delavska enotnost
24. I. 1976 - ST. 3 - L. XXXV. - CENA 3 din
GLAVNI UREDNIK:	ODGOVORNI UREDNIK:
VOJKO ČERNELČ	BOJAN SAMARIN
V OKVIRU
Čeprav bi morali RO sindikatov pripraviti politično oceno in analizo delovanja in spoštovanja določil v samoupravnih sporazumih za leto 1974 najkasneje do 15. oktobra lani, je večina opravila to dolžnost šele ob koncu leta. Resnici na ljubo je treba tudi dodati, da je bilo med RO le nekaj takih, ki so sploh „pogle-dali“, kako je bilo z izvajanjem sporazumov v lanskem prvem polletju, kaj šele, da bi to storili za devetmesečno obdobje.
Taka je ocena centra za samoupravno sporazumevanje pri RS ZSS in odbora za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov pri RS ZSS. Člani odbora so bili enotni v ugotovitVi, da je spremljanje uresničevanja samoupravnih sporazumov sicer le del dejavnosti RO, vendar je lanska ocena delovanja odsev razmer, ki smo jim bili priče skozi vse leto.
Tako se ni mogoče čuditi, če so delovne organizacije tudi lani krepko kršile samoupravne sporazume o razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov; skupaj gre za 170 primerov. Med dejavnostmi je rekorder gradbeništvo z 92 kršitelji, javni opomin pa si je prislužilo 24 podpisnic. Sledi trgovina s 57 kršitelji, gostinstvo in turizem s 23 kršitelji, med katerimi 12 udeležencev sploh ni doseglo minimalne akumulacije kljub preseganju dogovorjenih osebnih dohodkov itd.
Skratka, kršitev za kršitvijo, čeprav je bilo slišati celo tako „tolažbo“: Melikih kršitev pa res ni bil-o.. “
-iv
Med najuspešnejšimi novatorji v Litostroju je Alojz Grebenc, ki je v	silili problemi, s katerimi se je srečeval kot rezkalec, vendar pa tudi
poldrugem letu prijavil kar sedem izboljšav pri svojem delu. V to so ga	drugačno družbeno vrednotenje novatorstva. Več o pogovoru z njim
na 9. strani
SESTA
N KI
f\ b
i-%
■

Po dogovom z IK predsedstva CK ZKS so se v četrtek začeli sestanki vseh članov zveze komunistov, ki delajo v republiških odborih sindikatov Slovenije in v RS ZSS. Kot prvi so se sestali komunisti v RO sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja Slovenije.
Na sestankih ocenjujejo ključne probleme uresničevanja ustavne opredelitve samoupravljanja, gospodarskega položaja
dejavnosti in izpolnjevanja sprejetih nalog ekonomske politike za leto 1976, delegatskega sistema in nekatere druge probleme, s katerimi srečujejo komunisti, ki delajo v sindikatu.
Na sestankih sodelujejo tudi predstavniki izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS, republiškega sveta ZSS, izvršnega sveta skupščine SRS in Gospodarske zbornice SRS.
SPILJAK V SLOVENIJI
Iz oči v oči o delu
Predsednik sveta ZSJ pet dni na delovnem obisku v Sloveniji — Obiskal je delovne kolektive Novolesa, IMV, Krke v Novem mestu, gradbišče NE v Krškem, mariborsko Metalno, tovarno aluminija B. Kidrič v Kidričevem in kolektiv tovarne plastičnih mas J. Kerenčič v Ormožu.
Predsednik sveta ZSJ Mika Špiljak se je od torka naprej mudil na delovnem obisku v Sloveniji. Najprej je bil gost delovnega kolektiva Novoles v Straži pri Novem mestu, kamor je prišel skupaj s predsednikom slovenskih sindikatov inž. Janezom Barboričem, Ivanko Vrhovčak, Jožetom Maroltom, Humbertom Gačnikom in drugimi sodelavci. Prvega dne obiska je bil še v IMV, popoldne pa se je na Otočcu sestal s političnim aktivom novomeške občine. V času poročanja je bil na obisku še v novomeški Krki in na gradbišču krške nuklearne elektrarne. S tem je končal »dolenjski del“ svojih pogovorov v Sloveniji.
O njih — torej o nekaterih najbolj zanimivih posebnostih pogovorov s predstavniki slovenskih delovnih kolektivov — bomo poročali in jih komentirali v prihodnji številki DE. Že tačas - torej pred obiskom predsednika Špiljka v Mariboru, Kidričevem in Onnožu — pa lahko rečemo, da se je kot osrednja tema prav povsod „vsilil“ pogovor o nagrajevanju delavcev, strokovnjakov in še predvsem inventivnega dela.
Zanimivo je, da je pri izmenjavi mnenj in izkušenj v Novo-lesu, IMV in Krki - čeprav imajo omenjene delovne organizacije dokaj različne poglede na nagrajevanje dela strokovnjakov in inovatorjev, povsod prihajalo rta dan spoznanje, da vsi vedo, kaj bi bilo treba storiti, vendar se na poti k pravim ciljem postavljajo hude ovire, kot so nevoščljivost,	nerazume-
vanje ...
,,Gre za življenjska vprašanja učinkovitosti socializma," je poudaril Mika Špiljak, ki ni skrival svoje zagretosti v razpravah na omenjeno temo. »Pred. vsem bi rad poudaril, da se bistvo problema skriva v res nični družbeni potrditvi dela to pa je prej politično kol gospodarsko vprašanje." Tig
I ' L	|
VEČINSKI »DA« ZA KLUBE SAMOUPRAVLJAVCEV
V prejšnji številki smo pod naslovom »Januar v znamenju zadnjih priprav" začeli objavljati odgovore na anketo DE, ki naj bi nas seznanili s tem, kako Poteka akcija ustanavljanja klubov Samoupravljavcev. Tudi v odgovorih, la smo jih prejeli
tokrat do zaključka redakcije, nismo odkrili občine, kjer bi klub že ustanovih. Današnji odgovori na našo anketo predvsem kažejo, da delavci izrekajo svoj večinski „da“ za -klube samoupravljavcev, da pa je nekaterim spet žal denarja za usposablj anj e 'sam oupravlj avcev.
Kaj menijo na Jesenicah, zakaj nekateri ždezarji nočejo v stara stanovanja. Pojav,ki je vznemiril Jeseničane in širšo javnost. Gre za prestiž ali upravičene razloge — to zdaj razčiščujejo.
O REKREACIJI ZAPOSLENIH
Z Edom Gasparijem, novim sekretarjem republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije za telesno kulturo in rekreacijo, smo se pogovarjali o nalogah, ki čakajo slovenske sindikate na tem področju. Marsikaj so sindikati že storili za oddih zaposlenih, vendar jih čaka še veliko dela. Možnosti za dopustovanje so namreč še vedno sila skromne, zato v času počitnic, ko bi se morali naši delavci pošteno oddahniti, mnogi ostajajo doma ali pa se oprimejo kakega dela. To pa seveda ni niti najmanj v skladu z našimi sklepi, z naSmi resolucijami. ..
PETRA DORNIKA PA NI!
V tistem norem času pred izidom novoletne številke si niti nismo pošteno segli v roko. Pa je povedal, da gre iskat zdravja! Eh, kaj bi to, smo mislili. In bržčas je tako mislil tudi on, ko je z nasmeškom na obrazu postal med vrati.
S tistim nervoznim nasmeškom, s katerim je od sebe in drugih odganjal zadrege in težave. Drobnih vsakdanjih nevšečnosti in sitnosti pa se je največkrat otepal z robatostjo in zaoblenostjo. Lahko da je bentil - kdor pa ga je količkaj poznal, mu ni nasedel Mehka duša, dobričina in poštenjak!
Včasih, ko smo po prečutih nočeh za pisalnimi stroji iskali kanček predaha in sprostitve, je znal biti tudi sentimentalen. Takrat je vselej govoril, da bo napisal roman o svoji mami. Od spomina nanjo skaljenih oči se je pridušal, da ga bo napisal Mi pa smo vedeli da ga nikoli ne bo. Le kako naj bi ' ga,' ko pa je ves izgoreval za •sedanjost, za tiste ekonomske in delovne enote, ki smo jih ustanavljali, ko je hodil po sindikatih, ko se je poglabljal v delitev dohodka in tuhtal sisteme zdaj v tej zdaj v drugi fabri-ki pa pisaril o gospodarskih uspehih in opozarjal na neuspehe.
Želja, da bi pisal roman o svoji mami, ga je razjedala. Bržčas zato, ter je dojel bedo in. blišč knapovske ženske, ki seji motovili okrog nog kopica otrok, medtem ko njen knap, la ga bije po Laškem, v Trbovljah in okolici glas štrajkača, le stežka najde zaslužek in kruha za lačna usta.
Bržčas so že tu, v rojstni Bukovici v razmerah tridesetih in štiridesetih let, pognale korenine njegove trme, upornosti, zavzetosti. Delati, boriti se, živeti - to je bila njegova življenjska filozofija. Ko je bila družina v izgnanstvu in ko mu je v rudniku Breza zasulo očeta in je poslej moral sam kot nekvalificiran rudar preživljati sedem lačnih ust. Ko se je v drugem letu vojne pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju. Ko je preboleval tifus v bolnišnici X. krajiške udarne divizije. Ko se je vrnil v osvobojeno domovino, ko je začel znova kot delavec v laški pivovarni v tekstilni tovarni. Ko so ga poslali v politično šok) pri 10 OF Slovenije. Ko se je leta 1946 v uredništvu Ljudske pravice za vselej zapisal časnikarstvu. Ko je sredi leta 1951 prišel v uredništvo Delavske enotnosti in se s trdim delom prikopal do gospodarskega urednika. Ko je v letu 1964 postal odgovorni urednik Občana in kmalu zatem tudi glavni urednik. Ko se je ob vsem tem svojem garanju kot delavec vpisal na pravno fakulteto ...
Ja, postal je tak fant, da bi gore premikal!
Gora res ni premaknil — zato pa je marsikaterega od kamnov spravil na svoje mesto!
Komajda smo se mu nekoliko oddolžili za to njegovo početje. Z medaljo zaslug za narod, z medaljo za hrabrost, z redom dela s srebrnim vencem, z redom dela z zlatim vencem, s Tomšičevo nagrado ... Tisto največje priznanje pa ga pravzaprav šele čaka: kdor bo hotel ocenjevati našo pot v minulih tridesetih letih, kdor bo hotel dojeti naš čas, našo bit, bo moral prisluhniti pripovedovanju Petra Dornika.
Bil je tovariš, borec, časnikar, človek. Vse z veliko začetnico.
JA, PA JE PETER DORNIK!
BOJAN SAMARIN
Z LETNIH SEJ REPUBLIŠKIH ODBOROV SINDIKATOV SLOVENIJE
Za boljšo »žetev«...
Storili smo veliko in še premalo, zato moramo povečati napore,, da bi vloženi trud obrodil več in boljše sadove
Tudi letne seje republiških odborov sindikatov Slovenije, ki so se zvrstile v minulem tednu, so potrdile že v prejšnji številki zapisano misel: ob stalnih in skupnih akcijah, ki ostajajo strateške smeri prihodnjega delovanja, je tudi veliko posebnih, vendar nič manj pomembnih nalog. Zlasti o teh nalogah poročajo naši novinarji.
Po 14,500 stanovanj letno
Vsako leto srednjeročnega obdobja, ki se je začelo letos, naj bi poprečno zgradili po 14.500 stanovanj. Ta naloga za dobro desetino presega obveznosti in tempo gradnje po pravkar zaključeni akciji ,,26.000 stanovanj v dveh letilT1. Projektantske organizacije, industrija gradbenega materiala, gradbena operativa in podjetja za zaključna in montažna dela pa, kot vemo, v skupnih stroških stanovanjske gradnje sodelujejo z 80 %. Če naj poprej omenjeno nalogo izpolnimo in sploh gradimo bolj racionalno in hitreje, nikakor ni nepomembno, kako so razviti in kako se razvijajo samoupravni odnosi in integracijski procesi v gradbeništvu oziroma kako hitro se praktično izražajo rezultati postopnega prehoda na dosledno samoupravni način razreševanja zadev s stanovanjskega področja. To pa so tudi temeljni vzroki, zaradi katerih je RO Sindikata gradbenih delavcev Slovenije omenjenim vprašanjem prisodil poseben pomen v svojem letošnjem delovnem programu.
Zagotoviti možnosti za delo!
Če naj bi vsebino razprave in poročil na letni seji RO Sindikata delavcev uprave, pravosodja in družbenopolitičnih dejavnosti Slovenije strnili na.skupni imenovalec, bi morali zapisati, da si bo tudi sindikat prizadeval, da bi tem dejavnostim vendarle zagotovih sistemske osnove za nemoteno in bolj učinkovito delo. Razčlemba te ugotovitve še zlasti opozarja na to, da morajo ne-
NAJ OSTANE MED NAMI
Ugledna novinarka našega uredništva je v svojem komentarju med drugim zapisala:
„S pritiskanjem na kljuke vodilnih funkcionarjev v občinah razmer ne bomo razreševali “
Kolega, prav tako urednik, je iz previdnosti med besedi „kljuke“ in „vodil-nih“ postavil še vrata.
Da se razumemo!
katere naloge „prenašati“ iz lanskega v letošnji program predvsem zaradi tega, ker v minulem letu ni bil sprejet zakon o samoupravljanju in medsebojnih razmerjih na področju uprave in pravosodja. Od tega zakona veliko pričakujejo, saj bo pomenil podlago, na kateri bodo gradili svojo samoupravno organiziranost.
Naslednji problem je, da bi morali čimprej pripraviti in podpisati družbeni dogovor o zagotavljanju sredstev za delo državnih organov v Sloveniji Če bo dogovor tak, kot ga zagovarja sindikat, bi poleg financiranja teh služb opredeljeval tudi dodeljevanje sredstev za nagrajevanje delavcev v upravi in pravosodju, kar je zdaj urejeno zelo neenotno.
Slednjič pa gre za to, da se bo tudi Sindikat delavcev uprave, pravosodja in družbenopolitičnih dejavnosti Slovenije aktivno vključil v reformo pravosodnega sistema, še zlasti pa v razreševanje problematike sodišč združenega dela.
Kakšen
»življenjski
prostor«?
Delegati RO sindikata obrtnih delavcev Slovenije so na letni seji z zadovoljstvom ugotovili, da so lani osnovne in občinske organizacije
dosegle pomembne premike pri samoupravnem organiziranju obrtnih delovnih organizacij in pri uveljavljanju neposrednega samoupravljanja. Uspehi bi bili še večji, če neugoden ekonomski položaj domala vseh obrtnih organizacij ne bi oviral tako doslednega uresničevanja ustavnih načel v vsakodnevni praksi kot tudi razvoja obrtnih dejavnosti. Zato pomeni nadaljnje poglabljanje samoupravljanja ob prizadevanjiii za izboljšanje ekonomskega položaja eno najvažnejših nalog tega sindikata tudi v letošnjem letu.
Premalo stikov z bazo
Po prvem letu delovanja RO Sindikata delavcev znanosti in vispkega šolstva Slovenije so njegovi člani kritično ocenih delo. Kot največjo oviro pri svojem delu so občutih preveč šibko povezanost z občinskimi odbori sindikata in samoupravnimi interesnimi skupnostmi.
V	razpravi o načrtu dela letos so poudarili nekatere naloge. Posebno pozornost bodo posvetili nalogam, ki izhajajo iz zakona o visokem šolstvu, predvsem učinkovitosti študija in študiju ob delu. Kot pomembno nalogo so si zadali tudi povezovanje znanstveno-raziskovalne in visokošolske dejavnosti z drugimi področji združenega dela. RO bo sodeloval pri ustanavljanju posebnih izobraževalnih skupnosti, torej pri vzpostavljanju institucionalnih okvirov za usmerjeno izobraževanje.
Ena stalnih nalog RO sindikata delavcev znanosti in visokega šolstva je tudi usmerjanje aktivnosti osnovnih organizacij sindikata na področje družbene samozaščite, saj je prav področje raziskovalne znanosti možno izkoriščati tudi proti družbi.
Uveljaviti menjavo dela
V	svojem letošnjem delovnem programu si je RO Sindikata delavcev zdravstva in socialnega varstva Slovenije zastavil več odgovornih nalog. Med njimi so v ospredju zlasti tiste s področja samoupravljanja v zdravstvu in v socialnem varstvu. Tako namerava RO že do marca pripraviti oceno dosedanjega razvoja samoupravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela. Prav tako bo RO Skupaj s svojo komisijo za nadaljnji razvoj samoupravljanja in z občinskimi odbori pripravil oceno vsebine in obsega samoupravljanja v strokovnih službah socialnega zavarovanja in zaposlovanja ter analizo interne samoupravne zakonodaje temeljnih organizacij združenega dela v zdravstvu in socia^m varstvu.
Med stalne naloge RO sodijo dograjevanje samoupravnih sporazumov o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke na osnovi praktičnih izkušenj o delovanju sporazumov, spremljanje akcije za družbeno dogovarjanje o financiranju zdravstva in socialnega varstva v Sloveniji, še zlasti pa uresničevanje svobodne menjave dela v samoupravnih interesnih skupnostih na področju zdravstva in socialnega varstva.
Odbor
v vsaki občini
O delu v minulem letu in nalogah tekočega leta, o problemih in nalogah, ki se iz minulega leta nadaljujejo v letošnje, je tekla beseda tudi na letni seji RO Sindikata delavcev kulture Slovenije. Ker bomo v DE še pisali o problematiki, ki je bila na letni konferenci posebej poudarjena, poglejmo tokrat le, kako je organiziran ta sindikat, ki samostojno deluje šele od 8. kongresa ZSS dalje.
Ob nastanku je sindikat delavcev kulture štel 3100 članov. Ob lanskem polletju pa je združeval že 5.100 delavcev v 56 osnovnih organizacijah in imel že 17 svojih občinskih odborov. Pri organiziranosti in delu so ta sindikat spremljale težave,
ki so značilne za sindikat brez tradicije. Zato je bilo treba najprej zagotoviti njegovo uveljavitev med kulturnimi delavci, ki so poprej vsa svoja materialna in druga življenjska vprašanja razreševali v svojih strokovnih združenjih. Da bi se sindikat delavcev kulture v letošnjem letu še bolj organizacijsko utrdil in družbenopolitično uveljavil so na letni konferenci sklenili, naj odbore tega sindikata ustanovijo v vseh slovenskih občinah - tudi v tistih, kjer delujeta nemara le ena ali dve maloštevilni osnovni organizaciji delavcev kulture. V teh primerih bi lahko funkcijo občinskega odbora prevzele kar te osnovne organizacije.
IZ REPUBLIŠKIH ODBOROV
SINDIKAT DELAVCEV VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA: skupaj s centrom za družbeno izobraževanje pri RS ZSS in RK ZSMS je republiški odbor minuli petek in soboto organiziral dvodnevni seminar v Dolenjskih toplicah za vse delegate v odboru. Med štirimi aktualnimi temami so se seznanili tudi s predlagano reformo sistema vzgoje in izobraževanja in s projektom usmerjanja izobraževanja pri nas.
SINDIKAT DELAVCEV KMETIJSTVA, ŽIVILSKE IN TOBAČNE INDUSTRIJE: komisija za samoupravno sporazumevanje o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke je potrdila predlog samoupravnega sporazuma o urejanju tovrstnih vprašanj v delovnih organizacijah, ki se ukvarjajo z lovom in ribolovom, sporazume drugih dejavnosti pa uskladila s sindikalno listo za leto 1976.
SINDIKAT DELAVCEV TEKSTILNE IN USNJARSKE INDUSTRIJE SLOVENIJE: v polnem teku so priprave za plenarno sejo, na kateri bodo v glavni točki dnevnega reda obravnavali delovanje delavske kontrole v tekstilni in usnjarski industriji.
*
SINDIKAT DELAVCEV UPRAVE, PRAVOSODJA IN DRUŽBENOPOLITIČNI H DEJAVNOSTI SLOVENIJE: delegati v republiškem odboru so na dvodnevnem seminarju v Dolenjskih Toplicah obravnavali družbeno vlogo sindikatov danes, upravo v luči nove ustave ter .družbenoekonomski položaj in samoupravljanje delavcev upravnih i n pravosodnih organov, naloge sindikatov na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in naloge na področju komuniciranja in obveščanja v sindikatih.
SINDIKAT OBRTNIH DELAVCEV SLOVENIJE: na dvodnevnem seminarju za družbenopolitično izobraževanje so se prejšnji petek v Dolenjskih Toplicah zbrali delegati republiškega odbora in predsedniki občinskih odborov tega sindikata.
SINDIKAT DELAVCEV PROMETA IN ZVEZ SLOVENIJE:	predsedstvo sindikalne
konference za cestno gospodarstvo je med drugim obravnavalo uskladitev samoupravnega sporazuma dejavnosti s sindikalno listo za leto 1976 ter se seznanilo s potekom priprav za izdajo predloga zakona o ustanovitvi SIS za ceste.
/	:-----------------------------—v
KAJ SMO STORILI...
IMA PRAVI NASLOV
Nekdo je nekje pred nedavnim zapisal, da ,,kadar dejstva govorijo, se pravica sama izkaže". Bilo bi res prelepo, če bi taka soodvisnost nastajala kar sama po sebi. A žal brez akcije ljudi še tako zgovorna dejstva ne porajajo sprememb na bolje. Potrebo po spremembi moramo ljudje vztrajno utemeljevati s prepričljivimi dejstvi, in te utemeljitve naslavljati tudi na pravi naslov.
V teh dneh, ko potekajo letne seje republiških odborov sindikata in ko delegati opredeljujejo svoje naloge za tekoče leto, se v razpravah ustavljajo tudi ob nekaterih dejstvih, do katerih pa se bomo morali opredeliti še zlasti zdaj, ko načrtujemo srednjeročne razvojne programe.
Pretežen del razprave delegatov na letni seji republiškega odbora sindikata delavcev kulture je znova osvetljeval sicer znana dejstva o nezavidljivem položaju kulture. Ta razprava je le dopolnjevala oceno, ki seje v minulih mesecih izoblikovala na devetih regionalnih posvetih z delegati osnovnih organizacij, ko so ocenjevali doseženo raven samoupravnih odnosov na področju kulture in uresničevanje socialistične samoupravne zasnove kulture. O tem so v svojem letnem poročilu tudi zapisali: ,,Položaj, ki se trenutno kaže, ni posebej obetaven. Največ besedi je bilo posvečenih materialnim, prostorskim in kadrovskim možnostim za razvoj kulture. Interes delavcev in drugih delovnih ljudi za kulturo narašča. To so neizpodbitna dejstva, toda materialna vlaganja v kulturo niso sorazmerna naraščanju interesa in širjenju dejavnosti. Ocenili bi lahko, da dosegamo skorajda zavidljive uspehe glede na sedanja materialna vlaganja v kulturo . . .“
Prav zaradi take ocene bodo morale sindikalne organizacije delavcev kulture zelo argumentirano in vztrajno utemeljevati, zakaj je v osnutku srednjeročnega načrta že predlagana prerazdelitev narodnega dohodka v korist kulture od 0,3 % na 0,5 % nujna. Na letni seji smo slišali mnogo prepričljivih dejstev. V kulturni prostor vsa povojna leta nismo vlagali skoraj ničesar. Na delu so zato marsikje le inšpektorji, ki postavljajo roke, do kdaj bo še katera od kulturnih ustanov lahko delala „pod staro streho"... Kulturne skupnosti terjajo od kulturnih ustanov povečan obseg dela, njihovo nadaljnje približevanje novi publiki, vendarle jim za ta povečan obseg dela ne morejo priznati večjega dohodka ... Zato so kulturni delavci „plačani po delovnem mestu", ne pa nagrajevani za manj ali več, za slabše ali bolje opravljeno delo. .. Osebni dohodki delavcev v kulturi so tudi sicer ena najbolj bolečih tem pogovorov. Skupnost slovenskih gledališč ugotavlja, daje igralec-začetnik z akademijo za 1.000 do 1.300 dinarjev slabše nagrajevan kot začetnik-profesor na srednji šoli. Igralec-začetnik ima največ 2.500 din mesečnega OD. Vrednostna merila iz sporazumov o delitvi OD gledališča uresničujejo komaj 70%, podobno muzeji, na ravni sporazuma je le spomeniško varstvo, sporazum presegata za 2 točki le RTV in film. Med panogami kulturnih dejavnosti znašajo tako razlike v osebnih dohodkih tudi do 40 %... V Slovenski filharmoniji in ljubljanski Operi si morajo glasbeniki v celoti sami nabavljati draga glasbila, medtem ko že skoraj ni več tovarniške godbe, ki ji glasbila ne bi nabavila delovna organizacija ...
To so drobne ilustracije stanja, ki pa ga še bolje ponazarjata dva celovitejša podatka. Po zaključnih računih kulturnih ustanov za leto 1974 smo lahko ugotovili, da so le-te obračale prav tolikšna sredstva, kot smo jih prek vseh kulturnih skupnosti zbrali za vso profesionalno in amatersko kulturo. To je 29 starih milijard, od katerih pa je 63 % uporabljenizh za osebne dohodke, 37 % za materialne izdatke. To nam pove, da so materialni stroški hitreje naraščali kot smo pričakovali, osebni dohodki pa za to nujno zaostajajo. In še drug podatek: v šestih mesecih 1975 leta so kulturne ustanove ustvarile same že nekaj več kot 50 % dohodka, to pa je zdaleč več kot katerakoli družbena dejavnost. Sklep je možen en sam: z vsemi temi dejstvi moramo seznaniti delavce. Ali, kot je dejal eden od delegatov, — ,,s pritiskanjem na kljuke vrat vodilnih funkcionarjev v občini razmer ne bomo spreminjali...“	SONJA GAŠPERŠIČ,
DRUŽBENA PREHRANA IN SINDIKALNA LISTA
V AKCIJO ZA TOPLI OBROK!
Na zadnji seji odbora za samoupravno sporazumevanje o dohodku in delitvi osebnih dohodkov pri RS ZSS se je že začela razprava o merilih in pogojih za dajanje soglasij za izdajo vrednostnih bonov za prehrano. Ta razprava še ni končana, zato lahko tokrat zapišemo le, da bodo soglasja pomenila le izjemno rešitev z omejeno veljavnostjo. To pomeni, da bodo morali povsod, kjer bi začasno še bili upravičeni do vrednostnih bonov za prehrano, pripraviti programe, kako bodo zaposlenim zagotovili topel obrok
med delovnim časom.
Hkrati z merili za dajanje soglasij bodo v odboru za samoupravno sporazumevanje pripravili tudi poseben vprašalnik, na katerega bo treba odgovoriti, da bi pristojni organ sindikatov v občini začel postopek za izdajo soglasja o dajanju vrednostni!1 bonov za prehrano. Glede na precejšnje število vlog, ki čakajo na rešitev, to pomeni, da jih bo treba ustrezno dopolniti) če same po sebi niso toliko ja®-ne, da bi ustrezale vsem pog0' jem, kot jih v teh dneh dokončno oblikujejo v odboru. M. G.
azprave o sindikalni listi smo prenesli iz sindikatov v samo-™ ■ upravne organe. Torej tja, kjer naj bi uzakonili in uresničili prizadevanja sindikatov za izboljšanje de-l°vnih in življenjskih razmer zaposle-nih. Ponekod je sindikalna lista obležala v predalu, ker o ,/ijej nima smisla govoriti zavoljo dejstva, da smo v stabilizaciji, ker je gospodarstvo v teža-Vah in ker ni sredstev niti za normalno ^produkcijo “.
Da bi zvedeli kaj več o tem, smo Poskušali o tem spregovoriti z nekate-rimi vodji TOZD, predsedniki osnov-nih sindikalnih organizacij in predsedniki delavskih svetov TOZD.
EMO CELJE
SLAVKO ADAMIČ, predsednik osnovne organizacije sindikata v EMO celje, TOZD Kotli: „0 sindikalni listi fmo razpravljali na konferenci sindikalne organizacije, kjer smo sprej'eli sklep, da prenesemo razprave v temeljne organizacije. To smo tudi storili. Obrali smo mnenja in pripombe ter jih Posredovali občinskemu sindikalnemu Svetu. Bilo je mnogo razprav o najnižjih in najvišjih osebnih dohodkih, o regresih. Menili smo, da morajo biti ti enotni, ne pa da negospodarstvo izplačuje maksimalne, gospodarstvo, ki v bistvu ta sredstva ustvarja, pa ima komaj možnosti za izplačilo mini-ntalnih postavk.
Sama sindikalna lista še ne pomeni napredka, če je ne bomo uspeli uskladiti in vnesti v samoupravno zakonodajo. V našem kolektivu nam je to delno že uspelo s prejšnjo listo, tako da zdaj v resnici samo dopolnjujemo že uveljavljena določila. Razpravo o sindikalni listi smo prenesli med samo-uPravne organe, ti pa zdaj delajo na fent, da bi jo čimprej uzakonili. Škoda ]e le, da so gospodarski programi za
letos že sprejeti"
Vinko TURNŠEK, predsednik de-Dvskega sveta EMO Celje, TOZD rCotli: „Po pravici vam povem, da sindikalne liste 76 še nisem prebral. Preprosto ni časa, ker je ogromno drugega dela. Poleg tega pa je pre-°bsežna. Kdaj bo zaživela? Ne vem...
~ Kako pa jo mislite uresničiti?
„Ne vem.“
IVAN GOSTENČNIK, direktor TOZD Kotli, EMO Celje: ,.Kolikor Seni obveščen, smo pri nas sinčlikalno listo že obravnavali. Bistvenih pri-P°nib baje ni bilo. Kdaj jo bomo f^o uresničili? Rečeno je bilo, da 3° mora sindikat uskladiti z našimi Sanioupravftimi akti. Drugega s tem v 2vezi ne vem.“
TOZD „IVERKE“
- BREST CERKNICA
, JOŽE MRAK, predsednik osnovne sindikalne organizacije TOZD Iverke, “rest Cerknica: „Pri nas imamo zdaj Velike težave, ker gradimo novo tovarno. Praktično smo pred selitvijo. Na skupščini smo sindikalno listo obravnavali. S selitvijo smo reorganizirali
Jože Čebela je eden tistih, ki ne podajo počitka.
Od jutra do poznega večera dela. Dopoldne v tovarni, popoldne na sestankih v številnih sindikalnih in drugih organih.
Sele v soboto in nedeljo si oddahne. V družinskem krogu, z osemletnim sinkom in trinajstletno hčerko.
Jože Čebela s svojim zbranim pripovedovanjem da vedeti, da je poln energije. Pri delu je natančen, drži se dogovorov.
Nikoli ni mislil, da se bo ukvarjal z družbenopolitičnim delom. A zdaj, po osemnajstih letih, odkar se je zaposlil v Iskri, je že tako daleč ..zabredel", da
od tega dela verjetno nikoli več ne 0 ločil. „Moram malo izpreči, je že Preveč ...“ je pojamral. „Čez mesec dh dva bomo imeli v Iskri sindikalno konferenco in takrat mislim, da bom °dložil dolžnost predsednika koordi-uacijske konference sindikata v Zdru-žeuem podjetju Iskra ...“
ves kolektiv, zato moramo na novo organizirati tudi samoupravne organe in sindikat. Morali bomo torej sindikalno listo še enkrat obravnavati. Kolektiv se je z gradnjo nove tovarne gmotno izčrpal, zato bomo morali malo potrpeti. Ne bomo pa odstopili od zahteve, da določila sindikalne liste vnesemo v naše samoupravne akte. To je pogoj, da ne bi ostala samo na papirju. Ničeva."
JOŽE SNOJ, predsednik delavskega sveta TOZD Iverke, Brest Cerknica:
sproti vnašati predlagane dobrine za naše delavce. Zato nam je zdaj laže. O spremembah v letošnji listi je tekla razprava najprej v sindikatu, zdaj pa med samoupravnimi organi."
ZASAVSKI PREMOGOVNIKI
ERNEST KRŽIŠNIK, predsednik sindikalne konference, Zasavski premogovniki: „0 sindikalni listi so tekle razprave po osnovnih organizacijah. Bilo je nekaj pripomb, vendar ne takšnih, ki bi bistveno spreminjale vsebino
nila in spremembo viširie izplačil. Tako pravzaprav nimamo posebno težkega dela.
ŽELEZARNA JESENICE FRANC KOBENTAR, predsednik sindikalne konference. Železarna Jesenice: „V teh dneh na sindikalnih konferencah razpravljamo o določilih liste. Nato bomo sindikalno listo, vsaj tisto, kar je novega in česar že nismo upoštevali prej, vnesli v naše samoupravne akte. Seveda, če bomo tudi
PO SLEDEH URESNIČEVANJA SINDIKALNE LISTE 1976
V TEM TRENUTKU ŠE VEDNO SAMO POBOŽNA ŽELJA
..Delavski svet sindikalne liste še ni obravnaval. Gradimo in montiramo, reorganiziramo se, vse je na kupu. O sindikalni listi ne vem nobenih podrobnosti. Žal mi je."
. JOŽE GORNIK, direktor TOZD Iverke, Brest Cerknica: „Kdaj pa je bila sindikalna lista sprejeta? Včeraj sem bral v časopisu, da je še v javni razpravi. Sindikalna lista je sama po sebi dobra, vprašanje pa je, kako jo bomo uresničili. V sedanjih razmerah, ki pritiskajo k tlem lesno industrijo, je vprašanje, kje za uresničitev liste dobiti denar. Zaloge se kopičijo, produktivnosti se ne da v nedogled zviševati, dajatve se vsepovsod povečujejo. Želje so eno, možnosti pa drugo. Tako je s tem."
ŽELEZARNA ŠTORE
FRIDO GRADIŠNIK, predsednik sindikalne konference/Železarna Štore: „Imamo samoupravni sporazum o črni in barvni metalurgiji, v katerega smo lani uspeli vključiti določila sindikalne liste. Glede razlik smo se dogovorili, da jih bomo vnesli v našo samoupravno zakonodajo. Pri nas sta ostali nerazčiščeni dve vprašanji. Že lani smo namreč uredili nadomestila za boleznine na osnovi poprečja osebnih dohodkov zadnjih treh mesecev. To pa ni v skladu z letošnjo listo. Kaj zdaj narediti? Torej bi morali korak« nazaj. Mi ostanemo pri svojem!
Drugo vprašanje je dodatek za fluk-tuacijo. V sindikalni listi je rečeno, naj bi znašal ta dodatek največ 5 %. Mi imamo ta dodatek zajet enkrat v odstotkih, drugič pa v fiksnem znesku. V tem primeru bo potrebno zagotoviti uskladitev s sindikalno listo. Sicer pa v našem kolektivu ne bo posebnih težav z uresničevanjem določil sindikalne liste, ker smo sindikati uspeli v samoupravno zakonodajo
liste. Največ pripomb je bilo v zvezi z izplačevanjem regresa za prehrano. Sklenili smo, da bomo ostali pri starem načinu. Naslednje vprašanje zadeva dodatek za nočno delo. Sindikati bomo vztrajali, da morajo naši samoupravni organi sprejeti in vnesti predloge iz sindikalne liste v naše samoupravne akte. To bomo uredili v mesecu dni. Potem z uveljavitvijo več ni problemov."
TOZD MELJE - MTT MARIBOR
Dipl. inž. CIRIL TRUČL, direktor TOZD Melje, MTT Maribor: „Pri nas smo se odločili, da bomo glede na pogoje in razmere upoštevali minimalne postavke iz sindikalne liste. To je začetek, ker smo v težkem gospodarskem položaju. V naše samoupravne akte smo že vnesli določbe iz prejšnje sindikalne liste. Naleteli pa smo na problem, ki ga-bomo rešili šele v prihodnjih letih. Imamo drugačen način izplačevanja tako imenovanega dodatka za minulo delo. Gre za razliko v letih. Naš sistem bomo prilagajali listi in ga v štirih letih z njo izravnali. Vsekakor pa bo zadeva jasnejša, ko bodo listo obravnavali samoupravni oiganL Dokončno se bomo o njej odločili na osnovi razprave in ocene rezultatov minulega leta. Takrat bodo znane tudi višine, ki bi najbolj ustrezale našim možnostim."
REK - VELENJE
MIHA PLEVNIK, sekretar družbenopolitičnih organizacij pri Rudarsko elektro-ene^etskem kombinatu v Velenju: „Zdaj že usklajujemo samoupravne akte z določili sindikalne liste. Pripombe na račun sindikalne liste je zbrala posebna komisija. Te zdaj analiziramo in jih poskušamo vnesti v našo samoupravno zakonodajo. V bistvu gre največkrat samo za dopol-
ekonomsko sposobni vsa določila iz liste uveljaviti v praksi. Zavedamo' se, da je lista v resnici želja, drugo vprašanje pa je, koliko je realnih ekonomskih možnosti za njeno uveljavitev."
TGO GORENJE - VELENJE
VALTER CIMPERC, predsednik sindikalne konference TGO Gorenje, Velenje: „Sama lista še ne pomeni ničesar, če je ne bomo tudi uzakonili v interni zakonodaji. Najbolj bo to prišlo do veljave potem, ko bomo dobili območni družbeni dogovor, ki bo urejal tudi del teh vprašanj. V naših osnovnih organizacijah je bilo nekaj pripomb in predlogov, ki smo jih posredovali pristojnim organom. Zdaj pa je glavna naloga, da uskladimo svojo zakonodajo.
To je nekaj najbolj bistvenih mnenj. In če analiziramo razgovore, ugotovimo, da so sindikalne organizacije sicer dobro organizirale javno razpravo o predlogu sindikalne liste 76, da pa je še velika neznanka, kako bodo samoupravni sporazumi po panogah in družbeni dogovori po območjih vključili ta določila v sporazume in dogovore in kako v interne akte o delitvi. Ponekod so namreč predlogi slovenskih sindikatov ostali pozabljeni na mizi predsednika delavskega sveta ali vodje TOZD. Drugod so o sindikalni listi razpravljali samo vodstveni organi in „ugotovili“, da v njihovem kolektivu še ni dejanskih možnosti za uveljavitev njenih določil. Zato nismo bili presenečeni nad primeri, ko posamezniki enostavno niso hoteli odgovarjati na naša vprašanja. Ker niso mogli! Vsekakor pa ostaja naloga sindikatov, k temu jih zavezuje sklep kongresa, da terjajo od samoupravnih in upravnih vodstev uresničitev določil sindikalne liste.
JANEZ SEVER
Politično delo kot konjiček
Pravi, da ga nagovarjajo, naj bi še ostal.
„Šest let je dovolj."
Jože Čebela mi je povedal, da je v Združenem podjetju Iskra zaposlenih več kot 28.000 delavcev — članov sindikata, ki delajo v 65 temeljnih organizacijah združenega dela in so včlanjeni v 123 osnovnih sindikalnih organizacij.
„Obvladati vse to je težko, če nisi profesionalec."
Jože Čebela pa je zaposlen kot višji strokovni sodelavec v Iskri — Elektro-mehanika Kranj, TOZD montažno servisna organizacija Ljubljana.
„Na tem delovnem mestu sem šele štiri, mesece. Prej sem delal v montažno servisni operativi, v glavnem na terenu po vsej Jugoslaviji. Vodil sem montažo in montiral zapletene elektronske telekomunikacijske naprave na pošti, železnici in še kje."
Žakaj je elektroniko zamenjal za družbenopolitično delo?
družbenopolitično delo je že moj konjiček, saj drugega tako nimam. Prelomnico pa je pomenilo zame 1963. leto, ko sem bil sprejet v zvezo komunistov. Od tedaj dalje sem v kolesju političnega dela."
Pred trinajstimi leti je Jože Čebela storil še en pomemben korak. Poročil se je in si ustvaril družino. Pred dvema letoma se je preselil v Ljubljano, kjer si je s privarčevanim denarjem kupil stanovanje. Prej je živel doma, v Litiji.
„Malo sem trmast. In s trmo ob pravem času in na pravem mestu sem že marsikaj dosegel, zlasti v stroki. Zdaj te izkušnje prenašam tudi na družbenopohtično delo."
„Vam uspeva ...? “
..Velikokrat sem razočaran. Kaj vse smo zapisali v resolucije, kongresne sklepe, a tega ne uresničujemo dovolj zavzeto!"
Jože Čebela je jezen na marsikaj, kar se dogaja v njegovi delovni organizaciji.
„Iskra bo letos slavila tridesetletnico. To je prav gotovo ena najbolj homogenih integriranih delovnih organizacij, toda kljub temu so znotraj Iskre, ki ima tovarne petindvajsetih slovenskih občinah, še vedno očitni lokalistični interesi."
Spomnil se je ene od Iskrinih temeljnih organizacij, ki je bila nenehno v težavah. Pomagale so ji druge. Zdaj gre tudi njej dobro, a noče nič slišati o solidarnosti.
Jezi ga tudi, da se jugoslovanski proizvajalci televizorjev ne morejo sporazumeti. Načrtujejo, da bodo leta 1980 proizvedh že 940.000 televizorjev — v Jugoslaviji pa jih bomo takrat prodali dobrih 200.000.
In potem sva se skupaj jezila.
Jože Čebela bo kljub temu, da morda ne bo več predsednik sindikata v Iskri, še imel možnost povedati svoje mnenje. Morda mu bo ostalo tudi kaj več časa za njegov pravi konjiček — radioamaterstvo. m. ŽIVKOVIČ
JOŽE MRAK: »O »Samoupravni listi« smo razpravljali, zdaj smo razdvojeni med selitvijo v nove prostore in reorganizacijo.. .«
SLAVKO ADAMIČ: »Mnogo pripomb je bilo na račun najvišjih in najnižjih osebnih dohodkov ter višino regresov...«
JOŽE SNOJ: »Mi še nismo obravnavali sindikalne liste. Gradimo in montiramo novo tovarno, vse je na kupu. Potem pride na vrstp ...«
JOŽE GORNIC: »Kdaj ste sprejeli sindikalno listo? Se včeraj sem bral, da je v razpravi. Vprašanje je, kako in kdaj jo uresničiti...«
DE
po sledeh dogovarjanja
RAZGOVOR Z MIRANOM GOSLARJEM, GENERALNIM DIREKTORJEM OZD MERCATOR
ZELENA LUC ZA NOVO POVEZOVANJE
Pred ustanovitvijo sestavljene delovne organizacije združenega dela KIT — Obeti za specializacijo proizvodnje in ustreznejšo ureditev dohodkovno—reprodukcijskih odnosov — Nova pota sporazumevanja med proizvodnjo in trgovino
- Pripravlja se združitev več ži-vilsko-predelovalnih in tudi kmetijskih organizacij z vašim podjetjem, zato nas zanima, za katere organizacije gre in kakšne so pobude in cilji tega integracijskega procesa?
„Že dlje tečejo razgovori med več kmetijskimi in živil-sko-predelovalnimi organizacijami o združevanju v sestavljeno organizacijo združenega dela KIT — kmetijstvo-industrija-trgovina. Gre predvsem za kme-'' tijske zadruge z območja Dolenjske, za Agrokombinat Krško, Žito Ljubljana in Ljubljanske mlekarne ter podjetja Dana Mirna, Eta Kamnik in Mercator Ljubljana.
Osnovna zamisel te integracije je, da bi dejavnosti, ki jih zdaj opravljajo omenjene organizacije, med seboj povezali in izVedli ustrezno specializacijo. Tdko naj bi še denimo med se-boj povezali in specializirali vsi mesarski obrati, ki delujejo zdaj v okviru Mercatoija ali Ljubljanskih mlekarn. Ti obrati naj bi se povezali v mesarsko delovno organizacijo, podobno pa naj bi se povezali in organizirali tudi obrati konditorske predelave, pa obrati za predelavo sadja in zelenjave ter vsi trgovski obrati oziroma TOZD.
V sestavljeni organizaciji združenega dela, v kateri bi se povezale omenjene in še morebitne druge organizacije po načelih odprtega in svobodnega združevanja, bi potemtakem nastala druga integracija s tem, da bi se horizontalno združile vse istovrstne dejavnosti oziroma stroke. Hkrati bi izvedli vertikalno povezavo po dohodkov-no-reprodukcijskih načelih od primarne proizvodnje pa tja do prodaje.44
— Reprodukcijske celote oziroma poslovne skupnosti, kot jih imenuje novi zakon o združenem delu, se, kot kaže praksa, kaj lahko izrodijo v neke vrste republiška podjetja, v same sebi zadosčujoče avtarkične tvorbe z monopolnimi težnjami. Ali ste v razgovorih o združeva-
nju doslej že kdaj naleteh na takšne ali podobne pomisleke in bojazni?
„V dosedanjih pripravah in razgovorih o združevanju smo se kajpak zavedali nevarnosti zapiranja. Na to nevarnost so nas opozorile tudi organizacije, ki se ne nameravajo združiti v KIT. Izrazile so namreč pomislek, da partnerji, ki se združujejo, ne bi bdi morebiti favorizirani glede na tiste, ki se ne združujejo.
Lahko pa zagotovim, da namen ustvarjanja te SOZD ni zapreti se vase, tem manj, ker so morebitne prednosti članov te sestavljene organizacije združenega dela omejene z nepopolnim asortimentom. Že zaradi potreb po dopolnjevanju izbire blaga bo sestavljena organizacija združenega dela KIT odprta za druge dobavitelje. Mimo tega bo vsaka TOZD, temeljna organizacija v KIT, lahko svobodno vzpostavljala odnose z drugimi artnerji. Prav tako ne bodo ni-omur vnaprej zagotovljene prednosti samo zato, ker je v tej združbi.44
- Pa vendar so prednosti in spremembe, zaradi katerih so posamezni partnerji pripravljeni združiti se v KIT. Ce ta združba ne bi obetala novih kvahtet, sčasoma tudi ne bi opravičila svojega obstoja...
»Prednosti so seveda očitne. Poleg koristnega povezovanja po horizontalni in vertikalni smeri, ki obeta specializacijo proizvodnje in ustreznejšo ureditev dohodkovno-reprodukcij-skih odnosov, seveda ne kaže spregledati tudi prednosti zdru-ževanja sredstev in krepitve potencialov za nove naložbe. Te prednosti so tem večje, če upoštevamo, da so domala vse dejavnosti od primarne proizvodnje pa do trgovine v naši stroki nizko akumulativne. Zato ni treba posebej dokazovati, da vsak zase v tem pogledu ne zmoremo in ne pomenimo nič, vsi skupaj pa lahko veliko.44
-	Kako daleč ste prišli s pripravami na združevanje v KIT in s katerimi bistvenimi težavami imate pri tem opraviti?
— Težko je reči, v kateri fazi so priprave in kakšne so možnosti nastanka te integracijske tvorbe. Tudi še nismo razrešili vseh vprašanj v zvezi ž organiziranjem sestavljene organizacije združenega dela KIT. Potrebne bodo dodatne razprave in nadaljnja razčiščavanja med part-neiji, ki se združujejo, zlasti kar zadeva temeljitejšo obdelavo dohodkovnih odnosov.
To pomeni, da nas čakajo še intenzivne razprave, od katerih je odvisna usoda te integracije.44
-	Dohodkovni odnosi znotraj takšnega integriranega sistema, kot bi bil KIT, se gotovo prvenstvenega pomena, kot so pomembne tudi povezave z »zunanjimi*4 partnerji zavoljo zagotavljanja odprtosti sistema in ne nazadnje zavoljo ciljev širšega družbenega načrtovanja. Kakšen pomen pripisujete tem odnosom in povezavam?
„S stališča Mercatorja in njegovega položaja kot trgovske organizacije je nedvomno zelo aktualno vprašanje dohodkovnih odnosov in povezav ne le s potencialnimi partnerji v KIT, čeprav so le-ti naši najpomembnejši dobavitelji, marveč je to vprašanje aktualno tudi glede naših zunanjih partnerjev. Z njimi imamo zelo intenzivne' odnose, tudi dohodkovne, ki jih bo treba ustrezneje urediti z vsemi tistimi dobavitelji s področja proizvodnje, ki trajno sodelujejo z Mercatorjem, pa se niso in se tudi ne bodo z nami fizično združevali.
Za nas je ureditev dohodkovnih odnosov z vsemi partnerji ne glede na obliko organizacije vsekakor prvenstveno vprašanje. Moram reči, da smo v zvezi s tem že precej napredovali. Zaprosili smo 21 največjih in najpomembnejših naših dobaviteljev, upoštevaje strukturo blagovnega prometa in njihovo teritorialno razporeditev v vsej
KOLEDAR
NALOG
V tem tednu bo, z nekaj izjemami, praktično zaključeno ocenjevanje delovanja sindikatov na vseh ravneh organiziranosti v minulem letu in opredeljevanje delovnih nalog za letos.
Po dogovoru z izvršnim komitejem predsedstva CK ZKS se bodo v tem tednu nadaljevali sestanki vseh članov ZK, ki delajo v republiških odborih sindikatov. Na teh sestankih ocenjujejo temeljne probleme uresničevanja ustavne opredelitve samoupravljanja, gospodarskega položaja dejavnosti in izpolnjevanja sprejetih nalog ekonomske politike za leto 1976, problematike nadaljnjega razvoja dejavnosti, delegatskega sistema in še drugih problemov, s katerimi se srečujejo komunisti, ki delajo v sindikatih.
PONEDELJEK 26. JANUARJA
-	letna seja RS ZSS,
-	seja predsedstva RS ZSS, ki bo obravnavalo družbeni dogovor o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev ter spregovorilo o nekaterih problemih pri predlaganju in izboru kandidatov za zlati znak sindikatov za leto 1976,
-	sestanek komunistov v RO sindikata delavcev v kmetijstvu, živilski in tobačni industriji,
-	sestanek komunistov v RO sindikata delavcev tekstilne in usnarjske indu-strije
TOREK, 27. JANUARJA
-	sestanek komunistov v RO sindikata delavcev grafične in papirne industrije,
sestanek komunistov v RO sindikata delavcev uprave, pravosodja in družbenopolitičnih organizacij,
-	sestanek komunistov v RO sindikata delavcev znanosti in visokega šolstva
SREDA, 28. JANUARJA
-	letna seja RO sindikata delavcev bank, SDK in zavarovalstva,
-	sestanek komunistov v RO sindikata gradbenih delavcev,
-	sestanek komunistov v RO sindikata delavcev stanovanjske in komunalne dejavnosti,
-	sestanek komunistov v RO sindikata obrtnih delavcev
ČETRTEK, 29. JANUARJA
—	sestanek komunistov v RO sindikata delavcev kemične industrije,
—	sestanek komunistov v RO sindikata delavcev kulture,
-	sestanek komunistov v RO sindikata delavcev zdravstvenega in socialnega zavarovanja
PETEK, 30. JANUARJA
-	sestanek komunistov v RO sindikata delavcev kovinske industrije,
—	sestanek komunistov v RO sindikata delavcev bank, SDK in zavarovalstva,
-	sestanek komunistov RO sindikata delavcev trgovine
Jugoslaviji, ki so v obsegu našega poslovanja udeleženi z dobro tretjino, da oblikujejo iniciativni odbor za pripravo samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne poslovne skupnosti Mercator. Ta iniciativni odbor je že pripravil tekst samoupravnega sporazuma, v katerem so obdelana osnovna načela dohodkovnih odnosov. Predložih ga bomo v razpravo širšemu krogu naših dobaviteljev, ki izpolnjujejo ustrezne pogoje, in to bodisi, da je proizvodnja posameznega dobavitelja v katerikoli blagovni skupini pri Mercatorju udeležena z najmanj 10 %, bodisi da je Mercator v proizvodnji tega dobavitelja udeležen kot kupec z najmanj 2 %. Obe merili pa sta odvisni še od dodatnega korektiva, da mora namreč medsebojni promet znašati najmanj 2 milijona din letno.
Po tem kriteriju bo kakih 100 proizvodnih organizacij prišlo v poštev za vstop v omenjeno poslovno skupnost.44.
- Ali ste vsaj približno že določili osnove dohodkovnih odnosov in na katere težave ste pri tem naleteli?
„Naj začnem s težavami, ki jih ponazarja že podatek, da se v naši mreži pojavlja več kot 13.000 različnih artiklov. Kar pa zadeva osnove dohodkovnih odnosov, smo jasno uveljavili načelo, da se skupni dohodek, ustvarjen v proizvodnji in prodaji ustreznega blaga, deli po vloženem delu in sredstvih, slednja pa so istovetna z družbenim proizvodom, torej dohodek, vključno z amortizacijo.
- Če ob koncu povzamemo vsebino vašega pripovedovanja, gre pravzaprav za tri vrste odnosov v bodočem poslovanju Mercatorja, med katerimi zlasti dve pomenita bistveno kvalitetno spremembo kot rezultat uveljavljanja dohodkovnih odnosov skladno z ustavo, ki ga pri Mercatorju uresničujete z opisanimi integracijskimi procesi. ..
»Pravilno ste ugotovili, da bomo imeli tri vrste odnosov v bodočem poslovanju Mercatorja. Prva in najnižja oblika so čisti nakupno-prodajni odnosi, preprost dogovor o blagu, ceni in dobavi. Druga oblika so dohodkovni odnosi na osnovi trajnega sodelovanja v okviru poslovne skupnosti, tretja oblika pa odnosi v okviru fizične integracije, kjer obstajajo dohodkovni odnosi iz druge oblike in še dodatne kvalitete skupnega poslovanja ter druge tesnejše oblike povezave, kot je denimo solidarnost, dodatno združevanje sredstev, kot so skupne strokovne službe in podobno.
Toda tudi od samoupravne poslovne skupnosti pričakujemo več pomembnih in kvalitetnih sprememb, kot so na primer skupno načrtovanje in skupna vlaganja. Zlasti slednja so za nas pomembna in odločilna, ker je trgovina trenutno dohodkovno na slabšem kot proizvodnja.
Prav zato sodim, da je dolgoročno utejanje teh vprašanj s sporazumevanjem ter tesnejšim povezovanjem med proizvodnjo in trgovino bistvenega pomena.
NANDE ŽUŽEK
24. januar 1976
stran
Sindikati in planiranje
Stališča in sklepi predsedstva RS ZSS,
sprejeti na seji 14. januarja 1976
V naše delo pri uveljavljanju družbenega planiranja bomo s sprejetimi sklepi skušah vnesti konkretnost in ustvarjalnost ter tako pospešeno uresničevati že doslej sprejete sklepe in stahšča. Nedvomno mora biti naša naloga uveljavljanja družbenega planiranja, da bo tudi to področje postalo instrument delavcev pri uresničevanju njihovih pravic in dolžnosti, kar pomeni, da moramo omogočiti, da se bodo delavci sami odločali o svojem razvoju.
Sedanja praksa je pogosto dajala delavcem več formalnih kot resničnih možnosti za soodločanje oz. planiranje njihovega in s tem tudi družbenega razvoja. To se je dogajalo tudi zaradi tega, ker se je sindikat kot najbolj množična organizacija delavcev preveč angažiral le tako, da je bil odgovoren za samoupravne postopke, manj pa se je spuščal v vsebino dokumentov, la so se obravnavali v delovnem kolektivu ali v organih samoupravljanja. Že sam samoupravni postopek spodbuja oblikovanje samoupravne vsebine, toda to pogosto ni dovolj. Sindikati imamo svoja stališča in sklepe glede celotnega družbenoekonomskega razvoja, ki jih moramo uresničevati tudi neposredno. Te bomo v uveljavljanju družbenega planiranja uresničevali tako, da bodo sindikalne organizacije in njihovi organi na vseh ravneh naše organiziranosti dolžni izoblikovati svoje mnenje in stališča na vsak dokument družbenega plana, ki bo namenjen za javno razpravo ali organom samoupravljanja. Izhodišča za dajanje naših mnenj so predvsem sklepi 8. kongresa ZSS in vsi drugi sklepi, ki se tudi uresničujejo z uveljavljanjem družbenega planiranja. Sindikati si tako ne jemljemo nikakršnih pravic, ki se morajo uresničevati v samoupravni organizaciji, temveč tako delujemo kot najširša organizacija delavcev in ustvarjamo pogoje za hitrejši samoupravni razvoj. Tako se tudi vključujemo v vse faze priprav, sprejemanja in uresničevanja družbenega plana. Naša stališča in mnenja bodo le dodatna informacija delavcem, ki se bodo odločali popolnoma samostojno in neodvisno v samoupravni organizaciji Tak način dela bo sindikate postavil v konkretno dogajanje in tudi neposredno preverjal našo aktivnost ter tudi uspešnost, obenem pa dajal realno podlago za vsebinsko dograjevanje naše organizacije in tudi usposabljanja našega članstva.
1. Vse. osnovne organizacije sindikatov bodo dajale svoja mnenja, pripombe in stahšča na vsak planski dokument, ki bo namenjen za javno razpravo ali za organe samoupravljanja. To velja za vse planske dokumente — tako tiste, ki jih bodo predložile strokovne službe delovne organizacije, kot tudi tiste, ki bodo prihajale od drugih organizacij. Osnovne organizacije sindikata bodo tudi pospeševale vsebinsko afirmacijo delegatskih razmerij, tako da bodo neposredno usklajevale delo delegatov in delegacij. Hkrati pa bodo zahtevale celovitost družbenega planiranja ter tudi ustrezno informiranost delavcev.
'2. Občinske organizacije zveze sindikatov bodo dajale svoja mnenja, pripombe in stahšča na vsak dokument družbenega plana, ki bo občinskega značaja, ter
\_________________________________
temu ustrezno delovale v občinskih štabih za družbeno planiranje.
3.	Republiški odbori bodo:
-	dajah mnenja, pripombe in stahšča na vse planske dokumente republiškega značaja.
-	organizairali posvetovanja za posamezne komplekse družbenega razvoja svoje dejavnosti,
-	v meddejavnostnih sindikalnih konferencah reprodukcijskih celot bodo dajali svoja mnenja, pripombe in stahšča na vse planske dokumente, za reprodukcijske celote, ki bodo namenjeni za javno razpravo ah za organe samoupravljanja.
-	takoj dali pobudo, da se izdelajo in sprejmejo samoupravni sporazumi o temeljih plana v SIS družbenih dejavnosti. Pred javno obravnavo bodo republiški odbori na sejah odbora izoblikovali svoja stališča do teh predlogov samoupravnih sporazumov.
Čimprej bodo republiški odbori družbenih dejavnosti izoblikovali svoje poglede na osnovne usmeritve družbenega razvoja, ki bodo izražali konkretizacijo naših splošnih stališč za njihovo področje. V teh izhodiščih je treba konkretno opredehti cilje, ki jih je potrebno uresničiti v naslednjem petletnem obdobju (uresničevanje konkretnih stabilizacijskih ciljev in odpravljanje slabosti v dosedanjem razvoju kot denimo: nepotrebno čakanje na zdravstvene storitve it d. J.
Te osnovne usmeritve bodo republiški odbori družbenih dejavnosti sprejeh na sejah odbora.
-	za SIS na področju gospodarstva čimprej izoblikovati na sejah odbora svoj pogled na družbeni razvoj za naslednjih pet let.
Republiški odbori bodo v pri- • pravljanju svojih predlogov za družbeni razvoj svojih dejavnosti sodelovali z vsemi dejavniki, ki lahko pripomorejo h kvahtetne- jj; mu delu, še posebej pa s samo- A upravnimi interesnimi skup- J nostmi.
4.	Komisije, ki so zadolžene f za delovanje na področju planiranja, učinkovitejšega nastopa na zunanjih tržiščih bodo prav tako dajale pripombe in vsak dokument, ki bo namenjen javni razpravi in organom samoupravljanja.
5.	Vse sindikalne organizacije in njihovi organi bodo dajali pobude za dosledno in kvalitetno uresničevanje vseh faz planiranja po sprejetem programu dela. Tam, kjer teh programov dela nimajo, bomo dali pobudo, da le-te pripravijo in sprejmejo.
6.	Center za družbeno izobraževanje bo v najkrajšem času pripravil program izobraževanja sindikalnih delavcev o planiranju, v katerem bo upošteval potrebna znanja o planiranju za posamezne ravni sindikalnega dela.
7.	Sindikati na vseh ravneh bomo s svojim delovanjem še dosledneje zagotavljali take postopke izdelave in sprejemanja planskih dokumentov, ki bodo dajali resnične možnosti delavcem, da bodo odločali o svojem in družbenem razvoju.
ANKETA DE: KAJ JE S KLUBI SAMOUPRAVLJAVCEV?
Večinski »da« za klube samoupravljavcev
Ustanavljanje klubov samoupravljavcev je pomembna politična akcija — Delavci pričakujejo od teh no-v'h interesnih skupnosti, da bodo zapolnile vrzel, ki se javlja ob vsej razvejanosti samoupravnihodnosov
V prejšnji številki DE smo začeli objavljati odgovore m našo anketo, ki nai bi nas seznanila s tem, kako poteka akcija ustanavljanja klubov samo-uPravljavcev. Danes z objavo odgovorov nadaljujemo, a znova moramo zapisati, da clbslej očitno kluba še niso ustanovili v nobeni občini. Pri-Prave pa so živahne, le v nekaterih občinah akcija precej zamuja.
Tržič
Priprave na ustanovitev kluba samoupravljavcev potekajo že dalj časa, ni pa ^ znano, kdaj bodo sklicali ustanovno skupščino, poroča predsednik central-nega odbora Boris Eržen. Vse osnovne 0rganizacije sindikata so prejele gradivo za ustanovitev kluba, toda mnenj delav-Cev niso zbrali, ker tudi še ni bilo orga-"rzirane Sr še javne razprave.
Po sedanjem predlogu naj bi bil sedež kluba v prostorih občinskega sindikal-nega sveta. Prizadevajo si, da bi program •Zobraževanja samoupravljavcev postal bsl programa izobraževalne skupnosti v ubčini. Toda ugotavljajo, da je mnogo “že oblikovati program izobraževanja samoupravljavcev kot pa zagotoviti pogrebna sredstva za njegovo izvajanje, unotno je zato mnenje, da bi financira-nie uredili z občinskim družbenim do-8°vorom.
Škofja loka
Sekretar občinskega sindikalnega sve-
Darko Leban poroča, da bodo skli-ustanovno skupščino kluba še v tem Utesecu. Osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi kluba so ta teden Puslali v obravnavo osnovnim organi-zacijam sindikata. Pred tem so se o ■iji pogovorili s predsedniki osnovnih organizacij na seminarju v Bohinju, ti pa s° Poudarili, naj bi klub služil res neposrednim samoupravljavcem, naj bi bil nJegov sedež pri občinskem sindikalnem s^tu. Zaradi razvejanosti industrije v Poljanski in Selški dolini pa v občini rnenijo, naj bi klub vendarle deloval v eni od tovarn.
Ker delavska univerza še ni pripravila Predloga programa za izobraževanje v ekrbu samoupravljavcev, seveda ta dejavnost še ni vključena v program izobraževalne skupnosti v občini. Tovariš Deban poroča, da bodo sredstva za izobraževanje zagotovljena, če bo pod-jPisan sporazum o ustanovitvi kluba.
JESENICE
V imenu občinskega sindikalnega sve-^ Jesenice poroča Sandi Kotnik. Piše, ; a so ustanovili iniciativni odbor, ki utora do 31. januarja pripraviti vse pogrebne akte za ustanovitev kluba samoupravljavcev. Zato bodo delavci v te-uraljnih organizacijah razpravljali o usta-Uovitvi kluba šele v prvi polovici fe-
bruarja. Delavska univerza bo v svoj program vključila tudi izobraževalni program kluba, še posebej izobraževanje članov delegacij in organov samoupravne delavske kontrole. Sredstva za izobraževanje bodo zbirali na osnovi sporazuma, članarine in posebnega prispevka.
SEŽANA
Predsednik iniciativnega odbora Tihomir Kovačič iz Sežane poroča, da so tik pred javno razpravo o ustanovitvi kluba samoupravljavcev. Na pobudo sindikalnih organizacij v delovnih organizacijah že volijo delegate za skupščino kluba. Iz dosedanje razprave s predsedniki osnovnih organizacij sindikata povzemajo, daje bila pobuda o ustanovitvi kluba dobro sprejeta. Veliko pripomb pa je na račun financiranja;.prevladuje mnenje, da financiranje dejavnosti kluba predvideva preveliko število virov, kar naj bi v osnutku sporazuma še popravili in tako poenostavili sistem financiranja.
Klub naj bi vsaj v začetku deloval na ravni občine, kar pa ne izključuje možnosti, da bi kasneje njegovo delovanje prenesli v delovne organizacije v večjih krajevnih skupnostih.
IDRIJA
Sekretar iniciativnega odbora Marini Jakob poroča, da je sporazum o ustanovitvi in delovanju kluba samoupravljavcev v javni razpravi že od 26. decembra lani in naj bi bil še do 20. januarja. Ustanovna skupščina naj bi bila 20. februarja letos.
Delavci, ki o ustanovitvi klubov razpravljajo na zborih, ustanovitev kluba podpirajo; v njem vidijo izredno pomoč pri razreševanju vsakdanjih problemov samoupravljanja. Krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije, interesne skupnosti, društva in družbene organizacije pa bodo o sporazumu razpravljale na ravni izvoljenih organov.
Klub bo imel svoj sedež, kjer se bo zbirala dokumentacija in kjer bodo sestanki njegovih organov. Dejavnost „okrogle mize“ in izobraževanje pa se bo razvijala v posameznih samoupravnih okoljih. Izobraževalni program bo izvajala delavska univerza, denarni prispevek za to pa bo dala članom kluba v razpravo in odločitev šele ustanovna skupščina.
KOPER
Tajnik iniciativnega odbora Miloš Svanjak piše, da so v tem mesecu vsebinske in organizacijske priprave za ustanovitev kluba v Kopru zelo pospešili Pripravljeni so že predlogi vseh potrebnih aktov. Toda javna razprava med delavci in občani še ni stekla, bila naj bi v prvi polovici februarja. Še ta mesec pa bodo o pomenu kluba in pripravah na njegovo ustanovitev razpravljali s predsedniki osnovnih organizacij sindikata, delavskih svetov, krajevnih skupnosti, interesnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Predlagajo, naj bi sredstva za izvajanje programov družbenopolitičnega izobraževanja in usposabljanja samo upravljavcev zagotavljale temeljne organizacije združenega dela in drugi zainteresirani uporabniki. Višino letnega prispevka naj bi vsako leto določila skupščina kluba. Letos je program izobraževanja ovrednoten s 500.000 din in program že izvajajo.
NOVA GORICA
Pripravljeno je sicer celotno gradivo za ustanovitev kluba samoupravljavcev, poroča predsednik iniciativnega odbora Erih Katnik in dodaja, da javne razprave med delavci še ni bilo, ker o gradivu tudi še ni razpravljalo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta niti ni še izoblikovano stališče SZDL in ZK v občini. Sedež kluba naj bi bil v prostorih delavske univerze. Programe izobraževanja samoupravljavcev je delavska univerza že pripravila, njihovo izvajanje pa naj bi financiral klub po pogodbi z delavsko univerzo, medtem ko bi drugo izobraževanje izvajal sindikat po temeljnih organizacijah.
VELENJE
Sekretar občinskega sindikalnega sveta Ivan Pukl poroča, da bo ustanovna skupščina kluba samoupravljavcev v začetku februarja. Razprava o ustanovitvi kluba je doslej že stekla v osnovnih sindikalnih organizacijah, o sporazumu za ustanovitev kluba pa so razpravljali na posvetu predsednikov
DOS in predsednikov delavskih svetov. Za potrebe kluba samoupravljavcev bo program izobraževanja opravljala delavska univerza.
VRHNIKA
Nekatere temeljne organizacije so že sprejele samoupravni sporazum o ustanovitvi kluba samoupravljavcev, druge naj bi ga do konca januarja. O pomenu kluba so v glavnem razpravljali v vseh okoljih, na občinskem sindikalnem sve-
tu, v občinski konferenci SZDL, v osnovnih osindikalhih organizacijah in sprejemajo predlog za ustanovitev kluba.
Na Vrhniki nimajo delavske univerze, nzato naj bi na ustanovni skupščini stekla beseda o skrbi za izobraževanje samoupravljavcev in o osnutku izobraževalnega programa za leto 1976. O potrebnem denarju za izvajanje teh programov izobraževanja pa se bodo pogovorili, ko bo sporazum o ustanovitvi kluba podpisala večina temeljnih organizacij in skupnosti Če bi vse temeljne organizacije podpisale sporazum, bi zbrali iz predvidenih prispevkov 70.000 din. To pa je seveda premalo, zato se bodo morali na podlagi sprejetega programa izobraževanja o sredstvih še posebej pogovarjati
LJUBLJANA - CENTER
Dokončno je izoblikovano gradivo za ustanovno skupščino kluba samoupravljavcev, poroča iz občine Ljubljana— Center Janko Velikonja. Pripravljen je tudi program dela klubov in program izobraževanja, ki ga je izdelala delavska univerza „Boris Kidrič." Tudi v tej občini so bili najprej opravljeni razgovori s predsedniki OO sindikata, predsedniki krajevnih skupnosti in predsedniki delavskih svetov delovnih organizacij, ki so nosilke volilnih enot in ki so dolžne, da sporazumno z vsemi delovnimi organizacijami, ki tvorijo volivno enoto, izberejo delegata za skupščino kluba samoupravljavcev.
Celotno gradivo so poslali sleherni osnovni organizaciji sindikata. Kje so že razpravljali o gradivu, nimajo pregleda. Iz posameznih razprav pa lahko marsikaj ugotavljajo: kjer so pravilno pojasnjevali vlogo in pomen kluba, ni bilo odporov proti ustanavljanju klubov; delavci opozarjajo, da je razprave v klubu potrebno čim bolj prilagoditi ravni samoupravljavcev; pričakujejo, da jih bo klub pravočasno opozarjal na najaktualnejše zadeve; v klubu naj bi si izmenjavali izkušnje, gradiva, si na različne načine med seboj pomagali; pomoč bi morali nuditi predvsem majhnim delovnim organizacijam, ki same nimajo ustreznega strokovnega kadra. Povedati pa je treba, da tudi, niso bila redko izrečena mnenja, da klubov za izobraževanje ne potrebujemo, da to že dela delavska univerza, da to pomeni le dodatni birokratski aparat in dodatno breme gospodarstva. Zal je bilo slišati takaia mnenja prav tam, kjer so jih najmanj pričakovali.
Skupščina kluba bo sklicana še ta mesec, če bodo vse delovne organizacije izvolile svoje delegate.
MNENJA IN STALIŠČA
JE HONORARNO DELO VEDNO UPRAVIČENO
Pred dobrimi petimi leti je služba družbenega knjigovodstva Jugoslavije objavila podatke, ki so zgovorno opozarjali, da so v času Zamrznitve osebnih dohodkov močno porasli drugi izdatki, ki bre-‘Ofinijo sklad osebnih dohodkov (dnevnice, kilometrine in podobno).
Tudi danes ta problem ni nič manjši in bi zato bilo koristno o .tein ponovno spregovoriti ter v interesu boljše produktivnosti in ;uspešnosti pri delu analizirati „tovrstno nagrajevanje11.
Takrat je Sindikat industrije in rudarstva Jugoslavije ob pripravi ^gradiva za svoj kongres analiziral in iskal model ustreznejšega nagra-:Jevanja glede na stalno rast življenjskih stroškov. Ob tem pa je haletel na že omenjene podatke, da skoraj 40 % vsega potrošnega Potenciala predstavljajo dohodki zaposlenih iz naslova nadurnega j111 honorarnega dela ter drugih virov. V iskanju rešitve, da se tudi inad temi sredstvi ustvari družbena kontrola, je omenjeni sindikat 'Predlagal, da se vsa pogodbena dela (honoraiji) izplačujejo iz-'jojbčno prek blagajne, kjer je delavec zaposlen. Ta predlog pa žal ni I h sprejet z razumevanjem zlasti ne v zveznem in v republiških j^Btrih, kjer je koncentracija tovrstnih izplačil največja. Deloma — 'Kolikor mi je znano — je v nekoliko drugačni obliki uveljavila to le ■ Hrvaška.
j, Katere slabosti spremljajo tovrstno obliko zaslužkarstva? Skušal lOom našteti najpomembnejše:
j, ~ koncentracija honorarnega dela v centrih, kjer ni pomanj-■Kanja strokovnih kadrov v TOZD in ustanovah;
;	— honoraiji postajajo pomemben del dohodka določenega šte-
strokovnih delavcev na strokovno zahtevnih in vodilnih delov-
: ^h mestih;
~ rezultati takih izdelkov po navadi niso vplivali na boljši eko-0Ihski uspeh in tudi ne na rast produktivnosti, kar velja enako za Odurno delo;
— večina tovrstnih izplačil gre v breme nalog, ki sodijo v nepro-^vodno področje in so sestavni del sistemiziranih nalog organizacijah enot ali posameznih delovnih mest;
s ~ strokovna odgovornost in kvaliteta dela takih delavcev peša in tem tudi uspešnost TOZD in drugih ustanov, kjer so ti delavci
—	ne nazadnje se ti delavci prekomerno izčrpavajo, postajajo rutinerji in povzročajo socialno diferenciacijo, ki ne sloni na ekonomskih rezultatih;
—	končno pa je treba opozoriti na nevarnost,,korupcije", ki se skozi tako obliko nagrajevanja nekaznovana zažira v samoupravo in pod njenim plaščem tudi samoupravno opravičuje.
V ponazoritev nekaj primerov:
Sodelavec beograjske televizije je pred petimi leti navedel približno tole:
Ko smo pred leti uvedli zvezni sklad za znanost, iz katerega so se financirale različne znanstvene raziskave in projekti, je samo v Beogradu narastlo število inštitutov za več kot sto, ki so predlagali teme kot program omenjenemu skladu.
O tem, k5cšna je bila usoda teh raziskav, ni povsem znano. Znano je, da so bila ta sredstva razdeljena — od tega leta dalje pa decentralizirana na republike in pokrajine.
Drug primer pa je:
Strokovni delavec inštituta, ustanove, TOZD in celo službe političnega organa dobi zadolžitev, da napravi določeno analizo, ekspertizo, program in podobno, ki ga je prej sam ali pa drugi predlagal, in ko je stvar sprejeta, se realizacija dogovori v skupinski izvedbi. Tu pa se začne tisto: ,,Danes jaz tebi, jutri ti meni".
Pri tem je pogost primer, da avtorji z majhnimi spremembami tako gradivo za enak denar prodajajo tudi drugim interesentom in inštitucijam.
Posebno poglavje pa so različne nagrade, podkupnine in podobno, ki se izplačujejo pod nazivom ,,pogodba o delu“ in tako dobijo pravno nespornost ter s tem družbeno upravičenost. Podobnih primerov variant in variantic bi našli na stotine, saj je treba le pobrskati po podatkih službe družbenega knjigovodstva in si take primere ogledati tam, kjer so nastali.
Nastaja torej vprašanje, zakaj v taka pomembna sredstva ne želimo imeti vpogleda, kajti tovrstne dogovore in pogodbe sklepajo po navadi vodilni delavci in poslovodni organi in se izdatki skrivajo pod vsoto „drugi izdatki za osebne dohodke11 ali kaj podobnega.
Kakšno prednost bi imelo izplačevanje pogodbenega dela preko matične blagajne, kjer je prejemnik zaposlen?
Naj opozorim na nekatere:
—	predvsem bi delovna skupnost, v kateri delavec dela, vedela, za koga vse in kakšno delo opravljajo njihovi strokovni delavci in drugi člani kolektiva;
—	omogoči se pregled nad izvajanjem osnovnih nalog in nad odgovornostjo prizadetih delavcev v delovni skupnosti, kjer redno delajo;
—	omogočili bi večje povezovanje TOZD in drugih ustanov s strokovno pomočjo v kadrih;
—	legaliziranje dejavnosti „pogodbenih del11 bi terjalo večjo odgovornost za kvaliteto izdelkov kot tudi večjo odgovornost pri izbiri tem oziroma analiziranje problemov ter kadrov, ki jim bodo te naloge zaupane;
—	pregled nad osebnimi dohodki v TOZD, kadar gre za uveljavljanje pravic do štipendije iz združenih sredstev in otroških dodatkov ter podobnih beneficij;
—	s tem bi slednjič odpravili enega od „legalnih virov11 korupcije.
Prepričan sem, da drugačno administrativno omejevanje honorarnega dela ne bo učinkovito, saj delovni kolektiv ve, kakšna sredstva njihovi posamezni člani zaslužijo zunaj njihove delovne skup nosti in kaj s svojim delom dajejo kolektivu. Ne gre pa zanemariti potrebe po strokovni pomoči za določene naloge in strokovna področja med TOZD in ustanovami, vendar naj bo to sodelovanje predmet poslovne politike in dolgoročnega povezovanja, ki lahko pripelje tudi do horizontalne in vertikalne združitve ali drugačne oblike poslovnega sodelovanja.
Tako koncipiranje sodelovanja in kontrole rezultatov bi zagotovo povzročilo porast ekonomičnosti in produktivnosti dela in s tem zagotovilo družbeno upravičenost takih izplačil.
O tem bi zlasti morala razmisliti republiška komisija za usklajevanje samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, sekretariat za finance IS SR Slovenije in morda še kdo.
Pričakujem, da bo ta predlog koga vznemiril ali spodbudil k nadaljnji javni obravnavi.
Če predlog ni umesten, naj ga tisti, ki tako sodi, skuša kritično osvetliti in utemeljiti.	BOŽO LUKMAN
Ne čakanje, ampak akcija
Sklepi 5. seje CK ZK Slovenije so konkretni, jasni in zavezujoči. Iz njih je mogoče podrobno razbrati, kakšne so naloge komunistov v osnovnih organizacijah, občinah, ustanovah, krajevnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, v delovanju delegatskega sistema in na drugih ravneh. Zato ni kaj čakati ali pričakovati novih ali dodatnih navodil. Treba jih je začeti uresničevati.
To je osnovna misel zadnje seje iK predsedstva CK. ZK Slovenije, na kateri so razpravljali o uresničevanju sklepov 5. seje CK ZKS.’ Pri tem gre zlasti za to, da se komunisti in organizacije poglobijo v
Komunist “
DE
svojo problematiko ter povečajo učinkovitost političnega in samoupravnega delovanja. Komunisti se morajo organizirati in delovati tako, da bodo v temeljnih organizacijah, KS in občinah s svojim delom kar največ prispevali k uresničevanju sklepov obeh kongresov in načel nove.ustave.
Vrednost 5. seje CK ZK Slovenije — je poudaril sekretar IK Franc Šetinc — je treba videti v dialektični enotnosti vsebine in organiziranega delovanja komunistov ter v krepitvi družbene vloge zveze komunistov. Idejnopolitična snovanja, prizadevanja in napore ZK moramo spreminjati v množično akcijo delovnih ljudi pri uresničevanju zastavljenih ciljev graditve socialističnih samo-
upravnih odnosov. Pri tem gre tako za vsebino kot organizacijska, kadrovska in druga vprašanja.
Praktično to, med drugim, pomeni, da morajo biti v družbenopolitično in samoupravno življenje na terenu (v kraju bivanja) aktivno vključeni tudi komunisti, ki so sicer organizirani in člani osnovnih organizacij v temeljnih organizacijah. To je nujno. Pri tem je treba uveljaviti svete ZK, tako da bodo povezovali vse komuniste, ki živijo na območju krajevne skupnosti. Osnovne organizacije pa morajo vztrajati, da bodo komunisti (k temu jih zavezujejo tudi sklepi) zavzeto delovali tudi v organizacijah SZDL in krajevni samoupravi.
Na seji IK so posebej opozorili, da morajo občinski komiteji narediti pregled vseh tistih osnovnih organizacij, ki so v preteklosti slabo delale. Analizirati morajo vzroke pasivnosti in videti, ali so sekretarji in sekretariati dovolj in ustrezno usposobljeni za odgovorno in zahtevno politično delo. Ker marsikje ugotavljajo, da je vzrok za neučinkovitost in površno politično delo pomanjkljiva idejnopolitična usposobljenost, je v občinah treba poskrbeti 'za nenehno izobraževanje vodstev osnovnih organizacij pa tudi celotnega članstva.
Prav tako je v občinah nujno pripraviti ustrezne preglede in analize o sprejemanju novih članov. Kljub dokaj ugodnim rezultatom imamo še vedno organizacije, ki so v zadnjih letih sprejele zelo malo ali celo nobenega novega člana. Pri tem je treba nameniti posebno pozornost sprejemanju kmetov v ZK, zlasti tistih iz vrst kooperantov. Sprejemanje novih članov pa mora biti tesno povezano z njihovo poprejšnjo dejavnostjo v družbenopolitičnih organizacijah, v delegatskem sistemu, pri razvijanju socialističnih odnosov
na vasi itd.
IVO ZORČIČ
C

POKRIVANJE IZPADLIH TRANSPORTNIH DOHODKOV NA ŽELEZNICI
Mudi se, mudi...
Izmed 2600 temeljnih organizacij združenega dela v gospodarstvu doslej podpisalo sporazume o železniški »izgubi« le 41 TOZD!
Čeprav je akcija za podpisovanje samoupravnega sporazuma o pokrivanju izpadlih transportnih dohodkov na železnici v polnem teku, so rezultati za zdaj še dokaj skromni. Vsega sku-paj je podpisalo sporazume 41 temeljnih organizacij združenega dela v gospodarstvu in 22 temeljnih organizacij na železnici. Po približnih cenitvah pa bi moralo do konca januarja podpisati sporazume kar 2600 temeljnih organizacij združenega dela.
Kot je znano, podpisujejo delovne organizacije, vključene v SIS za železniški in luški promet, tri sporazume: o pokrivanju izpadlih transportnih dohodkov na železnici, o razvoju železnice do leta 1980 in razvoju luke Koper do leta 1980. Od že omenjenih podpisnikov zunaj železnice, je podpisalo vse tri sporazume 34 organizacij, medtem ko so samo sporazum za razvoj podpisale tri temeljne organizacije, samo za izpad dohodka na železnici pa štiri.
Večina delovnih organizacij še ni imela zborov delovnih ljudi, na katerih bi razpravljali o podpisu sporazumov. Obenem z že omenjenimi sporazumi imajo na dnevnem redu tudi samoupravni sporazum o pokrivanju izgub v elektrogospodarstvu.
Zaradi počasnega podpisovanja sporazumov so družbenopohtične organizacije v nekaterih občinah sklenile ponovno pozvati delovne organizacije, naj to storijo čimprej. Vsekakor pa je treba pohiteti, ker bi morali biti vsi sporazumi podpisani najkasneje do konca januarja. N. I.
SODELOVANJE POBRATENIH MEST
SIS začenjajo z dejanji
Samoupravne interesne skupnosti Bihača in varjajo o programu sodelovanja do leta 1980.
Novega mesta se dogo-
Minuli ponedeljek in torek je Novo mesto obiskala delegacija iz pobratene občine Bihač, v kateri so bili predstavniki gospodarskega in družbenopolitičnega življenja te bosanske občine. Med dvodnevnim bivanjem na Dolenjskem so gostje iz Bi-haca obiskali novomeške-delovne organizacije: KRKA, LABOD in IM V, ogledali pa so si tudi nekatere šolske, kulturne, turistične in druge objekte v občini.
Ob tej priložnosti so se predstavniki pobratenega mesta Bihač dogovarjali tudi o možnostih za poglobljeno sodelovanje med obema občinama zlasti na gospodarskem področju, pa tudi na samoupravnem, družbenopolitičnem, kulturnem in telesnokulturnem področju. Tako je skupnost samo-
upravnih interesnih skupnosti v Novem mestu sprejela pobudo družbenopolitičnih organizacij obeh mest za poglobljeno sodelovanje med samoupravnimi interesnimi skupnostmi pobratenih občin. Skupnost meni, da bi se poglobljeni odnosi lahko razvili na vseh področjih dejavnosti, zlasti še na tistih, kjer so možne najrazličnejše izmenjave skupin, kot so kultura, izobraževanje, telesna kultura in podobne. Gre za izmenjave mnenj o razvojnih programih, organizaciji in delu. Zato je skupnost predlagala, da bi že prihodnji mesec izmenjali delegacije posameznih interesnih skupnosti. Programe sodelovanja bodo pripravili za srednjeročno obdobje do 1980. leta.
Podobno so se dogovarjali v delovnih organizacijah, ki bodo
tudi proučile možnosti tesnejšega sodelovanja z gospodarstvom pobratenega bosanskega mesta. Š tem bodo še poglobili vezi med delovnimi ljudmi in občani obeh pobratenih mest, ki so prek številnih akcij zletov „bratstva in enotnosti", že bile
ustvarjene.
R. Š.

DUŠAN PETROVIČ, odposlanec pokrovitelja četrte jugoslovanske konference za socialno delo predsednika SFRJ Josipa Broza—Tita, na zasedanju konference:
V socialistični zvezi kot fronti vseh organiziranih sociahstičnih' sil se moramo nenehno boriti za reševanje vseh vprašanj s področja zdravstvenega in socialnega varstva, izobraževanja, stanovanjskih zadev, otroškega varstva, kulture, pokojninskega in invalidskega zavarovanja .. .
Vsi skupaj smo dolžni v nadaljnjem razvoju nenehno poglabljati socialno bistvo socialističnega samoupravljanja, se pravi, da nenehno spodbujamo delo, ustvarjanje, vsestranski razvoj človekove osebnosti in njegovih sposobnosti, razvijamo solidarnost med ljudmi, nenehno izboljšujemo delovne in življenjske razmere ter krepimo gospodarsko in družbeno stabilnost vseh delovnih ljudi.
TODO KURTOVIČ, sekretar v IK predsedstva CK ZKJ, na posvetovanju o množičnem ideološko-poli-tičnemdelu:
Naš tisk je, v celoti gledano, dovolj informativen in dovolj objektiven do vsake dežele, do socialističnih dežel še posebej. Ko govorimo o tem, da moramo biti objektivni, to ne pomeni, da bomo pisali tako, da razlik med nami in drugimi ne bo videti. Te razlike naj le bodo razvidne, vendar o njih ne smemo pisati na način, ki razdvaja, temveč na objektiven način, ki obvešča, poučuje. O tem bomo pisali kot o nečem, kar pač njim ustreza, ne pa tudi nam, ki gremo po svoji poti. Če pa nam bo kdo skušal vsiljevati tisto njegovo, potem se bomo seveda odločneje postavili po robu in zavzeli do tega tak odnos kot do naših dogmatikov, ki so nam v novejšem času skušali vsiliti nekaj, kar ne ustreza našim razmeram, kar zanika naše interese, našo pot, naše dosežke. Tega, česar ne zahtevamo od drugih, tudi ne želimo in ne dovolimo drugim, in narobe. Pisati je treba objektivno, ker je dobro kot tudi slabo mogoče prikazovati v ne-žaljivi obliki. Vedno in glasno poudarjamo, da pri nas ne dovoljujemo napadov na druge, kajti napadati vse tisto, kar je socialistično, in vse tisto, kar teži k miru na svetu, pomeni hkrati napadati tudi nas same.
OD SOBOTE T DO SOBOTE
Izvršilni odbor
ČZP Delavska enotnost
objavlja za nedoločen čas prosto delovno mesto
— komercialista
(terensko delo)
Pogoj je srednja' izobrazba.
Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu.
Objava velja do zasedbe delovnega mesta.
Kandidati naj svoje vloge pošljejo na naslov:
ČZP Delavska enotnost,Oalmatinova 4,61000 Ljubljana
NOVO V PROMETU
Dogovor o tranzitu
Bomo poslej bolje izkoriščali prednosti, ki jih geografsko prometni položaj naše dežele nudi za mednarodni pretok blaga?
Zvezni izvršni svet je sprejel predlog družbenega dogovora o tranzitnem prometu blaga prek Jugoslavije. Namen dogovora je nedvomno v tem, da bomo lahko ustrezneje izkoriščali prednosti, ki jih nudi geografsko prometni položaj naše dežele za mednarodni pretok blaga. Poleg tega bo dogovor nedvomno vplival na krepitev konkurenčnih sposobnosti naših delovnih organizacij s tega področja, saj se bodo sporazumevale o razvoju prometnih objektov in
zmogljivosti, o izpopolnjevanju tehnike in tehnologije prevoza, pretovora in drugih prometnih storitev. Zato lahko rečemo, da bo dogovor pospešil tudi nadaljnji razvoj tranzitnega prometa pri nas.
Izdelavo tega dogovora je med drugim spodbudilo dej stvo, da bi lahko tranzitni pro met za Jugoslavijo pomenil precej velik vir deviznih sredstev. V primeijavi z drugimi deželami pa ta vir dohodkov zdaj dokaj slabo izkoriščamo.
POUDAREK VARNOSTI IN SAMOZAŠČITI
V notranjepolitičnem življenju minulega tedna je bil glavni poudarek prisojen problemom sovražnega delovanja in nalogam v organizaciji naše samozaščite. Predsedstvo zvezne konference socialistične zveze je obširneje spregovorilo o različnih aspektih in oblikah sovražnega delovanja proti naši samoupravni družbi. Na zveznem posvetovanju v Beogradu so, poleg takšne analize, spregovorili predvsem o novih nalogah na področju samozaščite.
Sovražnik je najbolj dejaven takrat, kadar začuti naše napake in nedoslednosti, je opozoril dr. Anton Vratuša na zveznem posvetovanju o samozaščiti. Moč naše samozaščite torej v najširšem smislu izvira iz trdnosti naše samoupravne družbe, zavzetega in enotnega reševanja odprtih vprašanj ter iz krepitve polo-1 žaja delavskega razreda v samoupravljanju. Proti vsem oblikam pritiskov in diverzij lahko pomeni trden obrambni jez samoupravljavska demokracija v naši družbi, znotraj katere je najlaže odkrivati zavestne in prikrite sovražnike.
Poleg izrazitih petokolonašev, vohunov in diverzantov, ki jih rojeva naša poražena, politično pisana emigracija, se v sovražnem taboru, ki želi s propagando in drugimi sredstvi razdiralno delovati v Jugoslaviji, v tuje vajeti zapregajo dogmatiki in informbirojevci, proti-samoupravni centralisti, liberalci in tehnokrati. Gre za peščico iztirjencev brez trdne_ hrbtenice, ki ne doumevajo širine sodobnih socialističnih procesov v svetu, ki so vajeni dogem in šablon, poklekanja pred tujimi političnimi, ideološkimi modeli in vzorci in ki v blokovskih razpokah tega sveta ne vidijo naraščajoče moči neuvrščenosti kot edine zgodovinske perspektive, v kateri se želi dovčerajšnji svet kolonializma in neenakopravnosti, podrejenosti, kolonialne in hegemonistične nad-
vlade združiti in povezati v enakopravno medčloveško in mednarodno skupnost.
Naši sovražniki nimajo nikakršnih zaveznikov pri nas, zato se obešajo na pomoč tujih vohunskih, propagandnih in vojaških centrov. Brez te pomoči so trhla, suha veja. Naša ljudska obramba in samozaščita sta dovolj krepka žaga, s katero lahko porežemo take suhe poganjke. Pomenita tudi mnogo več, sta bodičasti jež, na katerega se bo vsakdo pomišljal stopiti, saj bo v tem primeru moral računati tudi s posledicami. Toda bistvena prednost naše samozaščite je v tem, je poudarO Mitja Ribičič na seji predsedstva zvezne konference SZDL, da s političnimi sredstvi krepimo patriotizem, samozavest in enotnost delovnih ljudi, ki morajo biti o vsem obveščeni in biti pritegnjeni v akcijo, saj so temeljni nosilci ljudske obrambe in samozaščite.
Ko govorimo o sovražnikih in sovražni dejavnosti, ki iz tujine usmerja svoje osti proti nam, je vendarle treba tudi močneje poudariti, da so viri in oblike sovražne dejavnosti enaki tudi za vsa progresivna in socialistična gibanja in neuvrščene države. Sovražna propaganda je navsezadnje bila doslej „umetni prah propagandnih laži“, kot je dejal Mitja Ribičič, skozi katerega se je prebijala resnica o nas. Kljub velikemu razdiralnemu stroju in denarju za propagando v tujini, imamo kot neuvrščena država ugled v svetu in veliko prijateljev. Zato smo lahko ponosni, ko v krepitvi teh prijateljskih vezi z vsem naprednim v svetu' nismo osamljeni, ampak smo v prvi bojni črti za drugačen, bolj pravičen in lepši svet.
Prav gotovo so politične razprave in izkušnje minulega tedna obveznost, ki je trajna in zadeva celotni razvoj naših samoupravnih odnosov in reševanje nalog prihodnjega obdobja.	D. V.
avtomobilska industrija in položaj na trgu _
Samozadovoljstvo, megalomanske želje
Prepočasno usklajevanje proizvodnje in skromno dogovarjanje o sodelovanju na koristita ne štirim avtomobilskim tovarnam ne njihovim številnim kooperantom
Jugoslovanski proizvajalci osebnih avtomobilov so po količini izdelanih vozil v svetovnem merilu povsem nepomembni, za naše gospodarske razmere pa so važen- dejavnik, saj dajejo neposredno ali posredno kruh blizu 200 tisoč delavcem. Samo v zavodih Črve na zastava je zaposlenih več kot 30 tisoč delavcev, z njimi pa sodeluje še kakih 100 podjetij, ki zaposlujejo 120 tisoč delavcev. Zavoljo tega so kolektivi avtomobilskih tovarn pred toliko večjo odgovornostjo, ko se odločajo o bodočem razvoju. Le-ta vsekakor ne bi smel biti samosvoj, pač pa bi jugoslovanska avtomobilska industrija morala izdelati skupen, celovit in z željami in možnostmi vseh štirih kolektivov usklajen proizvodni program. Žal je prav dogovarjanje med njimi zelo na šibkih „nogah“ in prav lahko se zgodi, da do skupnega rezultata dogovori ne bodo privedli
Želje posameznih avtomobilskih tovarn so takšne, da bi njihova skupna proizvodnja v nekaj letih krepko presegla povpraševanje na domačem trgu. Po nekaterih virih naj bi leta 1980 izdelali v Jugoslaviji kar 150 tisoč osebnih avtomobilov več, kot jih bo potrebovalo domače tržišče.
Treznejši presojevalci razvojnih možnosti naše avtomobilske industrije pa menijo, da bo takrat proizvodnja avtomobilov vendarle znatno nižja: izdelali naj bi ,,samo“ 50 tisoč vozil več, kot jih bo moč prodati na našem trgu.
Resda ima vsak kolektiv pravico,
gibanje slovenskega gospodarstva
BILANCA LETA
Čeprav smo že stopili v novo leto, so končni podatki o lanskem letu lahko koristna infor-tttacija za pravo predstavo o pogojih razvoja slovenskega gospodarstva v prvem četrtletju letos. Ni namreč dvoma, da se bodoči del razvojnih silnic iz preteklosti prenaša tudi v sedanjost.
Celoletna bilanca industrijske proizvodnje kaže na 5,1-od-stotno povečanje fizičnega obsega. Največjo raven so dosegle nekovinska industrija, elektro energija ter kemična Industrija, manj pa so proizvedle industrija nafte, grafična industrija, barvasta metalurgija in industrija gradbenega materiala. Proti koncu leta so spet začele rasti zaloge končnih izdelkov pri proizvajalcih, Id so bile v poprečju za skoraj 38 % višje kot leta 1974.
Zunanja trgovina je zaključila leto z negativnim saldom, ki znaša 12,5 milijarde din (v letu 1974: 12,8).
Povečanje števila zaposlenih v decembru za 0,4 % je prineslo celoletno povečanje delovnih moči v družbenem sektorju za 5 % — v gospodarstvu za 4 %, • zunaj gospodarstva pa za 6 %. Tako je bilo decembra zaposlenih 690.400 oseb, od tega 84,5 v družbenem in 14,5 % v zasebnem sektorju. Industrija je zaposlila 46,6% vseh delavcev, med zaposlenimi je 43 % žensk. Naraslo pa je tudi število nezaposlenih v primerjavi z letom 1974 in to za 6,5 %.
S podatki o osebnih dohodkih smo vedno nekoliko v zaostanku, vendar nam je Zavod SRS za statistiko posredoval predhodne podatke za leto 1975. Tako naj bi bil Poprečni osebni dohodek v Sloveniji 3.540 din, od tega v
gospodarstvu 3.340 in v neg<^ spodarskih dejavnostih 4.140. Po teh podatkih naj bi bil poprečni osebni dohodek za 26 % višji kot v letu 1974. Realni osebni dohodek pa naj bi ostal na enaki ravni. Nominalno se je najbolj dvignil osebni dohodek v komunali (za 31 %), družbenih službah (za 31 %), gradbeništvu (za 30%), v gostinstvu in turizmu ter kul-tumo-socialni dejavnosti za 29%.
JANEZ KMET
da si po svojih zmožnostih kroji boljšo „usodo“. Toda pri tem se ne more in ne sme vesti, kot so se pionirji na Divjem zahodu, kjer je bilo za vse dovolj prostora. Ne v našem in tudi ne v svetovnem gospodarstvu ni več prostora za divje razvijajočo se proizvodnjo. To zlasti velja za avtomobilsko industrijo, ki ji strižejo peruti cene goriva, vse višji proizvodni stroški, slaba konjunktura na svetovnem trgu, pri nas pa tudi visoke davčne obremenitve pri prodaji osebnih vozil.
Dosedanje, grobe ocene razvojnih želja naših avtomobilskih tovarn, dokazujejo, da se naše avtomobilske tovarne vedejo, kot da je trg samo njihov, ali pa da imajo večjo pravico kot konkurenti do prodaje na našem trgu. Značilna je izjava predstavnika ene izmed manjših tovarn, ki je dejal, da pač potrebam trga, kolikor jih zadovoljujejo oni, najbrže ne bo težko zadostiti, čeprav bi bila skupna jugoslovanska proizvodnja avtomobilov večja kot potrebe. V teh besedah je kajpak velik del resnice. Toda resnice, ki je v korist enemu ali dvema kolektivoma, nikakor pa ne vsem.
Značilno je tudi vedenje naše največje avtomobilske tovarne, katere predstavniki sicer pripovedujejo, da se mora avtomobilska industrija razvijati s povezovanjem in sodelovanjem vseh proizvajalcev, obenem pa zahtevajo zase precej večje ugodnosti, kot jih uživajo drugi proizvajalci.
Ne smemo prezreti, da posamezne tovarne, na primer Cimos in Crvena zastava, že dlje sodelujejo in da zavzema to sodelovanje vse večji razmah. Vendarle pa je glede na možnosti sodelovanja, ki jih avtomobilska industrija ima, in tudi glede na potrebe le-to še skromnega
obsega. Pomembno pa je, da so si tovarne pred javnostjo pripravljene podati roko - tako zatrjuje večina - ob tem pa še vedno načrtuje razvoj vsaka zase.
Morebitni dogovor o uskladitvi rasti proizvodnje bi lahko kaj hitro poglobili v dogovor- o poslovnoteh-ničnem sodelovanju. Tu pa ne bi šlo le za koristi posameznih podjetij, ki avtomobile izdelujejo ali montirajo, pač pa tudi za koristi številnih kooperantov, saj marsikateri slabo sodelujejo s svojim partnerjem - ker se mu tako „visoke“ serije posameznih sestavnih delov komajda izplača izdelovati. Čeprav imamo pri nas proizvajalce štirih različnih znamk avtomobilov, bi le-ti lahko našli več stičnih točk. Dokaz za to je dogovor o bodoči skupni proizvodnji med Cimosom in Crveno Zastavo, katerih vozila so po lastnostih na videz daleč narazen. Obe tovarni izdelujeta vozila s pogonom na sprednja kolesa, ta pogon pa zahteva poseben sestavni del, tako imenovani „homo-kinetični zglob". Izdelovali ga bodo v Cimosu za potrebe obeh partnerjev. Vozila s prednjim pogonom pa pri nas ne izdelujeta samo ti tovarni ...
In tako dalje. Strokovnjaki bi bržčas našli še več možnih stičnih točk med posameznimi jugoslovanskimi avtomobilskimi tovarnami. Toda ker imajo nekatere naše avtomobilske tovarne megalomanske cilje, druge pa za’ sedaj s prodajo svojih izdelkov še nimajo težav, bržčas še lep čas ne bomo slišali o novih primerih tesnejšega sodelovanja v tej industrijski dejavnosti. Vsaj dotlej ne, dokler razmere na trgu ne bodo megalomanskih ciljev in samozadovoljstva potisnile v brezizhoden položaj.
B. RUGELJ
KAKO UGOTAVLJAMO RENTO
RAZLIČNE PRAVICE
Vse kaže, da v prizadevanjih, kako opredeliti rento, sestavljavci osnutka zakona o združenem delu niso prišli dlje od tistega, kar je o renti zapisano v ustavi. Pogovorili so se le, kaj vse je del dohodka, „ki je rezultat izjemnih ugodnosti", konkretizacijo svojih dognanj pa so prepustili podpisnikom samoupravnih sporazumov. Vendar je tudi po teoretični opredelitvi izjemnega dohodka organizacij združenega dela ostalo še veliko vprašanj brez pravega odgovora. Eno takšnih je vprašanje, katera merila naj veljajo za določanje dohodka, kije rezultat izjemnih ugodnosti Ali: kdo vse in kako bo odločal o tem, kam naj bi ta sredstva usmerjali, kaj vse je potrebno opredeliti z zakonom, kaj pa s samoupravnimi sporazumi itd.?
A kar je najpomembnejše: vseh razhčnih rent nikakor ne bi smeli metati v isti koš. Tako bi morali posebej ovrednotiti naravno rento, kjer je večji dohodek posledica izkoriščanja bogatejše rude, rodovit-nejše zemlje, gozdov, voda, izvirov, nafte, povsem drugačno obravnavo pa zasluži tržno monopolna renta, ki nastaja kot rezultat ugodnejših razmer na trgu, kjer ekstra dohodek
tako rekoč pada z neba. Povsem drugačna renta nastaja spet, če z obsežnimi družbenimi naložbami nekomu približamo magistralne ceste, zaradi česar le-ta brez kakršnekoli svoje zasluge obogati in prigrabi mestno, položajno rento itd.
Na podlagi takšnih izhodišč bi morali ocenjevati tudi tako imenovane pravice do rente različnih uživalcev: TOZD, delovnih skupnosti, družbenopolitičnih skupnosti oziroma področij, za katerih naravna bogastva gre. Normalno je, da imajo največje pravice OZD, kjer ta sredstva nastajajo, vendar niti te pravice niso nedotakljive niti enake za vse rente. Logično bi na primer bilo, da bi nekatere oblike rente, denimo tiste, ki izhajajo iz sestave rude ali bogastva izvira nafte, v največji meri ali v celoti ostajale v OZD, od koder izvirajo, ali naj bi jih delno vlagali v okviru delovne skupnosti Po drugi strani pa bo treba za posamezne vrste rente iz ekstra dohodkov, ki izhajajo iz bolj ugodnega položaja na trgu, naostriti tudi zakonske škarje.
Nekaj pa je povsem jasno, in to bi morah doseči: rente in ekstra do-
hodke ne glede na to, kjer nastajajo, načeloma ne bi smeli uporabljati za osebne dohodke, kajti to je dohodek, ki ne izvira niti od dela niti iz znanja, zato ne more služiti temu namenu. Ni skrivnost, da je v preteklosti zanemarjanje rente in ekstra dohodka prispevalo k napakam v delitvi - pripeljalo je do nezaželenih razlik med osebnimi dohodki posameznih organizacij združenega dela in dejavnosti.
Vsako pravilo ima tudi izjeme. V tem primeru bi to bil ekstra dohodek, ki nastaja z uvajanjem nove tehnologije, novih strojev, za katere so delavci združevali svoja sredstva. V takšnih primerih bi bilo težko kratiti delavcem pravico, da tudi pri delitvi osebnih dohodkov uživajo prednosti sodobne proizvodnje.
Razumljivo pa je, da je ipnogo laže v zakonu zapisati načelo, po katerem naj bi rento in ekstra dohodek usmerjali tja, kamor je treba, kot poiskati primere in učinkovite kriterije, s pomočjo katerih naj bi to dosegli. Prav ob to so se tudi spotikala vsa dosedanja prizadevanja ob iskanju primernih rešitev: kako iz dohodka odšteti vse, kar ni rezultat dela.	v. B.
CENE ZUNAJ DOGOVOROV
Lani se cene v splošnem niso gibale tako, kot je predvidevala resolucija"' o gospodarskem in družbenem razvoju in kot so ocenjevali tudi drugi dokumenti, ki načrtujejo gospodarski razvoj in različne oblike porabe.
Odstopanja od predvidevanj so bila ponekod manjša, drugje spet večja. Tako naj bi v skladu z dogovorom med zveznim
OSPODARSKI KOMENTAR
Ig!
izvršnim svetom ter izvršnimi sveti republik in pokrajin cene pri proizvajalcih industrijskih izdelkov narasle za polovico manj kot v letu 1974, cene pri proizvajalcih kmetijskih proizvodov pa v skladu z določili medrepubliškega dogovora o politiki razvoja kmetijstva za obdobje 1973-1975, upoštevaje pri tem stroškovno načelo v živinoreji.
V prometu na drobno naj bi cene rasle za tretjino počasneje kot predlani, življenjski stroški pa naj bi rasli počasneje za 5 indeksnih točk.
Cene pri proizvajalcih industrijskih izdelkov so se lani glede na predlani zvišale za 22,1 %, medtem ko so v letu 1974 glede na leto poprej narasle za 25,9%. Tako ni bil dosežen cilj, predviden z resolucijo, da naj bi bila ta rast v letu 1975 za polovico nižja kot v letu poprej.
Mimo tega je treba ugotoviti, da je bila počasnejša rast cen v lanskem tretjem in zadnjem tromesečju skoraj izključno posledica akcije zveznega izvršnega sveta za stabilizacijo cen. Rasti cen, žal, ni ublažilo morebitno znižanje proizvodnih stroškov, ki bi bilo politično in gospodarsko bolj zaželeno kot administrativni ukrepi in v številnih primerili tudi utemeljeno. Lani so se namreč znižale cene večini osnovnih surovin, ki jih industrija nabavlja na zunanjih trgih.
Očitno je, da je industrija prav v nižjih cenah uvoženih surovin in reprodukcijskih materialov poiskala rezerve, s katerimi ob nadaljnji nezadržni (sicer nekoliko blažji) stopnji notranje inflacije laže prenaša pritisk administrativnih ukrepov, kakršen je bil med drugimi tudi pritisk zveznega izvršnega sveta v začetku lanskega drugega polletja na cene pri industrijskih proizvajalcih.
Če izvzamemo dejstvo, da zamranitev cen samo „konservira“ inflacijske težnje, je bila lanska akcija ZIS za stabilizacijo cen vendarle uspeh. Upoštevati je namreč treba, da je bilo pred tem pri zveznem uradu za cene prijavljenih več kot 20.000 zahtevkov industrijskih in drugih organizacij za zvišanje cen izdelkov in storitev ter da vse do minulega leta tudi sporazumi o cenah med partneiji v proizvodnji in distribuciji dejansko niso pomenili nič drugega kot enega izmed kanalov za zviševanje cen. O stabilizaciji ali še celo o zniževanju cen dotlej nihče ni razmišljal, čeprav sta pocenitev osnovnih surovin in reprodukcijskih materialov na svetovnem trgu in nižja kupna moč potrošnikov doma in tudi drugod po svetu narekovali umiritev in celo zniževanje cen, če že ne zaradi drugega, zavoljo ohranjevanja konkurenčne sposobnosti na domačem in še zlasti tujem trgu.
Kar zadeva cene pri proizvajalcih kmetijskih proizvodov, velja ugotoviti, da so lani v primerjavi z letom 1974 narasle ža 13 %, kar je za 1 indeksno točko manj kot v letu 1974 glede na leto poprej. Kljub temu bi bilo zgrešeno trditi, češ da je kmetijstvo dejavnik, ki spodbudno vpliva na stabilizacijo cen. Proizvajalne cene v družbenem sektorju kmetijstva so lani narasle za 18%, medtem ko so zasebni kmetovalci za pridelke dobili le 8 % več kot v letu 1974. Če pa upoštevamo še subvencije in premije, ki jih je dobil predvsem družbeni sektor iz zveznega proračuna, potem je delež kmetijstva pri stabilizaciji gospodarskih gibanj toliko manjši.
Če še dodamo, da tudi večina občin, v katerih pristojnosti je znaten del nadzora nad cenami, ni odigrala pozitivne vloge pri prizadevanjih za dosego ciljev resolucije, ki zadevajo politiko cen, potem je jasno, zakaj so cene kljub relativni umiritvi lani narasle bolj kot je bilo predvideno.
Lanske izkušnje naj bi pripomogle, da bomo letos ob doslednem prenašanju nekaterih pristojnosti tudi s področja politike cen na združeno delo ter ob zaostrovanju odgovornosti pri vseh drugih udeležencih oblikovanja cen in nadzora nad njimi — gibanje cen uokvirili tako, kot to predvideva resolucija o gospodarskem in družbenem razvoju za leto 1976.
NANDE ŽUŽEK
"N

Maribor
Tovarna v Indoneziji
Tovornjake in avtobuse s Tamo-znakom bodo letos kupovali ne samo v vzhodnoevropskih deželah, pa tudi v več državah v razvoju: Egiptu, Kolumbiji, Turčiji in dru-g°d. V mariborski tovarni avtomobi-°v računajo, da bodo letos lahko Prodali na tuje za približno 23 mili-u?0V- dolarjev svojih vozil ali za
Jimi oblikami poslovnega sodelo-a4)a uspel na trgih posameznih de-ne le kot občasni prodajalec, pač
... J milijone dolarjev več, kot so Ph lani. Hkrati si kolektiv TAM pri-
V H % f 1	r\| o L o U/-\ i vrvim«
pa tudi kot sovlagatelj v tamkajšnjo industrijo. Ti načrti se bodo, kot kaže, najprej uresničili v Indoneziji. V tej deželi namerava TAM zgraditi montažno tovarno za svoja vozila. Močnejši prodor na tuje trge je za kolektiv mariborske avtomobilske tovarne nujnost, saj je za letošnje leto načrtovalo proizvodnjo 10.500 tovornjakov avtobusov in specialnih vozil - 2000 več, kot so jih izdelali lani. Poleg tega je prodaja na domačem trgu zavoljo pomanjkanja sredstev za kreditiranje kupcev dokaj težavna.	_nez

V
V PETEK, 23. januarja, je bila v Količevem tiskovna konferenca. Predstavniki papirnice Količevo so seznanili novinaije s pripravami na postavitev novega kartonskega stroja. Kot so zatrdili, so z iztekom minulega leta zaključili vse priprave in dogovarjanja za nabavo in tudi za kredite te dokaj velike investicije. Podoben kartonski stroj v Količevem že imajo (na sliki), vendar je samo podoben novemu. Njegova zmogljivost je nekaj več kot 60 ton kartona dnevno, novi stroj pa bo proizvedel tudi do 200 ton kartona dnevno. Novi stroj, ki bo pomemben tudi za druge republike, zlasti za grafično in grafično-predelovalno industrijo, bo postavljen do konca leta 1978. Celotna investicija bo veljala približno 835 milijonov. - Foto: A. Agnič
DE
ljudje med ljudmi
24. januar 1976 stran
8
DE
ljudje med ljudmi
24. januar 1976 stran
9
Bolni Slovenci prebijejo največ časa, ko hitijo od pregleda na pregled, ko posedajo dolge ure v čakalnicah, v zdravstvenih domovih, bolnišnicah in specialističnih ambulantah.
Pri nas se zadnja leta po nekem nepisanem pravilu zdravnik in bolnik „vrtita“ v začaranem krogu slabosti našega zdravstva. V središču tega „kro-ga“ je najbolj črna točka -prav čakalna doba. Mislimo na čakalno dobo v specialističnih ambulantah, čeprav ne gre zanemariti tudi tiste v zdravstvenih domovih pred ordinacijami splošnih zdravnikov. Pa vendar je razlika med obema velika. Pri prvih je treba čakati na pregled tudi po nekaj mesecev, pri drugih pa pride bolnik na vrsto po nekaj urah čakanja še isti dan, ko pride v ambulanto, v naj slabšem primeru naslednji dan.
mm
VEDNO VROČA TEMA: ČAKALNA TEMA V SPECIALISTIČNIH AMBULANTAH
BOLNI OD ČAKANJA NA ZDRAVJE
Na ljubljanski polikliniki je treba čakati na pregled pri okulistu ali ortopedu nekaj mesecev — »Odpravljanje čakalnih dob je dolgotrajen proces, vendar bomo že letos storili vse, da bi pacienti izgubili čim manj časa, specialiste pa razbremenili dela,« sodi Zdravko Krvina, glavni direktor kliničnega centra
OD ZDRAVNIKA DO SPECIALISTA
Kaj bi razlagali, saj vsakdo ve, kako je. Prideš k svojemu zdravniku. Ob polni čakalnici ima premalo časa, da bi ti posvetil nekaj več časa in te res temeljito pregledal. Splošni zdravnik, ki se čuti moralno odgovornega za pacientovo zdravje in ker se zaveda, da je tudi kazensko odgovoren, če se zmoti v diagnozi, po navadi „zavaruje“ bolnika in sebe tako, da ga pošlje drugam, k specialistu.
Dr. Ivo Koler, šef nevrološke specialistične ambulante ljubljanskega kliničnega centra pravi:
,,Večina splošnih zdravnikov pri nas ima solidno medicinsko znanje in bi v normalnih delovnih razmerah znali skoraj vse primere sami • razvozljati, kar pomeni, da bi bolnike lahko tudi uspešno zdravili. A kaj pomaga, ko je pomanjkanje splošnih zdravnikov krivo, da se ne morejo v zadostni meri posvetiti bolnikom. To, da so napotnice, ki jih dobi specialist, večkrat medicinsko pomanjkljive, da na njih pogosto ni diagnoz, so sicer obrobni pojavi, toda po svoje le pričajo o nepravilnih odnosih med splošnim zdravnikom in specialistom. Kdor pozna problematiko naše kurativne medicine, ve, da že več let številčno razmerje med splošnimi zdravniki in specialisti ne zdrži kritike.“
Dejstvo je, da je splošnih zdravnikov že lep čas premalo in da so močno preobremenjeni z delom. Resje sicer, da imamo v Sloveniji enega zdravnika na 687 prebivalcev, vendar to, na videz ugodno razmerje nima pozitivnih učinkov v kurativni medicini tildi zavoljo neenako-
merne razporeditve zdravnikov po posameznih območjih.
„Preselimo se zdaj,“ nadaljuje dr. Kolar, „od splošnega zdravnika k specialistu. Tudi temu se ne godi nič bolie, kakor njegovemu tovarišu v splošni ambulanti. Specialistične ambulante so prav tako prenatrpane kot splošne. Zato se ne moremo čuditi, da se vedno bolj spreminjajo v splošne ambulante.11
Posledice so skoraj iste kot pri splošnih zdravnikih. Časa je malo, izvidi so pomankljivi, specialist, ki ima za temeljit pregled pacienta na razpolago premalo časa, se „zavaruje“ tako, da pošlje bolnika k drugim specialistom ali naravnost v bolnišnico. Pa še na nekaj velja opozoriti.
Čeprav imajo specialistične ambulante sistematizirano določeno' število zdravnikov, so odvisni od specialiste, ki sicer redno delajo v bolnišnicah. Kaj to pomeni? Zdravniki v bolnišnicah imajo natančno opredeljene obveznosti do specialističnih ambulant, vendar prihajajo na polikliniko, ko jim to dopušča delo na kliniki.
„Kakor vidite je specialistov torej premalo, pacientov v ambulantah na polikliniki pa vedno več. Trdno sem prepričan, da bi lahko odpravili čakalno dobo v. specialističnih ambulantah, če se klinike ne bi izogibale svojih obveznosti, da bodo poskrbele za zadostno število specialistov. Tako pa je, kot pač je ...“
ČAS JE ZLATO . .
Čas je zlato, pravi star pregovor in danes bolj kot kdajkoli prej vsi verjamemo vanj. Koliko denarja izgubimo vsak dan zaradi opravkov, je težko izraču-
nati, vendar bo vsak pritrdil, da je najbolj trpeče, seveda tudi najdražje, čakanje pri zdravniku.
Pred dnevi smo se , pomešali med tiste, ki so čakali na polikliniki.
Upokojenka iz Pirana je prišla na pregled k dermatologu.
Zdravko Krvina: Ukrepi pred durmi
„Pridem vsak mesec. Najbolj nerodno je, da se moram vsakič na novo prijaviti. Zakaj? Tega res ne vem. Bolje bi bilo pa manj čakanja, če bi že prej uredili prijave. Tako bi pacient vedel, ali bo prišel tisti dan na vrsto. Nepotrebnega čakanja je veliko preveč ...“
Prisluhnili smo tudi pacientom na drugih oddelkih._Oče in sin iz Moravč sta prišla na pregled k ortopedu.
„Bolje je, da naju sploh ne sprašujete ... Tako kot danes čakava iz tedna v teden. Upava, da bova prišla do specialista prihodnji mesec!“
Ljudje v nepregledni vrsti. Jeza, razburjanje... Na hodniku ustavimo Stanko Grbac, višjo medicinsko sestro s tega oddelka.
„Samo danes smo v dveh
RUDI MAKRA: »Doline ne moremo razširiti, po drugi strani pa nismo še tako bogati, da bi lahko rušili deset let stara stanovanjska poslopja...«
PAVEL LOTRIČ: »Gre za	infor-
macijo, čeprav je res, -111? probleme. Prav zato smo dop0^ aš pravilnik, da bi se izognili težava11’ l(
FRANC PIRC: »Letos imamo 847 prosilcev za stanovanja. Med njimi je verjetno tudi nekaj takšnih, ki bi hoteli samo novo stanovanje.. .«
ZAKAJ JESENIŠKI ŽELEZARJI NOČEJO V STARA SjANOVANJA?
Hodnik čakajočih, delovne ure pa gredo...
ordinacijah sprejeli 100 pacientov, jutri jih bo celo 150! Toliko jih sprejmemo skoraj vsak dan. Specialist pa jih pregleda največ štiri na uro. Paciente naročamo za nekaj mesecev vnaprej. Kaj hočemo, naval je vsak dan večji, nas pa premalo ...“
Podobna slika se nam je ponudila tudi na okulističnem oddelku, ki je s čakalno dobo šestih mesecev med neslavnimi ,,rekordeiji“ na polikliniki. Samo minulo jesen je na tem oddelku čakalo na očala kakih 4000 Slovencev!
To je nekaj najbolj kričečih primerov, čeprav je čakalna doba skorajda pravilo tudi na drugih oddelkih.
In kaj mislijo odgovorni v ljubljanskem kliničnem centru o čdcalni dobi v specialističnih ambulantah na Njegoševi? Kaj storiti, da ljudje ne bi toliko čakali in da bi bili specialisti razbremenjeni tolikšnega navala na svoj e ambulante?
PRVI UKREPI
Za sogovornika smo izbrali Zdravka Krvino, glavnega direktorja kliničnega centra.
„Ko obravnavamo problematiko čakalnih dob v specialističnih ambulantah kliničnega centra, moramo izhajati iz spoznanja, da -jih danes ne poznamo več pri pacientih z nujnimi obolenji. Ni pa jih, na primer, na nevrološkem, dermatološkem in kirurškem oddelku ter na otorinolaringologiji. Na drugih oddelkih je čakalna doba še precej dolga, vendar jo bomo skušali tudi tu sčasoma odpraviti. Problemov se v centru zavedamo z vso odgovornostjo, zato nameravamo letos tudi ukrepati, čeprav se zavedamo, da so čakalne dobe, ki so ,,nastajale“ skozi leta, objektivno pogojene in jih zato ni mogoče takoj odpraviti?4
„Na kakšne ukrepe ste mislili? “
,,Nujen ukrep je kadrovska okrepitev specialistične službe. Zdaj, ko smo uredili nagrajevanje tega kadra, pričakujemo, da bomo lahko dobili ustrezne specialiste. Ti so namreč eden od pogojev za odpravo čakalnih dob. Izboljšati nameravamo tudi notranjo organizacijo v specialističnih ambulantah — od sprejemanja pacientov in učinkovite administracije do hitrejšega posredovanja laboratorijskih izvidov itd. K postopnemu odpravljanju čakalnih dob bodo pripomogla tudi prizadevanja, da bi bila vrata poliklinike odprta za bolnike vsak dan od 7. do 19. ure. Preuredili in bolje* bomo opremili čakalnice in storili še marsikaj v dobro pacientov in zdravnikov. Izvajanje tega dogovora s predstojniki naših TOZD bomo ves čas nadzorovali in proti kršilcem takoj ukrepali!41
IVO VIRNIK
Razpeti
med željami in stvarnostjo
V zadnji številki DE smo povzeli članek iz beograj^ časnika RAD, ki je objavil primer iz železarne na Jesenicah, ^[Jtideset
prosilcev stanovanja odklonilo vselitev v stanovanje,erem je bil pred tem njihov inženir. Informacija je upravičeni ^mirila kolektiv na Jesenicah in imela širok odmev v javnosti- . a informacija, kot smo ugotovili na Jesenicah, ni bila docela1 ^Preselitev so odkbnili štirje prosilci, med njimi je bil sa>n ?n, ki je stanovanje odklonil zato, ker je staro dvanajst let in bralne kurjave.	,
če bi se preselil, pa teg3 e a ne bi mogel opravljati. Stanova3! Je odklonila tudi Marija KasagraU? Slavka, mati dveh otrok, samohrat1*^ Ona je imela stanovanjski proble^ ^n, stanovala je v družinskem s<10vanju v samskem domu „Plavž“- ^1 Stn° začeli z adaptacijami v teni niu zato smo tovarišico Kasagrano6 eli preseliti. V stanovanje se je ^	0 vselil
peti, Aleksander Bakič, 11 mar-tiname. Prošnjo za star.e!?*J.'' “ imel vloženo že od 1968. leta- . on ima dva otroka. Gre za trosobn3 novanje, ki meri 65 kvadratnih met 1 “na vse potrebne pritikline in baT0?
Zaradi težav, kijih ima3’a komisij a za dodeljevanje stanovanji Se dogovorili za tako spremembo Pv^mka, da kdor iz neupravičenih raZ'® ^ odkloni razpoložljivo stanovanje, ^o prošnjo odložimo, prosilec	po-
novno vloži prošnjo šele f letih in se ne sme sklicevati na P? prošnjo. Stanovanjska komisija je Pana> da imamo na Jesenicah s s^o, !sk° politiko več problemov. PT . 116 gradimo stanovanj v eni sose^j J-^jveč na Plavžu, v centru in Koro ^ eli. Prav tako imamo stanovanja Pvjfežakljo. Bilo je mnogo primerov, d‘ lavci niso hoteli v ponujena stane J ■ Največ prosilcev želi, da bi stane' ^a gimnazijo, vendar tam ni dov« Snovanj.
POTREBOVALI BI STANOVANJA PO OSEBNI MERI
„V omenjeni informaciji sta dve netočnosti,44 pravi Pavel Lotrič, vodja oddelka za družbeni standard v železarni na Jesenicah. „Stanovanje so odklonili le štirje prosilci in ne trideset, za spremembo oziroma dopolnitev pravilnika o dodeljevanju stanovanj pa ni bil pobudnik sindikat, temveč komisija za dodeljevanje stanovanj. Sprememba je v 23. členu pravilnika o urejanju stanovanjskih vprašanj delavcev železarne na Jesenicah.
Gre za stanovanje, ki ga je doslej uporabljal naš inženir, ki ni centralno ogrevano in je staro dvanajst let. Med prosilci, ki bi prišli v poštev, ga je prvi odklonil Valentin Makarovič. Tovariš Makarovič je invalid. V stavbi ni dvigala, zato zanj ni primemo. Drugi gaje odklonil Tomo Živkovič, delavec valjarne ,,24004‘. Živkovič ima dva otroka, stanovanje pa je odklonil zato, ker nima centralne kurjave. Prošnjo za dodelitev stanovanja ima vloženo že od 1966. leta. Doslej je stanoval v dveh sobah samskega doma. Stanovanje je odklonil tudi Alojz Sukič, ki ima prav tako dva otroka, stanuje pa v hišniškem stanovanju TVD Partizan. Tudi Sukič je invalid. Stanovanje je odklonil, ker je po pogodbi vezan na opravljanje hišnih del,
Prav zaradi tega je komisija začela postopek za dopolnitev našega pravilnika. Dopolnilo je bilo v javni razpravi, sprejel pa ga je centralni delavski svet 30. decembra lani. S to spremembo naj bi olajšali delo komisije, ki je neupravičeno pogosto deležna kritike. Ljudje namreč iščejo svoj prostor pod soncem, pri tem pa zvečine vidijo samo svoj problem, ne pa tudi problemov sodelavcev. Vsak zase je prepričan, da je samo in edino on najbolj upravičen, da dobi stanovanje ...“
ŽELJE SO ENO, MOŽNOSTI PA DRUGO
„Naš kolektiv je doslej financiral gradnjo 1950 stanovanj, kar pa je mnogo premalo. Prvega januarja je imela komisija pred seboj 847 prošenj,44 pripoveduje Franci Perc, kije že enajst let referent za stanovanja v jeseniški železarni. „Pogosto se dogaja, da moramo prosilce prepričevati, naj vzamejo staro, že uporabljano stanovanje. Letos smo že razdelili 49 stanovanj. Poglejte enega izmed teh primerov. Neki strojnik je komisiji povedal, da se bo vselil samo v trosobno stanovanje v bloku za gimnazijo, ki mora imeti centralno kurjavo. Doslej je stanoval v dvosobnem stanovanju. Po rojstvu tretjega otroka pa ima pravico do večjega stanovanja. Menim, da ta strojnik s svojo družino laže počaka na ustrezno stanovanje kot pa tisti, ki stanovanja še sploh nima.
N5 vem, zaradi česa ljudje največkrat odklanjajo starejša stanovanja. Ah gre samo za prestiž ali še za kaj. Poglejte primer! Snažilka, samohranilk, mati dveh otrok je stanovala v eni sobi. Ponudili smo ji dvosobno stanovanje v osmerčku pod Mežakljo, a ga je odklonila. Po treh letih je obletala vse fo-
MILAN PETERNEL: »Potrebujem in čakam na stanovanje. Po pravici povem, da bi rad novo stanovanje. S starim imaš dodatne stroške...«
nune, da bi izsilila dvosobno stanovanje. Strinjam se, da je lokacija pod Mežakljo manj sončna, da nekatere druge lokacije nimajo tako lepo urejenega okolja. S prosilci se pogovarjamo, jim svetujemo in jih prepričujemo. Preneka-teri izmed njih ne zmore visokih najemnin, vendar sili v velika, nova stanovanja. Ob zadnji delitvi, letos januarja, sta dva prosilca pristala, da se vselita v starejše stanovanje, ko pa bi se morala preseliti, sta to odklonila, češ da je v tistih stanovanjih kuhinja tako majhna, da se v njej z ženo ne moreta srečati ...“
,,To je problem, s katerim se bomo še srečevali,44 meni Rudi Makra, organizacijski sekretar konference zveze komunistov v železarni. ,,Ne moremo ga takoj odpraviti ob dejstvu, da je na Jesenicah zaposleno kakih 27 odstotkov delavcev iz drugih republik. To pomeni, da prihajajo na Jesenice najprej sami, pozneje pa za sabo pripeljejo družine. In stanovanjski problem je tu. Rešiti ga mora seveda železarna. Vendar je res, da je med prosilci premalo strpnih in razumevajočih za težave, s katerimi se ubada ne samo železarna, temveč vsa občina. Dolina je takšna kot je, razširiti je ne moremo. Sprijazniti se moramo z lokacijami, ki so na voljo. Zato se bodo morali tudi prosilci sprijazniti s tem, da bodo v prihodnje nova stanovanja bolj oddaljena od železarne. Pri takšni stiski za stanovanja je težko razumeti, da nekateri odklanjajo starejša stanovanja. Nismo še tako bogati, da bi stavbe, ki so stare deset ali petnajst let, podirali in gradili nove.44
RAJŠI ČAKAM NA NOVO STANOVANJE
Pogovarjali smo se z delavci. Med njimi so bili tudi takšni, ki že več let čakajo na stanovanje. Med njimi je tudi Milan Peternel, elektrotelurik.
„Je več vrst ljudi. Nekateri niso nikoli zadovoljni. Tudi sam sem prizadet; saj že peto leto čakam na stanovanje. Če bi šel v staro stanovanje? Po pravici povem, da bi rajši počakal na novo. Veste, kako je to? Ko si enkrat notri, se le s težavo prikoplješ do boljšega. Potem so tu še selitveni stroški, neustrez-
ROMAN KOSMAČ: »Moja prošnja za stanovanje je nekje na repu. Stanujem v sobici. Ni važno, če je staro ali novo, da bi ga le dobil...«
na oprema in podobno. Rad bi stanovanje na Plavžu, kjer je urejeno tudi otroško varstvo.44
Ko smo iskali vzroke, zakaj nekateri odklanjajo že uporabljena stanovanja, smo mislili tudi na to, da morda v starih soseskah nimajo urejenega otroškega varstva, trgovine in drugih za sodobno življenje potrebnih objektov. Pa ni v tem vzrok, nekaterim ne ustrezajo lokacije, drugim okolica, tretjim odročnost, na stotine je izgovorov.
„Takoj bi se vselil v staro stanovanje, samo da bi ga dobil,44 nam je povedal Roman Kosmač, sekretar koordinacijskega sveta ZSMS železarne. „Z ženo in otrokom živimo v sobici. Leto dni čakamo na stanovanje. Ljudje so preveč izbirčni. Vsi bi radi največje udobje, potem pa ugotavljajo, da se jim ta krepko zaje v standard.
Kolektiv železarne na Jesenicah ima natančen pravilnik za razdeljevanje stanovanj. Imajo poseben točkovni sistem, ki naj bi dajal osnovo za pravično delitev. Pogosto jim to uspe. Zanimivo pri tem pa je, da ima vsak delavec ob povečanju števila družinskih članov, pravico do večjega stanovanja. Seveda po vrstnem redu. Ta čas čaka na stanovanje 874 prosilcev. Poprečna čakalna doba je bhzu pet let, zato je resnično veliko razkošje odkloniti prazno stanovanje samo zato, ker je v njem že nekdo bival ali ker nima centralne kurjave. Zgodbe o tem, kaj vse doživijo tovariši, Id se v železarni ukvarjajo z reševanjem stanovanjskih problemov, ponazarja primer, ko je na referentovi mizi neka ogorčena mati pustila otroka in odšla. Našli so jo šele miličniki...
Na Jesenicah se zavedajo, daje stanovanje osnova za normalno življenje, vendar se vsega ne da urediti naenkrat. V gradnjo stanovanj vlagajo železarji velike denarje, vendar je število prošnji-kov tudi veliko. Pri sedanjem tempu gradnje stanovanj bi potrebovali več let, da bi lahko ugodili vsem prošnjam, seveda če se ne bi pojavili novi prosilci. Kolektiv železarne pa se iz leta v leto pomlajuje, ustvarjajo se nove družine in s tem — vsaj na stanovanjskem področju — novi problemi.
JANEZ SEVER
MEBLOJPRIZNANJA AVTORJEM
Inventivna dejavnost v novogoriškem Meblo je pred dnevi stopila iz ..tovarniške anonimnosti44 in se s posebno razstavo — inovacije Meblo 1975 — predstavila širši javnosti. Pravijo, da bodo podobne razstave prirejali vsako leto in tako dajali svojim inovatorjem tudi spodbudno javno priznanje, poleg že tistih „v kuverti44.
Na otvoritev razstave so prišli ugledni družbenopolitični delavci novogoriške občine in predstavniki slovenskega društva izumiteljev. Poebna priznanja so dobili naslednji inovatorji:
Ivan Ferjančič, Zdravko Troha, Alfonz Kralj, Zmago Kompara, Leon Poberaj, Bojan Ferlat, Vojko Turel, Gvido Susič, Ivan Zavadlav, Štefan Brilej, Viktor Kerševan, Vojko Harej, Emil Kodre, Jože Pavlin, Alojz Hvala, Florjan Hvala, Ivan Mervin, Mirko Pajntar, Stojan Volčanšek, Viljem Mlekuž, Rado Bavčar, Danuška Lavrenčič, Franc Ambrožič, Tomaž Puc, Marjan Rutar, Vojko Terbižan, Rado Kravanja, Julij Čeme, Alojz Podgornik, Gvido Remec, Alojz Štemberger, Narcis Oblak in Angel Susič.
V Meb^u poudarjajo, da so v zadnjih desetih letih organizirano spremljali in tudi dajali poudarek inovacijski dejavnosti. Letni prihranki zaradi koristnih idej, tehničnih izboljšav in izumov so bili po več sto milijonov dinarjev, za nagrade novatorjem pa je šlo poprečno po 5 milijonov. Pred sedmimi leti so že napravili po-
seben PraV^fyri Uredili dokumentacijo, tako da imajo	Pregled nad inovacijami, pri-
hranki v pr°® ^nji in nagradah.
Minulo Izbilo prav gotovo rekordno, saj so v primeiK ‘ letom poprej temeljne organizacije P°v6^j ~!°i0 gospodarsko korist zaradi inovacij kat * u odstotkov. Nemajlma zasluga za stalen p°" dejavnosti gre prav gotovo sti-mu 1 ativneii^TJErajevanju. Lani so inovatorji Mebla prij3^^: tehničnih izboljšav in 4 koristne pred'T' V poprečju je vsaka inovacija prinesla v Sv°uuji za 300 tisočakov prihranka in 6 milijonov čiste gospodarske koristi. In Iv*0 je šlo za nagrade in odškodnine? Vsei3 Paj blizu 150 tisočakov.
Za Meblojj^ lahko rekli, da „razume44 neprecenljiv	inovacijske dejavnosti za
skupni učiPjjPUzadevanj delovnega kolektiva. Prav zaradi Razumevanja, ki ni od včeraj, je lani krog	ki so se aktivno ukvarjali z
inovacijsko “ Rstjo, že dosegel številko 100. Niti pribil Pa to ne pomeni ,.končnega cilja44...
Za leto5 fLRjtah nov korak naprej. Predvsem namer J Rernatično razširiti krog inovatorjev, a oi vanj vključil! najmanj 1,5 odstotkaUm. Iz množice pač raste kvaliteta .. ■ e bo to uspelo, pričakujejo na
osnovi dosedanjih rezultatov prihranke, vredne blizu deset milijonov dinarjev! Z vso odločnostjo nameravajo s pomočjo izobraževanja in vplivanja preko samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij stopiti na pot vsem pojavom, ki še zavirajo inventivno gibanje. Gre predvsem za konservativnost, nevoščljivost, še vedno predolgo pot od ideje do konkretne izvedbe v praksi in še kaj ...
Naj za konec omenimo, da bodo poleg materialnega nagrajevanja inovacij posvetili polno pozornost tudi moralnim pobudam avtorjem izboljšav. V zvezi s tem prav gotovo rte kaže prezreti svečano in pred očmi javnosti izraženo priznanje, ki smo mu bili priče pred nekaj dnevi. Prav takrat smo slišali, da bodo uvedli tudi posebno nagrado „inovator leta Mebla44.
I.T.
NOVATORSTVO MED SENCO IN SONCEM
UPORABNOST, NE PA
OBLIKOVNA
DOVRŠENOST
Alojz Grebenc je pripravil sedem izboljšav — v predalu ima ponovno nekaj rešitev — Ali jih bo oddal?
V Litostroju posvečajo veliko pozornosti inovacijam, saj je ta delovna organizacija med tistimi pri nas, ki se lahko pohvali s številnimi iznajdbami, tehnološkimi izboljšavami in racionalizacijami. Litostroj je med redkimi, ki je gradil svojo proizvodnjo na lastnih tehnoloških rešitvah in se tudi po tej poti uveljavil doma in na tujem.
Med najbolj uspešnimi no-vatorji v Litostroju je Alojz Grebenc, ki je zaposlen kot visokokvalificiran rezkalec v temeljni organizaciji združenega dela finalizacija. Lani je praznoval dvajseto obletnico zaposlitve. Z novatorstvom se ukvarja šele štiri leta.
,,Problemi, s katerimi sem se soočal pri svojem delu, so me spodbudili k razmišljanju o racionalnejših rešitvah pri obdelavi izdelkov na mojem rezkalnem stroju. Najprej sem skonstmiral posebno pripravo za izdelovanje lamel pri turbinskih regulatorjih, kajti prejšnje so bile pretenke in zato tudi težave v proizvodnji niso izostajale. Z inovacijo smo dobili potrebno kakovost lamel. Nato sem izdelal posebne klešče za blokiranje obdelovalnih predmetov na stroju, kasneje posebno konzolo pri proizvodnji vreten, pripravo za žaganje različnih kovinskih profilov ter dvostopenjsko ročico za reguliranje rezkal-nega stroja. Med zadnje izboljšave sodi tudi priprava za delitev pri proizvodnji ročnih koles za turbinske regulatorje.44
Tako je opisal svoje izboljšave Alojz Grebenc. Svoje delo želi poenostaviti ter doseči večje učinke in boljšo kakovost. Prav gotovo je to najpomembnejši razlog za njegova novatorska prizadevanja, vendar pa moramo k temu tudi dodati, da gaje za večjo prizadevnost spodbudila lanska široka akcija, ki je tekla pod. označbo „leto inovacij44.
,,Težko je s številkami ovrednotiti koristnost neke tehnične izboljšave. Za svoje rešitve izračunov nisem delal, teži pa me omalovažujoč odnos sodelavcev do mojih prizadevanj. Tudi zavist je zraven. Moti me tudi, da pristojni zavlačujejo z izplačili odobrenih nagrad. Kljub precejšnjemu številu prijavljenih izboljšav, za vse mi je odbor določil nagrado pet novih tisočakov, pa nagrade ’ doslej še nisem videl; to prav gotovo ne vpliva spodbudno na novatorsko dejavnost.44
Alojz Grebenc pravi, daje v Litostroju veliko možnosti za izboljšave, vendar nekateri delavci skrivajo rešitve v predalih ter jih ne prijavijo tudi zato, ker niso dovolj sti-
mulirani. Pogosto se namreč tudi primeri, da izboljšava prinese večjo normo in so tako delavci „prikrajšani44.
„Tudi sam imam nekaj novih zamisli, vendar jih bržčas ne bom prijavil. Uporabil jih bom za preseganje norme, kar je bolje za moj žep; priznam, zanesljivo pa slabše za delovno organizacijo. Tako kot jaz razmišljajo tudi drugi. Toda najbolj te prizadene, če kdo že vnaprej dvomi v tvoje delo. Nekdo mi je celo očital fušar-stvo samo zato, ker pripomoček, ki sem ga izdelal, ni bil oblikovno dovršen. Zame seveda to ni bilo pomembno, kajti iskal sem predvsem njegovo uporabnost.
Takole razočarano govori o svoji novatorski dejavnosti Alojz Grebenc. Dogaja pa se tudi, da marsikaj nočemo videti zelo pomembnih rešitev, ki jih poiščejo delavci v neposredni proizvodnji, če priprava dela ne predpiše povsem natančno tehnološkega postopka izdelave.
V Litostroju sicer imajo pravilnik o nagrajevanju no-vatorskega dela, vendar pa Alojz Grebenc meni, da ga bodo morali na vsak način izboljšati. Predvsem zato, ker postaja novatorska dejavnost nuja v vsakodnevnem prizadevanju za boljše delovne rezultate, posedanji uspehi, predvsem pa tisti, ki smo jih dosegli lani,44 pravi Alojz Grebenc, dokazujejo, da smo bili doslej premalo pozorni na to dejavnost. Škoda je precejšnja, lahko pa bi bila še večja, če ne bi tik pred dvanajsto doumeli pomena novatorstva.
M. HORVAT
/
I
novice iz organizacij
RUDNIK TRBOVLJE
Zahteva po spodbudnejšem nagrajevanju
Kaže, da se v zasavskih premogovnikih ne bodo mogli izogniti nadaljnjemu izpopolnjevanju samoupravnega sporazuma o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov oziroma notranjih dokumentov o delitvi osebnih dohodkov. Na minuli letni konferenci TOZT) rudnik Trbovlje so člani osnovne organizacije sindikata zlasti sodili, da bi morali bolj spodbujati delo v jami. Rudarji so pripravljeni več in bolje delati, zahtevajo pa, da za večjo storilnost in večje delovne učinke prejmejo tudi ustreznejše plačilo. Mimo te zahteve so v sklepe zapisali, da morajo v delovni organizaciji čimprej organizirati oddelek za spremljanje osebnih dohodkov, ki naj bi začel tudi pripravljati nov samoupravni sporazum o delitvi osebnih dohodkov.
Trboveljski rudarji so lani dosegli rekordno proizvodnjo. Nakopali so za 4 % več premoga, kot so predvidevali v svojem operativnem delovnem načrtu. Povečali so tudi storilnost. Lani so se zmanjšale delovne nesreče v jami. To so dosegli tudi zavoljo tega, ker sodobnejše delovne
priprave in podpore omogočajo bolj varno delo. Očitno pa v kolektivu niso zadovoljni s prekomernim porastom neupravičenih izostankov z dela in tudi z delovno disciplino in izostanki z dela zaradi boleznine. Lani je morala disciplinska komisija izreči kar 239 ukrepov proti kršilcem delovne discipline. Kolektiv pa je zaradi bolezni izgubil več kot 16.000 delavnikov. Čeprav se nikoli ne bo mogoče izogniti bolniškim izostankom z dela, pa je res tudi to, da nekateri izigravajo ugodnosti socialnega in zdravstvenega zavarovanja. Proti vsem tem bo moral kolektiv ostreje ukrepati, ker zmanjšujejo uspehe rudarjev pa tudi njihov dohodek. Lani so namreč za boleznine do 30 dni izločili iz dohodka kar 1 milijon 190.000 din.
Trboveljske rudarje hudo pesti stanovanjska problematika. Kadrovska služba ima več kot 160 prošenj za dodelitev stanovanj. Kolektiv bo čimprej moral poskrbeti tudi za samske delavce, saj sedanji samski dom ni le pretesen, marveč tudi ne ustreza več svojemu namenu.
ŽELEZARNA RAVNE
Boleznine odražajo standard
Delegati 26, osnovnih organizacij sindikata ravenskih žclezar-jev so na sobotni letni skupščini analizirali svoje delo. Iz izčrpnega poročila Antona Polanca, predsednika konference sindikata, je bilo moč povzeti, da je delo v osnovnih organizacijah sindikata na Ravnah doživelo pomemben napredek. Obširna razprava po poročilu je pokazala, da se sindikat železarjev vse aktivneje sooča s problemi tega velikega kolektiva.
Razpravljavci so ugotavljali, da morajo nenehno pospeševati izobraževanje vseh delavcev in ne samo tistih, ki so v samoupravnih organih. Razgledanost delavcev je po njihovem mnenju osnova za še večji napredek in uspešnost pri delu. Pri tem ne bi smeli, kot je poudarila Sonja Slemenik, pozabiti na delo žensk, ki še vedno nimajo enakih možnosti za delo kot moški in ki še vedno ne dobivajo enakega plačila za enako opravljeno delo.
Milojko Mlinkovič je govoril o perečem problemu boleznin, ki tudi v tem kolektivu naraščajo. Gre za boleznine do tridesetih dni in za, kar je še bolj zaskrbljujoče, sorazmerno veliko število nesreč pri delu. Boleznine tako načenjajo težko doseženi standard.
Skupščina je pozdravila
predlog Franja Miklavca, mladega kovača, ki je prisotne zaprosil za pomoč pri posebnem tekmovanju. Gre za tekmovanje zaposlenih v posameznih obratih ali TOZD, ki bi s svojim delom prispevali k večji produktivnosti, zmanjševanju odpadkov in drugih, za vsako proizvodnjo bistvenih elementov.
V razpravo so se vključili tudi gostje, med njimi tudi Gregor Klančnik, generalni direktor slovenskih železarn in dipl. inž. Janez Barborič, predsednik slovenskih sindikatov. Taje med drugim, ko je govoril o nalogah rekel, „da stabilizacije ne moremo speljati samo s tem, da na sestankih govorimo, kako bi morali biti pridni, kako moramo delati. Eden od stimulansov za boljše delo so interni pravilniki o nagrajevanju. Še danes obstajajo pravilniki, ki temelje na analitski oceni delovnih mest, obstajajo celo pravilniki, ki so rezultat enostavnega dogovora o višini plač. Nihče od zunaj ne more graditi sistema nagrajevanja, če ne pozna delovnega procesa. V Sloveniji je' le 30 % delavcev nagrajenih po delu, 70% zaposlenih živi od šolske izobrazbe, dobiva plačo za položaj ali za čas, ki ga prebije na delu. To ne vodi k stabilizaciji"
—	js
CELICA POD DROBNOGLEDOM
ČEDALJE BLIŽE
DELAVCU
Delavci v kranjski Savi so organizirani v 86 sindikalnih skupinah v 27 osnovnih organizacijah, na ravni delovne organizacije pa deluje sindikalna konferenca - Sindikat je postal resnično delavski
,,Pri nas v Savi resnično velja načelo - ničesar mimo sindikata! Zdaj je sindikat postal bolj delavčev kot kdajkoli prej. Da je dejan-^ sko delavski, velja to brez hvalisanja za našo delovno organizacijo. “ Na tej ugotovitvi Mileta Milivojeviča, predsednika sindikalne konference tovarne gumijevih izdelkov Sava Kranj je temeljil ves naš pogovor, ki so se ga udeležili še Jože Antolin, poklicni sekretar sindikalne konference, Franci Sire, kontrolni tehnolog in predsednik skupnega izvršnega odbora sindikata tovarne tehničnih izdelkov ter Rajko Debeljak, skrbnik proizvodnje in predsednik skupnega izvršnega odbora sindikalne organizacije v tovarni avto-pnevmatike.
Najprej smo skušali v pogovoru ugotoviti, kaj je koristnega prinesla reorganizacija sindikatov, o kateri nam je govoril predsednik sindikalne konference:
Pred leti je imelo 3400 delavcev Save eno samo osnovno organizacijo. Izvršni odbor sindikalne organizacije je sprejemal tako imenovana sindikalna stališča, ki jih je potem bolj ali manj uspešno zagovarjal na sejah delavskega sveta. Članske sestanke pa so sklicevali zgolj zato, da bi delavce po najhitrejši poti obvestili o sklepih, ki so Jih sprejemala vodstva družbenopolitičnih organizacij in tovarniški delavski svet.
„Že v začetku minulega leta, nekaj mesecev po celjskem kongresu," pripoveduje Mile Milivojevič, „smo na občnem zboru sindikalne konference ocenili opravljeno delo in ugotovili, da smo se že organizirali tako, kot so terjali sklepi 8. kongresa Zveze sindikatov Slovenije in statutarni dogovori o delovanju sindikata."
V Savi so ustanovili 27 osnovnih organizacij sindikata, v sklepe pa med drugim zapisali:
„Osnovne organizacije so temelj sindikalne aktivnosti in imajo v novih ustavnih razmerah pomembne in odgovorne naloge. Letne delovne programe, ki smo jih sprejeli na obč-
nih zborih osnovnih sindikalnih organizacij, bomo dosledno izvajali in skušali, da se bodo v njihovo uresničevanje vključili vsi delavci. To še zlasti, ker ima delavsko samoupravljanje v naši delovni organizaciji dolgoletno tradicijo. Pozabiti ne smemo, da je bil prvi delavski svet v Sloveniji ustanovljen prav v Savi, to pa obvezuje vse sindikalne delavce, da združijo svoje moči pri izpolnjevanju programskih nalog našega sindikata."
„Odločili smo se, da bo poslej 3800 zaposlenih gumarjev organiziranih v 86 sindikalnih skupin, 27 osnovnih organizacij in v konferenci na ravni delovne organizacije," je dejal Jože Antolin.
NIČ
MIMO SINDIKATA!
V Savi z zadovoljstvom ugotavljajo, da zdaj aktivno dela v sindikalni organizaciji veliko več članov kot prej.
„Predvsem smo veseli, da je v sin-dikalnih vodstvih vedno več mladih. Sicer pa je to posledica naše načrtne kadrovske politike in dela z mladimi," poseže v pogovor Franci Sire.
Kranjski gumarji so se doslej zelo dobro samoupravno organizirali na ravni temeljnih organizacij, kjer so
Mile Milivojevič, predsednik sindikalne konference v kranjski Sa-vi.
Jože Antolin, sekretar sindikalne konference.
že uresničili delegatsko načelo odločanja.
Rajko Debeljak: „Povsod tam, kjer se naši delavci sestajajo kot samoupravljavci in odločajo o svojih problemih, je sedaj vedno navzoč sindikat. V našem primeru gre za dogovarjanje in odločanje v okviru sindikalnih skupin. Vseskozi si prizadevamo, da bi delavci brez ovinkarjenja ali bojazni pred morebitnimi posledicami za svoje izjave povedali na sestankih skupin vse, kar jih teži, naj že gre za probleme v proizvodnji, medsebojne odnose ali pa za čisto drobne človeške težave. Za organizacijo sestankov se poslužujemo dveh načinov: samoiniciativnega ali po poprejšnjem dogovoru s predstavniki strokovnih in drugih služb, in to zvečine tedaj, ko gre za •razreševanje problemov v zvezi s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih v združenem delu. Odkar smo ustanovili v obratih in po izmenah sindikalne skupine ter začeli sklicevati zbore delovnih ljudi v TOZD, odkar je sleherni njihov sklep rezultat odločitev skupin in zborov, čutimo sindikat skoraj na vsakem delovnem mestu v tovarni."
Skratka, , v Savi so se v zadnjih mesecih sindikalno tako organizirali, od skupin do konference, od zborov delovnih ljudi do centralnega delavskega sveta, da lahko, kot sami pravijo, v vsakodnevni samoupravni praksi uveljavijo vse dobre predloge delavcev. Največjo veljavo pa imajo ,.predhodnice" - predlogi, ki prihajajo iz sindikalnih skupin.
„Na pravkar končanih letnih občnih zborih osnovnih organizacij smo še posebej pohvalili dosedanje delo skupin. Da bi bilo njihovo delo v bodoče še boljše bomo že v krat-
kem organizirali za vodje skupin posebne seminarje," ni skrival očitnega zadovoljstva nad delom sindikalnih skupin Mile Milivojevič.
POVSOD, KJER JE TREBA
Lani se je sindikat v Savi lotil velike akcije - analize delovnih razmer v gumarski industriji. Čeprav je njena proizvodnja že bolj ali manj avtomatizirana, so delovne razmere gumarjev še zmerom precej težje kot v drugi kemično-predelovalni industriji.
Rajko Debeljak: „0 analizi so razpravljale vse osnovne organizacije, ko pa bi morala iti še v dokončno strokovno obdelavo, se je zataknilo. Če bi namreč želeli tudi v proizvodnji storiti vse, kar smo predlagali v analizi, bi potrebovali	|
lepo vsoto denarja . . . Tako bo akcija ostala nekaj časa na slepem tiru. Nekaj pa bomo v prid večje varnosti delavcev storili že letos in drugo leto."
Ob vsestranski dejavnosti sindikata na področju kulture, organizirane množične športne rekreacije in drugod, so v Savi lani posvetili največ pozornosti izobraževanju delavcev. Tako je skozi različne izobraževalne oblike šlo kar 1700 članov kolektiva, 160 delavcev se je udeležilo sindikalnih seminarjev, nekaj deset pa jih je obiskovalo seminarje, ki jih je organiziral občinski sindikalni svet v Kranju.
In še nekaj velja povedati: sindikat v Savi se je lotil akcije, da v tovarni ne bi bilo delavca, ki ne bi imel končane osemletke! V teh prizadevanjih je po nekaj manj kot letu dni skorajda že prišel do cilja.
IVO V1RNIK
NAŠI PRIJATELJI
TINKA SAJOVIC, Železarna Jesenice
Se več o delavcih!
Tinka Sajovic, uslužbenka pri vodstvih družbenopolitičnih organizacij Železarne na Jesenicah, že šest let skrbi, da 250 naročnikov dobi DE. Zmotili smo jo sredi dela.
„Opazna je sprememba DE, ki jo dobivamo po novem letu. Všeč mi je, da ste se bolj obrnili k ljudem," nam je povedala. „Mislim, da bi morali še več pisati o akcijah delavcev, o njihovem življenju in delu. Toliko dobrih delavcev je anonimnih, čeprav bi lahko bili vzor. Tu mislim na pisanje o konkretnih problemih delavcev. Novinarji pa se najpogosteje ustavljate pri vodstvih in vodilnih ljudeh. Res je, da ti znajo lepše povedati, vendar bi moralo pogosteje prodreti v javnost delavčevo mnenje."
In tako se je začelo. Tinka Sajovic sodi med tiste delovne ljudi, ki ne poznajo ovinkarjenja. Kar misli, pove v obraz. Enako, kot je kritično menila o novinarskem delu, je povedala tudi o problemih, ki nastanejo pri dostavi ča-
sopisa.
,,Letos smo imeli velike težave pri dostavi časopisa. Po občnih zborih sindikalnih organizacij so se vodstva zamenjala in s tem tudi naročniki. Ugotavljamo, da veliko število naročnikov ni pravočasno dobilo časopisa. V vabilu na sejo pa napišemo, da naši sindikalni delavci najdejo potrebno gradivo v DE. Potem pa na seji ugotavljamo, da ljudje niso dobili časopisa. Ne vem, kdo je za to kriv, vendar te napake povzročajo nejevoljo."
Med najinim pogovorom sva skupno ugotavljala, da so njene želje in kritike podobne našim,-saj pogosto moramo po nedolžnem nastaviti hrbet za napake drugih. To je vsaj primer, ko naši naročniki dobivajo časopis več dni po' tem, ko je izšel, primeri se celo, da dobijo dve številki skupaj. Nekateri naročniki vedo, da to ni naša krivda, drugi ne, hudujejo pa se oboji.
„Z veseljem ugotavljam, da naš delavec vse pogosteje sega po časopisu.
To je vzpodbudno, če vemo, da ima že večina naših delavcev televizijske sprejemnike, ki prevzemajo vlogo osnovnega informatoija. Torej mu je samo ta informacija premalo. Včasih ni bilo tako. Delavci so odklanjali časopis, ker so sodili, da v njem ne najdejo sebe in svojih problemov. Časnikarji so pogosto pisali samo dobro, čeprav smo vsi vedeli, da je marsikaj bistveno drugače. Mislim, da si pred problemi ne smemo zatiskati oči, saj se težave same od sebe ne rešujejo. Najpogosteje se celo zgodi, da se iz majhnih problemov rodijo veliki, ki upravičeno povzročajo vznemirjenje. Sem zagovornik odkrite besede."
Tinka Sajovic meni, da vsak boj mnenj mora roditi napredek. Zmagati pa mora najboljši predlog. Časi, ko so stali delavci ob strani, so že zdavnaj minili. Trdi, da je večina naših delavcev že dokaj seznanjena s svojimi pravicami. Zato je laže tudi mladim in tistim, ki se v kolektiv vključujejo iz
nedelavskega okolja. V železarni na Jesenicah se zaposluje vse več delavcev iz drugih republik, ki se tako hitro vtapljajo v kolektiv.
„Zadovoljni smo, da ste opazili naše napore ob vsebinskem spreminjanju časopisa. Kako pa o tem menijo drugi naročniki? “
„Pred nami sta sicer šele dve številki, vendar so spremembe očitne. Moja sodelavka vneto prebira DE. Kolikor vem, je tudi ona zadovoljna, da
ste se obrnili bolj k ljudem. To mnenje sem slišala tudi od drugih. Še vedno pa pogrešamo več zapisov o delu in življenju delavcev, o problemih in delu v TOZD, v osnovnih organizacijah. Povsem se zavedam, da ne mo- i rete pisati o vseh kolektivih hkrati, vendar bralec zdaj še nima pregleda, kako delajo druge sindikalne organizacije, s kakšnimi problemi se ukvarjajo, kako je s tem drugod. Kaže, da ste zdaj na dobri poti, da bo Delavska enotnost res delavska in za vsakogar | zanimiva. Vsem željam sicer ne boste 1 mogli nikoli povsem zadostiti, ker smo pač ljudje različni, vendar ste se 1 zdaj že bolj približali našim ljudem in njihovim problemom. To pa je že 1 mnogo, mar ne? ...“
—er
poverjeniki DE
1.	LJUBICA PAVLINO
2.	SILVA ROZMAN
3.	TINKA SAJOVIC
4.
5.
6.
7.
8.
OD TU IN TAM
VELENJE: V knjižnici Velenje je že nekaj časa odprta razstava mariborskega slikarja Maksa Kavčiča. Razstavo si je ogledalo še posebej veliko ljudi lo. januarja zvečer, ko je v istih pro štorih kino-klub Gorenje predvajal film mladega in nadarjenega celjskega amaterja Stanka Jošta,,Gimnazijka".
V šolah in v prosvetnih društvih občine Velenje se že pridno pripravljajo na slovenski kulturni praznik 8. februar. Osrednja občinska proslava Prešernovega dne bo v domu kulture v Velenju, na kateri bo nastopil kot gost najboljši slovenski mladinski pevski zbor, zbor iz Maribora, ki ga vodi profesor Rajšter. Kulturna skupnost Velenje bo ob tej priložnosti podelila nagrade kulturnim delavcem za izredne dosežke v kulturnem delu za daljše obdobje.
KROPA: Na povabilo sindikata v tovarni Plamen je 17. januarja v Kropi gostovala godba št or s kih železarjev. Ljudje so do zadnjega kotička napolnili veliko dvorano in z navdušenjem poslušali koncert štorskih zele-zarjev. Gostom so ob obisku pokazali film o Kropi in kovaški
POROČA PROFESOR EGON KUNEJ
Storski pihalni orkester deluji šele šest lep Železarna omogoči godbenikom, da obiskujejo vaje in da lahko nastopajo. Nabavila jim je tudi že več odličnih glasbil Vgodbo lahko pride, kdor je vsaj tri leta obiskoval glasbeno šolo. Profesor Franc Zupanc, ki je dirigent godbe, je vključil v godbo tudi številne mlade muzikante, precej osnovnošolskih fantičev in tudi deklet, tako da je poprečna starost v godbi komaj 20 let Profesor Zupanc sistematično vključuje v program godbe tudi zahtevnejše skladbe, toda program je vedno sestavljen tako, da je privlačen za poslušalce.
GE
VELENJE: Na konferencah v temeljnih organizacijah in na osrednji konferenci ZK v Rudarskem solskem centru Velenje je bila znova poudarjena potreba po gradnji novega dijaškega doma. Bitka za ta dom se nadaljuje že tretje leto. Oba sedanja domova sta prenatrpana, med tistimi, ki se izobražujejo v centru, pa je skoraj polovica takih, ki se vozijo in na poti v šolo ali domov izgubljajo veliko dragocenega časa. Poudarili so tudi, da Rudarski šolski center izobražuje kader tudi za širši slovenski in jugoslovanski prostor. Zato je utemeljena zahteva, da bi za to neodložljivo investicijo prispevala tudi širša skupnost.
V Rudarskem šolskem centru Velenje nameravajo še letos odpreti dislocirani oddelek ljubljanske fakultete za naravoslovje *n..tehnologijo, in sicer oddelek višje tehniške šole za rudarje. Prav tako nameravajo odpreti v Trbovljah dislocirani oddelek Tehniške šole Velenje za potrebe premogovništva v Trbovljah.
-V-
40 ZBOROV IN VEČ
Celjsko področno združenje pevskih zborov je zaživelo
Zamisel o združevanju pevskih zborov v večjo organizacijsko enoto ni nova. Že pred leti je ob medobčinski reviji pevskih zborov v Zrečah bil ustanovni občni zbor področnega združevanja pevskih zborov. Iz objektivnih in subjektivnih razlogov pa organizacijsko delo združenja ni moglo prav steči Nekateri skromni poskusi so zvodeneli, navdušeni ustanovitelji so izgubili vero in voljo do uresničevanja prvotne zamisli.
V soboto, 11. januarja, se je sestal upravni odbor združenja na svoji prvi redni seji ter se konstituiral tako, da je v njem zastopana vsaka občina iz celjske regije vsaj s po enim članom. Odbor sestavljajo prof. Egon Kunej, Julij Gorič (Laško), Štefan Žvižej (Celje), Anton Acman (Moziije), Milan Horvat (Šentjur), Ivan Gostečnik (Petrovče), Jakob Štefančič (Slovenske Konjice), Rudi Steblovnik (Radeče), Edi Goršič (Celje), Franc Plohl (Šmarje) in Jurij Vreže (Celje).
Novo izvoljeni odbor je temeljito pretresel bodoče naloge ter sklenil lotiti se nemudoma organiziranega dela.
Z zvezami kulturno-prosvet-nih organizacij občin s tega področja bomo sklenili samoupravni sporazum o skupnem sofinanciranju. Seminar za zborovodje amaterskih zborov bo 13. marca v Celju. Seminar naj bi bil začetek sistematičnega dela, ki bi se odvijalo skozi tri leta ter zajelo zborovodsko veščino od osnov dirigiranja, izobrazbe . in tehnike glasov do praktičnih vaj in spoznavanja literature.
Medobčinska revija zborov bo v nedeljo, 13. junija, v Rogaški Slatini. K sodelovanju bodo povabljeni vsi zbori celjskega področja. Vsak zbor naj prijavi do 1. marca pet pesmi, od kate-
VECER AMATERSKEGA FILMA V VELENJU
»GIMNAZIJKA«
NAVDUŠILA
Petkov kulturni večer — 18. januarja v organizaciji kinokluba „Gorenje" - so napolnili velenjsko knjižnico do zadnjega kotička. K takemu obisku je gotovo prispevala priljubljenost mladinskega romana »Gimnazijka" pisatelja Antona Ingoliča med mladino. Po motivih tega romana je Stanko Jošt posnel ta film v tehniki „super-8 mm". To je redkost v slovenskem in celo jugoslovanskem amaterskem filmu, saj je film tudi izredne dolžine. Filmu lahko očitamo le slabo tonsko opremljenost, kljub temu pa je navdušil mlade gledalce.
Dijaki iz Celja so skupaj z nekaterimi poklicnimi igralci lepo odigrali svoje vloge. Velenjčani so večkrat zaploskali med filmom, saj jih je dogajanje, ki je mladini zelo blizu, izredno pritegnilo. K temu je tudi veliko p-ipomogla nekdanja dijakinja ekonomske srednje šole v Celju Andreja Konjedič, ki je-v filmu igrala glavno vlogo.
Pred projekcijo filma je spregovoril o svojem delu avtor Stanko Jošt, član Ljudske tehnike EMO-Celje. Čeprav traja film dobro uro, torej za amaterski film izredna dolžina, so ga celjski filmski amaterski delavci posneli v desetih dneh. Stanko Jošt, ki je za film napisal scenarij in ga zrežiral, je
predvsem omenil veliko delovno pripravljenost in disciplino vseh sodelavcev filma. Sicer pa je Stanko Jošt tudi avtor filma „Na kmetih“, pripravljajo pa še snemanje filma „Mati“. .
Kinoklub „Gorenje“ je ta večer domačega amaterskega filma posvetil tudi 30-letnici Ljudske tehnike pri nas. Velenjski filmski amaterji privabljajo na svoje prireditve vedno več gledalcev, mnogi med njimi pa se tudi kaj radi odločajo za včlanitev v kinoklub „Gore-nje“. Prav zaradi velikega obiska takih prireditev pa bi morda bilo treba razmisliti o drugem prostoru, kajti knjižnica za takšne predstave ne ustreza več.
HINKO JERČIČ
rih bo strokovna komisija izbrala tri za nastop. Koncerti na reviji bodo dopoldne, popoldne in zvečer. Na večernem koncertu bodo nastopili izbrani zbori, ki pridejo v poštev za republiško revijo v Mariboru. Poleg tega bodo povabili en kvalitetni zbor, ki deluje zunaj celjskega področja. Medobčinske revije naj bi bile vsako leto v drugi občini. Angažiran bo strokovni svetovalec, ki bo mentor zborom; skrbel bo za boljšo organizacijo zborov, zlasti pa za dvig kvalitete petja in programov.
Pereče je vprašanje zborovske literature. Zborovodje razpolagajo pretežno z zastarehmi programi, ne najdejo poti za nabavo sodobnejše literature. Na seminarjih in s pomočjo strokovnega svetovalca jim bo področna zveza nudila pomoč. V načrtu so obiski zborovskih vaj, strokovni nasveti in ne nazadnje želja za tesnim sodelovanjem. Člani odbora bodo obiskali vse koncerte zborov, ki bodo pravočasno najavljeni. O koncertih, revijah in delovanju zborov bodo seznanjali javnost v dnevnem časopisju in v strokovni reviji „Naši zbori". Končno pripravljajo kategorizacijo zborov in zborovodij po kvaliteti in strokovni usposobljenosti. Na podlagi kategorizacije bodo izdelani normativi za enotno financiranje zborov in honoriranje zborovodij.
Sedaj je v področni zvezi pevskih zborov registriranih kakih 40 zborov, večinoma moških. Pričakujejo, da se bodo priglasili še doslej neevidenti-rani zbori.
' - ¥ *
■3*v	*
't, jdlmr-.
STE NEMARA PREZRLI
Za
Prežihovo
bajto
Lani, ob 25-letnici smrti Prežihovega Voranca, pisatelja, revolucionarja in prepričanega ljudskoprosvetnega aktivista, je Zveza kultumo-prosvetnih organizacij Slovenije začela akcijo za ureditev Prežihovine. Gre za td, da bi Prežihu v domačem kraju uredili spominski muzej. Pisateljeva vdova je uredila skromno spominsko sobo v hiši, v kateri je Prežih živel le po zadnji vojni. Spominski muzej pa naj bi mu zdaj uredili v Prežihovi bajti, ki so jo Kuharjevi, pisteljevi starši, kupili leta 1911 in od koder je mladi Voranc odhajal v svet in se vedno znova vračal. Šem se je zatekal med obema vojnama s svojimi partijskimi tovariši, sem so v letih diktature romale njegove misli, ko se je v daljnih deželah spominjal očeta in matere.
Prežihova bajta je tudi etnografsko zanimiva in zaščitena. Da bi v njej lahko uredili spominski muzej, je treba .najprej sedanjemu lastniku zgraditi nov dom, nato pa obnoviti že močno načeto Prežihovo bajto in jo primerno urediti.
Uresničenje te lepe zamisli presega zmožnosti Prežihovega domačega kraja, ravenske občine. V ta namen je izvršni svet republiške skupščine že pred leti dodelil ravenski kulturni skupnosti 10 starih milijonov din. Akcija, ki sta jo znova začela ravenska občina in ZKPO Slovenije, se zdaj razširja. Lansko jesen so v dogovoru z republiškim komitejem za vzgojo in izobraževanje, kulturno skupnostjo Slovenije, društvom slovenskih pisateljev in s slavističnim društvom natisnili prospekt in pismo vsem slovenskim šolam in vsem kulturnim skupnostim v Sloveniji. Zlasti šole so se na to akcijo lepo odzvale, zbrale so že 5 starih milijonov din in denar še priteka. Tudi nekaj kulturnih skupnosti se je že odzvalo na poziv. Zlasti v šolah, kjer otroci zbirajo svoje prispevke za Prežihovo bajto, so znali to zbiralno akcijo marsikje lepo združiti z obravnavanjem pisateljevega lika in pisateljeve besedne umetnosti.
Prežihova bajta je tudf etnografsko zanimiva in zato zaščitena
Kako sem se izobraževal?
UČIŠ SE VSE ŽIVLJENJE
»Tempo dela in življenja je zadnja \leta strahoten. Oprosti, za pogovor \imam le toliko časa, kolikor ga potrebujejo tovariši iz Srbije za ogled naše tovarne. Vprašanje je le, kje bi našla miren kotiček? Zmenila se bova po moško. Na kratko. Kar v glavo, kot pravimo knapi...“
Srečko Šentjurc se je tri leta pred zadnjo vojno rodil v osemčlanski družini na Breznem pri Laškem. Njegov oče je bil knap, rudniški strojnik. K rudniku so najprej zavili tudi njegovi fantje. Srečko se je izučil za strugarja.
„ Vedno sem občudoval možatost. Biti knap pa pomeni ravno to. Toda kaj, ko smo pri našem rudniku živeli vedno le iz rok v usta. Premoga je bilo malo, vsakih pet let smo rekli: zapreti ga bo treba. Toda po vojaščini sem se vrnil v Rečico. Prišel sem med fante, kot sem bil sam, ki se nismo dali kar tako. Zato sem se vpisal v delovodsko šolo. Fantje so me potegnili za sabo, jazprave smo prenesli v mladinsko
organizacijo: Tako sem postal mladinski funkcionar pri rudniku, pozneje na občini in okraju. ‘Čeprav smo veliko delali, že marsikaj vedeli, se mi je zdelo, da je to premalo. Vpisal sem se v tehniško šolo. Bilo je težko, vendar je šlo. Po delu sem odrinil v šolo, se utrujen privlekel domov, da bi s svitom zopet odšel v rudnik. Človek, seveda če hoče, marsikaj zmore.
Trdno sem prepričan, da je vsak problem rešljiv, če sodelovanje temelji na resničnem tovarištvu. Srh me spreletava med intriganti, karieristi in leporečnimi praznoglavci. Imam srečo, da že od malih nog živim med poštenimi in skromnimi, vase prepričanimi ljudmi Že dvajset let delam s tovariši, katerih delovnik ne traja od šestih do dveh, temveč od noči do noči in v noč. Z ljudmi, ki leta niso imeli časa izkoristiti dopust. “
Ko je Srečko Šentjurc-dokazal, da so mladi rudarji še kako sposobni upravljavci, so mu zaupali še zahtev-
nejšo funkcijo. Postal je sekretar komunistov v rudniku. Potem član občinskega komiteja zveze komunistov in sekretar občinskega komiteja.
»Tam sem se mnogo naučil. Predvsem pa sem spoznal, da nikoli ne veš dovolj. Vedno se je našel kdo, ki mi je solil pamet, čeprav sem bil trdno prepričan, da imam jaz prav. Vpisal sem se m visoko šolo za politične vede, sociologijo in novinarstvo. Prijatelji so me zbadali, češ, knap in sociologija. Pa sem kar študiral Prvo stopnjo sem končal kot redni študent, drugo kot izredni Pri tem sem bil pet let sekretar komiteja, pri rudniku pa vodil preusmeritev dejavnosti. Danes vem, da lahko vse to zmoreš, če imaš urejen dom. To je osnova. Mene družina vidi le dva, tri popoldneve v tednu. Nekako smo se navadili m to. Toda, ko sem doma, se razdajam njim..."
Srečko Šentjurc je garač. To najbolje vedo njegovi sodelavci, nekdanji in sedanji rudarji Hude jame. Včasih je s svojimi stališči in dejanji vzbujal začudenje, če že ne ogorčenje. Kot takrat, ko je šel za mejo in nagovoril nekega kapitalista, naj on, kapitalist, posodi rečiškim rudarjem kompletno strojno opremo za novo dejavnost. To je bilo takrat, ko so rečiški rudarji ostali osamljeni v svojih naporih, da bi! se ob osiromašenih zalogah premoga rešili bede. Imeli so sicer moralno
oporo v sindikatih in partiji, toda kaj, ko so jim gdspodarstveniki, tisti z denarjem, obrnili hrbet. Kapitalist je dolgo poslušal partijskega sekretarja iz Laškega in mu ob koncu udaril v roko. Na posodo so dobili stroje in njegova navodila. Tako so pripeljali v Rečico pri Laškem - stiropor. Zgradili so majhno dvorano in začeli s proizvodnjo. Srečko je pred tremi leti postal generalni direktor TIM Laško.
„ Učiš se vse življenje. Česa vsega se nisem naučil Od pisanja poročil do vodenja političnih sej, razreševanja gospodarskih problemov, načrtovanja, statistike do spoznavanja tehnoloških
Srečko Šentjurc — od izpraznjevalca »hunt« do generalnega direktorja
, . „ .......I
procesov in kemije. Največja pridobitev pa je v tem, da sem se naučil zaupati ljudem. Potem gre mnogo laže, življenje je lepše in bogatejše. Zgodilo se mi je, da sem kot politični funkcionar dvignil glas proti birokraciji in tehnokratskemu vodenju. Tovarišem so ob mojem mnenju zlezle glave med ramena. Grmelo je in bliskalo, tudi treskalo, toda imel sem prav. Pozneje sem za ta upor dobil medaljo. To mi je svetinja.
Čeprav zveni neskromno, lahko povem, da smo imeli tudi pri načrtovanju nove dejavnosti prav. Kljub temu, da so nas takrat kritizirali. Danes zaposlujemo več ljudi, kot jih je rudnik kdajkoli prej. Naš kolektiv že tri leta sodi med najproduktivnejše v republiki, če ne celo v državi V štirih letih smo povečali proizvodnjo s slabih dveh na skoraj sedemdeset starih milijard. Zgradili smo novo tovarno in ko nam je ta pogorela, smo jo v dveh in pol mesecih obnovili. Prihodnji mesec bomo zasadili prvo lopato za novo tovarno v Srbiji Gradili jo bomo mi, knapi iz Rečice. Da, saj res, kako smo se izobraževali...“
Res je, učiš se vse življenje. Srečko Šentjurc je takrat, ko je tik pred otvoritvijo gorela njihova tovarna - osivel To je bilo takrat, ko so ob pogorišču tudi stari rečiški rudarji — jokali
JANEZ SEVER
sindikati po Jugoslaviji
24. januar 1976
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllir SVET ZVEZE SINDIKATOV SRBIJE
Kazni ne utrjujejo discipline
Neznanje in poenostavljanje postopkov glavni vzrok, da se delavci s svojimi zahtevami obračajo neposredno na višje organe in vodstva sindikatov
Lani je v republiški svet sindikatov Srbije prišlo 700 pritožb na odločbe o stanovanjih, o OD, o delu in odnosih v TOZD. Pritožbe so bile v glavnem naslovljene na „višje“ sindikalne organe,
„preskočile“ pa so delavsko kontrolo, sindikate v kolektivih in celo arbitražne svete in druge organe v občinah.
V organiziranih razgovorih v več občinah in kolektivih Srbije so ugotovili, da se začetni nesporazumi pojavljajo že med sestavljanjem samoupravnih aktov. Samoupravni sporazumi — celo najpomembnejši, kot so sporazum o pridobivanju in delitvi dohodka, sporazum o medsebojnih razmerjih in drugi - pogosto vsebujejo tudi stališča, nasprotna zakonom in ustavi.
Najbolj očitni prekrški so pri kaznovanju. Zakon o pravicah in dolžnostih delavcev v Srbiji, ki je bil sprejet
marca 1974. leta, predvideva 6 kazni za nedisciplino in nedelo. Vendar pa je za sprejetje vsake od njih potrebno izvesti postopek, v katerem ima „krivec“ pravico do branilca. Takšno proceduro pa mnogi ocenjujejo kot zapleteno in se ji poskušajo izogniti. Koliko gre to na škodo delavcev, dokazuje dejstvo, da je bilo v več kot 10 anketiranih OZD s 33 tisoč zaposlenimi kaznovanih 2500 delavcev, med njimi pa le en sam vodilni.
Anketa je pokazala, da 30 od 50 anketiranih sindikalnih funkcionarjev ne ve, da je občina dolžna ustanoviti arbitražo za reševanje delovnih sporov in da obstajajo tudi pravobranilstva samouprave. Je torej čudno, ugotavljajo v republiškem svetu Zveze sindikatov Srbije, če se delavci obračajo neposredno nanje? !
V. O.
ZVEZNI ODBOR SINDIKATA GRADBENIH DELAVCEV JUGOSLAVIJE
INTEGRACIJE IMA REŠETU
Čeprav so rešitve pri povezovanju različne, prevladuje teritorialno in panožno povezovanje
Na zadnji razširjeni seji zveznega odbora Sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije so razpravljali o dosedanjih učinkih integracijskih prizadevanj v gradbeništvu in industriji gradbenega materiala.
Podpredsednica zveznega odbora Marija Mesarič je v uvodni razpravi ugodno ocenila dose-
žene rezultate v povezovanju in združevanju dela in sredstev, ki so zlasti očitni po S. kongresu Sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije. V središču pozornosti zveznega odbora je bila prav ta problematika, vendar se /e odbor tudi zavzemal za resnično samoupravno usmerjenost tega procesa.
»Zapiranje bodisi v regionalne meje bodisi znotraj panoge,“ je poudarila Marija Mesarič, „bi zelo škodovalo enotnosti jugoslovanskega trga gradbenih storitev in tudi prizadevanjem za bolj optimalno izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti v gradbeništvu ter pogojem za pridobivanje dohodka.
POLITIČNI SISTEM IN POLITIČNO ORGANIZACIJSKA IZGRADNJA SINDIKATOV	_____________
ŠE DALEČ OD PRAVE VSEBINE
Enoletne izkušnje delovanja sindikatov po panogah opozarjajo, da še zdaleč ne izkoriščamo možnosti, ki jih ponuja ta oblika organiziranosti.
Obletnica delovanja sindikatov po panogah združenega dela je bila neposreden razlog, da je komisija za politični sistem in politično organizacijsko izgrad-
SVET ZVEZE SINDIKATOV BEOGRAD O DRUŽBENI PREHRANI
VSEM TOPLI OBROK!
Čeprav je skoraj 95% delavcev zaposlenih v gospodarstvu našegaglav-nega mesta že vključenih v organizirano družbeno prehrano, jedilniki ne ustrezajo njihovim potrebam, hrana pa ni dobro pripravljena
Od 374.028 delavcev, zaposlenih v beograjskem gospodarstvu, jih je že 352.410 vključenih v različne oblike družbene prehrane, za ta podatek smo slišali na seji sveta Zveze sindikatov Beograda in nedvomno opozarja na uspehe sindikata pri organiziranju družbene prehrane v beograjskih delovnih kolektivih. Ob tem velja poudariti, da v temeljnih organizacijah združenega dela vse bolj prevladuje stališče, da je družbena prehrana zelo pomemben dejavnik pri krepitvi družbenega in materialnega položaja delavcev, prav tako pa tudi pri povečevanju produktivnosti dela.
Še vedno pa je brez organizirane družbene prehrane 5,28 odstotka zaposlenih Beograjča-
nov. Gre predvsem za delavce storitvenih dejavnosti in na železnici, v prometu ter zaposlene v družbenih dejavnostih, ki namesto toplega obroka prejemajo bone za nakup prehram-benili izdelkov.
Prav ta različnost pri organiziranju družbene prehrane je bila povod, da je svet Zveze sindikatov Beograda temeljiteje analiziral to razmerje. Ugotovil je, da se kar 55,18 odstotkov delavcev hrani v obratih družbene prehrane njihovih organizacij združenega dela Drugi kolektivi, ki nimajo lastnih menz, zvečine dobivajo prehrano iz gostinskih organizacij.
Na seji sveta so precej govorili o ceni toplih obrokov, kakovosti ter prilagojevanju kalorič-
ne in biološke vrednosti obrokov delovnim razmeram in poklicnim usmeritvam. Ugotovili so, da celo tisto, kar ponujajo gostinski obrati za družbeno prehrano, ni dovolj kakovostno in najbolje pripravljeno. Družbena prehrana mora namreč vplivati na način prehranjevanja delavcev, prilagojena mora biti njihovim fizičnim naporom.
Naloge vseh temeljnih organizacij združenega dela in sindikalnih osnovnih organizacij so jasne. Potrebno je res temeljito proučiti dosedanji način družbene prehrane ter ga izboljšati. Predvsem pa velja vztrajati, da vsak delavec v proizvodnji enkrat med delovnim časom dobi izdatno toplo malico, po čim nižji ceni.
njo sindikatov pri Svetu ZSJ ocenila rezultate enoletnega dela.
Za omenjeni način delovanja so se sindikati odločili na VII. kongresu ZSJ in nedvomno predstavlja pomembno novost v akcijskem delovanju vseh organizacij sindikata. Osnovni namen takšne organiziranosti se namreč izraža v kar najbolj neposrednem vključevanju osnovnih organizacij sindikata v uresničevanje njihovih ustavnih funkcij v združenem delu. Zaradi tega bi morali vso dejavnost prenesti v panoge in v njihovem okviru zaokrožiti ter uskladiti delovanje osnovnih organizacij.
Delovanje po skupinah dejavnosti torej pomeni pot, ki naj olajša premagovanje občinskih, regionalnih in republiških meja, ki so doslej pogosto ovirale povezovanje združenega dela.
Kako pa možnost?
izkoriščamo to
Izkušnje iz enoletne prakse opozarjajo, da smo novo obliko delovanja sicer institucionalizirali, nismo pa se še dovolj
usmerili k vsebinskemu razreševanju problemov. Zato nas glavno delo na tem področju šele čaka. Bržčas bi najlaže začeli in tudi z uspehom delovali tako, da bi analiziranje primerjalnih rezultatov gospodarjenja postalo stalna praksa delovanja sindikatov v panogi. V razpravi so še posebej poudarili, da bi se morali predstavniki delovnih organizacij istovrstnih dejavnosti sestajati glede na tiste skupne probleme, ki jih želijo ali morajo razrešiti. Teh sestankov naj bi se po mnenju Dušana Bogdanova-Senka, podpredsednika Sveta ZSJ, udeleževali tudi delegati delavskih svetov, sindikalne organizacije in strokovnjaki, ki se ukvarjajo s posa-mezniini vprašanji. Tako problemov ne bi obravnavali le formalno, ampak bi sestanki sindikata po panogah pomenih delovna srečanja vseh tistih, kijih povezujejo skupni problemi in interesi. Zlasti to naj bi bila prava vsebina delovanja sindikatov v panogi, vendar smo na tem področju najmanj storili, je v svoji razpravi poudaril Dušan Bogdanov-Senko.
Z. B. V.
Proces združevanja v gradbeništvu je značilen za vso državo, vendar pa so rešitve zelo različne. Na Hrvaškem so se temeljne organizacije združenega dela povezovale predvsem horizontalno, po sorodnosti v dejavnosti. To je le prvi korak k bolj usklajenemu povezovanju v reprodukcijske celote — oziroma k povezovanju vseh dejavnikov, ki sodelujejo v procesu gradnje.
V Črni gori bodo združili gradbeništvo v enotno delovno organizacijo, medtem ko so se v Srbiji delavci v temeljnih orga-nizacijah združenega dela odločili za združevanje v delovne organizacije in kombinate za gradbeništvo, kjer so poleg gradbene operative proizvajalci gradbenega materiala, projektantske organizacije, montažerji in tudi takšne organizacije, ki opravljajo zaključna dela pri »proizvodnji stanovanj11 in v gradbeništvu sploh. Vojvodinci so se odločili za ustanovitev poslovne skupnosti za ^ gradbeništvo, kjer prav tako sodelujejo vsi dejavniki, ki so posredno in neposredno povezani z gradbeništvom, medtem ko so na Kosovu pri združevanju gradbeništva šele na začetku poti. V Bosni in Hercegovini so se gradbeniki povezali v poslovne skupnosti.
Sestavljena organizacija združenega dela, vendar še brez opravljene specializacije, je značilna za slovensko povezovanje gradbeništva. Gre za horizontalno povezovanje, kateremu pa mora slediti specializacija po dejavnostih. V Makedoniji pa proces povezovanja še ni povsem opredeljen.
Kljub tako različnim rešitvam pri povezovanju lahko opazimo, da prevladuje predvsem teritorialno in panožno združevanje, kakor tudi to, da so ostale zunaj tega procesa v glavnem manjše delovne organizacije, ki skrbe za projektiranje in montažo.
Na seji zveznega odbora Sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije so precej pozornosti namenih tudi nalogam sindikata pri zmanjšanju stroškov poslovanja ter vprašanjem, ki zadevajo kvaliteto in ceno gradnje. Dogovorih so se, da bodo podrobneje opredelih konkretne naloge sindikata pri nadaljnjem povezovanju v jugoslovanskem gradbeništvu in industriji gradbenega materiala.
Imaš prijatelje?
Piše: Azra Kristančič
Osamljenost! Odtujenost! Besede, ki jih čedalje pogosteje slišimo v naših vsakdanjih pogovorih.
„Saj ni čudno, živimo drug mimo drugega! ,.Danes sploh ni prijateljstva med ljudmi, druži jih samo interes! »Pripombe, ki nam prav črno opisujejo naše medsebojne odnose.
Kako osamljeni, odtujeni? Vsak dan smo v delovni organizaciji, na delovnem mestu srečujemo druge ljudi, sodelavce? !
»Da, služba je služba, prijateljstvo pa je prijateljstvo in tega manjka danes!11
Ah res?
Fizična bližina je eden izmed
dejavnikov, ki vplivajo na ustvarjanje večine prijateljkih odnosov. Namreč, veliko večino prijateljskih odnosov oblikujemo z ljudmi, ki so nam najbližji na delu ali pa živijo v naši bližini. Saj vemo, da delavec, ki dela sam v nekem oddaljenem kotu, ne bo imel toliko prijateljev, kot pa tisti, ki dela kot del neke skupine.
Fizična bližina je po navadi naključna, kar pomeni, da se tudi prijateljske vezi ustvarjajo po naključju. Toda, nekateri med nami skušamo zmanjšati to naključje tako, da se včlanimo v kakšen klub. Dejstvo, da je fizična bližina naključna, nam kaže, da prijateljstvo lahko na-
stane kjerkoli, torej med vsemi ljudmi. Na. delovnem mestu smo največji del dneva, največ črjsa preživimo v fizični bližini sodelavca ali sodelavke. Torej je prav delovna organizacija tista, ki nam omogoča, da ustvarjamo prijateljske vezi in odnose z drugimi: Povsem je razumljivo, da ima vsak izmed nas določena merila za izbiro prijateljev. Po navadi izbiramo tiste, ki imajo podobne interese, kot so naši, katerih ideali ali mišljenja so bolj v skladu z našimi.
Morda pa je nekaj z nami narobe, če moramo prehoditi velike razdalje, da najdemo prijatelje. Možni prijatelji so tu, prav poleg nas, samo poiskati jih je treba!
Obračun le »na ogled«?
kupon
PRAVNIK SVETUJE
Piše: Mija Lipužič
VPRAŠANJE:
Osebne dohodke prejemamo zaposleni v naši delovni organizaciji na hranilno knjižico. Pri tem prejemamo le odrezek za banko, v katerem je naveden znesek osebnega dohodka. Tako nihče med nanu ne ve, koliko znaša osebni dohodek za prejšnji mesec, kolikšni so odtegljaji itd. Zanima 'me, ali imamo pravico zahtevati pismen obračun osebnega dohodka za vsak mesec. V podjetju namreč pravijo, da to ni nujno in da lahko pride vsak delavec v računovodstvo in si tam ogleda svoj obračun osebnega dohodka.
M. J. - PTUJ
ODGOVOR:
O tem vprašanju govori 43. člen republiškega zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, ki med drugim določa, da ima delavec pravico do pismenega obračuna osebnih dohodkov. Če se boste torej sklicevali na to določilo in zahtevali pismeni obračun, vam ga bo organizacija morala dati, kajti to je pravica delavca. In če jo izrecno uveljavlja, mu je nihče ne more kratiti. Isti člen tudi do-
loča, da ima delavec pravico do preizkusa in revizije pismenega obračuna osebnega dohodka in to ob njegovi navzočnosti. Če vam torej obračun ni jasen ali se z njim ne strinjate, imate tudi pravkar omenjeno pravico. Ob tem naj opozorim, da imate tako kot vsak drug delavec v smislu istega določba tudi pravico do obrazložitve vseh okoliščin, ki so vplivale na obračunano višino osebnega dohodka.
V novi stalni rubriki »Pravnik svetuje11 bomo - podobno kot smo v dosedanji »Pravni posvetovalnici11 — odgovarjah le na tista vprašanja bralcev, ki so ah bi lahko bila zanimiva za širšo javnost, na vsa druga pa bomo odgovarjali neposredno. Za naročnike Delavske enotnosti in njenih rednih prilog so odgovori brezplačni.
Vprašanja pošiljajte na naslov: Delavska enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4 - za rubriko »Pravnik svetuje11.
I
GENERALNA konfederacija dela in SPREMEMBE V PERUJU
RESNA OPOZORILA
Sindikati in vlada v boju proti nazadnjaškim silam, ki si zelo prizadevajo onemogočiti korenite spremembe v perujski družbi
V katero smer gre Peru po avgu-stovski spremembi v vrhu države? Odgovorov je več. Levo usmerjena Generalna konfederacija dela (CGTP) soji; ^Dogodki v lanskem avgustu so pokazali, da so se v naš družbi poglabljala protislovja, proti katerim se bori revolucija, ki smo jo pričeli 3. oktobra 1968. leta. Nekaj dni pred strmoglavljenjem Velasca farada je ljudstvo izvedelo za po-membne napake, ki pa smo jih mi napadli z realnih revolucionarnih Pozicij.“
Ta sindikalna centrala je torej odobrila vladno „drugo fazo revolu-
cionarnega procesa" in ocenila, da nadaljevanje revolucije pomeni,.utrditev revolucionarnih sprememb". Kljub tej podpori pa je po ocenah te centrale še vedno nekaj napak in teženj, ki onemogočajo uresničevanje zahtev delavskega razreda. Tako poudarjajo, da so se nekatera tekstilna in gradbena podjetja izogibala plačilu obveznega prispevka za ublažitev gospodarske krize. Prispevek so plačala šele po posebni intervenciji ministrstva za delo. Precej ogorčenja pa je povzročilo tudi stališče nekaterih rudarskih podjetij, ki so na razne načine želela odtrgati delavcem zasluženo plačilo za delo.
TA TFDFM V ŽARIcuN I _IM icuov v Z-Mrilak^u
UBANON - Srditi boji v tej deželi Bližnjega vzhoda se nadaljujejo z nezmanjšano močjo, tako da je število žrtev bratomorne državljanske vojne iz dneva v dan večje. Kriza se je še zaostrila, ko je odstopil predsednik vlade Rašid Karame. Prizadevajo si, da bi Karameja prepričali, naj spremeni svojo odločitev in ostane na krmilu Ubanonskega vladnega kabineta, ki pa si je vse doslej zaman prizadeval pomiriti nasprotujoči si strani in zagotoviti mir v državi. Stopnjevanje libanonske krize prinaša tudi nevarnost morebitne razdelitve države, o kateri govori desnica in pri tem kaže na sosednjo Sirijo, ki naj bi - kot trdijo - posegla v državljansko vojno na strani mu-shmanske levice, če bi se ji to zdelo potrebno. Vendar pa resnična nevarnost lahko preti iz Izraela, ki bi razcep v Libanonu prav gotovo rad izrabil za slabitev enotnosti celotnega arabskega sveta.
SOVJETSKA ZVEZA - ZDA - Ameriški državni sekretar Henry Kissinger je obiskal Moskvo in se pogovarjal z generalnim sekretarjem sovjetske KP Leonidom Brežnjevom in sovjetskim zunanjim ministrom Andrejem Gromikom. V ospredju je bila izmenjava mnenj o zagotovitvi napredka v pogajanjih o sklenitvi drugega sporazuma o omejitvi strateškega jedrskega oboroževanja. Področje razoroževanja naj bi bilo preskusni kamen za politiko sovjet-sko-ameriškega popuščanja, kajti moskovska „ Pravda" je pred Kis-singerjevim prihodom zapisala, da bi vsi dosedanji dosežki v
medsebojnih odnosih izgubili ves pomen, če ne bi bilo napredka pri razoroževanju. Razpoloženje pred obiskom ameriškega zunanjega ministra je bilo v glavnem optimistično, saj h kompromisu silijo tudi notranje razmere - v ZDA predvolilna bitka, v SZ pa priprave na partijski kongres. Poleg jedrskega razoroževanja so sovjetski in ameriški sobesedniki veliko pozornost posvetili tudi krizi na Bližnjem vzhodu (iskanje možnosti, da bi na ženevski konferenci sodelovali tudi Palestinci, čemur Izrael nasprotuje) in Angoli (super sili se med seboj obtožujeta za vmešavanje v angolske notranje zadeve, pri čemer ZDA z orožjem in sicer podpirajo gibanji FNLA in UNITA, SZ pa je na strani ljudske republike, ki jo je razglasil Agostino Neto, in se zavzema, da Angolci sami odločajo o svoji usodi).
PORTUGALSKA - S političnega prizorišča se je prisilno umaknil nekdanji poveljnik lizbonskega vojaškega območja in celinskega operativnega poveljstva Otelo de Carvalho, ki so ga aretirali zaradi vloge v nemirih 25. novembra lani. Carvalho, ki so ga degradirali iz generala v majorja, je neposredno pred aretacijo, za katero je očitno vedel, izjavil, da gre za pritisk buržoazne in vojaške desnice, ki si „s podvojenimi močmi prizadeva začeti ofenzivo proti kakršnikoli socialistični perspektivi v oboroženih silah." Carvalho je bil osrednja osebnost gibanja, ki je na Portugalskem zrualo fašizem, do lanskih novembrskih dogodkov pa je bil v revolucionarnem
svetu.
VLADO BARABAS
Navajajo tudi primere velikega števila podjetij v Limi, kjer so ustavili proizvodnjo ter pustili delavce na ulicah. Prav tako niso redki primeri, ko sindikalnim aktivistom odpovedujejo delovna razmerja.
Generalna konfederacija dela se bori proti tem in drugim težavam. „Z zrelostjo in odgovornostjo pristopamo k reševanju položaja delavcev, želimo utrditi revolucionarni proces in vanj zelo aktivno vključiti delavski razred. Smo proti politiki nekaterih podjetij in proameriško usmerjenih strank, prav tako pa tudi proti umazanim protilevičarskim kampanjam," poudarjajo sindikati.
Oporo za takšno delovanje pa lahko najdemo tudi v zadnji poslanici novega predsednika Bermudesa, ki je dejal, da je potrebno v državi več delati, k čemur lahko veliko prispeva bolj učinkovito delovanje sindikatov in drugih delavskih organizacij.
Perujski predsednik se torej zanaša na sodelovanje sindikatov pri odpravljanju sedanjih gospodarskih in političnih težav, s katerimi se srečujejo v tej deželi.
V. V.
kdo je kdo
SAMORA MACHEL
predsednik LR Mozambik
Vsi so lahko videli njegove solzne oči, ko je 25. junija lani, nekaj minut po polnoči, na stadionu Machawa v Lorenco Marquesu spregovoril naslednje zgodovinske besede: ,,Mozambičank delavci in kmetje, obdelovalci plantaž, železničaiji, delavci v tovarnah, intelektualci, funkcionarji, študentje in rodoljubi, v vašem imenu FRELIMO (Ljudska fronta za osvoboditev Mozambika, op. ur.) danes razglaša, da se je uspešno končal boj mozam-biškega ljudstva proti portugalskemu kolonializmu in da je Mozambik dočakal popolno ne odvisnost.“
Samora 'Moises Machel je bil vedno redkobeseden m skromen človek, ki je znal pri-tegriti množice. '„Dojeli smo,“ je večkrat izjavil, „da je za izgradnjo nove družbe nujno ustvariti novo, drugačno miselnost. Zaradi tega morajo naše ideje in ravnanje sijati z lučjo, ki bo ljui pritegovala, ne pa odbijala od nas.“
V takšni politični filozofiji je mogoče iskati sledi Machelovega socialnega porekla. Rodil se je pred 42 leti v plodni dolini Limpopo na jugu Mozambika in bil priča gospodarskega propadanja afriških kmetov. Na tem, za afriške razmere zelo bogatem območju so domačini pridelovali pšenico, koruzo in povrtnine. Pred razglasitvijo neodvisnosti pa v vsej dolini Limpopo ni bilo več niti enega afriškega kmetovalca, politika belili kolonov jih je pognala z njihove zemlje.
Zdaj, po tolikih letih naporov, odrekanj in bojev, si je Samora Machel kot predsednik neodvisnega Mozambika zadal težko nalogo, da iz dežele, velike za tri Jugoslavije, z osem milijoni prebivalcev v nešteto plemenih ustvari sodobno državo, v kateri bo vladala rasna harmonija. Takole je nekoč govoril o tem, kakšno družbo želi ustvariti FRELIMO: ,,Ljudje se bojujejo in umirajo zaradi resnične svobode. Želijo takšno državno organizacijo, ki bo koristila vsem, ne samo manjšini na oblasti. V Mozambiku ne bomo nikomur dovolili, da bi živel od tujega znoja!“
Samora Machel in njegovi sobojevniki so vložili preveč truda, da bi lahko dovolili kaj takega.
J. P.
UGODNEJŠI OBETI ZA SVETOVNO TRGOVINO	
Vsemu navkljub -	- optimizem
Zahodnonemški vladni svetovalci opozarjajo, da so najbolj razvite države že na poti k oživljanju konjunkture	
Svet strokovnjakov za presojo gospodarskega razvoja je ob koncu minulega leta predložil vladi ZR Nemčije oceno za leto 1976. Štirje med petimi izvedenci, kolikor jih šteje to posvetovalno telo zahodnonemške vlade, menijo, da je v ZR Nemčiji v teku konjunktumi preobrat, ki pa ga statistika še ne potrjuje. Dinamike oživljanja gospodarstva trenutno še ni moč izmeriti, vendar pa ni dvoma, da bo do poživitve gospodarskih gibanj postopno prišlo v letu 1976.
Kot sodijo omenjeni strokovnjaki, bodo še potrebni ukrepi za premeščanje krize ter za zagotovitev trajnejše stabilnosti. V oporo tem prizadevanjem bodo ugodnejša svetovnogospo-darska gibanja. Pozno poleti naj
bi recesija v zahodnih industrijskih državah dosegla spodnjo točko. ZDA so ravnokar v fazi izrazitejšega gospodarskega vzpona, medtem ko so Japonska, Kanada in ZR Nemčija na poti k oživljanju konjunkture. Ukrepi za spodbujanje gospodarskih gibanj bodo začeli učinkovati šele letos. Ekspanzivni vplivi ekonomske politike se bodo ob cikličnem vzponu ujeli z zasebnim popraševanjem.
Nejasno je še, kako hitro se bo obnavljala osebna poraba. Težko je tudi predvideti vedenje investitorjev. Vendar izkušnje kažejo, da naložbe v nove proizvode in nove postopke, ki so v recesiji nazadovale, ožive tudi ob nižji stopnji izkoriščanja proizvodnih zmogljivo-
sti, brž ko se izboljšajo možnosti prodaje in zaslužek investitorjev.
Pri ocenjevanju svetovnega gospodarskega položaja se svet gospodarskih izvedencev opira predvsem na razvoj v EGS, ki ga ocenjuje kot trg, katerega absorpcijska moč ni nič manjša od moči ameriškega trga. Medtem ko je bil izvoz v družbenem bruto proizvodu, ki ga dosegajo države EGS, v letu 1973 udeležen z 9,5 %, je ta delež v ZDA hkrati znašal 5,5 %. Odtod ocena, da velja glavne vzroke evropske recesije iskati znotraj EGS.
Stopnjo rasti realnega družbenega bruto proizvoda v EGS za leto 1976 ocenjujejo na približno 3 %, medtem ko je lani nazadovala za 2,5. Kljub ugod-
nejši rasti gospodarstva pa se obseg nezaposlenosti verjetno ne bo zmanjšal.
Cene v prometu na drobno se bodo še znižale. Njihova rast, ki je lani znašala 9 %, naj bi bila letos zmernejša (7,5 %).
Obseg svetovne trgovine naj bi v letu 1976 narastel za 6 %, kar je ugodno, če upoštevamo, daje lani nazadoval za 7 %.
(Gospodarski strokovnjaki pričakujejo, da bo tudi ZR Nemčija deležna sadov oživljene svetovne trgovine tako, da bo izvoz blaga iz zvezne republike letos za 7 do 8 % večji kot je bil lani. To pa naj bi pripomoglo k izboljšanju investicijske dejavnosti z vsemi posledicami, ki smo jih že omenili.
STROKOVNJAK opozarja na pravice in dolžnosti
Organigrami in odgovornost
^'še: Leopold Pogačnik
V gradivu o organizaciji in delovanju služb varstva pri delu v klovnih organizacijah opažamo, da so organizatorji zvečine obšli Sestavo organigramov. Le-ti tudi za službo varstva pri delu ponazarjajo njen položaj, vire, potek in razvrstitev pristojnosti, pa tudi delitev in sestav odgovornosti za posamezne funkcije področja varstva.
Težko je razumeti razloge, zaradi katerih se v delovnih organizacijah izogibajo študiju in sestavi organigramov, še zlasti v tistih Primerih, ko na področju organizacije delujejo inženirji organizacije, ekonomisti, sociologi. Le stežka tako stanje dojamemo, de-Rimo, v sestavljenih delovnih organizacijah, kjer imajo diagrame, ki Ponazarjajo združitev v SOZD, vendar pa funkcije varstva pri delu organigramsko niso obdelane. Bržčas je tako zato, ker varnostnih funkcij niso temeljito prečistih in dokončno opredelili.
Organigram funkcije varstva pri delu je, resnici na ljubo, težko sestavljati v tistih delovnih organizacijah, kjer funkcije internega poslovanja niso organigramsko načrtovane. Gotovo pa je najteže izvesti delitev pristojnosti in odgovornosti v delovnih organizacijah, Kjer je velik razkorak med delitvijo funkcij po organigramu ter neposredno prakso, ki poteka mimo osvojenega organigramskega reda. V takih primerih spoznamo nujnost usklajevanja med prakso uelitve dela in delovanjem ter organigramsko določenim redom, lakšnih pojavov je v delovnih organizacijah veliko, žal pa obstaja samo spoznanje, da je ta pojav eden pomembnih vzrokov za težave m neuspešnost tudi v tistih primerih, ko so zagotovljeni vsi objek-ivni in subjektivni pogoji za uspešno varnost pri delu.
Glede na učinkovitost služb varstva pri delu bi v mnogih delovnih organizacijah morali razvijati spoznanje, da je priprava organi-
grama tudi za funkcije varstva pri delu pogoj, brez katerega ni uspeha in napredka na področju varstva pri delu niti v primerih, ko so v redu določila sporazumov in tehničnih pravilnikov.
Uveljavljanje enotnosti med prakso in sestavo organigrama ni le boj prakse s papirjem, temveč je tudi boj za uveljavitev varnostnega sistema v vodenju poslovanja. Zato uveljavljanje enotnosti ni enkratno dejanje in tudi ne enkratna rešitev, ampak mora imeti obliko rednega razpravljanja in postopnega usklajevanja prakse z organigramom.
Kaj omogočajo organigrami varstva pri delu?
Odgovornost za varnost pri delu nikakor ni samo pojav pravnega razlaganja in sodne prakse, je znatno več: je življenjski, delovni, poslovno vodstveni ter družbeni pojav in mora biti zato tudi jasno določena: v začetku njenega nastajanja, v poteku, v razširitvi, v utrditvi oziroma v obvladanju in v razrešitvi.
Za razmejevanje odgovornosti za področje varstva pri delu so pomembne naslednje faze: načrtovanje varnosti pri delu, uveljavljanje varnosti na področju razvojnega dela, uveljavljanje varnosti na področju proizvodno-tehnične priprave, uveljavljanje varnosti v nadzoru proizvodnje, uveljavljanje varnosti v varnostni vzgoji in uveljavljanje varnosti na področju varnostne dokumentacije.
Če so omenjene stopnje v organigramih dobro opredeljene in razmejene, nastajajo povsem novi kvalitetni odnosi pri delu. Vse to pa koristi tudi nadzorstvu nad varnostjo, učinkovitosti dela vodilnih delavcev in strokovnih služb, koordinacijskemu delu službe varstva pri delu in slednjič, sistemu celotne preventive, to je pravočasnemu, prožnemu in učinkovitemu ukrepanju proti nevarnostim in nesrečam.
sprašujete -Odgovarjamo
Bržčas se še kje in ne le v našem kolektivu sprašujemo, zakaj se namenski stroški za izobraževanje, ki presegajo 1,5 % od bruto osebnih dohodkov, ne bi upoštevali kot odbitna postavka od dohodka TOZD; zakaj so „republiške“ dnevnice za službena potovanja v inozemstvo nižje od zveznih, in slednjič, ali je potrebno ustanoviti posebna delovna mesta za pripravnike ali pa tega ni treba storiti. Vem, da sprašujem veliko naenkrat, vendar bi vseeno prosil za od-
g°vor!	R.C- LJUBLJANA
Vsebinsko enaka vprašanja so na zadnji seji RS ZSS zastavili tudi nekateri delegati. Na prošnjo RS ZSS je republiški sekretariat za delo odgovoril, če povzamemo bistvo, naslednje:
V pripravi je davčni predpis za leto 1976, ki bo priznaval temeljnim organizacijam združenega dela, da od celotnega dohodka odštejejo kot odbitno postavko vsa dejanska namenska sredstva za izobraževanje.
Po noveli republiške odločbe o dnevnicah za službena potovanja v tujino, ki je v pripravi, bodo višje zvezne dnevnice veljale tudi za našo republiko.
Veljavni zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci ne predvideva posebnih pripravniških mest, kajti pripravniki morajo krožiti po vseh tistih delovnih mestih, kjer s praktičnim delom lahko pridobivajo delovne izkušnje za samostojno delo v svoji stroku Zato pa je dolžnost vseh TOZD, da vsako leto do 31. januarja izdelajo načrt o vrsti poklicev in o številu pripravnikov, ki jih bodo sprejeli v tekočem letu.
EDO GASPARI IN JOŽE MALIC 0 ODDIHU IN REKREACIJI ZAPOSLENIH
Dopusti, objekti, kadri.
Treba bo pristopiti k ustanavljanju interesnih skupnosti za oddih
Med številnimi sklepi, ki so jih zapisali predstavniki slovenskih sindikatov na svojem osmem kongresu, je tudi naslednji:
„Organiziranemu oddihu in rekreaciji delavcev ter njihovih družin bomo v organizacijah in organih sindikatov namenih več skrbi kot doslej. Pri tem bomo zagotavljali odločilen vpliv delavcev pri ustvarjanju možnosti za množičen oddih in rekreacijo, ki sta sestavini standarda delavcev. Prek skupnosti za oddih in rekreacijo bomo zagotavljali izrazitejšo solidarnost in vzajemnost, nove površine za gradnjo počitniških domov in rekreacijskih centrov ter racionalno poslovanje in povezovanje počitniških domov in rekreacijskih objektov. Te skupnosti bodo oblika za dogovarjanje in uresničevanje politike na tem področju. ..“
Nekaj od tega so sindikati v minulem letu že napravih, res pa je, da jih čaka še veliko dela. Možnosti za dnevno in tedensko rekreacijo so iz leta v leto večje, vse več je prepotrebnih športnih objektov, množičnih trim tekmovanj in prijateljskih športnih srečanj na vseh ravneh. Nekoliko manj obetavni pa so podatki, ki govore o tem, koliko naših delavcev in članov njihovih družin si more v času rednega letnega dopusta privoščiti zaslužene in prepotrebne počitnice ...
O tem in tudi o drugih stvareh,' na katere mislijo slovenski sindikati pri planiranju nalog za letošnje leto, smo se pogovarjali z Edom Gasparijem, novim sekretarjem RS Zveze sindikatov Slovenije za telesno kulturo in rekreacijo ter njegovim najožjim sodelavcem Jožetom Maličem, ki je bil doslej na tem delovnem mestu. Zanimalo nas je pred vsem, katerih nalog se bodo sindikati najprej lotili in kaj imajo v načrtu za letošnje leto.
»Nedvomno je letošnje leto tudi za vse nas, ki skrbimo za oddih in rekreacijo zaposlenih, zelo pomembno .. razlaga Edo Gaspari »Dejstvo je, da znova sprejemamo razvojne in delovne načrte za prihodnjih
pet let. Pri kovanju teh planov seveda ne smemo pozabiti na naloge, ki nas čakajo na področju aktivnega oddiha zaposlenih. Teoretično smo se sicer že opredelili in postavili rekreacijo zaposlenih na pravo mesto, kot temu pravimo, v praksi pa še vedno capljamo daleč za sklepi, resolucijami in načrti. Doslej smo bolj govorili, da sta oddih in rekreacija sestavni in nedeljivi del slehernega delovnega procesa, v praksi pa smo na te naše ugotovitve vse preveč radi pozabIjah. Skratka, skrajni čas je, da tudi na tem področju preidemo od besed k dejanjem .. .“
In kakšni so načrti na področju letnega oddiha zaposlenih? Dejstvo je namreč, da smo se doslej vse premalo potrudih, da bi omogočili zaposlenim vsaj enkrat letno zaslužene počitnice ...!
„Res je. .. čaka nas še veliko dela. Področje letnega oddiha je za sindikate izredno pomembno, saj gre za skrb za človeka, za njegovo počutje, zdravje, razpoloženje in ne nazadnje tudi za njegove delovne sposobnosti. Veliko dejstev govori o tem, da bomo morali v prihodnje bolj poskrbeti za možnosti letovanja, da se bomo
ustanavljanjem interesnih skup; nosti za oddih. Čemu bi delali vsak zase, če si lahko drug drugemu še kako pomagamo in s skupnimi napori precej več dosežemo ...? “
Jože Malič je v našem kratkem pogovoru orne nil tudi težave z objekti. Športnih objektov imamo namreč še vedno premalo in še ti so slabo izkoriščeni.
»Največji problem je v tem, da morajo delavci, ki so dali denar za gradnjo objektov, plačevati zanje pretirano visoke najemnine oziroma jim včasih sploh niso dostopni... Skratka, čas je, da se pomenimo, kako bomo vzdrževah športne objekte, komu so na voljo in kdo lahko služi na račun najemnin. To so izredno pomembna vprašanja, saj moramo vsaj tiste objekte, id jih imamo, smotrno uporabljati!'1
Če bi v tem kratkem razgovoru pozabili na kadre, bi pozabili na problem, ki v mnogih primerih najbolj tare naše delovne organizacije in telesnokul-turno življenje sploh.
»Ugotavljamo,- da pomeni minulo leto prelomnico na področju vzgoje kadrov. V letu dni smo namreč vzgojili več
Edo Gaspari
morali tesneje povezati z najraz-ličnejšimi turističnimi organizacijami, ki imajo svoje kapacitete zelo slabo izkoriščene in da bi naredih korak dlje od klasičnega turizma. Ljudem moramo ponuditi bolj pestre možnosti letnega oddiha. In seveda take, ki jih bo zmogel delavec. Zato bo potrebno delati v prihodnje bolj koordinirano, in začeti z
Jože Malič
organizatorjev rekreacije kot prej v štirih letih skupaj. Po tej poti bomo morali nadaljevati, saj smo si zadali nalogo, da bomo v prihodnjih petih letih, po možnosti še prej, vzgojili toliko organizatorjev rekreacije, da bi zapolnili vsaj glavne vrzeli...“, je povzel Edo Gaspari.
ANDREJ ULAGA
MUTA OB DRAVI
Turnir v košarki
V telovadnici osnovne šole v Vuzenici je bil 18. januarja turnir v okviru zimske lige. Nastopili so štirje košarkarski klubi, in sicer KK Ruše, KK Dravograd, Korotan s Prevalj ter TVD Partizan iz Mute.
Na turnirjih v okviru zimske lige naj bi klubi prikazali, kako se pripravljajo na novo sezono. Na turnirju v Vuzenici so se najbolje odrezali košarkarji Dravograda, saj so premagali vse nasprotnike. Kot smo zvedeli, klub vadi kar trikrat tedenško. Najslabše možnosti za vajo imajo košarkarji Mute, saj so brez telovadnice in morajo na vadbo v Vuzenico. Kljub temu imajo fantje veliko volje do dela, zato so se lepo izkazali na turnirju. V prvi tekmi so premagali Ruše z dokaj visokim rezultatom, medtem ko so proti Dravogradu izgubili.
Vrstni red: Dravograd 6 točk (190:170), Partizan : Muta 4 točke (181:160), Ruše 2 točki (1-94:210), Korotan 0 točk (162:188).
Košarkarska kluba iz Dravo-
grada in Mute sta se uvrstila v nadaljnje tekmovanje v okviru zimske lige.	H. J.
POSTOJNA
Več kot 200 ekip!
Komisija za delavske športne igre pri občinskem sindikalnem svetu Postojna je te dni zaključila s prijavami za letošnje sindikalne športne igre. Predstav-
-ll!
niki delovnih organizacij bodo tekmovali v enajstih športnih panogah: v kegljanju, namiznem tenisu, odbojki, smučanju, krosu, malem nogometu, balinanju, košarki, rokometu, streljanju in šahu.
Za športne igre se je letos prijavilo več kot 200 ekip iz 27 delovnih organizacij. Razveseljivo je, da bo letos tekmovalo tudi precej žensk. Na igrah 'bodo letos aktivno sodelovali tudi starešine JLA, kar pred-
Strelci in strelke Postojnske jame so tudi tokrat osvojili najvišjo lovoriko v občini. Cvetko Bajc (prvi z leve) je bjl na republiškem prvenstvu gostincev v Kranjski gori tretji...
stavlja novost letošnjega množičnega sindikalnega športnega tekmovanja. Tudi letos bo najbolj množično tekmovanje v kegljanju in streljanju.
h. r.
LJUBLJANA______________
Mestna TRIM tekmovanja
Tudi letos organizira ljubljanska mestna zveza za telesno kulturo skupaj s TRIM servisom mestna tekmovanja v košarki, odbojki in namiznem tenisu. Letos ta tekmovanja ne bodo odprtega tipa, saj se jih bodo lahko udeležila le najbolje uvrščena moštva občinskih lig.
Za namizni tenis je prijavljenih 51 moštev, ki so razdeljena v šest skupin, medtem ko bodo košarkarji tekmovali v treh skupinah.
KOČEVJE
Rački najuspešnješi
Člani kegljaškega kluba Kočevje so poleg rednih tekmovanj organizirali tudi prvenstvo posameznikov v Kočevju, na
katerem je nastopilo 18 igralcev. Po štirih nastopih je najboljši rezultat dosegel Marjan Rački, ki je s 3615 podrtimi keglji osvojil naslov prvaka Kočevja za leto 1975. Drugo mesto je zasedel Jože Kočevar, Milan Pajnič pa je bil s 3549 keglji tretji
Končni vrstni red je naslednji: Rački 3615 (2428+ 1192), Kočevar 3553 (2351 + 1202), Pajnič 3549 _ (2357+ 1192), Ozanič 3507, Šturm 3496, Legan 3490, Kosten 3457, Kajfež 3410, Šega 3329, Klarič 3327, Rus 3322 in Levstik 3287 podrtih kegljev. z. FAJDIGA
PIVKA
Izgradnja športnega centra
V Pivki se je ponovno sestal iniciativni odbor za izgradnjo športnega centra. Člani odbora so pregledali nov idejni osnutek športnega centra, ki prikazuje, kakšen bo v prihodnje del Pivke, kjer gradijo tudi dom JLA. Vsi so se strinjali, da je načrt dober in da izvira iz potreb krajevne skupnosti. Na se-
stanku so se tudi dogovorili o okvirnem programu izgradnje športnega centra do leta 1980. Začetek del so predvideli že na pomlad letos, saj jim izgradnja doma JLA v neposredni bližini nudi velike ugodnosti predvsem v materialu, ki ga bodo upora-bili za nasipanje terena.
CELJE
Za boljši oddih
V Celju so sindikati začeli razmišljati o ustanovitvi SIS za letni oddih. Nova interesna skupnost naj bi prinesla več novosti, s pomočjo katerih naj bi na področju oddiha vpeljali več reda, privedla pa naj bi tudi dp tega, da bi bolje izkoristili turistične zmogljivosti Vse podpisnice samoupravnega sporazum^ bi dale svoje zmogljivosti ria voljo tudi vsem drugim podpisnicam. Prav tako nameravajo v občini združevati sredstva za gradnjo novih zmogljivosti — tn to tako v gorah kot na morju. V SIS za letni oddih pa si bodo prizadevali pogovoriti se tudi 0 enotni politiki regresiranja dopustov.
DELAVSKO GIBANJE IN SOCIALIZEM
dii)
DVA IVI ESECA
OBLASTI
DELAVCEV
briška komuna je bila vzor vsem revolucionarnim marksistom vse do Leninove Oktobrske revolucije — Spopadi z revizionisti in dogmatskimi marksisti — Engels je čvrsto branil marksistično teorijo, dokler je v°dil Internacionalo
^'še: Janko Prunk
7 času francosko-pruske voj-ne 1870/71 so se razredna na-^otja v Franciji izredno za-°sMla. Delavski razred je bil že °^ganiziran v različnih ekonomih in izobraževalnih organiza-cijah — zvečine nemarksistične ieri. Marca 1871 se je v Pa-ri2u, ki ga je oblegala pruska v°jsha, delavstvo dvignilo k IjPoru in zrušilo buržoazno vla-ao ter izvolilo lastno občinsko fastopstvo - komuno. Komuna Je imela zakonodajno in izvršno °blast in je bila tako prva delav-$ka in ljudska vlada. Izvedla je nekatere demokratične ukrepe Uočitev cerkve od države, prepoved nočnega dela, maksimira-n.)e cen) ne pa temeljite sociali-stične preobrazbe. Ni razlastila kapitalističnih podjetnikov, Rajala pa je neke vrste delavko samoupravljanje v podjetja. po dobrih dveh mesecih življe-nja je Pariška komuna kljub belskemu odporu delavstva padla pod vojsko buržoazne francoske vlade in Versaillesa. Francoska buržoazija se je kruto ma-^ccvala, v bojih je bilo pobitih
cset in Več tisoč delavcev. ,u|<*1 buržoazija v drugih evrop-
. državah je začela odločneje preganjati socialiste, prista-Se Internacionale, kateri je bilo onemogočeno vsako delo. Nje-N° vodstvo se je umaknilo v ^pA in se po notranjih prepirih 1876 razšlo.
Kljub velikim pomanjkljivo-php in napakam je Karl Marx ariško komuno in njene izkuš-Nje izredno visoko ocenil — kot P^o delavsko revolucijo. Poslala je vzor vsem revolucionar-Nhn marksistom vse do Leninove Oktobrske revolucije. .
USTANOVITEV II. INTERNACIONALE
^ osemdesetih letih in v za-cetku devetdesetih let so v vseh evropskih deželah nastajale delavske socialistične politične shanke in sindikati, v nekaterih ■zmed njih se je močno uveljav-jlpl marksizem. Vsem za vzor je bha močna socialno demokratska stranka Nemčije, ustanovila že zelo zgodaj — 1869. eta, ki si je izdelala svoj pro-Sram leta 1875 v Gothi, vkate-rem so prevladovali marksistični elementi.
Tako je bilo mogoče, da je bila ob stoletnici francoske revolucije 1889 v Parizu ustanov-(jena II. internacionala kot ^Veza posameznih nacionalnih delavskih socialističnih strank. Njen nesporni voditelj je bil do svoje smrti leta 1895 Friedrich Kngels. H. internacionala in njeni voditelji so sprejemali marksistični program, ki je govoril o revolucionarni preobrazbi kapitalistične družbe.
Toda mnoge pridružene Stanke, tako na primer, angle-Ski laburisti in francoski possi-bilisti niso bili marksisti in so propagirali reformistično oktrino. II. internacionala je bda ustanovljena kot mednarodno združenje enakopravnih ■n v osnovi samostojnih strank, 1 so se prostovoljno združile, a bi razpravljale o skupnih Problemih in določale skupno Politiko do teh problemov. Bila . 2el° necentralistično vodena m dlje časa, do leta 1900, ni jmela nekega vodstvenega or-gana. Idejno in politično linijo,
ki pa se je posamezne reformistične stranke niso popolnoma držale, so določali na kongresih Internacionale (najvažnejši kongresi v Bruslju leta 1891, Zuerichu 1893, Amsterdamu 1904, Stuttgartu 1907, Koebenhavnu 1910 in zadnji v Baslu 1912; že dogovorjen kongres 1914 na Dunaju pa je preprečila vojna).
„KAPITALIZEM SE BO SAM RAZVIL V SOCIAUZEM!“
Posamezne nacionalne delavske socialistične stranke in sindikati so se v svojih deželah že močno uveljavili in imeli pokazati dobre rezultate v boju za zboljšanje ekonomskega in političnega položaja delavskega razreda. Delovni dan je bil mnogo-kje bistveno skrajšan, sprejeti razni zakoni o delavski zaščiti, razširjena volilna pravica, tako da so lahko volili tudi delavci in pošiljali v parlament svoje zastopnike. Vse to je zbujalo vtis, da bo mogoče s socialnimi in političnimi reformami rešiti delavski položaj oziroma da se bo kapitalizem sam razvil v socializem. Predvsem so se k takšnemu mnenju nagibali bolje plačani sloji višje kvalificiranega delavstva, zlasti v najbolj razvitih zahodnoevropskih deželah. V d elavskem gibanju se je torej razyijal reformizem in oportunizem. Dokler je vodil Internacionalo Engels, je s svojo- avtoriteto čvrsto branil marksistično teorijo, ki seje zavzemala za revolucionarno preobrazbo kapitalizma.
KAJ SO HOTEU
REVIZIONISTI?
Po Engelsovi smrti leta 1895 pa je njegov bližnji sodelavec Edvard Bernstein začel objavljati članke, ki so zahtevali revizijo nekaterih bistvenih elementov marksizma (od tod beseda revizionizem). Zahteval je, da se Marxov dialektični materializem nadomesti s Kantovim kri-ticizmom in Kantovo etiko. Zahteval je revizijo nekaterih elementov analize kapitalizma,
------------------------N
VABILO PISCEM
Bi bili pripravljeni napisati tekst iz zgodovine slovenskega delavskega gibanja?
Morda ste to že storili?
Če ste pripravljeni sodelovati, nam pišite na naslov: Uredništvo Delavske enotnosti, Dalmatinova 4,61000 Ljubljana
v_________________________/
med njimi tudi delovno teorijo vrednosti in zanikal, da je možno znanstveno dokazati ekonomsko nujnost socializma. Zanj je socializem samo etična ideja, za katero se bo borilo človeštvo samo zato, ker bo napredovalo k večji etiki in ko bo do tega napredovalo, bo tudi uresničilo socializem, to je pa silno-oddaljen cilj. Aktualna naloga socialne demokracije pa je zanj vsakodnevna borba za ekonomske in politične reforme, ki bi zdemokratizirale kapitalizem in izboljšale delavski položaj-Zanikal je Marxovo teorijo revolucije in diktature proletaria-' ta in se zavzemal za mirni evo-lutrvni prehod iz kapitalizma v socializem.
Bernstein pa je razen vseh teh svojih revizionističnih stališč odkril tudi nekatere reči, ki so stvaren prispevek k marksizmu. Zavrgel je teorijo dogmatskih marksistov o absolutnem siromašenju delavskega razreda z razvojem kapitalizma in teorijo o absolutnem zmanjšanju srednjih slojev (srednjih in malih posestnikov, kmetov in obrtnikov).
Vodstvo nemške socialne demokracije in nato še sama II. internacionala sta Bernsteinove poglede deklarativno zavrnili, dejansko pa vodili čisto reformistično in oportunistično politiko. Tedanji dogmatski marksisti, na čelu s Karlom Kaut-skim, niso bili sposobni teoretično in politično obračunati z Bernsteinovimi pogledi, in ti so se postopoma širili v socialnodemokratskih strankah.
OFENZIVA ROSE LUXEMBURG
Proti politiki reformizma in oportunizma se je v II. internacionali v začetku 20. stoletja dvignila revolucionarna marksistična levica na čelu z Roso Luxemburg in Leninom. Rosa Luxemburg je že 1899. leta zavrnila Bernsteinovo ekonomsko teorijo. V začetku stoletja pa se je skupaj z ostalo levico začela spopadati tudi z dogmatskimi marksisti. Zavzela se je za dialektično povezovanje vsakodnevnega sindikalnega in političnega boja s končnim ciljem — revolucionarnim prevzemom oblasti Zahtevala je od Internacionale, da sprejme v svojo strategijo postavko o generalnem štrajku, s katerim je moč preiti v revolucionarni prevzem oblasti.
LENIN: DELAVSKI BOJ,
PA TUDI BOJ
POTLAČENIH NARODOV
Revolucionarna levica v II. internacionali je bila številčno zelo šibka, pripadali so ji sklenjeno le ruski boljševiki, ki so se ločili od manjševikov dokončno leta 1912. Levica v nizozemski social-demokratski stranki, nekaj levičarjev iz Skandinavije in Nemčije, del bolgarske socialno demokratske stranke, ena izmed dveh poljskih socialnih demokratskih strank in srbska social-demo-kratska stranka. Glede nekaterih vprašanj si tudi sama levica ni bila enotna. Tako je R. Lu xemburg zanemarjala nacionalno vprašanje v proletarski revoluciji in pripravi nanjo, medtem ko so bili Lenin in levičarji jugovzhodne Evrope za povezavo delavskega boja z bojem potlačenih narodov in za nacionalno avtonomijo teh narodov.
Glede prehoda v revolucijo in njenega vodenja je bil Lenin za izrazito vodstveno vlogo delavske revolucionarne stranke, R. Luxemburg pa za večje zaupanje v spontanost delavskega razreda in njegove revolucionarne pripravljenosti. Spor je bil tudi glede organizacije revolucionarne delavske stranke, kjer se je Lenin pod vplivom ruskih razmer zavzemal za strogo centralistični način z vso oblastjo pri vodstvu, medtem ko so ostali levičarji temu nasprotovali.
PRIHODNJIČ: Prva svetovna vojna, razpad D. intemacinale in oktobrska revolucija
0OL Z.
N£VPRAVICAM £>C6ATENJ£M!
— Pravzaprav smo narod in pol! Poglej,kaj vse nas pesti, pa nam nič ne more do živega...
Karikatura: A. Novak
NAGRADNA
KRIŽANKA
Rešitve pošljite do 29. 1. 1976 na naslov: ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, s pripisom na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA. Nagrade 200, 150 in 100 din.
Pot
NAPAJ MA ttotiTIEMO
OSE&Nost
Tovarna
SlAjAARiP
v
osuaoi
&toec«sy
VliUJK
SANITETNI
material
KVALITETA
AITRATEM-V SH' iSu ato-loGi3|
VR.STA
ZlAHTNlU
PAboLK
AELA
V
Pakistanu
PREK.CSTO
•otožjE
kcrmo-
namt
&IoVAL£m1mI RADi uAL AL KIINE (C1.H5-!
MILANO
ME5TD V
(TALITI L uuiv.gii.Pol
HRVMsloo
MosIoimE
Anton
TomaL
OCET
UMRLI
C.R5VJ
MulMmiij-
LAbO
Leskovar
SPLIT
"^RiJIcA
?RIPoMOČEA ZA UMIVANJE
fR-SKIAT)A
rej(£DouA(ij
VRSTA
MIETUCJA
NIKOUO
2RIN)SI4I
GoRoVTE.
510tA,Wl
NARAVA
PutRšujA,
O5M0Č.-JE
taOVŠRI
ŠvbRTNI
KLUB
KULTURNI
fbMNiU,
CLAR.K
VRSW pisave kitehastaia
IRM.PISAVE
SODOBNI
»PEUIR
(CIRIL)
Sodobni
SLoV.SiikAR
iTRANOe)
ZEiEAVIOO
luč.
krmen za srušeute
VELIKA
SKALA
Sestavil: n.rt.
Reka
skoaj
velende
ZVEZA
Sindikatov
besedicam
MtESEŽUlK
TRTjINA
ZANtZ
VELIKA DRŽAVA V SEV. AMERIKI
DEČEK S čutjtŽNO St-tiuto a loot Not)
vrAfLO SUA/.IME 7A AM&Utf
6R0BNIC.A
IZDELOVALEC MIIA
S8O0Z.&EM ZAMzaEtmi usn vwnap JE OLJE
MOtUO
ItBZSIRELIVO
URSANtlč
TONE
SLAVNI
STEVNIK
NAIVECJI
MORSKI
EESALEC.
ZEN. IN£
IZ*AH5,j<0
PRISWIstE
IME ISfiAli« ill/AKJOVE
TANKA
TKANINA
100 m?
Radio
RKToN
DERMOTA
OSKAR , RCVAČlt
TEUCJtA
NACl TI E
vnETjE
Sluznice
Borovje
v
Burmi
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
TRGOVINA, MERCATOR, PIETETA, ANTA-RA, KRI, LA, STIL, ANANAS, FIAT, JIUJIT-SU, VT, UT, KNA, KA, ŽIMA, MLADOST, NOL, MAUNAKEA, ILA, ENKA, OPS, SODAR, SVET, AGITATORKA, DIKA, ETERNIT, EJEKTOR, IKRA, ŽA, AVLE, LEAR.
Izžrebani reševalci: 1. nagrada, 200 din: Matjaž Rozman, C. M. D. 19, 62250 Ptuj; 2. nagrada, 150 din: Lina Kregar, Gregorčičeva 23/b, 66250 Ilirska Bistrica; 3. nagrada, 100 din: Aleš Stariha, Pod smreko 6, 68340 Črnomelj. Nagrade bomo poslali po pošti.
.*
is
111 1
• - .	• • ' '	" s r-x‘

'
fM g »* SiSfe'*St^
„Rumenčki“ so za Ljubljano postali dejstvo. Še več, Viator-jevi rumeni taksisti so že nepogrešljivi za ljudi, ki jim v mestu, ki se nenehno širi, pomeni „čas več kot zlato“. Tega smo se Ljubljančani zavedali že več let. Imeli smo sicer privatne taksiste, vendar brez posebnega reda in zakonitosti.
Leta 1974 je postala resničnost Viatoijeva ideja o taksi službi. Prvi koraki so bili težki, saj ni bilo ustreznih zakonov oziroma odlokov, tako da so bili takrat v znatno slabšem položaju kot privatniki. Vztrajali so in sedaj imajo 70 avtomobilov in 150 šoferjev. Ni še dolgo tega, kar je prišlo do vrhunca „vojne“ s privatniki. Tudi o medsebojnih fizičnih obračunih smo slišali. Z novim odlokom mestne skupščine so „ru-menčki“ postali končno enakopravni privatnim taksistom. Konkurenčne vojne pa verjetno še ni konec, vendar je dejstvo, da se Ljubljančani raje poslužujejo Viatorjevih kot pa privatnih taksistov. Zakaj? Hitri so, zanesljivi in tudi cena jim daje prednost.
„Da smo začeli pri Viatorju s taksi službo, so nas vodili predvsem trije razlogi,“ je povedal Gvido Primc, direktor TOZD
avtotaksi. ,,Čutili srno vrzel v naši dejavnosti med avtobusnim (mestnim in medkrajevnim) ter tovornim prometom. Zavedali smo se, da je čas vse bolj dragocen ne samo za poslovne ljudi. In končno, mislili smo tudi na obiskovalce Ljubljane in turiste, ki so čutih neurejenost in — lahko mirno rečem — tudi ode-ruštvo zasebnih taksistov.
Sedaj imamo, kot rečeno, 70 vozil in kakih 150 voznikov. Za sprejem v službo voznika taksija so zelo strogi pogoji, ker hočemo imeti res dobre šoferje. Kaj vse mora znati naš voznik, bi lahko dolgo naštevali. Omenim naj le, da mora poznati tudi kulturne in zgodovinske zanimivosti Ljubljane in njene okolice. Velika večina, skoraj vsi, so dobri fantje. Se pa morda najde še kdo, ki ne sodi za volan taksija.14
Zastareli predpisi o taksi službi in morda še nedodelana organizacija je bila vzrok, da so doslej poslovali taksisti Viatorja z izgubo. Z novimi predpisi bo verjetno tudi temu konec. Nabavili pa bodo tudi nove avtomobile, ker so .izračunali, da bodo rentabilni, ko bodo imeli 100 vozil. Poleg povečanja števila vozil načrtujejo še dobavo
150 tako imenovanih servisni!’ taksijev, ki se jih bodo lahk0 podjetja posluževala občasno ah pogodbeno. Tudi tovorno taksi službo načrtujejo in službo za vleko vozil.
Torej lahko upamo, da b° taksi služba v Ljubljani kmalu tako razvita in seveda tudi cenena, kot je v večini drugil1 evropskih mest.
Viatorjevi taksisti so od svojega začetka, to je 28. junija 1974, pa do konca minulega leta, prevozili več kot 3 milijone kilometrov. Največ seveda po Ljubljani. Ni pa redko, da zagledate „rumenčka“ v Celovcu, Milanu, Budimpešti, Dunaju, Gradcu, Bitoli, da ne govorimo o tem, da so v Trstu nekaj povsem navadnega.

Jože Goršek je slikžbo končal in v centrali predložil obračun. „Osem-sto dinarjev imamo normo za deset do dvanaist ur. orinesemo tudi do 1.500 dinarjev." Gafor Emorlaj, na fotografiji desno, pa pravkar začenja službo in sprejema dokumente. ,.Težko je vedno oceniti stranko," je dejal, „kar zadeva plačilo, seveda. Zadnjič sem sam plačal 580 dinarjev, ko mi je stranka ušla. Se zgodi, vsakomur od nas.“
Pavel Založnik je že od vsega začetka dispo-nent pri taksi službi. Ima štiri telefone in radijsko zvezo z vsemi taksiji. Tako uravnava vožnje vozil, da so kar najbolj rentabilne. Viator ima namreč v Ljubljani 14 postajališč, kjer stalno dežurajo taksisti. „Ni lahko to moje delo," pripoveduje. „Poleg tega, da moram poznati skoraj vse ljubljanske ulice, da o gostilnah ne govorim, moram po glasu presoditi, ali je naročnik resen ali ne. Blizu 400 pozivov dobim v 8 urah. Včasih tudi 600.“
Miodrag Nikolič približno leto dni vozi „ru-menčka" in kot trdi, je s svojim delom nadvse zadovoljen. „Prej sem bil šofer pri pošti, zato mi ljubljanske ulice niso delale večjih težav. Najbolj všeč mi je v tej službi pravzaprav to, da spoznam veliko ljudi. Zlasti na daljših vožnjah večina potnikov rada govori o sebi, o svojih težavah, žalostnih in veselih zgodbah. Zanimivo je! Najbolj zanimiva
vožnja? Prvo stranko sem si zapomnil za vselej, ker je bila pač prva. Ni dolgo tega, kar sem vozil porodnico-mač ko, ki sem jo peljal na veterinarsko postajo. Pri tem pa sem večkrat slišal, naj vozim počasi, da ne bo bodoči „mamici“ slabo.
v
'
„Dnevno popravimo 6 do 10 avtomobilov. 1 udi na teren moramo," je povedal avto elektrikar Jože Šuštaf Id je pravkar na Prešernovi uliciv Ljubljani iskal napako na ,4U' menčku".
_ j
Prejšnji ponedeljek je bila v Podskrajniku pri Cerknici slovesna otvoritev nove Brestove to-
varne ivemih plošč. Bil je to praznik za vso cerkniško občino in ne samo za delovni kolektiv, ki je sicer največja OZD sorazmerno nerazvitega območja. V novo tovarno so imeli prvega dne vstop vsi občani, žene in otroci delavcev, ki so bili veseli, da imajo med sabo najvišje predstavnike slovenskega družbenopolitičnega življenja, kot so France Popit, Marjan Brecelj, Vladimir Logar, general polkovnik Franc Tavčar, sedem narodnih herojev, ki jih je dala Notranjska, in še številni drugi. Nova tovarna je največja zmaga tega prizadevnega kolektiva, ki bo vsako leto dala slovenski lesni industriji 60.000 kubikov oplemenitenih ivemih plošč. Na naših posnetkih so najuglednejši gostje in trenutek, ko so prvi hlodi ..stekli11 v proizvodnjo. — Foto Janez Zrnec
DE
Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja ČZP Delavska enotnost. Listje bil ustanovljen 20. novembra1942. leta. List urejajo: ANDREJ AGNlC, VOJKO ČERNELČ (glavni urednik in direktor). SONJA GAŠPERŠIČ, MILAN GOVEKAR. MARJAN HORVAT, RAFAEL LINDIČ (tehnični urednik), BORIS
RUGELJ. BOJAN SAMARIN, (odgovorni urednik), JANEZ SEVER, IGO TRATNIK, ANDREJ ULAGA, IVO VIRNIK in JANEZ VOLJČ. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313/VI; naročninski oddelek tel.: 310-033, int. 278; uredništvo, tel.: 316-672, 323 554, 316-695 in 310-033; komerci-
ala: Ljubljana, Tavčarjeva 5, tel.: 312-691. Račun pri SDK Ljubljana, št. 50100-601-11807, devizni račun pri Ljubljanski banki št. 50 620-7-121100. Posamezna številka stane 3,00 din, letna naročninf je 150,00 din. Rokopisov ne vračamo. Poštnina plačana v goto''* ni. Tiska »Ljudska pravica,« Ljubljana.