in klièejo po
dodatni raziskavi primarnih virov.
Vloga pevskih zborov na taborih
Nekoliko natanèneje so poroèevalci pisali o zborovski glasbi, kar kae e
omenjeno poimensko navajanje pevskih zborov in pesmi. Taborov se je udeleilo
109
Veronika Šarec, VLOGA GLASBE V TABORSKEM GIBANJU NA SLOVENSKEM...
93 Slovenski narod, 10. 8. 1871, 1–2.
razmeroma veliko število pevskih zborov, pevska zbora tolminske èitalnice in
ljubljanskega Sokola pa sta bila prisotna celo na štirih shodih.
Poleg zborov, naštetih v tabeli 3, so na taborih verjetno prepevali tudi pevska
zbora ljutomerske in vipavske èitalnice, dijaška pevska zbora iz Celovca in
Gorice ter koroški bogoslovci.
110
GLASBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 14. zvezek
Tabela 3: Pevski zbori in tabori, ki so se jih udeleili.
PEVSKI ZBOR (PZ) TABORI
PZ tolminske èitalnice Šempas, Biljana, Seana, Tolmin
PZ ljubljanskega Sokola Ljutomer, Sevnica, Vimarja, Vipava
PZ iz Rocola Seana, Kubed
PZ iz Proseka Seana
PZ iz Nabreine Seana
PZ iz Boljunca Kubed
PZ iz Kubeda (dva zbora) Kubed
PZ iz Razdrtega Vipava
PZ iz Šentvida pri Vipavi Vipava
PZ ajdovske èitalnice Šempas
PZ ljubljanske èitalnice Vimarje
Pevsko društvo Ukva opraèe
PZ ormoških dijakov Ormo
PZ iz alca alec
Petje narodnih in domoljubnih skladb, katerih nepopoln seznam lahko
sestavimo na podlagi èasopisnih poroèil, je bilo sestavni del slovenskega
taborskega gibanja. Spremljalo je politièno dogajanje in s posebno moèjo glasbe
pomagalo krepiti slovensko narodno zavest.
Tabela 4: Skladbe, ki so bile izvedene na taborih.
NASLOV SKLADBE PESNIK SKLADATELJ
Slava Slovencem Joef Virk Dragotin Ivan Huber94
Ne vdajmo se! Miroslav Vilhar Miroslav Vilhar
Naprej! Simon Jenko Davorin Jenko
Triglav Martin Semrajc Jurij Fleišman
Hej Slovenci Samuel Tomášik poljski napev
Lepa naša domovina Anton Mihanoviæ Josip Runjanin
Slovan / Jan Køtitel Knahl
Byvali Èechové Vaclav Jaromir Picek Jan Nepomuk Škroup
Husitska Jan Vlk Arnošt Bohaboj Tovaèovsky
Veèino skladb tako slovenskih kot tudi slovanskih avtorjev, o katerih so
poroèali dopisniki èasopisov, so pevski zbori prepevali e pred nastopi na taborih
111
Veronika Šarec, VLOGA GLASBE V TABORSKEM GIBANJU NA SLOVENSKEM...
94 D. I. Huber je ustvaril napev, ki ga je Matija Tomc kasneje priredil za štiriglasni mešani zbor.
in jih zasledimo na programih èitalniških bésed v vseh slovenskih deelah.
Skladbe imajo tipièno domoljubno in budniško vsebino, zapisano v preprosti
kitièni obliki z jasno izraenim narodnim sporoèilom. Pesmi èustveno poudarjajo
slovenstvo in slovanstvo, domovinsko ljubezen, vero v svobodno ivljenje
naroda in narodno enotnost, odkrito pozivajo k boju za narodne pravice ter
spodbujajo k moènejši povezanosti slovanskih narodov, vsebinsko pa sovpadajo
z idejami in zahtevami mladoslovencev.
Podobno kot besedila tudi glasbena govorica skladb sledi uresnièevanju
narodnih idej, zato so skladbe z glasbenega stališèa preproste, najpogosteje
ustvarjene v dvo- in tridelni pesemski obliki. Napevi so spevni, enostavni,
napisani v ljudskem duhu in sledijo preprostosti besedil. Prav tako enostaven je
ritem, zapisan v glavnem v tri- in štirièetrtinskem taktovskem naèinu ter
popestren s pogosto uporabo punktiranih notnih vrednosti. Takšen ritem daje
skladbam èvrst in slovesen karakter. Napevi so veèinoma podprti s harmonijo
glavnih stopenj v homofonem stavku ter obèasno uporabo stranskih dominant in
še redkeje modulacijami. Pogosto se izmenjujeta enoglasje in štiriglasje, ki
poskrbita za pestrejši glasbeni izraz. Skladbe so skoraj vedno pisane za štiriglasen
moški zbor.
Ob številèno skromnem seznamu izvajanih slovenskih skladb bi bilo
prièakovati, da bo narodno gibanje skladatelje, še posebno tiste, ki so se taborov
aktivno udeleili, spodbudilo k ustvarjanju del, nastalih iz taborskih vzgibov in
navdušenosti, e prej pa morda tudi skladb, namenjenih izvedbi na taboru.
Postavlja se vprašanje, zakaj temu svetlemu obdobju slovenstva skladatelji niso
namenili veè svojih ustvarjalnih moèi. Priprave na veèino taborov so sicer
potekale hitro in relativno kratek èas, medtem ko so bili nekateri tabori vendarle
napovedani e veè mesecev vnaprej, zato verjetno èasovna stiska ni bila glavni
razlog za ustvarjalno neaktivnost. Vsaj dva skladatelja, Miroslav Vilhar in
Gustav Ipavec, sta bila tudi aktivno vkljuèena v del organizacije tabora, zato
nekoliko preseneèa dejstvo, da ju vzhièeno dogajanje ni nagovorilo k ustvarjanju.
Morda pa glasbeniki glasbenemu dogajanju niso namenjali posebnega pomena,
ker so razmišljali zgolj politièno.
Še zanimivejše je dejstvo, da med glasbenimi deli tedanjih skladateljev ni
skladb, ki bi neposredno spominjale na te dogodke. Predpostavljam, da so
skladbe, ustvarjene na e znana domoljubna besedila (kot npr. Virkovo Slava
Slovencem in Vilharjevo Ne vdajmo se), po zakljuèku taborskega gibanja nastale
tudi kot odmev nanj. Mono je celo, da je spomin na tabore hitro bledel ter so ga
prekrili novi politièni in drubeni dogodki, zato po zakljuèku shodov le-tem niso
veè namenjali svoje pozornosti. Ob vseh porajajoèih se vprašanjih pa lahko
reèemo, da taborsko gibanje z izjemo Huberjeve Slava Slovencem ni pustilo
glasbenih del, neposredno vezanih nanj.
112
GLASBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 14. zvezek
Skladbe slovanskega izvora, ki so jih deloma prepevali tudi prevedene v
slovenski jezik in so predstavljale del stalnega repertoarja slovenskih pevskih
zborov, kaejo na povezanost in mnoge skupne lastnosti slovanskih narodov.
Glasbeni izraz teh skladb je bil e nekoliko bolj dodelan, zato so nudile
slovenskim skladateljem, zborovodjem, pevcem in poslušalcem tudi zgled za
nadaljnji glasbeni razvoj.
Naštete slovenske zborovske skladbe so pevski zbori prepevali še v naslednjih
desetletjih, skladba Naprej pa je postala celo slovenska himna. Tudi skladbi Hej
Slovenci in Lepa naša domovina sta kasneje postali uradni himni slovanskih
narodov, medtem ko so skladbe drugih slovanskih avtorjev pri slovenskih zborih
poèasi izgubljale svoj pomen na raèun vedno bogatejše slovenske zborovske
ustvarjalnosti, ki je pripomogla k postopnemu dvigu kvalitete izvajanja ter
omogoèala izvajalcem in poslušalcem vedno globljo in širšo glasbeno
razgledanost.
Številèna udeleba na taborih je bila kljuènega pomena in zagotovilo za uspeh
politiènih shodov. Mnoice Slovencev je druila narodna enotnost, ki se je zaradi
razliènih dejavnikov še poveèevala. Ohranjeni spomini in èasopisni èlanki jasno
razkrivajo pozitivna èustva, prevevajoèa narod, saj zapisi govorijo o veselju,
navdušenju, sreèi in prevzetosti tako ob nastopih govornikov, posredovanju
telegramov in pozdravov kot tudi ob igranju godb, nastopih pevskih zborov ter
skupnem petju narodnih pesmi. S tem so se politièni shodi prelevili v kulturne in
druabne dogodke, ki so še moèneje pritegnili mnoico k sodelovanju in budili v
njej narodnega duha.
Zborovska glasba, s svojim ljudskim tonom zelo primerno izbrana za narodne
shode, je bila v primerjavi z instrumentalno glasbo obogatena z literarnim
elementom, ki je vseboval domoljubna sporoèila, vzbujajoèa obèutke pripadnosti
narodu, in elje po dosegu višjih narodnih ciljev. Obèutja posameznikov so bila
glede na subjektivno doivljanje in sprejemanje doloèene glasbe razlièno
intenzivna, vendar so se s pomoèjo ostalih dejavnikov mnoice še dodatno
okrepila. Petje je mnoico povezovalo in radostilo, obenem pa sproalo ugodje in
razvoj pozitivnih èustev.
Ob emocionalnem vplivu sta imeli tako instrumentalna kot vokalna glasba v
taborskem gibanju pomembno druabno vlogo. Z radostnim in èvrstim
karakterjem sta ljudi razveseljevali in hkrati popestrili dolgotrajne, za marsikoga
celo monotone politiène govore. Glasba je udeleence spremljala na poti na tabor
in domov, koncertne izvedbe so dopolnjevale govorne dele taborov, bila pa je
tudi pomemben del druenja taboritov, ki so se zbirali e veè ur pred zaèetkom
shoda in se po zakljuèenem uradnem delu zadrevali še pozno v noè. Za ta del
druenja je bilo z glasbenega stališèa znaèilno predvsem petje slovenskih
narodnih pesmi in igranje godb. Takšna druabna sreèanja udeleencev so bila
113
Veronika Šarec, VLOGA GLASBE V TABORSKEM GIBANJU NA SLOVENSKEM...
pravzaprav znaèilna za vse slovenske tabore, izjemo predstavljajo le tisti, kjer je
taborite moèan de prepodil domov takoj po zakljuèenih govorih.
Narodni tabori so imeli tudi pomembno vzgojno-izobraevalno vlogo, saj so
bili udeleenci deleni klene slovenske besede, poleg razgrnitve politiènih in
gospodarskih problemov slovenskega naroda pa so govori vsebovali še številna
zgodovinska dejstva in obravnavali posamezna druga ivljenjska podroèja. Prav
tako je vzgojno-izobraevalno vplivala zborovska glasba, še posebej koncerti
pevskih zborov, ob katerih so lahko udeleenci spoznavali slovensko in
slovansko glasbeno literaturo, se seznanili z delom pevskih zborov in njihovim
naèinom petja ter v pogovorih izmenjali svoje poglede na glasbeno kulturo in
zborovske izkušnje. Nastopi pevskih zborov so marsikje zbudili eljo po petju,
novem ustanavljanju èitalnic in pevskih društev ter morda pripomogli tudi k
dvigu kvalitete petja e obstojeèih zborov, vsekakor pa so pomenili poivitev in
nov delovni zagon sodelujoèim pevcem.
Sinteza vseh vplivov taborskega gibanja, politiènih in kulturnih, jasno kae,
da so tabori v ljudeh moèno predramili in okrepili narodno zavest ter pomembno
vplivali na oblikovanje slovenske narodne identitete. Poleg tega je taborsko
gibanje verjetno najveè pripomoglo k moèni krepitvi kulturnega delovanja
Slovencev. Posamezni tabori so imeli najbolj neposreden in oèiten vpliv na
ustanovitev številnih novih èitalnic (alec, Ormo, Rojan, Barkovlje, Sv. Ivan,
Opèine, Rocol, Škedenj, Nabreina, Boljunec, Podnanos, Seana, Prvaèina,
Štanjel itd.) ter njihovih pevskih zborov. Vzporedno z njimi se je v naslednjih
desetletjih razcvetelo zborovsko petje v delavskih pevskih društvih, za nadaljnji
razvoj slovenske glasbe pa je izjemnega pomena ustanovitev Glasbene matice
leta 1872, ki je med drugim z naèrtnim glasbenim izobraevanjem poskrbela za
prve doma šolane glasbenike. Taborsko gibanje je na ta razvoj vplivalo le
posredno, in sicer tako da je v ljudeh vgalo moèan plamen slovenstva, ki ni veè
ugasnil, ampak se je hitro širil in ljudi gnal k vedno novemu kulturnemu
udejstvovanju tako na nacionalni kot tudi mednarodni ravni.
Sklep
Taborsko gibanje so zgodovinarji Josip Mal, Ferdo Gestrin in Vasilij Melik
oznaèili kot val, ki je splošno zahtevo po narodni enakopravnosti ponesel med
najširše plasti prebivalstva, kot šolo dravljanskih in narodnih pravic, kot
izjemno pogumno in tvegano dejanje slovenskega naroda ter obdobje
intenzivnega politiènega zorenja. Povsem suvereno pa lahko ocenimo, da je bilo
obdobje taborov tudi obdobje intenzivnega kulturnega zorenja, v katerem se je
slovenska glasba razvijala in širila med ljudmi z vso moèjo ter nanje vplivala tako
narodno prebudno in emocionalno kot vzgojno-izobraevalno. Hkrati so izvajalci
in poslušalci vplivali na njen nadaljnji razvoj. Dobo taborskega gibanja lahko z
vidika slovenske glasbene zgodovine oznaèimo kot posebno pomembno obdobje,
saj je s svojim vplivom seglo daleè preko pomena druabne funkcije. Èe tej dobi
114
GLASBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 14. zvezek
dodamo še prvo obdobje èitalništva, s katerim je pravzaprav nerazdruljivo
povezana, dobimo eno pomembnejših in svetlih obdobij, ki samo po sebi ni
prineslo vrhunskih glasbenih dosekov, je pa omogoèilo, da je slovenski narod v
nadaljnjem razvoju prišel do njih.
Mnoiènost zdruenih pevskih zborov, ki je Slovence z izjemno moèjo
navduševala v èasu taborov, se je tudi v kasnejših obdobjih, polnih preizkušenj,
izkazala kot priljubljena oblika glasbenega druenja in izpovedovanja èustev.
Obdrala se je vse do današnjih dni, saj se pevski zbori še vedno z velikim
veseljem in radostnim prièakovanjem udeleujejo razliènih pevskih sreèanj. Ta
so za razliko od taborskih sreèanj predvsem kulturne narave, še vedno pa na
pevce vplivajo tako emocionalno, socialno kot vzgojno-izobraevalno.
Slovenska zborovska pesem je povezovala, povezuje in bo povezovala slovenski
narod, dokler bo prisotna med ljudmi. S svojo veliko izrazno moèjo bo zagotovo
še v prihodnje vplivala na nadaljnje oblikovanje narodne identitete, ki dobiva v
novem èasu vedno nove razsenosti.
Literatura:
Domej, T. (2003): Taborsko gibanje na Koroškem in šolstvo, v: Zbornik Janka
Pleterskega, Zaloba ZRC, Ljubljana.
Drobne, J. (1997): Janez Miklošiè, diplomska naloga, Univerza v Ljubljani,
Akademija za glasbo, Ljubljana.
Druzoviè, H. (1924): Zgodovina slovenskega petja v Mariboru, v: Èasopis za
zgodovino in narodopisje, letnik XIX.
Gabršèek, A. (1932): Goriški Slovenci I., Samozaloba, Ljubljana.
Govekar Okoliš, M. (2002): Vpliv izobraevanja na prebujanje nacionalne
identitete v 19. stoletju, v: Andragoška spoznanja, letnik 8, št. 1.
Klavar, E. (1968): Tabor pri Šempasu, anastatièni ponatis, Nova Gorica.
Kramar, J. (1970): Prvi tabor v slovenski Istri, v: Delo, št. 248.
Kuret, P. (2005): Sto slovenskih opernih zvezd, Prešernova druba, Ljubljana.
Malle, A. (1969): Tabori na Koroškem, v: Èasopis za zgodovino in
narodopisje, 5. letnik, Zaloba Obzorja Maribor.
Marušiè, B. (1969): Razvoj politiènega ivljenja goriških Slovencev od uvedbe
ustavnega ivljenja do prvega politiènega razkola, v: Zgodovinski èasopis,
letnik XXIII, zv. 1–2 in 3–4.
Melik, V. (1969): Nekaj znaèilnosti razvoja na Kranjskem 1867–1871, v:
Zgodovinski èasopis, letnik XXIII, zv. 1–2.
Ob stoletnici seanskega tabora 1870–1970, Seana, 1970.
Prijatelj, I. (1955–1985): Slovenska kulturnopolitièna in slovstvena zgodovina
1848–1895, Dravna zaloba Slovenije, Ljubljana.
115
Veronika Šarec, VLOGA GLASBE V TABORSKEM GIBANJU NA SLOVENSKEM...
Ratiznojnik, A. (2003): Èitalnica v Ljutomeru 1868–1914, v: Kronika, letnik
51, št. 1.
Rojs, M. (1991): Vloga ljutomerske èitalnice pri širjenju in utrjevanju narodne
zavesti, v: Kronika, letnik 39, št. 1–2.
Šarec, V. (2010): Vloga zborovske glasbe v taborskem gibanju v 19. stoletju in
njen vpliv na narodno identiteto Slovencev, doktorska disertacija,
Akademija za glasbo, Ljubljana.
Vošnjak, J. (1869): Slovenski tabori: za prosto slovensko ljudstvo, Slovensko
politièno društvo, Maribor.
Vošnjak, J. (1906): Spomini, Slovenska matica, Ljubljana.
Vrbnjak, V. (1968): Prvi slovenski tabor v Ljutomeru, v: Svet med Muro in
Dravo, Zaloba Obzorja, Maribor.
Vreèer, R. (1959): Kako je bilo pred devetdesetimi leti, v: Savinjski zbornik,
Celje.
116
GLASBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 14. zvezek